aročnina $2.00 ^jJ jT| ^^ MJ^ ^^^F R H^ AMERIKA ^ WWI'in m SI W ■■■ lil rn^l Excellent advertising l| medium. j j LETO vin. — VOL. vm.1 :: i leto. Izluja dva krat na teden« V ŠT. 78. — NO. 78. NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. CLEVELAND, OHIO TOREK, 28. KIMOVCA 1915 Nemci na begu iz Francije. Mesti) novice. Avstrijski konzulat v Clevelan-Uu skuša nadalje strahova-ti delavce v Zjedinje-nih državah. —Ajrogatntnost avstrijskih konzulov v Zjed. državah presega vse meje. Angleški listi poročajo, da je avstrijski konzulat v Clevelandu zatožil pri sodniji v Youngstownu nekega ulbogegu delavca, po imenu Josip Ciepielowskega, Poljaka ^ M Galicije, da je grdo govoril * o Avstriji, in da je baje s tem . ppvzročil "razžaljenje veličanstva." Avstrijski konzul v Clevelandu trdit da je dobil iz Galicije od avstrijske sodnije povelje, da mora proti dotične-mu siromaku sodnijsko nastopati, da se mu dokaže "razžaljen je veličanstva". V tem vidi ameriška javnost nov arogan- . ten nastop avstrijskih hlapcev, ki bi radi v tej svpbodni deželi *strašjli uboge delavske si-; lončke pred božjim veličanst-jBn, kakor so jih strašili v ■I domovini, da je narod od B^a strahu .postal blazen. ESjpdnik W. P. Barnum v k$5fc|jgstownu se je izrazil, da Explore druzega narediti kot ^Hfshšati Ciepielowskega in po-„dati njegoto izjavo zastopnika sodnije. Kajti avstrijski konzuli v Ameriki ne vedo, da je v Ameriki ustavno garantirana ^ svoboda govora in svdotkla ča- * sopisja. Avstrijski konzul, na pbvelje avstrijskih birokratov, pravi, da je radi sledečih besed zatožil Ciepielowskega: V Ga- .. liciji so sami tatovi, Avstriji se ni treba vojskovati, ker Avstrija bo kmalu žalostno poginila. Rusi bodejo dali dober nauk • Avstriji. Avstrija vrjame samo v grofe in barone, ki vladajo v Avstriji. * • Ameriška sodnija v tej zadevi ne more narediti ničesar. ^ Ameriške sodnije niso za to tukaj, dat bi sodile, kar kdo govori, in avstrijski konzuli se silno motijo, če mislijo, da "bodejo preganjali tukaj ljudi radi njih poštenja, kakor jih preganjajo v stari domovini. Na drugi strani je pa skrajno nizkotno od avstrijskih hlapcev, da se maščujejo nad revnim delavcem. Toda ameriške sodnije bodejo pokazale, da avstrijski hlapci radi "razžaljenja veli-čanstva" nimajo tu ničesar govoriti. Dumba je že pregnan, in za njim bo šel še marsikak avstrijski konzul v blaženo Avstrijo. Z ameriškimi sodnijami se pač ni šaliti. —'Rojak Louis Beršte je prišel v Četrtek zvečer v Cleveland iz North Caroline, kjer je bil uposljen v gozdovih in si je s pridnim delom tekom enega leta prihranil $150. S tem denarjem je prišel v Cleveland, da se nekoliko odpočijejo. Na Square je dobil diva tujca, ki »sta ga nagovorila, če je našel njih denar, katerega sta zgubila. Rojak Beršte reče, da ne, in pokaže v dokaz svoj denar, . katerega je imel v žepu. Tujca L denar ''pogledata", potem pa ■hrečeta, da ni njihen. In rojak »odide. Ko pa deset korakov pozneje potiplje v žep za svojim denarjem, je dobil tam le kos I papirja mesto $150. To smo zapisali v svarilen vzgled ysem { rojakom, da ne bodejo zauplji-I vi napram tujcem in ne kažejo I denarja. Rojak Beršte je sko-ro jokal, ko se je zmislil, da bo| I 1 pnr lpfn frdn de- lati, da ddbi nazaj to, kar je zaslužil s trdim delom. —Angleški listi poročajo, da bo moral tudi avstrijski konzul v Clevelandu zapustiti svoje mesto in se preseliti v Avstrijo. Odvetnik Charles Reed,| ki zastopa 'konzula je v soboto zvečer v naglici odpotoval v, New York. »Ko so konzula; vprašali, če kaj ve o tem, je de-j jal, da to ni resnica in da še ostane v Clevelandu. —Poročili so serjos. Klobučar in Frances Volčar, Jos. Vesel in Sofija Gregorič, Frank Stupica in Ana Lukačka. Bilo srečno vsemi —Vsi, ki bi radi uložili proš- ■ nje za prvi ali drugi papir, naj pridejo v četrtek, 30. sept. od 6 do 8 ure zvečer na novo sod-, nijo ob jezeru, kjer bo urad j zvečer odprt. 45 novih »prosilcev za drugi papir iz slovenske večerne šole, bo isti večer na sodniji. —V petek, 1. oktobra je ve- j lika seja Slovenskega Politic-! nega Klulba ob 8. zvečer v Gr- j dmovi dvorani. Volitve uradnikov in druge važne zadev«* pred volitvami so na vrsti ji i ■ —Andy Kotnik, 25 let star, stanujoč na 1293 E. 55th St. usiuižben pri Cleveland Work Gear Co. Payne ave in 40th St. je zgubil svojo desno roko v četrtek zjutraj, ko je delal. Čistil j« mašinerijo, ko ga je prijelo vrteče kolo in je Strgalo njegovo roko od telesa. Kotnika so prepeljali v St. Clair bolnišnico. Rojaki, nesreča nikdar ne počiva, zapišite se v društvo da imate v slučaju nesreče podporo. —»Mesto YVilloughby, blizu Clevfclanda, je pod karanteno. Vse/ole so tam zaprli vse cerkve so zaprte, gledališča in vsa javna zborovanja so prepovedana. To so storili, ker se je prikazala epidemija otroške bolezni, otrpnjenje udov. Meščani celo iž svojih hiš ne gredo. YVilloughby šteje 2000 prebivalcev. —Takozyana "pasja ordi-nanca" pride v pondeljek vendar na vrsto. Za pse bodo predpisali $1.00 davka, za psice pa $2.00. —Pri sokolski paradi v nedeljo, 19, sept. je ostal na nekem avtomobilu, ki je last Slovenca, kovček s telovadno so-kolsko opravo, vredno $60. Kateri lastnikov avtomobila imd ta kovček mogoče na domu, in gane ve kam dati, naj ga prinese v naše uredništvo. —nKrčmarji, ki so tekom letošnjega leta se pregrešili zoper kako postavo glede gosti-len, ne bodejo dobili gostilniškega dovoljenja noverrnbra meseca. .Državni komisarji imajo vse prestopke krčmarjev v zapisniku. —Zveza severo-ohioskih farmarjev je sklenila, da bo morala mlekarjem povišati ceno pri mleku za 6c pri galonu,*da bo veljala galona mleka 20c na ga-lono na debelo. Mlekarji pa so se izjavili, da bodejo morali dvigniti ceno in sicer za en cent pri kvartu, ki bo veljal preko zime 9c kvort. športu orožja za zaveznike. Če je to resnica, bodejo dotični nemški špijoni prijfeti in izgnani. —-Piknik Slovenske Zadružne Zveze, ki bi se moral vršifi v nedeljo na Recharjevem pro* štoru, je radi slabega vremena prelomen na prihodnjo nedi [jo, 3. oktobra. 40.000 na štrajku. Chicaška policija se boji, da bo v Chicagi zaštrajkalo 40. 000 delavcev za boljšo plačo. , Chicago, 111. Policija se boji, da se v Chicagi pripravlja štrajk kakih 40.000 delavcev, ki so zaposljeni v tovarnah za obleke. Policijski, načelnik je poklical vse policiste iz počitnic. Delavski voditelji so se izjavili, da za slučaj, da se proglasi štrajk, da fco zaštrajkalo 40.000 delavcev v Chicagi, in da selbo štrajk razširil tudi na druga mesta, kjer so delavci zaposljeni v tovarnah za obleko. New York, 25. sept. Danes se je ponovno pogreznila zemlja nad podzemeljsko železnico na Broadway in E. 38th St. Ena oseba je bila ubita, in mnogo ranjenih. Policija in ognje-gasci iščejo trupla v velikanski jami, ki je nastala vsled u-greznenja. Kakih dvajset oseb, ki so popadale v veliko jamo, je bilo rešenih brez poškodb. Poulična kara, napolnjena s potniki, se je še v pravem času ustavila pred jamo. Kondukter je opazil, da s^ hagiibajo tračnice proti tlom in je karo hipoma ustavil, Potnikov v kari se je polastila potnikov. Toledo, O., 25. sept. Tu so oblasti Zjed. držav prijele Mike Tonoffa, Bulgara, katerega so obdolžili, da je nabral v Cana-di 800 Bulgarov in jih pripeljal v Detroit, odkoder jih1 je nameraval poslati v staro domo-\ ino, da služijo v armadi. Včeraj je odpotovalo 100 bulgar-skih častnikov rezervistov v staro domovino. Washington, 25. sept. Govorice, da bo predsednik Wilson sklicaLizvanredno sejo senata, nimajo nobene podlage. Več upljivnih senatorjev je odsvetovalo Wilsonu, da skliče senat. New York, 25. sept. Chas. Fried, blagajnik neke banke, je nesel danes tu okoli 6. ure zvečer $2000 v bankovcih na IVanko. Ko se je nahajal na E. 78th St. so ga mahoma ustavili trije banditi, ga pobili na tla in se odpeljali ž denarjem. Kljub temu, da je bila vsa cesta napolnjena z ljudmi in je bil še beli dan, so vsi roparji pobegnili. New York, 25. sept. Tu je zaštrajkalo nadaljnih 400 pristaniških delavcev. Vsega skupaj je sedaj 3000 teh delavcev •na štrajku. Prišlo je tudi že do večjih nemirov in pobojev s policijo. Pristaniški delvaci zahtevajo zboljšano plačo. Govori se tudi, da je deloma njih štrajk v zvezi z nemškim hujskanjem. 1 Srbsko uradno poročilo. Niš, 27, sept. Na fronti reke Save smo ustavili sovražnikovo utrjevanje na Bejania hribih. Sovražnik je pričel na to streljati na nas, toda naše baterije so sovražni ogenj kmalu prisilile k molku. Dva sovražna zrakoplova sta pljula nad 1Jo-navo, toda naši strelki so jih prisilili, da so se umaknili na •njih črto, potem ko je bil eden jako poškodovan. Sovražnik je skušal zadnjo sredo z dvema ladijama, polnih vojakov, pre- Belgrad dobro utrjen. Berolin, 25. sept. Ker pričakuje mesto Belgrad novega napada od strani Nemcev in Avstrijcev, so Srbi mesto v vsakem oziru dobro utrdili in dovedli tja najmodernejše angleške oblegovalne topove, pri katerih služijo angleški topni-čarji. Dumba mora iti. Washington, 25. sept. Ameriški poslanik na Dunaju, Mr. Penfield, je dob.il,od ameriške vlade naročilo, da mora sporočiti avstrijski vladi, da mora na vsak način odpoklicati svojega poslanika dr. Dumbo. Ne bo zadostovalo samo, če pokliče avstrijska vlada poslanika 'na dopust". Poslanik mora biti uradnim-potom od avstrijske vlade odpoklican. Bulgarija mobilizirana. Washington,- 25. sept. Ameriški poslanik za ^balkanske države, Mr. Vopička, brzojavlja iz Bukarešta, da je Bulgarija v resnici mobilizirala celo svojo armado. Nemško uradno poročilo. Berolin, 25. sept. Po zadnjih poročilih nemškega generalnega štaba je nemška armada nadalje napredovala .v okolici Dvinska. V Vilna okrožju se Rusi umikajo nadalje proti vzhodu. Armada generala Ma-ckensena, ki se je približala mesti Logošin pa se je morala pred močnimi ruskimi četami umakniti proti reki fasolda. Armada bavarskega princa Leopolda je prodrla ruski centrum in pognala Ruse nazaj. Pri Dvinsku so nemške čete ujele 1000 mož. Pri Vileiki so nemške čete v hudem boju z ruskimi. Tu so nam Rusi po trdovratnem boju vzeli celo nekaj naših topov. Na južnem bojišču ni nolbene spremembe. Nemci se umikajo. Važno je priznanje nemškega generalnega štaba, da se nemška armada pod generalom Mackensenom umaknila precej nazaj. Ravnotako so zadeli Nemci v centrumu na močan ruski odpor. Iz nemškega sporočila se tudi vidi, da so Rusi začeli z močno proti ofenzivo na celem Poljskem in v Galiciji. Na mnogih krajih je nemška ofenziva popolnoma ustavljena, na drugih krajih pa so se morali Nemci umakniti, kakor sami priznajo. Ruska sila mora biti še ogromna. Kaj je z Bulgarijo? London, 25. sept. Diploma-tični zastopniki zavezniških držav se v Sofiji silno trudijo, da pregovorijo Bulgare, da ne gredo v vojno proti zaveznikom. V London se iz Sofije celo poroča, da se je pričel t>ul-garski kralj Ferdinand pogajati z angleškimi diplomati glede "plena", in da bo baje zavrgel turško-nemško—avstrijsko zvezo... - Grška mobilizira. Atene, 25. sept. Grška vlada je odredila mobilizacijo grške armade. Grška armada šteje danes 300.000 doibro oboroženih mož. Grki imajo pogodbo s Srbijo, da jim pomagajo, če nastane vojna na Balkanu, to je, v slučaju, da Bulgari napadejo Srbe. Grški parlament se snide v sredo, da odloči vse potrebno za mobilizacijo in da da vladi potrebno oblast, da zapleni železnice za vojaške potrebščine in razglasi olbsedno stanje. Silovito turško klanje. New York, 25. sept. Or. Simbad Gabriel je pravkar prejel poročilo iz Carigrada in A-ten, da Turki neusmiljeno ko- I • • ______1 « • , •« j i 4 * 1 stijanov, ki preibivajo v okolici Van in Bilstik so jih Turki poklali že nad 450.000, in nad 600. 000 armenskih kristijanov so pognali iz r.jih domačije. To turško klanje kristijanov je večje kakor se je sploh kdaj vršilo na svetu pod rimskimi cesarji in civilizirani narodi upajo na Ameriko, da prepreči nadaljno klanje Armencev. Turki pokoljejo vse, kar vidijo, da nosi križ ali kak kristijan-ski simbol. Ameriški misijonarji pravijo, da so hodili po 50--70 milj po vaseh in mestih Armenije, pa niso dobili nobenega prebivalca, ker je vse po-klano od Turkov. Le tisti so se rešili, ki so sprejeli moha-medansko vero in zavrgli ka-toličanstvo. Vse druge so Turki -poklali. Res lepi zavezniki katoliških Avstrijcev. Zjed. države in Črnogorci. Washington, 26. sept. Državni oddelek in sodnijski oddelek vlade Zjed. držav je danes uradno naznanil, da so o-pn-stili vse tožibe in sodnjo preganjanje proti onim Črnogorcem, ki so bili obdolženi, da so v Ameriki nabirali prostovoljce za črnogorsko armado. Vlada Zjed držav ne bo nobenega Črnogorca preganjala. (Kakor znano je tedaj, kp so Črnogorce prijeli, "Slov Strup" iz New Yorka poročal, da so bili prijeti člani Lige. Mi smo tedaj takoj dokazali, da je to laž, in sedaj se vidi, da je vlada spustila tudi Črnogorce, ker jih neče preganjati.) Silna ofenziva na Francoskem. London, 26. sept. že zdavnej pričakovana ofenziva na francoskem bojišču se je pričela. Zavezniška artilerija je 55 ur zaporedoma sipala smrt in o-genj na nemške jarke, nakar je bilo dano povelje infanteriji, da naskoči nemške strelne jarke. Vneli so se hudi (boji prav pred nemškimi pozicijami. Najhujši boji so se vršili v Champagne distriktu, kamor so Francozi zagnali na tisoče bomb in šrapnelov, nakar s6 naskočili francoske utrdbe in baterije, katerih so mnogo uničili. Francosko uradno poročilo naznanja, da so Nemci zgubili prve strelne jarke, in da Francozi še vedno' napreduje-jo. Vroči boji pri Arrasu. Posebno krvavi boji so se vršili pri Arrasu, kjer so Francozi in Angleži zasedli več nemških postojank. Nemško uradno poročilo danes priznava da so Francozi pričeli ofenzivo na celi fronti, in da so imeli deloma uspehe, potem ko so 50 ur neprenohoma streljali s topovi na nemške pozicije. Nemci tudi trdijo, da so odbili napad Angležev pri Ypres, kjer se je vršil bajonetni boj, toda -boj se še vrši, posebno pri 'La Bassee. (Napadi iz morja. Zajedno so angleške bojne ladije napadle nemške pomorske postojanke v Belgiji. West-ende in Middlkerke, kjer imajo Nemci postajališče za submarine in za druge vojne operacije, so streljale angleške o-klopnice in povzročena je bila velika škoda. Iz Nizozemske se tudi poroča, da je slišati silno streljanje severno od Ame-landa, iz česar se sklepa, da je morebiti del nemškega brodov-ja prišel v zatišja in se spoprijel z angleškim Ibrodovjem. Položaj na Balkanu. London, 26. sept. Na Balkanu prevladuje vojna mrzlica, in čas za diplomatična pogajanja je prešel. Pričakuje pa se veli kih dogodkov. jPbluradno se je 20.000 Nemcev je uje mestu Bulgarske, da se je Bulgarija oborožila le, ker je hotela čuvati svojo nevtralnost po vzgledu Švicarske in Nizozemske. Bulgarski ministerski predsednik Radislavov se je izrazil, da oboroženje Bulgari-je nikakor nima slabih namenov niti proti Grški, niti proti Rumunjski. Na ruskem bojišču. London, 26. sept. Iz poročil iz Berolina kakor iz Petrogra-da je razvideti, da Rusi doibro držijo svoje postojanke. Edini napredek, ki ga morejo Nemci javiti je blizu Dvinska, do kamor imajo Nemci še par dnij hoda. Najslabše se godi Avstrijcem v distriktu Volyhnia. Rusi so vzeli trdnjavo Lutsk, katero so Avstrijci osvojili pred tremi tedni, in tu so zajeli Rusi 4000 Avstrijcev in 30 častnikov in mnogo topov. Avstrijci so se morali umakniti za reko iStry. Preko Kijeva je od 2. sept. do 20. sept. bilo od-peljanih v rusko ujetništvo 45.000 vojakov. Avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 25. sept. V Volyhnia distriktu So Rusi pričeli napadati z vso silo, in ponekod smo se morali umakniti, ker so ruski pešci prodrli popolnoma do avstrijskih strelnih jarkov. Ko-nečno smo odbili vse ruske napade. Ob- reki Ikwi smo ujeli 4000 Rusov in 20 častnikov. Ob reki Styr smo dobili v posest nekaj vasi j, katere so Ru si ' trdovratno branili. Na laškem bojišču ni ničeiar novega. Italijane smo prisilili, da so se umaknili iz nekaterih postojank. Avstrijska artilerija je obstreljevala srbske utrdbe v Bel gradu in Topčideru. Stroški sedajne vojne. London, 25. sept. Znameniti angleški statistik, Edgar Cram-mond, je zračunal, da velja sedanja vojna že $72.000.000.000 razne narode, in sicer direktno ter indirektno. Belgija je plačala za vojno $185.000.000, indirektno pa je zgubila vrednosti $2.450.000.000. Francija je plačala $2.770.000.000, zgubila je $5.146.000.000, Rusija je plačala $3.000.000.000, zgulbila $4. 000.000.000, Nemčija je plačala $4.690.000.000,. zgubila $13. 875.000.000, Avstrija je plačala $2.810.000.000, zgubila $7.150. 000.000. Skupaj so države plačale za vojno dosedaj $27.410. ooo.ooo, zgubile pa so na trgovini, poškodbah, uničenem kapitalu in dr. pa $128.885.000.000 Crammond se je izjavil, da neizmerno bogastv6 Anglije bo lahko vzdržalo Anglijo pet let založeno z denarjem, ker naselbine kot so Indije, Canada in Avstralija ter južna Afrika hranijo neizmerno bogastvo. Toda v petih letih se bo tudi angleška blagajna posušila, in tedaj ne bo druge države na syetu, ki ne bi bila kankerot kot Zjed. države, ki bodejo edino solven-tne. Zmaga zaveznikov na Francoskem. London, 27. sept. Velika francoska ofenziva'je v polnem teku in se razširja od belgijskega obrežja pa do švicarske meje. Nemška fronta je zrahljana, Nemci so zgubili dvajset milj strelnih jarkov, umaknili so se nazaj po poltretjo miljo, dvajset tisoč ujetnikov in nad 40.-000 mrtvih in raj nenih so imeli Nemci. Francozi so zaplenili 32 velikih topov ter nebroj strelnih .pušk. Ob istem času je angleško brodovje obstreljevalo nemške pozicije med Zee-brugee in Nieuport. Več tednov so Francozi streljali ne-tarestanb* na nemške strelne je artilerijski ogenj postal huji, dokler niso bili strelni jarki razrušeni, ns se je pričel naskok infanterijc Nemci priznajo zgubo. (Berolin, 27. sept. Nemško 1.. radno poročilo potrjuje uspehe Francozov. Nemci pravijo, ds so Francozi uničilil eno njil divizijo pri Loosu, kjer so imeli Nemci po lastnem sporočilu ogromne z gube, nadalje da so Nemci severno od Perthes vrženi nazaj, in da so imeli Nem- , ci vetlike zgube med RTieim-som in severno v Argonih. Nemške rezerve ujete. Velika trfenziva zaveznikov se je pričela zadnjo soboto. V dveh dneh so dobili Francozi več zemlje od Nemcev kot tekom celega leta bojevanja. Nemci so bili, pognani iz strel-] nih jarkov na 20 milj dolgi fronti in kakih dve do tri milje daleč. r2.ooo Nemcev je bilo v nedeljo ujetih. Francos- ? ka ofenziva traja še naprej, in največja bitka cele vojne še ni končana. Francozi so tudi idofb-ili pokopališče v Suchezu in mesto Suchez v svojo oblast, za katero pokopališče, ki je bilo od Nemcev močno utrjeno, so se Francozi poganjali šest mesecev. N'emske rezerve, ki 30 stale v tem kraju na drugi obrambeni črti, so bile odrezane od glavne armade in ujete. Tudi Angleži zmagoviti. Zajedno s Francozi so pričeli tudi Angleži z qfenzivo. Napadali so pri La Bassee kanalu. Angleži so vzeli nemških strelnih jarkov na fronti 5 milj in so napredovali za 4000 sežnjev. Angleži so pridobili cesto med Lens in La Bassee, katero cesto so Nemci rabili, da so razpošiljali čete na jug in na sever. Zajedno so Angleži zavzeli hrib št 70 in mesto Hul-luch. Zavezniki 5o le 12 milj od Lille, močne nemške trdnjave. Angleži so vjeli 170c Nemcev, 12 velikih topov in številno strojnih pušk. Nemi so se borili s smrtnim zaničevanjem, toda zavezniški i kroglje so jih vsepovsod prisi- l lile, 4» so opustile svqje postojanke. Boji na Ruskem. ™ London, 27. sept. Iz Petro- v j grada se poroča, da se vršijo najbolj srditi boji za Rigo in okolico. Nemci napadajo z vso silo, s strupenimi bombami in gorečimi bombami, da bi Ruse pregnali iz Dvinska. Nemci so imeli tukaj tudi dovolj neuspehov, tako da je bilo vrhovno nemško armadno vodstvo prisiljeno odstaviti več generalov. Nekatera mesta okoli Dvinska. za katero se je šlo, so menjala na en dan po petkrat lastnika. Ponovno so Rusi osvojili mesto; in ponovno so jih Nemci zagnali ven. Pri Novo Alexandrovsft so imeli Nemci ogromne zgube, in bitka traja neprestano naprej. Avstrijci vrženi nazaj. V Volyhnia dist«ktu Av- M strijci nimajo sreče, in so bili ponovno vrženi nazaj od ruskih čet. Avstrijci, ki so nameravali napredovati proti Kijevu, so danes še enkrat toliko [daleč od njega kot pred nekaj tedni. V Galiciji so bili vrženi Avstrijci ponovno nazaj. Pri mestu' Dobrapola in Trem-|toovla so ruski kozaki posekali en bataljon avstrijskih voja- , | kov. General Ivanov, ki zapoveduje ruskim četam v tem ; ^ kraju, ima dobre uspehe. Trdnjava Lutsk je zopet v ruskih —= Cleveumska Amerika. I izhaja v torek in petek. NAROČNINA: Rftjb Amariko.................................$2.00 Z* Evropo..................................$3-00 Za CtovaUnd po poiti.................. I2.S0 Poumezrie iterilke po 3 cente. D«pW ImzpodpiulnoMbnMliM (Ms^tcjnajo ; ---.---- Vm pismo, dopisi in dennr nnj ac piililja no: p CLEVELANDSKA AMERIKA, •11» ST. CLAIR AVE. N. E, g _CLEVELAND. O._ ■L) WARD KALIS H, Publisher, j J. PIRC. Editor._I ISSUED TUESDAYS AND FRIDAY'S. Scad by 1S.OOO stokraten« (Kr*iaera) It) tbe City of Cleveland and elsewhere. Ad-cr-tWng rates on mjoest. > tel. c^yTphinckton iaa SO da KaUnd «s second-clsss matter January gth 190®, at the poat office at Cleveland, O. r the Act of March 8,187®. jjoi-lovanski uredniki, ki nam pisali, so ninenja, najmanj 90 odstotkov Jugoslo vanov v Avstriji želi zma go zaveznikom, od katerih pri cakujejo svojo politično svobodo. J urski, sirski in arabski časopisi, ki shajajo v Ameriki, so odločno vsi proti Turkom. Posebno Armenci. Vsi izražajo nado, da bo konec turškega gospodstva in da se narodi, suženjstvu Turkov, oddahnejo od strašnega turškega gospod stva. Sledeča so mnenja raznih urednikov v Zjed. državah. Ru-sinski "Narodna Wola", ki iz haja v Scranton, piše: ''Naše stališče, ki je obrnjeno proti uradniški Rusiji danes ne pomeni, da mi sovražimo rusko ljudstvo, in tudi ne, na drugi strani, da Ibi sV^strinjali 7. avstrijsko vlado in njeno po- No. 78. Tuesday Sept. 38. 1915. "The voice of the Little Nations" Veliki ameriški magazin "The Literary Digest" je poslal uredništvu raznih listov, ki se tiskajo v Ameriki v tujih jezikih, naj priobčijo in izrazijo svoja mnenja glede evropske vojne. Na stotine 'uredništev je odgovorilo, in odgovori so pri-občeni v septembrski številki časopisa. Iz vseh odgovorov se vidi, da so časopisi tujih narodov v Ameriki po ^gromni večini proti Nemcem m le malo jih je, ki bi pisali za Nemce in Avstrijce. Izjemo delajo Ukrajinci ali Malorusi, ki prebivajo deloma v južni Rusiji in deloma v Galiciji. Uredniki teh časopisov že-lj»o zmago Nemcem. Finci, ki so tudi pod rusko vlado, želijo po večini zmago Rusom in Lit-vinci, ki stanujejo v okrajih Vilae, Dvinska, »Rige, Kovno in tam okoli, imajo simpatije s zavezniki. Poljaki, katerih nekdanje kraljestvo je danes razdeljeno med Nemci, Avstrijci in Rusi, so različnega mnenja. Prva želja vseh Poljakov je, da se jim vrne njih nekdanje kraljestvo. Zavezniki kakor Nemci so obljubili, da (Poljakom spolnejo njih željo, toda kakor se vidi iz poljskih časopisov, Poljaki ne vrjamejo dosti Nemcem in Avstrijcem, temveč pa Rusom in njih zaveznikom. Največ narodov v Ameriki je dospelo iz poliglotne Avstrije. Iai vsi ti narodi, posebno njih inteligenca sovražijo Av strijo in so za zmago zavezni kov. NOben drug narod pa, ki je prišel iz Avstrije, ne sovraži Avstrije bolj kot Cehi, Jri so edini v tem, da Avstrija mora pasti in da se Čehi združijo s svojimi brati Slovani v svobodno državo, katero morejo dobiti le, če se uniči Avstrija in Nemčija. Šestindvajset velikih čeških listov in vse čeike Jed note, brez razlike, socialistične, klerikalne, liberalne, vse so edine v tem, da Avstrija je na potu slovanski svobodi, in da le g padcem Avstrije pride slovanska svoboda. Češko časopi sje je oibjednem izdalo skupen manifest, v katerem se med drugim piše tako: "Zgodovina Avstrije zadnjih štiristo let ni druzega kot zgo-dovina brezparalelne in brez-primerne tiranije vseh narodov ki niso Mažari ali Nemci. Ro-kt Habsburgovcev še krvavijo od tople krvi čeških nuičenikov ki so bili obsojeni na smrt, ker so imeli dovolj poguma, da so se uprli povelju Avstrije, da bi se borili za Avstrijo in njeno vlado, ki je slabša kot najhujši ruski carizem. Resnica je, da je bilo v Avstriji mnogo čeških regimentov razpuščenih m med njimi vsak deseti mož ustreljen ker se Čehi niso hoteli fooriti za tiranske Habsburgovce in Hohenzollernce." Enako mnenje izražajo tudi južni Slovani, ki prebivajo ob obrežju Jadranskega morja, to so Hrvati, Slovenci. Ti stavijo svoje nade v Jugoslavijo. Ju- ilffiMltiEiŽlinl 11 i li" In kliifcki litiko. 'Mi cenimo osnovno nadelo. Avstro-Ogrske, namreč enaka pravica za vse narode, toda mi vemo, da se to načelo v Avstriji nikdar ne spolnuje. Mi Rusini smo (bili porušeni v Rusiji, pomažarjeni na Ogrskem, porumunizirani v Buko-vini, popoljačeni v Galiciji. To« da reči moramo, da smo v Galiciji še precej ohranili svojo narodnost in zato so naše simpatije z Avstrijo......... Finski časopis "New Yorkin Uutiset", izraža sledeče mnenje -Fincev v Ameriki: "Finci nikakor ne ljubijo ruske birokracije, toda vkleli so preveč vzgledov kako Ntem-ci postopajo s Poljaki, da "bi kaj pričakovali od Nemcev. Dokler se vojna na prenese na Finsko, Finci nimajo Jftfoka, da bi odločno stopili na eno ali na drugo stran. Seveda je tudi med nami nekaj ljudij, ki sovražijo Rusijo, toda nespametno, do-čim je večina ljudij, ki nasprotujejo temu." , je večina ljudij, ki nasprotujejo temu." iM'arkntno piše litvinski časopis "Keleivis", ki shaja v Bostonu. Sledeče je uredniško mnenje tega lista: "Konservativni element — klerikalci in nacijonalci — so prijazni napram Rusiji in drže z ruskim narodom, katerega kultura je manjša kot litvin-ske... . Progresivni element — to so socijalisti in radikalci in pruski (Litvinci, se pa držijo Nemcev, ker po njih mnenju je bila Rusija vedno nasprotna napredku in svobodi... .Če bi se Rusija in Nemčija same borile, tedaj bi Ibi le simpatije lit-vinskega naroda popolnoma na strani Nemcev, toda ker Rusom pomagajo Angleži, Francozi in Italijani, se Litvin-ci boje, da iz nemške zmage ne pride nič dobrega za male narode, zato izražajo Litvinci svoje simpatije z zavezniki." Urednik Lit vinskega lista ''Laisvoji Mintis" v Scrantonu izraža enako mnenje. On je za svobodno Litvinsko raje kot pod ruskim gospodarstvom. Ofbjednem pa pravi, da če bi bilo dano Litvincem na izbero, ali hočejo raje Nemce ali Ru se, bi se Litvinci silno teško odločili, ker 1)i morali izbirati med nakloni in kladivom. Urednik lista "Tarka" v Lawrence, Mass. je mnenja, da se večinoma Litvinčev strinja z Rusi, kajti po vojski je ustav^ na svoboda neizogibna za narod, če pa Nemci zmagajo, bodejo Litvinci kmalu zatrti kot narod." Kuako mnenje ima tudi urednik "Lietuva" v Čhicagi. On piše: "Imamo izbrati med dvema pogojema, oba sta slaba, toda izberemo manj slaibega. In to je vzrok, zakaj je litvinski narod po ogromni večini za Rusijo in za zaveznike. Litvinci so razdeljeni med Rusi in Nemci, oba naroda sta si prizadevala, da zatreta Litvinski narod, ki je bil nekdaj mogočen. Nemčija ie svoje delo najbolje izvršila. kajti s svojo "kulturo" je popolnoma poprusila Litvince v Nemčiji. Tudi Rusija nas ni gladila, toda imeli smo svoj obstanek in od ruske zmage pričakujemo boljših dnij za bodočnost." Popolnoma različno je mne-1 nje Poljakov. Upljiven poljski Inevnik "Dziennik Dla Wszy< itkich" v Buffalo, N. Y. piše: ''Mi Poljaki bi radi videli, da bi doživeli strašen poraz vsi sovražniki Poljske, tako Avstrijci, !Prusi in Rusi, ker le potem, če so ti narodi popolnoma zbiti, pride prilika, da zado-bi Poljska neodvisnost." Vse drugačno mnenje izraza urednik lista "Kronika", ki shaja v Newark, N, J. Ta urednik piše: "Velikanska večina Poljakov v Ameriki je (bila in bo za zaveznike, kljub zadnjim ruskim porazom......Kar se tiče naodete še nadalje trdili, da niste plačani, ko vam je sam prejasni gospod Dumba povedal, da je z denarjem podpiral češke, poljske, hrvatske in SLOVENSKE časopise? Dumba pravi, da je podpiral tudi SLOVEN-SIKlE liste, da pišejo za Nemce in Mažare! Ali je vaš patrijo-zem tak, vi slovenski Efijaltje, tako drag, da ga mora plačevati avstro-mažarski poslanik, da pomagate širiti temo in slepo pokorščino napram tiranom ? Nimamo izraza, s katerim bi mogli imenovati take Efijalte. Prokletstvo naroda, kateremu so se odprle oči po izjavi Dum* be, vas bo zasledovalo. Pod plaščem slovenstva služite Avstro-Mažariji in pr^-jemljete od nje Judeževe gro-še, prokleti izdajalci! Gorje vam, ker vas doleti zaslužena •kazen, kakor vsakogar, ki ia daj a svoj rod! Vi pa vsi, ki pravite, da ste Slovenci, in ki verujete lažem plačanih izdajalcev, spreglejte sedaj. Evo vam jasnega ../dokaza, da so oni, ki vas dnevno napadajo z lažmi, plačani od av stro-mažarskih ekselenc. Ako jih bodete še nadalje podpirali in vrjeli njih lažem. ste slabši od izdajalcev samih, kajti s tem priznate, da stP. tudi v tej svobodni zemlji sužnji Avstro-JMažarije. Mbravskem henstadt na Moravskem 1375, v političnem okraju Iglau na Moravskem 800, v političnem okraju M. Schonberg na Moravskem 1800, v političnem okraju M. Trubau na Moravskem 1455, v političnem okraju iBraunau, Spodnja Avstrija 500, v političnemijbkraju Modling, Spod. Avstrijsko 1500, v političnem okraju Romerstadt, Spod. Avstrijsko 347, v političnem okraju Horn, Spod. Avstrijsko 1060 in v Lipnici na Štajerskem okoli 1000. Čista pseniČna moka na — Ogrskem .Budimpeštanski magistrat naznanja, da se more pričenši z II. avgustom kupiti z vsako tedensko krušno nakaznico 30 dekagramov čiste pše-nične moke za kuho ali fine moke za peko. Fina moka za cuho velja na debelo 78 kron cilogramov, na drobno pa-88 vinarjev kilogram, moka za ku-io 100 kilogramov 60 kron in kilogram 70 vinarjev. Na Kranjskem pa se prodaja po-cvarjena koruzna moka, ki je niti prašiči nočejo, iz znanih zalog po 84 vinarjev kilogram. Petroleja ni! V celi Ljubljani ni dobiti petroleja. V listih čitamo, da se petrolej izvaža v inozemstvo, v Ljubljani pa ga ni dobiti.' Revnejši sloji so s tem hudo prizadeti. Kilogram sveč velja skoro 5 kron, petro- Iz stare domovine. 1 Goriških beguncev so odpe l jali iz Lipnice v Zwettl 263, in sicer so: iz Brestovice, Sela, Opatjega sela, iz Kozane, Bovca, Pevme, Gorice, iz Konjskega, iz Dolenj; v Melk so jih odpeljali 63, in sicer so iz Brestovice in Sela; v Tišin pa jih je odšlo okoli 700, in sicer iz kra jev: Gorica, Ločnik, Krmin, Tržič, Ronkov in raznih drugih furlanskih krajev, potem iz Fodgore, iz Stivana pri Devinu iz Pliskovice, iz Ozeljana; v Hohenmauth jih je odšlo iz Lipnice okoli 300 in sicer iz krajev: Gorica, Ločnik, Podgo-ra, Pevma, Standrež, Podsa-Ibotni, tlOpatjeselo, Nova vas, Dol, Pulj. Slovenski begunci z Goriškega se nahajajo v sledečih krajih V političnem okraju Auspitz na 1 6101 SL Clair Avenue * I ■ Tu dobi dobra in pristna pi$ftča / ' POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA. Dr. Rkhters Paia-Eipcllcr u ravnuktizam, bolmi in. otrpe-loot ndm In. nalile. Pravega dobite r zavoju kot vidite na sllkL 2a-vrnite vm savoje, ki nimajo oaše Trade Marke. 25e in Me po lekarnah aH naravnost od naa. KSCHTER CO. 74-po Washington «tr. Now York. N.Y. ;]iliitiiliiliil]lliiliiDipiIi;»iIi!tiiIiiliii;il):liili:|ltliiliiliHt L Skok, 4118 St. Clair Avenue. Prvi in edini slovenski klepar in streini krovec in barvar hiš. Vsako delo garantirano. Nizke cene. OBRESTI SE ZAČNEJO vsak dan VLOŽITE DENARNA LAKE SHORE BANK ia p« pravilih plačano do dneva, ko potofaato iona? van '' 4% 1 St. Clair and 55th/St. Praapect aad Huron Superior and Addison. leja pa ni dobiti ■M. trgu v Sp. Šiški proda- jale nekatere kmetice jajca po 16 vin., mleko po 28 in 32 v liter ter po 3 drobne krompirje za 10 vinarjev. "Preteklo soboto je neka kUpovalka mleka o-pozirila kmetico na tarifo maksimalnih cen, nabitih na ob- cena! Ce ne smem prodajati dražje* ko za krajcarjev, pa ga bom mešala z vodo; potem pa bom dobila za liter 18 krajcarjev. Manjka se jih, ki mi bodo kupili mesa-Dalje na tretji strani. 1A t ^ IA W * A»AI i^i f AIAI ^ t A j A r^Ti A t A] /H i ^ (AI ^LAli^ s BOL V HRBTU in v straneh se hitro prežene z rabo everas Gothard Oil (Sevavovaga Gothardekaga Olja). Priporoča ta kot krajevno zdravilo zoper fwmatium, mvndgtfo, hnrfnjanja, otoIklJajSt oteklin«, oteklo ilese, •Icsndost v sklepih, krte, bolotine fn poškodbo. Je mazilo preiskuSene vrednosti. Cena 25 in 50 cento*. C. fiteftn PlaCko, Is Marietta, N. T., nam j« pisal MU Tslad bolečin. V hrbtu ta strueb v®£ ne- apet lat tar Mm mad tam om polikuMl runa zdravil* toda bros uspehi, člul aam v Valem Almanahu o Savcrovam Gottuud-sksro Olju ter Mm ta pf-lakusll In so ml bolečine kmslu Uglnlle. Lahko tudi rečem, da J« taborno so* per bolečine v nogah. Priporočam ga vslm, ki trpijo Tiled krajevnih bolečin.T RANE, otiake, ureza, odprto rana, tvori, bula, o-pekline in oiganine aa hitro zacalUo, ako ae nadene S EVERAS Haillfig Oiitaut (Severovo Zdravilno* Mazilo). Cena 26c. SaveroT® Prtpmvltl » nnprodttj TTMh. lteksnmh. Zahtevajte aamo Sererora. Zavt» niU nadomeiilto*. Ako aaa-na moan tokarawr talolltl, naročile Jih od nas. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa iraea^^ viyiviv omtuwmiimii TOL. PRINCETON USSL VRANK ČERNF 1 SLOVENSKA TOGO VINA U S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMCK a FONI, SREBRN1NO IN ZLATNINO. 6Q33 St. Clair Ave. Kadar Selite- kupiti dobro uro ln drago zlatnino, Colombia* frafofone, plolč« v vath jexikih, poeebno lmportirane atovenalte-ploftče ia atare domovin« ter rae ▼ to etroko apadajoče predmete, bbrnite ae zaupno na aTojcga rojaka. Prodajam tudi na.meeoSn% odplačilo. Točno popravljanje ur, zlatnine in grafofonovu VaaJto blago je jamčeno* »OMISIOt— jk JOSIP ŽELE. 6108 SL dair Arcrae. Slovenski p*. grebni zavod, zaloga ištva, peči) in barv. očije in avtomobili za poroke, krste in druge prilike. poh Koi Se priporoči nsrodnim Slovenccm za naklon jeootl m podporo I Postrežba redno točna ia poltena. Čistenje in likanje oblek. DOBRO DELO. lloiko obleke................$14» Moikeraknje................$1.00 JopiH................................50a NIZKE CENE. ieoakekikQe.....................Mt Ž«sake dolge auktge........$1JM Ženake obleke.................$UB» Tbe DAMM DRY GLEANING Co. Coat 739-W 1574 55th ST. A. J. DAMM\ poslorodja. Eaat MM «« A A .*. A A Jti*. A A Ai*. Zavarujem proti ognju in drugim nezgodam POSEBNOST! Varnoetni bond! u draitvene uradnike po 25c. od $100.00 na leto. — Javni notar. — Pojaanila In naeveti zastonj. august haffner, 1203 Norwood Road ARM&RUSTER CHARLES MESNICA PRVE VRSTE NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. 6112 ST. CLAIR AVE. * II Slovenska Dobrodelna Zveza —~—:—7T Glavni sedež: Cleveland, O. ' ilnkorporlrana v dišavi Ohio leta 1914. Predsednik: JOHN GORNIK, 6105 St. Calr Avenue, Podpredsednik: PRIMOŽ KOGOJ, 3904 St Clalr Avenue. Tajnik: FRANK HUDOVBRNIK, 1052 Bast 62nd Street Blagajnik: JERNEJ KNAUB, 6129 Bt. Clair Avenue. Zdravnik: JAMBB M. BEUSKAR, 6127 St. Clair Avenue. ODBORNIKI: F. M. JakSič, 1203 Norwood Rd. Josip Ruaa, 6712 Bonna aye. FY Zorlč 5909 Proaaer av. Frank Oerne, 6033 St. Clair Ave. Anton Grdina, -4127 St Clalr Ave. Ignao Smuk, 1098 E Mt 66 St. Anton Ofttlr, 1158 B. 61 8t Zvezlno glasilo "CLEVELAND9KA AMERIKA" Vel dopisi, druge uradne stvari ln denarne nakaznice naj ee pošiljajo na glavnega tajnika Pisarna glavnega urada s« nahaja na 1062 E. 62nd Street, prvo nadstropje, aadaj. Cuy. telefon: Princeton 127« (R. Nadaljevanje iz a. strani. no mleko 1" In res se slišijo med gospodinjami že nekaj dni pritožbe, da je mleko vodeno, da se sesira in ima slah duh. Za mrtve proglašeni se oglar šajo. JPbročalo se je da je na severnem bojišču padel absolvi-ran tehnik Miklavič z Goriškega. vXudi parte o njegovi smrti je bilo priofočeno. Zdaj pa se je Miklavič oglasil z dopisnico iz Moskve. Pozdravljajoč vse znance poroča, da je v ruskem vjetništvu, da je zdrav in vprašuje, kako je v domovini. — Ravno tako se je oglasilo, da je učitelj Alojzij Brovničar iz Tolmina, sin davčnega ekse-kutorja, mrtev. Zdaj se je pa oglasil z dopisnico, da je vjet-nik v Finalmarina v Genovi. Iz italijanskega vjetništva se je oglasil Fran Aleksander Ur-bančič, iKotlarjey, iz Kofoarioa. Nahaja se v Cremoni. Iz vojnega vjetništva. Anton Košir se je oglasil iz daljne ruske dežele svojcem, ki bivajo v 'Pod'korentu št. 46 pri Kranjski gori. — France Cvetek se je zalasil iz Glazova, ki leži v vjat-lberniji v evropski Rusiji, fe svoji ženi Mariji, ki biva v Srednji vasi št. 60 v Bohinja, da je vjet in zdrav v Glazovu na Ruskem, od koder jo srčno pozdravlja. — J. Pugeljev iz Stranske vasi št. 38 pri Novem mestu piše iz vojnega vjetništva na Ruskem: Nas je deset Slovencev skupaj in mi je dobro, samo rad bi vedel, kako je že kaj v domačem kraju. — Anton Mohar se je oglasil iz Glazova svoji ženi Neži, ki biva v Zamostecu pri Sodražici. —: Jožef Žganjar se je oglasil iz vojnega vjetništva na Ruskem svojim starišem, ki bivajo v Cesti št. 6, pošta Videm pri Velikih Laščah. — Jožef Majcen se je oglasil iz Taškenta svoji ženi Neži, ki biva v Ceš-njevcu št. 18, pošta št. Rupert na Dolenjskem. — Fran Ku-marju v Spodnji Šiški se je oglasil Vid Furlan, rezervist deželnolbTambovskega pešpol-ka iz Trsta. Iz Celja. Zdravstveni svet štajerske nam^stnije poroča z dne 14. avgusta ,da ni na Štajerskem sedaj ndbenega slučaja koz ali pegaste vročice. Med ranjenci,^ki so jih pripeljali v Celje, se je konštantiralo 6 slučajev kolere; irifcjd ranjenci, ki so jih pripeljali v Brežice, so našli 3 nosilce bacilov. Umor in Bamomor. V Pobre- žu pri Mariboru stanujoči pleskar in hišni posestnik Bratko-vič je služil sedaj kot črnovoj-nik in je pred kratkim prišel domov na dopust. Njegova žena je v času njegove odsotnosti precej veselo živela in zapravljala možev denar, možu pa ni ničesar poslala. Zaraditega Je med njima nastal prepir hr konec je bil, da je Bratkovič u-strelil najprej svojo ženo, potem pa še samega sebe. Iz Konjic poročajo: Dne 11. avgusta je divjala silna nevihta nad Oplotnico in prihovsko faro. V Oplotnici je nastala splo sna povodenj, ker so potoki s |g Pohorja prestopili bregove. V k, prihovski fari je toča vse potol-P~kla. Skoda po poljih je silno velika. Drobne novice s Štajerskega * t'rej^ovedalo je ljutomersko o-krajno glavarstvo uvoz konj iz čafcovskega okraja, ker je v nekaterih občinah več slučajev smrkavosti. — Umrl je v Mariboru za ranami, ki jih je dobil I • * i * rtswael* Ivan Kosi z Lešnice pri Ormožu. Hiša za dve družini naprodaj jako poceni. 1171 Addison Rd. (79) V NAZNANJE. ;N'a nesporazum nekaterih naznanjamo, da dosedajni potovalni zastopnik iMr. Anton Sabec je še vedno naš potovalni zastopnik, in upravništvo je le iskalo še enega zastopnika za potovanje, ker so Zjed. države prevelike, da bi mogel v doglednem času en sam potnik clbiskati vse naselbine. Upravništvo. NAZNANILO. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem kupil grocerijsko trgovino od g. Siegfrieda na 5301 St. Clair ave. V zalogi bodem imel vedno sveže jest-vine, in kar spada v dotbTO grocerijsko trgovino. Vsa naročila boni dovažal na dom. Rojaki vselej lahko z zaupanjem kupujejo v moji trgovini, ker bom skušal, da vselej postrežem s svežim blagom po nizkih cenah. Cenjenim slovenskim družinam se priporočam v obilo podporo. Blaž Boldin, 5301 St. Clair ave. , < - (79) NAZNANILO. člani Slov. Nar. Čitalnice se tem potom obveščajo, da se je radi odsotnosti odbora preložila zadnja seja na četrtek, 7. okt. Istočasno bo tudi volitev novega podpredsednika. Vabijo se vsi člani, da se gotovo udeležijo seje. Anton Milavec, tajnik. ' DELO! Delo dobi več moških v tovarni za sol. Stalno delo za celo zimo. Union Salt Co. Addison Rd. in N'. Y. Central Ry. (SO) Jako lepa hiša, 12 sob, za tri družine, mirna okolica, kopališče in toilet spodaj in zgorej. Cena $4300. Za vas ugodni pogoji. 1357 E. 65th St. I£Č7 se soba s hrano vred. Kdor Ima kaj, naj naznani uredništvu lista. -1- (79) DEKLE, ki dela v tovarni, dobi brez plačno Btanovanle ln hrano. 1275 E. 55th St (80) DVE sobi se oddajo v najem za štiri fante. 6304 St Clalr ave. (79) V NAJEM se da iprljuna hiša, s stanovanjem 6 sob v Nottingham. Vprašajte 6202 St. Clalr ave. v trgovini. --— (80) ENA aH dve sobi se oddajo v najem za fante ali dekleta. 1558 E. 33rd St. (82) POMAGANO. Nlhfie ne pričakuje več od zdravila kot da ozdravi njegovo bolečino. Mr. Adolf Kollar je natel tako zdravilo. On piše sledeče: "Prejel sem zdravilo ln moram reči, da ml ||e mnogo poma* galo. Počutim se bolje, a odkar Bem pričel rabiti Trinerjevo ameriško grenko vino. Prav gotovo ml je pomagalo. Imam boljši apetlt ln se dobro počutim. Priporočal bi ga vsem rojakom. Adolf Kollar, Jaokson, Minn." rprlnerjevo ameriško grenko vino bo ozdravilo zaprtje In pomagalo prebavi. Pri želodčnih boleznih ee posebno priporoča. Cena fl.00. Joe. Trlner, 1333-39 So. Ashland ave. Chicago. 111. ' • • • Liniment je zdramilo namenjeno, da drgnete z njim telo v slučaju bolečin. Trinerjev Hnlment hitro deluje. Po-skuBlte ga. Cena 25 in 60c, po pošti 35 in 60 centov. POZOR! Udovec, pri dobrih letih, z nekaj otroki bi se rad poročil s pridno Slovenko, četudi ne več mlado. Le resne ponudbe naj se naslovijo na Apton Kramaršič, 1588 E. 34th St. Cleveland, O. . (79) NAZNANILO. Cenjenim rojakom naznanjamo, da smo odprli novo slovensko krojaško delavnico za izdelovanje oblek vseh vrst po najfinejšem ame-rikanskem kroju in po jako primernih nizkih cenah. Za točno in solidno postrežbo se jamči. Rojakom v Newburghu se toplo priporočamo za obilo podpiranje našega podjetja, in jim garantiramo, da jim bodemo vedno v zadovoljnost postregli. Priporočava se torej za obilen obisk. Na svidenje 1 SKERJANC IN JERMAN CO. 3583 E. 81st St. Newburgh. (78) PRIPOROČILO. Slovencem v Člevelandu in okolici, ki se zanimajo za šport v kegljanju, naznanjam, da imam fino moderno urejeno kegljišče na vogalu East 55th in St. Clair ave. kjer bodete ob vsakem času, kadar pridete dobro postreženi z izvrstnim kegljiščem. Obilo rojakov, ki sedaj zahaja na kegljišče, je izrazilo svojo popolno zadovoljnost s prostori. Priporočam se torej vsem, da obiščejo moje kegljišče v zabavo in razvedrilo. ANTON SVET, slovensko kegljišče. East 55th St. & St. Clair ave. -*- (79) POZOR t Naznanjam rojakom nekaj novega, da sem dobil namreč več farm naprodaj okoli Mantue, O-hio, tako da lahko vsakeniu pošte no postrežem kakor kdor zeli. Imam naprodaj farme od 15 do 100 akrov in še večje. Cene so različne, kakor je zemlja. Kdor kupi farmo, se mu ni treba bati krize in ne bo kruha stradal. Katerega rojaka veseli in ima mogoče tukaj posestvo, ki se zamenja za far mo.. Bolj natančno po poz veste, če pridete do mene. Saj rojaki me poznajo in vedo, da kdor je kupil od mene, je bil dobro postrežen. Torej rojaki, kadar bodete kupovali hišo ali farmo ali trgovino ali zavarovalnino, obrnite se na mene, in gotovo vam bom pošteno posrtegel JOHN ZULICH, 1376 Marquette Rd. (81) stanujoč na 5905 Prosser ave. Kje je Martin iPezdirc, dom; iz Podzemlja, nahaja se v Ame riki že 20 let. Pozna se ga lah 'co po obrazu in postavi, ki j' velika, lase ima sive, na pol oibiraza ima pike, je bled in na desni roki mu kazalec manjka. Prosim rojake, če vedo za njegov naslov, da mi naznanijo i\\ naj se sam javi, če je še živ ali ne. Bara Pezderc, 5^6 Utal St. San Francisco, Cal. (79) HIŠE NAPRODAJ. Dve hiši na 1415 E. 26th St. krt 30x132. Cena $26000. Takoj se plača $600, drugo po $100 vsakih šest mesecev, in obresti po 6 od« sto. Lepa prilika kupiti hišo blizu mesta, v okolici je svet vsako leto v vrednosti več vreden. Torej to posestvo vas lahko naredi srečne, ne da bi kdaj dali dolar več kot posestvo samo zasluži. Ta prilika ostane samo 10 dni j, zatorej se zglasite takoj pri JOS. ZAJEC, 1378 E. 49th St. Cleveland, O. • (80) POZOR! Članom drtištva "Triglav" se naznanja, da se prav gotovo udeležijo isvanredne društvene seje, ki se irii v sredo, 29. sept. ob 8. zvečer v navadnih prostorih. Gre se za eelo važne stvari in sveta dolžnost vsakega društvenega člana je, da je navzoč pri sejif ko se bo o teh stvareh obravnavah. Ob-jednem se bo posvetovalo radi novega pevovodja in radi sezonskih iger. Torej opomin še enkrat : Vsi člani društva "T r i g laz/' na sejo. Tr. Verbič, tajnik. VABILO. Dr. Svobodomiselne Slovenke, št. 2. SDZ priredi v proslavo petletnice velik plesni ven-ček. Ob tej priliki vabi društvo vse prijatelje domače zabave v nedeljo, 3. oktobra v John Grdinovo dvorano. Poleg domačega plesa, pri katerem bo vaJbila godba pod vodstvom g. Špehka staro in mlado na ples, postregle vam bodejo lepe Če-hinje, . Hrvatice, Srbkinje in črnogorke. Seveda ne bo manj kalo tudi naših zalih slovenskih deklet. Prišle pa bodejo vse v svojih narodnih nošah. Društ vo bo preskrbelo vsestransko za dobro zabavo, kakor tudi za dobro pijačo in kuhinjo Kdor.se hoče torej dobro in domače zabavati, naj pride 3. okt. v Grdinovo dvorano. Vstopnice se ddbijo pri Kalanu, Kranjcu, setnikarju, J. Grdina, kakor tu di pri članicah društva. (80) Delo dobi Slovenka, ki bi skrbela za malega otroka, starost od 35-45 let, ima lahko tudi svojega otroka. Vpraša se v uredništvu. (79) POZOR 1 Vsem svojim starim odjemalcem mošta in vina, kakor tudi onim, ki še niso prej naročili pri meni, naznanjam, da lahko oddajo svoja naročila za mošt in vino tudi sedaj, ko bom odsotna iz Clevelanda radi konvencije SN1PJ v Pittsburgh Vsi, ki se bodete zglasili, bodete gotovo prijazno sprejeti in postreženi kakor ste bili vselej. Prosila bi, da se naročniki kmalu oglasijo, da se ve koliko grozdja pripraviti. Priporočam se Slovencem v Clevelandu in okolici in po širni Ameriki za nakup izvrstnega domačega vina, katerega prodajamo že dolgo vrsto let Slovencem po Ameriki. Vsakdo je bil vedno zadovoljen z mojim vinom, in upam, da tudi letos postrežem vsem v njih zadovoljnost. •Se priporočam. FRANCES LAUSCHE, 6121 St. Clair ave. (78) O Pouk v angleščini ln lepopis- □ O ju potom dopisovanj«. V Cleve- Q 3J landu tudi s privatnim učite- D o I Jem. Denar, ki ee irtvuje za sa- O Q mo izobrazbo, je najbolje nalo- D D Žen, In na vzame ga ne kriza ne D □ vojna. Pišite za pojasnila na D •LOV. K. AOLA. Q 6119 81. Clalr ave. <48 )D CLEVELAND, OHIO. Q DELO I Delo dobi več moških v tovarni za sol. Stalno delo. Union Salt Co. Addison Rd. & N. Y. C. R' (78) POZOR! Spodaj podpisani naznanjam rojakom, da imam naprodaj mnogo dobrega grozdja in priporočam se tudi za nakup finega mošta iz grozdja mojih vinogradov. Postrežem lahko vsakomur, kdor se. obrne na mene, in garantiram, da bo vsak z mojim blagom prav zadovoljen. Rojakom se priporo čam. (79) S spoštovanjem ANTON KOS, stop 126 Shore Line Euclid, O ZAKAJ pošiljate denar v staro domovino? Ne morete ga dobiti nazaj, če ga še tako nujno potrebujete danes ali jutri, in vi ne veste in jaz ne vem, če ga bodete kdaj dobili ali nikoli, to pa le dobro veste, da ste morali teško delati vaš denar. Zatorej vam jaz svetujem, da kupite hišo za vaš denar. Ako pa ne marate kupiti hišo, pa jaz uvedem vaš denar v varno posojilo vašemu rojaku, da 9' kupi hišo. Pogodbo naredimo za tri leta ali za pet, po šest procentov obresti na sto. Kako se da to narediti, se lahko osebno dogovorimo predno od-daste denar, ne pa potem, ko je že vse prepozno. Zagotovim vam, da bodete zadovoljni, ko vam razložim, kako je denar varno naložen, da ga ne morete nikdar zgubiti. JOS. ZAJEC. 1378 E. 49th St. Cleveland, O. (78) HAROLD E. EMERICH, Zavarovalnina posestva, bondi, Javni iNotar. Urad 808 E. 152nd St. Uradne ure od 8. zjutraj do pol šestih' popoldne, od pol osmih zvečer do 9. ure. Tel. Wood 85 L. Bell: Eddy 1086. Stanovanje: 16205 St. Clair ave. Tel. Wood 58, Bell: Eddy 3678 J FINO VINO vedno dobite pri J os. Koželu. Belo, niagara in concord vino. Posebno ženskam je moje vino znano. Pa stari navadi J os-Kozely, 4734 Hamilton ave. POZOR t V-se ženske obleke z žeketom. najnovejše mode, fino izdelane iz posebno finega blaga, dobite sedaj pri meni po posebno, znižani ceni. Ne zamudite prilike. Za obilen obisk se vam najtopleje priporočam. Beno B. Leustig, 6424 Sf. Clair ave. (80) KAJ KORISTI LJUDEM DENAR, ČE NE MOREJO NI- -ČESAR KUPITI. Pošljite vašim milim v staro domovino kako zimsko obleko, da ne bodejo zmrzovali. Pošljite jim štrikane žekete(svedre). Fini, čisto volneni žeketi niso teški, toda so jako topli, torej tudi poštnina ne velja mnogo. Enajst funtov lahko pošljete po pošti, in stane poštnina samo enajst centov funt. V zalogi imam okoli 1000 čisto volnenih ženskih, moških in otroč jih svedrov, katere bodete dobili pri meni po veliko nižji ceni kakor kje drugje. Torej ne odlašajte dolgo, pošljite jim sedaj, ker je zima že skoro pred vratmi. Spomnite se vaših milih sedaj, ki trpijo radi te nesrečne vojske. Veliko pomanjkanje je doma, vsega posebno pa zimske obleke. Popolnoma sem prepričan, da vam bodejo hvaležni bolj kakor za denar. Karkoli kupite pri meni za staro domovino, vam pošljem pošteno in zanesljivo po pošti, kamor želite, ne da bi imeli kakšne sitnosti. Za obilen obisk in podpiranje moje trgovine se vam najtopleje priporočam, in vam bom tudi vedno hvaležen. BENO B. LEUSTIG, » 6424 Št. Clair ave, Cleveland, O. Kakor vam je znano imam v zalogi najlepšo izbero sledečega blaga: Ženske' in otročje suknje, obleke z žeketom, princes obleke, kik-Ije, ženske in otročje klobuke, vso žensko in otročjo spodnjo obleko, nogavice, rokavice, itd. Moje blago je garantirano čisto sveže, trpežno in cene vedno nižje kot drugje. (94) Bell Rosedale 2377 w- Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—12, in od 1—5. Pondeljek, četrtek in so boto zvečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se sloven: sko in nemško. 5402 Superioi ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio. .. (23-46) I A. M. KOLAR, I Slovenska gostilna. I 3222 LAKESIDE AVL I I Be priporoča Slovencem v obilen obisk. Točna postrežba. Vodno eveše pijač«. "VELIKA PONUgBA" 9 C«B>.»«d ■^r^ji M iMP« 1—^ < Sf jih likkc im^ji it^tviit iti npbt (T* pogodba uiratn« 31. d*c*mbr* 1911) P. Loriliard Cm. Inc.. Ngw York Kal. 17« ..............I Pravi starokrajski brinjevec Cena 6 steklenic . . . $6.50 Cena 12 (teklenic . . . $13.00 i Cista slivovka kuhana iz pravih čeipelj. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00 Imamo najfinejii tropinjevec in drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50,$2.75 Pristna rudeča ohioska vina Galona . . 50, 55, 60 in 65c Katavba in Delavare vino 80 in 85c gaL Vinska posoda ob 5 do 10 gal. velja $1.00, za 25 gal. posoda $2.00. Pri večjih naročilih je sod brezplačen. Te cene so urno z« na debelo. Naročilu asj se priloži denar in natančni naslov. The Ohio Brandy Distilling Co. Prva aloTcnaka družba m prodajo finih pijač. 6102-04 St. Clair Ave. - - Cleveland, 0. . ■ Cuy. Central «02« W. Cuy*. Central 5848 Ft. G. TRAVNIKAR & J. JARC, Slovenska javna notarja National Drug Store 1 Slovenska lekarna. vogal St. Clair ave. in 6i. ceste S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. (45) NAZNANILO. Članice dr. Srca Marije(sta-ro) se opozarjajo, da se zanesljivo udeležijo prihodnje seje, ki bo dine 14. oktobra, ker so važne stvari na dnevnem redu glede predrugačenja društva. Zlasti naj se gotovo udeležijo omožene članice. Objednem se vas tudi opozarja, da pravočasno poravnate svoj asesment, da ste preskrbljene v slučaju nesreče, ki nikoli ne praznuje. S sestrskim pozdravom Helena Mally, jtajnica. --- (80) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ + FRANK BRICELJ, + 6026 St. Clair Ave. + Expresman. ♦ Prevažam pohištvo in vsa ♦ kovrstne" stvari. Postrež- ♦ ba točna in zanesljiva. + Tel. Princeton 1982 L. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ PRIPOROČILO. Spodaj podpisani rtaznanjam Slovencem in Slovenkam v Clevelandu, da sem prevzel od dobro znanega grocerista Fr. Miklavčiča njegovo grocerijo na 1110 E. 64th St. Potrudil se bom, da bom postregel cenjenim slovenskim družinam vselej z najboljšim svežim blagom in po nizkih cenah. Priporočam se Slovencem in Slovenkam za obil obisk in podpiranje trgovine. Se zahvaljujem za vašo podporo in sem s spoštovanjem Anton Prijatelj, 1011 E. 64th St. (81) Išče se slovensko dekle, da pomaga v kuhinji, pri družini in včasih tudi v gostilni. Plača po dogovoru. Vožnje stroške plačam sam. Anton Mervar, 710 NO. Holmes ave. Indianapolis, Ind. ( Slav. alovenskemu občinstvu naznanjava, da eva otvorila nov urad na 0t. Clalr ulici, kjer bodeva Izdelovala vsa v notarski poeel spadajoča dela. Poleg tega pa bodeva kupovala ln prodajala lote in hlfte. Vaa dela, kakor prepis zemljifiea aH hifie, vpis (mortgage), pogodbe, pooblastila sa tukaj aU staro domovino, se Ugotovijo v pisarni; za polteno to solidno delo se jamči Zavarujeva poslopja vsake vrste proti ognju ali nesreči, kakor tudi hlftno opravo, hleva, avtomobile 4n velika stekla v Islotbah. Posredujeva sa vsakega kl Ima oftravitl z sodnljo. — priporočava se slatvnemu občinstvu in obljub«, jeva, da bodeva sa vsakega storila, kar be v najinih močeh. 5600 ST. CLAIR AVE. Ras.: Joe. Jare Res.: G. Travnlkar, 1357 East 55th »t 1358 Marquette «t VSAKA DRUGA OSEBA IMA. Bolnim in trpečim ljudem tega mesta se bo zdelo to čudno, toda resnica je, da ena izmed dveh oseb trpi na katarju kakega organa, kajti katar v tem podnebju je jako navadna bolezen, in prime se želodca kot vsakega drugega organa našega telesa. Lahko dobimo nosni, očesni, grlni, prsni, pljučni, želodčni, jetrni in drugi katar. In kljub temu, da se katar sprva prične z malim kašljem, glavobolom ali s težavami v želodcu ali s prav malimi bolestmi, toda Če se zanemari, pa povzroči resne bolezni. Katarja ne smete zanemaijati V Evropi kot tudi v tej deželi se zdravi katar v gorskih sanatorijih z novim in čudovitim Oxyoline aparatom kot ga vidite tu na sliki. S pomočjo tega aparata se zdravilno olje elektrificira in dovede naravnost do bolečega organa, in vas ozdravi, ne da bi se pacali in mazali z vsakovrstnimi škodljivimi drožami. Mi vam z veseljem pokažemo, kako moč ima ta aparat, in koliko dobrega je že storil vnašem uradu kakor tudi v uradih najslavnejših zdravnikov te dežele, kjer so ozdravili že na tisoče slučajev katarja. Vi ste povabljeni, da obiščete naš urad, če se ho-iete zdraviti ali ne, in oglejte si najbolj Čudovit aparat za zdravljenje katarja. Dr. L. E. SIEGELSTEIN, tretje nadstropje, 308-9-10-11-12-13 Permanent Bldg 746 Euclid ave. blizu E. 9. ceste. URADNE URE: Od '9. zjutraj do 4. pop. in od 7. zvečer do 8. vsak dan. j Ob nedeljah od 10 do 12. ifitflastti^H .ji. ,•«. Aristos Oatmeal Muffins -1--L, ■■■ 1 VKJW.L T » I I 1111111,11— m I ,1 -,-■----ly---1--—------—— IpiiiiiM iiiilliNii!« jn I ''■ J■ ^.■ I■ 1 ^■ |■ '■ .',TT^lV^.......| I This Trad« M^^^ ^^^ ^^ ^^ n |j 2 čaie oat« čem no« t žali ^-^^^^Njj^jjjjjjjljlj |i'^T ka. Zjutraj pridani ta V4 «ale mula ali masti, «no jajca ^fcjpij:;: jr in £aio moko * 1 *Jjco baking powder in aoli. Počita v ponvi ^jt&ii kaluh 20 do 25 minut Pecite svoj kruh z Aristos moko. 1 Dobita čut, kreten, dii«č kruh. Ariataa je moka aa domače pecivo. Pi- M iita danaa po Ariatoa kuharake knjige. Je saatoi^j. M.j: jjj. S. SHEINBART, 5389 St. Clair Ave. ijillji^^lll^^^THE SOUTHWESTERN MILLING CO., "H/l////////////WI/l.'t W/Af mimiiin...........i /.................................. =ssa=ss3==±=g====s==== "MRTVAŠKA ROKA" Roman. NADALJEVANJE IN KONEC ROMANA ,4GROF MONTE CRISTO" SPISAL DUMAS-LE PRINCE. ''Vi ste najeli hotel za grofa Monte Cristo," reče mojstru Bertucciu, "in če sem nameraval vam izročiti ključe, toda so se stvari spremenile, in radi poročil, katerega sem dobil, ne bi za ndbeno ceno izročil hotela gospodu grofu. Raditega nikakor ne bom podpisal najemninske pogodbe, kakor je to v navadi." Zaman je zahteval Beftuc-cio, da mora hotelir podpisati pogodijo, kakor mu je ustmeno obljubil, zaman je grozil, da bo s sodnijo prišel do svojih pravic. Hotelir je trdil, da ne sprejme v svojo hišo grofa Monte Cristo, ker je slednji jajc« nevaren človek. Ko ga Bertuccio vpraša, kaj misli s temi besedami, ga hotelir po strani pogleda kot bi hotel reči: No, to vam je mogoče bolje znano kot vam jaz morem razložiti. Potem se pa hotelir obrne in odide majaje z glavo. Mojster Bertuccio pa ostane sam v veliki zadregi, kajti imel je le malo časa še, in ni vedel, kako naj uredi vse potrebno za prihod grofa. Kmalu se pa spomne pova'bi-la, katerega mu je dal slavni knez Poniatovski. Brez odlašanja ga obišče, in sklenil je, da se ud»a vsem njegovim predlogom. Toda — kakšen čudež — IPoniatovsJki, ki je bil pred nekaj dnevi še tako ljubeznjiv, je bil da«nes ledeno mrzel. Nobene pripravne sobe ni imel več na razpolago; vsa njegova hiša je zasedena od vrha do tal. bertuccio pa je vztrajal pri svoji prošnji, da mu je bilo v .resnici teško odreči. Poniatov «ki, ki je videl, da se ne more več izgovarjati, pa konečno izjavi Bertucciu, da ga prav nič ne veseli sprejeti grofa Monte Cristo v svoj hotel, ker «e širi jo o njem različne govorice, ki so tako čudne, da mu nikakor ne more preskrbeti prostora v svoji palači. "Toda kakšne so te govorice?" vpraša Bertuccio. Za njega je bilo največje važ nosti, kaj ljudje govorijo o grofu. Silil je torej v Poniatov* skega, toda slednji je le zinignil z ramemi in mu obrnil hrbet. Ves divji teče Bertuccio k hotelirju CorsinnMontfort. Tudi tu je imel težave nad težavo, dokler se konečno niso zje-dwiili, da sprejmejo grofa Monte Cristo za jako veliko odškodnino in le pod gotovimi pogoji, katere stavijo radi splošne varnosti. Bertuccio ni vedel ali sanja ali 'bdi. Ker pa je čas hitro mineval, se je odločil, da plača svoto, da zve pogoje. Eden prvih pogojev je bil, da morajo biti v grofovi sobi vse luči obdane s stekleno kro-gljo, in okoli te kroglje mora biti žično pletenje, in njegova ekselenca, gospod grof Monte Cristo, ne sme imeti pri sebi nobenih užigalic. "Čuden pogoj je to," pripomni Bertuccio, "toda zakaj zahtevate to od mojega gospoda?" "V Florenci se širi govorica," se je glasil oodgovor, "da grof ni pri pravi pameti, in da je prišla njegova blaznost že tako daleč, da jc z lastnimi rokami zažgal krasno palačo, katero je imel na otoku Monte Cristo. Grof ima baje manijo, da zažee vsako hišo, v kateri stanuje.' Zaman je poskušal Bertuccio napeti vse svoje govorniške zmotnosti, da bi dokazal hotelirju. da je hudobno izmišljena laž, da je grof pri najboljši pameti. Floretinec ni hotel ojtem ničesar slišati, pač pa se je trdovratno držal svojih pogojev. Dan pred prihodom grofa je mojster Bertuccio spoznal «da se potrjujejo trditve Florentin-ca. V mestu je namreč-nekdo pripovedoval, da je grof Monte Cristo na ipotu v Florence pdnoči nekje v siromaški koči prenočeval, in da je zapalil to kočo malo pred odhodom. In dočim so se širile te govorice, je dospel grof. Nekaj oseb, ki so ga prej poznale, mu je hitelo nasproti, da ga pozdravijo, toda storile so na tak način, ki je jasno kazal, da so tudi ti ljudje pričeli vrje-ti govoricam, ki so se širile o grofu. Haydee je bila bolj pobita kot kdaj prej. Na njenem ljubkem obrazu, ki je bil sicer tako mil in svež, kakor orijentska vrtnica, so se prikazovali znaki grenkih skrbij. Radi slabega zdravja svoje svoje soproge, grof Monte Cristo ni mogel odpotovati na o-lok, kakor je želel. Bil je torej prisiljen ostati nekaj dnij dalj v Florenci radi zdravja Hay-dee. Toda nesrečna mlada mati je (postajala vedno slabeja, in najmanjše razburjenje la-hko povzroči najhuje posledice, se je izjavil zdravnik. Dogodek v koči divjega lovca je na Haydee kakor na grofa napravil in zapustil glolbok vtis. Toda u/boga mati, ki je trpela silne bolečine, ker. je zgubila svojega sina, ni pripisovala temu dogodku toliko pomena kot grof, ki je z mirnim oče som gledal napram nevarno sti, ki mu je skrivej in od neznanih zločincev pretila. Grof je preslonel cele noči ob ležišču Haydee in pri tem je premišljeval o besedah, ki jih je slišal od divjega lovca. Kdo so ti skrivnostni ljudje, ki ga obrekujejo? Čegav je fcfil oni otrok, katerega sta imela skrivnostna jezdeca s seboj? Kdo je nepoznani sovražnik, ki ga preganja povsod? Ali naj vrjamem onemu, kar je mu maska ,povedala na plesu ^rofa Gradenigo? Grof je mislil in mislil. — Toliko mu je bilo jasno, da ga Čaka velika nesreča. Svoj pametni pogled obrne na obličje Haydee, ki je zaspala poleg njega, in prvič v svojem življenju se strese grof pred grozo notranjih čustev. kolikokrat se je že pripetilo, da divja v nas kaka misel, ki zavzema vse naše mišljenje. Besed nam primanjkuje, da 'bi jo izrazili, toda kljulb temu jo dobro razumemo; mi vemo, iz katerega vzroka prihaja, in kateri predmet obsega. Grof se je stresel radi te misli — in ta misel — to je bil kes. Čutil je, da mu nesreča grozi na tak način, da ji nikakor ne more pobegniti. Čutil se je velikega in mogočnega, silnega velikana, in preračunal je, kako strašen mora biti njegov padec. In kesal se je„ ker je privezal na svojo usodo nedolžno ženo, lepo Haydee! To je bilo. kar je grof občutil, in zato ni našel besed, da bi izrazil svoje misli. Toda naredil pa je sklep. Dasi je bila nesreča, ki mu je grozila, in ga je deloma že zadela, silna in strašna, pa je vendar spoznal za svojo dolžnpst, da se mora boriti proti njej, da se ji upira, dokler ima še kaj ^ape v prsih. In to je hotel narediti; ne iz ljubezni do samega sebe, pač pa iz ljubezni do čiste in nedolžne žene, katere ekselenia je bila tako tesno združena z nje- Bilo je že pozno v noč. Grof vstane, pritisne nežen poljub na čelo Haydee in odstrani od- postelje, kjer je počivala. Nahajal se je že osem dnij v Florenci, in tekom teh osmih dnij niti enkrat samkrat ni še kadil. Pride torej na misel, da prižge svoj dragoceni čibuk, in premišljuje pri dimu izvrstnega zelišča nadaljne dogodke. Ko si .pripravi pipo, pogleda okoli sebe, da dobi kako vžigalico. Toda sveča je bila obdana s stekleno krogljo in poleg tega še s posebno mrežo. Ker spozna, da na ta način ne pride do ognja, stopi v sosednjo sobo, kjer je upal dobiti kakega svojih ljudij. In res najde tu svojega zamorca, ki je v spanju čepel na orientalski preprogi. Grof ga zf udi in trenutno stoji Ali pred iMonte Cristom. "Ogenj, Ali!" mu reče. Zamorec pokima z glavo in odide, da spolne povelje, toda že čez nekaj trenutkov se vrne, in da svojemu gospodu razumeti z znamenji, kajti bil je mutast, da je zadel na ovire. "Ali ti nečejo dati ognja?" vpraša grof, ki je razumel pari-tomino črnega Alija. "Mogoče te niso prav razumeli." "O, so me!" naznani črnec. "No, torej grem sam, da zahtevam ogenj. Če sem v Evropi se moram pač udati surovosti, s katero obdelujejo hotelirji tujca." Po teh besedah zapusti grof salon, in koraka po hodniku, kjer je videl na koncu sijati iz nekega kabineta luč. Prime za kljuko in odpre vrata. "Oprostite!" reče grof laško, ko stopi v malo sobico, ki je bila meblirana kot pisarna, in kjer je stražil eden hotelskih služabnikov. "Kaj hočete?" reče sluga, ne da bi vstal s stola, na kate^ rem je sedel. "Kakor slutim, ste vi hišni sluga," reče grof. "Tako je," odvrne človek. '1Fri nas je navada, da ponoči vedno nekdo čuje, posebno če posebne okoliščine to zahteva-jo." "Imate popolnoma pravilno urejeno, in jaz nikakor ne bom iskal vzrokov vaših .posebnih okoliščin. Prišel sem samo, da prižgem mojo pipo, ker so moji služabniki pozabili preskrbeti ogenj za mojo sobo." ''In hočete kaditi tu, pred mojimi očmi?" "Zakaj vprašujete?" "Ker sicer ne bom dovolil, da prižgete pipo." "Vi ne bodete dovolil i?" vpraša grof Monte Cristo skraj no začuden. "Menim, da pač ne veste, kaj ste pravkar spregovorili." "Jako dobro vem, kaj govorim"', odvrne sluga; ko se dvig-gne s stola. ''Kaj? In kaj naj pomeni to?' "To pomeni, da vi ne bodete zaipustili te pisarne s prižgano pipo." "Ali je tu v Florenci mogoče prepovedano kaditi?" "Nikakor he, gospod. Ničesar nimam proti temu, če kadi-e svojo pipo, samo trpel ne bom, da se s pipo odstranite, če je niste ptej ugasnili." "Prisegam vam," reče grof, ko zažge pipo in prične pušiti, "da me še nikdar ni kak ra'zgo-vor tako za'baval kot ta^ — Lahko noč! — Vleči se hočem k ipočitku." 'Vi ne bodete odšli iz te sobe," zakliče sluga in se postavi pred vrata. "Nesramnež !" zakliče grof s komaj pritajeno jezo. "Vi ne bodete odšli iz te sobe! — Prosim vas odpuščanja radi tega," reč sluga, "toda iz te sobe ne odidete s prižgano pipo." "Ej, spanec vas je menda prevzel ali pa vam vzel pamet — mogoče ste preveč vina poskusili. Sicer pa postajate sitni za mene. Proč od vrat, vam pravim!" Po teh besedah zgrabi grof slugo za rame in ga hoče treš- čiti proč, jtoda Florentinec se je tako krepko prijel vrat, da ga grof ni mogel pahniti proč. ''Že vi Ia od nmJCbt. jtih tdr.vil, 4* nt mm mor« onlrnltl. Vail sdr.vniiki r»c»pti ■MTaj.priU v MkUlurso, kjar bod.jo mUUal aaUaCa* i«ljl »dmreUte. Immo tmM popoUo ,«1». I« (amija.iH prodnato., tMtUtaUt potr.b-Ki». difav, c I par fat •UdkorJ«. Guenthers Sloven. Lekarna, Addiion Rd. vogal SL Clair Are. 3 VPRAŠAJTE SVOJEGA SOSEDA. Poizvejte sami zasluge plinove službe. / - I Vprašajte soseda ali človeka preko ceste. Poizvejte, kaj pomeni rabiti kurivo, ki je čisto, udobno in gospodarsko. « Informacija bo velike vrednosti za vas. TkiE East Ohio Gas Company Superior Are, Opposite Hollenden Hotel Cleveland, Ohio M.1* 4865 "Niw B efaet" D*pt-CMtral M3 • 8 - Hoar Union SCRAP TOBACCO J« delan iz najboljšega duha-na za cigare. Samo najbotfii tobak se potrebuje. Najboljši tobak za žvečenje. V vsakem paketu je kupon. Made Union DENARJE V STARO DOMOVINO. Poilljamo denar na .Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Koroško, Tirolsko, Ceftko, Hrvatsko In Ogrsko tako za nealjivo kakor pred vojno. Ia poslovanja zadnjih treh mesecev smo se do dobrega prepričali, da pride de nar tudi sedaj sigfurno v roke naslovnikov. — Denar nam pošljite po "Do mestlc Postal Money Order" ter pri lotite natančni Va& naslov in one osebe, kateri se Ima Izplačati. Cene: 19.80 21.45 23.10 24.75 26.40 2S.05 29.70 31.35 33.00 41.25 49.50 67.75 66.00 74.25 82.60 99.00 ,115.60 132.00 148.60 163.00 TVRDKA FRANK 8AK8ER, 82 CortUndt St., New York, N. Y. rf... .90 120 10.... 1.75 130 15.... 2.60 140 20.... 3.40 150 25.... 4.25 V 160 30..... 5.05 170 35.... 6.90 180 40.,.. 6.70 190 45____ 7 55 200 50.... 8.25 - 250 55.... 9.10 300 60.... 9.90 350 65. a. 10.75 400 70.... 11.55 460 75.... 12.40 500 80.... 13,20 600 85.... 14.05 700 90.... 14.85 800 100.... 16.50 900 110.... 18.16 1000 Ker so se poslednji čas poštne razmere izboljšale pošiljam zopet redno » V • I ( • denarje v staro domovino. Pošiljatve ne pridejo v sedanjem času tako brzo naslovniku v roke, pač pa v teku 20 do 24 dni. 100K velja sedaj $16.50 s poštnino vred. Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj-manje pa denarje poslati potom brzojava. Prank Sakser 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O.