Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman velj6: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat - 12 loče se tiska dvakrat; lo kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ljxQ. uri popoludne.
Štev. 196.
V Ljubljani, v ponedeljek 27. avgusta 1888.
Letnik XVI.
Minister Trefort t.
A Truplo pokojnikovo leži že v zemlji, listi pa že vedno pišejo o njegovem življenji in delovanji. Trefort bil je znamenita oseba v javnem življenji državne polovice ogerske, kjer je živel in deloval nad pol stoletja. Smrt njegova je znamenit dogodek v političnem in obče kulturnem življenji državljanov pod krono sv. Štefana. Malo pred smrtjo imenovano je bilo ime njegovo v vseh večjih avstrijskih listih zaradi znanega prepira s kardinalom in primarom ostrogonskim. Smrt je bila v tem slučaji mirovni posredovalec.
Vsi madjarski listi brez razlike strank obžalovali so smrt naučnega ministra Treforta, v člankih slavili so pokojnika kot madjarskega (?) učenjaka, rodoljuba in državnika ter naštevali njegove zasluge za šolstvo v Ogerski. Nikdo ne more tajiti, da si je Trefort v resnici pridobil velike zasluge za — gospodujoče pleme madjarsko. Vprašanje pa je, ali bodo ti vspehi tudi trajni. Naravno je, da ga slave madjarski listi — s tem bi izrekli vso kritiko o njem —; a čudno je, da ga poveličuje tudi srbski v Budimpešti izhajajoči list „Srpski Dnevnik", ki obžaluje, da »Avgust Trefort ni izvršil vseh želj svojih, da ni dočakal sadu svojega delovanja". Novo-sadski list »Branik" piše o njem: »Glavno mu je bilo, akoravno ni bil rodom Madjar, da širi madja-rizacijo s pomočjo šol. Trefort je bil tudi »naš" minister, ker je nadzoroval srbsko cerkev in šole. Srbi ga ne bodo ohranili v prijetnem spominu, ker jim je napravil mnoge grenke ure. Pod njim je bil uveden madjarski jezik v naše šole. Pod njim je bila naša avtonomija v izjemnem stanji. Pod njim je bil odklonjen postavno izvoljeni patri-jarh, in s tem žaljena naša volilna pravica. Pod njim je bi odpravljen srbski referent za cerkvene in šolske stvari. Kot človeka ga častimo, ali za njim kot ministrom ne bo zajokalo srbsko oko". Enako piše o njem tudi »Zastava".
Trefort je 16 let opravljal posle ogerskega ministra za uk in bogočastje, akoravno se prej ni odlikoval mej tovariši s posebnimi čini. Imel pa je posebne duševne lastnosti in bil izredno delaven. |
Dopisnik dunajskemu »Vtrld-u" piše o njem: Trefort ni bil govornik v staro-ogerskem stilu, tudi njegovi svetovni nazori niso se strinjali z madjar-skimi. Bil je udan madjarskemu narodu, toda imenoval se je »Evropejca". V tem oziru bil je enak svaku svojemu, pokojnemu madjarskemu politiku baronu Eotvosu. Vendar je bil ta idejalist, ki je ljudi in razmere sodil z najboljše strani, Francoz Trefort pa je bil pesimist in odločen Voltairejanec. Kot materijalist dal je slovo veri ter se vrgel v naročje oportunizmu. Ta politična vera je sedaj povsod v cvetji in klasji, ker je najzložnejša. Taki politiki ne plavajo nikoli proti valovom, marveč izroče Iadijo svojo toku vode, kamor jo nese. Vendar je dobro presodil in obsodil madjarskega naroda svetovno znani šovinizem, to le z besedo; v dejanji pa seje udal popolnoma volji madjarske ideje. Francoz Trefort je s ponosom povdarjal, da je le redko katero madjarsko knjigo prečital do konca, in vendar noben minister ni toliko storil za madjarizacijo, kakor ravno on. Opozorimo le na slovaške razmere.
Marsikomu je še v spominu znameniti govor njegov v državnem zboru 1. 1861. o narodnosti, veri, šoli itd. V tem govoru se je pokazal moža, ki spoštuje tuje prepričanje in pravice t teoriji, v dejanji pa dela nasprotno. Kako premenljivega značaja je bil Trefort, kaže njegov vzgled, da navdušen zagovornik Deakove politike more s časom postati odločen pristaš Tiszov. Isto velja o njegovi naučni politiki. Izdelal in uvel je mnogo šolskih načrtov, a vse zaporedoma zopet zametaval in zamenjaval. Manjkalo mu je pravega prepričanja. Storil je za Madjare mnogo dobrega; zidal je šole, klinike, skrbel za knjižnice in učilne pripomočke, a šolska politika njegova ostala bo nemadjarskim narodom v najžalostnejšem spominu.
Po ogerskih šolah je malo evropskega, še manj krščanskega duha. Trefortu je bila vera potrebno zlo, cerkev policija, državni absolutizem pa idejal. Zadnja leta vtikal se je vedno v cerkvene stvari ter skušal prikrajšati cerkvene pravice, oslabiti veljavo cerkvenih dostojanstvenikov. On ni sovražil cerkve iz prepričanja, marveč se je ravnal po javnem mnenji, katero delajo židovsko-madjarski časniki.
Trefort ni poznal stalnosti in vztrajnosti. Za moža ni dovolj, da snuje nove načrte in reforme, mora jih tudi izvajati, kakor zahtevajo prave potrebe časa in razmere dežele, ozirati se mora na prepričanje in pravice druzih. A tega ni storil Trefort. Duh njegov bil je bister in živ, volja pa in moč bili ste slabi, prepričanje podobno živemu srebru. Zato bodo potomci različno sodili njegovo delovanje. Naslednik njegov imel bo mnogo dela, da podere mnogo, kar je postavil Trefort.
Politični pregled.
v Ljubljani, 27. avgusta. Notranje dežele.
Nemški cesar je naprosil kot krstna botra za svojega novorojenega sina avstrijsko cesa-rico in nadvojvodo Karola Ludovilca.
Novo davčno kazensko postavo predložila bo vlada državnemu zboru. Dotični načrt je že iz-gotovlieu.
Štajerski deželni odbor pričel je z društvom »Unionbank" obravnave zaradi konverzije zemljiščno-odveznega dolga. Zemljiščno-odvezni dolg Štajerske je iznašal koncem junija tekočega leta 8 8 milijona goldinarjev.
Kako sodijo Madjari o narodnostni rav-nopravnosti, pove nam najodličnejši madjarski list »Pesti Naplo", ki naravnost zahteva, da se odstrani postava iz leta 1868. o »takozvani jednako-pravnosti". Ta zakon je po mnenji lista »velika napaka" v madjarski politiki, ter se more narodnostno vprašanje rešiti le na eden način: »s popolnim po-madjarjenjem". Zanimivo pri tem je, da je vsled te pisave najbolj razburjena graška »Tagespost", ki zasluži v prvi vrsti, da v jednakopravnostnem oziru pod;'i roko svojemu budimpeštanskemu bratcu!
Kot prihodnji ogerski naučni minister imenujeta se grof Geza Szapary in nadžupan grof Albin Czaky.
Vnanje države.
Srbski ministerski predsednik Kristič je brzojavno pozval kralja Milana, naj se hitro kakor mogoče povrne v Srbijo. Ob enem mu je nasvetoval, naj prekliče ustavo in uvede izjemno stanje. Kralj je hotel obiskati Išl, toda, kakor se poroča od tod, opustiti je moral ta načrt.
LISTEK.
Ponedeljsko pismo.
Zdaj so jeli nekateri očitati državno-zborski večini, da že devet let vlada in še ni bilo slišati o njenem programu. Čemu je treba programa? Pri posameznem človeku je dosti, da posluša glas svoje vesti in duh se bo primerno razvijal, telo se pa tako razvija po naravnih zakonih. Semtertje je treba pametnega dnevnega reda, ali programa umetno skovanega ni nikdar treba. Na Dunaji in v njegovi okolici so se letos kristijani združili ter se zaradi tega imenujejo združeni kristijani. So si li napravili kak program? Ne, ako se kristijani združijo, jim ni treba druzega, kakor povdarjati to, kar je kristi-janom skupno, kar jih druži. In državno-zborski desnici zadostuje popolnem, ako deluje za naravno razvijanje cele države in posameznih dežela na podlagi zgodovinske kontinuitete.
Gosp. vrednik, Vi si tudi niste programa napravili, ko ste jeli list vredovati, ker prejeli ste list „cum beneflcio inventarii". Iu ko se je »Slovenec"
ustanovil, mu tudi ni bilo treba programa kovati, kajti ako je hotel biti političen list za slovenski narod, ki je v ogromni večini katoliški veri in cesarju udan, imel je že jasen program pred seboj. Načelo »vse za vero", oziroma »vse za vero, dom, cesarja" postaja vedno bolj umevno in nima več očitnega nasprotovanja, ali včasih je bilo drugače.
Gosp. vrednik, jaz sem starejši od Vas in zaradi tega več pomnim. Pa zato mi ne smete zameriti, če pravim, da več pomnim. Pri nas na kmetih govorimo le o tem, koliko kdo pomni, ne pa, kako je kdo učen; le pri velikonočnem izpraševanji je dobro, če se kdo prav učeno odreže. Jaz še dobro pomuim, kdaj je »Slovenec" nastal, in kaj se je tačas o njem pisalo in govorilo. Pa sodba slovenskih narodnjakov me ni zelo zanimala, ker vedelo se je tako, da bodo nekateri list in vse v njem dobro in slabo hvalili, nekateri pa list in najboljše članke grajali; a zanimalo me je izvedeti, kako se bo uradni list izrazil o novorojenem tovariši. Precej drugi dan se mi je želja izpolnila. »Laib. Ztg." je rekla o »Slovenčevi" glasilki: »Patriotisch klingt sie (die Dovise) eben nicht, ausser man vvtlrde
sie von riickw;irts lesen." Kako se vse izpreminja. Tačas »Slovenčevo" načelo ni bilo patrijotično, nego kolikor toliko izdajsko; dandanes bi bila pa taka uradna pisava nepatrijotična. Ker se svet vrti in mi ž njim, utegne se v nekaj letih nekaterim zopet toliko zvrteti, da Vam bodo očitali, da Vaše načelo ni patrijotično.
Ali bati se Vam tega skoraj ni treba. Ker imamo zdaj toliko čistilnih sredstev in strojev, sči-stili so se precej zelo tudi naši nazori. Odkar so francoski revolucijonarji javno proglasili za svoje načelo: »Ni Dieu, ni maitre", je vedno težavneje v kalnem loviti. »Liberte, fraternite, egalite" ali »vse za narod, omiko in svobodo" ali „vse za domovino" so jako lepe besede ali za-nje ne prime nihče, če mu jih ne tolmačiš ali po krščanskem ali po rero-. lucijonarnem načelu. Ljudje so postali praktični; imajo še sicer dosti igrač, a leseni konjički pa niso več moderni.
A vsak človek se ne prelevi kmalu. Vidite, jaz sem bil včasih liberalec, ali saj ljudje s« pravili tako in nekateri še zdaj tako o meni mislijo. Tako počasni so tudi dunajski delavci. Ti so bili nekdaj
V rumuuskih dunavskih pristaniščih je zbranih mnogo bolgarskih izseljencev. Tudi v gorovji Rodope je več oboroženih krdel. Princu in ministrom so došla pisma, v kojih se jim preti s smrtjo, ako ne zapuste kmalu dežele. — Vojno sodišče je obsodilo dvanajst roparjev na vislice, trideset sokrivcev pa ua večletno prisilno delo. Vesti o napadu na princa Ferdinanda se preklicujejo.
Ruski „Invalid" napoveduje veliko šestdnevno vojaško vajo v odeškem iu charkovskem okraji koncem avgusta, dostavljajoč, da se bo vdeležil car teh vaj. — Cesar Viljem je poslal kalugaškemu peš-polku krasno zastavo z nastopnim napisom: „Moj v Bogu počivajoči ded, cesar in kralj Viljem I., nameraval je pred svojo smrtjo pokloniti polku zastavo. Po božjem sklepu mu ni bilo dano veselje, da bi zastavo izročil njegovemu ljubljenemu polku, zato pa storim to jaz kot zadcji znak njegove naklonjenosti."
„Nordd. Allg. Ztg." oporeka, da je napravila Boulangerjeva zmaga neprijeten vtis na nemške vladne kroge. List pravi: Mi opazujemo vedno z zadoščenjem razvoj francoskih razmer, ki more uvesti pri našem zapadnem sosedu mir in red ter ga preustrojiti v plačujočega kupovalca naših proizvodov. Ljuba nam je vsaka trancoska vlada, ki ne preti miru. Boulanger je zadostno obljuboval, da mu je mir na srcu. Ako bo dosegel Boulanger vpliv, porabil ga skoraj gotovo ne bo v protinemškem smislu, ker bi s tem izpodkopal lastno stališče. Po vsem, kakor je pisal in govoril, smatramo generala miroljubnega; ne vznemirja nas nič bolj, kakor kdo drugi. Ako se mu posreči uvesti mir in red, bili bi nam njegovi vspehi isto tako ljubi, kakor celi Evropi.
Francosko Floquetovo ministerstvo se ne čuti prizadeto vsled Boulangerjeve zmage. Ako bo zbornica pripisovala dotično krivdo kabinetu in njegovi politiki, odstopil bo Floquet.
Kardinal Lavigerie je v soboto zapustil Bruselj. S svojim vspehom v Belgiji sme biti zadovoljen. Dvajset mladih mož se je takoj oglasilo za afriški vojni oddelek, kralj je daroval v ta namen 15.000 frankov, neki drug dobrotnik 5000 frankov, poleg tega pa mu je došla velika svota v malih zneskih. Lavigerie bo v nekaterih dneh prišel tudi v Nemčijo prepovedovat „črno križarsko vojsko".
Danski kralj je prišel predvčerajšnjim s princem Janezom v Berolin. Nemški cesar ga je imenoval tem povodom imejiteljem turinškega ulan-skega polka št. 4.
Iz Durbana je došla vest, da so Boeri vjeli Dinizuluja in dva [njegova poveljnika z veliko čredo živine; Boeri so vjetnike izročili angleški oblastniji.
Izvirni dopisi.
Iz krške okolice, 22. avgusta.*) Dne 5. julija obiskal je g. poslanec Viljem Pfeifer potočnate kraje Radelj ca, Bučka in Studenec, da je na podlagi osobno pregledanega poškodovanja napravil revežem prošnje za primerno podporo, in da bi se davki poterjali še le po spravljeni jesenski letini. Dne 6. julija ogledal je naš za kmečki stan jako vneti in skrben poslanec pri Sv. Križu po trsni uši uničene vinograde. Kjer je prej rasla izvrstna kapljica, je sedaj prazen svet, na katerem k večjemu raste krompir. Grozno hitro se širi ta mrčes tudi po Krškem in Leskovci. če se bo trsna bolezen v tej progresiji razširjala, pili bomo vodo. Neki tukaj-šni posestnik zasadil si je pred sedmimi leti nov vinograd z izbranimi žlahtnimi trsi; 1. 1887 pričel je roditi; ušivih je bilo do 30 trt, a letos že 1500!! V dveh letih bo vinograd opustošen, ki je stal več
*) Po naključji zaostalo.	Vredn.
vsi liberalni ali pri zadnjem svojem zboru so pokazali, da niso več liberalni in da klerikalni tudi ne morejo biti. Dva delavca sta se namreč izjavila: Klerikalna stranka in njeno časnikarstvo nam hoče preskrbeti telesno blaginjo, živež, a ovirati nas hoče v duševnem razvitku, vzeti nam hoče duha; liberalno časnikarstvo in njegova stranka nam pa puščata duševno svobodo, jemljeta nam pa živež in mesto tega nam ponujata svobodo smrti za lakotjo. Torej so po mislih dunajskih delavcev židje preveč idealni, mi klerikalci pa preveč materijalni. Nam torej veljajo besede nekega češkega koledarja: „Co pomuže nsim jasmin, fiala, tulip&n nebo riiže? Brambory (krompir) toliko dovolte nAm pestit; ty vyhradne jsou prakticke! Jen užitek; s krasou ze sveta pryč!"
Da, mi nismo idealni, svobodoljubni, ker ne privoščimo delavcu vseučiliške omike in da bi se po celem svetu klatil, mi smo praktični, mi mu želimo vsakdanji kruh in da bi ravnaje po cerkvenem nauku enkrat v nebesa prišel. Vsakdanji kruh ia nebesa srčno želi vsem delavcem, sebi in Vam Vaš	S—n.
tisočakov. Komisije so le trape lovile okolu. Kako naj kmet kupuje američanske trte oziroma šibice po 1 kr., sedaj po 0-6 kr., ker večkrat še za sol nima. Treba bo zopet v deželnem zboru spraviti stvar na dnevni red.
Deželna naklada na žganje iz sliv in droži bo hudo zadela posestnike. Državna postava dopušča producentu 56 litrov davka prostih za domačo potrebo, deželna postava pa obdači vsak liter domače porabo. Treba bo deželno postavo po državni pretne-niti, da posestniki ne bodo plačevali davka od žganja iz domačih pridelkov, ki ga potrebujejo za dom. Naš poslanec, g. Pfeifer, je vsled bolehnosti moral iti v mrzle kopeli Eggeuberg pri Gradci. Ko bi ga ne bila zadržala bolezen, obiskal bi bil svoje volilce tudi ua Belokranjskem. Kakor se je izrazil proti dopisniku, obiskal bc Belokrajino, ako le mogoče še pred letošnjim zasedanjem deželnega zbora. Dne 18. t. m. imeli smo na Krškem slavnost v proslavo cesarjeve štiridesetletnice. Zupan krški in poslanec g. V. Pfeifer pripeljal se je nalašč iz Eggenberga na Krško, da je govoril slavnostni govor, v kojem je z izbornimi besedami slavil cesarjevo delovanje iu skrb za narode avstrijske.
Z Gorenjskega, 24. avgusta. Čakal sem in čakal, kedaj prinese „Slovenec" kako poročilo o novi maši v Vodicah, ki jo je imel 12. t. m. č. g. Fran Hribar, brat glavnega zastopnika banke „Slavije" in ljubljanskega mestnega odbornika gosp. Ivana Hribarja. A ker se nihče ne oglasi, moram jaz nepripravljen post festum ta posel prevzeti, ker bi nikakor ne bilo prav, ko bi se molčalo o taki izredni slovesnosti, pri kateri so bili prisotni zastopniki treh bratskih nam slovanskih narodov in ki se bo gotovo v čeških in hrvatskih listih opisavala.
O slovesnosti v cerkvi ne bom govoril, ker vršilo se je vse po navadnem običaji; zadostuje naj, da omenim, da je č. g. konzistorijalni svetnik in spiritual Fii s izvrstno pridigoval o ljubezni, ki na-polnuje duhovnikovo 6rce. Pri obedu, ki je bil za gospodo v farovži, je napil pridigar novomašniku, in novomašnik se mu je zahvalil in ob enem pozdravil vse došle goste, povdarjaje, da družba predstavlja slovansko vzajemnost in da mora duhovnik gojiti vero in pri nas Slovencih tudi narodnost. Precej zatem se je oglasil Ceh, katehet Ekert, kateremu so jezik in razmere našega naroda dobro znane. Ker se mu je lani pri izletu Cehov k nam Slovenska toliko omilila, obiskal jo je zopet letos, nastanivši se za nekaj teduov na Bledu. Kardinal knez Schvvarzenberg ga je kot dobrega in plodovi-tega češkega pisatelja dvakrat odlikoval. Govoril je v jako živi češki besedi o medsebojni ljubavi češkega in slovenskega naroda, ki se je lansko leto tako srčno pojavila; dalje je razkazoval, da se ima Slovenec za svojo narodno eksistencijo zahvaliti v prvi vrsti duhovn'kom, naglaševaje posebno Vodnikove, Slomškove in Einspielerjeve zasluge. Novoizvoljeni dekan moravški, prečast. g. T. K a j d i ž , je pozdravljal novomašnikovo družino kot krščansko, omenivši, da so mu prišle solze v oko, videč, da je med rodovino, ki je prejela sv. obhajilo iz novo-mašnikovih rok, bil tudi vsemu slovanskemu svetu znani g. Ivan Hribar v pričo tako mnogoštevilne inteligence. Dr. M a r k o v i c , profesor modroslovja na zagrebškem vseučilišči in sedanji najbolj sloveči pesnik hrvatski, je napijal hrvatsko-slovenski vzajemnosti. Ljubljanski podžupan Vaso Petri č i e je povdarjal potrebo krščanske vere in omenjal zaslug g. Ivana Hribarja, nazivaje ga slovenskim Katonom. Dr. Ivan Tavčar je v svoji znani zgovornosti slikal poezijo in poklic dubovskega stanu sploh in zasluge slovenskega duhovenstva za ohranitev in razvitek slovenskega jezika na posebej. G. Ivan Hribar se je zahvaljeval č. g. dekanu, ki je izvolil preskrbeti obed in v daljšem govoru slovanskim zastopnikom za prijazni pohod. Nazadnje se je oglasil še enkrat dr. Ivan Tavčar, kazoč, da je onemu revežu v nedeljskem evangeliji, ki je pal med razbojnike in na pol mrtev obležal, podoben slovenski narod, ki bi bil tudi v ekonomičnem oziru propal, ko bi se ga ne bil usmilil slovenski duhovnik; vzgled je navedel, da so v prejšnjih časih večkrat hoteli aristokratje v deželnem zastopu kak težek davek naložiti ljudstvu in da se je vselej vzdignil kak prelat, ki s tem ni bil zadovoljen, med tem, ko so meščanski zastopniki molčali. Predno se razidemo, je sklenil g. doktor, zatrdimo si po poljskem običaji: Kochajmie si<;! Ljubimo se!
Toliko ob kratkem. Pristavim naj le še, da je bil marsikak govor tako dobro premišljen in tako
temeljit, da bi zaslužil, da se priobči v celoti, ker bi zanimal vso slovensko in sploh slovansko inteligenco. Bog daj novomašnikra čvrsto zdravje in gorečnost v novem stanu!
Iz Prage, 23. avgusta. Nedostojni boj, poln prevar, natolcevanja in obrekovanja, koji nadaljuj* organ g. dr. Jul. Gregra (Nisrodni Listy) že daljšo dobo zoper narodne poslance, »ima več podobe pametne razprave, temveč nizko, podlo strast. S tem orožjem list hoče doseči to, kar mu je nemožno potom resnice. Na tem mestu rajši molčim o pred-včerajnem volilnem shodu, o smešnem shodu, koji je sklical mladočeški prof. g. G. Blažek, da bi poročal o svojem delovanji in vspehih v drž. zboru. Ves shod ni bil sklican k pametni razpravi, nego-zaradi škandala. Vendar na jedno moram opozoriti, kar je izustil, da stranka njegova (mladočeška) ne more že naprej naznaeiti svojega programa, in iskali bodo zaveznikov, da se pomirijo s to vlado. Kaka nejasnost! Poslanci češki imajo svoje zaveznike in ni jim jih treba iskati, pravo pak svoje dobe le po tem potu, ki ga tu že vsak otrok pozmi. Neki govornik je celo izrazil željo, naj poslanci češki v drž. zboru govore samo češki, ker jih bodo razumeli tudi Nemci in Poljaki.
Toda vrnem naj se k nN;ir. Listom", koji se kaj čudno vedo ondi, kjer se gre za nemščino. Kedo je bil, ki je Nemcem v Pragi ponudil 2 0 mandatov v mestno zastopništvo? Kedo je ponižaval jezik češki, in mu ni privoščil naravnega prava v tem kraljestvu? Kedo je omejeval češčino samo na kraj no uradovanje v čeških krajih in čeških mestih s češkim stanovništvom ? Kedo je predlagal za višje urade to, kar dandanašnji zahtevata Plener in Knotz? To so bili »Narodni Listy". In vendar dan za dnevom hujskajo in rujejo zoper poslanca dr. Mat tuša, ki je proglasil, da je nemščina posredovalni jezik med posamičnimi kraljestvi in deželami: vse to so „N. L." svoje dni priznali. Človek bi mislil, da g. dr. Jul. Gregr govori s Srbom, Hrvatom, Poljakom, Slovencem, Rumunom, Italijanom in Nemcem ruski ali francoski; o kaj še! Nemščina je njemu posredovalni jezik, iu „N. L." proglasili so je za jezik najvišjih uradov in kot poslujoči jezik v drž. zboru, in da vsi konceptni in višji državni uradniki po vsi državi se morajo izkazati z znanostjo nemščine. Kaka licemernost je to in »svobodomiselnost", koja ima podlogo svojo v lažnjivosti in obrekovanji, v zaslepljenosti in strasti! Toda preidem naj k veselejšemu obrazu.
Do danes oznanila so svojo vdeležbo pri petindvajsetletnih ljubljanskega »Sokola" nastopna sokolska društva: »Sokol" v Taboru, Plznji, na Melniku, v Češkem Brodu, Kralj. Vinogradih in Vamberku, toda do sobote se nadeja izletni odbor tukajšnjega »Sokola", da se bode priglasilo vsaj še petnajst do dvajset društev. Izletni odbor se pogaja tudi s tovarnarjem glasbenih strojev gosp. Cervenym v Kralj. Gradci, koji je k temu izletu ponudil mali zbor izbranih godbenikov na glasbene stroje. Kakor sem vam že v poslednjem dopisu javil, deputacije sokolskih društev, poslane k sokolski slavnosti v Ljubljano, odpeljejo se v sredo dne 5. septembra z večernim vlakom ob 10. uri 30 minut s kolodvora Fran Josipove železnice. Vlak je zelo prikladen; po noči presopiha Češko in dospeje ob 6. uri v jutro do sv. Valentina ob Dunavu, kjer bode prvi zajutrek. Odtodi se popelje do R e i f I i n g a, tu se malo ustavi, in drdra dalje do Selzthala, kjer bode obed. Iz Selzthala popeljejo se češki »So-koli" k sv. Mihaelu (4 ure) po murskem dolu, preko Koroške na Beljak do Trbiža, kamor se pripeljejo v petek o polunoči. Tu bodo prenočili. Drugi dan dopoludne pregledajo prekrasno okolico trbižko in nekateri se peljejo celo z nagličem v laški Pontabelj, da si ga ogledajo. V Trbiži pozdravi naše deputacije in vdeležence izleta deputacija ljubljanskega „Sokola". Ob 1. uri 10 minut popoludne je odhod v Ljubljano, kamor po mojih mislih dospeje vlak ob 5. uri popoludne. Ta izlet ima popolnem sokolski značaj, in bodo morali drugi izletniki sami zase skrbeti, kakor »Sokol" lepo poskrbi sam z&se.
Konečno vam še poročam, da tudi strelska društva iz dežela krone sv. - Vaclavske priredijo veliki jubilejni shod v proslavo 401etnice cesarja in kralja v dan 7., 8. in 9. septembra; obrtništvo iz cele Češke se pa baš v tistih dnevih meseca septembra zbere v Pardubicih in bode ukrepalo o nastopnih točkah: 1.) O ustanovitvi zveze obrtnikov v češkem kraljestvu; 2.) o podpornih mojster-
skih blagajnicah v slučaji bolezni in trajne nezmožnosti za delo; 3.) a) o prizivnem pravu zadrug, b) o samostalnih rokodelskih zbornicah (komorah) slučajno s političnim pravom, c) o obrani izročenega dela in il) o premembi davka od zaslužka.
V včerajšnji seji mestnega zastopništva v Plzni bil je izvoljen po umrlem županu Fr. Pechiičku jednoglasno za starosto naglo procvetajočega in zdaj že nad 50.000 stanovnikov broječega mesta podžupan g. dr. K. Houška, mož vzornih lastnostij, ki bode v svojem dostojanstvu plzenski občini in narodu češkemu le v čast. Starostova plača letna se je zajedno zvišala na 4000 gld. V drugi seji pod predsedstvom novoizvoljenega župana razpravljalo se je o prvem predmetu cesarske naredbe, s kojo se ustanovi višja češka realka. Na zdar!
Trgovska in obrtniška zbornica.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko imela je, kakor smo že javili, dne 21. avgusta 1. 1888, redno sejo pod predsedništvom gospoda zborničnega predsednika Josipa Kušarja, v navzočnosti gospoda c. kr. vladnega svetnika Antona Globočnika in naslednjh gospodov zborničnih svetnikov: Oroslava Dolenca, Frana Hrena, Frana Ko 1 m a n a, Karla Luckmanna, Blaža Moharja, Frana O mer se, Tome P a v š 1 e r j a, Josipa E i b i č a, Fr. Ks. S o u v a n a, Ljud. "VVriessniga in Jerneja Žitnika.
Gospod zbornični predsednik izjavi, da je za sklepčnost dovoljno število članov navzočnih, otvori sejo in imenuje overovateljema zapisnika gospoda zbornična svetnika: Frana Kolmana in Karola Luckmanna. Potem naznani, daje povodom godu presvetlega cesarja Frana Josipa I. prosil gospoda c. kr. deželnega predsednika barona Winklerja, da izvoli na Najvišjem mestu izraziti najudanejše čestitke trgovske in obrtniške zbornice. Nato došel mu je naslednji dopis c. kr. deželnega predsedništva z dne 20. avgusta 1888, št. 2237/pr.: „Vaše blagorodje! Njega ces. in kr. apostolsko veličanstvo blagoizvolilo je zahvaliti se najmilostneje za čestitke, ki jih je Vaše blagorodje izrazilo v imenu trgovske in obrtniške zbornice povodom Najvišjega rojstnega dne. čast mi je to javiti Vašemu blagorodju vsled brzojavke gospoda glavnega pobočnika Njega veličanstva z dne 19. t. m. v nadaljne objavljenje. Naj prejme Vaše blagorodje zagotovilo mojega popolnega spoštovanja."
Zbornica sprejela je to poročilo z vidnim zadovoljstvom.
Zbornični predsednik spominja se potem z laska-vami besedami bivšega poslanca zborničnega v deželnem zboru, dne 23. julija 1888 umrlega visoko-rodnega gospoda Gustava grofa Thurna-Valsas-sine, na čegar rakev položila je zbornica venec in čegar pogreba se je vdeležil on z več gospodi zborničnimi svetniki. Govornik prosi zbornico v znamenje, da ga hoče v dobrem spominu ohraniti, da vstane s sedežev. Zbornica to stori.
I.	Zapisnik zadnje sednje se odobri.
II.	Gospod zbornični svetnik Fran Ks. Souvan poroča, da so se najodličnejši posestniki občine sodražiške obrnili do c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu s prošnjo za napravo brzojavne postaje in da je c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo izročilo to prošnjo zbornici v izjavo. Odsek se je natanko pečal s prošnjo ter se uveril, da šteje občina sodražiška 15 krajev, kateri so pri zadnjem številjenju imeli 2563prebivalcev, od katerih je 732 v trgu Sodražici. Tukaj je 34 trgovcev in obrtnikov, vrhu tega je v krajih, spadajočih v občino: Zamostec, Nova Štifta, Ravni dol, Šigmarice, Pod-klanec, Globelj in Vinice 47 obrtnikov. Posebno je treba povdariti, da je vrhu tega v Sodražici znatna trgovina z lesnim blagom kot domačimi obrtnimi izdelki, kateri se kot: rete, sita, škafi, sklede itd. mnogo prodajejo na vse strani. Vrhu tega pospeševala bi naprava brzojavne postaje znatno tudi ostalo trgovino. Gozdovi so toliki, da se znatno izvaža rezan in drug les ter tudi lesno blago. Odsek priznaj« z ozirom na zdanje trgovinske odnošaje, da je potreba brzojavne postaje v Sodražici, ter predlaga: Zbornica naj priporoča napravo te postaje pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu. — Predlog je bil sprejet.	(Dalje prih.)
Dnevne novice.
(Nj. ekscelenca g. poljedelski minister grof Falkenha.vn) pripeljal se je v soboto z družino v Trbiž, kjer ostane več dni.
(Umrl) je, kakor smo v zadnji številki naznanili mej telegrami, v soboto popoludne ob '/2 3. uri preč. g. Mihael Debelak, kanonik stolnega ka-pitola tržaškega. Porodil se je dne 29. septembra 1818 v Tržiču na Gorenjskem ter bil v mašnika posvečen dne 8. septembra 1845. N. v m. p.!
(Nabiranje krajepisnih imen.) Začetkom julija tekočega leta se je osnoval zopet pod pokroviteljstvom „Matice Slovenske" poseben odsek, ki si je stavil nalogo, 1. 1876. po nasvetu profesorja Ple-teršnika započeto delo nadaljevati in vspešno izvršiti. Njegov namen je, preskrbeti vse potrebno, da pridemo Slovenci čim preje tem bolje do zelo potrebnega popolnoma zanesljivega in kolikor toliko popolnega zaznamka krajepisnih imen slovenskih. Odsek sestavil je poseben poziv z vprašanji in ga objavil v slovenskih časopisih. Posebne iztise omenjenega poziva z vprašanji je že deloma, in bo še razposlal po vseh škofijah, dekanijah, farah, loka-lijah, administracijah, kuracijah, ekspoziturah in vikarijatih slovenskih pokrajin. Odsek si je delo razdelil po farah, pri katerih so večinoma tudi šole — to pa zategadelj, ker mu bodo pri njegovem namenu glavna podpora in zaslomba čč. gg. duhovniki in učitelji. Vsaka fara naj ima svojega posebnega nabiratelja, kateremu seveda, ako slučajno ravno razmere tako naneso, pomagajo lahko še drugi. Ogromna tvarina skupnega dela pa, ki se utegne nabrati, bo razdeljena po občinah. Zategadelj je naprošen vsak nabiratelj, naj sestavi imenik svoje fare, ako se fara razprostira po več občinah, za vsako občino posebej. Po ljubljanski in goriški škofiji, oziroma nadškofiji je delo že razdeljeno in razposlanih v ta namen nad 400 pozivov. Za lavantinsko škofijo se je odsek obrnil v vsaki dekaniji do posebnega zaupnega moža, kot nekakega poverjenika, s prošnjo, naj razdeli pozive v posameznih farah svoje dekanije med najprimernejše osebe, naj naznani, koliko iztisov potrebuje in naj konečno pošlje imenik nabirateljev, da si ga odsek zabeleži. Več kot polovica naprošenih gospodov je odgovorila že ugodno in odsek jim je poslal zahtevanih 130 pozivov. Izvestno tudi ostali gospodje skromni prošnji v kratkem pritrde. Za tržaško-kopersko in za krško škofijo je sicer odsek tudi že storil potrebne korake, odgovorov pa doslej še nima; vendar se jih nadeje v kratkem. Tako utegnejo biti morebiti že prav kmalu preplavljene vse slovenske pokrajine s pozivi za nabiranje krajepisnih imen po precizno stavljenih vprašanjih, na katera bo vsacemu nabiratelju z malim trudom mogoče točno odgovarjati. Ako se odseku posreči dobiti od povsod ugodne odgovore, nagromadilo se bo ogromno izvrstne tvarine za krajepisni slovnik slovenski, ki bo seveda potreboval izvrstne in spretne vredniške roke. Upajmo, da se delo v veliko korist slovenskemu napredku posreči!
(Prisilno delavnico) so toliko razširili, da bo v njej prostora za 400 odraslih kaznjencev. V dozi-danem poslopji so štiri velike delavnice. Vsi troški iznašajo okoli 70.000 gld.
(V novi vojašnici) dovolilo je vojno ministerstvo kantino hišnemu posestniku g. G o 1 j a š u.
(Smrkavi konji.) Nekemu posestniku v Kurji Vasi pobili so štiri konje, ker so bili smrkavi. Magistrat je ukazal, da razkužijo hlev in vse kar je bilo v dotiki s konji. Ulanska eskadrona, ki je prišla k vojaškim vajam v Ljubljano, ostala bo nekaj časa tukaj, ker je nekaj konj smrkavih.
(Ogenj) uničil je v soboto v B e n e č i j i pri Trebnjem leseno kočo. Zgorel je tudi jeden prašič. Škode utegne biti do 200 gld. — Sinoči bil je ogenj v Trbovljah. Natančnejšega poročila še nimamo.
(Slov. bicikliški klub) priredi v proslavo pet-indvajsetletnice »Sokola" ljubljanskega veliko dirko z nagradami na cesti od Šent-Vida v Ljubljano. Pozivi na vnanje bicikliste so razposlani. Program o priliki.
(Premembe v posestvu) Graščino Škrljevo kupil je g. Anton Pavčič, nadučitelj v Št. Rupertu.
(Na Krim !) Gosp. J. K o c m u r , poštar na Studenci pri Igu, piše nam naslednje vrstice: Nekateri gospodje izrazili so željo, da bi o lepem vremenu v nedeljo, dne 2. septembra, popoludne radi šli na Krim, da si z njegovega vrha ogledajo lepo .našo domovino. V ta namen čakal bo opoludno ua dolenjski mitnici voz, s katerim se oseba lahko do hriba in nazaj pelje za 25 kr. Kogar veseli, zjasniti
duha na krimski višavi, naznani naj svoje ime do petka zvečer »pod Trančo" št. 1, ali pa tam stoječemu postrežčku.
(Vabilo.) »Pedagogiško društvo" v Krškem bode slavilo štiridesetletnico vladanja Nj. veličanstva presvetlega cesarja Frana Josipa I. s tem, da slovesno otvori v prostorih krške šole svojo »stalno uči ls ko razstavo" dne 2. septembra t. 1. ob 10. uri dopoludne ob priliki, ko bode praznovalo isto slavnost „Slovensko pevsko društvo" v zvezi s krškim slavnostnim odborom. — Nadejati se je, da si slovensko učiteljstvo in razumništvo v mnogo-broj nem številu ogleda to prvo učilsko razstavo na d o m a č i h tleh, katera ima v par mesecih svojega obstoja zabeležiti že znaten napredek. — Kdor pa ima še kaj predmetov za razstavo, dopošlje naj jih nemudoma.	Odbor.
(Vabilo) k svečanosti v proslavo 4 01et-nega vladanja N j. v e 1 i č a n s t v a cesarja Frana Josipa I., katero priredi „S 1 o vensko pevsko društvo" z rodoljubi krškega okraja v nedeljo dne 2. septembra 1888. leta v Krškem. — Vspored slavnosti in občnemu zboru je naslednji: 1. Ob 6. in 8. uri zjutraj sprejem gostov z Zidanega mosta in Novega mesta.
2.	Ob 9. uri slavnostna si^ maša v vikarijatski cerkvi s petjem. 3. Ob s/4 na 10 sprejem gostov s Hrvatskega. 4. Ob 10. uri otvorjenje stalne učilske razstave. 5. Ob 11. uri skupna pevska vaja. 6. Ob 12. uri veliki občni zbor „Slov. pevskega društva" se sledečim vsporedom: I. Pozdrav in nagovor predsednika; II. Poročilo tajnika; III. Poročilo blagajnika; IV. Poročilo računskih preglednikov; V. Volitev a) predsednika in odbora; b) računskih preglednikov; VI. Razni nasveti in predlogi. 7. Ob 1. uri popoludne banket na vrtu g. Gregoriča. Couvert 1 gld. Vdeleženci se naj pri „Slavnostnem odboru" v Krškem do 31. avgusta 1888 oglasijo. — Vspored velikemu pevskemu zboru se sodelovanjem polnoštevilne godbe c. kr. 17. peš-polka fcm. baron pl. Kuhn pod vodstvom kapelnika gosp. Nemrave na prostoru pred meščansko šolo točno ob 4. uri popoludne: 1. Godba. 2. Slavnostni govor.
3.	Cesarska pesem se spremljevanjem orkestra. 4. A. Foerster; „Pobratimija", moški zbor. 5. Dr. G. Ipavec: a) »Pozdrav" b) »Lahko noč" mešana zbora.
6.	Benj. Ipavec: „Na Preširnovem domu," moški 2bor s spremljevanjem orkestra. 7. A. Nedved: «Nazaj v planinski raj," mešani zbor. 8. Dr. Gust. Ipavec: »Popotnapesem", moški zbor. 9. A. Foerster: „Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesni," veliki mešani zbor s čveterospevi, s samospevi za bariton in bas in spremljevanjem orkestra. Mej posameznimi pevskimi točkami svira c. kr. vojaška godba. — Po koncertu prosta zabava na vrtu gosp. Gregoriča, s petjem, godbo in umetalnim ognjem. Ob 8. uri bakljada pred c. kr. okrajnim glavarstvom. Vstopnina za osebo 60 kr., za kmete in dijake 20 kr. Pevci, sodelujoči pri pevskih zborih, so vstopnine prosti.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda) za Tolsti Vrh iu okolico na Koroškem imela bo dne 9. septembra ob 4. uri popoludne v gostilni pri »Tirolcu" v Guštauji svoj prvi občni zbor.
(Goriški „Sokol") prične društveno delovanje dne 2. septembra. Slovesnost bode se vršila na Katarinijem vrtu. Spored: Predpoludne sprejem došlih »Sokolov" na kolodvoru. Ob 1. uri popoludne banket domačih in zunanjih „Sokolov". Banketa vdeleže se lahko tudi drugi rodoljubi. Vsak član plača po 1 gld. Kdor želi vdeležiti se banketa, blagovoli naj to naznaniti odboru ali pa čuvaju goriške čitalnice vsaj do predvečera slavnosti. Ob '/,5. uri zvečer slavnostna beseda s sledečim vsporedom: 1. »Gorski popotnik", stopaj, svira orkester. 2. Over-tura iz »Nabucco", svira orkester. 3. Pozdrav staroste. 4. »Sokolska", poje moški zbor. 5. »Naprej", stopaj, svira orkester. 6. nO bitvi", poje moški zbor.
7.	Finale iz »Zadnji Suliški dnevi", svira orkester.
8.	„V pepelnični noči", deklamuje gospica Fabijani.
9.	„Zrinjski-Frankopanka", poje moški zboj s spremljevanjem orkestra. 10. »Umetnikov živelj", valček, svira orkester. 11. Slavnostni govor A. Zavrtnika. 12. »Hercgovska", poje moški zbor s spremljevanjem orkestra. 13. Finale tercet iz »Ernani" svira orkester.
14.	Srečkanje 10 dobitkov; številka stane po 10 kr.
15.	»Na boj!" poje zbor s spremljevanjem orkestra. Svira goriški orkester 18 mož. Vstopnina k veselici je za društvenike prosta, nedruštveniki plačajo po 20 kr. Gospodje društveniki naprošeni so uijudno,
da si omislijo za to prvo slavnost društvene obleke, katere izdeluje g. Martin Poberaj na Travniku. Ob enem naj blagovole prinesti seboj tudi društveno znamenje. Vstop k slavnosti ni dovoljen brez vabila. K obilni vdeležbi vabi
odbor telovadnega društva »Sokol".
(Dva morska volka) zapazili so ribiči dne 24. t. m. pri otoku čresu; jeden je bil dolg nad tri metre.
Telegrami.
Dunaj, 27. avgusta. Ruska cesarica s prestolonaslednikom je došla; pozdravila sta ju na kolodvoru prisrčno prestolonaslednik in prestolonaslednica. Cesarjevič je imel rusko, ruski prestolonaslednik avstrijsko uniformo. Po kratkem prestanku se jo ruska gospoda odpeljala v Gmunden.
Dunaj, 27. avgusta. Mednarodni žitni in semenski somenj se je otvoril v navzočnosti vladnega zastopnika. Obiskovalcev je do 5000. Ceni se, da se bo moglo ne glede na zalogo starega žita izpeljati v inozemstvo štiri do pet milijonov meterskih stotov pšenice odnosno moke, oziroma 272 do tri milijone ječmena odnosno slada. Rž in oves se ne bodeta mogla izvažati.
Dunaj, 26. avgusta. Iz Gmunda se poroča, da pride tje dne 28. t. m. cesarica ruska obiskat svoji sestri vojvodinjo kumber-landsko in princesinjo valeško.
Praga, 26. avgusta. Pri včerajšnji volitvi v državni zbor za kmečke občine v okraji novoboleslavskem izvoljen je mladočeški kandidat, posestnik Jan d a z 227 glasovi. Sta-ročeški kandidat Hons dobil je 172 glasov.
Rim, 27. avgusta. „Italie" in „Tribuna" pišete, da se bo po končanih vajah povrnil mornarični oddelek v navadne postaje v La-vantu, ker je prenehala potreba, da bi ostale ladije v Sredozemskem morju.
Rim, 26. avgusta. ..Riforma" upa, da bo shod Crispijev s Kalnokvjem v Hebu končal vse komentare o shodu v Friedrichruhe ter dokazal, da ste Italija in Avstrija v evropskih vprašanjih edini. O posledicah obeh shodov se Evropa ne bo mogla pritoževati.
Kairo, 26. avgusta. Nil polagoma narašča; boje se slabe žetve.
Vremensko sporočilo.
C s	čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		r.mkoracra t mm	toplomera po Celziju			
25	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	736 2 7344 734 9	12-2 240 18-0	si. vzh. si. svzh. brezv.	megla oblačno n	00
26.	7. u. zjut. 2. u. po^. 9. u.zvee.	735 8 734-4 73G-1	14 4 22 6 156	brezv si. svzh. M	megla sk. jasno jasno	o-o
in 0-3° pod normalom.
Hlužlbo
0)
XXXXXXKXXKXKKXXKXX
▼▼▼VVffffffVfffff ff ?f ?f ?f	f^
Brata Eberl, x
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov X in napisov.	JC
Pleskarska obrt za stavbe in meblje. 8 ZEtf ■■ Rft K!.i■■ ■=», 5
^ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Viiharja hiši št. 4.
^ priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ft v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilno za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Bleehbiiehsen) v domačem lanenein oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.
Cenilce na znlitovniijo.
*KKXKK*X*KKXKKKK
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
lia Dunajski ccsti št. 15, (Medijatova liiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
Mi®.© ffitve$
politovane in likane-. altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe
po mogoče nizke} ceni.
Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela.
Cenilnik s podobani zastonj in franko.
aH5H5i3SH5H5H5E5H5H5E5H5H5H5H5E5H5P
Za šolsko mladino pri slavnostih povodom 40letnega vladanja Nj. veličanstva cesarja priporočava z barvotiskano sliko cesarja našega in 17 lesoreznimi podobami okrašeni, v najinem založništvu izišli slavnostni spis
Naš cesar
(1848—1888).
Zgodovinski spis za slovensko mladino.
Priredil učitelj.
Slavnostni ta spis, koji so priporočali visoki e. kr. deželni šolski svfcti kranjski, koroški, primorski iw štajerski najtopleje v nakupovanje, je kaj priličeu zaradi svoje patrijotične vsebine kakor tudi zaradi bogate oprembe svoje v stalen spomin na letošnjo štiri-dcsctletnico vladanja >'j. veličanstva cesarja našega Frana Josipa I.
Cena spisu je 18 kr. Za 100 in več kupljenih izvodov se znatno cena zniža.	(15)
Sazprodajalcem dovoljuje se rabat.
% nI. Kleinmayr & M. Bantas.
!!gld. 38 a.v.! Z
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton
tapecirar in dekorater
v Ljubljani, Šelenbur^ovc ulice št. 1,
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce lia peresih (Federmadratzen) IO {gl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
SV Ceniki s podobami zastonj in f ranko na zahtevanje.
m T
Radgonska kisla voda
(Radkersburger Sauerbrmm)
**********
S
i
mr I> ajeistejši alltalieni ltislee.
Lastnina J. DELLER-JA v Radgoni.	^^
Glavna zaloga in prodajalnica za Kranjsko
izročena je edino le agentnrni in komisijski i™.
trg;oyiiii
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 27. avgusta.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81 gl. 80 kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	82 „ 75 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	112 „10 „
Papirna renta, davka prosta......97 „ 80 „
Akcije avstr.-ogerske banke ...'..	870 „ — „
Kreditne akcije ..........313 „ 60 „
London.............123 „ 45 „
Francoski napoleond....................9 „ 78V^.,
Cesarski cekini ....................5 „ 88 „
Nemške marke ..........60 „ 25 ,.
HTsa pirodLsa j ste ceno in pod ugodnimi pogoji na trnovskem pristanišči v Ljubljani
43
hiši št. 8 m 10 i
s sadnim In zclcnjadniin vrtom, njivo in travnikom. Hiši ste posebno ugodni za tovarniška ali vsakovrstna podjetja.
Natančneje poizve se pri posestnici. (i)
3
Rimska cesta št. .9 v Ljubljani
!Sif».= •§«» VN» IIS«	i I
Enotna cena je ako se kupi lOO bokalskih steklenic v zabojih po 25 steklenic 16 gld. in lOO steklenic po pol bokala v zabojih po 50 steklenic 11 gld. franko zaboj v T^jubljani. Manjše število steklenic se ne more naročiti, pač pa se dopošlje, ako kdo želi, kislec za poskušnjo.
je oglenc kisline in ogleno-kislega natrona najbolj bogata mineralna voda, je čisto alkaličeu studenec in je vsled svojih izvanredno dijetičnih in zdravilskih lastnosti najizvrstnejši kislec. Z vinom pomešan je Šte-_	lanljo studenec jako prijetna, hladilna in po-
življajoča pijača in so posebno zaradi tega priporoča, kor tudi uajkislcjše vino spremeni v prijetno, ljubko in sladko-okusno pijačo. To se izvrši po posebni ugodni sestavi vode Štefhnije studenca, po kateri se vinska kislina nevtralizira, to je uniči. S sladkorjem, limonami (citronami) ali raznim sadnim sokom zmešana je voda Štefanije »studenca prav šampanjcu podobna. Vsled velike množine proste oglcue kisline in dvojno oglenih kislih soli, posebno pa dvojno ogleno-kislega natrona je fStelan^je (studenec najboljša namizna pijača, katera se z vso pravico uvrščuje mej najboljše kisleco celo Europo.
organista|in{cerkvenika
išče mlad človek, cecilijanec, star 29 let, neoženjen, zmožen tudi v kakem mestu, trgu, ali pri kaki župniji orgljarsko in cerkveniško službo vestno in natanko opravljati.
Več se izve pri A. Grčarji v Ajdovici, piŽužemberk.
Ql_ r_ ■ ■ I ■ _ i, . _ _ _ ima kot zdravilo najboljši vspeh pri katariii želodca OteTani SKI SlUaGneC in črev> P" pomanjkanji teka, pri težkočah pre-J	bavijanja, pri zaprtji vode vsled prehlajenjn, pri
zlati žili, pri jetrnih, vraničnlh in žoičnili boleznih, pri bledici, »opustni mrzlici in pridružili živčnih afekcljah.	" 1
EV Dobi se ŠTEFANIJSK1 STUDENEC v znanih špecerijskih prodajalnicah v
Ljubljani in na deželi.	(24)