l 15 ,1 ll ■ -s TRGOVINA BALAŽIČ ČRENŠOVet, tel.: 70 796 UGODNO; • ženski, moški in otroški čevlji • športna obutev ,• tekstil 10^ L ass^sesass^sžssmsssajss Prihodnji teden v Vestniku Priloga: Naj... kmetije VESTNIK !k- I Murska Sobota, 2. soptembra 1993 • Leto XLV • Št. 35 • Cena 80 SIT 9 .1 ': L ■■ I 1 tl j * k- ! 1 " y i. I /• ■' .-‘•j -s I I i I I 1 ■la. ,,k K' tii, ko postaneš šolar: učbenikov, zvezkov in je toliko, da se mize in police kar Šibijo od teže, t **^*^’™ polna šolska torba vleče postrani! ^^kij *** vzdržali drugi, bo nekako šlo tudi Metki, i? * Is ’ gotovo so tudi taki, ki se Šole (celo) veselijo, ®*^®eajo s prijatelji in znanci, sc lahko skupaj igrajo, ; medalje, priznanja... nekaj posebnega Se zlasti za prvoinkc. ? DOKViaHti C^avČT KlkHn trfPfiili. f Islijo. ’ posvetiti dodatno pozornost. Starši bodo grešili, še ij'!® morajo delati za otroka čisto vse kot (eduj, ki» je ®Jhen ~ ga oblačiti, umivati, pospravljati njegk.ve Se igrače, zvezke, knjige... Prišel je čas, ko mora šolar te dolžnosti opravljati sam in ko mora čutiti, da je del družine ter da ima tudi določene obveznosti. Ko se bo vrnil iz šole, ga je treba sprejeti prijazno in ga povprašati, kaj vse seje dogajalo v šoli, kaj sc je naučil novega, kakšne sošolce ima, kakšen je učitcljT-ica... Tako bomo pri njem povečali pomen šole. Nekoč so dajali starši svojim otrokom za popotnico v šolo makovo potico, zdaj pa... kdo bi vedel, s čim vse se lahko nekateri bahajo pred drugimi. Seveda pa je edino merilo za veljavo znanje. Naj ga bo zvrhana torba in še čez! (J. G.) J Fotografija: NATAŠA JVHNOV 1 OntOCI KIS« NIKOU POVSEM VARNI! F r 2 Korak ?U4SO NJIHOV NASMEH! Otroci vročo razigrsrid radovednost m neugnana ! teciAii! »t uAa H ruunMi k|u4l* u iv.JIh olioli. olrpka, uCence sH dijaka pri Zavarovalnici Triglav je 4^11 zahtevajte podrobnejša Wtwniet^.W fl ^^^srovsnja. Zavarovanje Ifthho sJdariol« mdi v n#*! h Zavarovalnico Triglav Jn pn njenih jasiopnikJh. rr^cij-A Otroci vrača razigraria raooveonosr in rirnjgiiaiia Uffc, kako vama je njihova prihodnost in kaj vse tis pot ijT 5o|q, brezskrbna Igra z vrstniki ali drobna nepazljivost. 2 rlailm, I I* *®>^ovalnica Triglav, JI zaupsAl** starci zavdrovAinbca । Pomurski za korakom sejem ostal brez prostorov str. 4 sjw,cn ^ouŠrvA A ? rVELIKA IZBIRA POHIŠTVAl SALON rOHItlVA. RMRIBOR ‘Tržaška 65. VEGROS SHOPPING CENTEI SALON KUHINJ. MAHIBOR Ruška 104, tel. (062) 102616 •v« do boljših razmer str. 8 BISTRO GRIL HORVAT, Vrazova 12, MURSKA SOBOTA, odprto od ponedeljka do petka od 7,30 do 22.30, ob sobotah od 7 30 do 14.30. Posebna ponudba: 2., 3. in 4. septembra DIVJAČINA IS' I Šola. Tisti, ki smo ja že končali, imamo nanjo lepe in najbrž tudi slabe spomine. Pa vse drugačna je sedaj, kot je hda nekoč. Neprestano jo namreč spreminjajo, vnašajo takšne in drugačne novosti. To je najbrž v osnovi dobro, saj je tudi v življenju skoraj vsak dan kaj novega. Svet gre tako hitro naprej, da mu komaj sledimo. Če sta bila nekoč za šolo dovolj zeleno ali črno pobarvana tablica in kreda, so danes neizogibni računalniki ter vedno novi in novi učbeniki za ,tehnične’ predmete. Če ne slediš vedno novim in novim znanjem, si daleč zadaj. Naša mlada slovenska država pa ima namen korakati vzporedno z razvito Evropo. Brez uspešnega izobraževanja, ki bo dalo dobro znanje, nam to prav gotovo ne bo uspelo. V osemdesetih letih smo si delati utvare in upe, da je usmerjeno izobraževanje listo, ki ha rešilo naš vzgojno-izobraževatni sistem. Več zamisii in rešitev je bilo celo dobrih, v celoti pa se je pokazalo, da je bila to skoraj katastrofa, ki je naredila precejšnjo škodo predvsem izobraževanju v srednjih šolah. Vse šole so bile strpane v en koš in VSI učenci SO imeti najprej tisti ,čudežni’ SVIO (skupne vzgojno-izobraževatne osnove). Tako smo predvsem ustavili pri pridobivanju več znanja boljše učence. A kdo lahko potegne naš voz hitreje naprej, Če ne prav sposobnejši? Zdaj se slovenski osnovni in deloma tudi srednji šali spet obetajo precejšnje spremembe. Obvezna osemletka naj bi postala devetletka, za liste, ki ne bi šli naprej, in one, ki je ne bi uspešno končali, pa celo desetletka. Otroci pa naj bi sedli Sola se nam lahko prikupi ali priskuti v Šolske klopi Je z dopolnjenimi Jesrimi leti. Bistveno drugače kot sedaj naj bi delali predvsem v prvih treh razredih, ko učenci ne bi dobivati številčnih ocen, temveč samo opisne ugotovitve o znanju in napredovanju. Tako že delajo v nekaterih razvitih državah, pa tudi pri nas so nekatere Šole uvedle takšen način kol poskusni projekt. Zadnji dve leti Šolanja 13. triada) pa je predvidena tako imenovana zunanja diferenciacija, to pomeni, da naj bi se učenci ločevali pri posameznih predmetih glede na njihove sposobnosti, nagnjenosti. Naj bodo vzgojno-izobraževatni sistemi ter učni programi takšni in drugačni, pa bodo učitelji p končni fazi tisti, ki lahko otroku šolo bodisi prikupijo bodisi priskutijo. Biti učitelj ja zato mnogo več kot zgolj poklic. Je tudi notranji poziv. To je služba, ki zahteva odraslega, preudarnega, Človeškega in strokovno podkovanega človeka ter pedagoga. Takšne, ki imajo vse te lastnosti in tudi prizadeto ter uspešno delajo, je potrebno seveda tudi dobro plačati, da ne bodo stavkali. To je slab zgled za mlado generacijo. Še sreča, da so bile med letošnjimi počitnicami dosežene neka- tere spremembe zakona o plačah, tako da so šolski sindikati stavko, ki .so jo napovedali za 1. september, odpovedali in se. je lahko novo Šolsko teto začelo kolikor toliko normalno. Skazila pa ga je zlasti zmeda pri učbenikih, ki je nihče ni pričakoval. No. založniki so že morali vedeti, kaj se bo Zgodilo, saj so dobro premislili, predvsem kako se znebiti svojih lanskih zalog učbenikov, s pomanjkanjem pa sedaj pritiskajo na odmrznitev cen. Seveda, tako si je najlaže kovati dobiček. Kljub vsemu naj bo šola za vse uspešna, prijetna... JOŽE GRAJ Predsednik države izpolnil obljubo str. 9 Iz župnijskih kronik; Markovci str. 14 VREME Ob koncu tedna bo nestalno in sveže vreme. Vestnikov koledar 2. september, četrtek, Emerik I Spet mojstrski izpiti str. 5 3. september, petek, Gregor 4. september, sobota, Rozalija 5. september, nedelja, Viktor 6. september, ponedeljek, Evelina 7. september, torek, Marko 8. september, sreda, m. šmaren Pregovor Če je na mali šmaren lepo, rado ostane še dva mesca tako. l k stran 2 vestnik, 2. septembra]^ aktualno okoli n^s SLOVENUi Zgodba o ponarejenih bankovcih ■ LJUBLJANA - Slovenski Statistični zavod je objavil podatke o avgustovskih cenah. Iz podatkov je razvidno, da so bile podražitve številnejše kot prejšnji mesec. Tako so se drobno-prodajne cene povišale za 1,7 odstotka, v primwrjavo z lanskim avgustom pa šobile te cene za 25 odtokov višje. .Maloprodajne cene so se v letošnjem letu povišale za 13.9 odstotko, cene življenskih stoškov pa za 12,7 odstotkov. ■ LJUBLJANA - Klub ekskluzivnih zastopnikov tujih proizvajalcev motornih vozil Slovenije je predstavil katalog, kjer je predstavljenih 25 slovenskih izdelovalcev avtomobilskih delov. Katalog zahteva sto odstotno pokrivanje uvoza tujih avtomobilov z izvozom avtomobilskih delov, ki so bili narejeni v Sloveniji. ■ LJUBLJA.N.A - Na Gospodarskem razstavišču so v ponedeljek odprli 39. mednarodni Vinski sejem. Na sejmu se predtav-ija IdOrazstavljalceviz 17. držav. Sejem je razdeljen na dva dela:na razstavo vin. piva in brezalkoholnih pijač ter na razstavo strojev in repo-materiala. ■ LJUBLJANA - Za Slovenijo bo prvega oktobra začela veljati nova mednarodna klicna številka. Nova klicna številka bo 00386. Podobno bodo sestavljene tudi klicne številke nekdajih jugoslovanskih republik, kar pomeni, da bo tudi telefoniranje med nekadanjimi jugoslovanskimi republikami bolj zapleteno, ■ LJUBLJANA - Prvi sekretar ameriškega veleposlaništva v Sloveniji Mahlon Henderson ter minister za okolje in prostor Miha Jazbinšek sta podpisala dogovor, po katerem bo ameriška agencija za razvoj trgovine TDA namenila 80 tisoč dolarjev za izdelavo finančne in ekonomske študije o odžveplava-nju TE Šoštanj.. Od tiskarne do žrtve Hrvaško so preplavili ponarejeni bankovci. Najpogosteje se kov, 100 dolarjev in 200 fran-pojavljajo bankovci za 100 in 200 mark, 100 švicarskih frankov, coskih frankov. 100 dolatjev in bankovci po 200 francoskih frankov. Razpečujejo Vse države si prizadevajo, jih ob pomoči trgovine z orožjem in drogo ter pri kupovanju deviz da bi bilo ponarejanja Čim na črnem trgu. Pravijo, da ponarejeni bankovci najpogosteje manj. Se posebno tiste, katerih pridejo po kanalih iz Italije, Avstrije in Slovenije. Prinašajo pa jih denarne enote so najpogosteje tudi pripadniki Unproforja, ki z njimi trgujejo v »krajinah«. ponarejane. Nove nemške V svetu vlada prepričanje, da je Milano središče industrije ponarejanja denarja, vendar za to ni trdnih dokazov. Policiji se redko uspe prebiti do tiskarjev, ki so ponavadi strogo zavarovani in skriti. Zanje ve zelo ozek krog zaupnih ljudi. Pri tem je, kot pri vsakem organi- V državo preko Avstrije, Italije in Slovenije. Pogosto so razpečevalci lažnega denarja tudi marke imajo zaščitna vlakna, ki so vidna samo pod ultravijo-ličimi žarki. Poleg tega pa imajo še številna druga varo-pripadniki Unproforja. Ena vala. Čudi pa nas, da je dolar pot pa vodi tudi od romskih zelo slabo zavarovan; vse de- taborov pri večjih italijanskih mestih, kjer ponarejene bankovce kupujejo »bossi« hrvaškega črnega trga. name enote so iste velikosti, tako da je ponarejevalcem delo še olajšano. Uspe pa tudi najenostavnejši način, ko dolar- I PO SVETU NEW YORK - Ameriška administracija se je odločila, da ____bo kaznovala Kitajsko, ker je prodajala raketno tehnologijo Pakistanu. Predsednik Clinton je tako odredil prepoved prodaj ameriške visoke tehnologije Kitajski, ker je kršila mednarodni, dogovor o neširjenju orožja. S tem opkrepom nikakor ni okrnjen kitajski izvoz v ZDA in tudi ne status najbolj privilegirane države v trgovanju z ZDA. ■ TIRAN.A - Albansko vrhovno sodišče je vdovo pokojnega albanskega diktatorja Nexhimijo Hoxho obsodilo na enajstlet zapora, Dvaisedemdeset letna vdova, si je v štirih desetletjih v najbolj izolirani komunistični državi prisvojila 55 tisoč dolarjev. ■ BUZET - Iz buzetske pivovarne so ta teden poslali prvih 1250 hektolitrov oziroma 250 tisoč steklenic piva sporne znamke •Favorit«, v Buzetu menijo, da je s tem konec dileme, ali bodo v Istri varili pivo, ne glede na ceno in probleme povezane z reševanjem lastninsko pravnih odnosov z ljubljansko pivovarno Union. ■ BEOGR.AD - V Beogradu so zamenjali 40 generalov, med drugim tudi načelnika generalnega štaba jugoslovanske vojske Živoio Paniča ter generale Stevanoviča, Simonoviča in druge. Radikalno spremembo je izvedel Vojislav Šešelj, drugi najmočnejši mož v Beogradu. V poldrugem letu so v vojski zamenjali 120 generalov. ■ DUNAJ - Od padca komunističnega režima je vso vzhodno Evropo zajel val organiziranega zločina. S tem pa je nedvomno povezano izsiljevanje, podkupovanje, prostitucija, preprodaja mamil in podobno. Povečalo seje tudi število umorov. Večina najetih morilcev prihaja iz republik bivše Jugoslavije. Za umor pa zahtevajo 35 tisoč ameriških dolarjev. ■ PEKING - V odmaknjenem delu province Guinghai na severozahodu Kitajske je popustil jez. zaradi tega je bližnje vasi poplavila voda. Domnevajo, da je 400 mrtvih, doslej so jih našli že 263, okrog 180 pa jih še pogrešajo. ■ LONDON - Finančni direktor Exeter Collegea oxfordsfce univerze Simon Marshall bo zamenjal spol. Številni profeorji in delavci univerze so zahtevali naj odstopi, ker lahko s tem škodi ugledni Oxfordski univerzi. »Ko se bom oktobra vrnil, me kličite Susan,« je dejal ob odhodu. ■ PARIŠ - Brigitte Bardot, znana zagovornica pravic živali in bojevnica proti mučenju živali, je pozvala francosko vlado, naj prepove razkazovanj« delfinov za zabavo ljudi. Igralka se je za ta korak odločila po tem, ko sta v zabaviščnem parku Asterix zaradi okužbe jeter poginili breji dclfinki. © ■i tega pa morajo imeti -Jt** nico za uvoz. Ker je uvOJ^ fotokopirnih sirojev zelo ven, si pomagajo tako, t**' čez mejo pretihotapijo P- lih. Ponarejen denar gre I ' čeni^'I težko v promet, pri rajo upoštevati stroge P' v bankah in menjalnicuu- ■'»«11 lil .. ponarejevalci najpo^l uporabljajo pri nakupu drog in drugih poslih- VL v igri velike vsote denad^-^ licisti tudi ugotavljajo, narejen denar prodajajo do 40-odstotni nominalni'’ ga nosti bankovca. jen«n Poleg papirnatega ponarejajo tudi Vedno je veljalo, daje ki je v krizi vložen v oro^r ( zlato, boljši kol papirnat-nino ljudje radi hranijo ta‘ 1 dni. Mnogi prekupčeva4'ij, ■ poskušajo prodati Ijudei” . j kaj, kar plemenitih povohalo ni. Vse države so v »V UJAUVV JV t ' Ijive, ko ugotovijo bankovce, saj vedo. -■ majhno količino meznim bankovcem ' precejšnje količine. Ko -•* r jtie' vijo ponaredke. drfa^.^j J boj zelo tesno Sl DOj zeiu icsiiu ]c ustanovljen tudi ima danes dodatne nJ ' Zato morajo biti ■ kupujejo devize na šo posebno previdni- i pa je, da se takim A-3 ' odpovejo, saj lahko ostanejo brez ifciwri* /^I ■- z* J pa se tudi, da ziranem kriminalu, hierarhija zelo stroga, »Dilerji«, ki razpečujejo ponaredke, ponavadi niti ne vedo, kdo je njihov šef. Tudi poti, po katerih prihajajo ponarejeni bankovci, je izredno težko odkriti, Kajti ko govorimo o kriminalu, je svet »globalna vas«. Hrvaška policija je ugotovila, da pride ve- čina ponarejenega denarja Pravilo pri izdelavi ponarejenega denarja je, da tiskajo trdno valuto srednjih vrednosti. Majhnih se ponavadi ne splača, velike denarne enote pa je težje vnovčiti, kajti teh je v obtoku malo in ljudje so pri večjih vrednostih veliko pozornejši. Zato najpogosteje ponarejajo bankovce za 100 in 200 mark, za 100 švicarskih fran- skemu ničle. bankovcu prilepijo ste dobili ponarejen Tehnika vedno bolj napreduje, z njo pa tudi tehnika ponarejanja bankovcev, V zadnjem času so za ponarejanje zelo pripravni sodobni fotokopirni stroji, saj naredijo relativno dober izdelek. Vendar so takšni stroji precej redki, saj jih morajo lastniki prijaviti, poleg SANDRA JsIANA Vesti)® Žalostni Waltdisneyevi Ip Iz svetovnih naslovnic Evakuacija ranjene Irme Hadzimuratovid, stare 5 let, iz Sarajeva, je izzvala mnoge razprave o strahu preostalih trpečih na območju, kjer divja vojna, LA REPUBLIKA, Ital$a; »Zdi se, da je postala zaradi vojne nekdanja Jugoslavija kot nekakšna veleblagovnica, kjer lahko države izbirajo med žrtvami, da bi se s tem čim bolj dotaknile src mater in očetov.« ISTOE, Brazilija: »Ta isti Prvi Svet, ki ponuja zdravstvene posege nekaj ducatom bosanskih otrok ., ne more doseči soglasja o prekinitvi vojne.« LE MONIIE, Francija: • »Zdi se. da je svet pravkar ugotovil, daje ta vojna umazana, krvava in da Sarajevo ne bo več m0^0 pomagati svojim ranjencem,« junaki v Parizu V ameriškem Uisneylandu je poznoavgusfovski obisk v smislu nirjev in maskot Walta Dis-»nihče si ne želi, da bi še kdo vstopil vanj - je prevelika gneča«. iTeya po polovični ceni. Na dva tisoč hektatjih obiskovalcev kar mrgoli. Posel pa lepo cveti. Ocenili so tudi, da je preveč zaposlenih, in v prvih petih omam, ki valce. • -n <’>’'■ navduŠujFJ » Prezirljivo “crczuijirv — bitega kulturnega je spodbudil mnoge alce. češ da Evn’pF a svojega, s čimer t" U. <1 povprečnega obisk<5'^ ------- ir.ijfura VESTNIK Uda|a Podjatja za Informiranje Murska Sobota Casopisn! svet: dr. Jože Bedemjak, Štefan Cigut. Zlatko Edih, mag, Dalibor Geder, Cilka Jakeij, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica}, Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namesinik odgovornega urednika). Bernarda Balažič-Peče k, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat. Milam JerSa. Feri Maučec, Stefan Smej, Stefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šomen (tehnična urednica). Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka E mri [lektorica). Naslov uredništva in upravo: Murska Sobota. Slovenska 41 Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403. računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403. telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za Ul. trimesečje 1993 je 1.050.00 SIT, celoletna naročnina 3.800 SIT. za naročnike v tujini 100 OEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrsfva za inf, i-miranje št IS/IB z dne 30. 1. 1992 se Šteje tednik Vestnik med proizvode infurmaiivnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3. za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. V Euro Disneylandu v Parizu pa je prav nasprotno. Kljub vrhuncu počitniške sezone so objavili podatke, ki prikazujejo veliko izgubo - konec junija je znašala 85 milijonov dolarjev. Analitiki pa pričakujejo, da se bo izguba do konca septembra še povečala. Znašala naj bi več kot 340 milijonov dolarjev. Podpredsednik Euro Dis-neya Steve Bun jo govoril o vzrokih in težavah tega Parka. Med drugim je povedal, da so temu krive največja evropska povojna recesija, francoska miselnost, ki ovira tuje turiste, in drugo. Poleg tega, pravi Burke, je posel veliko bolj sezonski, kot smo predvidevali. Je precej odvisen od počitniškega vzorca Evropejcev kot od vremena. Skupni dolg znaša 3.4 bilijona dolarjev, to je družba objavila v poročilu o njenem finančnem stanju in strategiji, ki je vezana na ameriški Walt Disney Co in ima 49 odstotkov francoskih sredstev. Zanikal je tudi novice, da Park lahko vse .SDUDES n i evropska kultura "■ močn.a, da bi Pt'oti amsrikaniZ9^'ik^-t ljudje ne morejo ■---------- , ranief’/ «1 <■1 Y SOLDES 5 L. A#: P. I 1 r •-jf < i skupaj zapre. Predlagal pa je možnost, da delno spremeni cene. Tako lahko družba zniža cene, med drugim so že znižali cene večernih vstopnic, drastično zniža (za 30 do 40 odstotkov) cene hotelov v izven-sezonskem času in, to že delajo, razprodajajo večine suve- mesecih ukinili 700 delovnih mest. »I Burk je bil ob tem optimist; Če imaš dober izdelek, ga bodo ljudje prav gotovo izbrali.« Kajti park Walta Dis-neya je zelo dobro urejen, bre- zhibno čist. ima prijazno osebje in je poln privlačnih je skomignil 2 Overmann. Skega gledajišč4- vp) itelj NANA^ ugod^^ (na e ‘’*’At(l^ - trakto’')', lanitarna Sl TOFli^F ___J i f I ! B ^stnik, 2. septembra 1993 stran 3 R 'I aktualno doma Gornji Radgoni zaprli 31. mednarodni kmetijsko—živilski sejem Mladost pri tridesetih r r i Pa devetih dneh so minulo nedeljo v Gornji Radgoni zaprli "Knji mednarodni kmetijsko-živilski sejem. Bila je to zagotovo ^h^fja sejemska prireditev v državi Sloveniji, in to potijuje tako razstavljalcev kot obiskovalcev. Prvih je bilo 1.200 iz 22 njihove izdelke au u ir tudi tokrat ogledalo več kot 150.000 '»'“iskovalcL-v. ob sprejemanju prijav nekoliko strožje kriterije, jim gotovo ne bi bilo potrebno zavrniti nekaterih razstavljal cev. ki se na letošnjem sejmu niso mogli predstaviti. r ( Čeprav je sejem stopil že četrto desetletje delovanja, organizatorji ves Čas po-"■^Srjali, da je letošnji sejem 5'”?. saj se je na njem pred-laIA -- - v So j »? veliko novih mladih ShJ* sprehod po 3 ni s«ne II i r prostoru ■'-'ene trditve potrdil, saj—•— hhko Videli številna podjetja, V) so st tokrat prvič predstavila '"Si javnosti, to pa je tudi do-da it podjetništvo pri nas je smo trditi, da na sejmu ni bilo nekaj novih proizvodnih podjetij, so pa prevladovala v glavnem trgovska in mnoga med njimi so zastopala tudi tuje izdelovalce. Pa tudi sicer je bila trgovina na sejmu močno navzoča, in to je gotovo razlog, da je bil sejemski prostor močno zapolnjen. ti J ''razmah n i I J f! 4 j I 1 < j 'li. Ne bi sicer mogli Tako smo lahko enake izdelke istih proizvajalcev videli pri različnih razstavljale!h - trgovcih. in če bi imeli organizatorji Tudi letos so pripravili bogat strokovni program, ki so ga skušali prilagoditi aktualnim dogajanjem v kmetijstvu. Naj omenimo le strokovno posvetovanje o namakanju, ki tudi v Sloveniji postaja nuja. Kmetijsko ministrstvo je že začelo z izdelavo nacionalnega programa namakanja kmetijskih površin, posvet pa je bi! tudi uvod v organizirano strokovno delo na tem področju. Tudi na novinarskih konferencah o ak- ^canski demokrati v Gederovcih Po "bisku, "3three sobotnem delovnem konec tedna so “•»nree slovenski krščanski 1 obiskali Pomurje, | L nedelja bolj sproščena. dbtnejni vasi Gederovci, I jt tudi močan krščansko I *inijtjBhlii center, so pri- I Plavili drugo srečanje članov 1 siKinke SKD pomurske re-^1«. Program so začeli z ju-anj« mašo, nadaljevali i no- 1 s^jnetaim turnirjem pomur- I *‘h občinskih odborov SKD- | Udgomietnii tekmo mrd ! Pomurja in republi-vodstva SKD-j-a ter ) i družabnim sreča- 1 •Uertiji "hm. Mi 2 V’ hirnirjem pomur- - tkii J:''"*"’’'**"« litJi so pripraviti molitev molitev evangeliča-katoličanov, vendar ^fltadi otvoritve misiona. m I 1 ^^Pel, lo. ''ere na Tišini, to v Gederovcih ANR Foto:ANR Nastop mladih tamburašev na srečanju krščanskih demokratov ^^ključek tečaja beguncev Srednješolcev I® Ljudski ^il| •'»•»■n slovesnostjo 'Nvi , i w hii siovesnosno r r "ilUrc za bc-ho iz soboške l!" '‘vil šolstvo in spori Itomisariat za 'kpis 2- ■ ■ W ....................... hali '""»rili " ■ ekskurziji | ŠiiHP" mlatil spoz- I pomurske občine. - ■tiM,"’’ 80-urni te- (dva sta ■ inajaler |n Zveza 1^ spoznavalo slo- ^gojcnj IH). zem- 2 različnimi in širšo oko- ttv?” ®^Pot(wala). ki jšn' 1® Marjan Čenar pO' potrdila, sloves-‘'“t. se udeležili še P«d- »I '■ < i ■Kh.. i...................... Tečaj tik pred koncem stavniki Zavoda za Šolstvo, Rdečega križa in zbirnega centra za begunce v Vidoncih. Ob tej priložnosti so tečajniki izdali posebno glasilo z imenom Ljiljan, v njem pa opisali v slovenščini svoje vtise in občutja ob enomesečnem poletnem šo- lanju. Filip Matko tualnih nalogah v govedoreji so govorili o novih prijemih, ki se jih lotevajo v tej dejavnosti in ki so pogoj za še uspešnejši prodor slovenske govedoreje v evropski prostor. Ne nazadnje pa so k uspehu sejma prispevala še strokovna ocenjevanja, ki se jih je zvrstilo kar nekaj, priznanja, ki so jih prejeli najboljši izdelki, pa so gotovo jamstvo za njihovo uveljavitev na tržišču. Podatkov o poslovnih rezultatih. ki so jih zabeležili razstavljale!, nimamo, gotovo pa tudi ti niso izostali. Žadovoljni pa so tudi organizatorji, ki jim ob dejstvu, da tako veliko prireditev pripravlja razmeroma skromna profesionalna ekipa, lahko oprostimo tut^i nekaj manjših spodrsljajev. LUDVIK KOVAČ Iz Lendave Nekaj posebnega na svetu Minuli petek je bila v lendavskem gradu predstavitev zbranega arhivskega gradiva lil. mednarodnega arhivskega raziskovalnega ta-r bora. Kot je na priložnostni slovesnosti dejal PETER KLASINC, direktor Pokrajinskega arhiva Maribor (organizator tabora skupaj z Arhivom Žalske županije), gre za edinstven primer takšnega tabora na svetu in je prijavljen tudi pri Evropski skupnosti. Skupina mladih je namreč zbirala arhivsko gradivo v obmejnih krajih tako na slovenski kot madžarski strani, in to brez posebnih problemov ali omejitev. Zbrali pa so nekaj tisoč dokumentov, ki bodo ohranjeni zanamcem. Tako so med drugim tudi ugotovili, da sta na tem prostoru leta 814 delovala brata Ciril in Metod, ki sta širila krščansko vero, da je bila okrog leta 840 ustanovljena lendavska Župnija, ki je spadala pod škofijo Pa-non, in da izvira prvi pisni ' dokument o Lendavi iz leta 1192. Ta letnica je zato opredeljena kot začetek (ustanovitev) mesta Lendava, J. O, I Vsak naj bo čimbolj uspešen Kaj in kako naj bi delali učitelji na osnovnih Šolah, da bi dosegli boljše rezultate? Na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo in šport so pripravili o tem posebna obvestila oziroma napotila. »Zdaj pričakujejo otroci in starši od Sole veliko več, kot so kdaj koli, učitelji pa se trudijo, da bi ta pričakovanja uresničili. Vse samo zato, da bi bilo v Soli čimveč zadovoljstva, veselja in znanja. Pouk snujejo drugače, izdelujejo pripomočke... spet samo zato, da bi otroci postali dejavni in samostojni, vedoželjni in kritični. Ravnatelji obiskujejo seminarje, se izobražujejo za kokvostno vodenje, delo z ljudmi, dobro komunikacijo in organizacijo dela v Soli. K izobraževanju spodbujajo tudi učitelje. Novosti predstavljajo drugim, ponosni so na svoje dosežke. Šola dobiva nov obraz. Imenujemo ga napredek, saj si tega vsi želimo... In ob mislih na vse to je nastajala zasnova osnovnega izobraževanja v Republiki Sloveniji. Prinaša predloge o spremenjeni dolžini šolanja in drugačni členitvi, ocenjevanju, diferenciaciji, izobraževanju učiteljev in ravnateljev, o vključitvi otrok s posebnimi potrebami, prehodu iz osnovnega izobraževanja v poklicno in srednje ter oblikah zunanjega preveqanja znanja,.. Temeljni cilj sprememb je, da vsakemu otroku omogočimo doseči znanje, ki ga zmore. Vsak naj bo čimuspešnejši, kolikor mu paČ omogočajo njegove sposobnosti. Šolo spreminjamo tako, da bi motivacija temeljila na uspehih in dosežkih učencev in učiteljev.« (mag. Teja Valenčič, državna sekretarka v ministrstvu Republike Slovenije za šolstvo in šport). Kako doseči ta temeljni cilj? Vsekakor so potrebne spremembe, novosti, ki jim pravimo tudi inovacije. Gre pa predvsem za uvedbo različnih oblik učne diferenciacije in individualizacije. Posodabljanje pouka na razredni stopnji (od L do vključno 4. razreda) vsebuje številne prvine notranjega razlikovanja in individualizacije (upoštevanje učenca kot posameznika), saj upošteva razlike med učenci, ki se kažejo v zmogljivosti, stopnji razvoja na različnih področjih in v predznanju. Tako je koristno, da učitelji organizirajo občasno skupine učno zmožnejSih in učno šibkejših učencev ter tako v skladu s sposobnostmi, stopnjo samostojnosti, posebnostmi in motivacijo uresničujejo namene učnega programa. Pri tem imajo lahko velik pomen interesne in druge aktivnosti ob pouku, saj omogočajo učencem razvijanje njihovih sposobnosti in interesov. Na predmetni stopnji osnovne šole pa je potrebno pri pouku uveljaviti notranjo diferenciacijo in individualizacijo z nivojskim poukom v oddelku. Zlasti pri slovenskem jeziku, matematiki in tujem jeziku v 6., 7. in 8. razredu je priporočljiva tako imenovana fleksibilna učna diferenci- acija, to je občasno združevanje učencev v homogenejše I acija, lu jc uuu^asiiNj xui u£»rifino ■ drov. novost so naj bi j . . zbornici. Usmerjen® J _ . . j_ UH,! rt’ ridiJ' resda ni bila na]bol]=^^^|^,]jjj^ it.-iua lil 1'11“ '—J-dar pa tudi Nenici biti poleg mora bn. —a ■ r sabaljanja še oretičtiega znanja . na to. da se usmeritve odločal' - otroci,« Do sedaj 8 za poklicne tisti z najnižjinii » f je hotel svoje Ijevati na višji ali že takoj po osnovn gimnazijo ali drug® h’ j ^olo .. Zato je največja poklicev spet in da bi lahko bu 1 priilninl dek’* z leti pošel ne k 19*^^ mojstra, ampak m so se .it nikov, da bl mojstra, ampak “"'““'‘bernaRI’* g. pl' PRISPE'''*^^ prispe'^’^5.^ nakažete Materinski KarunO'/^^ . ,t(l- Karun «•- B 'k ^tnik, 2. septembra 1993 stran 5 gospodarstvo Gospodarsko razstavišče odpovedalo najemno pogodbo Ljubljanskemu sejmu Pomurski sejem brez prostorov? SH 1] t, !• II 'hvjlp* sejem v Guruji Radgoni je imel tudi letos rekordno <’l*'skoTalcev, Čeprav je bil organiziran na visoki Hbni' pa so imeli mnogi razslavljalci (tudi dolgoletni) številne .. . zararil dahe Ir ZkMSb .n »Ini. ».»tAH/kotk rnl pn irAifiiji kmetijsko- živilskega sejma. Gospodarsko razstavišče namreč ne , _____ „ . t more sodelovati pri ustanavljanju zaradi slabe komunalne urejenosti, saj jih še vedno motijo • nove delniške družbe, dokler je M parkiranja» v<>dovuda, ekktrike, sanitarij in podobno. I '■'iSji» riornje Radgone pa je motil predvsem neurejen prometni f 'saiesio rt’'*'"''Radgona je bilo deset dni praktično omrtvičeno, [. "a bi živelo s sejmom in imelo od tega tudi kakšne koristi. v Tetinem poslovnem odnosu .( f 1 c i c t zadevi t— ... . i' k/j^ciuič.aiuijc’ ic-t sejemske prireditve 'dodobra pretresli; od-šZ F."'®'’« kmečkih 'Is ptejšnja leta skle- dogajanje v Gornji fvdhe del ®‘*Povcd najemne po- sta organizatorje le- det in obi- ptejšnja leta skl e ^^lavceni d. v Gornji d. Ljubljanski sejem - Pomurski sejem za nadaljnjo uporabo razstaviščnih prostorov, ki so v lasti Gospodarskega razstavišča Ljubljana. Tak ukrep je nekako razumljiv in nujen, vendar ustanovitelji nove delniške družbe Radgonski sejem z njim niso hoteli prehitevati in so počakali na konec s svojo konkurenco Ljubljanskim sejmom, ki prav tako želi ustanoviti svojo družbo Pomurski sejem. Sicer pa organizatorji sejmov (zaposleni v Pomurskem sejmu) niso vedeli povedati kaj dosti, saj so se predstavniki tako ene kot druge družbe sestajali' brez njihove vednosti in udeležbe. Janez Etjavec, vodja Pomurskega sejma, je takole komentiral odpoved razstavnih prostorov; o t K tl H odprli prvo zasebno pivovarno v Pomurju Lendavsko »lovsko« pivo 1 1 ( 'I ll 1 l Lendavi hiji ...... .-■Javi so minuli petek, 27. avgusta, odprli -hno pivovarno v severovzhodni Sloveniji ’*tsko opremo in po recepturi češkega piva '.:|pn Lovski dom oziroma Džurek, d.o.o., je nepovratnih sredstev iz ob-ki jc do roka izpolnil enega N pogojev - dodatno zaposlitev de-aovg ' Njegov program zgraditve pivovarne in ob-Naftine dvorane je podprla tudi laibe zaupala v investitorja in varnost na-keglji*! bodo tudi lendavski kegljači obnovili čj „*■*!’ je eno redkih v Pomurju, zato je prav, J..*** Ohrani;-, ■* ■ - - ’ Vfl gg , J- --'V ICUMIJ V rojjluiju, jt pjev. p<-žti teMen(e ^TlROPOA: PLOSČ-E DEUn .piia« r>«ža tM iHhu tO a 14 cm MM.M «1 aAMATUMA mreža CžEMir -plL*e LOARM miTA Pfjdll i3nj||ž ilo) IlMPflEDUhHAZ timfas - pCKOfurrvT« tasaoni OUfI IZVAJALEC ‘^OZaŠČITNIH FASAD ^Rger ^et tradicije -ZAŠČITA PODVOZJA AVTOMOBILOV (AVTO-IZOLACtJE) izvedba z VALVOLINE TECTVL -kmalu tudi TRGOVINA barve, laki... »Škandala m nobenega' bJi smo no sejmišču v Gorn/i Radgoni letos opravili določene manjše posege, npr. naredili smo nove vhode iri nova prodajna mesta Vsak poseg pa zahteva soglasje tistega, ki je lastnik objektov! Za vse te posege imamo potrebna dovoljenja ustreznih organov, ker pa to niso trajni objekti, ampak se recimo vstopnice prodajajo v zabojnikih Avtorad-' gone, za to msmo potrebovali gradbenega dovoljenja, temveč je zadoščala ie priglasitev del. To ni poseg, ki bi trajno spreminjal prostor, te ograje in kontejnerji se lahko demontirajo. To pa je bil očitno razlog za prijavo... težko je reči kaj konkretnega, ker nimam nobenega podatka - imam samo informacijo, da nam je Gospodarsko razstavišče odpovedalo najeti prostor, na katerem smo organizirali sejme.« Težko je tudi napovedati, kaj bo z zaposlenimi in sejmiščem v prihodnje, če se obe strani - ustanovitelji družbe Radgonski sejem (poleg Gospodarskega razstavišča tu sodelujejo tudi občina in številna podjetja, ki so vlagala v razstavišče) in ustanovitelji družbe Pomurski sejem (tu želi biti 100-od-stotni lastnik družbe le Ljubljanski sejem) - ne bosta uspeli dogovoriti. Vlogi za ustanovitev družb sta še vedno na sodišču. Morebiti bi bilo Se najbolje vso zadevo predati tretjemu, ki ne bi bil obremenjen s preteklostjo in politiko. BERNARDA B. PEČEK Posledice side letos hujše kot lani Država po svojih močeh »Smo v obdobju sedmih suhih krav, sedmih suhih let,« jc med drugim povedal zunanji minister Lojze Peterle. Vsako leto nas kaj prizadene, ali vojska ali poplave, sedaj suša. In suša je letos bolj kot lansko leto zmanjšala pridelek slovenskih kmetov, Škode je toliko, da lahko sušo razglasimo za »katastrofo širših razsežnosti«. Da bi te izgube vsaj delno ublažili, je vlada sprejela štiri ukrepe. Ivan Obal, sekretar ministrstva za kmetijstvo, jc povedal, da so se po tem, ko so proučili dobljene podatke, odločili, da bodo letos izvajali podobne ukrepe kot lani. Pri tem so upoštevali več vidikov, navsezadnje tudi možne reakcije javnosti. kajti letos se kmetijstvo že drugič pojavlja na spisku za posebne državne intervencije. Pri nas pa je več socialnih kategorij, ki potrebujejo denar. Da bi.se izognili nepotrebnim zapletom pri razdelitvi subvencij, do katerih je prišlo lansko leto, so oškodovane razdelili v dve skupini. V prvi bi bili tisti, ki imajo izpad pri pridelku od 30 do 50 odstotkov, v drugo pa bi uvrstili tiste s 50- do SO-odstotnim izpadom. Do 30 od-sotkov pa je normalno tveganje v kmetijstvu. Podatke potrebujejo 3 čim prej, zato bodo ie naslednji 1 teden pospeševalna služba in pred- stavniki krajevnih skupnosti pripravili spisek kmetij, ki so potrebne subvencij. Kmetijam, ki jih bodo uvrstili v prvo skupino,, bodo odpisali 50 odstotkov davkov in prispevkov, tistim iz druge skupine pa vse Lojze Peterle je ob tem dodal, da so te subvencije v okvirih zmožnosti države. Razložil je, da sta si z ministom Jožetrom Ostercem iz zraka in zemlje ogledala škodo, ki jo je naredila suša, ter ugotovila, da je pri nas precejšnja. M^nil je, da je škode do sedaj za približno 10 odstotkov slovenskega proračuna. »Posebnost vaših krajev je, da se tukaj največ ljudi ukvarja s kmetijstvom in jih je tudi največ nepo-srdno odvisnih od kmetijstva. Zato ]C tem krajem potrebno nameniti več pozornosti kot krajem, kjer so socialne razmere boljše,« Suša je naravna katasjofa, ki je ne moremo z gotovostjo napovedati. Lahko pa jo predvidevamo. Glede na lanskoletne posledice । suše bi lahko kaj ukrenili, lahko bi | razmišljali 0 namakalnih napravah 1 naprimcr. Ali je že kdo pomislil, J U ( koliko vode odteče po naših rekah i mimo nas. ALEKSANDRA NANA RITGPER I Dober dan, Ihan! (odmev kmeta) Prašičji škandal na Radgonskem sejmu - so mediji poimenovali doga/anja okoli neljubega dogodka, nas kmete pa je postalo strah. Dobesedno nasilna vselitev na razstavni prostor je bila za predstavnike Ihana legalna pot, in to podprta z uradnim soglasjem Republiške veterinarske uprave - RVD. Po zadnjih trditvah RVU ni dal nobenega soglasja, temveč samo strokovno navodilo v primeru sodelovanja na sejmu. Kaj in kako je bilo res, ne vemo, nekatere stvari pa so dejstva V notranjem prometu za prevoz živali iz občine za prodajo, zakol, sejme itd. potrebuje lastnik živali zdravstveno spričevalo. To potrjuje, da v kraju izvora živali ni obstajala niti ni bila ugotovljena kužna bolezen, ki jo lahko prenesejo živali le vrste in zaradi katere je pristojen organ odredil prepoved ali omejitev gibanja živali te vrste. Kloslridijski enteritis pujskov, bolezen, ki jo povzroča anaerobna bakterija Clostridium perfringeus tip C in zaradi katere je bila poteg aviarne tuberkuloze farma Ihan tiiin zaprta, kar spada med ukrepe za zatiranje in izkoreninjanje kužnih bolezni, je še vedno bolezen, ki se zatira po zakonu in je povrh vsega še zoonoza (obolevajo tudi ljudje). Ker je zakon z vsemi svojimi predpisi Se vedno v veljavi, je torej izdajanje takšnega zdravstvenega spričevala ali kakršnih koli | soglasij protizakonito dejanje, ki ogroža našo državo, kršenje vete- ' rinarske etike in končno z vsemi svojimi morebitnimi posledicami gospodarski prestopek. E svojih izjavah RVU pojasnjuje, da Pravilnik o zatiranju klosiri- i dijskega enteritisa pujskov izrecno ne prepoveduje razstavo živali, kar ni samo ni res, saj 6. člen istega pravilnika jasno prepoveduje ves promet živali, ki so obolele ati pod sumom, da so okužene ali izvirajo IZ okuženega območja, razen za zakol; prepoveduje tudi izdajo zdravstvenih spričeval, razen za zakol. Dovolj jasno zapi- : sano. Poleg lega je bil sprejet tudi odlok o uporabi določb zakona j za isto bolezen, ki v svojem 1. členu lepo piše, da se v tem primeru uporabljajo določbe o ukrepih za varstvo živali pred kužnimi j boleznimi (er druge določbe Zakona o zdravstvenem varstvu Živah. V splošnih določbah pa je v 22. členu izrecno prepovedan promet Živali ne glede na to ali so okužene, obolele ali ne, tudi samo v tem primeru, če izvirajo z okuženega območja kot prašiči iz Ihana. Naštelo je že dovolj, da hi se razprava o dogodku lahko zaključila. Vendar vse skupaj ni tako enostavno. Bolezen sama ni tako enostavna, kot jo nekateri opisujejo. Če bi bila, je v zakon niti ne bi vpisovali. Po izjavah RVU bolezen ni kontagiozna (kužna), kar pa ni res, sa; je kar precej nalezljiva, povzročitelj pa zelo obstojen. Nahaja se, kol mnogi povzročitelji kužnih bolezni, tudi v zemlji, blatu in prebavilih ljudi in živali. Ker je anaerob in v okolju s kisikom ne preživi, ustvarja spore, ki se nahajajo tudi v mesu okuženih živali. Ravno meso je glavni kontamineni človeka in Z ostanki hrane (pomije) se najprej okužijo tudi prašiči. Spore se v črevesju razvijejo v bakterije, ki s svojimi izločki - sirupi uničujejo črevesno sluznico in s tem povzročajo krvavo drisko in hude bolečine. Ker prt nas za zdaj obolenja za infekcijo s Clostridiumom perfringensom lipa C niso ravno tako razširjena, posledic dobro niti ne poznamo. V Evropi je infekcija pogostejša, zato so v tuji medicinski literaturi le-te bolj natančno opisane. Medicina na podlagi lastnih izkušenj trdi, da ravno la tip omenjene bakterije izloča najmočnejše toksine in da med vsemi tipi ravno (a tudi V mnogih primerih ne reagira na zdravljenje z antibiotiki (penicilin). Nadaljno zdravljenje se vrši lahko tudi z oksigenacijo črevesja (uvajanje i kisika), kar v 80% lahko povzroči hude zaplete, tudi smrt. Neumestno je govoriti o procentih, saj je ie samo en smrtni primer dovolj, da se lahko vprašam, komu bo obležal na vesti Glavni vzrok bojazni pred brezpotrebnim širjenjem kužne bolezni je ravno : ta - zaščita človeka. । j Na.slednji vzrok je zopet brezpotrebno obremenjevanje kmeta z dodatnimi stroški za dvakratna preventivne} vakcinacijo brejih svinj in nato Še pujskov. Ni je te sile, ki bi v prosti neorganizirani reji prisilila v.takega kmeta, da bi na lastne stroške dal vakcinirati vsako brejo svinjo. Rosledice so seveda znane: velik pogin sesnih pujskov, veliki stroški za zdravljenje preostalih in končno s preživelimi raznašanje povzročitelja (spore). Na sporni farmi Ihan najbolj vedo, koliko je Stroškov za sanacijo farme ravno zaradi le bolezni. Vendar se sprašujemo tudi to. ali so res šla vsa sredstva iz državnih skladov samo v sanacijske namene ali pa tudi za supermodernizacijo in razširitev leh objektov Na farmi sicer trde, da je posledica itspe.šne vakcinacij več vzrejenih I pujskov pri odstavitvi, kar je lahko trditev namenjena Čistemu laiku, kar pa tudi kmetje več nisnao. Vzroki uspehov .so v uvajanju najsodobnejše tehnologije reje, kot je na primer računalniško vodena mikroklima m podobno, in pa seveda razpolaganje z obilico sredstev, tudi našega denarja. Naslednje trditve predstavnikov Ihana, da so kljub temu, da farma ne prodaja plemenskega materiala že 7 let, našli povzročitelja tudi na farmi Ptuj, ne temeljijona že pozabljenih dogodkih ravno izpred 7 let, ki jih tudi mi ne bomo nikdar pozabiti. Kooperantje smo radi hodih po res dober plemenski material v Ihan, vendar so nas hudo izneverili s podtaknjenimi okuženimi Živahni. Prodali so nam živali okužene s tuberkulozo in iz dobrona-,mernih namigov iz ljubljanske veterinarske fakultete smo tudi predčasno zvedeli za okužbo s klostridijskim enieritisom. Tako smo na lastno odgovornost nekateri šli v rigorozne ukrepe in izločali tudi visokobreje svinje (zakol), še preden je prišla odločba RVU z istim zahtevkom. Gospodarske škode za posameznika so bile velike. Še večji pa je bil strah, da smo okužbo kljub karantenskem vMevljanjit prenesti na preostalo čredo. Zato se od takrai vodi redna kontrola pogina sesnih pujskov do 14. dneva starosti in material se pošilja na veterinarsko fakulteto v Ljubljano. Do zdaj so bili na srečo rezultati na Clostridium perfringeus tipa ' C v naših rejah negativni. To pa se na žalost ni zgodilo na farmi Ptuj, ki je ravno tako kot mi, testi Čas plemenski material pripeljala tudi iz farme Ihan. Rejci plemenskega materiala nočemo, da bi se nam zgodilo Isto kot Ihanu, isto kot Ptuju. Od prodaje plemenskega materiala in ne od pitancev je odvisen naš obstoj in bodočnost. Naše živali so pod zdravstveno kontrolo tudi veterinarske, fakultete, ostale podatke pa vodi in kontrolira živinorejska fakulteta v Ljubljani. Nič ne delano nenačrtno in brezglavo. Ves cirkus, kci so ie mnogi ugotovili, pa jc namenjen seveda nečemu drugemu ~ legalizaciji bolezni, zaradi katere je farma tudi zaprta za ves promet s plemenskim materialom. । V času, ko potrošnik išče zdravo hrano, brez kužnin, tudi brez iintibiotikov m raznih kemikalij, st takšnih spodrsljajev ne bi smeli privoščiti. Selekcija živali se usmerja na vseh področjih k živalim, ki so naravno odpornejša na razne bolezni in negativne vplive reje in s tem k čim manjši porabi zdravil. v S tako proizvodnjo živega materiala m mesu lahko stopimo Evropo in uspemo, »klostridijskih infekcij« ima sama že dovolj. Jože Meolic, kine! Bakovei stran 6 vestnik, 2. septembraj nasveti 1 I Dogajanja na Ljubljanski borzi Spoštovani braki in bralke, tokrat bo tedensko poročanje o dogajanjih na trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom 24. 8. in ponedeljkom 30. 8. 1993 Uvrščena kotacija I - obveznice Enotni tečaj obveznice RSL 1 Je 24. 8. rahlo padel na 91,9 (-0,1 odsotno točko), ko Je bilo za 9537 lotov prometa, kar predstavlja precejšen promet glede na predhodni dan, na istem nivoju pa Je ostal tudi naslednjega dne pri 4000 lotih prometa. V četrtek Je enotni tečaj te obveznice padel na 91,7 pri prometu 7586 lotov in se na tem nivoju zadržal tudi v petek, ko Je bilo za ■5052 lotov prometa, v ponedeljek pa ponovno nekoliko padel (91,5), prometa pa Je bilo za 3245 lotov, 26. 8. Je enotni tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo poskočil za 2 odstotni točki na 89.0, prometa pa je bilo za 294 lotov, kar Je dokaj soliden promet za to obveznico, v petek in ponedeljek so bili z njo prijavljeni aplikacijski posli skupno s 105 loti po tečaju 88,0. Enotni tečaj obveznice RSL 2 Je 24. 8. ostal na istem nivoju kot predhodnega dne (93,1), ko je bilo za 284 lotov prometa s to obveznico. naslednjega dne pa nekoliko padel na 92,9 pri 469 lotih prometa, V Četrtek je njen tečaj ostal nespremenjen, prometa pa Je bilo za 1136 lotov, prav tako pa tudi v petek pri 254 lotih prometa. Na istem nivoju se Je zadržal tudi v ponedeljek, ko Je bilo za 881 lotov prometa. Po nekaj več kot dvajsetih dneh Je bil 27. 8. opravljen promet tudi z obveznico RSL 2 z iskoriščeno davčno olajšavo (10 lotov), njen tečaj pa Je poskočil iz 87.3 na 88,0. mezni posli so bili sklenjeni po tečajih od 70,7 do 71,3 (580 lotov prometa). Tudi v četrtek je njen enotni tečaj rahlo porasel na 71,2. ko je bilo za 84 lotov prometa, v ponedeljek pa so bili po tem tečaju prijavljeni aplikacijski posli z 52 loti. Po štirinajstih dneh se je 24. 8. ponovno trgovalo z obvez- V petek je bilo s to delnico ponovno za 2 lota prometa po tečaju 390000, prav tako pa tudi v ponedeljek, njen enotni tečaj pa je tokrat padel za dovoljenih 10 odstotkov na 351000. Redna delnica Hipotekarne banke je v začetku tega tedna . . imela padajoč trend, nato pa rahlo nico občine Šmarje pri Jelšah, njen porasla. Njen enotni tečaj Je tako enotni tečaj je ostal na istem nivoju (81,8), prometa pa je bilo za 30 lotov. V četrtek je njen enotni tečaj pade! za dovoljenih 10 odstotkov na 73,6, vendar je bilo le za 2 lota prometa. Z obveznico občine Zagorje so bili 25. 8. sklenjeni aplikacijski posli (15 lotov), enotni tečaj pa se je izoblikoval na 70,4, v četrtek je njen tečaj padel za 1 od- 24, 8. padel za 10 odstotkov in sicer iz 5588 na 5029, prometa pa je bilo za 80 lotov, naslednjega dne pa na 4746, ko so bili s to delnico prijavljeni aplikacijski posli s 125 loti. Tudi v četrtek je njen enotni tečaj padel, tokrat na 4439, prometa pa je bilo za 660 lotov, v petek pa so bili prijavljeni aplikacijski posli . . z 41 loti po tečaju 4522. V ponede- stotno točko na 69,4 pri prometu ijek je njen enotni tečaj nekoliko 20 lotov, v ponedeljek pa poskočil porasel na 4557, prometa pa Je bilo na 70,0 pri kar 5000 lotih prometa. Enotni tečaj obveznice PTT Ce- za 70 lotov. Enotni tečaj prednostne delnice IJe Je 25. 8. padel za 0,7 odstotne Hipotekarne banke Brežice Je 24. 2- Jf. 1 AA ___lAA A * ... ____ .H_______ toCke in sicer iz 100,7 na 100,0, prometa pa je bilo za 20 lotov in se nato na istem nivoju zadržal tudi v četrtek in v ponedeljek pri 8. padel iz 5526 na 4985, ko je bilo za 294 lotov prometa, naslednjega dne na 4667 pri 264 lotih prometa. v četrtek pa Je njen enotni tečaj skupno 79 lotih prometa. Močno poskočil na 4829 (781 lotov pro- pa je 24. 8. padel enotni tečaj ob- veznice PTT Nova Gorica in sicer iz 99,2, na 90,0, ko je bilo za 20 meta). Tudi v petek je njen tečaj poskočil, tokrat na 4939, prometa na je bilo za 244 lotov, v ponede-lotov prometa, naslednjega dne pa jjek pa kar na 5296 (406 lotov pro- na 85,0, ko so bili prijavljeni apli- kacijski posli s 360 loti. V četrtek je meta). Delnica MK Založba je 24, 8. njen tečaj poskočil na 93.5, ko Je poskočila iz 5645 na 6210. ko je bilo za 20 lotov prometa, v ponede- . . . - I Dobimo se pri Žorkovih Z zavestjo, da se je naše podeželje že preveč »pokvarila« in izgubilo razpoznavno podobo, smo v severovzhodni Sloveniji že pred leti zaceli razmišljati o načrtnem informiranju ter obveščanju bralcev in prebivalcev Prekmurja, Prlekije, Slovenskih goric in Murskega polja. Vestnik je že 1991. leta prevzel koordinacijo akcije NAJ... KMETIJE, ki je v osnovi zamišljena kot polletno skupno razmišljanje in pisanje bralcev in strokovnjakov o arhitekturi in njenem pomenu na podeželju. Letos smo jo uspešno izvedli že tretjič ob vedno večjem zanimanju in čedalje širše zajetem območju severovzhodne Slovenije. Kakor nam je osnovni cilj vplivati na lepšo podobo krajine, tako nam je tudi v interesu, da opravimo vsako ocenjevanje na visoki strokovni ravni. Komisija je sestavljena iz strokovnjakov s podroga urejanja krajine, kmetijstva, urbanizma, arhitekture in etnologije. Maja in v začetku junija objavimo razpis za sodelovanje v akciji NAJ.., KMETIJE, sredi junija dokončno zberemo vse prijavnice (povprečno vsako leto okrog 50), sestavimo komisije in do konca junija vse kmetije tudi obiščemo in ocenimo. Pri prijavljenih kmetijah smo ocenjevali arhitekturo in razpored objektov TTl K f J >1 93 £■ VESTMU šene ograje ali naoknice)-Že lani v začetku sepKfjT I smo izdali posebno v kateri smo nagrajdne podrobneje predstavili - , grafijami in besedili; priloga bo izšla letos 9-bra. Akcijo končamo s tvijo priznanj in slovestJ*'" s Uvrščena kotacija II - obveznice Enotni tečaj obveznice Mesto Ljubljana je 24. 8. poskočil za 0,2 odstotne točke iz 88,0 na 88,2, prometa pa je bilo za 110 lotov, naslednjega dne pa neznatno padel na 88,1 pri 196 lotih prometa. V četrtek so bili po nespremenjenem tečaju sklenjeni aplikacijski posli z 10 lot! te obveznice. Kotacija II - delnice 24. 8. je enotni tečaj delnice LEK padel iz 18800 na 17200, ko je bilo s to delnico za 40 lotov prometa, naslednjega dne rahlo poskočil na 17245 pri prometu 46 lotov, v četrtek pa na 17276, to je bilo za 274 lotov prometa. V ponedeljek se Je njen enotni tečaj zadržal na istem nivoju, prometa pa Je bilo 180 lotov. Ijek pa na 99,0, prometa pa je bilo za 20 lotov. Enotni tečaj obveznice PTT Ljubljana Je 24, 8. nekoliko pade! iz 100,2 na 100,0, ko Je bilo za 22 lotov prometa in se na tem nivoju zadržal tudi naslednjega dne pri 43 lotih prometa. V četrtek je njen enotni tečaj poskočil za kar 1,1 odstotno točko (101,1), prometa pa je bilo za 90 lotov. V petek so bili prijavljeni aplikacijski posli z 2 lotoma po tečaju 99,8, v ponedeljek pa Je njen enotni tečaj ponovno poskočil, tokrat na 100,3 prometa pa je bilo za kar 1219 lotov. Z obveznico Rogaška 1 Je bilo za 40 lotov prometa 24. 8., njen enotni tečaj pa Je poskočil za eno odstotno točko in sicer iz 75,0 na 76,0, vendar je bil naslednjega dne in v ponedeljek prijavljen aplikacijski posel skupno s 7 loti ponovno po tečaju 75,0. 30. 8. je bil prijavljen aplikacijski posel z 2 lotoma obveznice Rogaška 2 po nespremenjenem tečaju 31,0, 26. 8. Je bil opravljen promet (20 lotov) z obveznico Yulon po tečaju 105,0, kar predstavlja padec za 1 odstotno točko, glede na tečaj 11. 5., ko se Je nazadnje trgovalo s to obveznico. bilo za 20 lotov prometa, v četrtek pa na 6479, prometa pa je bilo za 693 lotov, V ponedeljek so bili s to delnico prijavljeni aplikacijski posli s 25 loti, njen enotni tečaj pa je izoblikoval na 6432. Prednostna delnica KBT le Prosti trg - obveznice Enotni tečaj obveznice Gorenje Je v tem tednu krepko nihal. Tako Je 24. 8. sicer poskočil za 1,9 odstotne točke (97,7), prometa pa Je bilo za 800 lotov, vendar je naslednjega dne zdrsnil za 2,3 odstotne točke in pristal na 95,4'pri 2060 lotih prometa. V četrtek Je njen Prosti trg - delnice Enotni tečaj delnice Dadas je v tem tednu nihal. Tako je 24, 8. padel iz 390000 na 389000, ko je bilo za 12 lotov prometa s to delnico (kar je pred 24. 8. pomenilo 1,2 lota), naslednjega dne na 386800 pri 15 lotih prometa, v četrtek pa se je njen enotni tečaj vrnil na 390000, vendar je bil promet na borzi skromen (2 lota), za preosta- lih 15 lotov pa je bil prijavljen apli- tečaj ponovno poskočil, tokrat na kacijski posel po tečaju 36000. 97,5, prometa pa Je bilo za 2271 lotov, v petek pa so bili prijavljeni aplikacijski posli z 10 Joti ter v ponedeljek s 76 loti po tečaju 97,6. Enotni tečaj obveznice LEK 2 je 24, 8. poskoki za 0,6 odstotne točke in sicer iz 103,0 na 103,6, prometa pa je bilo za 60 lotov, naslednjega dne Je bil z 2 lotoma te obveznice sklenjen aplikacijski posel po predhodnem tečaju 103,0, prav tako pa tudi v ponedeljek s 4 lori. 24. 8. se Je obveznico Občina Laško trgovalo po suspendiranem (10 odstotkov nižjem) tečaju 70.7, prometa pa Je bilo za 10 lotov, naslednjega dne pa je njen enotni tečaj rahlo porasel na 70,9, posa- • O * * * ® M f f X Cut* trvlh Mmv a. (Vctlci 6U2Sa g 0608 Sg-™ MO« «S-«K c««U 54, filOOO »Od aM55 Tw: oa ai-My Mimi X. «tOOO « O«e Ott 29-460 OBRTNIKI - PODJETNIKI - OBČANI Ob obisku razstave obrtnih izdelkov od 2. do 4. 9. 1993 v Galeriji v M. Soboti imate možnost, da se z delavci CREDITANSTALT - NOVE BANKE pogovorite o vrsti ponudbe in možnosti sodelovanja z našo banko. Obiščite nas Creditanstalt - Nova banka d.d. z nami do uspeha I v tem tednu močno nihala. Tako Je 24. 8. padla za nekaj manj kot 9 odstotkov, njen enotni tečaj seje izoblikoval na 69024 (-6584 tolarjev), prometa pa Je bilo za 26 lotov, naslednjega dne Je njen enotni tečaj poskočil na 75295 pn 155 lotih prometa, v četrtek pa ponovno padla, tokrat na 677^ (664 lotov prometa). V petek so bili s to danko prijavljeni aplikacijski posli z 10 loti po tečaju 73000, v ponedeljek pa s 7 loti, enotni tečaj pa se Je izoblikoval na 69143. V tem tednu je nihal enotni tečaj delnice NIKA, 24. 8. je tako padel iz 84969 na 79629, ko je bilo za 226 lotov prometa s to delnico, naslednjega dne poskočil na 81346 pri 47 lotih prometa, v četrtek pa ponovno padel, tokrat na 768625 (166 lotov prometa). Tudi v petek Je njen enotni tečaj nekoliko padel na 79352, prometa pa je bilo za lOU lotov, v ponedeljek pa poskočil na 79897 pri 122 lotih prometa. Enotni tečaj delnice Probanka je prav tako kot prejšnji teden, tudi v tem tednu nihal, glede na začetek in konec obravnavanega tedna pa je vendar krepko padel (približno za 20 odstokov). Tako Je 24. 8. padel iz 48495 na 43646 pn 41 lotih prometa, naslednjega dne rahlo poskočil na 43877. ko je bilo za 353 lotov prometa, v četrtek pa padel na 41000 (30 lotov prometa)«. V petek so bili s to delnico prijavljeni aplikacijski posli s 101 lotom, enotni tečaj pa se Je izoblikoval na 41050, v ponedeljek pa s 284 loti (enotni tečaj 38745). Prednostna delnica Rogaške je imela v tem tednu padajoč trend. Tako je njen enotni tečaj 24. «. padel iz 2591 na 2350, ko je bilo za 320 lotov prometa, v Četrtek pa na 2300 pri 20 lotih prometa. Na tem nivoju se je nato zadržala tudi v ponedeljek, ko so bili z 10 loti prijavljeni aplikacijski posli. Enotni tečaj redne delnice SKB Je 24 8. padel iz 21546 na 21000, ko Je bilo za 80 lotov prometa, naslednjega dne pa na 20084 pn 346 lotih prometa. V četrtek je njen enotni tečaj nekoliko porasel na 20200, prometa pa je bilo za kar 5460 lotov, v petek pa kar na 21925 pri 80 lotih prometa. Tudi v ponedeljek Je njen enotni tečaj poskočil (23225), prometa pa je bilo za 320 lotov. Padal pa je v tem tednu tudi enotni tečaj prednostne delnice SKB. 24. 8. Je tako padel iz 18460 na 17863, ko Je bilo za 1289 lotov prometa, naslednjega dne na 177U7 pri 589 lotih prometa, v Četrtek pa na 17696, prometa pa Je bilo za 840 lotov. Tudi v petek Je njen enotni tečaj padel, tokrat na 17515, ko je bilo za 4080 lotov prometa s to delnico, v ponedeljek pa nekoliko poskočil na 17848 (304 loti). 26. 8. Je pričela na borzi kotirati delnica Term Čatež, njen enotni tečaj se Je izoblikoval na 886, prometa pa Je bilo za 1740 lotov. V petek je njen enotni tečaj poskočil na 909, ko je bilo za 1134 lotov prometa s to delnico, v ponedeljek pa na 947 pri 407 lotih prometa. 8 (uporaba okolju primernih in manj Škodljivih materialov), kmetovanje, ki mora biti okolju prijazno, urejenost okolice kmetije, dvorišča, zelenjavnega in sadnega vrta, ohranjanje tradicije in običajev ter skrb za Čisto okolje. V treh letih smo prejeli prijave kmetij iz občin Murska Sobota, Lendava, Ljutomer. Gornja Radgona, Lenart in Ormož. Vsako prijavljeno kmetijo si je komisija ogledala in ocenila Tončka Božinuvič na NAJ... KMETIJI’ pravzaprav M f le i’-' .1 kraja, v katerem J® ptepi** kmetija. Lani je biia ^3 ss «(* I •t beremo NAJ... KMETIJO. Do sedaj so bile izbrane za NAJ... KMETIJE leta kmetija Jožeta Seršena iz Veržeja v letu 1991, kmetija Milana Pe-tovarja iz B unča n I v letu 1992 in letos kmetija v lenarški občini, ki ji po domače pravijo pri 1 ■’ . f I «1 li Žorkovih, Lani smo akciji dodali tudi ocenjevanje povsem novih kmečkih arhitektur, letos pa Se ocenjevanje čebelnjakov. Celotna akcija je trajala od aprila do oktobra, v tem času (predvsem julija in avgu-sta) pa st v našcrji tedniku tudi veliko piše o pravilni gradnji in arhitekturi, urejanju okolice kmetij, ohranjanju tradicije, domači obrti, okolju prijaznem kmetovanju in podobno - vse je objavljeno pod oznako NAJ... KMETUE. Prispevke pišejo strokovnjaki in sodelavci akcije, hkrati pa člani ocenje- valne komisije. Akcijo so bralci Vestnika zelo dobro sprejeli, s ponosom lahko zapi-po pravilniku, torej ima vsaka šemo, da je zelo odmevna, kmetija tudi svoj »dosje« 2 veseljem ugotavljamo, da v obliki izpolnjenega formu- sq ljudje pozorno spremljali larja (vsak strokovnjak oceni tiašo akcijo in koristne napotke kmetijo s svojega področja) in tudi upoštevali; opažamo nam-fotografij. Vsako leto izbe- reč, da pri gradnji in obnavlja-remo deset najboljših in jim nju pazijo na ohranjanje tradi-podelimo priznanja, štirim od cije, uporabljajo več opeke in « »dosje- teh podelimo še nagrade za jgsa, prav tako pa je opaziti največje število točk s posa- meznih področij in seveda iz- lepšo urejenost okolice kmetij in druge izboljšave (nove le- slovesnost na Petovarje^i J Bunčanih poi**yrl ti ji v S petjem domačih njem harmonikarja- Pf ,i(J pletenja izdelkov iž Šibja, razstavo dokurnentov in zeliSč ooKumentov m — kmečki sobi. Kmetijo so 3 jesen obiskovali izJeiniki 3 2cl/3 Si metijj Slovenije, naša 1 bi nagrajene kmetij® v svoj reden progrsm ukvarjajo z organizačd%- (jfl - vendar tako, da b; 'HI - 4 niki od tega tudi kaj k- le stroške li ii* suvane. Po podelitvi vesnosti 12. septeif-t^ naj... KMETIJI 93 s^J skupaj z nekaterimi nimi za kmetijstvo in prleških občin usedli z® 7^1 nimi za kmetijstvo spregovorili o vanja turizma m I Ul Slovenskih goricah- Na sklepno n poleg desetih najbci^i^ akciji povabili j^nce iz lanske in f*-’’’ ,6(^1 .družina\%' L-fTtL^U' . . v poleg desetih akcije. Naša »' nih šteje sedaj ž^ jB t:*’ katerih živijo p’’ Lani jeseni smo priznanj NAJ-^ otsji/ v leta 1991 m izlet s 5 , pokrajin lujočih ^bierij^.ji Prekmurja. pravi prijatelji i“ bomo podobne ' s t jjlp rali tudi v se bo naša tosti, BI. bolj širila- i da Prav bi bilo- pja Lj. r clrrhiio . S’, ki skrbijo icnt kmetije in s ičn* neki način vlada (npr. vena je. riodaiii' maT - „ il'' BE f t I! 'I H i j ^nik, 2. septembra 1993 stran 7 fl » II i 1 t t f r iz naših krajev let stara babica se Je (pri)peljala z letalom Ges nejden nazaj v Amerko! « , je km 1913, ko se je tedaj 20-letna Terezija Kovač ™jaiia 3. septembra 1893) po 35 dneh vožnje z ladjo znašla v New K* ?■ ^am so J« poiskali sorodniki in jo odpeljali * ? J —kjer je čez čas dobila delo v tobačni tovarni. Od tojstva je te dni poteki« 1«) (sto) let, kar je - strinjali se lepa Življenjska doba. Še več: Terezija je še kar zdrava, saj pP’’®** nekaj tedni z letalom pripeljala na obisk v rmlno *®“nMnie, nato pa je z »aeroplanom« spet odletela v Ameriko. Sc je rodila v Rat-mnn ■ Goričkem. Tako kot dna JI Prekmurci, je tudi v n!i<'^i,V''^*’ l^®r Je bilo tedaj Sh-(/'rl veliko siroma- tanA,i- fc>i1o možnosti hrane fasjh ^fjihji krajih veliko za množico dru- saj so imeli v ti-toliko otrok, »koli-je Bog dal«. Kovačeva , J- Mug aai«. Kovačeva j® sicer imela še dve 1)1» *?' s® K potoki'® iTa ‘' v ® moža vzela Pe-'^Kokčričev. Nastanila sta 56 v I-.- Sc Y Nastanila sta *al Icia ■'* Palme rt on. Tja do je Terezija, ki Je ^'=rezija. Ki je s -ijevanju Jo bom imeno-lwn priimkom), delala. nt»rL - J- [iči svci i® povsem pa),, . ajej. Družinska sreča la n i"' -v dolgotrajna, kajti zakona (1938- leta) ®*rirtno * tSič snubce. Pa’ 3tnri;iV Pkraizd Kfi-r- pa J e prišla na svet v proinctu. Znova antpak prave biz- nismene. Zakon me ni več mikal. Tudi zato ne, ker se je moja družina čez čas povečala za štiri otroke. Šlo j‘e za otroke zakoncev Holcman iž Murske Sobote, katerih starSi so nena- doma umrli,« se, letom navkljub, dobro spominja Terezija Filipič. NajstarejSi od teh otrok je bil Geza, ki se je pozneje poročil s Terezijino hčerko Matildo. Zdaj ni več na svetu ne enega ne drugega, kajti zet Geza je umrl 1986. leta, hčerka Matilda pa lani. Živi pa njun sin oziroma Terezijin vnuk Albert. In ta večni mladenič, star sicer 47 let, je »kriv«, da je babica (stotim letom navkljub) znova obiskala, tokrat skupaj z njim, rodno Prekmurje. babico zapelje v domačo hišo. Tedaj se seveda pogovarjata v prekmurščini, ki jo Albert, četudi rojen v Ameriki, odlično govori. S staro mamo se dobro razume, in to je po svoje razumljivo, ko pa imata od domačih oziroma bližnjih on le njo in ona samo njega. »Ges nejden nazaj '■B « jj ■i M J <11 s-čl v Amerko!« je zatrjevala Terezija, ko sem jo vprašal, kdaj bo poletela. »Amerka je tti - v Soboti!« je Se dodala. Dokaz, da se dobro zaveda svojih korenin, so prav gotovo tudi leta, ko je obiskala Prekmurje. Prvič je prišla z možem 1920. leta. Potem je bilo dolgo obdobje, ko je ni bilo. Vrnila seje 1973. leta, da bi tako zaznamovala 50-letnico svojega izseljenskega Življenja. Naslednjič je prišla 1977., 1981. in (Bog daj, da ne zadnjič!) v letošnjem avgustu. Vožnjo z letalom je dobro prenesla. Teta iz Amerike je našla v samostojni Sloveniji same dobre ljudi, ki so ji izkazovali veliko pozornost. Povsem po naključju sem jo »ujel« pri Novakovih pri bogato obloženi mizi, okrog stoletnice pa so TETA IZ AMERIKE - Terezija Filipič je bila nb obisku roj.stne pokrajine deležna velike pozornosti svojih sorodnikov. Zdaj Je že v Ameriki, toda če si t? rc ji bodo skušali željo izpolniti. bo še vedno želela v domači kraj, bile prijazne sorodnice in Jager pa jaga.. to [(^*'®ft>vMuzgah je bila v nedeljo kraj, kjer i bi. '^vci-n«,n.Q4„..;„ c!..SiHAeŠHA rVUHlAS' so Člani h*** pfjv,., '^^kležovje slavnostno razvili prapor. Ta naj lovcev v zares homogeno družino, pravo 10 , J.. '►»»tovščino. I 1 J J in k bakovskih in Bran- je v uvodnem pozdravil kakih ®^'«kovalcev, največ 'h na kr31 ko pred--Op$2oril Kumitaai® zaradi člo- pozdravil kakih ® LD. Opozoril uumiranja '*tpreiiiigljeuc^ la v na- '■je bolj pustoši tudi na nižinskem lovišču. Poljske jerebice, nekoč najštevilčnejše in najznačilnejše ptice nižinskega lovišča, skoraj ni več. To je tudi razlog, da Je dobila ta ptica poleg poljskega zajca, | modre črte, ki ponazarja reko Muro, in klasja, simbola prekmurskih polj, svoje mesto na praporu. Prapor in lovsko kočo je . nato po krajšem mašnem obredu blagoslovil župnik iz Bakovec. Obenem je bila to tudi priložnost, da so pripeli slavnostne trakove tistim, ki so LD Bakovct-Dokle-žovje pomagali finančno, podelili priznanja najpriza-devnejSim članom in navsezadnje tudi priložnost, ko so zadoneli rogovi prekmurskih in ptujskih rogistov ter ko so zapeli lovske pesmi, Seveda ni manjkalo lovskih specialitet in dobrega vina, kot sc za tako prireditev pač spodobi, VESNA FISTER S Terezijo Filipič sem se pogovarjal. ko sta bila skupaj z vnukom na obisku pri Novakovih v Murski Soboti. Ne le Aranka, Sabina..., ampak tudi drugi sorodniki, na primer oni iz Raikovec, Križevec in Domanjševec, so posvečali teti iz Amerike izredno veliko pozornost. Seveda pa pri tem ni Slo za nobeno koristoljublje, kajti Terezija ni milijonarka, ampak upokojenka, ki živi v ameriškem mestu Pal mer ton - v domu počitka. Tam pa je edina, ki »guči« po prekmursko. Je pa zato toliko bolj vesela svojega vnuka, ki je po poklicu profesor matematike in računalništva, ko se vsakih štirinajst dni vrne iz New Vorka (tam poučuje) m svojo vrne niimol --- (Kopališka ul. 4, ■tel.: (062) 796691 KIDRIČEVO^ specializirana trgovina z aluminijem in sestavljalnica aluminijastih elementov Penulamo vam; - alumlnljaite polizdelke: pločevino, Izoledlsko folijo, profile, cevi - aluminijasti ±l<čnl program: mreže, žice, varilne palic« - aluminijasti strašni program: žlebovi, cevi, kljuke, obrobe Stelojentd, Izdelufemo. noatt-nm: - aluminijasta vrata, okna, pregradne stene, zimske vrtove - aluminijaste vrtna ozironu dvo- rličrn In drsna vrata - ahjmkillaate ogra(e: z ahimlnljsahml atabri In mreio, primem} za thm-lUta, sadovnjake, skladišča, Igrišča... Mdovnjake, Nedelja v Veržeju Koze so tekmovale Pred tremi leti so s« veržejsti športniki naveličali odbojke; začeli so igrati tenis, odločili pa so se tudi, da bodo priredili nekaj »špasnega«. Začeli so s tombolo in vaškimi veselicami, potem pa so se domislili ku^ih dirk. Le-te so uspele že prvo leto, bile so uidi drugo..., postale so tradicionalne. Kako tudi ne, ko pa je zanje toliko zanimanja. V nedeljo jih je obiskalo okrog 2500 radovedne- žev. »JAZ SEM KOZA, Z NOGAMI TOPOTAM, Z NOGAMI TE STEPTAM, Z ROGOVI TE POBODEM, Z REPOM ODPAHUAM...« V nedeljo ob treh popoldne, ko naj bi se kozje dirke začele, je bila ob »dirkalni« stezi velika gneče; vsak se je hotel preriniti v prve vrste, kjer bi lahko nemoteno spremljal nenavadne tekmovalce. Letos je bila kozja konkurenca največja, saj je tekmovalo kar 16 koz, starih od pol leta pa vse do osmega, v glavnem iz Prlekije. Po prvih štirih dirkah so bili znani polfinalisti: Bak, Belko. Mika, Srna in Strahi ca ter Alfa, Mikica, Pika 1, Rogica in Eta v drugem polfinalu. Dinga, lanska zmagovalka in letošnja favoritinja, je razočarala, najbolj seveda svojega lastnika Boža Mavrina, ki je povedal, da sta z Dingo trenirala le en dan. tov za to je hrana, pri kateri so menda koze zelo izbirčne. Koze tudi ne obolevajo za rakom, pri njih niso ugotovili niti karcinogenih tvorb. Njihovo mleko je zdravo, laže prebavljivo od kravjega, ima dobre baktericidne lastnosti, zato ga priporočajo kot terapevtsko živilo pri otrocih, starejših in bolnikih. Franc Sukič, ki se je s kozjerejo začel ukvarjati leta 1988 in ima v hlevu 32 koz, je povedal, da Slovenci na splošno ne maramo kozjih specialitet, zato se reja koz tudi finančno ne splača preveč. Posameznikov, ki bi . kupovali kozje mleko, je zelo malo. Okrog 2.000 litrov mleka, ki ga dajo njegove koze mesečno, proda ljutomerskemu Mlekoprometu in upa, da bodo za rejce koz nastopili boljši Časi. Podobnega mnenja je Božo Mavrin, lastnik stotih keu in dobitnik priznanja za In nato je napočil trenutek najboljše kozje mleko v Slove-velikega finala! »MopedŠtart« ni ji. na kar je zelo ponosen. znanke. Slutil sem, da bi Terezija najrajši ostala kar tu, v Prekmurju, saj, kot je večkrat dejala, »Amerika je tu!« Sam sem si jo drznil malo »popravljati«, češ da nimamo vsak dan prazničnih pojedin... Sicer pa zanjo ni bilo pomembno to, kaj je na mizi, ampak to, da je doma med ljudmi, ki jih pozna, se ji posvečajo (dokaz za to je bila tudi Terezijina lepo spletena kita las!), z njo po domače »gučijo«. Ko sva si na koncu pogovora segla v roko, mi je bilo težko pri srcu, kajti vedel sem, da bo Terezija že čez nekaj dni z jekleno ptico poletela v daljni svet čez lužo. Nekako sam pri sebi sem se potolažil z mislijo, da v tujem svetu vendarle ne bo povsem sama, saj ji stoji ob strani vnuk Albert, na pokopališču pa so mož, hčerka in zet. Morda pa je le dobro, da so svojci skupaj. Zadnji izlet v rojstno pokrajino pa so bili prijetni trenutki, vnuka Alberta! Tudi za Š. SOBOČAN RA agencija za trženje Slovenska 41, M. Sobota tel. 22-403, 21-383, J je uspel, vodniki so dirjali zraven svojih kozjih varovank, nepravilnosti med samo dirko ni VESNA FISTER Fotografija: NATAŠA JUHNOV bilo in po dobrih dvajsetih sekundah smo dobili zmagovalko; enoletno Belko, njen lastnik je Drago Stranjšak iz Veržeja. Prva Belkina spremljevalka je bila Srna iz Šalincev, druga pa domačinka Rogica. Vse tri so svojim gospodarjem prislužile denarne nagrade. Novega rekoda steze letošnje tekomovalke niso dosegle. ŠE O KOZAH, KOZJEM MLEKU, SIRU, PROBLEMIH KOZJEREJE... Lastniki koz se strinjajo, da je stereotip o kozah kot neumnih živalih proizvod človekove domišljije. Eden od argumen- 9 ■’’IL 7 krt.'okviru OPEL- MARKOVIČ-MARIBOR POOBLAŠČEN SERVIS mobitel 62000 MARIBOR STUDENCI RUŠKA CESTA 112 TELEFON: (062) 104 405 INFORMACIJE, PREDSTAVITEV DELOVANJA, PRODAJA IN MONTAŽA MOBILNIH TELEFONOV TUDI V POMURJU! -.—-——e,- ----- „„ . Filovcih predali h'%' *l(k," ^®dnii 'f* odsek asfaltirane ceste na Trnaski ''*'’ske odsek po filovskih vinskih hribih, ki ( ^8’‘^dili pa so ga s sredstvi krajevnega rt Pa So - lastnikov počitniških hiš in njiv, s samoprispevkom in prostovoljnim I Zver * sveto mašo Je opravil bogojinski I ■ Oba objekta sta za Filovce pomembna KoSičevega tedna so v • kleparske in ličarske storitve • garancijski servisi • prodaja novih vozit • prodaja rezervnih delov Delovni Čas: od 8. do 16. ure in vsako prvo soboto unmsM *Q1MS Foto: F. M, t I L CENJENIM STRANKAM SPOROČAMO, DA SMO ODPRLI POSLOVNO ENOTO V MURSKI SOBOTI. PvramidiA Pyramidia d.o.o- Ljubljana, poohlaičeni zastopnik firme Mobitel P E Murska Sobota, Mladinska 8, 69000 Murska Sobota, telJfas: 069 26 636. mtel: 0609 613 372 L stran 8 vestnik, 2. septembraJ^J Šolstvo 1 Ob začetku novega šolskega leta Korak za korakom do boljših razmer Zdaj je bolj ali manj že vse steklo, kajti novo šolsko leto se je včeraj moralo začeti; tako je namreč predpisano. V šolstvu je nasploh skoraj vse predpisano in načrtovano. Kljub temu imajo učitelji precej svobode pri vzgojno-izobraževalneni delo v ra- zredu. Pouk poteka tako, kot si ga zamislijo v učnih pripravah, lahko pa skoraj vse obrnejo na glavo, če začutijo, da bo tako bolje, zanimiveje... Ko smo te dni zbirali gradivo za ta zapis. Še ni bilo zbirnih podatkov o stanju v osnovnih in srednjih šolah ter otroških vrtcih v Pomurju pred začetkom novega šolskega leta. To je bil namreč šele čas za tradicionalne sestanke z ravnatelji, ki jih sklicujejo organizacijske enote Zavoda za .šolstvo in šport Republike Slovenije, da se medsebojno informirajo in pogovorijo, kako naj bi potekalo delo v novem šolskem letu. Ravnatelji imajo pri tem vsekakor odločujočo vlogo. Počitniškega miru je torej konec. V nekaterih šolah in vrtcih pa ga skoraj niso poznali. To še posebej velja za osemletko na Kapeli, kjer so potekala gradbena dela, ki so stekla ob koncu maja, ko je bila naposled prižgana zelena luč za dograditev oziroma ureditev manjkajočih šolskih prostorov (kuhinja z jedilnico, knjižnica s čitalnico, 2 pomožni učilnici s kabinetom idr.) in novega otroškega vrtca (2 Igralnici oziroma učilnici ter po- na začetek pouka. Tako bo pri njih zazvonil šolski zvonec šele v ponedeljek ali morda celo v sredo. No, to je izjemen primer. Nove šolske prostore gradijo tudi pn OŠ II Murska Sobota, vendar še nekaj časa ne bodo nared za pouka, kajti prizidek z 8 učilnicami. kuhinjo in drugimi načrtovanimi prostori ni še niti dobro pokrit. Dela, ki so jih začeli sredi maja letos, naj bi končali enkrat spomladi prihodnje leto, tako da bi se lahko učenci (začasno) preselili v novo stavbo iz stare šole, kjer je potrebno opraviti nekatera obnovitvena dela. Se prej bo treba porušiti del starega prizidka, v katerem rečeno dolgom iz lanskega leta, ko Je občina svoj delež za dograditev šolskih prostorov in obnovo stare stavbe precej presegla, iz Ljubljane pa je prišlo zdaleč premalo sredstev. V lendavski občini je najveČja pridobitev v novem šolskem letu nova telovadnica pri OS Franceta Prešerna Črenšovci. ki so jo zgradili s sredstvi občinskega proračuna. krajevne skupnosti in polovičnim deležem sklada za razvoj demografsko ogroženih območij. Brez telovadnic pa so še osemletke na Srednji Bistrici, v Dobrovniku, Genterovcih in Kobilju, kjer pa zaradi majhnega števila učencev problem ni tako pereč. To seveda ne pomeni, da telovadnice ne potrebujejo. Pričakovati je bilo, da bodo gradili tudi novo šolo z vrtcem pri Mali Nedelji - gre torej za naložbo ljutomerske občine v osnovnošolski prostor - vendar so se priprave nekoliko zavlekle. 1. septembra se sicer tudi v vrtcih uradno začne novo .šolsko’ leto, ki bo prineslo zlasti veliko veselje malčkom in vzgojiteljicam na Cankovi, saj so te dni končali s temeljito obnovo prostorov, nova pa bo tudi oprema, pa še lastno igrišče so jim uredili. Kot žc omenjeno, bodo imeli nov vrtec tudi na Kapeli - vanj se bodo preselili predvidoma ob začetku kurilne sezone -, novo igral- nlco pa so pridobili tudi , vrtca v Križevcih pri LjutoJ^ , sicer jim Je prostor odstop® kajšnja osnovna Sola. Zaradi aovna Sola. i nujnih vzdrževalni Soli v trebni prosiori za predšolsko IM 1 vzgojo, razen kuhinje, ki jo imajo skupaj s Solo). Kapelčani oziroma VSI. ki so vezani na ta šolski okoliš, so torej uspeli s svojim programom prehiteti tako OŠ Apače, ki naj bi bila prva na vrsti, če bi upoštevali stari občinski referendumski program (in obljube), kot tudi OŠ Negova, ki ima (vsaj v nekaterih ozirih) najslabše razmere za delo. Na Kapeli je bila poleg stiske, s prostorom za pouk predvsem kritična kuhinja z jedilnico. Več kot nujno pa je bilo treba poskrbeti tudi za nove prostore otroškega vrtca. Da so lahko začeli delati, ima precej za- H hi -IS- ■i* b'"* J Po dolgih letih prizadevanj je tudi kolektiv OŠ H Murska Sobota dočakal gradnjo prizidka z 8 učilnicami, kuhinjo in večnamenskim prostorom. •i 2. F To bi bil bežen pregled stanja in novih pridobitev osnovnih šol v Pomurju Skoraj povsod so med počitnicami opravili seveda tudi nujna vzdrževalna dela. Enake možnosti za različnost otrok Kaj pa otroški vrtci, ki so nekakšna predhodnica obvezne osnovne šole? Poslej so tudi formalno v sestavu Ministrstva za Šolstvo in Šport Republike Slovenije. V večini počitnic sploh niso imeli, ampak so izvajali redno vzgojno- varstveno delo. Seveda so ga prilagodili poletnemu času, tako da so bili otroci deležni činiveč razvedrilnih vsebin. Učenci osemletke na Kapeli bodo imeli za nekaj dni podaljšane počitnice, kajti do.l. septembra še ni bilo vse nared za začetek pouka. Glavno pa jd, da bo njihov drugi dom poslej nekoliko večji in lepši. slug krajevna skupnost, ki se je obvezala - podpisala pogodbo z Izvršnim svetom SO Gornja Radgona - da bo zagotovila (s samoprispevkom) 12 milijonov tolarjev. 7 milijonov tolarjev pa so dobili iz sklada za odpravljanje vojne škode, in sicer namensko za vzgojo in izobraževanje. Ta denar so potem premišljeno .obračali', tako da 50 imeli pred začetkom gradnje na računu (skupaj z drugimi viri) že okrog 15 milijonov tolarjev Letos ne v Apačah še manj pa pri Negovi toliko denarja še zdaleč ne bi mogli zagotoviti, tako da tudi ne bi bifo možno začeti dograjevati Šolske proiore. Škoda pa bi bilo, če zavoljo takšnih ali drugačnih razlogov ne bi izkoristili kapelskega .kapitala'. Tako je ocenila tudi občinska vlada, nazadnje pa je dobil ta program zeleno luč Se v republiškem parlamentu, ki je izglasoval njihovo dopolnilo (amadmna) k proračunu. Pričakujejo, da bodo iz Ljubljane kmalu prejeli tudi zelo potreben republiški delež. Poleg že omenjenega denarja sta svet šole in vodstvo krajevne skupnosti organizirala tudi uspešno akcijo za zbiranje lesa, v katero so se vključile vse vasi šolskega okoliša, oktobra pa imajo namen organizirati še akcijo za zbiranje prostovoljnih denarnih prispevkov. Čeprav so delavci gradbenega podjetja Granit Slovenska Bistrica (dali so najugodnejšo ponudbo) m njihovi kooperanti (večina iz Pomurja) karseda hiteli z delom, vsi zaposleni na kapelski osemletki pa so čistili in pospravljali, šola do 1, septembra še ni bila pripravljena so sanitarije, kajti prav tam bo nova jedilnica oziroma večnamenski prostor. Čakati na poletne počitnice, da bi vse to opravili tedaj, pa ni realno. Medtem pa so že morali porušiti dve učilnici, tako da bodo razmere za vzgojno-izo-braževalno delo v tem šolskem letu skoraj nevzdržne. Kot je že dogovorjeno, bodo morali četrtošolci (2 razreda) obiskovati pouk v domu učencev, praktični del tehničnega pouka pa bodo organizirali na drugih soboških osemletkah. Kljub vsemu bodo stisnili zobe In potrpeli, saj bo potem naslednje Šolsko leto precej bolje. Imeli bodo zadosti učilnic, tako da bodo lahko prešli na enoizmenski pouk, poleg tega pa bodo pridobili primerno kuhinjo. jedilnico, garderobe. knjižnico in druge prostore, ki jih I prav tako nujno potrebujejo. Pogrešali pa bodo seveda večjo telo- I vadnico, vendar upajo, da ne predolgo. Denar za zgraditev novih prostorov črpajo zaenkrat iz občinskega proračuna, najbrž pa bo potreben j še mestni samoprispevek. V občini j Murska Sobota je namreč še 9 Šol, I ki nimajo ustreznih razmer za I vzgojno-Izobraževal n o delo, in tudi I one bi rade čimprej prišle na vrsto I Kot je že dogovorjeno, bo prva I Bogojina, kjer čakajo na telovad- I nlco ter primernejšo kuhinjo in I večnamensk prostor že več kot 30 I let. Šolo so namreč zgradili leta I 1961. in to večinoma z lastnimi I sredstvi in delom. Nova telovad- I niča pa bo kmalu nared pri OŠ I Fokovci, ki JO gradijo večinoma I z republiškim denarjem ali bolje | EJr- 1 Prvi tlakovci na poti do znanja so položeni v otroških vrtcih. Končno bodo imeli tudi na Cankovi primerne prostore za vzgoj-novarstveno delo predšolskih otrok. Tega sta še posebej veseli vzgojiteljici Milena Obal in Suzana Kuvelja. pri stari Šoli . -- , v kateri Je sedaj dvojezični’' ' bodo morali otroci te dni p V v novejšo Solo, kjer bodo ii^. volj prostora, glede okolja sti igranja) pa bodo Sem Nov vrtec gradijo ■ > kležovju, vendar dela mirujejo, ker je bil občirtSK’ potrebnejŠi za obnovo Cankovi. Delu otroških vrtcev bo le tedaj, če hodu nosti za otrokov telesni in razvoj, hkrati pa mužnnsti y- rfi*' tOi-TVJ, UltMIll n“ nav«—-slu vanj e in u resničen wje potreb in interesov stSR®’' uresničijo pravice otrok j J.. _____i., do vzgoje in izuhražvvaal^ au vzgoje in , nurrehen demokratičen cev, ki ho otitugučal načela enakih rnožhusth , pa upošteval različnosti nost. Besedilo in 1'"''-^ ]OŽS Nepričakovane težave z učbeniki Namesto dobre oskrbe zmed2 i |. I Ko je že kazalo, da bo letos naposled nekoliko več reda, likor toliko zadovolji*'’, predvsem pa zadovoljiva oskrba z učbeniki in šolskimi po- uspeli oskrbeti ž ....... ■ “ ■ ■ trebnini tiste, ki so se za prednaročilo. potrebno vsekakor žag^/pU-tisto, kar so naročili ■ trebsčinami, je priMo do velike zmede« Okrog 15. avgusta je nam- reč začelo v knjigarnah in papirnicah marsičesa zmanjkovati, in to kljub trditvam založnikov, da so povečali naklado za 10 odstotkov. Izkazalo pa se je, da nekaterih učbenikov letos sploh niso tiskali, temveč so poslali v knjigarne samo lanske zaloge, Le-te pa so hitro pošle. Možno je sklepati, da so založniki tako ravnali predvsem zato, ker je vlada na predlog Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije zamrznila cene, izdajatelji pa sedaj lahko zahtevajo sprostitev. Na ministrstvu pa ne mislijo popustiti, ker trdijo, da so cene še vedno dovolj visoke, da jim zagotavljajo zaslužek, saj imajo izdajatelji tudi monopol. Tako se vse skupaj vrti ■Ti v nekakšnem začaranem krogu, v katerem so prizadeti zlasti otroci in njihovi starši. Precej grenkih besed pa morajo poslušati predvsem delavci v knjigarnah, ki bi radi imeli vse v zalogi in tako Čim- več prodali ter zaslužili. a morajo kupcem razlagati, da tega in onega Se nimajo, ker Se ni natisnjeno, da je to in to že poSlo in da bodo morda nekatere stvari vsak hip Se dobili iz tiskarn. Tako je tudi v najbolj .prometni’ knjigarni in papirnici Dobra knjiga Murska Sobota, kjer so nam povedali, da ne pričakujejo več berila in učbenika za zemljepis za 6. razred, delovnega zvezka za nemški jezik, učbenika za matematiko za 7. razred ter učbenika za matematiko za 5. razred, Ko- SgB^ ■. < jr_ .i vsei'iS 1^- lf Prav gotovo se f-u 0 v prihodnje ne hi sm ponoviti. Del krivde P,.. sijo ponekod tudi u ‘ V prihodnje ne bi morali učence starše že aprila stiti o tem, katere u bodo potrebovali šolskem letu, pa V el ni^ Storili. ,. -fs Morda pa bi hi » boljša rešitev. Če bi poseben javiti zavo pva&uvu učbenikov in takoj težnje sedanjih tl I I težnje seaanjui , založnikov I ^1_____: = _ *Tr.b%4ba ' SJovcnifc. Zab:3tia Maribor, Mladinska idr.) po zaslužkarstvn^^il j I ^tnik, 2. septembra 1993 stran 9 f il h p p fr t & 9> I f kmetijska panorama Predsednik države izpolnil obljubo držalo, da sta predsednik države Milan Kučan in kmetij-ijJ Jože Osterc s svojim prihodom med pomurske kme-J^rinesla tudi dež, potem sta z obiskom zamudila najmanj dva Suša je namreč kmetijstvu tudi letos povzročila neprecen-liii M pa tudi zadnje deževje ne more več odpra- poljščine so zaradi suše in visokih temperatur pred-(j. prenehale rasti, temu ustrezni pa so tudi pridelki, ki so pri hitt- ** niqi tudi do 80 odstotkov. Težave pomurskih tolikfi veeio. kur iih suisa driiyr> leto in SO tako so še toliko večje, ker jih suša pesti drugo leto in so tako ze tudi vse rezerve iz prejšnjih let. Če je neposreden izpad Preii rezerve iz prejsnjin lei* veje nepusieue« i<.pau 4 p(*lj<;delstvu, bodo posledice najtežje v živinoreji, kjer Dve milijsrdi tolarjev za sanacij škode [ Sredi minulega tedna se sešla slovenska vlada in obravna- f vala razmere v kmetijstvu, ki so nastale zaradi suše, Vlada je : sprejela v^ ukrepov, ki naj bi omilili poledice, in sklenila, da je treba takoj intervctiirari z 200 milijoni tolSTjev, Kako razdeliti ta sredstva, morajo določiti v kmetijskem ministrstvu, polovico pa je treba takoj razdeliti r^inam, ki so zaradi su^ utrpele več kot 8-odstotni izpad družbenega proizvoda. Drugo polovico teh sredstev bodo namenili za subvencioniranje cene krme. Vlada J afao! pomanjkanja krme že začel zmanjševati stalež. je sprejela tudi skiep q interventnem uvozu 115 dsočton krmnih . 2ii, predvsem ječmena, poleg tega pa naj bi kmetom zagoiovjli Tudi pogovoru s predsed-in ministrom (P'‘sdsednik Kučan dal obljubo, ki jo je pomurskim z n ' ■ ' pogovere Popeljal ministra J ■-JICI ] Stirib r iah so predstavniki vseh Socialna varnost kmetov Na okrogli mizi na 5. taboru SLS v Trebnjem, 14, avgusta, na kateri je bil slovenski javnosti predstavljen alternativni gospodarski in socialni program SLS, sem imel daljši prispevek o socialni varnosti kmetov. Ker menim, da je tema zanimiva tudi za bralce Vestnika, objavljam povzetek razmišljanj. Ob tej priliki sem predvsem opozoril, da je dobila socialna ■ varnost kmetov bolj malo prostora v »Strategiji razvoja Sloven-! skega kmetijstva«, od katere pričakujemo, da bo rešila nakopičene probleme slovenskega kmetijstva. V »Strategiji« so sicer obdelani I nekateri parametri za izboljšanje gospodarskega položaja kmetov, I za dobro delo pa so potrebni zadovoljni in zdravi ljudje. I f.ili/ii nn nh ______JT.-L J. _ T. I £e 120 tisoč ton koruzne siJaže. 15 tisoč ton krmnih žit bo cejšnjo škodo in izpad pridelka tudi toča, ki je v tem poletju padala kar dvakrat, Ob tem so predstavniki pomurskih kme-tijcev ministra tudi opozorili na težave, ki^ so se pojavile pri obrambi pred točo, saj ta ne deluje ustrezno in je zato neučinkovita. Med ukrepi, ki bi jih bilo potrebno sprejeti na ravni države, Pomurci predlagajo regresiranje nakupa semen strniščnih dosevkov in nakupa krme za živino, moratorij za posojila, ki so jih kmetijci najeli za tekočo proizvodnjo in za osnovna sredstva, odpis davkov in prispevkov za zagotavljanje socialne varnosti kmetov, pa tudi sofinanciranje dovoza pitne vode. Pomanjkanje pitne vode je namreč na nekaterih območjih zelo pereče in veliko je takšnih, ki jim morajo vodo dovažati. Kot kaže, je v Pomurju ta problem največji v radgonski občini, kjer tretjina območja nima urejene oskrbe z vodo, samo letos pa so v najbolj ogrožene kraje pripeljali že več kot 4 milijone litrov vode. potrebno razdeliti Čim hitreje, takoj ko jih bomo uvozili, uvozne cene pa bo vlada subvendonirala. Za tiste, kr so utrpeti največ škode, bo subvencija pri krmnih žitih 10 tolarjev za kUo^ain, pri sUažni koruzi pa 2,5 tolarja. Poleg teh ukrepov naj bi prizadetim kmetijcem odložili plačevanje najetih posojil in regresirati nakup semen. Začasno bo tudi ustavljeno plačevanje davkov in prisj^vkov kmetov, po dokončni oceni škode pa bodo predlagati, kolikšen odstotek davkov in prfepevkov hi odpisali, V vladi pravijo, da bo tetos državnih intcrvencg deležen vsak kmet, ki je utrpel več kot 30-odst6tni izpad pridelkov. Ocenjena viednosi vseh interventnih ukrepov, ^ez odpisanih davkov in prispevkov, bo znašala 1.9 milijarde tolarjev, za to bodo zagotovili solidarnostna sredstva, proračunske rezerve in denar zaradi ^ememS v proračunu. Ljudi pa ob sedanji liberalni kmetijski politiki na naSik kmetijah । kmalu ne bo več. Tako kot v Krekovih časih se tudi danes »kmetom slabo godi«. Cene kmetijskih pridelkov padajo, izdatki pa nenormalno naraščajo. Na primer kmet je moral za prispevek PI2-U za ožji obseg zavarovanja v začetku leta 1992 oddati 52,8 litra mleka, v začetku letošnjega leta že 145,3 litra in v letošnjem , aprilu 151,3 litra. Za širši obseg tega zavarovanja je moral kmet v istih obdobjih oddati 116,01. 306,31 in 318,01. Katastrski doho- dek se je v zadnjih letih neverjetno povečal. Na primer: od leta 1990 do 1991 za 1.342%, od 1991 do 1992 še za 513% in od 1992 do 1993 še za 146%. Recimo: KD je znašal leta 1990 za I. zav. M občin opozar- tii . riujnost pomoči države, ts Pririedicam ne bodo ^bžinskih ža , f 5’1' na f 1 It. “■ '-ndar i proračunov namenili nekaj sred- najnujnejše ukrepe. blagajne lendavski i proračuna L teer ■ . •bilijona tolarjev 1,3 nakupa semen, dolarjev so za ta ,1. dudRfclLl ...J, . . ^Gn b. . J 'h 2','''ii tndi v Ijutomer- h- ■ ' _i. v- ■ I krti občini, med- ''iiijotin^'^ soboški občini 20 ' angažirali '‘^tiiii 4' ’r‘^^striji Pomurka živine. ''liii za ' ------------------------- ; Uttido. dokončen ■ tnožen Sele po ' Po podat- , ij zbrali sredi avgu- ; P°' občinske komisije IfiBs^.. to »f rtfvco a ficztijj) in v posa- iW« .(?«««d?; S/S-do« ' pamreč povzro- katerih območjih pre- so tako že iz- po kaiereiKt so pomoči republi- sredsiev. Na vse to Pomurci opozarjajo že od začetka poletja, vendar v republiki pravega odziva na to ni bilo in zato so že nekatere neugodne posledice. t£la-sti se to pozna pri zmanjševanju sialeža živine, prvič po 25 letih pa se tudi dogaja, da teleta iz Pomurja prodajajo na druga območja. Vesti o tem, da bodo za prizadeta območja zagotovili ustrezno krmo, sicer prihajajo, vendar kmetijci pravijo, da je to premalo, če za krmo ne bo zagotovljenih potrebnih sredstev, saj kmetje sredstev za to nimajo. Kot je zatrdil minister dr. Jože Osterc, v kmetijskem ministrstvu že vse poletje spremljajo težave, ki se pojavljajo, in zbirajo ustrezne podatke. Obsežno poročilo o stanju zaradi suše so vladi predložili 4, avgusta, hkrati pa tudi predlagali nekatere ukrepe. Pred kratkim so to poročilo še dopolnili ter za vlado in parlament pripravili obsežno poročilo. Po zbranih podatkih je škoda, ki jo je v slovenskih občinah povzročila suša, ocenjena na 35 niili- jard tolarjev, to je 3,2 odstotka družbenega proizvoda slovenskega gospodarstva oz, okoli 48 odstotkov družbenega proizvoda kmetijstva in gozdarstva. Med ukrepi, ki so jih pripravili v kmetijskem ministrstvu, so podobni, kot so jih predlagali pomurski kmetijci, namen pa je ustaviti zmanjševanje staleža živine. To bi lahko dosegli z zagotovitvijo ustrezne krme. predvsem z uvozom krmnih žit, zlasti ječmena, ki bi nadomestil predrago koruzo. Med predlaganimi ukrepi je Se odložitev plačila posojil za organizirano pridelavo, odpis oz, zmanjšanje davkov in prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov ter dodatno regresiranje semen za jesensko in spomladansko setev. LUDVIK KOVAČ ^ako določiti ceno sveže koruze II »J ' Ir J l +■* -V L * moramo pri določanju cene upoštevati. Prav lako 't«!? cene upoštevati tudi manjšo uporabno vrednost J 'hitra pukvarljivost) in znižati ceno za stroške konzerviranja in 35% Natančno vsebnost vlage pa določijo v laboratorijih, ki opravljajo analize krmil. Če nimamo možnosti za določitev vlage v laboratoriju, si pomagamo s približnim določanjem. V ta namen vzamemo povprečni vzorec, ga večja od 14%. Za tržno ceno suhe koruze smo vzeli 20 SIT/kg Za zgled smo vzeli koruzo, ki ima 25% vlage. Če upoštevamo razliko v vlagi med svežo in suho koruzo, izračunamo, da je kilogram sveže koruze vreden 17,4 SIT, Od te h' odstotek vlage _ I primerno ko-'4% vlage, '' svežem : zelo različna, odvisna od vrmena . ... -—e-’ ob spravilu, Običajno se v,sebnost zrnju po je vlage v svežem zrnju giblje med 20 ^Trnni dosevki voluminozne krme spomladi bo očiten, zato -"vr nekaterih dosevkov, s katerimi je možno doseči . obilen pridelek suhih iu braolloib snovi. '•5 '^»lina Čas setve količina v kg/ha M leti J, cv. Rex’i ■ '■ 'h. Violeta) Sr«Šicq do 25. 9. 10. 9.-25. 9, 15, 9,-25. 9, in. 9.-25. 9. 10, 9,-25. 9. 35-40 180-200 180-220 50-70 + 90 50-70 + 90 koruze lx)mo dali prednost setvi mnogocvetnc ’’ ne 1 ■ - ■ -- ► - s ----- " “etie ' jiTi v kolobarju ozimno žito in če v koruzi niso bile ^•■fvisoke doze herbicidov. Kmetijsko svetovalna služba, Stane Kapun, dipl inž, agr. i; L?: 5 Si S? razred in Iha njiv 515,00 SIT, letos pa 51.847,00 SIT! Opozoril sem tudi, da je bilo v Sloveniji leta 1945 še okrog 49 odstotkov kmečkega prebivalstva, danes ga je samo še 8 odstot- kov. Mnogi od teh so danes kmečki upokojenci, saj vsi še niso pomrli. Spomnimo se, kaj in koliko so »takrat« slovenski kmetje i prispevali za obnovo porušene in sprte domovine! Zakaj potem očitki, da kmetom nekdo nekaj poklanja, in da si tega niso zaslužili? Ne vem pa, če je slovenski javnosti znano, da izredne pokojnine (Torn^iči et čo.)t bilo naj bi okrog 800 prejemnika poberejo trikrat toliko kot naj bi driava Slovenija prispevala za pokojrtinske olajšave kmetov. Izredne pokojnine znašajo milijardo 500 milijonov, za kmete pa naj bi bilo prispevano 500 milijonov kot oprostitev plačevanja prispevkov delodajalca. Nadalje; vojaške pokojnine JLA, prejemnikov niy bi bilo okrog 5.000, naj bi Slovenijo stale okrog dve milijardi m 300 milijonov lolaijvv (!), Niso mi znani podatki, koliko mora Slovenija doplačevati k pokojninam iz drugih republik za naše in celo tuje državljane. Pa o tem nihče nič, mnogi to celo opravičujejo, kmetom pa »taiajo« očitke. ABSURD: Vlada naj bi za odpravo letošnje suše namenila 2 milijardi tolarjev. Od kmetijstva živi v Sloveniji posredno ali neposredno okrog 300 tisoč ljudi. Katastrofalna suša jih je ogromno prizadela. Za 800 ljudi damo skoraj toliko kot nekaj deset tisočem. Kdo lahko to opraviči? IV, Govoril sem tudi o tem, da mnogi ugotavljamo, da se nekatere že pridobljene socialne pravice (ne samo pri kmetih, ampak pri vsem slovenskem prebivalstvu) zelo zmanjšujejo. Morda je to tudi razumljivo, saj država, ki je v težki gospodarski in še bolj moralno-etični krizi (suše in izjemne pokojnine), ne more zagotavljati socialnovarstvenih pravic svojemu prebivalstvu, to pa je seveda hudo narobe in se bodo posledice Čutile še v prihodnosti. Prehod iz enopartijskega v večstrankarski sistem, vmes pa še lastninsko preoblikovanje podjetij, denacionalizacija idr. zahtevajo pošten pristop k vzpostavitvi novih družtrenih in političnih mehanizmov. Nekaj zadnjih afer nas opozarja na Že večkrat ome- I njena alarmantna dejstva, da . . sistemu obstaje vakuum (tako pravni kot, ali še predvsem, moralni), ki ga bo treba čimprej zapolniti. v 20% 25% 30% 35% cena sveže koruze SIT/^____________ 16,1_____________ 14,3_____________ 12,5_____________ To,i cena sveže koruze v storžu SIT/kg ■ 12,1 10,7 ■ 9,4 7,6 stehtamo (približno 1 kg) in ga damo sušit v pečico. V peči naj bo temperatura med 100 in 110’C in vratca naj bodo priprta zaradi hitrejšega sušenja. Običajno traja sušenje 3 do 4 ure. Po tem času zrnje stčštamo, ga damo sušit in ga znova stehtamo. Ceje teža pri drugem tehtanju enaka, potem je zrnje suho; če pa se je zmanjšala, ga moramo Še sušiti. V tem primeru ponavljamo tehtanje vsakih 15 minut, dokler se teža ne spreminja reč. Tako izračunamo vsebnost su- vcč. laKo izračunamo vacvuusL Čušine. Vsebnost suhe snovi v % do- Če delimo težo suhega binio, — -- - vzorca s težo-svežega vzorca m re- zultat pomnožimo s 100. Vsebnost vlage dobimo tako, da od 100 odštejemo vsebnost sohe snovi. Pri določitvi cene sveže koruze moramo tržno ceno suhe koruze zmanjšati za količino vlage, ki je vrednosti moramo odšteti še stroške sušenja, ki so spet odvisni od vsebnosti vlage. Stroški sušenja pri 25% vlage znašajo 3,1 SlT/kg ' sveže koruze. Torej je realna vrednost koruze 14,3 SIT/kg. Če je med zrnjem več primesi (zlasti oklaskov) ali pa če kupujemo zrnje skupaj z oklaski (cele^ storže) moramo ceno korigirati še za delež primesi (običajno celi storži vsebujejo 25% okiaska). Ta-kot bi znaUla cena enega kilograma sveže koruze v storžih 10,7 SIT. Po enakem postopku smo izračunali cene za različne vsebnosti vlage v sveži koruzi. Vrednosti so prikazene v tabeli. Predstavljeni izračuni naj bodo ■ v pomoč kupcu in prodajalcu, da se bosta leže sporazumela, za ceno sveže koruze. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje Damjan JERIČ, dipl. inž. kmet. Država nam je tudi letos bil pozen, upam, da bom letos dobil vsaj vrečo umetnega... V razpravi so bila moja razmišljanja povsem podprta s Se mnogimi drugimi argumenti. Predvsem je bilo poudarjeno vprašanje socialne varnosti celotnega podeželja in ne samo kmetov. Vse to bi lahko strnil v naslednje predloge; - kmečkemu stanu in nasploh podeželju je potrebno določiti primeren - enakovreden status; - potrebno je omogočiti razvoj zadružništva na klasičnih zadružnih načelih, v katerem 3. člen Zakona o zadrugah ne bo le mrtva črka na papirju; - zastaviti je potrebno primerno cenovno politiko za domačo kmetijsko proizvodnjo in pridelavo po osnovni ekonomski logiki (vhodne surovine idr.-izhodni izdelki oz. pridelki-vsaj nekaj dobička); - s primerno demografsko politiko naj se doseže enakomerna poseljenost Slovenije. Na demografsko ogroženih območjih morajo biti kmetije oproščene večine dajatev in prispevkov. Ob tem bi morali vzpostavljati razmere za zdrave zakonske zveze in za številnejše družine. Kmečki otroci bi morali dobiti enake ugodnosti kot delavski. Kmetija brez mladih je obsojena na propad. Predvsem na kmetijah je možna in potrebna večgeneracijska družina, zato bi za to morali dajati razne ugodnosti. Do teh naj bi bile upravičene tudi kmetije, ki vzdržujejo ljudi, ki niso sami sposobni skrbeti zase, so pa sposobni za kakšno fizično delo (razni socialni ;; problemi); - uvede naj se nacionalna pokojnina za vse slovenske državljane; - država naj zagotovi trajne subvencije in regrese za domačo naročeno kmetijsko proizvodnjo in prepove liberalni uvoz kmetijskih pridelkov in proizvodov; - višino prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov in za zdravstveno zavarovanje kmetov je potrebno uskladiti z dejanskimi zmožnostmi plačevanja na kmetijah. Kmetje namreč sedanjih visokih prispevkov za zavarovanje ne zmorejo. Tako naj se obdavči tudi tisti KD lastnikov kmetijskih zemljišč, ki imajo zavarovanje na kakšni drugi podlagi, in naj se enako kot pri delavcih razni prispevki vračunajo v cene pridelkov oz. proizvodov, ki jih kmetje prodajajo; - izobraževanje naj bo omogočeno vsem, še posebej tistim, ki bodo po končanem šolanju prevzeli kmetije. Prevzemnike kmetij je potrebno pred drugimi dediči ustrezno zaščititi. Kmečke pokojnine naj so primerno visoke. Če je denar za izjemne pokojnine, zakaj ga ne bi bilo za kmete? Seveda bi potem morali kmetje kmetije pre‘dati naslednikom pred prejemom prve pokojnine. Doseganje teh in še drugih podobnih ciljev bi morali urediti zakonsko. Država, ne glede na to katera politična stranka oz. usmeritev bo na oblasti, mora določiti minimum socialne varnosti za vsakega državljana (denarne in druge pomoči). Za zdrav razvoj celotne družbe pa je potrebna duhovna prenova našega človeka, zakonske zveze in družine ter vseh drugih odnosov v družbi. Slovenska država danes nujno potrebuje primeren nacionalni socialni program, V njem bo potrebno enakovredno opredeliti vsa področja družbenega delovanja. Pri tem se ne sme izhajati samo iz oživitve gospodarstva oz. pridobitnih dejavnosti. Materialna blaginja sama po sebi ne osreči niti posameznika niti naroda. Ob materialni prenovi je potrebna predvsem duhovna prenova slovenskega človeka in slovenske družbe. Novi odnosi morajo zavladati v izobraževalnih inštitucijah, v zakonskih in družinskih odnosih, v urejanju in ohranjanju našega podeželja itd. Na takšnih temeljih bo ponovno zaživelo življenje na naših kmetijah. Saj je že skrajni čas, saj se je v letu 1992 na Slovenskem rodilo samo okrog 400 kmečkih otroki Tudi vseh rojstev je vedno manj. Z vsakim novim letom nas je manj! Jože Tivadar I I stran 10 I' I' odsevi mladosti Dragi odsevovci! S tem jiudntm* poimenovanfem mistini seveda na vse tistef ki vas kakor koli in vsaj malo zanima naia rubrika Odsevi mladosti. Ali ste na^ dopisniki in nam pošiljate svoje prispevke (pesmice, drtice, povesd, poročita, intervjuje, ankete, portrete, risbe'.,.) ali pa vse to te pogledate in preberete “ vsi ste moji oziroma prijatelji. Poletne počitnice so minite - najbrž prehitro - in tako vam dajemo znova priložnost, da nam kaj napišete ali nanSete. Prav zpnima me, kdo se bo oglasil med prvimi. Predvidevam, da boste predvsem opisovali, kaj vse ste doi^-veli med počitnicami. Prav gotovo je bilo veliko zandnivega, nenavadnega... In kako je bilo prve dni v šoli? Če res mislite kaj napisati o vsem tem, pohitite, da ta tema ne bo medtem zastarela. Naš (moj) namen je torej biti karseda aktualen (Časovno usklajen). Za prvo naše srečanje pa sem pobrskal po mapi iz minulega Šolskega leta oziroma po zadnjem kupu vašlk prispevkov; nekatere sem prejel že med počitnicami. Pri. najboljši volji riisem mogel objaviti vsega, pa ne zato, ker ne bi dobro napisali, ampak ker je prostor pač omejen. Poleg tega gledam tudi na to, da je zastopanih čimveČ Sol oziroma krajev, saj ta rubrika ne more biti glasilo le neka^rik Sol. Ce sem vas doslej spodbujal, naj bodo vaši prispevki napisani s pisalnim strojem, k^ vam je včasih najbrž delalo precejšnje preglavice, vam sedaj sporočam, da lahko pošljete sestavke, napisane kar z roko. Seveda pa si Želim, da bodo čitljivi in ne pozabite se tudi predstaviti (inx in priimek, razred, Sola). Kot nekakšen dodatek tej rubriki bomo tudi poslej objavljali nagradni kviz ,Ali veste’, nagrade pa bodo večinoma knjige, ki jih bo prispevala Knjigama in pernica DOBRA KNJIGA Murska Sobota (pokrovdelj kviza). Za začetek naj bi bilo to dovolj, da vam ne bom ukradel preveč prostora. Če pa vas zanima Se kaj, mi ktUko pišete, pokličete po telefonu ali vprašate, ko se bomo kje srečali. Pa Se lep pozdrav in vse naj... v novem Šolskem letu JOŽE GRAJ Na morju Na morju je bilo zelo lepo. Tja se pride dosti ljudi kopat. Morje je zelo veliko in slano. Po njem plujejo ladje in čolni. V morju živijo razne živali. Morski jež je črn in bodičast. Večkrat sem se zbodla. Ribe, ki plavajo v vodi, so različnih barv in velikosti. Morska zvezda je lepe rdeče barve. Na morje gremo tudi zato, da se naučimo plavati. Nekega dne so bili zelo visoki valovi. Tedaj smo spili precej vode. NATALIJA KEREC OŠ Tišina Zagajski Vrh Moj kraj se imenuje Zagajski Vrh. Leži nedaleč od Spodnje Ščavnice. To je manjša vas, ki ima precej novih hiš. Imamo tudi frizerski salon in mizarsko delavnico. Ljudje imajo pretežno manjša posestva, večjih kmetov pa je le nekaj. Delavci se vozijo na delo v Gornjo Radgono, Lenart in Maribor. Skozi vas vodi asfaltna cesta. Imamo mestni vodovod in telefonsko omrežje. Ljudje so precej povezani med seboj in radi pomagajo drug drugemu. Pri nas je najlepše spomladi, ko se narava prebuja, in jeseni, ko zori grozdje in drugo sadje. Včasih se sliši tudi veselo petje. ALEŠ ZEMLJIČ OŠ Gornja Radgona Maradona Moji muci je ime Maradona. Imam jo štiri leta. Rada pije mleko, Še rajši pa je meso. Je sivo-ijave barve in ima srednje dolgo dlako. Rada se igra in skače kot nogometaš Maradona. Dvakrat je že skotila mladiče. Imela jih je zelo rada. JANEZ ANDREJC OŠ Kapela vit- V ■«1 T® * l' lA pA n * * S) # T ■*T V oao o t* ■jt 4 * v 4 * J- » V ■* v 1«. » V- ikAni Pl M V '> ■- V- V \W * * F© fl N I e * tf ii \if K.« v nS Vi 3.tLflz(l£B if □a □! .4L£f I 'w «» 4n MI Ali veste? (Nagrajuje Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M-Sobota) KUPON St. 1 nje: Ob začetku šolskega leta vam zastavljamo Šolsko vpraSs- Ali veste, kaj je narobe v stavku Zavihali so rokava pritisnili na pedala? Odgovore (s kuponom) pošljite na : naslov (VESTNIK, Slovenska 41, 69000 M. Sobota) nap kasneje do 8. septembra. I I H41.-4 SOL 4 c lET (C ■h&KA i. ,'tiD I p [l Pazljivo ravnajmo z življenjem življenje na tej nezanesljivi Zemlji si predstavljam kot pesem brez konca. Danes si Se, jutri pa te lahko ni več. Zakaj neki je ta poSastna vojna, ki divja blizu nas? Tako uničujejo človeSka življenja, njihove prihodnosti... Vsak dan je tudi več žrtev zaradi aidsa, uživanja alkohola in drog. Med temi žrtvami je največ mladih, ki so prepuščeni sami sebi. Večkrat se sprašujem, kam nas pelje vse to, Kaj lepega bomo še sploh zapustili našim otrokom? Oh, ko bi se to življenje začelo znova, ko bi bili vsi ljudje na svetu enakopravni, ko ne bi bilo vojn, lakote... Mislim, da ima vsako živo bitje pravico do dostojnega življenja, pa čeprav je Se tako majhno ter umsko in telesno nerazvito. A kaj hočemo, tako pač je. Upam, da bo jutrišnji dan bol j Si. V upanju je tudi moč življenja. KLAUDIJA ŠKOF OŠ Križevci pri Ljutomeru SGP POMGRAD - VISOKOGRADNJE, d.o.o. GRADI ZA VAS v središču Radenec gradimo POSLOVNO-STANOVANJSKI CENTER Prodajamo - lokale od 35 in večje - kompletna stanovanja: 3,5-sobna 3-sobna 2-sobna garsonjere Vseljivo; I. faza-december 93 11. faza - december 94 Informacije: in prodaja SGP POMGRAD - VISOKOGRADNJE, d.o.o. KOMERCIALNA SLUŽBA Štefana Kovača 10 M. Sobota tel. 32 740,21 685 telefaks 32 244 Stara hiša Nekega dne sem se sprehajal po vasi. Zagledal sem stat^ si jo ogledoval. Bila je zelo lepa. Vprašal sem jo, koliko Ni mi odgovorila. Naenkrat se mi je zazdelo, da se joč£- sem pomislil. Vstopil sem in sčdel na stol. Bil je star, a zelo lep. Nato . scuci iia sioi. Dii jc stat, a zcio is.f ■ * " .f.^' k Štedilniku in si skuhal čaj. Bilje zelo okusen. Zdelo se Ji; da bi mi hiša hotela povedati, kako bi bila spet vesela^ ■prebival v njej. Njeni lastniki so nameč pomrli K® domov, sem o tem doživetju pripovedoval staršem-, tednov smo se preselili v to hišo. Zdelo se mi je- da srečna. Mi pa tudi. LEON GRAN^T^it " OŠ L M- i'’ ; 1 ,ri! I luoBpeti *9 Ul njaiuojnfj ‘lAepu^l '/jogos 'W A ge/ejsod eu efoqos ‘iv nieuiojd iueusnqoiiv ijd elepojd ui dfioetujojuf ■IdbOA 9lS0q 9U - GU93 -e69sfaje}s|eu op G69sfe|Lu|eu po - Gug^mp 9uei9 VOINAOZOA VN93S3H V^ISNI^ntl^* iSSNva on^iuvn 3iidn)i O)|S|je|A| eu oleAijdA au aAi|zejpod -isndod israuAipjeJiefeu a)itsuo)|zi - »V)I$IUVIAI« VOINAOZOA-§S VNiai 1 I i t t t 1 t iW0)l31$ld s 3S fAJIZBJpOd 9S 919u60ZJ }sa$ as 9}!Z0A ‘Aaoasatu i9d ajeoBld - VOINAOZOA-§S ■O O P etoqos eifsjnf^ J3I^OHd INSnaOlAV^ l t I 51 IJ t i !> ( tl Si t tf ti 'j 5i t »I J I j^^^^2_2^eptembra 1993 stran 11 kulturna obzoija Likovna kolonija mladih »Monošter 93« . y Monoštru na Madžarskem Zadnji teden počitnic 23. likovna kolonija mla- L niei le Gl sn i® sodelovalo več m ad>h C1____________ posebej, da obno- ^0Z9hi;„'mnogi kar radi občutki. Jokal se sicer ne bom, ampak bilo je zelo lepo. Lako pa bi bilo še lepše. roiadih iz Slovenije in ^^i Slovenci iz Korške, Tr-in Porabja. Namen li-»hie kolonije je, da se mladi y*«lo različni«. »vionije je. da se mladi različnih tehnik obliko-’^inšc SC naučijo slovenskega s katerega m n oni v»v toHi smo se jih naučili, dobili smo nove prijatelje. Natalija Pintar, 14: Do sedaj smo delali iz gline, risali v vasi in podobno. Najraje izdelujem iz gline. Največ smo se naučili o izdelovanju iz gline, kako se izdelujejo lonci in podobno. Na koloniji sem tretjič, enkrat v Vuzenici, Italiji in sedaj tu. Spoznala sem veliko novih pri-ateljev, domov pa bom odšla z lepimi občutki. Lojze Gobec, ravnatelj likovne kolonije: Do sedaj nismo bili navajeni, da bi otroci živeli skupaj, ampak so bili razporejeni po družinah. Zato so si imeli prvo noč, ko smo prišli, kar veliko povedati. Začeli smo z likovnim delom, mladi so slikali motive iz Števanov-cev, delali pa smo tudi z glino in keramiko. Otroci so se zelo hitro vživeli. Naredili so zelo lepe in izvirne izdelke, kateri Za zeleni jezik (45) o zapisovanju vrstilnih števnikov $ številko) Pogosta oblika obveščanja o različnih javnih prireditvah I so plakati. Skorajda je ni prireditve, ki je organizatorji ne bi ■ »reklamirali« tudi na ta način. Žal vse prevečkrat opažamo, i da jezikovni (besedilni) deli plakatov niso dovolj skrbno pripravljeni. Ena najpogostejSih malomarnosti ali nevedno- sti so ločila, in to ne le v skladenjski rabi (med deli in na koncu povedi), ampak tudi v neskladenjski (kaj je mišljeno z neskladenjsko rabo, je razvidno iz zadnjega dela članka), Ker je ena glavnih sestavin plakatnih besedil informacija o kraju in času (dan, ura) prireditev, je najpogostejša pravopisna napaka v njih odsotnost t.i. neskJadenjske pike za številkami, ki označujejo vrstilne Števnike. Tudi plakati, s katerimi organizatorji polepljajo stebre, izložbe, stene, vrata itn. na levem in desnem bregu Mure, niso izjema. Nazadnje smo si nekaj značilnih mest izpisati s plakata, ki je vabil na letošnje BUJRASKE DNEVE v ižakovcih. Ker je besedilo na plakatu predstavljalo več prireditev oz. dogodkov in njihovih časovnih določnic. je r_ ♦ I _ , e . 3 •! • ♦ * ■ «• '■ * bila odsotnost pike, ki je signalizator vrstilnosti Stevnika, 11 4«a»> M^ja Viher, 12: Rišemo, slikamo, izdelujemo iz gline. Naj- : raje delam iz gline in o tem smo se tudi največ naučili. Sedaj sem v Koloniji že Šesto leto. Najlepše mi je bilo v Ce- । lovcu, ampak tudi od tu bom odšla s čudovitimi občutki, ■ kajti našla sem si številne prijateljice iz Avstrije in Italije. ;t[i(, Vnniovc, U: Veliko ri- ' t«™' t "^'1 nič „■ ^®idar se nisem fi*"*® -hiU^®'’'' srečanju it. K^mo in keramiko. in tudi Jasmina Jevtič, 14: Letos sem prvič na likovni kolonijii. NajlepSe mi je bilo včeraj, ko ? smo delali z glino. Poleg tega i delamo vse z likovnega po- E k”0 ..tua. srečanju k^iaiti,, - tic tudi. vstati. Iz odšel s čudovitimi dročja, od gline do pastelov. I Vse tehnike so mi pri srcu, še najraje pa delam pastele. Na- , □čila pa sem se izdelovati za- ! pesttiice. V koloniji je bilo zelo zanimivo, veliko je stvari, ki » i tl kadar je zapisan s številko, več kot očitna: »Ponedeljek, 9. 8. ob 100 uri,.. Petek, 13. 8. ob ISO uri... Nedelja, 15. 8. ob 70 uri... ob 9()uri... ob 100 uri^. Da bi sestavljala plakatov v prihodnje glede tega ne bili več v dvomih, navajamo določila Slovenskega pravopisa 1990, L-e-ta na 37, strani (paragrafi 249, 250, 251, 252, 254, 255) določa, da neskladenjsko piko pišemo; 1. »za okrajšavami posameznih besed* : mag. (magister), itn. (in tako naprej), t.i. (tako imenovai-a-o); 2. »za številkami, kadar zaznamujejo vrstilne števnike«: 19. (devetnajsti) avtomobil v 2, (drugi) koloni, 6.1.1959, leta, 90. (devetdeseta) leta; 3. »za Številkami, kadar zaznamujejo prislove tipa prvič, drugič; 4. »med deli številk, da ločijo enote različnih stopenj« (npr. minute od ur: ob 10.20- ob deset dvajset ali ob desetih in dvajset minut, tudi tisočice od nižjih enot; 844.230 - osemsto štiriinštirideset tisoč dvesto trideset) »ali kot znamenje množenja« (npr, 5'5- pet krat pet); po pravopisnih i določilih naj bi bila pika med deli številk stična, v pomenu ,krat‘ pa nestična in privzdignjena. FRANCI JUST zr-l I bomo razstavili na zaključni prireditvi v Monoštru. Pripravili bomo tudi časopis. Kolonijo bomo izkoristili tudi za potovanje po Porabju ter spoznavanje kulture in ljudi, ki tukaj živijo. Pri tem pa bomo iskali tudi zanimive motive. ALEKSANDRA NANA RITUPER Lteha izgubljeni generaciji izjemah vojni pregnanci iz Bosne v Sloveniji niso obiskovali srednjih šol. Vprašanje ’ Ito letošnjo jesen... 'Srt'" * L samo meni^ a S(» mi jo nekateri ljudje spoznavati lepote življenja. Nekateri *** odvzamejo. Odvzeli so moje mesto, ^■‘cčanje s pomladjo, odvzeli so mi življenje. J Ijfdeh?« takt« piše in se sprašuje 17-lelna v 5S»' okupirane Dervente v severni Bosni, ki je b **'’^*^*«* centru v Veržeju. ZKO vidri vse Ijnbitelje ^edaSšČa m opere, da se vjrišejo v abonma upokojenci SNG Maribor za sezono 1993/94. Abonma zmerna 3 predstave, premierno izvedene v sezoni 93/94, in 3 ponovitve iz preteklih sezon. Cena abonmaja s 30-odstotnim popoMom je 7000 tolatjev. Prijave zbira ZKO, Tmbaijcv drevored 4, po telefonu 21957, od 10. do 12. ute do 6. septembra. j bitnem je "'«■7 * DO. ‘i^iavljeno kot S h* i Ljutomera sloven- J '^povedi « bil' .u ' SO ^■th’ hni'''p '’T'.iaidjih in s ■ ''•A k. ki Ljutomera -... o prc-y »glnsbcni šoli v Sa- • Iti so ostali m ; _ tttniranje ne- I**;, ^hko vrnili V‘ > S?'" 2' in- ‘a’ liiii ’^^''^osti. ti OZI- JurŠa, vodja begunskega centra v Veržeju. »Živel sem v Sarajevu. v mestnem predelu Vrača, od koder smo bili Muslimani pregnani, V Življenju sem izgubil že preveč, med drugim tudi leto dni šolanja. Namen mojih staršev, pa tudi moj je, da nadaljujem tam, kjer sem moral prekiniti. v tretjem razredu zoboteh-poudarja Haris niške Sole...« Bajramovič. Haris bi se lahko v takšno Solo vpisal v Ljubljani, a zdaj živi v Lendavi, Tudi Almira Laiič bi morala v Ljubljano, na višjo medicinsko šolo. Nekateri bi lahko šli bliže, v Mari- Razstave LJUTOMER: Slike in risbe ‘6ie v Slo- Ptcgnan- akademskega slikarja Vladimirja Potočnika so razstavljene v galeriji Anteja Trstenjaka. Ogledate si jih lahico do 4. septembra, MORAVSKE TOPLICE: V galeriji hotela Ajda si lahko ogledate razstavo otoških risb OTROCI ODRASLIM. Za pod- II?. ‘ N a. ,1' nobenega do^ • pOROj M rcdiije lic fi- pravi Franc poro likovni ustvarjalnosti naj-mlajših jo je pripravil Petrol. RADENCI; V galeriji prenovljenega muzeja Radenske je r.e ogled razstava DLUPP-a Društva likovnih umetnikov Prlekije na in Prekmurja. RADENCI: V muzeju Radenske si lahko ogledate eksponate prikaz razvoja njihovega naravnega zdravilišča. Muzej je odprt vsak dan od 10. do 12. ure. v so- in Soboški dnevi v okviru Soboških dnevov se bodo zvrstile tudi kulturne prireditve. Danes ob 19.40 bo Etno večer, kjer se bodo predstavili folklorna skupina Beltinci, tamburaši, Marko banda in ansambel L. Korpiča. Zvečer po 21. uri pa vas bo zabavala Marko banda. V petek, 3. septembra, bo ob 17.30 koncert pihalnega orkestra iz Ingolstadta. Soboto so poimenovali DAN PRIJATELJSKIH MEST. Prisluhnili boste lahko glasbenikom iz Sobote, Ingolstadta, avstrijske Radgone, Ženavcev (Jennersdorfa) in Monoštra. Zjutraj ob 9. uri bo promenadni koncert pihalnega orkestra po Slovenski ulici. Ob 17. uri bodo nastopili ljudski in narodnozabavni ansambli ter pihalni orkestri. Večer pa je namenjen mladim. Pa veliko zabave! ANR Josip Benko CP tCP bor. Mediha Maslič iz Tuzle bi lahko šolanje nadaljevala v Rakičanu, saj je obiskovala kmetijsko šolo, Atmir Grabovica iz Rogatice pa bi se lahko vpisal v elektrotehniško šolo v Murski Soboti. Nekaj je tudi kandidatov za srednjo gostinsko Šolo, pa Radenci niso daleč od Veržeja, kot nista Ljutomer in Na izletu - srednješolci iz Rosne, ki zdaj živijo v Pontu iju, so v sklopu programa Poletne Šole spoznavanja slovenske kulture obiskali Ljutomer Lendava oziroma srednje Sole v teh dveh mestih... Isti a m Taljič Fotografije: Filip Matko I kulturni koledar boto in nedeljo pa od 15. do 17, ure. RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin je odprta razstava likovnih del akademskega slikarja Jožeta Denka. LENDAVA: V gradu je na ogled stalna razstava del dosedanjih mednarodnih kolonij. Obenem si lahko ogledate tudi freske Zol- ■ tana Gaborja. Na ogled pa je tudi stalna razstava Olorts. MDKSKA SOBOTA: V pokra- jinskem muzeju sta na stalna zbirka in stalna likovna ročno izdelanimi lesenimi marionetami Stan in Dorothy Parker z lutkovno igrico Stanellijev super cirkus. LJUTOMER: V petek. 6. septembra, bo v Domu kulture ob H. uti sklepna prireditev mednarodnega kviza. Vodil jo bo Miki, nastopila pa bo plesna skupina iz Ormoža. LENDAVA; Lendavski center za estetsko vzgojo organizira Poletno Šolo igranja ha cimbale in ogled poletno igralsko Solo, slednja poteka ob sredah popoldne. Za razstava, ki je odprta vsak dan razen nedelje od 10.00 do 12.00. Prireditve MURSKA SOBOTA: Danes ob 17. uri se bosta predstavila igranje na cibale pa zaenkrat Se ni dovolj prijav. LENDAVA; Na dvorišču podjetja Gidos je kiparska kolonija, na kateri sodelujejo kiparji Colin Foster iz Anglije, Takumi Matso- v moto iz Japonske ter Ferenc Ki-grajski dvorani s klasičnimi raiy Lendave. I Mil in Resničnost Junija 1993je Temeljno sodišče v M. Soboti rebabililtraio predvojnega tovarnarja in politika Josipa Šenka, ki gaje ljudska oblast junija 1945 Pp montiranem sodnem procesu likvidirala. Viasu, ko se boj za neprecenljivo Benkom dediičmo Ide začenja, pnbaja med bratce knjiga, ki je prvo edavito dn dokumentirano prUdanje o Benkovem vtfonu in padcu. NAROČILNICA Poprednaroini^ ceni 1.300,00^, v katero sta viteta tudipoitnina in prometni ikivei, naročamio} knj^ Branka Žunca JOSIP BENKO-MIT IN RESNIČNOST. Enj^b(m(o)plačal(i)popot:z^. Pošljite Jona naslov: Nanlam(o).......tivodovinflge. Naročilo poirjujemio) ssmfim poe^isom:..................... k stran 12 vestnik, 2. septembra^ i l ne zgodi se vsak dan Najdeni tolar Našel sem lep svetel In bleščeč tolar. Zeto sem se ga razveselil, potem pa meje začeto skrbeti. Kaj pa če me je kdo videl? Prvotna radost se je spremenila v skrb. Vzel sem v roke obrazec za napoved dohodnine. Plača ta tolar že ne bo, stimulacija tudi ne, ne regres, n^omestHo plače iz tujine tudi ne, še manj pokojnina. Iskal sem naprej, moj tolar me je pekel kot judeiev denar, končno sem našel rešitev, moj tolar sodi med prejemke, dosežene s priložnostnim opravljanjem storitev, r tem primeru s pobiranjem s tal. Odleglo mi je, spel sem bil poštenjak, ne bom goljufa! države. Te naše mlade, lepe države, za katero smo toliko trpeli, za katero so generacije naših prednikov... itd. (po že znanih šablonah). Potem sem se pa spomnil HlT-a, VIS-a, jugomafije, narkomafije, udbomafije, podkupovanj, lopovskega lastninjenja delavskih tovarn, korupcije, malverzacije, zastonj stanovanj, državnih avtomobilov, privilegijev, bonitet, črnih gradenj in še marsičesa. Kazmišljal sem, kako trpim zaradi najdenega tolarja, vest me peče, ne Želim škodovati domovini (mladi državi itd,). Nehala me je peči vest, zakaj neki le? Ce so vsi barabe ali skoraj vsi... Odločil sem se, moj tolar ne bo Še! v dohodninsko napoved. Spet mi je odleglo, potem sem se pa naenkrat začel počutiti kol butec. Oni milijone, drage avtomobile, privilegije, jaz pa tolar. Ušiv tolar, A mi je takoj postalo žal, da sem tako razmišljal, naš tolar ni ušiv tolar. Lep bleščeč tolar je, naš, čislo naš je. Vsaka baraba ima že polne žepe dolarjev, mark, kron, frankov in podobnega, tolar pa je samo naš, naš in • .Marije Terezije. Saj res, oni goljufajo na veliko, za prgišče ne vem česa že dobijo tovarno, ki jo je pomagalo spraviti skupaj več generacij pridnih delavskih rok, s pranjem denarju ali prodajo Orožja, mamil zaslužijo več na en mah kot ta isti delavec v vsem svojem življenju. Z enim prigoljufanim avtomobilom pridobijo veČ koristi, kot je ho nekdanji delavec, sedaj gojenec zavoda za zaposlovanje, pridobil v vsem svojem življenju. Lopovi vseh barv (političnih), ras in veroizpovedi z enim samim ptfslom, ki ga blagoslovi neki boter iz nekega uglednega združenja častitljivih mož, zasluži več, kot so sedaj nezaposleni delavci zaslužili, ko so desetletja dvigali na noge kako tovarno. Postalo mi je nerodno, jaz s takimi že ne bom šel v »španovijo«, če me hoče kdo podkupiti, naj me podkupi za velik denar, Če me hoče korumpi-rati, naj me korumpira za mastne devize, če bom lopov, bom z lopovi skupaj prepeval, ne pa za en sam ponosni tolar, simbol naše mlade, lepe itd. itd, domovine, Kaj torej z njim? Ce ga poklonim kakšnemu fonda, recimo za moralno vzdigovanje padlih deklet (kako lepo to zveni, padla dekleta namreč!), se mi bodo smejali. Nisem mogel več spati, končno sem se odločil. V svoji dohodninski napovedi ga bom enostavno prikril, da pa ne bi bil tak, kOt so drugi (vsaj večina), ga ne bom uporabil za kakšne luksuzne namene ali razvrat, dal ga bom pozlatili in mu tako ohranit vrednost. i iteri so dali Čarobne kampe ^kopati ka bi naj drevj'e bole rasloj pt ©ve 1 na Sterimi i Be1ekovon 41 i raj □ bč ina parcel aJ zr^sD je '^rokou gor Bori voj fiepe sobo^kan park i, pa sredini drti". Liki samo 'ara^a, vel ki nad 'seedno edna "lelka cumprnija bila. je P-a ka se po riajvek^oj suj^i toga stoletja v na^oj deželi. def lejvati glij na tisti den, gda razprav lati najvi4i4i o syj4i► Pa J e predstavnik i na4e tou I glij držAvne te- 1 ada ' gda razdejanje po sbjSi poglednoti na kraju prizadeti občanot, 1ej va1 o kak s 4k afa. 50 si nej mog1i Ker je pa dež začno iti glij po j e začno začno 1 a oblasti samem zatou, trajanji Senja, je BeJa začno grdo premiSlavati cuiTiprn i vorvan j a pa se Že malo nagiba X torni, vodilno srukturo. cumprnije 0B1ekot botegno s C ton splača razmisliti, cumprnjake zažigali na ci1ou finančna podpira. Pouk . Tak si tudi pri svaj a t i de 1 mislijo pasaže 50 51 Siel i vpričo 5e je od ka radgonskoga sopoiko magij e bi pa g 1 ede občinsko sousid jB komentejTO, ka ker grmadaJ, Ja časi 50 Zdaj se stari i pa spreminj aj□. se časaj obč ina Na tisti, 4teri Koc 1 j evoj Pasaža ali podhod pod neskončno center Sobote ta 1 a na dva omogoča 1 a, drCtj g 1 "kraj ■ ka Iej ko 2a j z enoga dela kraja dug m . so ulici si so 51 pa lastniki tdčncili pasilno pri^vajCi tou pasažo, skupni uF^rabni površin v Soboti je Sobot? 1okAlA DlDkon, bi začno 1i Soboti. iteri pešcon prijdo na Tak4a že t»l it ini okupacija Bela ne vej zakoj se lidje zdaj sekejraja. običaj' na, Džou ži PA OVEN BIK dvojCka RAK Ona: Kar je enkrat zaradi neumnosti izgubljeno, se le stežka ponovno pridobi. Bolje bo, da poskusiš tudi kje drugje, kjer imaš morebiti veliko več možnosti, kol si misliš. Koristil ti bo obisk pri zdravniku. On: To, da si nekaj želiš, še ni dovolj, potrebno se bo tudi angažirati in storiti potrebne korake. Predvsem pa se ne podcenjuj, saj si sposoben tudi takšnih stvari, ki so bile nekoč resnično nedosegljive Ona: Na eni strani boš precej izgubila, po drugi strani pa še več pridobila. To velja predvsem za tvoje osebne zadeve, še posebej pa se tiče ljubezni. Nekdo te že precej časa pozorno ogleduje. . On: Do prijateljice boš začel čutiti več kot prijateljstvo. Vprašanje pa je, ali bo za stvar tudi ona. Vsekakor se ti obeta zelo zanimiv konec tedna, zato se nikakor ne boš dolgočasil. Ona: Včasih se splača tudi malo potrpeti, saj je pozneje uspeh toliko slajši in prijetnejši. Zato ss nikar ne vznemirjaj zaradi trenutnih neuspehov - tvoj čas šele prihaja. In noč ima svojo moč, zato jo izkoristi do konca! On: Začel se boš spraševati, ali je določan dogodek le golo naključje ali pa premišljeno delo nekoga, ki se ti že dolgo motovili pod nogami Nikar se ne zanašaj na svojo .srečno zvezdo, ampak stori kaj konkretnega! Ona: Začela se boš ukvarjati z zadevo, od katere ogromno pričakuješ, vendar bo izkupička bore malo. Nikar se ne zapri vase, ampak se posveti raje drugim, veliko realnejšim in dosegljivejšim ciljem. On- Nikar ne postavljaj svojega ugleda na kocko, saj sedaj ni ravno čas, da bi se igral s srečo. Poskusi raje z malo bolj zanesljivimi naložbami, ki prinašajo manjši, a zanesljivejši dobiček Redki primerki Svetega pisma na dražbi r Pri londonskem Shothebvju so na dražbi prodali tri Svetega pisma, ki sodijo med najredkejSe in najbolj is*^ svetu. Zanje so kupci odšteli 221.000 funtov, to je dvakrat« njihove ocenjene vrednosti. Gre aa Wyclifove prevode^ pisma iz latinščine v angleščino. Prrač po mnogih stoletjiii' zgodilo, da so se vsi trije primerki znašli hkrati na tr^ Wycliff (1330-1384) je bil verski reformator, ki je prvi Biblijo iz latinščine. Prevod ni bil uradno dovoljen razglasili za krivoverca) in vsakogar, pri katerem so ga 1^ zažgali na grmadi. Zato so vsi trije primerki tudi ustrezno J Dva od njih merita deset krat osem centimetrov. mogoče brati le s povečevalnim steklom. Dvanajst milijonov dolaijev za • • • I Pri londonskem Christieju je bil prodan za skort milijonov dolarjev nemški računski stroj iz 19. stoW’ je naj večja vsota, ki je bila doslej plačana za znans®! napravo. Zanjo sta se potegovala dva kupca dobil pa jo je tretji, ki je po telefonu ponudil zanjo 35® več, kot je bila izklicna cena. Dražba je zbudila P| zanimanja, saj so takšni inštrumenti na ogled samo"*^ jih in se doslej Se nobenemu zbiralcu ni posrečilo, Nevami Bikini čeravno so Američani že pred leti prenehali z jedrskimi poskusi, je pacifiški atol Bikini še vedno nevarno območje, četudi skušajo predstavniki ameriške vojske to zanikati. Medtem ko so nedavno izjavili, da bodo s časom dovolili celo naselitev otočja, na katerem pa ni bilo prav veliko domačinov, je imela ekipa nemške televizije SAT-t kar precej težav, prečen je dobila dovoljenje za snemanje na območju, ki je nekoč veljalo za najbolj skrbno varovano. Američani so prvi jederski poiskus na otočju opravili 1. junija 1946, kasneje pa so v obdobju osmih let preskusili Še 22 atomskih in celo eno vodikovo bombo. Nemški televizijci so imeli, kljub načelnemu dovoljenju, pri snemanju nenehne težave, razglasili so ga celo za »pravo kriminalko«. Ameriški upravniki so jih namreč nenehno poskušali odvrniti od snemanja, posebno pa so se upirali, da bi Nemci odnesli s seboj vzorce zemlje in morja. Meritve so namreč pokazale, da celo sevanje kokosovega oreha petkrat presega dopustno mejo varnosti za človekovo življenje. Kljub trditvam Američanov, da otočje ne ogroža človeških življenj in da bo kmalu naseljivo, pa trdijo nemški izvedenci, da bo tam smrtno nevarno bivati Se 50 let po prenehanju poskusov. i i 1 I I I I kupil. I Napravo je prodala družina nemškega astronoma JI tematika, ki je bil veliko let v službi indijskega priafl njej je napis, da jo je izdelal Johann Cliristoph So® okoli leta 1820. V premeru meri 21,5, visoka pa.B centimetra. . 4 V j +>' J i Nov ameriški statusni simbol Nov, a zanesljivo minljiv statusni simbol ameriške družbene smetane je majhen žepni računalniški navigator znamke Panasonic. 1'a 1200 ameriških dolarjev vredna komaj 330-gramska ročna pripravica lahko do petnajst metrov natančno določi točko kjer koli-v daljnem svetu. Določi zemljepisno širino, dolžino in nadmorsko višino. Uravnava se prek 18 satelitov, ki krožijo okrog zemlje. Primerna je za jadranje na odprtem morju, pilotiranje in ekstremni treking. zifezde vam kažejo LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON Ona: čeprav se zavedaš, da ogromno tvegaš, boš vendarle storila, kar te mika. Rezultat bo prav presenetljiv, povsem zunaj vseh tvojih pričakovanj, tako negativnih kot pozitivnih, A vseeno ti bo razplet zelo všeč. On; Zaradi nerodnosti boš izgubil priložnost, ki se zlepa ne bo več ponovila. Predvsem pa bo veliko bolje, če se za nekaj časa potuhneš in sl nabereš novih moči. Opozorilo bo prišlo za malenkost prepozno. Ona: Malo se ozri po svoji družbi in kaj hitro boš opazila, da si dobila novega oboževalca. Edino kar ti lahko nagaja, je 'nevoščljivost' tvojih prijateljic, ki pa je nikar ne vzemi popolnoma resno. On: Se vedno si ne boš uspel pojasniti nepričakovane odločitve, ki ti je dodobra zagrenila življenje Raje prenehaj tuhtati in se posveti tistemu, kar ti je preostalo. Čaka te prav prijetno presenečenje. Ona: Naj te občutek zadovoljstva ne zaziba v lenobnost, saj'si lahko s takšnim ravnanjem zapraviš res ' čudovito priložnost Nekdo, ki ti veliko pomeni, te bo docela zmedel, a predvsem v pozitivnem pomenu besede. On: Marsikaj bo potrebno podrediti poslovnim ambicijam in ena od teh stvari bo tudi tvoje ljubezensko življenje. S partnerico se bosta kar precej razhajala, popustiti pa ne bo hotela, še manj pa ti. Ona: Sicer se boš odločila za kočljivejšo različico rešitve svojih ljubezenskih problemov, vendar pa se moraš zavedati morebitnih posledic. Toda mogoče je prav, da greš na vse ali nič. On: Veliko si boš prizadeval zaradi kratkotrajne zaljubljenosti, končalo pa se bo precej komično. Toda nikar tega ne razglašaj naokoli, saj bo edini učinek, da se ti bodo smejali tudi drugi. STRELEC Znanstveniki vi®** ministrstva za ganizacije W Marijinega obiskanja pa je deloval , danskega duhovnika Mihaela Med v letih 1948-1988. Pridobitve, ki sem jih pravkar nanizal (in ne le .t: 1. i i ■ ■i^r ske rodbine Hahold oz. B6nffy. Akvila je slikal za Haholde-Btinf- Fiirstenfeld, portret, Janez Akvila, ok. 1405 fyje v svojih najboljših ustvaijalnih „ ii ptizof^ Viteškega duha je slikar vnesel notranjščinah cerkva. Morda bo podoba Kristusa ' r di v svoje tretje delo, poslikavo temu vprašanju potrebno v prihod- nike s prtom. Li* v .............. " ■ ■ " ' --------realističen, tudi v svoje tretje delo, poslikavo temu vprašanju potrebno v prihod- nike s prtom. kletnega prostora v Radgoni. S pri- nje nameniti več časa. Mojstrovo, bolje delavniSko živ- notranjem življenj _ j(fist4®^Jjejil' Ijenje pa je bilo po opravljenih de- 2a ’ ' * ■- vedoviča. V letih 1646-1651 je vodit dušno pastirstvo Nikolaj Don-koczi iz Dankovec. Pozneje, ko so župnije v soboški dekaniji spet postale katoliške, je bil v Markovcih sedež katoliške župnije, od koder je duhovnik upravljal Se Gornji Senik, Martinje in Trdkovo. Leta 1698 je bil župnik Martin Franko-vič, doma iz Karlovca. V Markovcih je deloval 8 let. V tistem Času je bito hudo pomanjkanje duhovnikov, zato so določene verske obrede opravljali ličen etati, To so bili verni, pošteni možje in primemo izobraženi. Od škofa so prejeli pooblastilo (licenco), da smejo učiti vernike resnice svete vere. hribčku Veliki Vrh, kjer je imel župnik vinograd. Potem pa naj bi neka deklica’ z dolgimi lasmi ponoči z vozom z dvema voloma gradbeni material zvozila na me- . sto, kjer stoji sedanja markovska cerkev. Ko sojo pazniki spraševali, zakaj to dela, jim je brez odgovora izginila izpred oči. Po tem so tedanji kristjani sklepali, da je bila to sSma Blažena devica Marija, ki si je izvolila sedanje mesto. Sedanja markovska cerkev je po vrsti že tretja. Prva, ki jo zgodovinski viri omenjajo 1664. leta, je pogorela. Od druge je ostal le zvonik, h kateremu so v letih 188^1884 prizidati sedanjo cerkev. Že od svojega nastanka je bila cerkev po- krščevati, poročati in pokopavati svečena v Čast Marijinega obiska-mrliče, Licenciati so ob nedeljah in nja. S pripravami na gradnjo seda- zon Obleganja mesta, posebej pa z upodobitvijo zgodbe o Priamu in Tizbe, je duha viteštva vnesel v tedanjo meščansko Življenje svojega mesteca. Tu je najverjetneje kas- udiijviM h-’’’" -uC^' .......-I goni povezano z nastankom in po- Stva? Nikakor. M avtnP^prsd' slikavo marijanske župnijske lovo lastno Pjjppppih'®^' cerkve. Tu je mojster v prezbiteriju kjer se pod skrt^^-šietr zasnoval, najbrž ne brez sodelova* stavnim P*'"- nja znamenitega župnika Erazma, moža, ki je sklenjeno in v vsebinskem smislu notranjih, presenetljivo odlično vizijo nebe- lastnih razmiš^J, Skega Jeruzalema. Hkratnost for- vemu človeku- K' ■ ■ 9 lih v Velemčru, TurniSču in Rad- bi smeli župnijske lovo lastno neje poslikal tudi farno cerkev Ja- cerkve. Tu je mojster v prezbiteriju kjer se pod s*., neza Krstnika, domnevamo pa zasnoval, najbrž ne brez sodelova* stavnim p*'' lahko, da je v svojem domačem r * ‘ ' ■ ’’ nre - okolju poslikal Se kakšno notranjščino. kajpak pa je čas dolgih stoletij zakril vse sledove. vemu It'- malnih tendenc, vplivi likovnih Ijenje. ■ -n v Akvilo seveda poznamo pred- predlog iz velikih umetnostnih sre- Akvila je piKija vsem kot stenskega slikarja, se diSč, mojstrov avtoportret ter do- umetnosti. 2a -"I pravi kot freskama, toda skoraj go- kumentarnt napis, ki govori o let- zapečaten s ' g;i /^i* tovo je, da se je ukvarjal tudi s ta- niči 1392 in Johannesu Aquili iz ustvarjalnega Za^ j belnim slikarstvom. O tem naj- Radgone, predstavlja vrhunec mojster svojega demo tudi v stenskih poslikavah v gotski umetnosti, posebej sten- je svoj kopico dokazov. Nemara kaže tisti skem slikarstvu tega dela Srednje hovno vrednostj ■ fU mični naslikani tridelni oltarček iz Evrope. pred njim ’n prizora Stigmatizacije Frančiška Naposled, toda že v novem V molku Asiškega na severni steni turniSke ozračju začetka 15. stoletja, moj- ' ’ Akvilo seveda poznamo pred- predlog iz velikih umetnostnih sre- ladje na slikarjevo dejavnost v dol- ster in pomočniki poslikajo no-gih zimskih mesecih, ko pač ni mo- tranjščino avguštinske cerkve gel slikati po razmeroma hladnih v Furstenfeldu. Iz nje se utrinja dei-i- v molku nieff-' dob, v tišini ni**af>V0 sano njegovo 1 ^^^^^2^eptembra 1993 stran 15 1 .1 kronika gasilsko tekmovanje Vaje z motornimi brizgalnami v soboto obrala v Filovcih množica gasilcev z obmoqa »..L** Tekmovali so z motornimi brizgalnami, gasilskim štafetnem teku, gasilci-pioniiji pa z vedrovko in ”‘^10. "Krti. I, In prenašanjem vode. I Zgodilo se je Pine 1'4^4 ^lani skuj,;;. največ točk dosegli tt' ‘^oio^ec (925,7 od pg„ Jiložnih), ostalih 14 enot , JC takole razvrstilo: Dol-'d^I . TO Murska So- ‘ wdišinci, Šalovci, Pu- TO Murska So- Čanke, Melinčanke, [žakov- Šv. linči " - "Iti Vet Fokovci, Me-Doirk, ■'!’ ^^oravske Toplice, JI . l_)nmaničj:vx,j-; > sk Tro- Domanjševci. Med Miši B pa so bili naj- Murske Sobote OVCl ir - . nato pa so se zvr- ur. ■ ..'^note: Filovci, Bez-'. ^hkovnica. tdi občini pa delujejo članice. , .'^Ktnr ?Jl^oljr "Stec rm gasiiKc IZ v a- 4^ pl—k), tem pa so sle- 'ovanju v Filovcih so sc '1® odrezal P gasilke iz Va- ■ '^^danovčanke, Filov- čanke in Cankovčanke. V skupini mladinci je tekmovalo 5 gasilskih enot. Prvi so Radovci (24) točk), nato Čer-nelavci, Fokovci, Šalovci in Gančani. Pomerili sta se tudi dve enoti mladink. Prve so bile iz Dankovec (777 točk), druge pa iz Bogojine. Če kje. potem ima gasilstvo podmladek v Pomurju, Na občinskem gasilskem tekmovanju v Filovcih so se najbolje odrezali pionirji iz Murske Sobote, nato iz Rakičana. Korovec. Puconec in naposled še iz Sela. Poveljnik občinske gasilske zveze Murska Sobota Štefan Pintarič je z doseženimi rezultati gasilskih enot nadvse zadovoljen. Prav gotovo pa bi bili Se boljši (več točk), ko bi bilo Na ob- TEKMOVALCI ugodnejše V rente. Najbolje uvrSčene enote bodo sodelovale na regijskem tekmovanju. ki bo prihodnje leto. Š, S. činskem gasilske m tekmovanju v Filovcih se je v sobuto pomerilo 37 ekip članov, članic, mladincev, mladink in pionirjev, - Fotografija: Š. S. f f M'' na Hutizi je bila v znamenju dveh pridohitev la nrirh lT*****!^!'- Dopoldne sla imela domači župnik Vili Kovač ^pnik Lojze Kozar mašo na poltopali.šču in med ''eiitn c Inpnik Kni*r blagoslovil sodobno urejeno mrliško Pttisr.,JJe zgrajena tako, da bodo lahko v njenem posebnem MlorUj'* U’*rije bedeli ob pokojniku, seveda če se bodo svojci N način izkazovanja spoštovanja do umriega. Za zdaj nnirlega na pokopališče še vedno od doma. Z do-lej^ ^tlitvijo veže je že tako ali tako lepo urejeno pokopališče It tjg. j in I*'*P*'I*In* pn jv bila slovesna blagoslovitev gasilskega ?**ed ugH-eme ter slike zaščitnika gasilcev sv, Horijana. ^ikl sodelovanju domačega župnika opravil odranski Kozar, Slovesnosti sc je udeležil« velik« krajanov in '* hvMi' “kolišitih krajev, tudi iz Medžimnija. Kulturni program ’ 'nlaiiinej in malčki iz otroškega vrtca. " Š. S. P bloke v_____ ele^, Milena'Zakoč. natakarica iz Sulinec; Marjan Novak, "Lu 4Ib. . _ ■ ■ RtOn11 < in T-itinn'1 D.a|rsiri^ n-at rlL IT M lir-- 17 MURSKA SOBOTA: Drago Vuzem, obdelovalec Prispevki za boj proti raku V prejšnji številki smo opisali prometno nesrečo na cesti med Salamenci in Gorico. Pri prirejanju informacije, ki smo jo dobili od policije, pa smo zagrešili hudo napako; zapisali smo namreč, da se je smrtno ponesrečil sopotnik Miran Pondelek, dejansko pa je ta imel v nesreči srečo, kajti prizadejane telesne poškodbe si je v zadnjih dneh že nekoliko pozdravil in se je že vrnil iz bolnice; smrtno pa se je ponesrečil voznik osebnega avta Marjan Šeruga iz Radovec. Za napako se prizadetim opravičujemo! V petek, 27. avgusta, ob 19, uri se je Zoran Marič iz Skako-vec peljal skozi domači kraj, V blagem desnem ovinku je začelo vozilo zanašati, potem je zapeljal v levo in čez vozišče v obcestni jarek. Tam je s prednjim delom vozila trčil v drevo in ga izruval. Hudo poškodovanega avtomobilista so prepeljali v soboško bolnico. V preteklem tednu je bilo na območju Pomurja spet veliko tatvin in vlomov. V noči s 24. na 25. avgust je nekdo vlomil v trgovino Mura na Hotizi, si prisvojil 10.000 tolarjev, večjo na parkirišču pred hotelom v Radencih. V nedeljo, 29. avgusta, dopoldne je bilo vlomljeno v prostore župnišča pri Negovi, Po dosedanjih ugotovitvah storilec ni odtujil ničesar. Na mejnem prehodu v Gornji Radgoni so cariniki našli v suknjiču hrvaškega držav Ijana N. N. 150 malokalibrskih nabojev. Le-te so seveda zasegli, »uvoznika« pa prijavili sodniku za carinske prekrške. V preteklem tednu so slovenski obmejni organi spet zavrnili množico tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo, odkrili pa so tudi nekaj tujcev, ki so mejo prešli ilegalno. Ne zavračajo pa jih samo naši mejni organi, ampak tudi madžarski. Gre za vrnitev dveh Slovencev, ki sta prešla slovensko-madžarsko mejo pri Čepincih. § 5 količino Pomuiskemu društvu za boj proti raku so darovali: Kolektiv zdravstvene postaje Petrovci (za pokojno Marijo Horvat iz Beltince) 3.000 tolarjev; delavci Osnovne šole Puconci (za pokojnega očeta Štefana Novaka iz Mačkovec) 3.000 tolarjev; dr. Štefan Gruškovnjak iz Murske Sobote (za pokojnega Martina Gazivoda z Dunaja) 5,000 tolarjev; Štefan Kranjc iz Martjanec (za pokojnega Franca Sukiča od Martinja) 1.000 tolarjev; osnovna organizacija sindikata uprave občine Murska Sobota (za pokojno taščo sodelavca Mrtje Slavinca iz Murske Sobote) 3.000 tolarjev; kolektiv I.osnovne šole iz Murske Sobote (za pokojnega očeta sodelavca Andreja Perhavca iz Murske Sobote) f.OOO tolarjev; kolektiv Elrad-Anten iz Gornje radgone 3.200 tolarjev; Terezija Pavel iz Murske Sobote (za po- drugih vzrokov) nakazujte na žiroračun: 51900-678-48545, za prejemnika napišite na položnici Pomursko društvo za boj proti raku, v rubriki na položnici pa navedite namen nakazila. Imena darovalcev objavljamo v Vestniku. Hvala za pomoč. Večja varnost otrok cigaret. tekstilno blago in razna živila, tako da je Škode za 161,000 tolarjev. 25. avgusta v nočnih urah je neznanec vlomil v osebni avto Silve P. iz Gornje Radgone in iz njega ukradel radijski sprejemnik. Avtoradio je izginil v isti noči tudi iz avta Gregorja Š. iz Ljubljana. Vozilo je bilo I agencija za trženje Slovenska 41, M, Sobota tel. 22-403, 21-383 Skrb za varnost otrok je tudi kakovostno zavarovanje Prihaja Jesen in z njo novo šolsko sodi tudi kakovostno nezgodno zava-leto. Starši smo z nakupi številnih šol- rovanje. skih potrebščin za svoje šolarje fi- nančno zelo obremenjeni, zato se zdi kojnega bratranca Ludvika Gorčana s Cubra) 2.000 tolarjev; družina Šavel iz Murske Sobote (za pokojnega bratranca Ludvika Gorčana s Cubra) 2.0(X) tolarjev; društvo upokojencev iz Kroga (za umrle člane v letu 1992: Jožeta Perkiča, Mirka Čačinoviča, Milana Pajiča, Matijo Kuharja, , V Adriaticu poudarjajo, da Je poleg vsak dodaten strošek odveč. Vendar kakovosti zavarovalne ponudbe zelo pa kljub temu ne smemo pozabiti na pomembna tudi preventivna dejav-kakovostno zavarovanje naših otrok, nost za večjo varnost otrok v proDa bi vsaj malo omilila materialne po- metu. Zato so organizirali lani z repu-sledice morebitnih nezgod med šol- bliškim svetom za preventivo in skim letom, je Zavarovalna družba vzgojo v cestnem prometu akcijo za Adriatic pripravila ponudbo zavarova- večjo prometno varnost otrok, ki se nja šolskih otrok, dijakov in študen- bo nadaljevala tudi v letošnjem šol-tov. skem letu. Lani so 200 najbolj ogrože- Alojza Lapošija in Franca Krefta) 3.000 tolarjev; družina * Petanjec, in Tatjana Belovič, natakarica iz Mur-železo krivec iz Vanče vasi, in Tadeja Karoli, t-h?’ Getlerovec; Marjan Jug, natakar z Vaneče, in Vera Murske Sobote; Viktor Novak, soboslikar iz . ekonomska te h niča iz MarkiSavec; Ro- ----------------------- Andrejce, in Marta Sukič, kuharica iz Andrejce; Sobote (za pokojnega Ivana iz R. obdelovalec kovin iz Rakičana, in Renata Forjan, g^ecla iz Murske Sobote) 3,(KW Goran Perkič, strojni tehnik iz Murske Sobote, ■ ■ , Ptjn ^^onomska tehnica iz Nemčavec; Milan Bertalanič, S Sjj,’ '“žožefa Slamar, krojačica iz Murske Sobote; Dušan tih: 'til.. . ''»Ibc strojev iz Zenkovec, in Darja Kuzmič, Zenkovec; Robert Zrinski, šofer iz Salamenec, in Balažič iz Martjanec (za pokoj- nega Kolomana Kereca) 500 tolarjev; Janez Oeri iz Murske tolarjev; osnovna organizacija sindikata Agromerkurja “ iz Murske Sobote (za pokojnega očeta sodelavke Irene Peček) 3.000 tolarjev in (za pokojnega moža sodelavke Marije Fujs iz Puconec) 3.000 tolarjev; družina Vučko iz Murske Sobote 2enkov„------------------- ----- ------------- i,tehnica iz Zenkovec; Matjaž Cigan, strojni li 'li, i Sobote, in Ingi Kranjec, tekstilna konfekcionarka Gslrič, kuhar iz Čepinec, in Darinka Kovač, proda-j4i, sbsoi,.^ ' ^''šan Kalamar, strojni tehnik iz Večeslavec, in Judita pedagoške fakultete iz Večeslavec; Karel Rozman, ^iiiL^ninL Mar ia Gider, tekstilna konfekcionarka iz Ocmja; ............ t^bnik iz Mlajtinec, in Jožefa Štotl, diplomirana e™? (t,-, I^bnologijc iz VcSčice pri Murski Soboti; Alojz Felkar, Stefan S II —- - ( ■'“rjo. in Olga Švcc. diplomirana ekonomistka iz - mc ca 1 b "le Vukan, delavec iz Doline, in Marija Horvat, belita Matija Lazar, clcktrotehnik-clektronik iz Murske H%ii;5‘ ekonomska tehnica iz Murske Sobote; Roman NorSinec. in Melita Horvat, ekonomska tehnica ™'liA._i edlt. ekonomski Ichnik iz Rakovce, in Moica MaEdiČ, (ta pokojnega Mirka Rajnarja ■T Murske Sobote) 3.000 tolar- pokojnega Rudija Kmetca iz Maribora) 3,000 tolarjev. ■ tbn ''‘orsinec, m meiiiu norvai, cKoiiuuisiia itimitu ■ I'- ekonomski tehnik iz Bakovec, in Mojca Magdič, Murske Sobote. Čestitke od vestnika! Vsem darovalcem iskrena hvala! Prispevke (namesto vencev, cvetja na grobove umrlih in morebitne prispevke iz _ _ nih krajev v Sloveniji opremili s ta- Zavarovanje zagotavlja kritje za pri- blami, ki voznike opozarjajo na bližino mer invalidnosti in izgube zaradi nez- šole. - gode, pa tudi dnevno odškodnino oziroma denarno nadomestilo za čas, ko Vozniki so to tablo dobro sprejeli in otrok ne more opravljati šolskega dela jo tudi upoštevali. Letos pa bodo voz-(npr. pisati ali risati). Odškodnino bo nike na začetek šolskega leta in pove-otrok prejel tudi, če je pri šolskem čano ogroženost šolarjev po vsej Slo-pouku sodeloval z omejitvami, ko na venijl opozarjali še večji obcestni pla-primer zaradi imobilizacije nt mogel kati. Voznikom je namenjeno tudi spo-uporabljati roke. Zavarovanje velja od ročllo v obliki otroške pesmi, ki jih bo dne, ko otrok odda prijavnico v vrtcu pozivala k večji previdnosti, in ki bo ali šoli, pa do naslednjega šolskega predvajana na osrednjem slovenskem leta, torej tudi med počitnicami. radijskem programu. V Adriaticu se zavadajo, da je ob . . Za večjo varnost mladine si priza- začetku šolskega leta marsikateri dru- deva tudi ministrstvo za notranje za-žinski proračun dodobra izčrpan, zato deve, ki septembra pripravlja posebne si prizadevajo, da bi bilo zavarovanje zloženke, namenjene otrokom, vsebu-otrok čim ugodnejše. Jejo pa svetovanje in ukrepanje ob številnih srečanjih z nevarnostmi Pripravili pa so tudi posebno akcijo, v življenju. Tudi to akcijo je kot glavni s katero želijo otrokom približati po- pokrovitelj podprla Zavarovalnica men skrbi za lastno varnost, kamor Adriatic. * PRVIČ V PREKMURJU NE ZAMUDITE PRVIČ V PREKMURJU - NE ZAMUDITE 4. DIRKA DRŽAVNEGA PRVENSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE V AUTOCROSSU AUTOCROSS AUTOCROSS PUCONCI 5. SEPTEMBRA 1993 ob 13. uri V soboto 4. 9. od 15 -18 trening, zvečer spoznavni večer z tekmovalci .A®: O stran 16 vestnik, 2. septembra šport ■tsc NTK Arcont Gornja Radgona-- v petek Arcont - Euromirek Mali nogomet ONL GR - skupina A Videm Police Remet Garfild 18 12 3 3 89:42 27 18 11 3 4 68:40 25 18 10 4 4 69:45 24 18 11 1 6 60:44 23 Ob 15-letnici spidveja r Lendavi V evropskem pofcaJnem tekmovanju državnih prvakov bo gostil prvak Slovenije radgtmskt Arcont prvaka Poljske Euroatitmt iz Radoma, To bo gotovo pravi namiznoteniški spektakl, saj tako kakovostna gostovala. V zentattti tinski. S ekipa, kot je jxvak Doijsfee. doslcl v Po/amju še m elŠpi Euromireksa namreč državni repte-Leszek Kueharski, Piotr la Martin Ku- ;; Iseszek Rcritetta Smr^aoa pa boa «jtji Atccmi ekipo. bosta za Ajcoat Ite (ke^ Komac in Bons Rihtarič Čeprav stj gostje favoriti srečanja, saj so njihovi igrala na evztjpsfci lestvici vi^e uvrščali, pa imajo tudi Gomjerad-- možnosti za uspeh, zlasti še, ker igrajo aa domačem osa prv^ kotel bo v petek, 3. gontSaBi parketa. 1^, ob 19. mn v mlovad]^ osnovne šede l^idenei. Sieai pa Oort^rod-gončasi. kt w temi prvič osve^ aatžov pr- vaka, za uapeb pmioailti tušS letos. To so povedsifi na ti^vsi konferend peArovtfe^ in kluba. Zato ao V svoje vrste ttuH pri^g^ i^jrSlca Roberta l^irekmja. Podjaje Ar- ctmt ŠE Got^ Radgone te tudi v n^^ednji tekmovate s^nt glavni pokrovitelj, je povedal Br^i^ Kmbns. DogovoriU -80 se tai£- te bo odidej drugače ddovtd. so nsmtreč odbt» poteovtetjev In strokovni odbor- Rreteedmk odbora pokfovitei^v je Bmnko KtKtes, ^e£otmi oidter pa vc& Ivan Droztek. ki je torti teater Šanske iikrtette. Dogovar-jeao je bilo, te bo Art^t, ki d^uje v okviru tetiScva Partizan, d^ivat na sekcMto drugačnih omovab. Ufteavni odbor pokrovite^, ki te aferfced za finančna te imel namreč vpogled v po^k»at4e kMa ter agotav^ai Foča- kovati je. 4a bo tako t^g^tdnin NtK A^cmt k Radgone Se mofe^ m t«tee^. Namizni tenis Arcont drugi v okviru Kmetijsko-živilskega sejma je bil v Radencih prvi mednarodni namiznoteniški turnir, na katerem so sodelovale štiri ekipe. Bil je to kakovosten turnir, po pričakovanju pa je zmagal prvi favorit Industro-gradnja iz Zagreba - prvak Hrvaške, ki je nastopil brez poškodovanega AtikoviČa. V odločilnem srečanju so Zagrebčani premagali slovenskega prvaka Arcont s 4:3. Edini neporaženi igralec je bil Karkovič (Ind.), Komac pa je premagal veterana Šurbeka. Rezultati: Industrogradnja ; Potrošnik 5:2. Velkom 5:2, Arcont 4:3; Arcont : Velkom 6:1, Potrošnik 7:0; Potrošnik : Velkom 4:3, Vrstni red: 1. Industrogradnja (Zg). 2, Arcom (GR), 3. Potrošnik (MS) in 4. Velkom (VG). M, U. Solar presenetil v Murski Soboti je bilo 24, odprto prvenstvo pionirjev v namiznem < tenisu, za katero so značilne množična udeležba, dobre uvrstitve domači-* nov in odlična organizacija. Sodelovalo je nad 120 igralcev iz 24 klubov Hrvaške in Slovenije. V ekipni konkurenci pionirjev (igralo je 35 ekip) je prva ekipa Potrošnika (Solar. Kocuvan) zasedla Četrto mesto. Prijetno je presenetila ekipa mlajših pionirjev Potrošnika (Šbui, Koščak), ki je prav tajko zasedla Četrto mesto, V konkurenci posameznikov je bil odličen domačin Miran Solar, ki se je uvrstil pri pionirjih v finale, kjer ga je premagal zmagovalec in hrvaški državni reprezentant Juzbašič tesno z 2:1, Kocuvan seje pri pionirjih uvrstil med 16 najboljših med 72 igralci. Pri ml. pionirjih je presenetil Dejan Šbul, ki se je uvrstil med osmerico, Koščak pa med šestnajsterico. Po končanih pripravah v Kranjski Gori, kjer so sodelovali štirje igralci Potrošnika, je bil pregledni turnir, Strašek je bil pri mladincih peti. Solar pa pri pionirjih četrti. M. U. Šah - državno prvenstvo Članic --------------- Števanečeva osma, Maričeva deveta v Murski Soboti je bilo tretje državno Šahovsko prvenstvo za članice. Med 18 igralkami so bile tudi tri članice ŠD Radenska-Pomgrad iz Murske Sobote. Državna prvakinja je postala KRMELJEVA (Iskra. Ljubljana) s 1 točkami. Lea Števanec je bila osma, Katarina Marič pa deveta, obe sta zbrati po 5 točk, Majda Kovač pa je s 3,5 točke zasedla petnajsto mesto. Rezultati - 3. kolo: Košir : Marič temi, Kovač : N. Mihec 6:1. Krmelj : Števanec 1:0; 4. koto - Marušič : Marič remi. Kovač : Rižnar 0:1. Potočnik : Števanec 6;1; 5. kolo - Marič : N. Mihevc remi. Števanec : LiČina 0:1, Potočnik _ Kovač 0;l; 0. kolo ~ Marič : Rižnar 0;l. Orel : Kovač 1:0, Tkalec : Števanec 0:1; 7. kolo - Kovač : Števanec remi, Potočnik : Marič 6:1; 8. kolo - Marič : Ipavec 0:1, Števanec : M. Mihevc 1:0, Kovač : NadveSnik remi; 9, kolo - Košir : Števanec remi, Založnik : Marič 0:1 in Žugaj : Kovač 1:0. Avtokros v Puconcih Črešnjevci 18 8 5 5 64:41 21 porkys{-1)18 5 5 8 50:52 14 Center Negova 18 5 4 9 62:77 14 18 5 1 12 70:97 11 Apače {-1) 18 4 1 13 56:90 Rodbina (-1) 8 18 4 1 13 59:112 8 ONL GR - skupina B Ščavnica ŠtaveSnci Bulis Apače vet. Lomanoše Ihova Zlatorog Camet Lešane 16 13 1 2 85:24 27 16 11 2 3 62:36 24 16 111 4 47:30 23 16 7 2 7 38:42 16 16 6 4 6 32:37 16 16 7 1 8 46:47 15 16 6 1 9 42:58 13 16 2 1 13 29:66 5 16 2 1 13 46:85 5 ONL GR - skupina C Sahara Jagoda Cross Zoro Grabo noš Podgrad Plitvica Nasip 14 13 1 0 65:24 27 14 9 3 2 52:31 21 14 8 2 4 47:31 18 14 7 1 6 64:51 15 14 6 1 7 40:34 13 14 4 2 8 35:50 10 14 4 0 10 52:64 8 14 0 0 14 24:88 0 ONL GR - Radenci Radenska B oračeva H. Mota Biser Žabjak Vrček Šum Pepsi Kapela Gales Motokros Zopet dirka za »zlato čelado« Lendavski spidvejisti praznujejo letos pomemben jubilej - 15-letnico delovanja. V okviru AMD Gorenje Varstroj Lendava so namreč leta 1978 ustanovili spidvejsko sekcijo, ki je delovala vse do pred treh let, ko je prišlo do finančnih težav, zato so opustili to dejavnost. Da pa lendavski spidvej, ki je dosegel odlične rezultate in se uveljavil ne samo v republiškem iit državnem, temveč tudi v mednarodnem merilu, ne bi propadel, je nekaj zanesenjakov ustanovilo samostojni Spidvejski klub Lendava. O delovanju, uspehih in težavah lendavskih spidvejistov smo se pogovarjali s predsednikom Spidvej kluba Lendava Borutom Gomje-cem. - Spidvej Je drag iport. Kako v Lendavi zberete v današnjih ramerah toliko denarja, da lahko organizirate tekmovanja in omogočite tekmovalcem, da se udeležujejo dirk? 9 7 2 0 43:21 16 9 7 11 45:14 15 9 6 1 2 42:18 13 9 5 1 3 37:22 11 9 5 1 3 23:20 11 9 3 2 4 29:35 8 9 3 1 5 24:35 7 9 2 1 6 17:35 5 9 1 2 6 16:40 4 9 0 0 9 12:46 0 Lang deveti v predzadnji dirki za državno prvenstvo v motokrasu, ki je bila v Šentvidu, sta sodelovala le dva pomurska tekmovalca v razredu 80 ccm. Lang je bil deveti, Kežmah pa petnajsti. Vrstni red se ni spremenil. Roganje še vedno četrti, Lang pa peti, oba pa imata v zadnji dirki mc^nost, da zasedeta tretje mesto. »Res je spidvej zelo drag šport. Naj povem, da stane samo organizacija ene dirke za državno prvenstvo okrog 4,600 DEM, zelo dragi pa so tudi motorji in oprema. Da lahko klub deluje, se mi. ki z veseljem delamo v njem, lahko zahvalimo nekaterim pokroviteljem, ki nam pri tem pomagajo, Poleg pokroviteljev, med katerimi so družbena in zasebna podjetja ter obrtniki, sta nam letos pomagali tudi lendavska občinska skupščina in občinska športna zveza. Z denarjem, ki smo ga dobili, smo pripravili dirko za državno prvenstvo in dvoboj med spidvejisti Avstrije in Slovenije ter srečanje veteranov, Poleg tega smo kupili dva najnovejSa motorja znamke Java, nekaj rezervnih delov in goriva.« - Kako pa Je s Hanstvnm. Kolikim tekmovalcem lahko omogočate tekmovanje? športni obrazi Leon Lang - obetaven motokrosist V Pomurju imamo nekaj mladih in obetavnih motokrosistov, ki se v zadnjem času vedno bolj uveljavljajo na dr. žavnem prvenstvu. Med te vsekakor sodi štirinajstletni Leon Lang iz Puževec, član Mototo-uring kluba Radenci. Za ta atraktiven šport ga je navdušil oče, ki mu je kupil tori, s katerim se je naučil osnovnih veščin vožnje. Potem je dobil motor iMalaguti, s katerim se je prvič preskusil na dirki v Sotini pred Štirimi leti in v razredu 50ccm zasedel Četrto mesto. Ta uspeh ga je spodbudil, da se je vključil v MTC Radenci, kjer je začel sistematično vaditi. Vidnejši uspeh, drugo mesto, je dosegel pred dvema letoma na dirki v Ljubseavi pri Ptuju. Odlično je začel lansko tekmovalno sezono, saj je zasedel na dirki v Slovenkih Konjicah v razredu 80ccm tretje mesto. Potem pa je moral zaradi poškodbe počivati. Na tekmovalno stezo se je vrnil letos, ko je dosegel nekaj odličnih uvrstitev. Na dirkah za državno prvenstvo v razredu 86 ccm je zasedel dve drugi mesti na Janževem Vrhu in v Mačkovci h. Na zadnji pozivni dirki v Dolenjskih Toplicah pa je bil drugi. Z dosedanji uvrstitvami je zadovoljen, saj je med tistimi. ki se bodo uvrstili prav na vrh. če bo dobro vozil Se na preostalih dveh letošnjih dir- kah za državno prvenstvo, potem se lahko uvrsti med tri najboljše tekmovalce v razredu 80ccm, Pri tem so mu naj večji konkurenti: Jelen, Rogan. Mežnar in GoleS. Tudi drugo tekmovalno sezono bo nastopat v razredu SOeem, potem pa ga Čaka tekmovanje v razredu 125 ccm. Želi si. da bi bil med prvimi tremi tekmovalci. Seveda pa je veliko odvisno tudi od pokroviteljev, saj je motokros drag šport. Doslej sta mu pomagala Murska trans in Drago Pirnat. Želimo, da bi se mu načrti uresničili in da bi tudi v prihodnje navduševal ljubite- • Ije motokrosa. F. M. Padalstvo Zmagal Ptujčan Vršič Na letališču v Rakičanu je bilo 6. tekmovanje za pomurski padalski pokal. Sodelovalo je 24 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške, Po treh AMD Krostrade team iz Borovnice prireja v nedeljo, 5. septembra skokih je bil najboljši Ptujčan Vršič, ki je zgrešil le tri centimetre. Domači 1993, ob 13.36 v Puconcih tekmovanje v avtokrosu za državno prvenstvo. ' ' ’ ............ ..........................- - - ■ Pričakujejo blizu 36 domačih in 6 tujih avtomobilistov. Trening bo v soboto med 15. in 18. uro. tekmovalci so se uvrstili takole: Kranjec 12, Poj bič 15, Veidin 17, Novak 21 in Slak 24, V ekipni konkurenci je zmagala Slovenija, ekipa soboškega aerokluba je bila peta. ............................... ... . v V našem klubu imamo okrog 36 zelo delavnih članov, ki živijo za spidvej. Na državnem prvenstvu pa sodelujejo trije naši tekmovalci. To so Artur Horvat, Andrej Matjašec in Jože Koren, Letos so sodelovali na treh dirkah za državno prvenstvo v Lendavi, Ljubljani in Krškem ter na mednarodnih dirkah v Prelogu in Krškem. Tačas je naš najuspešnejši tekmovalec Artur Horvat, saj je po treh dirkah za državno prvenstvo na petem mestu, Andrej Matjašec in Jože Koren pa t š: I ■■ ’i;." f ■’Ji ■ -J-J sta uvrščena okrog 10. mesta. V prerostalih treh dirkah, ki bodo v Lendavi, Ljubljani in Krškem. pa imajo vsi možnosti, da uvrstitve izboljšajo. Moram tudi povedati, da Korena zaradi poškodbe nekaj časa ni bilo na tekmovalnih stezah,« - Kdo pa vzdržuje stadion v Petiiovcih? »Vzdrževanje stacSona je največji problem, s katerim se srečujemo pri našem delu. Kolikor se le da, ga vzdržuje klub. Nekoliko lažje je v zadnjem času, ko nam pomagajo pokrovitelji,« - Letos se pripravljate ie na organizacijo dveh prireditev. Katerih? »Res je. Letos nas nizacija Se dveh ponien)bn'J F reditev. Že 5. septembra v Petišovcih pripravili dirko -državno prvenstvo, 26. bra pa bo po osmih letih v r Sovcih zopet mednarodna « v spidveju za ,zlato čelado ■ -delovali bodo spidvejisti stri je, Madžarske, Italije, soije, LviauzarsKC, nanj'., - . Nemčije, Hrvaške in Sloveni)'- IS- S to dirko bomo proti^til' letnico delovanja. Prvo 0» rodno dirko za ,zlato namreč v PetiSovcih organi" 8, oktobra 1978. - Kakšni pa so oziroma želje? »Ker smo bili doslej bt« ivatU. nerja in so tekmovalci vaffli sami, smo se dogovorih s P njim tekmovalcem in Štefanom Kekcem, da W dneh zopet prevzel vadbo i tekmovalcev. Pod kovnim vodstvom s? ', jamo tudi boljših tektn dosežkov. V prihodnja tudi poglobiti srečanja skl mi spidvejisti. Prvo n' Čanje je pokazalo, da se jj lovanje zanimata obe sita so bili na prvem davi zelo zadovoljni- tu predlagali so, da bi N ziraii Se eno srečanje- ’ Ja smo se z njimi tudi dogo™ bodo prihajali na pj Sovce. Avto zvezi «■. . _u hi . zirali 5e eno srečaoje- dJ smo predlagali, da Ibi » n»iVi rtvpti VSdK tv __>*1 dosedanjih dveh vsak id nizital tri dirke stvo. Tako bi tudi dobi narja. V Lendavi naiortc ne ijamo, da so naše kajK; njem času vedno bolj Ce bomo imeti denar, p „^ot-kupili Se en tekmovalni Seveda pa si v < u; rtnPPirnm VP- varno, da bi pritegnili tekmovakev*« Feri Konjske dirke Zmagal Soulman (Makoter) , bile konjske dirke- Poleg ""S sporedu tudi srečanje z izžrebanimi kasači amaterjev in avstrijske Štajerske. Zmagala je Štajerska z 38 točkami P^(,jti 22, in Slovenijo, 26 točk. Od preostalih dirk velja posebej -naj hitrejših kasačev, kjer je zmagal Soulman (Makovejt-(Osterc) je bila peta. Od Ljutomerčanov sta bili (Osterc), ki je v tretji dirki druga, in Fina As (A. Slavič), V Šentjerneju so zasedla drugo mesto. I I 9 S t i J Veterani lendavske Nafte, ki tekmujejo v " maatni ISaI T zsaJaua naimiinut 1 uda ut; V*' metni ligi Lendava, paznujeju letos IS-leluicu d lem prvenstvu s« zasedli pet« mest«- Poleg pa se udeležujejo raznih turniijev, kjer Štirikrat s« bili finalisti, enkrat pa tudi h* i> lumiiju veteranov v malem nogometu v ^em. Uspešno so gostovali tudi v Neročijte Vučak’ Hrvaški- Na fotografi stojijo «d leve: H«rv < in -Marton, Dominko, Hack, Farkaš, Peher,_Krpi^^^j|,, vet 1 A’*' Fotogrntij*: P«"*' jUib**' .f' J Pomurci na Madžarskimi p nK' .jDJtl Pretekli teden je bil v Egru na Madžarske v »"-''ija i*:. J*’’ turnir, na katerem so sodelovali tudi pomurski jiip-sodelovalo 68 Sahistov, je bil Boris Kovač 19. A -Pomgrad) 11. Oba sta osvojila po 5 točk. Sledip Re- j,,! Lukič (oba GR) 43, zbrala sta po 4,5 točke- te 'p, g j o Arjli'^ ska-Pomgrad) s 3-5 točke na 49. mestu, v Lovenjak (GR) s 7 točkami 12, v .skupini C fr „fad) P* ‘ ^GR) s 1 točkami, Mitka Kovač (Radenska-r peti' iRi i gnik, 2. septembra 1993 stran 17 t’ I Šport državna nogometna liga-------------— Istragas Jadran: Mura OzZJO:!) I. MNL MS Rezultati -1. kolo Bogojina: Bakovci Tišina: Cankova Izole, gledalcev 1200. Sodnik: Žunič (Kranj). Strelca: 0:1 Tigop : Ljutomer IHI. 0:2 Gliha («S). r«-. .-A-..,- „„ iKnlr I 7, Slavic 7, Cifer 7, Breznik 8, Ilič 7, Baranja 6, uKol Cener 6 (Granov -), Bakula 7, Gliha 7, Belec 8, Emeršič 6. Dokležovje; Rogašovci Serdica: Remet Čarda : Grad Gančani: Rakičan 0:2 2:1 0:0 1:1 2:2 1:1 0:0 Nogometni komentar Mura, Nafta in Turnišče v vodstvu I Potrošnik: Maribor Branik 0:0 II. MNL MS ^tita) " ~ Potrošnika, gledalcev 2.500. Sodnik: Hlavič (Nova Stankovič 8, Godina 7, Tratnjek 7. Kosič 7, Jančič 8, Skape/g Frekazi 7, Pek 6, (Črnko -), Gabor 6, (Hartman -). ^^^0 državna nogometna liga-- Nafta: Rudar (T) 1:0 (0:0) _______________ _____ enajstmetrovka (68). Limani. .SAriaft. Riik-nvec. ~ Igrišče Nafte, gledalcev 500. Sodnik: Novarlič (Maribor!. Limani. SarjaS, Bukovec, Novak, Baša, Drvarič, Pal, Šabjan, Hranilovič, Rob, (FB) ^jenska pivovarna: Turnišče 1:2 (0:1) ~ Igrišče v športnem parku, gledalcev 250. Sodnik; Jozič Valetan (43), 1:2 Dominko (53). n®f®*Tienkovič, Temar, Lebar, Mujdnea, Koveš, Pucko, Rous, Lackovič, Novak, Časar. ^*ftKms: Steklar 2:3 (0:2) I11 i/”—Beltransa, gledalcev 300* Sodnik: Glaiar (Ptuj), '“l. u <15), 0:2 Lukačevič (43), 1:2 Stojke (59), 1:3 Kidrič kj Rajh, RadikoviČ, Brunec, A. Osterc, Puklavec Berendi-■ SreS, KutuS, (Vozlič), Modlic, Stojko. (NŠ) J7 šbžavna nogometna liga 1), : Ižakovci 5:2 (3:2) Rezultati -1. kolo Romah: Puconci Filovci: Bratonci Križevci: Šalovci Tešanovci :Troniejnik Hodoš : 11 plavih Prosejnak.: Apače I. ONL Lendava Rezultati -1. kolo Odranci: Mostje Kobilje: Olimpija Hotiza: Črenšovci Nedelica: Bistrica Dobrovnik: Polana Renkovci: Mladost II. ONL Lendava Rezultati -1. kolo Nafta B : Lakoš Kapca : Graničar Panonija: Žitkovci Zvezda prosta Nogomet--------- 0:6 prel, 0:4 0:1 0:0 4:1 2:0 2:0 0:2 2:1 0:1 3;0 2:5 3:3 3:1 Poniurd na pripravah v črni na Koroškem so bile enotedenske priprave mladih nogometašev Slovenije. Na pripravah, ki jih je vodil Mahmut KapidžiČ. med tremi pomočniki pa je bil tudi Feri Horvat iz Lendave, so sodelovali V drugem kolu tekmovanja v prvi državni čar) ter tako osvojili drugi par točk. Nogome-nogometni ligi je soboška Mura gostovala taši Turnišča so dobro igrali le do 60. minute v Izoli in premagala novega prvoligaša Istragas igre, potem pa popustili, žal pa gostitelji niso Jadran iz Dekanov. S to zmago so Sobočani znali izkoristiti njihovih slabosti. Drugi par dokazali, da visoka zmaga v prvem kolu ni točk je osvojila tudi lendavska Nafta, ki je bila naključna in da so za novo tekmovanje doma premagala trboveljskega Rudarja. Len-dobro pripravljeni. Sobočani sicer niso ble- davčant so imeli sicer več od igre, vendar pa je steli, so pa znali izkoristiti priložnosti, ki so se tekmo odločil Rob z enajstmetrovko, ko so jim ponudile. Takrat v moštvu Mure še ni bilo v drugem polčasu v kazenskem prostoru podrli Jančarja, ki ima zlomljen prst, in Jermaniša, ki Hercega. Tudi gostje niso bili brez možnosti, pa ne bo smel igrati dva meseca po registraciji. Najlepšo priložnost za gol je imel Žlak ob koncu polčasa, vendar se je Žoga odbila od Svojo pravo vrednost pa bodo Sobočani pokazali ie v nedeljo, ko bodo gostili ljubljanski Cosmos. Drugi ponturski prvoligaš Potrošnik iz Beltinec je gostil Maribor Branik in iztržil točko. To so Beltinčani tudi zaslužili. Tekma je bita zlasti v prvem pOlčasu zelo razburljiva in ostra s številnimi prekrški, saj sta si obe moštvi prizadevali, da bi po porazu v prvem kolu prišli do prvih točk. Z vstopom Jančiča v igro so Beltinčani postali stabilnejši v obrambi, žal pa sta bita malo opazna napadalca Skaper in Džafič. Posebej velja pohvaliti dobro obrambo obeh vratarjev. vror/ijrp Veržejsii iirltrans jt goLstil lanskega prvoligaša Steklarja iz Rogaške Slatine in ostal praznih rok. Gostitelji so igrali brez poškodovanih Zorana Osterca in Maria HoŠpela, in to se je poznalo v igri. Kljub temu pa bi lahko oFwjih točka, če hi bdi napadalci prodornejši in spretnejši na koncu tekme. V tretji državni nogometni ligi je edini pomurski predstavnik Ižakovci v prvem kolu gostoval pri novincu Dravi na PtujuIžakovčani so bili v prvem polčasu enakovreden tekmec, Žal pa so v nadaljevanju popustiti, to pa so izkoristili gostitelji ter zasluženo zmagali. V drugoligaški konkurenci so prijetno preše- V obrambi Ižakovec se je poznala odsotnost netili nogometaši Turnišča, ki so v Mariboru Vučka, premagali Štajersko pivovarno (prej Železni- Maučec Sodniki na Madžarskem Lendavski nogometni sodniki so gostovali v Zalaegerszegu na Madžarskem in odirali prijateljsko tekmo s tamkajšnjimi sodniki. Zmagali so gostitelji z 2:1, Gol za Lendavčane je dosegel Ternar, Povratno srečanje bo 18. septembra v Lendavi. tudi pomorski nogometaši: Posavec, Erniša, Benko in Preininger (vsi Mura) ter Dominko (Nafta). Mladi slovenski nogometaši so odi- rr«, • _ grali prijateljski tekmi s selekcijo X TlžIllOll avstrijske Koroške. Obe sta končali neodločeno, (FB) Ženski nogomet____________________________ Reprezentanca v Ižakovcih Pred odhodom na mednarodni turnir v Bratislavo je odigrala slovenska ženska nogometna reprezentanca v Ižakovcih prijateljsko tekmo z domačim moštvom. Kljub zmagi reprezentance s 3:1 (Rekova 2 in Korpičeva za Slovenijo ter DenSeva iz enajstmetrovke za Ižakovce) so bile gostiteljice solidne nasprotnice izbrankam selektorja Rudija Corna in trenerja Branka Elsnerja mlajšega. V Bratislavo so s slovensko reprezentanco odpotovale tudi tri igralke Ižakovec: Anica Korpič, Majda Karo in Simona Šemen. Na turnirju bodo sodelovale reprezentance Litve, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. To bo zadnja preizkušnja slovenske reprezentance pred kvalifikacijsko tekmo za sodelovanje na evropskem prvenstvu z Anglijo, ki bo 15. septembra v Ljubljani. se Urave, gledalcev 50(1. Sodnik: Vivod (Dolič). Strelci: 1:0 rr? »vv . ’ '»t^ Gniškovnjak (23), 1:2 Šebjan (28), 2:2 Lončarič (30), 3:2 lUrUlSCC tfCtiC 4:3 Lončarič (52), 5:2 Komik (85), UHUUVV Adijj ,. '■ft Maučec. Nedelkn, D. Vučko, Poi _ Mauči‘c, Necielko, D. Vučko, PofcAii, Vori, Zver, (E, Kustec, GruSkovnjak, (Lopert), Zrim, S. Smodiš, Šebjan. Kadeti Turnišča m Nafte iz Lendave so sodelovali na nogometnem Ni dobi Boris Lanjščak -i® deset pravilnih tipov napovedal Boris turnirju v Repcelaku na Madžarskem. Med 6 moštvi, k; so bila razdeljena v dve skupini, sta Turnišče in Nafta druga v skupini, v končni uvrstitvi pa je bilo Turnišče tretje. Nafta pa četrta. (FB) Vereš tretji v Bohinju je bil 9. triatlon jeklenih (7 km veslanje, 30 km kolesarjenje in 8 km tek). Med 78 tekmovalca sta sodelovala tudi Miran Ve-reS in Peter Zrinski iz soboškega diviziona TO. Lep uspeh je dosegel Vereš, ki je zasedel tretje mesto, Zrinski je bil enain^tdeseti. Drago “Žižek—predsetbtik Aerokluba Murska Sobota Razstava letal in evropsko prvenstvo balonaijev . --puvcui SC. .ije vsen tiesec praviinin tipov napoveoai Doris niscc ucije, nuno r Prešernova, Nagrado lahko dvigne v uredni- h'*-3aU ? ^^“rska Sobota. Slovenska 41. Osem pravilnih tipov pa je MCtlt nOgOmCt ij^liiiti '“'‘•'M Felbar, Hotiza 174. ft.-i ^R^rlne napovedi št. 2: Potrošnik : Maribor 0;f^ Istragas Di*i.ra : Rudar (T) 1:0, Beltrans : Steklar 2:3, Železničar > kvC : Ižakovci 5:2, Bogojina : Bakovci 0:2, Dokležovje n ■ t lili ■ Mri '^'Uvci 1:J - . Ižakovci 5:2, Bogojina : Bakovci 0:2, Dokležovje Hotiza : Črenšovci 0:2 in Renkovci ; Mladost 3:0. Železne Dveri Rokometni turnir Bakovci drugi V Rabaggarmatu na Madžarskem je bil Ženski rokometni turnir ,1'1«. l t NM>0VED Klub malega nogometa Junior Stara nova vas je v Križevcih pripravil 24. pozivni turnir SRP v ma- lapovedi St. 3 sodeluje dolgoletni nogometaš in športni I PukIala I lA Puklavec iz Veržeja. Prognoziral je takole; J lem nogometu. Med 9 ekipami so I zmagale Železne Dveri, ki so vjod-ločilnem srečanju premagale Mete-orplast s Cvena z 2:0, (NŠ) * «K I j Pari 1 MURA 2. Koper 3. TURNIŠČE 4. Rudar (T) 5. Finali 6. IŽAKOVCI 7. Bakovci 8. Ljutomer 9. Bistrica 10 Črenšovci Cosmos POTROŠNIK Set Vevče BELTRANS NAFTA Papirničar Rakičan Dokležovje Dobrovnik Nedelica Tip 0 1 1 0 1 1 1 I (1 1 Rokomet NAPOVED St, 3 J. k ) in Boris Kem pa (Bral Ista val. Po prvem delu priprav v Murski Soboti so bili .solniski odbojkaiji na cnotedenskib pripravah v Kranjski Gori. Ob koncu priprav so odigrali prijateljsko tekmo s Sabtnilom, pred prvenstvom, ki se bo začelo 16. oktobra, pa ho Vigros Pomuije sodeloval se na kakovostnih mednarodnih turnlijih r Avstriji, na Madžarskem in v Murski Soboti. Na fotograliji od leve proti desni; Dejan FUjs, Sašo To|»ovšek, Bruno Marič, Koman Kalkai (pom. Ireneija), Boris Kempa in Btiris Cipot (feh. vodja). Foto: N. Jubnuv F 15^ r vili letalski miting. Kaj boste prikazati obiskovalcem? namenom, da bi čim bolj obogatili mednarodno letalsko razstavo, smo obiskali dva letalska kluba in letalsko Solo tovarne Zlim na Češkem. Dogovorili smo se, da bosta na razstavi in mitingu v Rakičanu sodelovali akrobatsko letalo Zlim in tnalo dvomotorno letalo Turbo let s 17 sedeži. S slednjim bodo lahko poleteli tudi obiskovalci. Seveda pa bodo na razstavi in mitingu sodelovala tudi letala iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške in Slovenije. Skupno bp razstavljenih 35 tipov letal, kar bo doslej največ na letališču v Rakičanu. Poleg tega bodo na razstavi sodelovali tudi zmajarji in modelarji, na ogled pa bo tudi razna letalska oprema. Na letalskem mitingu, ki bo v nedeljo, bodo v 17 točkah sporeda sodelovali akrobatska letala, padalci, he- likopterji in motorni zmajarji. Ob lepem vremenu bo to enkratna prireditev.« — Pideg prikaza najsttdobnejših letal pa imata razstava in miting gotova tudi širši pomen? »Naš namen je, da bi širšemu krogu ljudi prikazali dejavnost, s katero se ukvarjamo. Hkrati pa želimo navezati tesnejše stike z letalskimi klubi iz drugih držav tako zaradi izmenjave izkušenj kot pomoči. Pogovarjamo se tudi o najemu letala za kakšen ritesec dni. ki bi na letališču omogočalo prešola-nje pilotov, To sicer precej stane, vendar pa si bomo na ta način poskušali pridobiti finančna sredstva. Sami si namreč ne moremo privoščiti nakupa večjega letala.« - Prihodnje leta boste organizator evropskega prvenstva balonarjev. Kako to, da so vam zaupali organizacijo te zahtevne prireditve? »Evropsko prvenstvo toplozračnih balonov, ki bo pri nas septembra prihodnje leto, bo gotovo največja prireditev doslej na letališču v Rakičanu Kot nam je povedal član mednarodne zveze balonarjev gospod Peterson, so izbrali nas med več kandidati za organizacijo prireditve iz več razlogov, To so: letališče ni preveč oddaljeno od mesta, na odmočju 6 kilometrov lahko zagotovimo tisoč prenočišč in pa, to je zelo pomembno. Konfi-' guracija zemljišča zagotavlja varnost posadkam. Tekmovanje bo potekalo na območju Murska So-bola-Ptuj, naš namen pa je, da bi pritegnil) vse občine na tem območju. Prireditev nima le športnega , temveč širši značaj za gostinstvo, trgovino, turizem... Na prvenstvu bo sodelovalo previdoma 70 balonov s 500 udeleženci.«. - Ali taka prireditev ne ho zah- fevaia tuHi večjih viananj? »Za to evropsko prireditev bodo na letališču potrebne nekatere naložbe. ki jih sami v celoti ne bomo zmogli, pač pa nam bodo pri tem morale pomagati občine in drugi dejavniki. Nujno bo potrebno urediti dve dovozni poti na letališče, eno za tekmovalce in eno za gledalce. Obnoviti bomo morali delavnice, kijih sedaj uporabljamo za proizvodnjo, in jih spremeniti v računalniški center ter dokončno urediti letališki stolp s kupolo.« Feri Maučec stran 18 vestnik, 2. septembra 1^ II iz naših krajev Prleški fiičkec Pustmo zaj mi lepo pri miri tiste Idblanske pujčeke, keri so pre zbetežali ta kak mola deca; pa pustmo pri miri toti liiblanski vinski sejem, na keren so jpondelek začeli Udi fčiii piti! Prleki že vemo, kak se pije, se si lehko fsoki den naprOvimo vinski sejem duma f pivnici, pa tildi stručno poskiišjo vina. Kuharof Pišta, keri se je pismčno hvola, ka pri niguvli vino f Skrjončovoj kleti v Cerofč, ka pri na sejmi dobivli zdjiga nagrčdi, de Škrjončovin zlher da malo trinkgelda, ka so jemi n.e vrgli iz kliti piiččlof, pa jih potočili do po bregi. Pa ka si te Udje mislijo, ka samo veter delajo, pa v koti čupijo na vošejo, ka gdo dela pa guči. ka bi ga Zajčbali. Ge je kultura, vas pitan? Kultura - sč zgrožajo Prleki, ken pridejo na Ptuj - je v vetril Ja, či se pelaš miijmo ta glovnega odlagališča ptujskih odpodkof, te ti pje veter zvrtinči f ksiht cele kupe 1 ! paptra, pa druge nestioge. tnemiso pre s lote nezgruntano ■ svinske jame prileteli f ksiht pre tajni papiri store ptujske Udbe, pa pre Visa. Zaj pa si naj ta novi šef k sebi pripiše, či do napravdiznavič afero zavolo izdoje državnih skrivnosti! Naj tan postavijo državno policijo, ka de lovila tajne dokumente v vetri - bančnih roparof tak ali tak ne vlovi. Pamet brez mejaša! Pamet z vekin mejošon pa so meli tisti, keri so 22. afgusta vun zbobjali »Igre brez mejAšoK pri Blagiiškčn jizeri, Tan so pje napovedali tekmovajč v mčtaji Črevlof, pa v žčgaji hlOdof namesto ka bi storč kvčrgii pa drugo svijarijo pobrali viin iz zbsrančga jezčra, pa iz lesA mala zrihtali okolico. Tekmovalna tačka jč bila tudi' skbkajč v vodo. Niše ne ve, kako jih je f tista gnojšnca skočilo, keko se jih je v vodi zadušilo, f!a keko /ih ji priplavalo viin. Ve pa si, ka si ji i v Blagiiškin jezeri ftdpilo ie dosti Udi. Do visoljskiga potopa do jezero te vinda ie spdcali, ka di lahko Čista voda notri tekla, pa ka de tehko Noe ta n parketa svojo ladjo, ta kak negda Radenska, gda je, namesto jiilaja vode, htela izdeliivati luksuzne jadrnice. Viin so vrgli molo mOrji pčni-zof; podi pa je fse fkiiper pdlo v Blaguško jezero; zatd pa ji zaj tak hudo zapSljeno! Pa osmrdjeno. Piistmo zaj mi td lepo pri miri, ka je lotmeriki turistični Španig še bole zapoljerti. Vojzna je kak negda Hubrlovi junci v sovjačken kionci, gda ga je hudi dež - ta kak tisti preš ji tjeden - razmoča v pocasto blato. Le poglidnite, puno turističnih pajzlof že rnOjo, zaj pa šč te odpirajo eno turistično kanclijo, f keroj do pri tod pametni »ajnštajnari« skrbeli ze domdčt turizim. Ka do tč zaj sčdprdinkali. či pa šč store turistične agenciji nemajo kaj delati, pa z domačin hotelon Jčruzalčm ni včjo nareti nič resen našega, domOččga. Pa z narOvnin bazenon za zdra- Vilno kalušaje v Morofcih pri M Aloj Nčdli nč vejo nič poniicnega fkUpčr seimprati. Tam bi turisti lihko hodili k Viklorovoj Hlldiki friški kdzji zvArč pit. Prleki so zaj skunštivali, ka jih pri Čejo s totimi poplAvami pisarn naprckad ta desni, Peterletovi alt, ali pa ta levi, naši, Kučanovi, ka bi ti prleški turizem bija še dale f temi pri gazil - pa v tisioj drogoj knigi z nasldvon Prlekija, kero so ormoški planinci nadriikali z levoj rokoj. F tistoj knjigi je fse driigo, samo Prlekije skoro nega tan. Pa je rčka Japek s Hardeka: »Tota kniga je kak tista cirkuška kača, kera roši slona. Prispefke, keri so bil kaj vredni, tiidi od profesorov - so pre viin sprečrtali!« Piistmo lepo tč pri miri; pa začnimo piičele namakad, pa rogos žmfkati. TRGOVINA Beltinci, Ravenska 27 tel.: 42151 črenšovc), stara šola tel.: 71 077 POLETNA RAZPRODAJA! V avgustu smo znižali cenel • Poletna garderoba oenejta kar do 50% .4® izdelava vseh 'i* (SOIHMSt) Bili smo na kraju dogodka Prisilna izselitev v Cerovcu Po večletnih pravdanjih je temeljno sodišče Maribor, enota j(i tako merijo 27 krat Ormož 29. julija 1993 izdalo sklep številka 1-299/93 o prisilni 7 metrov, v zemljo segajo izselitvi Štefana Kuhaija iz Ljubljane in vseh njegovih stvari iz 3 metre, so obokani in - dobro nepremičnine (stavbe Olge Skeijanec in Ignaca Glavača) v Ce- ohranjeni. In kar je za vino-rovcu številka 17, V sklepu, katerega faksimile smo objavili gradnike oziroma kletarje naj-V prejšnji številki Vestnika, je zapisano, da se »dolžnik (Štefan pomembnejše: klet je tudi Kuhar) poziva, da navedeno nepremičnino v roku 8 dni sam . .. ... izprazni in jo izroči upnik« (Olgi Škeijanec in Ignacu Glavaču), volj hladna in idealna za ker bo sicer prisilna izpraznitev s posredovanjem sodnega izvršite- hrambo žlahtne kapljice. Ija in organov milice na stroške dolžnika 25. 8. 93 ob 10. uri. v vročih poletnih mesecih do- volj hladna in Olga Škerjanec in Ignac Gla- Dolžnikove stvari, kijih ob izpraznitvi nepremičnine ne bo prev- <_ ____ zel, bodo predane v hrambo na njegove stroške. Cc dolžnik teh vač sta Vestnikovemu novi-stvari ne bo prevzel nib' po preteku 15 dni, jih bo sodišče prodalo narju povedala, da sta bila pri- in iz izkupička poravnalo stroške hrambe in prodaje.« Glede na pravnomočnost sklepa o izvršbi, saj dolžnik ni podal ugovora, je bila v sredo, 25. avgusta 1993, ob 10. uri prisilna izselitev večine pred* vača, ki sta sicer doma na Melincih, pa so pustili veliko hidravlično stiskalnico, električni mlin za mletje grozdja... Le-ta . , „ . A sta to »zarubila«, ker da jima metov, ki jih je Stefan Kuhar Štefan Kuhar dolguje najem- r --J--- J - - --- hranil v kleti Olge Skeijanec in Ignaca Glavača. Delavci so zvalili iz kletnih prostorov sod vina, iznosih so množico praznih in z vinom napolnjenih ste- nino v vrednosti okrog 8.000 mark. Vasica, ki se po novem imenuje Cerovec Stanka Vraza, saj pravljena dati prostore (zlasti kletne) v najem, da bi tako pridobila nekaj denarja za obnovo stavbe. Najelo naj bi jih vinogradniško društvo, Štefan Kuhar pa se je izdajal za njegovega predstavnika. Kmalu po pisnem dogovoru, ki ima datum 25. 9. 1989 naj bi se omenjeni kar vselil v del stanovanjskega poslopja, v kleti pa naj bi »odložil« pridelek iz svojega je omenjano vinogradni^^^ društvo, je bil namreč skleci®? - ’ ---------------- za nedoločen čas, to ponicf'-da sta lastnika objekta la^® dovoljevala uporabo prostorov dotlej, dokler imela za to interes. Ker tC' pripovedujeta, ni odgovai]’' ne na pisma ne na listke- k’ .1 I klenic, potem nekatero vino-gradniSko orodje, stare lonce in vrčke... ter vse to »zložili« na prosto v bližini stavbe; v kleti, v kateri je nered, da bog pomagaj, so na zahtevo Olge Škerjanec in Ignaca Gla- "H/1 M VINO - Ker Štefan Kuhar sam ni odstranil iz Škerjančeve oziroma Glavačeve kleti svojih predmetov, zlasti pa vina, so to li- f OPREMA - V kleti ■-konca Škeijanec-Glavaf žala stiskalnico in mlin dje, orodje in drugo »n®’' .j. >,1 pa sta znosila na pros*’’ jih puščala na stavbi, je dal nac Glavač na vhodna svojo »lakat« (obešanko,’- * tem ga je Štefan Kuhar to» 1' motenje posesti... Vmes I bilo še veliko tožarjenj i in s"' J KLET - Enako kot pritlična hiša meri tudi klet 27 krat 7 metrov in jeaibokana ter idealna za hrambo vina. Nekoč naj bi imeli v njej (skupna površina je 189 kvadratnih metrov) celo gostije. UPRAVNI ODBOR SKLADA VIKTORJA IN JULIJANE KUKOVEC RAZPISUJE Štipendije sklada Viktorja in Julijane Kukovec za študijsko leto 1993/94 Štipendije Sklada KUKOVEC lahko dobijo študentje 1, letnika medicinske fakultete, ki so končali srednjo šolo s prav dobrim ali cxlličnim uspehom in uspešno opravili sprejemni izpit, ter študentje višjih letnikov z vsaj dobro poprečno oceno opravljenih izpitov (7) in so občani občine Ljutomer. Kandidati za dodelitev štipendije morajo predložiti: 1. prošnjo in življenjepis 2. potrdilo o vpisu na medicinsko fakulteto. 3. zaključno spričevalo oz, potrdilo o opravljenih izpitih. Prošnjo z navedenimi prilogami naj kandidati pošljejo do 10. septembra 1993 na naslov: Sklad Viktorja in Julijane Kukovec, Vrazova 1, 69240 Ljutomer. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem razpisnem roku, tj, do 25. 9. 1993. UPRAVNI ODBOR SKLADA V. in J. KUKOVEC Za vsa vrata uporabljajte VS-cllIndrIčne vložite ■ Varal pfed vlomom ■ Varal pred vrtantem ■ Odporni proti obrabi Uporabite prednosti varnega WINKHAUS V$ - sistema (Različne kombinacije zakle* pania - en ključ za več vrat.) vrst ključev že od leta Ključsvnliiaretn GOMBOŠI Slomikova 45, Ntonka Sobota Tel.: 069 21497 storili drugi. se je tam rodil ta pesnik, nabiralec ljudskega blaga, propaga-tor ilirizma... je v bližini Jeruzalema, torej na vinogradniškem območju. Hiša s številko 17 je prešla v last Olge Škerjanec po očetovi smrti, saj je je del podedovala, deleže, ki so pripadali njeninim štirim bratom in trem sestram, pa je izplačala. Vrsto let je delala v Nemčiji. Stavba, dolga 27 in široka 7 metrov, je morala biti nekoč zelo lepa. Zdaj jo sicer že močno načenja zob časa, kot pravimo, vendar pa ta ne more do živega kletnim prostorom. bližnjega vinograda in vino- gradniško ter kletarsko opremo in orodje. Pozneje so prišli predstavniki domnev- biio še veliko toza*j*-‘J.j, |p r- je liko pričakovana pravno^^ sodba o prisilni izselitvi-pa dolžnika ni pfestra®' ga ni jemal resno), kaj' jenj, končno pa je I jemal rcsuu/, >■ n*' ■! i iz kleti, kjer mn r , . . _ e, ■ stvari IZ -J- , g odpovedano _ gostoljun'!^^ (kiloč^nega daiun*'' lO jii ■ odstranil in -jih sh jji * ___________ _^tT1O3* i,. I ustreznem mestu. morali znositi iz kleti ki pa niso pokazali zanimanja vana Olga Škerjanec in ^■sl za najem. Olga Škerjanec in Glavač ter Ignac Glavač sta bila priprav- dela so potekala ob Ijena nazadnje oddati prostore sodrlega v najem tudi Štefanu Kuharju uradne osebe iz Otmos kot fizični osebi, seveda za dtSča, zato oškodovane (j. (menda janec-Glavač) prav 5* (jr' mdar ta sta odgovorna, kaj gp. ni kazal za to zanimanja, 21, zgodilo z vinom in pre januarja 1990 sta mu dala pisno so se (z)našl) na prosi nega vinogradniškega društva. v ustrezno najemnino ( 100 mark mesečno), vendar ta sta odgovorna odpoved o izselitvi. Prejšnji dogovor o najemu, v katerem so se (z)našli na Besedilo: Š. SOB Bakovci najlepši v Pomuiju ki so i, rtrrTL pioSčic, 'h miniatiirirp 1 na- niiniaturice lam, h.’vsni*t “f’ predmetov iz S Inki w '• 1' *e>rej polni, pa K5 iidciovak darji so jih silili k delu v rudnikih, kjer so množično umirali. Nadomeščali so jih sužnji iz Afrike. Krutost pohlepa je bila neizmerna. Pravica je res na strani močnejšega, to bo verjetno veljalo za vse veke človeškega rodu. zlatarstvu se k/ k •'okodelska spret-ornamentiki t^»eiiL^ ta za naše ^ii in v trm v pft . kar je Se rv-i I® nekaj drob —Mjin I---- • . umetnin, ki so Konec poti Po tistih cestah, ki so nas prve sprejele na drugi strani sveta, zdaj odhajamo iz Lime, zapuščamo Južno Ameriko. Mesec dni je naokoli in včasih nas je že obšlo domotožje. Doma so maja in junija zorele jagode in Češnje, cveteli so ■ do Rima in naprej v Benetke. Od tod nas avtobus zapelje v Ljubljano, Prekmurce pa , kombi še do Murske Sobote. ■ In ko v nekaj urah pres'ozimo vso Slovenijo, se nam zdi ta Kakšne vtise odnašamo s seboj iz krajev, povsem drugačnih od naših? Svojim prijateljem je na eni od kartic Arpi, naš najmlajši v odpravi, sporočil: »Južna Amerika je ful od' štekana dežela,« Res je drugačna od Evrope, a neskončno zanimiva in njenim ljudem nedvomno tako draga, kot so nam kraji, kjer smo pustili ko- ljuba domovina tako ne- skončno majhna! Se nam bo od njenih gora, ki se nam zdijo najlepše na svetu, še kdaj zahotelo drugam? ! .1 J renine. kmetje kljub Tako se indijanski neugodnemu podnebju na Antiplanu nočejo seliti v nižinske kraje, kjer jim država ponuja zemljo, »Nikamor več ne grem,« pravi v Šali (Eksponat iz muzeja) INTI - zlat obredni nož Maruša, ki je obhodila Evropo, videla del Srednje in Severne Amerike. »Še najbolj sc razlikuje narava, ljudje pa so preveč enaki.« V nečem so si ljudje ne glede na to, kje živijo. Ne sprašujte popotnika in gornika, kdaj bo nehal hrepeneti po nošah poteh in vrhovih. zares podobni: revni živijo v uboštvu, bogati pa v blaginji in za preživetje se je treba truditi vsepovsod; tod, kjer nas je vodila pot, morda celo bolj, ker so naravne razmere tako trde. travniki. A kateri čas ni lep, ko se ti zahoče doma? Lažji za nekaj kilogramov in srečni, da je pot končana brez večjih težav, letimo čez ocean Na podlagi 3. člena Zakona o prometu z nepremičninami (Ur, list RS št. 19776) razpisuje RS MNZ - Uprava za notranje zadeve Murska Sobota dne 17. 9. 1993 ob 10. uri JAVNO DRAŽBO za prodajo garaže v stanovanjskem bloku v Ljutomeru, Postružni-kova ulica 8, velikost 14,10 m-, izklicna cena 619.619,00SIT. Varščino v višini 10% od izklicne cene je potrebno položiti uro pred dražbo na PP Ljutomer. Uspešnemu ponudniku bo varščina vračunana v kupnino, neuspelim ponudnikom pa vrnjena po končani dražbi. Ogled garaže je možen vsak dan na PP Ljutomer. Pravi odgovor je v besedah Nejca Zaplotnika: »Kdor išče cilj, bo vedno ostal prazen, ko ga bo dosegel. Kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.« Zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem podjetjem, ustanovam in posameznikom, ki so nam z denarnimi in drugimi prispevki pomagali uresničiti naše potovalne že. IJe. Zahvaljujemo se podjetjem: Mura Murska Sobota, Planika Turnišče, RaSica-BeltinkaBehiriei, Mlinopek Murska Sobota, Elektro Maribor. Petrol Ljubljana. Murska Sobota Planinsko društvo Matica Murska Sobota. Elgrego - Rudi Drevenšek Murska Sobota, Frizerstvo Silve Posavec Moravske Toplice. Pletilstvo Prosenjakovci, Zavarovalnica Triglav Morska Sobota, Občina Murska Sobota, Krka - tovarna zdravil Ljutomer, Calenski laboratorij Murska Sobota, Radgonske gorice Gornja Radgona, Mir - Mesna industrija Gornja Radgona, Pomurska banka Murska Sobota, Creditanstalt - Nova banka Murska Sobota, Pomurske mlekarne Murska Sobota, Potrošnik Mt/ska Sobota, Zdravilišče Radenska Radenci. Zahvaljujemo se tudi vsem drugim, ki so sodelovali s simboličnimi prispevk rn tovariškimi spodbudami Člani odprave Andi '93 Iprav 21Ž Inž. Vili 21ZEK. Lado KLAR, dr Arni NORČIČ, Boris KUKANJA, Ivanka KLOPČIČ, Marinka JERIČ, Arni NORČIČ ml . Renata KERČMAR. Laslo LIGETL JERUZALEM ODMOŽ Prodaja in servis vozil Zakaj po Renault v Ormož? -prijazni ljudje, -strokovni nasveti, -zagotovljen servis, -originalni rezervni deli Renault, -konkurenčna cena, -in ZELO UGODNA POSOJILA RENAULT CLIO DOBAVA TAKOJ Informacije: Servisno prodajni center Ormož, Hardek 44 c, Telefon: 062/701-106, Telefaks: 062/702-351, I" Juš Kranjc se je teh grdob rešil šele, ko mu je hlapec Stefan, ki je prav tako spal v tistem hlevu, prinesel žegnano vodo, ki jo je delno spil, ti elno pa se je z njo poškropil. Hu- I I dobne prikazni, ki so nosile v eni 'ima pa le dve ubogi kravi (v popisu - ■ ■ ■ - inventarja samo eno)! o L- V VšLs?; 93 »Seja ^irih roki kozarec, v drugi pa luč, so potem nenadoma izginile. Med tistim nagajanjem je Kranjc slišal Polonin glas. Ta Je tudi od drugih zahtevala, naj ga pustijo pri miru Torej Kranjc je prepoznal samo Polono in nikogar drugega. To so bili torej prvi »dokazi«, ki Jih Je dostavilo veržejsko trško vodstvo v zvezi s Polono Heric, sodišču v Gornji Radgoni, Toda sodnemu upravitelju Francu Jožefu Kukcu se poslano ni zdelo dovolj, da bi lahko odredil preiskavo. Ko so to zvedeli v Veržeju, je dobil trški pisar povelje, da izdela ostrejše dokaze za opravičevanje njihovega suma glede H čričke 11, oktobra 1744 so v Veržeju zaslišali tri ljudi, ki so obložili Polonino hčerko Nežo Slana skrivnega dogovarjanja s svojo materjo, in da je ob peči izkopala nekakšno pobarvano zemljo. Neža je na zaslišanju na navzkrižno izpraševanje odgovarjala zelo odločno. Ker seje trškemu pisarju zdelo vse skupaj premalo obremenjujoče za Nežo, Je zapisnik končal z dodatkom, v katerem je zapisal, da je izrazila nekatera namigovanja, da nič ne ve, da sc raje da mučiti, kot da bi kaj priznala, in da Je preklinjajoč odšla z zaslišanja. Naslednje zasliševanje je bilo 14. oktobra, iz Neže pa niso izvlekli ničesar drugega kot »besede zasramovanja in kletvice«. Končno je bistroumnim verženskim svetovalcem dalo misliti, da so pri Herički našli deset četrtink svežega masla, K temu zapisniku so dodali še nekakšno izjavo v imenu celotne trške občine: Mi, župan in svetovalci trga Veržej, podaniki blagorodne grofovske graščine Wildensteio, skupaj z vso trško srenjo potrjujemo s tem svojo pripadnost ljubi resnici, da Je Šel že pred več kot dvanajstimi leti po našem trgu glas o tem. da je Polona Heric obremenjena s Čarovništvom in da se je vedno, ko se je zgodilo kaj zoprnega ali neprijetnega, glede škode pomislilo nanjo, dokler niso končno tri priče vsega o omenjeni izpovedale, to je bito sicer deželnemu sodišču v pisni obliki že posredovano, in tako popolnoma osvetlile vse tisto, kar jo bremeni. Nič manj ne zagotav- Ijamo zgoraj omenjeni, da je takrat, ko smo Polono ugrabili in zaprli, navzočim in omenjenim trem pričam rekla tole: »Vi ničvredneži (ali siroteki, op. J. M.J, » ali sem vas samo jaz pretepala? Zakaj ne omenjate tudi nekaterih drugih, ki da so bili zraven?« in s temi besedami je že potrdila, kar Jo bremeni, in se hkrati sklicevala tudi na številne sokrivce. Vse kar tu stoji, je neovrgljiva resnica, in to potrjujemo s trškim pečatom Akt umneži« (čeprav je iz zapisnika Trga Veržej, dne 10 oktobra 1744. , z dne 10, oktobra Jasno razvidno. Omenjena izjava je prava moj-- da Sb veljale tCbesede le trem pri- strovina, kako iz nič napraviti slona. Trditev o ničvrednežih je bila kasneje zvijačno uporabljena. Kot Je kazalo, je Herička to nič lepo besedo naslovila samo na tri priče, ne pa tudi na trški magistrat. To za pojasnitev nedolžnosti postavljeno vprašanje s strani obtožene Je postalo priznanje za nedokazano krivdo. Očitno so bili vsi trije, ki so pričali proti Poloni Heric, pravi neumneži, Obtoženka Je imela-o njihovih možganskih sposobnostih boljše mnenje, kot so si ga zaslužili, in jih je zato imenovala za ničvredneže. Dne, 14. oktobra je trški pisar Turteltaub podal sodišču posebno pojasnilo, in sicer da bi bilo treba vključiti v preiskavo tudi Polonino hčer Nežo, Pri tem se Je oslonil na Polonino izjavo o »še nekaterih ženskah«, kot Je bilo v zapisniku z dne 10, oktobra. Deželnemu sodniku v Gornji Radgoni tudi te dodatne trditve in pojasnila Veržencev niso bila dovolj in slišali so, da bo Polona poslana domov. Prestrašeni zaradi tega so 9. novembra 1744 župan in svetovalci naslovili v imenu vse trške srenje posebno pisanje na deželnega sodnika Kukca, v katerem protestirajo proti morebitni izpustitvi Polone Heric, Zahtevajo zadoščenje za zasramovanje, ko je rekla obdolženka na zaslišanju v Veržeju vsem navzočim »vi ne- čam). Prav tako zahtevajo zaslišanje vseh prič in k temu dodajo: »Ko neka občina v celoti in eno-dušno potrjuje resnico o že dolgo razvpitem glasu.,, potem mora biti nekaj na tem,.. Z eno besedo, ves trg je zaradi nameravane izpustitve tako razburjen, da ni za pričakovati nič dobrega. Pri tem je nerazumljivo, da tudi njena hči zaradi tiste izkopane zemlje ni ničesar kriva in tudi ne glede tega, v kakšen namen sta z materjo zemljo porabili. Že dolgo let imamo zaradi takšnih hudob veliko škode tako na poljih kot v vinogradih. Kako bo v prihodnje, če bo prišla domov, razburjala celotno soseščino. Če sodišče ne bo prisluhnilo našim bridkim predstavam in bo Polono Heric izpustilo, potem se bomo obrnili na predpostavljeno ve les lav no vlado.« notranjeavstrijsko Verženci končujejo svoje pisanje z zagotovilom, da bodo poravnali vse sodne stroške, česar pa vseeno niso storili: poravnani so bili iz skromnega Heričkinega premoženja in iz graščinske blagajne. Iz poteka dogodkov oziroma iz pisanja trškega magistrata sodišču je lepo razvidno, kako so v Veržeju razširjali obtožnico, kako so vedno dodajali nekatere nove »dokaze«. Župan in svetovalci v Veržeju se niso mogli pomiriti tako dolgo, dokler niso zaprli tudi Neže Slana, hčerke glavne čarovnice, To so storili 22. novembra. S posebnim spremnim pisanjem so jo predali gornje radgonske m sodišču V pisa- riju so po uda n li, da se je Neža Slana ob aretaciji zelo obregljivo obnašala: »Kakor sem bila ne- dolžna sem privedena, tako botn nedolžna tudi odšla«. Prav tako je tudi Že ob aretaciji svoje matere izjavila: »Če bi mojo mater samo za eno uro izpustili, bi videli ti psi, kaj bi Jih doletelo,« To je jasno ogrožanje trga v celoti in to potrjuje povezanost glavne Čarovnice s temnimi podzemnimi silami. Je bilo zapisano v spremnem pismu, V tem pismu Je trški župan sodišču sporočil, da so zaprli Simona Kugla, prav tako osumljenega čarovništva, v Radgono pa da ga bodo pripeljali v treh dneh. Na koncu pisma je bila opomba, da Je omenjeni človek dovolj premožen in da bodo vsi stroški sodnega procesa zlahka poravnani. Kugla so čez nekaj časa izpustili, oktobra 1745. ponovno zaprli in v času ponovne preiskave je 14. marca 1746 umrl. Kugi je bil človek, ki je ceni! življenje po lažji plati, najbrž nekakšen veseljak. Primer kaže, kakšni ljudje vse so lahko prišli v »Čarovniški mlin«. Iz vseh teh pisarij in prilog je moral sodnik ugotoviti, da Ver-ženci Polone in njene hčerke Neže za nobeno ceno ne bodo sprejeli medse. Moral se je torej odločiti za čim podrobnejšo preiskavo, da bi svoje postopke lahko žago-.rja 1 tudi pred notranjeavstrijsko vlado v Gradcu. Sodnik pa je bil očitno prosvetljen mož, ki ni bit več ujet v mreže čarovniške miselnosti. Se nadaljuje L stran 20 vestnik, 2. septembra 1 25 LEI OBRTNE ZBORNICE MURSKA SOBOTA MDCCCLXXXIV SlovenicA — zizuarovalniška hiša d.d. r Če uas boli zob, je hudo, če i zasebni niki in:— Murska Sobot^^ -nejše naloge g£,v v-jif - zastopanje int^ cijskega obratovalnic ,kov P® datki, baze in povprašavanja^ijpari^' sP' >■ ■/ '5 p"' in vinske r,av®^‘ v Stikov) ekonO'’!*ri - organizacija ^gtflvl nanandnih P^.nicai •Jjl')* člane Obrtne oDve® tl'' člane ? mu-,. - stikizjavnoaJJ^b^igni® (mesečno nov), . , - svetovan )e davčne, obrtna pa ,in 0’ dim kom, la orihi »I*«*** In pO' in II" obrtno združenje za občino Murska Sobota. Izvoljeni so bili tudi samoupravni organi združenja: 40-Član8ka skupščina, 15-član-ski izvršilni odbor in razni od- ustanovljeno obrtnikov občine Murska Šo- bata. . Ob sprejemu ustreznih poslovnikov in pravilnikov In ob novem konstituiranju organov zbornice je Obrtna zbornica Murska So- pravniških pnfn* i,iA problehj® ® rašo*' flojev I na probjr;: nične admim « lavi - izvajanje ja ,nlh ,(P^ I ■ )i' J... »oa Po zadnjih podatkih Ima Obrtna zbornica Murska Sobota 1115 članov, do ^^gtttlkd popoldanskih obrtnikov, 13 obrtnikov, ki sprojemanjo goste na prenočevanie, kmetij in 15 izdelovalcev domaCe obrti. 2. septembra 1993 stran 21 H ■■ « ■ <*v televizijski sj^dred od 3. do 9. septembra 1 i X u D li z UJ > o Vi £ I 182 Etu »s S ^uj i fil s3 I S’ y s S? h liS A Ifc i “Ss Sg z Ul > o Vi z UJ o to < Z UJ O w 2 Z Ul > o V) £ i !M o « fc 3 g o 0) e •i > rt O _' 42 ■asT' 3 'rt— prti I J^i ** C^C — ^ ' O-O 41 5 3 E ■ So CfM flo® S" .B 8 ■_• U rt Q r- ** -S . fR, ” K e s “ S'^ “ rt £ (Q N < £ 1 'Š-^- S ■:i d X® v O rt ji--i I I rt «2| iž^H ^1 ' J •" £■ £■ - ?: y jJ -'D- M •’ i ti h. CJ I E □ “■Or-5 v 3 £ •fi - t »A E ■ 2*0 pj 'd t' b rt bV' r ° “7 g ’-^«3 (A p X Iri -v rt '= O , = 3 " .'»i > g ■gggg.3 5=8'S21>'^ iZO^fN E rt >'^ > =-2l3S’;^3-±^535 ~ _ 2: - o .sis7'^.^. ' ' Ss, I n = ^7 E cA I tii Sil c Al .N ^7 -•-. c .>■ r £ A I ^jJE,rt'SQ,(ftOi . g ? ' 7^57 » ' 7-3^ a i-o A-' 5^oS ' 75? - M J ■2"->2!2££22 7;;^: o3i'viiScb6 cb o V" e c n V . O O M M, i« "'' ® '’3 “" ‘Z fd fl Cb ^^^gc;-:in2-E7s7 rt O -Š P —'P' « OO-^Uv^CUF Ejl4&-|Ca < cc Vi š £ - <*=-Ž-3S-5 s i ■3 s So^šji ' 2.«?C>^„ ' S--- .iti® g>2 = =S2g2i*;-5)3 S S E^Ssio s = 'S = 2,'ž I =Ng.^’rvg£;2'’’'l'S ra £ o IS .3o.= ?s-g5 , 5.13 iSS I ^'ŽmO^SSSoS 5’“-! £'^^0 itA ^.2,£2; u^g®' .'S.3:2 o ca-ap- tiŽ2 i «^<3-6 I > -p* g Cd . £?□’ I < ^ Vi rt •u 0.!' 9 .. Š £ > B -- S O « Si=J « -o b s S<3 a *‘ b § =■ llg| S u S^oort-' e— -^ . . rt.,**jJ*^ ?£ i-v * g.g>g Os I H >■ I I sv*-^ fl* JC 0^ to < i<: Vi X < 'N O s > — 1= E ?0 1 •§ = i = ■2'a'šol's ' r7ČP”^ = 5.4i«rtti ■'B?"Da,'^_Ee 5.^ g §:= ' S-S ,‘^3£7' ris c t-. to I tl rt SZi - C s A 3 I .2 ' - •" ® = • 2:5 u " 3 ” ^E .= ’" 2 =-?„-.g E 5 I si “ š S " S M = E g ■">> ■§ ^FOc^-SjZ' 3 ■M Tl 7 ■ 'C ■ "^ • I a tid lA -£:gei‘-2 V ■1 (9 " ’ n ffl g tv 2 2 dd— I & c, OM č-^ i 5 E- ‘ -.0^0 2fij^ - C tl E cc y sc,— ►S’ _ rH ■_, S-S-SoEiS^i , rt cl t: X " I cl2 ■ tS ^> I £f = 3 = « Z.* ; S ■?■= S I E 5 N E ti 6 O 'O'J I SuJOrS iN.SO-E A J 2 «5 " I 5 I 5. c c "S 2 P r - tl C Cl rt rt "g Z 0.2"^ N Fi £ ti>y3 ? 22 a ® I tJ^iSiJ S stS.-1S*SE Lt F « ž ?:j:::r4ifl S 5 a ( o tn I I I :j. ;« c M-, k T 2 o: -D s i; 1 «,g-,S”uj’~"®’ž ■a«"^' «Es‘ ' _i ?7=i g gg^ 9 ČG.= - ■-* ■G - ' 2 O 7.4 .5 - -B - S.l'5,2c I £ g ' ^0.5 '- 5’-E g G B ? o i O DC c IL « 3 Ui d “ rt rt 'l*!' ■JE' ■-' E^ rt . ' 5 : d X -£■£ *3 « H .»I i" o iiQ I -378(5;; 'š _ , 52 = ■£ ££So6 «—'f s G ■ e S " -“8 f’■; 4,^rt'ElA ^ZS='"”SSf^^ q1^= « SSP! S _ v « tl > I r~ ■« C-3 c: b ----«3= e ". O 41 n 4) 7 ?. v > g-fl^ 5 s r.^, g" ack:^ s 8fl; i i5 - = spio ¥ S^" 2S.3 M S..- Sd 5^ E'5'^5 = r > 72*^78''£ csZo^o^ £.■,‘^»7 ” 7S®’,S2- 3SS-I 0 2 2 7''°.«! ' ; ■". I o ' njO-. a S - n, ' ^si^- ' slQ5'*' - s S I-I s ■-■S .3 2 E I M «A e'-i3,23 2 tl ir " 2^ " E ■ a-^ Ji 5 > ° N s ’|g I ^5 c °;ua’a 1'^’^ 7sEr^žS2 ^2-Z :r.C2=2 = L" (d' n (A CM E Q '5? ■5^ ’o N tl ti s o — T 6 F > i £ J= 3 N < Vi a < >N Q < S E'§O:§ ’<'-^ > N Č 2^®' - S?N >Eil> -5 -rt I -* 2 *■» >2 ” s -E I 2 g 5 s. So s i=-5 -Sik 5 “S o 1 s g ž>S £ ? £3^ fd < X 0 's II o li N tli Vi C o s v .- 3 3 a £.^■“3 8 •^'aSoB^'’* ■cdcdcPPS*''i 2^ > '>1 P ti -' u-fi g M O-B W ■o a.'G G ~ I 'l-Da 2 & > o.« M z; «£ .i: 4» tl . £ (A 3 I O ■K £! = I C! * —I ' ri. I rti -I o rt 2 5 rt -r JA ■> S^CN .Ž p . fd si§-27.i7-s;sSnSP 3(qb b^Q.OS>ifl,«SS > Sp rt /—• I '■^ rtT 5 tlj ■E 1^28 ib S;^:5>S g.S ° E r -■ ■'“ - !« 6 ?pS'= ih 1 ^5 Z -S iA £ aS S i/i > > M — rt JS ti e X iS' - K $ rt ir B • rt ® •* d rt rj d C*® .5^-3^ DC i. -P .■i! rt :=.?■ S k. 11'18 " , rbr) Ofl , i 30 z 0 hS ' ' 2 s 7 E 'e i c ^12 . a n E -jn * 2 ■ ; E X'P^2eOrt^S ‘ -m SiS opv>^5^ * ^••• >N d fl Vi Z O » I S E $1 a rtCO u > i/i 5 •• P - .3 ._ -s jf "a 71 -I 'Z □ Š#3 a ,5 o c? g = « " S 5 .2 ‘c 'S g.^4 o o i F-^'-' ® “■ I _ «£882320 ■‘1-S_r4 g ■■■;22’'£ri 7 S| 12-Si . lisi. = 03 rt E E = § ■•« S ” :; B 1 Q § ^5 ž -.:= ■£ 5 3 ■■= .3 ■2,(31° '■5!;'š'^7e§£so¥ = m* (fl P •* g CA W rt u 5 ta 2 rt £ 'A B ti 5 > £“'•*■• X "» o 1?“^ i-c ČD I A) o o?fl.s:'^“ fart 3S I ■'80 ^»1 “■^2 '-S , I 'J -_ — '^POOv-* ,7i75S ai * = 3^ b “ “ s od o < X N <2 > S s fM 'G in •Š I"- ■■^ S > Vi f^i-SiS^Sso o w -P* Q 2 »A o ® S c« S« £.ž^s a li -^.5 * o"” ?5p«.« O W ,-R 'P' ■ ? N = 5 £“’■ e: b-iiS 2! B " -: ' E 3 d tfi Q o' 1^ 9i I -SO7 I I - — * rj = »fX -t. Al M V 71 •-: _; ti _ d ? ■1'^ ' 7 7 š. « 4 S 3o ( _ S f ” ' '£■.«, «1 '5. ■= ; Pa S Er- O U E v t’ rt . tn V) I O s. p 5 ' ! -o « L - fl¥ - olN‘‘5^;-tiE-E E s 5 = ■? " 7 5 £.= ° 9 M CL M XI B fl'ii ■<3 ® I ti Z > S X (Q 7 " .aoi 2 - g_2. T * " .5' ■’ •.“ ! in*^ ■*>= U"^ -'dS" 1 UJ I I > ITJ I *4 -H I •3 “ u i - ž c I ..^S ,h Si- tč*4A I ES-JjS I 810 £^2 5 □ 4>.rttr)3;il Xrt ±0 PO -S 'i; š -5 7 g s ® E 2 7 '^17 ^6 Si-SSEc :o_o...i ■Isai? . 3 s g B s n J^-S «"'E’i'-5'^- § 2 5? G S 2 = -S- 3 J:! ■== ^ ' ■ c .a (d o cd rt o J.* 5 ifl ._ J\ /<..1 S . sS^' s •* 'd p a|.|R|8i-5*'5 2 c> X (fl .S£,00 o N 2’i 'P^ fijd e g s .0 I "S 1 T 1 -3! , ,-; 3 “jib-Mg.-Sug ' B.^. E^ifl NPjri^^ifJ 3-..;O'O I 5'=’'^- - X CA ._ . Z".s I '- '£? fi 2 o ' rt P J-— ''^Sflicdicrtj-rt ■' "P T? J*l DDE rt.X —(CiOsErtsaLd , s RR« a S .3IŽ S v- i_i a! Bj E -E d B " c S P . r ® I p rt C '-. E ttJ a a£ Č 3 ® — ot > IZI td J sSi82 3Si I ■ - jij t* : flC PcoOrt® — sr^ , § &.Q nS 7 -S l .' ’”7o ' I 5 TZ g^^^f-sa s^sg ' '?s-"ij 5 ® rt :1S,£2SS| ■2| E č SS rs’H fl s o I q -4 I qbu" ■' ' rt _ 41 A K rt v Q rt J o bC* p) ■-I rs tN i I š. -J rt > n u rt CA a2 « f: > 7 o rt ' I 'O c S-S Š a fO" M S 7i:| i-šl S ® -2 S o25 ^s-tg «X5 b ■37'0 ^!5 " 7 e C lZ rt q£c So •-• I [ KI rt p rt X rt iC c c 'C 41 'C rt j: =* £ 5 ti rt O rt c w lA £ X : g=R ga iŠŽ s ' S' S = g-§ e &'^5s.^i7>-S 7®= SS" I S £ s s , 2 fS 5 'S 54^ s 5 p_ cfi > ] «rt E » Irt Si rt .. .2 lA C2 o N Ed d p - _ J “ 00 7 d- « = t« ^• ■ ‘ 2 ‘^■- rt ?, O d tl rt b =22* g “ — I s B (J i C O O * r>J ti CA M lA p 8^2'7£ »A rt Al M 41 !^ rt I lA FjS^ “ rt rt ■*• tN O ' a ' ■'J ji 9 -S-TT I S = « 5 I T £ Z - .1! o S — j2 = a; > X t9 ' t- it - -S .S 2 27!^:?-sl I (—1 O rt rt Q ' 2 .1 ' .50 = JT- ■ - = 3 J , n ii ■ '^ fl y ^40 o gV J -O p 5 ■“ rt ■“ Sf ? S ; ° 5 ' = ,?.'u ■ J “I" ■3S)'82s w«o^8g-'*^ -i “1 L Bff ' Vr .E" — 2 " .." Ul .9 -fl f" ■■ ^ rt ' ■C '•■' ic a , .s □'o ■i’■a !> < i/i X < 'N Q < O d >■^.2 E S' 2 7: B. 5 G® 'SgS Q o Os Š;^S §)- 5 1 J r J® < I7'’”®-§in'= - 2^7 ' s E 2 « I ti rfl s ti rt > xi o o — .=|,X °in 2.s I iss®^ fl. o R, rt 2^ p £ '-' rt ti ■a S .L'., it '1^ !■= lA Vi *l I o .n ■-.ll-^S.S^ c:3=>Qc-Sa;“=® -J-I IA-, tl^fll-l I .--3 o I 6 en O tA cc rt P 5g'? " I “ c rt C Ss a ■- J “V Jt; 1 TJ o <0 rt I ll -X O -C ¥ tf 5 o g-x S>4 ,S a .s o:! c ■^ _ o N ■^iS- Ui,’CB-2i ff=rj I “o S u « > o ■§ 2'= U'B « S = r"?!^ I Pd^^PP^ l-J-i _ a-^HT.s® § c£i7 2 T ti>j5‘^ ZT 3 E •; ii (d v> > I C >^!3 3 I > fl > K- ti _• C 2 E ršo>^do®~’'A«rt.— '1 = I - - - H-iUn=f iZ^ocjiJA.Md'^® lA ' '^ ^rtgl^cdffl o -S ' ti c - ci-E:'C^t5 > rt 5.£P, iCj^rt 5-g I«, 0-33'« Hiš ‘2o6^£‘"> § -.53 £š«S.3^.3-^“ ■ -g S 5g2,_-M*D .*-.,- »A I Ort rt »A n S' r dl! M p i I O 5 I 9''4J ' Q .0 IX >0 i_ _'5.? ^b; K rt lX 3 T= B 5 s s 7 2 (d »A n B « .2. < > ' 3S" rt -o rtC X fl fj S — I rt fl I tl * „ I ®2 JS -9 = I .p “ > • r.^ r- Č ” 1^.-^ s-g 8^^£--S:2,7.1^^ r-=3:g-lSfl.ag^8 I ”vt S'*i0*3_(^'^ l.-dOrtcSOn^ I X ooscM.-I --!?“^T7 jrs) cc (d S \- 5 2 6^" oo z ® f ob^ rt. Q. = -g;^ I = I I? c -3 I ii v u' 2 >■! s« • fl ■ - ur - tl .*C J* b. ‘ s“; H E-S-eZ?;^ g d !0 I vi 'iG 1 -— rt o to JO O £ c “ ae p< ‘ O rt B (N z “' - — ■- „o~ ž '= 'i-ig^SjsS ' sH-g rt Od 2 _L tl. u □oSi S O I ■£“ rt V t O Zj » rt -^ ■Ji' o > r] >b '5 'P 5 I * E m iiiNi iSijbOia- °z? a"" S C* S =2.6t ■£■■5-' I o« N I - s «J E >• rt tA o rt VI o .□ Tt' I' Si-V.Už M g’ i S g:i : S-Ss e^5-§'S z p Si , 'd i! v 'rt £ H - ' *fe |cA.L BCX « O lA C O c c ' o ■“ • s *“ ™ e š 3 _ E r^ ‘aoš *—afJ iX {g ffi «s S ■'^ ■= S - c 1 'o'-E 2 S 5 'Č ■ .« o _ 7.2 O-.Z JJ J! ,g>3-|o?Sž ■g ti|^ a ? 5 C o 'jN ff. ■“ 'ti 5 ^ ’— z fl oSQ §28 g rt rt Š gs^ šl - “-Sč jšn.i-p; >5-: Aj^ti oci'*dš'^c4f*i S J §2; I i£ tl ■£■■“2 “ ° « « X .1 Tl Jd s o -s-. v- 'fl Cl’.^ o _ o IIr?« E ■■';2 M 1 E N rt S S 5 Vi ir ra o --nT^ ? I E J & v 7 iV OJ .:J1 » -ivi rt iL] So K/I ’ O rt ai 0Q rt ■2-0 2“ O Al P ^OiS’-5'£'-P 'aS'S§^8c->i7.g'c„ 5® = i.^iS2 K(if2 „"Gg2.j;iSso5g o I C fl rt ■■ .^s ? I u ± — c 3 1 IC C '*- 'A s G «J rt JS ti o “* >r -* i' K. ’ □ 7 .S,.^ rt - rt •* < T X E u U rt v Ilif I 7 o. r Z I I 14 a - c 1 = '^■■ . ac n Š £ ;12 a . £. rt E o II c S 3 ti — "-¥■*- fi Ir" rt !? rt flk ts rt .£ ii lE* rt ti o M c fi 41 rt ,9 .A O « < < o s v .Z i-r < c4i,S O I I ----T - 'O ' E ® 'S N E ' rt 2 ‘G 2*° 2 B .-7 n M 4. P jj S ' i J “ ' £ S2-85.^ §“š = S JZ - _ to a ob,^ ■" _ Š^“ ' ' b® I" C -J? s I— 'O tTE. —Ji-j r o 1^ tl *“• 5-“ e^rtX - , 'C i S.2S f - {5 rt o « 2 'O g §0 S -^2ES2'šyi^K5'a -js=o2 ,insi= «= ' ?;š I 25 , s t ■ =)« ® 8 J /S , ' : 1 5 £ 3 I -7.3-5“ E*a s-r ^■aiš ' 74iJ§>;£7;;g'E -■gv?. ’ s -'■--^ c Cb et rt 8A .. - ^ H ssiri,.! S*?®-' 5 s ,f! - i * 5= ST‘®r^ j S. ‘^T* SoOJAtjrt 4» ti - o*'^ n 1 N SJŽ ,>kZAI |C7>.2tJ.-Oe^ 5 £ o>2-p»Ž 'xrtm gl3^^ |«Q151.4IE rSsdšS 2j^s rt,41 G*^,--’&*.> 7 *’P_’ 4lrtA^rtv-:±b^tlxK^ L-a ■ ' n-g:ss> £- sS = o^-§s = e3«fl=£Egeflfl Ko-Sssafljgrji EOiiO u:5O..1^q_i -gS i,^ O > rt XI " O i2 F :• E • "o ® lA £3 I" >N O < S > .5,^ iS (d i^N M > < > e cc Er tl iw -1 ,2 a &= S cd n O-CA B 2 Si53^2': 2 •; ' iS 2 » ? 27^'7 ' :3 5 ‘"S titi c P rt... ^ S^rtO.^ O"". r”iil.ii'.'« ausug.a^fl, c®doF'9 i ^75^“! n7 O7-Q5ri ll 1 ? ' .i I S š o JS o a H o - 2'Ž.53a “ .ixi^ — Vi Sl ' " 8 -2 - v ■rt rt iS E K rti rt E — ‘, 00 C rt 1 - 5 ’S^ .2, c .-u 2 = &2 r N I '5rt2 pti —^-Pd A fi _rt 'c* ® d § ŽSS8“- -- - ' rC (S. 7 u S S * -S s O *-; tA dj rs Al J, m .1 3 s " SS “■3 :5' . .1 ”■ « rt 1 E * S ■■■•El ‘ Ji "31 £2^£^ E E? 6 ' S E C 2^3 ' g"'3 ■ £ I l5 .= « ,0 z. « Ji I i> T 3 :z 7 o -g g 2 S = -G 51r. “■ss aS.r.^S.kad ,^, rt 1 p 5 a s o 5 Td ." ■» rt 2 E ? i? lA O rt Z' E U E« “ ’jR I &,fl iA t2 5-9 O 3 _ V _ E Al 3 O d S Al Ft i*i ■‘i , I K Q > -Vi 1 oc a 1 X I N 2 . o E ' ' 2^^' «<,£;='5-"-- “■ Č?"® * *■ cii2i^p 5 ufl ■“ _ rz p 'p .d E O tl S d rt V tl > os t*j ? (d J? -c .St « < ih: M iS-g._S£ Sgg^S^.Sig'^ £■5,-SH 2 g 5 , ; ž g ' , gAQ-a 2?.JS^ 3-i- 3 5 rt •p 1’S I s I rt ' -s s “ 7 h S " S v d o -■■2_‘='F-t s o " li« , , U■J'3'-|S.W<š b... = fr,S-''«,-,3U .3' I CA o I I C I 'S rt “iJ i S ■- S 2 c ® Si Ž I I W Z j :>qxa Vi "a i O' 2 e'5‘J 2 ! S S > rt S Vi 71 D. U O lu ____________ '.b (M X 0 2. rt Al ? B 41 'C ti rt 5 •c* CL p c ;s ■3ci > 5 & Š- s 8^ 5^ ----- ---S 'C 5? S lOs i-i .‘4 23S/§aS2-M^ >A J 1^. 4 irt. (A [H ..^ >:E,rt^J.5 2 _ ”0 si > I -J.Z '0ŠS_'rMK^xS_QJri^,^, 'e ____________ oo«.2u'ŽŽ''“'S '"i isi n 5 s '1 «- D»oc CACoSoCSd I S-Jrp^^* Idffi ^7'-! c cd rt s _ d t“. . til V./i *■ rt »M onK v5 'A rt 5 O rt - ® S .rI b ti 'C rt-i-Lj-j-^ ■ ^.gzs ŽiSiiSR! S 5-J' Šza- “O S'^-3' = S I i2-=oiG fl"® S oa E^-d □ 71£2°=. ^Zi-! i± — 'I * AJ ■■ . • ti" cb '3 ti ,2 fAJj .2=2 uOii S" g-,M M-i d cc Ot W til tS cc S t I J — d I E s TT « O N o S-oo??^!' — !.-_ 'rK-ti £;rt-'SpSC_ ■8 8 'Z EI Zg I® 2 g '^■g « 7“Js^«>š'° i E 25 £0 i — , - 1*1 -oE^S^Ke^e^ 7 = 7 = s;:2®!^1^1 B *» I R I St««! ■g 3 S «7 u 3 I -04 £ b'a o( lo ^-. o ■' ■ ^ 5 5 Mil (H m g „ R 0-2 « , o u , :5'h^aO-l j|.3 'J'aK.7 g7Ss^^3- = g-Igo I CAti-«i|o^»’y **^r^ I .fl a* » « - 18 žIH 8b o -* c' r CA rt dl 1 > d o' £ A a rt rt lA < (d ^7i§; s a E > W ■= ® -z. rt rt rt C c X • >. ' a> i-3 tl v ' .y "H u 's-.ss I; It d fl T' 5 •* N C C 3 e-š rt £ £ c o '^^■So-rttititi r: 3— ti3:.vS’S' c c E ' Zi £ 2 3 05 tl s 12 ' “ S o — — Jd P , *u ''I £ I “ >^^7=S> S o 5 — X M-. - £ J. i# "*- dS rM < «“T £c£? r3 * s ti” I 4I ^S4 .fuj n I ;3 d tt, fd -d S ^ 'd »A fl č 1 rS-a-.^^S E §■' ^sge2;pHo;5 . ..-sa:^^Qg8.= =s2 I '5 s o F ^,MS (d . . . w a tl rt iVrti— — . J- , ,S2;s< E co > < > E •o g „ ^83 s s — rt o . ' - rt V) ._ »“•N S X 3 'J rt » I ' 3 o 2 o s c . s s v 5 t I .: rt 3 S fi.3 i -=.■1; gSog i ■ , t* 7 .=hi7^«^3 I p 4) fl I > ■’ — 4; rt O •'* ti 5 2 5 Sflti^s.ti b > j£ "T ?ji - JS .H 2 t-R 2 o 5 ■'’ = 3 - J; li id bCb'S 00^ č o;iCHC"SO I Ni-^ N M E .. š^i “J •• i 5 x 'E ' I 2 rt ^55 SsMe = “■■17 S -£3’2 5 - ”-=-5.5 c o Zi^ I I E ic^ ■ - S I a » p fl. o -J s S.S S,2 *■ Š12 - -■' s,S I 'i ® I E ■ 21 ‘■■^ [ J c 4 H |2 “O v “'S^.i,‘iaŠT=n^ O ’ š ' ' .a E b tu Qi— V) ' 1 u a^"! a,'£'3’w.'’’ £ ^ ’“■* IM ti * 'Eig s 2 s i'V5 s * s VI .Sl' rt 'u I rt rt d rt ti Id d rt tn v tl *n P S 3 ;2 C? ■s .9 = ■ i* ■ ■ ? a ? £ '^j v ■-. tiTiAl n 00 !/• C >. hV N n E I’I1 s ■•r S Sirj £ H Ji ^"g .51 o 2 M ^Prt^o^ ,PlciOai^W fl o. rt KI . .KI B r •. t ■“ iO VI I I ,?7+j Q.(j š'i’(i:7 ri/. fi I C 7 "ši S t ,. C V e .2i Q »? I « fl. i o ;E (A tl IsSIt-n“ ^2-7:2; = ? rt M o Q L. S ■ _ 'ž=58‘y»i ■=■§7 7 - „ ■-13’= E a2cs'3R " ^S S” s s £ s IsŠ lAi I (A U IfbJ ® ® 6 £ S S ZS ™ 3 5 s 'Š^.M X ' ' T e la 5 g č •J. Ka v* i* ID P P ■Si ?''5 EcŠ„5 5 ■■ 2 E 2 5S '"’C E" ■UŽSocSko.^^ h^r-=H“s -6 c,., s I ”rj r:.^ J ■557775^“ s X - K n- rt rt rt 23 ® O 3 d • • • - "• a«s11 ' I .s I £ en^flCrt fl_____ ■; * .N rt ^"»«1 N a d s o 'O d >V) rfi rt 'Ode Ec §22«’ ic.g Sf*^ ti tild ^rssl« 'tl ^.<3 , i= žji aJlŠ.L2 650 “ " s 1 s .’£ B s ■a7.u^"g «£ 5 •aetirt^rt-g * fliol^ag *43 1:5S°arrž *■ B rt S 41 ' i£ d • r O d Vi N a5~'"=-S.t '"§ “'■1= I I N 'E E rt 00 3 C tri aif 3 w li P £ V * u 3 c aj J* 5 £-=B <^RŽ’S S > s":s^ -r en-š I - s ' 2 JB d io d DO « .5? > rt s I 'O S l-S ■■ 5 Š2 h5i<5i^=Ž O*J »A s S = ^c^7;^7 '= 2 ® č S« F 8 g 2 O C c Ct tli’ .S ' S 111®-'j S §7 S • c W 'iL ns (A d s 'CQ * '1 g d2 ; Sg3 ti Š I I s. 'C S H".lij. -so ' 1^'^p 3 H I c "B '&o g- I ? E g.2 š “s 2 sTJ t J 7.5 7 O I isCo^O'o(i*^!Š 8 .a-S . u s 7 2 ■= o - '= -fl o rt *t’C'^.jE ti «2o rtf‘'3“' rti5 JjjČbl rt^! Eo^’''' = S 17 £ I a“g , Žig E I 2 liS s «1? ' ZJCb “S 1 = o V l*' H OŠ o (N t'l " M s .= = '4J rt 7^’S _z = = “’^Q I n C v. rd 41 fV) — I : I i? 2= s =-!5 S.7 25 .A t - -. IH w t-a •" m oo=flE32E2 I Eli — ^A.B "-rTrt I S-— P .-fl . . 'I n — rt -5 ° s "E S Š ' • . rt rt es rt Q St < X > < > oc s r □ S Ui ?§5II ali ! rt v X * O ® Ji = 7-5£^ eBS - = rt o «■1.^ "■«; 2 S E g 2 i n o- = ■= -' K s s s Jj -«** s p ZS . ^-1 u fl*^ rt .9 r?; ti '7 I ■o’t^ .o I rt "S J5 C P 'rt^g’'ar.-^'‘‘^.. ' * rb 3 ■'■:? J 00 vi 'd lA t) !C "S I -c ‘ 2 og fS 5 SŽ® .St Vi rt S " 1 g’^ Š £ n rt td A jj — — CA O O ž ® i> I SSS i e 6 2^ 6S li: S O rt Qm CA g •- 2 o 8eS-S^:5-222 = -“^ ® — H u ' ifi I • S I rt X O v R *" ~ 2 c li- v e s « .s ■ ■“■ 1 ■s meSS^msc« 2 S az:.r,•» “ 3 i = i2 SaSEJZES 5 170.72-«- a ® P -■ i. — '—: J Z JO 3 S X **) 3'-8 7la4.g7 2H';i ' S7:^4%57 . fl c .n E ■• rt -s j< V ^l-Ts E • = A ■_ ? J »2 I E c 1 N ‘.v — -iiVT -E. — j:m'!3.as22 ^®5 E^77; , 5S s 5 rt gS< oS = rt »'I St rt es tC o r i :=■ E £ ti t V) X >N Q < S š I £* o 31-^*^* PtD3tid>A, Oi O 0 5 > '5^ '5 g ’&.£J8n-.S d- e_. (d E oO .liJ a^ss-sgl-sjjo rt ti o ' rt E I S d (d £ H cč =■ S a B M ■s c I E ^i^,“ I ( g ?■: = .s d » 'C c j: rt d 2ti^< £ ** er ■ o " rt s tl -1 sVj ?5?S Os -3 I X s e 0(1 72c25-S-|j!-d’^3i I o -o 4^ c e s fl sa ~-‘"S'=£ 3 j;* rt « =□< - rt *o p* K n JŽ t ■; □ ■“ .,. = ■ £1^ i.K-Z - ij , e " b , iizji'; 2 ’ c « cl ' j; ■= $ 405-'., Ei^ggb g 8 c "e < .2 S ^■i i N 5azž-4 5"-.g- o rt rt fl) B= ji E -^■S J 'p ' -4. • - A i; ' '1-1 7’ rt I SP 7 ® O 'L' I 7 7 s" Q s - -E.P; --tS 5 ^Ngg^f^gC ■" 0 £ C S5 S — I c'o£ ^iOvi2£Qcde4'iC'fl4.. cli tl M fsSŠEŽg^-S-^ ^^.SOoZsJb.b Sft E 'P Oj iN fiO id .a I > 'O 2 E Šš“;5' ■■^ 3 tiS I o rt I s s'5 i Tl. X rt 'S g č-g g? a s’- tl ’s 1^3 I =“ g.2ž„7:f ‘ ;. = "? ■* *- C C t '5 rt ■§ rtdsf?- — "^4:’-^5 2ž alibi'’ 5!b,=;^MS|,2ga I- rt " E .. V rt S ' •! 41 d rt a > «< “ rt “^7 rt T »A lOP o i± 'A rt _ ■'1 il.71 > rt Q ® lA rt i ta .K m n fA r P £rš ^go 5 c^rr v — o K ” f'! N s, ■ a -n ^■j JI E 7 « 1 7e I !C E S «1 P ' A -S 5 3 s 1 8^ 2*^-?s P 5Z6šcix^ 6x!Ci Oi E —• IS' o T s rt tl Al " S E.'K £3 R 3352 os;"'« I S“.5o . -« = ?i‘i!2’9 I £=3 »-s^-s B>o *“ ri «> £ 1 c Zo 3 S fl .S-3 lo-S . ?> ■“S^-Su^-Sb v-£ 182 2,8-55 2,-h SQ § ' rt 7 O O fc: iA -fi, c . . _ E £.§“■“ ž"^ ' rt _3< _i= '' 3 S = S — kO — s w X < 'N O < s f Ji”- £q^ v •o ' 1 Cl rt z r- ' 0“7 rt’Z 78:qj0” k .■7.? 1 I ® Ss “S 2ž-§g^'=’"“ .2 = 7®g5s= ".<.3 ' -5 ' -^1 - = ta ?. 7« c Co fl.STrfl-— "' i!''5Wb.. ,7< . oRo = ■§ E S tl rt 2 .^' ^' I 2 Q e'^’. S S *" bi5 ■ i I > aS Vi s 2! rt tl o' • 12 2 -d g;.: s u ! ^:-:S ” • rt tl - v b EN^ g E fl Č irf*-) 4J « iu5oa^ Ai> 2 v Ai I “ '5 "EJ 'p • E £ rt m c c P "5 — 0*2 >2 ^o ■5.2 Sd. > O O 5 § til 0727! g 17 ?! r-' rt Z 'C I 7='2 j’^2s67 ® “ I -E<3 »j 8 Z E •3 5 5 ■a o O (0 > < > - =š « SSh s X 'O /*i Mili ^N q « - C5 '6 ' e 41 d ■q O rt E ti i r^s r -S ii , I •?' '-c^e^ ' ž 2 .S - -s ' ™ W a I s 7 ” = E5e-aS32.§E Aj fj Irt Š tvi O P rti P flrt ' s So 6 li S " ^ '“ 2 .‘=^-„7'«s«j«-_^ ■2^^is«g«r * I I tJm > ■= ■^cfl 5 ‘ h © 'C CC v? I d CN rt p 2 3 = Vi XJ id* ift rt st ■o > cd rt t3 © 2 1 --'^ ■£ L a o ® 5 ..EmoS^^Sd g ^2 s«>=-šS £-!s a 5.z3 lOKiii:^lZ>> >0 s to EJAjSh^bi OV > JR. J > C JrfP u^cAvi OioQ P 1 ». •■— Al JR. .^ ti S 2 2 5 — 2 .,L£''‘ = 3 - N !■ r2 rt “ ii uo & o. d ' rt V) ri . rt ip > I rt I I N I I 0. m o "O ._ ‘S '~S' / rt ■, rt e :■ P I 2!-3-^2d . rt .. d 0 “5 o . i«-, d rt .'5 *M . ; I CA X I *t I 5jc , ' Cd OŠ d ibiSSS. > E 5^ d c I orjX' I ' '■* .ft2 I -G stran 22 vestnik, 2. septembra motoma vozila to KAWASAKI 5W KLE, letnik 1993. prodam. Tel.: 82 929. m9338 JUGO 45, letnik 1985, malo rabljen, bele barve, registriran do aprila 94, nujno jirodam. Marjan Slavič, Orehov-ski Vrh 40, G. Radgona. m4213 Company 690(W UURSKA SO&OTA. veičica 4e tclcron 064/13 sur, rjx; PRODAJAMO: n SOT kmetijska mehanizacija TRISOBNO LASTNIŠKO STANOVANJE v M. Solx)ti prodam. Tel.: 23 430, od 10. do 12. ure in od 18. do 20. ure. m829 VINOGRAD prodam. Kapela. Franc Rauter, Turjanski Vrh 10. m838 NJIVO, 60 arov, prodam. Kosi, Brodarska 32, Krog, tel,; 26 139. m840 NJIVO, 28 arov, na Beltinskem (KonjS-Cek). piodam. Tel.: 24 148. m846 - FORD FIESTA, 1.1 C, cena 17.500 DEM - FORD ESCORT 1,6 CLX 16 V. cena 25.200,00 OEM - FORD MONDEO 1.6 CL 16 V, cena 32.000,00 DEM GOLF D, letnik 84. prevoženih I05.000km, piodam. Tel.; 62 103. m785 GOLFJGL, letnik 80/12, prodam. Tel.: 70 316, m796 ZASTAVO 750, letnik 1983. 45.000 prevoženih km. prodam. Kristanci 7, Križevci pri Ljutomeru, tel,; 82 601, popoldan, m9330 ZASTAVO 101 GTL 55. rahlo karam-bolirano. in pralni stroj Gorenje prodam. Tel.: 87 617. m9331 DAIHATSU SCHARADE, leltnik 85. ugodno prodam. Tel.: 51 216. id83O FIAT 126 P. letnik 81, registriran eno Leto, prodam, ^žki 54 a. m8O3 MERCEDES 406 D. registriran do avgusta 94, vozen z B-katagorijo, letnik 1970, generalno obnovljen, ugodno prodam. Informacije tel.; 43 276. mSOd ZASTAVO POLLV, letnik 85, registrirano do julija 94, ugodno prodam. Tel.: 43 276. m805 R 18, letnik 1979. Ltaramboliian, legi-striran do novembra 1993, prodam. Sotina 4, tel.; 57 131. ni818 BMW 318 i, letnik 80, registriran do 7. 94, dodatno opremljen, prodam. Horvat, Nemčavci 10, tel,: 24 718. 01827 STISKALNICO za grozdje, hidravlično. 5501, prodam. Tel.; 48 2?S. m780 STROJ ZA LIČKANJE KORUZE prodam. Beznovci 40, m784 PRIKOLICO, 14-tonsko. na novo registrirano, prodam. Trnje 52. m794 KOMBANJ EPPLE 211 H in puhalnik Tajfun ugodno naprodaj- G. Petrovci 70. m808 TRAKTOR IMT S42 prodam. Tel.; 45 545. m853 živali SATELITSKI KOMPLEfifl Montaža, prodaja, servis! Ugodno po- . sojik) na 3, 7 in 13 obrokov. Informa- . dje: (062) 731 443, vsak dan po 16. uri. ZASTAVO 101, staro 4 leta, ugodno prodam. Tel.: 24 237. m82S FLORIDO, 1990, registrirano do 3, 94, dodatno opremljeno, prodam.' 069 46 109. m833 KADETT 13 S GT. letnik 86, prevoženih 77.000km, lepo ohranjen, prodam, Puconci 202. Tel.: 45 157. m835 ZASTAVO 101 . letnik 84. prodam za 2.000 DEM in moped APN 6 prodam za 20.000 SIT. Franc Mulec. Okoslavci 43, Videm ob Ščavnici. m844 ZASTAVO 101. letnik 82. prevoženih 44.00(lkni. prvi lastnik, prodam. Kup-Sinci 23. m84S WARTBURG GOLF. 13 MOTOR. LIMUZINA, prevoženih 36.(X)0kin. registriran do septembra 1994, ugodno prodam. Tel.: 069 21 636. ni847 PEGEUT 205 GT 84 IN CITROEN BX 83 prodam. Zoran Horvat. St. Rozmana 8, M, Sobota. mS52 MAZDO 323 F 1,6 i. letnik 91. čme barve. 17.700 DEM, prodam. Tel.; 40 251. od 15, do 19. ure. m854 * FLORIDO, prevoženih 3(r000km. registrirano do junija 94, piodam. Bia-lOnci 124 a. 01862 TAM 75 T S B. letnik 1980, nosilnost 2.3 tone, s cerado. kleparsko- ličarsko obnovljen, s tehničnim pregledom, prevoženih 30.000km, prodam. Tel.: 89 065. m9335 ZASTAVO 101, letnik 1978. prevoženih 83.000km. garaži rano, kleparsko-ličaisko obnovljeno, z vso dodatno opremo, piodam. Tel.; 82 341. mOSJO ŠKODO 120 L, letnik 1979. registrirano do n. 8. 1994, ugodno prodam. Štefan Košar, VeSčica 37, Ljutomer, m9339 SLUŠNI APARATI SIEMENS TUDI V POMURJU • UgtKlne cene slušnih aparatov • N^httrajša pot do kako-vostriega skišn^ aparata • Hiter servis jn garancija zagotovljena • Možnost m^Sh popravil in nakupa bater^ SIEMENS abaopuka M. SotMta, Lendavska 8 Tslafon: 21703 UUUHS M. M.: (062)513«« PICE IZ KMEČKE PEČI Lovski dom Cankova TRAKTOR FIAT ŠTORE s prednjim pogonom prodam. Kobilje 9 b. m861 DVOOSNI PRIKOLICI, 5 in 7 ton, prodam. Tel.: 069 32 580, 069 81 487, m9342 AGROIZBIRA. Slavko Prosen, trgovina prodaja najcenejSe akumulatoije Vesna in Topla, gume za traktorje Ba-lum, rezervne dele za traktorje Deutz, Ursus. Zetor, IMT Fiat Štore. Cene so ugodne. PokliSte nas in se prepričajte. Tel.: 064 324 802, • mop posesti SOBO, ogrevano, s posebnim vho-,dom. potrebuje starejša upokojenka. Veliko odsotna. Ponudbe po tel.: 21 741 ali Elza Lesar, Lendavska 8. M- Sobota, ves dan, m781 HIŠO, nedograjeno, v Bakovcih pfo-‘dam, informacije po tel.; 55 160. m782 STANOVANJE v M. Soboti iSče mlada družina od 1.10. 1993. lahko tudi neopremljeno. Tel.: 23 177. m797 SOBO v Ljubljani oddam študentkam ali Študentskemu paru. Tel.: 061 267 KRAVE breje piodam. lahko tudi na posojilo, Gomboc, Geriinei 109. m78S DVE KRAVI, ena breja 7 mesecev, druga s teletom, piodam. Emil Marič. M. Cmei 6, tel.: 46 764. m813 DOMAČE ZAJCE piodam. G. Slaveči 110. m849 KRAVE po izbiri in brejo teUco prodam. Podlesek, Pečarovci 7. m864 PUJSKE in jugo 45. letnik 90. 20.000 prevoženih km, prodam. Satahovci 5 c. ■0866 KRAVO, staro 3 leta, rodovniško, kontrola A, 7 mesecev brejo z 2, teletom, prodam. Skledar. Pod Logom 17, Turnišče. mop NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET super, ijave. uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, tik pred nesnostjo, po 500 SIT. Vsak, ki kupi 10 jaičic, dobi eno zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gosrilni Anice Benčec v Bakovcih. tel.: 43 070, ati pri Darinki Zamuda. GaluSak 6 (zidarstvo), tel.: 68 044. mop NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, tik pred nesnostjo, ix> 500 SIT, Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Tibija Horvata v Nemčavcih, tel.: 24 393, ali v gostilni Železen v Bez-novcih, tel.; 49 025. mpp KORUZO, 70 arov, za silažo ali v zrnju prodam. Štefan Vučko, Srednja Bistrica 17, tel.: 70 320. mSll KORUZO, luSCeno na njivi, tha, prodam. Ptemoša, Št. Kovača 50. Turnišče. m814 GROZDJE z brajd, črno tn belo, prodam. Polana 24 pri Murski Sotioti, tel.: 24 705. m815 POHIŠTVO ZA SPALNICO, rabljeno. prodam. Dol. Bistrica 109. m817 LADIJSKI POD, 435 SIT, z dostavo, smrekov, suh 4m, 7cm, I. kak. razred, prodam. Tel.: 063 333 43. m820 KORUZO za silažo prodam. Tel.: 24 779. maži @L @o Companv 6M0O MURSKA ^BOTA, k« t«»«ron 069/23 $07» fa*; 23 507 IŠČEMO POOOEALERJA - PRODAJALCA IR SERVISERJA FORDOVIH VOZIL IN REZERVNIH DELOV ZA OBMOČJE OBČIN LENDAVA G- RADGONA LJUTOMER IR ORMOŽ. ZAMTERESIRANI NAJ SE DO 10. SEPTEMBRA 1993 pisno prijavijo z opisom strokovne izobrazbe in švl|enjskiti izkušenj ter poslovni) prostorov, primernih za prodajo in servisiranje FORDOVIH avtomobilov. 204. VINOGRADNIKI Vinske posode !z nerjaveče pločevine, raznih velikosti prodnia po zete ugodnih cenah GORIČKA VAS, ŠALOVCI, d.o.o. tel., telefaks (069) 59 033. ZDOMCI, POZOR! V Ravnah na Koroškem piodam hišo na lepi lokaciji, bližina avstrijske meje. Tel.: 0602 23 100. mop GOZD, 48 arov v k.o. Pečarovci in 13 arov v k.o. Bokrači prodam. Vladimir Veien, Slovenske Konjice, tel.; 063 755 717. M725 TRAVNIK IN GOZD, akacijev, v Veržeju prodam. Tel.: 87 201. m801 VINOGRAD, 18 arov, z leseno počitniško hišico. t2km iz M. Sobote, pri asfaltni cesti, prodam. Tel.: 22 957. mS26 BIOENERGMA — ZDRAVJE 10 tet prakse In izkušenj. Zagotovo pomaga v 90% primerov pri večjih telesnih In psihičnih problemih. Tel.042S44-171 Igor Husadžlč Mursko Središče GARSONJERO v M. Soboti prodam ali menjam za večje stanovanje. Tel.; 32 910. m851 PARCELO, 12 arov, ob glavni cesti na Melincih, primemo za gešpodarsko dejavnost. prodam. Informacije po tel,. 31 850, od 18. do 21. ure, razen ob koncu tedna. m859 KMEČKO HIŠO, Starejšo, z gospodarskim poslopjem, 18 arov starejšega sadovnjaka, Iha njiv, 50 arov gozda ugodno prodamo v Nuskovi, Gizela Peček, tel,; 062 511 600 ali 57 099. mS63 NJIVO, 1 tia 26 arov, na območju Sebe-borec, prodam. Cena po dogovoru. Informacije Filovci 168. m 865 SOBO. 18m=. primerno za pisanno ali mimo obrt (najraje Sivitstvo). dam v najem, tel.; 21 078. m753 SOBO s posebnim vhodom, ogrevano, s kopalnico, oddam resnemu Študentu. Tel,: 062 39 533. m863 MLAD ZAKONSKI PAR brez otrok vzame v najem počitniiko hišico v Savudriji, zunaj sezone. PlaSlo po govoru. Informacije po lel : 33 373. do- [nS31 STANOVANJSKO HIŠO na i8-afski parceli v Dolini prodam, tel.: 76 050. mle razno ELEKTRONSKO HARMONIKO HOHNER, IZO-hasno. zvočnike, trisi-stemske, in mikrofone po izbiri prodam, Potočnjak, Vadarci 31, tel.: 49 284. m8O6 ZAMRZOVALNO OMARO, 2201, zelo malo rabljeno, skoraj novo, prodamo. Tel.: 24 863. zvečer. mtu BELO VINO, 7001 (rizling. Šipon), prodamo. Tei,: 82 156. m9326 CENTRALNO PEČ EMO 23, malo rabljeno, prodam. Tel.; 55 199. m783 H m-5 M AT STEREO SATELITSKI SPREJEMNIK S120 PROGRAM) IN TAKOJŠNJO MONTAŽO ŽE ZA 490 DEM. !TOi =lrT»T4?>-A»TJ ODPLAČEVANJA. Tel.:{069) 23 433 ŠTEDILNIK za centralno Ogrevanje Gorenje MIV, star 3 leta, prodam, Zoltan Peii, V, Gomila 85. m856 KD BAKOVCI začenja v nedeljo, 5, 9. 1993, ob 9,00 tečaj za Šolanje službenih psov na vadiSču v Bahovcih m8S7 OTROŠKO POSTELJO z vzmetnico, malo rabljeno, prodam. Tel.; 24 148. m858 RAZNE KOSE POHIŠTVA, po^elj-nine in montažno garažo, zaradi selitve, prodam. Luthar. Mladinska 44. tel.: 23 585, zvečer. m723 HI-FI KOMPONENETE, 2 x dvojni kasetofon, meSalno mizo, CD-player, (padeva Lee. zvočnik, eguilizer in analogni gramofon prodam. Informacije do 15. ure po tel.; 21 064 ali v Puconcih 185. mop KLAVIATURI KAWA I FS 64« (NOVE) IN CASIO MT 540 prodam. Tel.; 82 438. m9336 HIPOTEKARNI GOTOVINSKI KREDITI. 12.5%. nespremenjeno, do 4 let, do 40,000 DEM, za nakup Peugo-tovih avtomobilov, posebni popusti, tel,, telefaks: 82 743. m9341 NINITENDO IN COMMODORE 64 z igrami in liteiaiuio prodam. ReSčič. Čr^jevci 144, O. Radgona. m4212 Podjetje ZECHMEISTER 7444 Unterloisdorfž pri Oberbulendorfu tel. 9943 261122 71 avtotel. 0663 20 665 Ugodna prodaja rabljenih tovornjakov znamke MERCEDES in STEIRER z nosilnostjo Ido 10 ton * z Fl-transporterjem ali brez njega. PREKLICUJEM veljavnost zaključnega spričevala CPŠ, smer strojni Idju-čajvničar. izdanega leta 83. Stjepan Mu-rola. Martin na Muri 89. m799 COMMODORE 64, disketni! 1541. barvni monitor, kasetnik, vsi priključki, kabli, igralna palica, ugodno jirodam. Tel.: 069 77 175. mop MOŠKO KOLO, novo, prodam. Tel.: 21 921, m804 POSREDUJEMO kratkoročna posojila. Ugodna obrestna mera. FEKU. d.o.o.. Gl, trg 17 b, tel.: 062 223 771/323. od 9. do 17. ure. m807 VINO, Šmarnico, poceni, prodam. Puconci 179 ali tel.: 45 193. m855 r delo NATAKARICO IN lahko pripravnico, spreitW*-079. m798 storitve EMAJLIRAMO obraHjei« kadi v vseh barvah, garanefl"- r 69 235, POPRAVILA IN SER^® pM ske motocikle Suzuki, saki, Vamaha in moped® t'*’^ 069 24 066. m750 v SPOMIN Olgici Hari iz Križevec v Prek*** Dokler si Živela, smo te imeli radi. Dokler bomo mi Uveli, le ne pozabimo. KORUZO z njive za zeleno siliranje prodam. Tel,: 62 394, m4214 5001 v»a, rizling, šipon, z analizo, prodam. Gabeije II a. mle TEHTNICO, vTsečSo, novo, možnost tehtanja do 210kg. prodam. Tel ; 063 34 071, mpp LEPA SUHA BUKOVA DRVA prodam Dostava na dom. Tel.: 063 772 517. m833 KORUZO z njive, krmno peso in sla-moieznico prodam. Kapca 134. pri tehtnici, mle PREKLICUJEM veljavnost hranilne knjižice St.-55620-9, izdane pri HKS Panonka M. Sobota, Martin Smej, Lipa 7. m786 KORUZO za silažo in drobljenje (mik-sanje) prodam. Tel.: 48 431. m787 PREKLICUJEM veljavnost hranilne knjižice St. 14318-0, izdane pri HKS PancHika M. Sobota, Franc Legen, Lipa 53, m789 FRANCOSKO POSTEJO in sedežno garnituro ugodno prodam. Tet.; 31 507, Lep<^, Lendavska 53. m791 PREKLICUJEM veljavnost hranilne knjižice St. 389700, izdane pri HKS Panonka, M, Sobota, Miroslav Vurcer, Gradišče 37, m793 4 VINSKE SODE, 200 do 3001, prodam. Ivanci 32. m795 AVTORADIO BLAUPUNKT z zvočniki Pioneer, 4«W, in anteno z ojačevalnikom prodam za 27.000 SIT. Tel,: 70 316, m796 REDNO ALI POGODBENO zaposlimo potnike za prodajo prehrambenih, papirnih in tehničnih artiklov po slovenskih trgovinah. Na voljo osebni avto. Pisne prijave z opisom izkušenj pošljite čimprej na SECOM, d. 0,0., Podjunska 17, Ljubljana, GROSISTIČNA PRODAJA NA- GROBNIH SVEČ, velike 90. srednje 65 in male 50 SIT. Trgovina Rugelj. Cemelavci, tei.: 32 920. m823 PARAFIN po naj nižji ceni zelo ugodno prodam. Tel.: 32 920. m823 POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam po ugodni ceni. Franc Rezar, St. Kovača 25. Rakičan. mS24 AVTOPRIKOLICO prodam. Petanjci 76, tel,: 46 572. po 15, uri. m825 FERDO DOMJAN obvešča javnost, da zaradi vročitve ločitve in dokler ločitev ni pravnomočna na sodišču, nihče ne more kupiti premičnin in nepremičnin od Pavle Domjan iz Predanovec 21 a, ker ona ni edini lastnik. Istočasno preklicujem koriščenje mojih osebnih listin. mS31 VŽIGALNIKE na žarilno nitko dam za 600 SIT, Tel.: 45 298. m832 pro- SOD za vino, 1351, nov, stiskalnico za grozdje, 251, in čb televizor Gorenje prodam. Tel.: 21 169, Gedeiovska 36. Cemelavci. m834 GROZDJE in koruzo za silažo ali v zrnju prodam. Tel.; 48 220. m836 KORUZO, 50 arov za silažo. prodam. Hotiza 42. tel.: 76 508. m839 VINO, šmarnico, prodam. Bukovnica 8. m841 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, 4 plošče, rjav, širina 60cm. prodam. Informacije po tel : 22 216. m842 HARMONIKO, 120-basno. prodam. Informacije tel,: 22 602, m843 KORUZO, svežo, DEA, 10 l, cena 20 . SIT, piodarh. Makoter, tel.: 31 073. m850 . . 2, septembra je minilo žalostno in boleče leto, odkar i*. .. vedno zapustila. Ni minute, ni ure, da ne bi mt^ib Lerf moremo videti tvojega nasmejanega obraza, sliSati besede. Prisrčna hvala vsem, ki prinašate rože in na njenem preranem grobu. Za vedno boš živela v naSiii r stan mama z 4niQBu ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drag® Mariške Marije Zelko tete t se zahvaljujepio vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki ste sočustvovali z nami, izrazili številna - poklonili cvetje in Jo pospremili na njeni zadnji pu lU. Vsem Se enkrat hvala, posebno tistim, ki se je bosr® spomnili z lepo mislijo. Vsi njeni Delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. ZAHVALA V 82, letu nas je zapustila mama, babica, prababica m ^il* Ana Pucko iz Renkov«« Ob nenadni izgubi naše drage mame se vsem sorodnikom, botrini in znancem, ki ste jo ju izrekli sožalje ter darova . ...................................... njeni zadnji poti, nam , svete maše. Posebna hvala g, župniku _ - ""mi;-' pevcem za odpele žalostinke in govorniku za j^|ni Aks" । za Hvala vsem sosedom za vso pomod. posebej se Pucka. I Vsem Se enkrat iskrena hvala! Žahijoei; hčerki Marna in Verona z dniiiim^"’J'" . •' _____ ______t.i.. .. jFuimatu* nje, pravnuki, brata Stefan in Jože z druitt* sorodstvo Nek/e v tebi je boleHmi’ a zamahnil si Z roko, mocneiSi sem, zmastn pa vendar ni bito tako- zahvala itil“^ V50. letu nas jeza ifi’ ofe. dragi mož, oče, stan ptija«IJ Karel Ob boleči izgubi se iskreno sosedom in vsem, ki ste ga v tako velikem -jjjii * fvnia u|i f njegovi zadnji poli, darovali cvetje, n«*” I v >a-“ ■ hvala osebju ORL oddelka g, Posebna hvala osebju ORL oddelka bolnis Rakičanu ter patronažni sestri za oskrbo. B*’ „ pogrebni obred, ijevcetii za odpete Celecu, gasilcem, upokojencem in Robiju ia)ostio>f®;.Liio ■ iu Sl Vsem 5e enkrat iskrena hvala- Žalujoči vsi njego*' 1 [■ i u i^sjnik, 2, septembra 1993 stran 23 [1 ■ (t I I r < r r t Zaman te tičejo naie oči, zaman te kliče naie srce, srce ljubeče v grobu spi, nam pa solzijo se oči. V SPOMIN 1. septembra sta minili dve žalostni leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, sin in brat Franc Gerenčer iz Lemeija pho, žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno lepih Potninov in dobrot, saj so nam to dali tvoje srce in pridne roke, člvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi Ivuji najdragi r i I Solza, žalost, bolečino te zbudila ni, tiha, nema je gomila, kjer počival Kristjan ti. V SPOMIN 23. avgusta je minilo šest žalostnih let. odkar ni več med nami našega dragega sina, brata in vnuka I t Mnogo prezgodaj, na vrhuncu svoje življenjske moči, nas je zapustil naš sodelavec Mihael Buček prodajalec na Petrolovem bencinskem servisu V globoki žalosti se poslavljamo sodelavci Petrola L« ZAHVALA V 60. letu nas je zapustil naS dragi oče. brat in dedek Štefan Rebrica ■z Rakovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, kt ste ga med boleznijo bodrili in mu dajali upanje. Hvala vsem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebna hvala družini Vogrinčič za pomoč. Zahvaljujemo se g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici KS za poslovilne besede. Vsi njegovi Kristjana Ciguta iz Kankovec kta^ je stati ob tvojem majhnem grobu, ki beli cvetovi ga „,'’?'''dar polno lepih spominov nate ostalo nam je. Hvala vsem, ki se '■tie ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigale sveče. Vsi njegovi a. I Cvetoč in srečen je bil najin dom, a zdaj ko te ni več, edini sin moj, je prazen in žalosten. Preselili so le k očetu tvojemu, a mene bolno si doma pustil. ZAHVALA v 39, lelu je umrl dragi sin in oče Vladimir Fartek iz M. Sobote ''setii sorodnikom, dobrim sosedom. Športnim prijate-darovane vence in Šopke. ki so prekrili njegov grob, in sožalje. Posebna hvala g župniku Novaku za slovo. Vsem £e enkrat prisrčna hvala za vse. ^nkKi rnainB in vs), ki sn k* spuituvali in imeti radi Stil Od prijateljem in znancem sporočamo Žalostno vest, da je v 80. letu umrl Ignac Lebar upokojenec iz Gornje Bistrice 3 P‘^kojnika smo se poslovili v ožjem družinskem krogu 25, 8. 1993. Žalujoči; vsi njegovi —- J t vet* rrpijfrtfa in ne botečin, Kuko fe hiša strašno praztta, odkar te zJara rnama več ni. Biia je prej fako prijazna, zdaj čisto ruja sf nam zdi. ZAHVALA V 69. kiu je zastal korak naši dragi mami, babici, prababici in ta?Ci 1 1 '^nbi Rozaliji Gerenčer iz Lendave ' ■ ^sed''' zahvaljujemo vsem sorodnikom, |boirini. in rininfem. ki ste jo cenili in spoSiuvali njeno ' 1 sveče, darovali za svete maše in jo v tako P«»rcr.' „„ '■ na njeni zadnji poli. Posebna hvala g. duhov-hr*'*' til,,' kimrškeea oddelka bolnišnice Rakičan, dr. službi iz lxndave, ki so ji bl^ili bolečine. I slvibi iz Ijindave, ki so ji blatili boleti -''ndava in M. Sobtila ter podjetju Variš Ijzndava bkn, ''elika hvala za izrebeno sožalje in za vsako lepo misel M litnnjv imdl radi tn Ju spo$<»vali Skrb, delo in trpljenje vajino je bilo iivljenje. V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na dan, ko nas je 12.2,1989 zapustila naša draga žena, mama in stara mama Marija Franko iz Markišavec ZAHVALA Z bolečino v srcu smo se 12.8.1993 poslovili od dragega očeta in starega očeta Geze Franka iz Markišavec Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedu Bukviču, govorniku g. Glavaču in drugim sovaSčanom. Posebna zahvala g. duhovniku, pevcem, gasilcem in vsem, ki so se prišli poslovit od dragega pokojnika. žalujoča sin in hčerka z družinama ZAHVALA Gospod je k sebi poklical nam dragega Leopolda Kuzmiča pleskarskega mojstra v pokoju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in svete maše, darove v dobrodelne namene ter za izrečena ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se g. župniku, pevcem, govorniku g. Farkašu in družini Sabol, Lepa hvala vsem, ki ste ga pospremili k počitku. Žalujoči; vsi njegovi Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanjati so lep poletni dan, nihče takrat ie slutil ni, da bo to žalosten dan, ko umrl bo tvoj smehljaj, zastal korak, ugasnil tvojih oči sijaj. ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je komaj v 56. letu starosti mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast in brat Ernest Fujs iz Puconec Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno in od srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, šopke in za sv. maše ter ga v tako velikem Številu pospremili do njegovega preranega groba. Zahvaljujemo se g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Posebna hvala govornici Zlatici Temlin za poslovilne in ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala tudi kolektivoma Valilnice in Moravskih Toplic ter sodelavcem pri Pavlinjeku iz M. Sobote. Hvala zdravniškemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za pomoč.Vsem Še enkrat iskrena hvala! Puconci, 23. avgusta 1993 Z bolečino v srcih vsi, ki smo ga imeti zelo radi in ga bomo ohranili v trajnem .spominu 1>ED1, iMrgrešam te - Maleja V SPOMIN Boleč je spomin na 6. september 1991, ko je mimo zaspala naša draga Matilda Rebrica Hvala vsem, ki se je kakorkoli spominjate. Vsi njeni i I Ljubljeni nam mož in očka, prekratko J tabo skupno nam je bilo življenje, v katerem smo delili radost, srečo in veselje. Zdaj pa i’ hladnem grobu spii, v naiih srcih pa živii. Zapustil si nam sledove tvojih pridnih rok, zato te ne bomo nikoli pozabili, ker smo le iz srca ljubili. ZAHVALA 21. avgusta nas je v 58. letu starosti zapustil naš dragi in nenadomestljivi mož, očka in brat Mirko Rajnar pleskarski mojster v pokoju, iz M. Sobote V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih in žalostnih trenutkih pomagali, nas tolažili in sočustvovali z nami, darovali za cvetje in svete maše. Hvala g. župniku Režonji za pogrebni obred in ganljivo slovo, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, govornikoma g. Eriki Hertl iz KS M, Sobota in g Marjanu S.tenovcu iz Maribora. Posebna zahvala medicinskemu osebju infekcijskega in internega oddelka bolnišnice v M. Soboti, predvsem pa višji medicinski sestri Roziki za vsestransko pomoč med njegovo boleznijo. Vsem Se enkrat iskrena hvala, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči; žena Elizabeta, sinova Mirko in Renato, hčerka Kornelija, sestra Irena in brat Štefan z drnžinaina in drugo sorodstvo Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ‘a ostala je praznina, ki hudo boli. v SPOMIN 2. septembra mineva leto žalosti in bolečine, odkar nas je tragično zapustila draga hčerka in sestra Olga Hari iz Križevec v Prekmuiju Hvala vsem, ki se je spominjate ter se z dobro mislijo ustavite ob njenem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi njeni I Ko je bolečina prevelika, se ludi solza posuii, le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni. V SPOMIN Boleč je spomin na 1. september, ko nas je pred letom dni mnogo prezgodaj zapustila draga žena, mama in babica Olga Čerpnjak učiteljica v pokoju, iz Kuzme 24 a Čas mineva, vso dobroto in ljubezen ti lahko vračamo le Se s cvetjem in plameni svečk Mož Jože, hčerki Jasna in Lučka ter vnukinja Katja in vnuk Jure BI k KKI NI M? ,.=^5 Da ne boste mislili, da se soboški bančniki gledajo med seboj kot psi in mačke. Me dvema Pomurski banki konkurenčnima bankama se je začel zagrizen boj, katera bo pridobila Štefana Hajdinjaka za svojega zunanjega sodelavca - svetnika. Ali je to uspelo Daliborju , Gideiju iz SKB-ja ali Jan- čiju Kučanu iz Creditan- stalta - Nove banke, boste J izvedeli naslednjič. * * Strokovna komisija pre-zidija je porabila več kol deset dni, da je ugotovila I vzrok TRKA kočije, s katero so se popeljali po radgonskem sejmu Lojze Peterle, Jože Osterc in Ivan j Obal-Idži. Natančnih vzrokov nismo mogli ugotoviti. Predpostavljamo pa, da do tega ne bi prišlo, če bil bil kočijaž Obalov brat, ta pa je žal v konkurenčni žal stranki. v * * » Soboški župan si je v tem avgustovskem času obrusil nekaj parov čevljev iz telečjega boksa. (Upajmo, da službenih.) Vse to pa zaradi soboškega SEPTEMBER-FESTA. Da vseeno ne bi prišlo do velike obrabe čevljev, se je sedaj usedel in riše nov plakat za SEP-TEMBERFEST. Oddahnil si je tudi, ko je podpisal pogodbo za izvedbeni inženiring SEPTEMBERFESTA s Podjetjem TRIS, d. o. o. Gospod Filo sije že zategnil kravato in začel hujšati. t*: * * Prezidij je izvedel, da bo osrednja manifestacija na SEPTEMBERFESTU podiranje spomenika zmage. Gerenčer je avtor idejnega načrta, saj ga je »podrl« s prvega plakata. Dejansko pa ga bodo podirali Jeni Sa-pač & comp. Nadzor nad deli, izvedbo in varnostjo so že prevzeli Bela in Jože Banfi ter Jože Pojbič. * * * Geza Farkaš, predsednik najveqe delniške družbe "---------_ soboškega v Pom Ulju CATV-ja, še naprej ostro nastopa. Glavni tehnik mu ; mora še naprej vsako jutro raportirati. Sam pa se odpravlja na specialistični štu- dij iz elektomike in me- nedžmenta v ZD.Ai s pomočjo Tris Consultinga. * * * Karel Kozic je za en dan zakupil selansko rotundo, kjer bo pripravil pojedino za madžarske politike. Kot smo izvedeli, je za Mariko Fožonec-Anjuko naročil odojka in purana. Lonča-rovci in Berkovci so zunaj - res!? EESEMA KONJ Radgonski mehurčki Preživeli smo! Resda nisem mogel spgti ne kako bi lahko rekli^o njem grdo besedo!! podnevi in ne ponoči, toda.. .preživeli mu? Novinaiji so menda bili v tneh taborih: enega spet en sejem! Povem vam, da ni bilo lahko! js vodila lenarška gospa (se^idi, da je glavni Človek nekako vse potrpi, če ve, da bo imel Pomurskem sejlnu iz Lenarta), druge nek- od tega kakšne koristi; toda od sejma nimamo danji radgonski novinar Kurbus v svojem kur-ne jaz ne moji sosedje in ne mesto nobenih tijeku, tretje pa Venere v lovski koči. Ubogi koristi. Zamišljajte si, kako morate gledati 'strokovnjaki so morali hiteti od enih do dru-deset dni valeče se množice, ki zapolnjujejo in dajati izjave - kaj hočete, demokracija vse ulice v mestu, pločnike in parkirišča. De- je draga in zahtevna zadeval Če smo že pri set dni ne moreteTstdpiti normalno na pločnik, noviranjih: Radgončani smo lahko vsak večer najti parkirnega prostora, celo pred mojo hišo gledali sejemski vrtiljak - najprej tistega, ki so na hribjt so parkirali, ko sem jim povedal, da ga posneli novinaiji Murskega vala((Lidija, naj se odstranijo, mi je eden zabrusil: »Saj pa Dušan, Smilja, Simona in drugi), nato pa še imate tu sejem in drago vstopnino, kaj bi pa mariborskega - radgonski »videooperater« se radi?« Očitno drugi sploh ne razumejo, da vse je znašel, brez dela lepo služi! Ni pa lepo, da to pobirajo močvirniki, da mi od te vstopnine boče služiti od vseh. Zakaj potem Se od nas in dragih razstavnih prostorov nimamo nič. zahteva tisoč petsto tolarjev? Ko bo sejem minil, nam bodo ostale spet Največji problem so bila vsekakor parki-luknjaste ceste, kupi smeti, polne greznice, rišča. Zakaj ni tistega obljubljenega parkirišča razbite luči... pa še kaj drugega, da ne bom med Marjanco in železniškimi tiri, kjer so vsega našteval, il zaradi tega posekali celo jelše? Kdo in kam si Da ne bomo samo jadikovali zaradi sejma, zvozil tisto zemljo, ki bi morala biti navo- moram napisati, da se je dogajalo tudi marši- v tisto jamo? kaj zanimivega. Moj prijatelj, ki vsako leto Edino pravilno, da letos ni bilo parade - ta služi dodatek k pokojnini kot vratar, je pove- parada je bila tako za lase privlečena in dolgo-dal, da je v večernih urah videl marsikaj zani' časna, da je zadnja leta sploh nisem hodil mivega - eni so odhajali s sejma postrani, gledat. Ne vem, kje je novinar Slovenca gledal nekateri že skoraj po Štirih, tretji so se morali parado, da je v ponedeljek zapisal: »V nedeljo podpirati na svoje hostese (pa ne zaradi pija- se je sejem v Radgoni končal s tradicionalno nosti).Tudi naš prijatelj Ivan je Se vedno do- parado!« i brosrčen - marsikaj jim je obljubil in dal, le Radgončan En TOTI in TOTA iz Lotmerka Veržejci so res od sile. Nekoč naj bi vlekli na cerkveni turen bika, prejšnjo nedeljo pa so imeti kozje dirke. Erii TOT! se je to Jako dopadlo. Tako je lahko vsaj malo pozabila, kaj je nekaj dni prej doživela v samopostrežni ■ restavraciji (nekoč Družbena prehrana) v Soboti. Ko je pogledala njihov cenik, seje najprej razveselila, kaj vse je napisano na njem - tudi bograč, segedinski golaž, domače koline itd, - V resnici pa so imeli le dve ali tri stvari. In pomislite; Cene so bile v dinar- “V k -J 1 'i 'I >^4 ■ir. .'."-i jih’ Kot da so v toti restavraciji Se vedno v Jugoslaviji? Ko je O tem pripovedovala enemu TOTEMU, ji je dejal, da lahko tudi v Lotmerki vidi kakšno stvar, ki spominja na ,lepe stare jugoslovanske čase’. Tako je na Glavnem trgu med drugim izobešen tudi plakat (na posebnem panoju), ki vabi obiskovalce na ogled filma Kad sreča zakuca (slovenskega prevoda ni), katerega izvršni producent je Beograd film. TOTI bi strašansko rad vedel, po kakšnih kanalih pridejo takšni filmi v Slovenijo, ko pa velja za Srbija embargo. No, mogoče takšne stvari niso prepovedane, Če pa so, bi bilo treba klicati koga na odgovornost. Gospod L. iz Lotmerka. ki nima nobene zveze s tem. pa bi se - tako pravijo drugi - moral za nekaj zelo lepo zahvaliti svoji ženi, in ta dolg ima (?) Se od prleSkega sejma. Lendavski pereči Prvetno sem nameraval pogledali v dosjeje le nekaj obienet moje občine. Seveda se do podatkov nisem mogel dokopati ampak sem za to najel sodelavce obveščevalnih služb: CIA, F/S, SOVA, VOMO, Še zlasti pa VIP (veze in poznanstva), katere Je pravzaprav priteklo na mizo boosa (torej mene “ ttja) največ strogo varovanih podatkov, čiekaj Jih Je ostalo tretjo nadaljevanko. No, moji obveščevalci pa seveda niso tie^ nosov tja, kamor bi Jim po pravilih lepega vedenja ne bi 1»^ treba, zastonj. Plačilo pa ne bo odvisno od honorarja, ki luf JN * nakazal Veliki Boos, ampak od rezultata moje tožbe. Pričakujt^ namreč, da bom iztrži! na račun pekoče paprike lepe denarce, ne le zaradi materialne, ampak tudi zavoljo moralne tkdde,!^ s tem, da so se Pomurkarji poigrati z nami kmeti, so nas posrt^ razglasili za norce. To bodo plačali! Sedaj pa le poglcjif^ kakšna Je vsebina tokratnih sporočil s terena! j ritl^ • Marjan Žerdin ni tekmoval na J._., * Emil Soš ima črnolaso natakarico. kozjih dirkah v Verieju. • Stavko Gerič živi od gosjega perja. ii * Agata Sardela ne kadruje kogarkoli. • Št^an Cigut Je enaka debel (suh) kot občina. _ j i st ■' • Karlo Pajbič ni uspel s pretvorbo kmetov v turistične aelO' • Katica Eeher, sindikalistka, seje vrgla na piščance, * Lojze Horvat praviloma uspe prvič. * Jože Kuplen še ni naslikal Katice. * Viktor Vida ve, kako se inštalira. • Marijo KamltK nima Tuipike. • Istvan Kis ima ducat ml^ih Mediimurk. * Milan Vajda ni bi! zgolj finančni maček. ! * Jože Kuronja Je zamenjat vlado z menjalnico. * Kristina Gyuran pogreša stare prijatelje. * tgor Arzenšek na preprogi ni vrtal nt^te. • Anton Bakač Je bil strah in trepet obrtnikov. * Milan Balantič dokazuje, da Je mogoče nemogoče. • Zdenka Bobovec Je, odkar seje zaposlila, manj glasna. • Stanko Sraka ima menda največ deviznih dnevnic. * Vendel Ostrič se dobro razume z računovodkinjo. • Franjo Bajs ne igra na »bajs«, ampak na (po)trpljenjC, • Eva Feher je z ambicijami postaia magistra. * Avgust Bukovec je za druženje, ne pa za menjavo ! 9 Ludvik Jerebic razmišlja o zasebnem zlatokopu v Benie ■ * Stefan Erša tiska vse razen denarja. • Frane Kasaš Je le po priimku kosaš (konj). • Blanka Horvat dobro pozna tudi moško psiho. * /van Koncut se najraje da voziti ženskam. • Martin Lebar od nedelje poveličuje sv. Florijana. • Aleksander Marič ne strelja katerekoli. * Svetlana Sanebolič Je pisala Milanu K. • l.^josu Benceju sta ostali le še dve punci. • Anton Bensa ima velike načrte z /tuši. • Rudolf Fritz ima zdaj rajši kot mototje- irlieo. • Anica Tibaut žab ne lovi, ampak Ji le cvre. • Jani Dominko ima v Zalakarosu veliko ljubezen. • Stanko Tadina leži iz kmetijstva v elekroindtistrijo. * Jože Kocon ne gasi le z vodo. Sle opazili, da so tokrat prišli trije moški na eno Žens _ narobe: ena ženska na tri moške? Namerno sem se l razmerja, kajti po zadnji objavi, kot poročajo moji dbvoet s terena, obstoji velika možnost, da mi ne slečejo le naše gospe in gospodične rotil zadnjič, ampak da mi ga oofc-, Če me prihodnjič ne bo, potem se je ta grožnja uresničila' ci. Tf Turnišče: cene Prejšnji četrtek so pripeljali rejci so bili stari od 7 do 10 tednov in pujsko^ i na sejem 82 I sejem 82 pujsk^jO , težki od 15 ] od i V veliko zadovoljstvo nastopajočih in številnih mladih in manj jnladih gledalcev se je končal Mehurček, Festival otroške zabavne glasbe, ki sta ga zadnjo sejemsko soboto organizirala Murski val in agencija Venera. Deset utiadih pevcev je že sedaj potrdilo svoj nastop na tretjem Mehurčku, ki bo prihodnje leto v času gomjeradgon.škega kmetijskega sejma. foto.: Pl Cene rabljenih avtomobilov Na s^m rabljenih avtomobilov v Murski Soboti so prodajalci prejšnjo nedeljo pripeljali 60 vozil, prodali pa 5. Cene nekaterih: Znamka avtomobila Zastava 101 Suzuki Manj ti Citroen BX 16 TRS Alfa 1.5 Mazda 323 F Mercedes 300 D Mercedes 200 D Škoda 120 L Jugo 45 R-4 GTL BMW 318 i letnik 1989 1993 1983 1987 1991 1978 1979 1989 1987 1987 1981 prevož. km 51.000 4.000 150.000 25.000 15.000 74.000 180,000 20,500 54.000 54,000 176.000 ______cena 4.500 DEM 9.300DEM 5.60ODEM 11,000 DEM 17.500 DEM 8.000 DEM 11.000 DEM 350.000 SIT 2.800 DEM 3.600DEM 7.200 DEM Odkupne cene živine Vsak četrtek Vestnik t' 4 X VESTNK ■4 Cene sadja in zelenjave Osrednja Tdnka ljubljanska kilogramov. Kupci so jih kupili 34. stali pa so lO.CfcO tolarjev. Sejem v TurniSču je vsak Četrtek ob sedmih, p’’*’ pa morajo imeti s sabo veljavne živinske potne liste. 120 let tradicije - - 40 Pomurska banka ~ --- I Vaša domača --------------------------------------------od”*- Menjalniški tečaj Pomurske banke 30. avgiusta 1993, te^' refiKi’' 1993 od W.(», Srednji teČ^ Banke Slovenije velja od 31. avgusta 1993 od O#-***' d J t Država Avslrjja Dandja Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 100 100 100 100 r Banka Slovenije 999.0839 2.009.4171 7.03O.SŠ05 7,3508 ”■ 7.972.9845 117,2746 970,« J 1,922,® 7,^. V’^- ilt* CELOTNA PONUDBA LB - Pomur^*^® I I * 1 E_____ U R 0________ P________ PRAŠIČI do 130 kg nad 130 kg Pomurka 300,00 290,00 200.000 260,000 200,000 MR 300,00 ^,00 ■ 260,00 260,00 240,00 Panonka 300,80 290,00 280,00 260,00 200,00 155,00 145,00 140,00 130,00 145,00 135,00 Jabotka Breskve Nektarine Pemaruiče Limona Banane Lubenice Hruške Krompir Solata Čebula Caaen Korenje Cvetača Paradižnik Paprika Ja^ca Orah. jedrca M-Sobota 120.00 200.00 200.00 loaoo 140.00 120.00 60.00 150.00 60.00 120.00 lOOHO 450.00 150.00 250.00 90.00 160.00 10.00 050.00 tržnica Tbb.oo 100.1» 100.00 60.00 70,00 80.00 30.00 100.00 40.00 100.00 00.00 200.00 80.00 100.00 00.80 120.00 8.00 il 700.1» ! banke, d.d. . pa tolarskega in deviznega^posloy3"J razstavi BANČNIŠTVA IN gppl ZAVAROVALNIŠTVA v soboški od četrtka, 2. IX., do sobote, 4. Ia-(od 9. do 19. ure). Ob 25-)etnici Obrtne zboi'nic® Murska Sobota obrtnikom iskreno čestitamo z s prod(3rnostjo in inovativnostjo v prihodnje dosegajo čimvečjo pos*^ uspešnost. lO I! I I S k l\ l'.i