TRST, petek 8. junija 1956 Leto XII. - Št. 133 (3371) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638, 93 808, 37-338 *-3MMS^mruž.‘ GOmCA^ul PeRico^H ^“V*1 559 “ UPHAVA: ,JU SV- FRANČIŠKA St. 2* - Tel. ™nev širini i stolpca: trgovski V fuiančno-upravn. i20 o.4nrtn°^e 90 liV Za^LRj1^ nJn'z1''011 f-3?*, ~ CENE 0GLAS0^ Za 'sak mm ***"- ’ lurmive ur - z,a t* i--nj za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ceiOletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Postni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst.11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • Izdala Založništvo tržaškega tiska O. ZOZ-Trst ZASEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA PSI nenni za sodelovanje s socialdemokrati l mnogih političnih in sindikalnih akcijah Sklep K D vodi v Komisarstvo - S KPI ni Kaj razbijati, temveč I treba le razširiti pomiritev, Ki je ugodna za samostojno a-rmacijo KPI in PSI - Navodila za sestavo občinskih odborov (Od našega dopisnika) Hfc 7' ’— Pietro Nenni ;e j.”6?, zjutraj začel z obširnim 1 Hillom delo centralnega ko-U eja Italijanske socialistične ! Vrlin. Najprej je poudaril je !*ni uspeh PSI, nato pa se tj Aadržal tudi na zmagi so-Mčemokratov ter dejal, da j, 1 . mnogo volivcev, ki so t) p^čr.iskih volitvah volili ljlv\SI, pri pokrajinskih vo-jv ?" Pa niso hoteli oddati pJeSa glasu za enotne liste Prerij" , KPI' De;ial ie' d;' ^'ustavlja dejstvo «element Ja razmišljanje«. Kot je zna- j' v polemiki med levi- jjm in desničarskim časo- Iil;1!1 omenja, da je bilo gSnih volivcev okrog 400.01X1. ® ib ta številka točna, pčf- . * rintniarvi in nlznlzr.r nnlrni glinah občin, v katerih linč! s°delovan.ia PSI ni mo-;iy * sestaviti večine in kjer >f. Pomeni vsekakor nekaj ]J kot samo »element za raz-'-,*Janje». ifej Je Nenni zavzel stalijo a° demokristjanskega skle-(5s° zapiranju na levo in na sk|.° ln poudaril, da je :a ^ .P Poslabšal krizo, v kateri {#Je znašla politika centra in !t,ev°di neizbežno v komisarja kprave v tistih mnogm jiie2 ■e Zsman zahtevati pristanek i za sestavo odborov, če j te Pred tem prišlo do po-' s^h dC®a razčiščenja v odno-jjj gospodarske desnice ter ®oljS k in ljudi, ki jo naj- ijA neposredno predstavljajo. !ie. neie rečeno — je dodal lijj 1 — skupine socialistič-i, svetovalcev bodo glasova. 1( rb,I-"t' investituri županov i,s.0“činskih odborov, ki bodo „ljeavljeni na podlagi seda-koalicije centra, še bolj Proti tistim, ki bodo se- lv|jene na podlagi usmeritve l|j .• uu pouiu^l U.U1U.1UVC \ c|esno in ki bodo sodelova. L gospodarsko desnico in z !,.rslno stranko, ki je njen t Urnejši tolmač. (JjCj»listi bodo ostali zvesti C“am, ki so jih dali vo-1, in bodo podpirali in ■ koli bo to mogoče tudi j *°vali, v upravah, ki bo-\ nastale na podlagi odločili,?8 levo usmerjenega pro- je nato poročal o M?vorih s predstavniki soli ^btokratov in izjavil, da \ '1 to prvi uradni razgo-(s H hted obema strankama i|j Osetih letih, odkar je pri-J*o ločitve ter dejal, da ',vu razgovor pozitiven, čete s° govorili le o vprašali Se.stave odborov. »Majini v°litve kažejo na mnogo te Politični razvoj in po-" zorenje, pri čemer se \ e‘°, da se očrtava dolo-zbliževanje koristi in 'i, ,°v. Zaradi tega je nuj-a centralni komite jasno V, °ri na vprašanja, ki se 'to odborov s socialdemokrati in republikanci v občinah, kjer so manjišnski odbori pogoj, da se z njihovo pomočjo prepreči komisarska uprava. 4. Tam, kjer ni možna nobena izmed teh rešitev, bo stranka razmislila, kakšno stališče lahko zavzame do manjšinskih uprav, iz katerih bodo izključeni liberalci in tudi vsak drugi predstavnik go-spodarske desnice in seveda prav tako monarhistična m misinska desnica Danes se je sestala parlamentarna skupina PSDI, na kateri so Simonini, Rossi, Sa-ragat in Treves ostro napadli Matteottija in ga obdolžili, da se na_ sestanku z Nenni-jem ni držal »protikomunističnega načela«. Matteotti je pobijal njihovo tolmačenje sklepov vodstvo. Ozračje sestanka je bilo napeto, ker je še marsikateri drugi govorni k poudarjal nujnost, naj se ne napada formula centra, ki predstavlja zadnji adut liberalcev in vse desnice. Ob zaključku zasedanja svojega vodstva so danes republikanci izglasovali resolucijo, v kateri se poudarja, da je »sodelovanje socialistov v občinah in pokrajinah zaželeno, toda le če predpostavlja in če pomeni konkretno jasno in nedvoumno neodvisnost PSI od pozicij KPI. Republikanci odklanjajo sleherni sporazum z monarhofašističnimi in komunističnimi silami ter se bodo zavzemali za demokratično rešitev vprašanja krajevnih uprav, tako da bodo preprečili komisarske uprave.« A. P. ministrstvo za zunanjo trgovino. 3. Tisti, ki niso pristojni na italijanskem ozemlju, lahko odnesejo v tujino valuto ali vrednostne papirje v mejah, ki so ga prinesli s seboj, ko so prišli iz tujine. Dekret določa tudi, da je uvoz italijanske in tuje valute prost in prav tako je prost uvoz kreditnih papirjev, izdanih ali plačljivih v tujini. Četrti dekret navaja določbe za odstop tuje valute državi. Peti dekret se nanaša na ustanovitev svobodnega trga tuje valute in določa, da Italijanska banka in pooblaščeni kreditni zavodi lahko kupijo samo valuto, ki ima zakonit^ obtok v kateri koli tuji državi. Tem zavodom lahko prodajo valuto: 1. tuji državljani, ki začasno pridejo v Italijo. 2. Pristojni na ita- lijanskem ozemlju, ki so valuto dobil; v zameno za uporabne dobrine, za uslužnosri ali pa v dar. 3. Pristojni- na italijanskem ozemlju, ki so valuto dobili v skladu z zakonskimi določbami ali pa na podlagi ministrskega dovo-ljenia. Sesti aekret pooblašča sklepanje posojil v tujini za dobo, ki ni daljša od 12 mesecev. Sedmi dekret pa ukinja 63 ministrskih dekretov, ki so bili v zvezi z valutnimi predpisi in izdani od leta 1934 do 1955. Šušlov v Budimpešti DUNAJ, 7. — Budimpeštan-ski radio je javil, da je danes prišel z letalom v madžarsko prestolnico član vodstva KP SZ Sušlov, ki velja za izvedenca za zadeve Vzhodne Evrope Kmalu po njegovem prihodu je imel razgovor s tajnikom madžarske K P Ra-košijem. Politični opazovalci so mnenja, da Sušlov ni prišel na počitnice, pač pa da poroča o obisku maršala Tita v Moskvi in da svetuje Ra-košiju, naj odstopi. Rakoši je eden zadnjih ostankov stalinske dobe. ki se še trdovratno oprijema svojega mesta, kljub temu, da se z vseh strani zahteva njegov odstop. DAMASK, 7. — Voditelj neodvisnih in bivši ministrski predsednik Lufti Haffar je dobil nalogo za sestavo nove sirske vlade. Haffar je nalogo sprejel in začel posvetovanja. Clara luce WASHINGTON, 7. — Republikanski predstavnik Albert P. Morano je v predstavniški zbornici predlagal Eisenhoiver-ju. naj imenuje sedanjo veleposlanico v Rimu Claro Luce za «potujočo veleposlanico« v Latinski Ameriki. Morano je izjavil, da se države Latinske Amerike oddaljujejo od ZDA, in je poudaril potrebo imenovanja »potujočega veleposlanika« v teh republikah. Dodal je, da je Clara Luce «med najboljšimi diplomatskimi predstavniki ZDA«. Sto tisoči Leningrajčanov so pozdravili Tita in Bulganina ter jn obsuli s cvetjem Titova zahvala delavcem tovarne Kirov - Obisk zgodovinskih znamenitosti in gledališča - Jugoslovanska gospodarska delegacija v Moskvi LENINGRAD, 7, — Leni n- j grada Smirnov, ki je pouda-grad je priredil danes pred- j ril zgodovinski pomen Tito sedniku Jugoslavije nepozaben sprejem. Vse je bilo na ulicah, vei so hoteli videti in pozdraviti visoke jugoslovanske goste. Ko se je Tito v spremstvu predsednika vlade Bulganina po pozdravih na peronu železniške postaje, kjer ga je pričakovalo okrog pet sto najuglednejših osebnosti Leningrada, zastopnikov lokalnih oblasti, komunistične partije ter kulturnega in javnega življenja, pojavil preč železniško postajo, je kordon milice in mornarjev popustil pred pritiskom n.nožiče, ki je vzklikala maršalu Titu in Bul-ganinu. Odprti avtomobil maršala Tita in maršala Bulganina, obsut s cvetjem, vrtnicami in nageljni, se je s težavo prebijal skozi veliko množico, ki je navdušeno vzklikala sovjesko-jugoslovan-skemu prijateljstvu. Na železniški postaji v Leningradu je predsednika Tita pozdravil predsednik mestnega izvršnega sovjeta Lenin- S?nvliaj° >n ki zadevajo po 'te družitev socialistov ter ™. med socialisti in ko-*&„:•» Na obe vprašanji je teti iQl takole odgovoril: *iaA12anja med socialisti in Sah ^moki'ati na novih po-teiu- Naša dolžnost je, da Vo amo ta razvoj. Toda z te, v*2i<'anjem meglenih na-, o spojitvi se združitev Vavorizira, temveč le s "tite.bifanjem vrste skupnih > s;lcnih akcij na političnem '^nikalnem planu s ci-te, uresničenja bitvenega i ar>ja splošnega položaja 'i je iskanjem stične točke, tei»“dno zasidrana v mar-te i ideologiji in praksi. 1» Priložnost, ki se obe-* Se,rankama nudi v praksa, % s,tava odborov usmerje-teih s?c*al*st°m ali sociali-Jte in socialdemokratskih V0v v občinah, kot sta ,in Genova, v katerih r>stjan»ka nepoputtlji-\ t-tUz: s komisarsko upra-te«1, i® ne maramo in ki te l socialdemokrati ne ma-teJatere končno tudi pre-I , *vo noče ter jo je tre-jtert tega preprečiti«. w odnosov med PSI in I? kje Je Nenni dejal, da (tel Kov odgovor prav tako •rlteJ" da upa ~ tud* do‘ it °SiK strank glede na nju- ua®ilnosti in njune name-jte odnosih do KPI socia-te, 0<®jo imeti umetnih raz. polemiko in razdor sj.^° tU(i‘ — kar )e samo L tiv-1 fuzumljivo — sprejeli ^®la diskriminacije do r Ih . pa ie pripravlje-St-ta*feti možnost sodelovala ?ru*‘mi strankami, sodelova. te ' ni avtomatično razšir-te d* na komuniste«. Sate ie končno v štir*i n. h počal navodila za se- ,1. u^učinekih odborov: A občinah in pokrajinah, J vso socialisti in komuni-j''i.večini je treba pritegni to uPravo socialdemokrati PUblikance, radikale in lij, temokristjane, kjer je 'o° sklepa demokristjan-! .j Sodstva še mogoče. \a,h, kjer je široka e-P t, j levičarjev nemogoča. Mh 8 sprejeti sodelovanje H kl gredo od Kričan- ji ^ttokracije do PSI. teiM eiet* ie Ireba odgu-1 manjšinskih občinskih LONDON, 7. — Uradno glasilo laburistične stranke «Dai-ly Herald« zahteva v svojem današnjem uvodniku, da cipr ski guverner Harding odstopi. «Harding, piše list, se ne more več pogajati za mirno rešitev. Do sporazuma lahko pride samo, če guverner zopet pristane na pogajanja" z nadškofom Makariosom, toda Harding je osebno obvezan, da nadaljuje politiko, ki je propadla. Javnost hoče, da ^ ta neprijetni položaj neha.« «Daily Herald« ima pri tem v mislih besede, ki jih je izrekel Harding pred skupino pbslancev v zbornici, ko je namreč svoj program označil z znanimi tremi točkami: nobenega pogajanja z Makariosom, poostritev vojaških akcij ter po treh mesecih začetek pogajanj z novimi predstavniki. Dobro obveščeni krogi v Londonu pa sporočajo, da je britanska vlada že določila svojo novo politiko glede na Ciper. Po posvetovanjih med Edenom, ministrom kolonij Lennox-Boydom ter ciprskim guvernerjem Hardingom se je sklenilo: 1. ne bo nikakih pogajanj pred popolno likvidacijo »terorizma« na Cipru; 2. v kratkem bo objavljen proglas, ki bo sporočil novo angleško politično pobudo; 3. v nobenem primeru se pogajanja, ki bodo sledila vzpostavitvi reda, ne bodo vodila z nadškofom Makariosom; 4. pospešila se bo sestava ustave, ki bo določila notranjo avtonomijo na Cipru; 5. ustava se bo sestavljala pod vodstvolti lorda Radclif-fa, ki je specialist za ustavno pravo. Politična pobuda vlade, k' se omenja v drugi točki, še ni bila dokončno določena. Zdi se pa, da gre za obljubo. po kateri bi imelo ciprsko prebivalstvo pravico, da odloči o svoji usodi v 15 letih. To bi bil že znaten napredek, ker se Angleži doslej nikoli niso hoteli obvezovali z roki. Harding se bo verjetno konec tega tedna vrnil na Ciper in omenjeni proglas bo mogoče izšel kmalu po njegovem povratku. Predlog, da bi predsednik Eisenhower posredoval ali da bi se vprašanje Cipra reševalo pred NATO, je Eden odločno odbil. Zdi se, da več ministrov ni soglašalo s to politiko, za katero se baje zlasti zavzema Harding. Ta namreč misli, da je sposoben v zelo kratkem času zatreti terorizem. Predsednik grškega parlamenta Radopoulos je poslal vsem tujim parlamentom brzo-javko, v kateri trdi, da »s tihim soglasjem britanske u-prave« člani turške skupnosti na Cipru izvajajo vsakovrstne okrutnosti proti mnogošte-vilnejši grški skupnosti ter ustvarjajo tako položaj, ki je neposredna nevarnost za mir. Telegram se zaključuje s pozivom parlamentom svobodnih narodov, naj «dajo svojo podporo za osvoboditev in za mir na otoku«. V trgovski četrti Limasola na Cipru so danes neznanci ustrelili vladnega funkcionarja Sergidesa, ciprskega Grka. Oblasti so po tem atentatu proglasile policijsko uro, ki bo ostala v veljavi za nedoločen čas. Nov zakon o tisku v Turčiji ANKARA, 7. — Turški parlament je danes odobril nov zakon e tisku, na podlagi ka- terega bodo lahko obsojeni na zapor od enega do treh let in na velike globe novinarji, ki; 1. objavijo lažne informacije, ki lahko škodijo političnemu ali 'finančnemu zaupanju v vlado, 2. ki objavijo lažne informacije, ki škodijo časti, ugledu ali osebnemu dostojanstvu vladnih funk. cionarjev. Kazni bodo podvrženi tudi novinarji, ki bodo povzročili neupravičene spremembe cen blaga ali pa ki ne bodo objavili zanikanj ali popravkov k njihovim netočnim informacijam. Vsi novinarji bodo morali biti diplomirani. Sodnija bo lahko prepovedala izhajanje listov tudi za tri mesece. Študenti Azije in Afrike obsojajo kolonializem BANDUNG, 7. — Afriško-azijska študentovska konferenca, ki se je sestala v Ban-dungu, je odobrila resolucijo, s katero se obsojata kolonializem in rasno razlikovanje ter se priporočajo pobude, da postanejo stiki med študenti obeh kontinentov bolj tesni. Konferenca jemlje na znanje podporo, ki jo študenti dajejo borbi ljudstva v Alžiru. Indoneziji, Palestini in Keniji, ter zahteva, naj se povsod prenehajo atomski poizkusi. kot SZ že napravile podobne poskuse, ter je navedel, da bodo eskplozije, ki jih je on najavil, omejene po številu in po moči na približno eno megatono (milijon ton trinitro-toulena). Bombe bodo odvržene tako, da bodo eksplodirale v veliki višini, kar ne povzroča močnega dežja radioaktivnih delčkov. Otok Christmas, na katerem bo baza letal RAF, leži nekoliko severno od Ekvatorja v sredi Pacifika ter se naha ja približno na sredi med Havajskimi otoki na severu ter Polinezijskem otočjem na jugu ter med Avstralijo na zahodu ter Mehiko na vzhodu. Po Edenovih izjavah je bila v zbornici kratka debata. Bivši laburistični minister Henderson je zahteval, naj britanska vlada prevzame pobudo za kontrolo nad poskusnimi eksplozijami. Eden je odgovoril, da sta Anglija in Francija že mislili na to in da bodo o njunem predlogu razpravljali v komisiji za razorožitev v New Yorku. Vodja opozicije Gaitskell je vprašal, če je Anglija predlagala SZ in ZDA kako pozitivno rešitev v tem smislu. Eden je odgovoril, da se anglesko-fran-coski predlogi nanašajo najprej na omejitev nuklearnih poskusov, v drugi vrsti pa na njih prepoved. Na nadaljnje vprašanje: Ali smo torej mi nasprotni ali ne tem eksplozijam?« je Eden odgovoril, da je bilo atomsko orožje najbolj uspešno sredstvo za odvrnitev napadalnosti. «Zaradi tega ne vem. je rekel Eden, zakaj bi Anglija ne smela delati nuklearnih poskusov kot Rusija in ZDA.« V pismu glavnemu tajniku OZN Hammarskjoeldu je Ca-bot Lodge, delegat ZDA pri OZN. sporočil, da so ZDA pripravljene pomagati državam, ki so članice ONZ ali njenih specializiranih ustanov pri raziskavah o učinkih atomskega izžarevanja na človeka in njegovo okolico. Ameriška vlada je pripravljena pomaga pri ustanovitvi centrov za zbiranje radioaktivnega prahu ter analizirati v svojih laboratorjih zbrane vzorce in z državami, ki bi to prosile, izmenjati vzorce za tehniške primerjave. Lodge je prosil generalnega tajnika OZN, naj to sporoči državam članicam. SINGAPUR, 7. — Zaradi neuspeha razgovorov, ki jih je imel v Londonu, je singapurski ministrski predsednik David Marshall odstopil Guverner Robert Black je ostavko sprejel. Se prej je zakonodajna skupščina z veliko večino odobrila zadržanje singapurske delegacije v Londonu. Šef civilnega lelalslva SZ v LONDON, 7, — Iz Foreign Officea se je izvedelo, da je bil maršal Javoronkov, šef sovjetskega civilnega letalstva ter eden izmed ravnateljev sovjetske letalske družbe «Ae-roflot«, pevabljen v London na razgovor o otvoritvi direktne letalske zveze London-Moskva. Povabilo, na katero še ni odgovora, je izročil angleški veleposlanik v Moskvi po skupnem sklepu Foreign Officea in ministrstva za civilno letalstvo. V novembru je sovjetska vlada odbila angleški predlog za uvedbo letalske proge med obema prestolnicama in tudi poznejši razgovori za uvedbo mešane letalske službe Lon-don-Berlin in Berlin-Moskva so se končali brezuspešno. Nemško ustavno sodiSfie se Se ni izreklo o Malu sodišča izjavo, da je konkordat, sklenjen med Vatikanom in Hitlerjem, za Nemčijo še vedno obvezen. To zahtevo je zvezna vlada postavila zaradi tega, ker je dežela Nižja Saška sestavila svoj zakonski načrt o šolstvu na podlagi neupoštevanja tega konkordata. Na prvem zasedanju ustavnega sodišča je bilo zvezni vladi naročeno, naj predloži omenjene dokumente. Predstavnik vlade prof Grewe pa je v imenu vlade izjavil, da zaradi zunanjepolitičnih razlogov ni mogoče predložiti zahtevanih aktov. To bi tudi ne bilo v skladu z mednarodno prakso. Vlada ne prizna, da bi zanjo obstajala kakršna k0ii dolžnost. da_ predloži zahtevane akte. pač pa je pripravljena predložiti dokumente, ki sta jih izmenjala Baden-VVuertemberg ter Nižja Saška z nunciaturo v Bonnu v zvezi s čl. 23 konkordata, ki se nanaša na šolsko vprašanje. KOPENHAGEN, 7. — Dansko zunanje ministrstvo je javilo, da sta Bulganin in Hroščev sprejela vabilo, naj prihodnje leto obiščeta’ Švedsko, Dansko in Norveško. Dan obiska ni bil še določen. PARIZ, 7. V Parizu je umri filozof in pisatelj Julien Benda. Rodil se je 26. decembra 1867. Njegovo najbolj znano delo je «La trahison des eleres« (1927). vega obiska v Sovjetski zvezi. »Delovnim ljudem na-ega me sta, je poudaril Smirnuv, ie še posebno drago, da Vas seznanijo z življenjem in delovnimi uspehi Leningrada, zgo dovinskimi spomeniki in spomenici iz revolucionarne preteklosti, tem bolj, ker sle tudi Vi v nepozabnm dneh leta 1917 sodelovali v organiziranih ljudskih boljševiškii demonstracijah proti začasa vladi«. V odgovoru na pozdrav je maršal Tito izrekel zadovoljstvo, da je prišel v junaško mesto Leningrad, ki je zadnji vojni pokazalo, kak je treba braniti svojo diuži-no, svoje mesto, svojo domovino. «ivii smo se v razgovorili z vašimi tovariši prepričali je poudaril maršal Tito, da meč nami ni ničesar, o čemer ne bi mogli doseči soglasja. Mi in vasi tovariši bomo storili vse, kar je mogoče, da bodo naši narodi 111 narodi Sovjetske zveze v bodoče šli skupno boljši usodi nasproti«. Na poti od železniške postaje do . tovarne Kirov je na sto tisoče Leningrajčanov navdušeno pozdravljalo, visokega gosta. Vsi so hoteli izreči dobrodošlico in videti Tila, pozdraviti Bulganina, stisniti roko kakemu Jugoslovanu. Zaman so bili napori mornarjev in milice. Ljudje so st vzpenjali na avtomobil in zasipali maršala Tita s cvetjem. Obisk v tovarni Kitov ni potekal, kakor je bilo določeno. Po programu bi moral Tito obiskati nekatere tovarniške oddelke in se seznaniti s' proizvajalnim procesom. Zaradi navdušenja delavcev Tito vsega tega ni utegnil videti ,videl pa je delavce, njihovo navdušenje, njihovo razpoloženje. Delavci so ob prihodu maršala -Tita in Bulganina zapustili svoja delovna mesta, obkolili goste in pozabili na delo. Množica je kot reka odnesla goste na tovarniško dvorišče, kjer se je strnila v veličastno zborovanje. «/.a naj kolektiv je dane; praznik, prišla sta Tito in Bulganin«. {j temi besedami je tajnik partijske organizacije Pjančekov začel zborovanje. Zatem pa se ni nič več slišalo. V vzklikih Titu, Bulganinu, Jugoslaviji in zopet Titu je utonil pozdravni govor partijskega tajnika. V imenu delavcev je nato Tita pozdravil strojnik Bogdano. »Mi vemo za Vaše zasluge, ve. mo, kaj ste Vi kot delavec, kot vojak m kot državnik storili za Vaše ljudstvo, za naše prijatelje jugoslovanske de. lavce. Zato mi dovolite, da Vam stis-nem roko«. Po pozdrav:h ostalih zastopnikov delavcev, delavk, inženirjev in tehnikov je maršal Tito vidno ginjen odgovoril v ruščini. Njegov govor so delavci pogostoma prekinjaki z aplavzi. Potem ko se je zahvalil delavcem za topel sprejem, je Tito omenil svo- skvo. je bivanje v Leningradu leta 1917, ugotovil ogromen napredek bivšega Petrograda in poudaril, da bodo med razgovori državniki Jugoslavije in Sovjetske zveze storili v:e. da bo prijateljstvo med o-bema državama večno in da bo njihovo sodelovanje koristilo izgradnji socializma in komunizma. Za Titom je govoril Bul- ganin, ki je ugotovil, da o-bisk jugoslovanskih gostov presega okvir mesta Lt nin-grada in da ima splošen državen pomen. Bulganin je z obžalovanjem omenil mračne odno;e v preteklosti in ugotovil, da je z napori obeh vlad vzpostavljeno močno, trajno in nerazru.šljivo prijateljstvo med narodi obeh držav. ->-Jutri, SOBOTA S. junija Primož in Felicijan, m.. Postana PO SESTANKU POKRAJINSKEGA ODBORA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE Dosedanja politika okčinske oprave je bila Trstu škodljiva in posul)na Zato bi sestava občinskega odbora iz strank vladne koalicije in s podporo desnice pomenila nadaljevanje take pogubonosne politike - Resolu cija, sprejeta na sestanka aktiva Neodvisne soc. zveze o bodočih nalogah Na sestanku aktiva tržaške Neodvisne socialistične zveze ki je bil 6. t. m., je bila po obširni razpravi o tajniškem poročilu sprejeta naslednja resolucija; »Aktiv Neodvisne socialistične zveze potrjuje analizo o volilnih izidih in sprejema bodoče naloge, ki jih je nakazalo tajništvo glede perspektive razvoja delavskega gibanja Aktiv ugotavlja, da so biie upravne volitve v Trstu in v ostalih občinah področja pozitivne za celotno levičarsko in demokratično gibanje. To predstavlja odločilno dejstvo za odstranitev dosedanjega dolgoletnega oblastvenega mo. nopola konservativnih sil in odpira novo pot za sestavo takšne mestne uprave, ki bo ustrezala zahtevam in pričakovanju tržaških delavcev. Hkrati pa poudarja važnost doseženih volilnih izidov Neodvisne socialistične liste v o. kviru občega povečbnja demokratičnih in naprednih sil, kar nudi gibanju samemu u-činkovitejša sredstva in možnosti za sodelovanje pri razčiščevanju in pravilni usmeritvi vseh socialističnih struj. To razčiščevanje in pravilna u-smeritev sta neogibno potrebna za dosego sodelovanja in enotne akcije, da bodo ljudske zahteve za gospodarko. politično in socialno obnovo uresničene. AStiv NSZ še posebno potrjuje pravilno politično linijo gibanja v pretekli volilni borbi, ki je ves čas slonela na tem, da se pojačajo položaji in obči interesi delavskega razreda. Zato aktiv NSZ poziva vse tovariše, volivce in simpatizerje, naj še v večji meri nadaljujejo svojo borbo na političnem, sindikalnem in kulturnem področju ter na področju proletarske solidarnosti za utrditev na pravilnih osnovah in za čimvečjo razširi-, tev levičarske fronte, ki naj postane odločujoča sila, da bo lahko odločilno vplivala pri rešitvi osnovnih življenjskih delavskih vprašanj)). Na predvčerajšnjem sestanku pokrajinskega odbora Krščanske demokracije je prišlo vsaj do prvih znakov razčiščevanja stališč glede sestave bodočega odbora tržaškega občinskega sveta. Sklepi pa. ki so bili sprejeti na tem sestanku, niso še v nobeni meri rešili tega tako važnega vprašanja, ampak so samo postavili «osnovo», tako je reče. no v uradnem poročilu s tega sestanka, za bodočo sestavo občinskega odbora. Pokrajinski odbor KD je sklenil sestaviti tržaški občinski odbor s tako imenovanimi sredinskimi strankami, ki sodelujejo v vladi in ki so bile v Trstu na oblasti v zadnjih sedmih letih Na osnovi tega sklepa so sklenili takoj začeti razgovore s predstavniki PSD1, PRI in PLI. Pokrajinski odbor KD je ugotovil, da je «takšna sestava občinskega odbora edina možna v sedanjem položaju in da je občinska uprava sestavljena z strank vladne koalicije najbolj primerna za Trst«. Na osnovi tega sklepa je bi! že inoči prvi sestanek med predstavniki KD in PSDI. Kaj so sklenili, nam še ni znano. Sicer pa moramo poudariti, da je tržaško socialdemokratsko vodstvo, ki š,a KD vabi, naj sodeluje v sredinskem občinskem odboru, že izjavilo, da ne mara več dosedanje oblike občinskega odbora in da zahteva usmeri-ritev na levo. Vodstvo PSDI je odkrito povedalo, da ne bo sodelovalo z liberalci in da ni pripravljeno sodelovati v občinskem odboru z Bartoli-jcm. V demokristjanskih krogih pa so tudi včeraj poudarili, da ne morejo pristati na izključitev liberalcev iz občinskega odbora, ker bi to »še bolj pojačalo skrajno desnico«. Hkrati pa so ponovno po. udarili, da je «KD pripravljena sestaviti občinski odbor samo s sredinskimi strankami in da izključujejo kakršno koli drugo možnost občinske u-prave«. Te izjave so popolnoma v nasprotju s stališčem socialdemokratov in bo zato zanimivo zvedeti, Iga j bo prinesel iz Rima tajnik tržaške federacije PSDI prof. Lon-z», ki je tja odpotoval, da se dokončno pogovori z vodstvom glede tega kočljivega vprašanja. Zanimivo je tudi, da Krščanska demokracija trdi, da lahko samo • občinska uprava sestavljena iz strank vladne koalicije reši gospodarska .n socialna vprašanja, ki tarejo mesto. Saj je vendar znano, da je prav pretekla občinska uprava, ki je slonela na tej oblastveni formuli, ena od največjih krivcev za sedanjo hudo gospodarsko krizo. Sredinske stranke, ki so bile do sedaj na oblasti, niso znale ali pa zaradi svojega oportunističnega stališča do vladne politike niso hotele vplivati na odgovorne rimske organe za ustanovitev integralne proste cone, za ureditev vprašanja tržaškega pomorstva, gradnje ladij za Trst in obnovitev tra. dicionalnih pomorskih prog, zn ustanovitev deželne avtonomije m končno za izvedbo učin kovitih ukrepov za zaposlitev nad 20.000 brezposelnih. Zato menimo, da je takšna oblika oblasti, ki naj bi imela podporo desnice, za Trst pogubna, Da se prepreči na- izdatKin. Na osnovi tega uradnega pojasnila vidimo, da n > rslal se nadalje v veljavi samostojni conski proračun in ca so neutemeljene bojazni o večjem črtanju fondov. Vendar pa obrtaja precejšnja razlika med izdatki v letošnjem finančnem letu (okrog 30 milijard lir) in izdatki predvidenimi za prihodnje finančno leto (okrog 22 mili-jaid lir). Do te razlike je delno prišlo zaradi prevzema izdatkov za državne ura-če v okvir odgovarjajočih ministrstev. vendar pa po vsej verjetnosti upošteva tudi druge izpremembe, o katerih bomo podrobneje poročali, ko bo proračun dokončno sprejet. daljnji propad mestnega go- ti obširnejših pojasnil o vseh spodarstva in da se začne z novo gospodarsko in socialno politiko, ki bo ustrezala interesom delavskih množic, je nujno, da se občinska uprava usmeri na levo. Kakršna koli politična oblika občinskega odbora bo zašla v vode skrajne desnice, če bo nadaljevala z dosedanjo gospodarsko in socialno politiko. Ce pa demokristjani hočejo spremeniti svojo dosedanjo pot in usmeriti občinsko u-piavo v korist tržaškega delovnega prebivalstva, potem se morajo najosnovnejša nerešena gošpodarska in socialna vprašanja • postaviti takoj na dnevni red in jih takoj rešiti. Ta vprašanja so poleg drugin: ustanovitev integralne proste cone, pravilno izkoriščanje rotacijskega fonda v produktivne namene, ustanovitev deželne avtonomije, spoštovanje londonskega memoranduma ui Posebnega statuta in postopna odprava brezposelnosti. Prepričani smo, da bodo socialistične sile v občinskem svetu gotovo podprle občinski odbor, ki bo podpiral in re.šil gornja vprašanja. Tudi druge stranke in gibanja so že izrazila svoja stališča. Italijanska socialistična stranka pravi, da zavrača postavitev državnega komisarja na občini in da samo občinski odbor usmerjen na PSI lahko zajamči plodno in trajno u-pravo, ki bo uživala podporo večine občinskega sveta. Fašistični MSI pa stoji na stališču «obrambe italijanstva« (ki ga nihče ne ogroža) ,n vztraja pri sestavi takšnega občinskega odbora, ki naj hi bil izraz «enotnosti nacionalnih strank«. Zato ni težko uganiti, kaj hočejo fašisti. Nacionalno gospodarsko gibanje (MEN) pa je izjavilo, da se bodo njegovi predstavniki v ob. činskem svetu ravnali po delovanju občinskega odbora in da bodo sproti primerno ukrepali. Tujski prome) Kot smo včeraj že podrobno poročali na prvi strani, so stopili v veljavo zakonski dekreti, na osnovi katerih bodo odslej lahko sprejemali trgovci. hotelirji, gostilničarji itd. tudi tujo valuto v zamenjavo za njih blago ali usluge. Ti zakonski ukrepi pomenijo pomembno olajšavo za razvoj turizma in tudi za razvoj osebnega obmejnega prometa. V tej zvezi sporoča urad za turizem, da se obisk domačih in tujih turistov ugodno razvija, saj so v maju zabeležili prihod 14.650 turistov, med katerimi je bilo okrog 6.000 tujcev. Mature prestavljene Ministrstvo za javno vzgojo je iz organizacijskih razlogov prestavilo začetek matur na 2. julij. Šolske oblasti bodo v kratkem prejele nov urnik izpitov. Pogajanja q!ede odpustov v mizarskem podjetju Pecas Zveza industrijcev je sklicala za torek 12. junija ob 18. uri sestanek s predstavniki sindikatov. Na sestanku bodo razpravljali o 12 odpustih v mizarskem podjetju Pecas. V SOBOTO ZVEČER V DVORANI NA STADIONU tl. MAJ> NARODNI PLESI IN PESMI V DOMAČI TRŽAŠKI IZVEDBI Nastop pripravljata tolhlorna skupina iz Brega in prosvetno društvo 10. junija ob 15. uri osnovna šola v Gabrovcu, skupno z otroškim vrtcem; 10. junija ob 16. uri osnovna šola v Saležu v šolskih prostorih: 10. junija ob 16 uri osnovnr šola v Sempolaju, v šolskih prostorih. Na sporedu so igrice, šaljivi prizori, rajalne vaje in šolski pevski zbori. * » » Razstave ročnih izdelkov prirede sledeče šole; osnovna šola v Sesljanu 9. in 10. junija v šolskih prostorih; osnovne šole v Sempolaju Slivnem, Gabrovcu in Saležu 10. junija; osnovna šola v Stivanu 15. in 16. junija, vse v šolskih .prostorih. , osnovna šola na Proseku 10. junija; osnovna šola v Borštu 10 junija; Razstave so odprte ves dan. osnovna šola v Boljuncu v soboto. 9. junija popoldne in v nedeljo, 10. junija ves dan; IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Vročekrvni možakar obsojen na 2 leti in 8 mesecev zapora Moža so obložili povzročitve hudih telesnih poškodb in vdora v tuje stanovanje - Tudi žena obsojena O V soboto bo odplula iz tržaškega pristanišča motorna ladja «Vuicania», na katero se bo v Trstu vkrcalo 360 potnikov, med katerimi je 150 potnikov namenjenih v ZDA. V Benetkah »e bo na ladjo vkrcalo 25o potnikov in med I izprali razne njinu 170 potnikov za ZDA. I zu in vratu. Zaboj za smeti je postal novembra 1954. leta vzrok spora med dvema čružinama ki sta imeli do sedaj zaradi njega le sitnosti in izgubo časa, medtem ko bi se z vljudnostjo in medsebojnim razumevanjem lahko rešili vseh netočnosti. Toda zadeva se je končala pred sodiščem in se bo verjetno nadaljevala tudi preč prizivnim. 8. novembra je 54-letna A-na Zadkovič por. Bearzi iz D’Annunziovega drevoreda o-pozorila 48-letno Margerito Pinti por. Polli stanujočo isto-tam naj vendar spravi zabojček v stanovanje in da naj ga ne pušča na stopnišču. Zadkovič je bila namreč odgovorna za čistočo in je seveda hotela držati notranjost stavbe v najlepšem redu. To opozorilo p i je ‘prožilo diskusijo, med katero so seveda pačle tudi žaljive besede. Užaljena Pollijeva je zadevo povedala svojemu 50-letnemu možu Renatu, ki ni izgubljal časa ter je stopil do Zadkovičeve. Za dogodek, ki se je pripetil pred in v njenem stanovanju, sta seveda dve verziji; ena Zadkovičeve druga pa Pollijeva. Prva je izjavila, da je odprla vrata Polliju, a ta jo je takoj udaril z aktovko, v kateri so morali biti trči predmeti. Da bi se ga rešila, je skušala vrata zapreti, a Polli je vmes postavil nogo in ji s tem preprečil umik. Seveda je Zadkovičeva branila dostop v 'stanovanje, a končno je morafa popustiti, kajti Polli jo je udaril tudi po roki, s katero je držala za kljuko na vratih. Kričaje se je umaknila v kuhinjo, a tudi tja ji je Polli sledil ter jo udaril s posodo za praženje kave, ki je bila na štedilniku. Njeno kričanje je priklicalo v kuhinjo tudi moža, a ker je bil ta v pižami, se je hitro umaknil. Zenski ni preostalo drugega, kot da je stopila k oknu ter kričala na pomoč. Neki stanovalec bližnje hiše je slišal njene krike in ker je videl krvavečg žensko, je o zadevi telefonsko obvestil o-sebje Rdečega križa, ki "so prišli po Zadkovičevo in jo odpeljali v bolnišnico. Tu so ji poleg poškodb na glavi ugotovili ludi izpah palca desne roke. Tudi Polli se je moral zateči v bolnišnico, kjer so mu razne praske na obra- Poslečica tega pretepa, je bila, da je Zadkovičeva vložila tožbo proti Polliju in njegovi ženi, kateri pa je sledila tožba zakoncev proti Zad-kovičevi. Rezultat njihovih dejanj pa je bil. da <-o se morali svi trije zagovarjati pred sodiščem, kjer so bili vsi obtoženci in istočasno zasebne stranke. Zadkovičeva je tudi pred sodiščem potrdila, kar je že iz javila policijskim organom- a sodišče je moralo pošlušati tuči drugo, to je Pollijevo verzijo. Polli je pojasnil, da je eto-pil k Zadkovičevi zato, da bi jo opozoril, da ne bo dopustil zmerjanja njegove žene a čim so se vrata odprla, jih je ženska s silo zaloputnila njemu v obraz. Trenutek zatem so se vrata spet odprla pa je začutil udarec s posodo za praženje kave in ko se je z aktovko hotel braniti, mu je ta padla na tla, kar je Zadkovičeva izrabila ter ga opraskala po obrazu in vratu. Ko je opazil, da z Zadkovičevo ni mogoče govoriti, se je umaknil, a ženska jp vrgla za njim posodo, ki mu je priletela v hrbet. Sočišče je seveda verjelo Zadkovičevi, katero je oprostilo obeh točk obtožnice, to je povzročitve telesnih poškodb in žalitev, prvič, ker je to izvršila v samoobrambi in drugič, ker je žalitve izrekla v jezi. Medtem ko je sodišče Pollijevo ženo obsodilo zaradi žalitev le na 6.000 lir globe z vsemi ugodnostmi, ki jih predvideva zakon, je strogo obsodi,lo moža. in sicer na 2 leti in 8 mesecev zapora. In to zaradi povzročitev hudih telesnih poškodb in včora v tuje stanovanje. Vrhu tega bosta morala zakonca poravnati vso povzročeno škodo, katere višino bo določilo civilno sodišče ter na račun izplačati 100.000 lir in obenem plačati odvetniku Zadkovičeve 40.000 lir. Preds.; Fabrio, tož.; Malte-se, zapisn.; Rachelli, obramba in obenem zastopnika zas. stranke; odv. Morgcra in Gi-rometta. ihtite in ('Majte PlinioUki dnevniki Vil ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Jutri, 9. t. m. ob 20.30 na Opčinah N. V. Gogolj ŽENITEV V nedeljo, 10. t. m. ob 17. uri na Kontovelu N. V. Gogolj ŽENITEV PREDEN GRESTE na DOPUST naročite se na ^PRIMORSKI DNEVNIK* Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tudi v inozemstvo. 15-dnevna naročnina L 250 — Telefonirajte na št. 37333 * Razna obvestila Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Seja odbora, ki bi morala biti danes, odpade. V nedeljo, 10. t. m. bo redni sestanek, ker bo 3 občni zbor kluba v nedel,jo. 17. t. m. ob 10. uri. Rossetti. 16.00: «Ognjena obzorja«, P. Graves, J. Vohs. Excelsior. 16,00: »Poročil sem se s čarovnico«. F. March, V. Lake Penice. 16.00: «Clovek, ki ni nikoli bil«, C. Webb. J. Grahame. Nazionale. 16.00; «Branite mesto«, VV. Pidgeon, J. Hodiak. Filodrammatico. 16.00: «Džungla na ringu«, T. Curtis. E. Bor-ginTOe. Supercinema. 16.00: «Kot prej... bolje kot prej«, R Hudson, G-Sanders. sooeoocoococcceecocoooc VABILO Uprava Slovenskega narodnega gledališča pričenja z junijem 1956 nov oddelek baletne šole za mladino od 6 let dalje. Vpisovanje ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 16. do 17. ure v prostorih baletne šole. v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdel-ska c. 7. Informacije daje tudi uprava SNG. Ul. S. Vito 17, telefon 38-236, vtak dan od 9. do 13. ure. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKI- Dne 7. junija se je v Trstu rodilo 9 otrok, poroka je bila 1, umrlo pa le 6 oseb. POROČILA STA SE: am. podoficir Robert Ra.v Hobson in gospodinja Carmela Cannavo. UMRLI SO: 46.ltt.na Maria Do-brHlovich por. BussoUni. 79-letni Pietro Ferrno, 76-letna Silvia Francovig por. Mazzaroli, 9-let-na Sonja Sosič, 63-letnl Glusejv Pe Sbisa, 66-lelna Amalia Batti-gelh por. Krtelj. NOČNA SLU7.UA LEKARN V JUNIJU All'Alabarda, Ul. lstria 7; de Leitenburg. Trg S. Ulovanrij 5; dr Praxmarer, Trg u nitfi 4: Prendini, Ul, Tlzlano Vtcelllo 24; Harabaglla v Uarkovljah in Nicoii v Skednju. Arcobaleno. 16.30: »Romar«, lie Chaplin. -rihntapk* Astra Roian. 16.00: »Tiho1 Alina«. G. Lollobrigida. A. zari. ,i na- Capitol. 16.30: «Odoetiaš aii (), daljujež«, M. Bongioro°v.Ma», Cristallo. 16.00: «Gola b*TUS J Stewa.rt. J. Leign. lit,be-Grattacielo. 16.00: «Dru®a^!j!n. zen«, J. Wyman, R. vrt. Alabarda. 16.00: »Tetovirana nica«. A. Magnatih B. ster. ... bre« Armonia. 16.30: »Bandit krivde«. oordl, Aurora. 16 00: «Farvt», A- A. Lane. . ^nor«, Garibaldi. 16.30: »JunaSkš ocm*' S. Hayden, J. Page. . j, Ideale. 16.00: «Doba besnost • Leigh. J. Webb. , »sto Impero. 16.30: «Nihče *** g. sam«, O. De HaviBana. Mitchum no- Italia. 16.30: «Na Zahodu me vesa«. A. S. Marco. 17.00: »Čutnost«. Valili. F. Granger. Mladoletn prepov eimfo- Kino ob morju. 16.30: <*' j,, rnja ljubezni«, C. Layd < Bose. , r 3in- Moderno. 16.00: »Kardinal « v bertini«, G. Cervi, N.. jj Savona. 16.00: «Božja levica«, Bogart. G. Tierney. xi3z, Viale. 16.00: «Vsil>enka», A. zari, L. Padovani. T „„Kije-Vittorio Veneto. 16.00: <(Izi:arI,er. ni sin«. E. Purtfom. L. ■ .po Belvedere. 16.30: «S kara Luna Parka« ob Marconi. 17.00 (na odprt«” j, 20.30): »Mesto razbojniko Crain, D. Robertson. j, Massimo. 16.30: «Wichua». MaeCrea, V. Miiles. .....anali Novo cine. 16.00: »Maščev* M. Vitale. A. Farnese. -,vjl. Odeon. Zaprto zaradi P^ijnl-Radio. 16.00: »Pokol 7. kon) ^ škega polka«, D. Robertse1' Murphy. . M za- Venezia. 16.00: «MontecristO; klad«. J. Maraš, L. A xjv<». Skedeni. 18.30: «Uiemite i>" 1 POLETNI KINO Arena d«i fiori. 20.30: dokozca«, B. Hope. J. Ariston. 20.45- «Drzna ae S VVinters. B. SuMiva"’ w(l Armonia. 19 30: »Bandit krivde«. Variete. -rbojtk' MarcoDi. 20.30: «Meste ■ kov«. J. Craln. D. R«%eh». Paradiso. 20.15: «ZacočenK« B. Grable. ■združ*' Parco delle rose. 20.30: <£0reyi ni v maščevanju«. "■ E. Drevv. M, Ponziana. 20.15: »Priznava"" Clift, A. Baxter. rutina*' Rojan. 20.30: «Usodna M Carol. *iv«». Skedenj. 20 45: «Ujem!te "'J-ndtC Stadio. 20.15: «Prostor 1» "vi. tirje«. Y. Samson. G. , Valmaura. 20.15: »Alahov1 K. Gra.vson. WK3EK!M0M PETEK, 8. Junija T Kis i- ros TAJA * prt, 11.30 Lahki orkestri; davapje; 12.10 Za vsakoe. ,j.« kaj; 12.45 V svetu kuJtuf'. jjj Gounod: Prolog iz Pl*®*1 Glasba po željah; 17-3® . čajanka; 18.00 Saant Sae[L<»t«h cert št 3 za violino W Tr0^ Poroka * poP ,ne ,p« 'Fjach*'" pesmi; 19.00 Orkester no; 19.15 Radijska u«® !■ Priljubi jene melodije; . p)«®; 20.05 Dvorakovi Slovan**, juj 20.30 Straussove skladb ' fr&’ Umetnost in prireditve o 21.15 Chopin: Les SylPh',- 2>L let; 2130 Vokalni M*? oP*# Fantazija iz du-naj*” o^i 22.on Iz svetovne kn.l-lze J*- 18.26 Grieg haugenu; 18 ce; 18.40 Brahms: Nove haugenu: 18,30 Z začarajlf^vp* umetnosti; 22.45 Roinance' Južnoameriške popevke. i' it ih i »• i9.1® Ob 11.00, 13.00. 14.00 Poročila o Giru: U-55 5; Trio sonata št. 6 op. Koncert violinista Cesara^ce' resija; 21.00 SimfoničI” dirigira Nino Sanzog"0-u o i* H 't Slovenska poročilu: 12-3' Italijanska poročilu: "■ ' , 17.40. 22.30 , jubli3 5.00-6.00 Spored Gla^. 6.00 Jutranja glasba: “■ ^ ll-cj .. T »nn-8.00 i3.J" • '* uumuiija n l\t\ za dobro jutro: 7.00-8.0" 12.00 Spored iz LjubU 1 , ji Ugani z nami. k^ £i6.o5 . red iz Ljubljane: 16,®®-.-» Zabavna glasba; l.iene valčke " igra tor Silvester: 16.25 Ar J in zbori; 17.10 Glasbe" 3o gpej 17.55 Intermezzo; 18 ®®T oper?«). red iz Ljubljane; 1 melodiie Johanna Stran Jj 22 15 Spored Ritmi in popevke: 2Z- god Beethoven: Koncert zapj#. v f-molu op. 95; 23.0» 4 i,u 1 «4.»* 3:, 327,1 m. 202,1 m. Poročila ob 3-0®.,|0J Bedrich Smetana: T.ri_*"n(jbii'?ji 13.01) 15.00 17 00 19 O® Radijski L-. sjrn 11.00 211* 6.00 ,g in) 22- kd^VoA mm Tri pesnitve iz cikla »Md-**.- Čelana« (V.všebrad, Sarka. (;jri j: logov in gajev); . /joteJw ” $ "5 . £ operni spored; D.1", jite* pi ■ u-i /.1 .Idi w )ivi .., g i*' uik jeta Pionirski zbor 1''.Vj,na V fk v Mariboru p. v. A aJ^: vala In vokalni kvinte^ Neffat: 12.40 Johanne« Madžarski plesi; D- 1 11 I s-v.. - jI glasba- 15.40 Utrinki lz p»«,. re - Rudiger S.vberger- r’. kamni postali kruh, K onO: poldamski simfonični gjuša-J |5 17.15 Želeli ste 'U 18.00 Spoznavajmo f-odeji,V' 15 minut 7. Veftel-uni G-U-iili Zabavne melodiie: JU- • , na medigra; 20.30 I narodov. ri.r.i-:vl7-*jA 17.15, '20.30 in na «f^ji čila o Giru: 17.20 54**^. ke: 21.15 Alberto Ca*«,, v Oikagu rastejo V‘J KAKO GLEDA TOGLIATTI NA GRADNJO SOCIALIZMA V JUGOSLAVIJI SPLAČA SE TEMELJITO PROUČITI CELOTEN JUGOSLOVANSKI SISTEM «PRIPRTA VRATA* Sekretar komunistične partije Italije Palmiro Togliatti, je dal organu KPI »Unita« intervju o svojem bivanju v Beogradu. Intervju se glasi: VPASANJE: Ali nam moreš za čitatelje sUnita» še enkrat precizirati kakšen je bil tn kakšni so rezultati tvojega srečanja s tov. Titom in dru-Bimi voditelji Jugoslavije? ODGOVOR; Moralo bi biti odveč odgovarjati na .to, ker je bilo že vse navedeno na *elo precizen način bodisi v uradnem komunikeju, bodisi v raznih izjavah. Vidim pa, da medtem ko nekateri italijanski listi kažejo vsaj resnost pri ocenjevanju vrednosti tega srečanja, nadaljujejo drugi s ponavljanjem neumnosti Zaradi tega je dobro še enkrat povedati, kako stoje stvari. Slo je čisto in preprosto za vzpostavitev stika, za vzajemno razumevanje in začetek sodelovanja med dvema izredno pomembnima sektorjema v naprednem gibanju delovnih množic, kakršni so, po. eni strani, italijanski komunisti, po drugi strani pa jugoslovanski komunisti. Vsakemu je svobodno dano, da vrednoti po svojih intelektualnih sposobnostih kakšen more biti v sedanjem položaju pomen tega koraka. Mi smatramo, da je velik in da se bo to izražalo vedno očitneje. VPRAŠANJE: Govori se o *poti v Canosso«. ODGOVOR; Govori se o mnogih stvareh, umestno in neumestno. Videl sem neki tednik, ki je celo napisal, da sem imel ne vem kakšen spor s Titom za časa španske vojne, medtem ko takrat nisem niti poznal tovariša Tita, niti se nisem ukvarjal z jugošlov. vprašanji. Vsekakor bi vsi morali vedeti, da vlada v našem gibanju navada vzajemne resnosti in odkritosrčnosti. Priznavanje in popravljanje zgrešenih stališč je politično dejstvo in nič drugega. Kritika napačnih stališč iz leta 1948 in 1949 je bila izvršena že pred časom, posebno jasno pa od sovjetskih voditeljev, ki so nosili za to naj-večjo odgovornost, in to pred letom dni. V razgovorih, ki sem jih imel pretekle dni i Beogradu, in ki so bili zelo prisrčni, se pozornost ni obračala na dejstva iz preteklosti, ampak na vprašanje sedanjosti in bodočnosti. V kolikor smo se dotikali preteklih kontrastov. smo to delali v cilju, da bi bolje videli vprašanja, h katerim je treba danes vsmeriti pozornost, da bi bolje razumeli izvirne značilnosti jugoslovanskega položaja in sedanjo politiko jugoslovanskih komunistov. VPRAŠANJE: Ali je bilo tvoje srečanje pripravljeno? ODGOVOR- Nedvomno, in to že dlje časa. Clan našega vodstva, tovariš Giancarlo Pajetta; je izkoristil kratko bivanje v Beogradu za predhodne razgovore. VPRAŠANJE: Bil je torej Boli slučaj, da se je tvoje potovanje v Beograd izvršilo tik Pred odhodom tovariša Tita v Moskvo7 ODGOVOR: To so vsi razumeli. • VPRAŠANJE; Stiki se bodo nadaljevali? ODGOVOR: Nedvomno. Takoj po poletnih počitnicah ro-mo poslali v Jugoslavijo avtoritativno delegacijo voditeljev naše partije z namenom, da se poglobi vzajemno spoznavanje in študij. Nam je bilo zlasti na tem, da globlje spoznamo metode, ki se danes uporabljajo v Jugoslaviji v gcspodarsko-politični izgradnji socialistične družbe. VPRAŠANJE: Ta metoda ni taka, kakršna se uporablja v Sovjetski zvezi in v deželah ljudske demokracije? ODGOVOR: Ni enaka in vprav zaradi tega je potrebno spoznavanje in študiranje. Da se razumemo: v Jugoslaviji obstajajo neki osnovni pogoji, ki so prav gotovo v splošnem pogoji socialistične izgradnje; ne obstaja več privatna lastnina velikih sredstev industrijske produkcije in izmenjave. Industrija in trgovina sta nacionalizirani. Toda obrtništvo obstaja in ga država ščiti in favorizira. Na podeželju je lastnina omejena na 10 hektarov. Znotraj te meje je svobodno kupovanje in prodajanje, kakor tudi dedovanje zemlje. Obstaja tudi mreža poljedelskih zadrug, ki se danes močno razvijajo, a ki so različne od sovjetskih kolhozov. Se globlja je razlika v sistemu ekonomskega načrtovanja in vodenja proizvajalnih podjetij. Vodstvo je zaupano delavskim svetom, ki jih v vsakem podjetju volijo delavci, in ki so njim odgovorni. Direktorje podjetij i-ntenujejo na temelju natečaja ti sveti sami, ki jih morejo zamenjati, kadar to smatrajo za potrebno. Kar zadeva načrtovanje, centralni organ' določajo samo splošne linije in splošne cilje načrta. Znotraj teh okvirov vrši vsaka tovarna in podjetje svoje lastno načrtovanje, na osnovi naročil, ki jih dobi z natečajem. V razvoju in pri nadzorstvu proizvajalne dejavnosti je važna vloga zaupana tudi krajevnim organom. Jugoslovanski tovariši smatrajo, da ta sistem, ki so ga oni ustvarili (in glede katerega sem sumarično nakazal le nekatere značilnosti, opustivši tudi nekatere momente, ki imajo velik pomen), izključuje nevarnost birokratizacije in poudarja demokratični značaj celotne družbene strukture. Le-ta bi moral pospeševati u-deležbo množic v vodstvu gospodarskega življenja in jim dodeljevati neposredno vodilno vlogo. Po drugi strani, ker vsako podjetje vzdržuje -neposredne stike s trgom, zakon Vrednosti še nadalje deluje, ne po vrednotenju osrednjih organov. ampak neposredno. (!-pravnim svetom pripadajo naloge, določene po zakonu, med katerimi je določitev mezde in uporaba dela dobička (o-stala dva dela gresta državi in krajevnim ustanovam). Splača se temeljito študirati in točno oceniti celoten sistem, zlasti v trenutku, ko se krepi tendenca napredovanja k socializmu po različnih poteh, in v trehutku, ko se v delavskem gibanju javlja odločna volja, da se socialistični gospodarski razvoj združi s krepitvijo in razvojem demokracije. Nevarnost na tem pad-ročju obstaja predvsem v tem, da ne bi videli novih stvari, da jih ne bi znali ceniti, in da bi ostali vezani na sheme in oblike, ki utegnejo biti neprimerne za vse dežele, za vse položaje in za vse potre- be. Jugoslovanski tovariši pa stično usmerjenimi gibanji, so, mislim, po drugi strani I Ne bi mogli drugače kot po- seveda daleč od tega, da bi svojim izkušnjam pripisovali danes univerzalno in dokončno vrednost. Pot k socializmu zahteva in, čimbolj se širi gibanje, bo vedno bolj zahtevala duha pobude in izvirnost v iskanju novih oblik in v izdelavi novih izkušenj. V tem je eno od jamstev za u-speh. VPRAŠANJE: Ali imajo jugoslovanski komunisti stik z drugimi sektorji naprednega delavskega gibanja? ODGOVOR: Nedvomno. Njihov položaj sam jim dovoljuje, da vzdržujejo te stike in da jih uspešno razvijajo. Z namenom vzajemnega- razumevanja in kasneje tudi sporazuma ln sodelovanja, je danes na dnevnem redu vprašanje postopnega zbližanja med raznimi frakcijami delavskega gibanja in med različnimi naprednimi, sociali- zdraviti z zadovoljstvom in podpreti vsak prispevek, ki bi ga dali v tej smeri. VPRAŠANJE: Misliš, da bodo naša partija in italijanski delavci razumeli važnost te naše ponovne vzpostavitve stika z jugoslovanskimi komunisti? ODGOVOR: Mislim, da je naša partija, vsaj v svoji pretežni večini, dobro razumela da je resnični in glavni pomen usmeritve, ki je izšla ah je bila potrjena na XX. kongresu KP SZ vprav v tem i-skanju novega in v sposobnosti osvoboditi se starega balasta, da bi mogli bolje napredovati. Italijanski delavci se morejo le Veseliti nad to novo razširitvijo delovnega horizonta naše partije, ki prispeva k razširitvi horizonta celotnega delavskega in socialističnega gibanja naše dežele. ■ • V. Leader Italijanske socialistične stranke Pietro Nenni se Je predvčerajšnjim sestal s tajnikom socialdemokratske stranke Matteottijem, da bi skupno proučila morebitne možnosti za sodelovanje obeh strank pri sestavljanju bodočih občinskih svetov v smislu izidov zadnjih volitev. Čeprav je med gledišči obeh voditeljev strank mnogo razlik, so »vrata ostala vendarle priprta«. JAPONSKA ŠE NI NAŠLA SVOJEGA POLOŽAJA V SVETU BORBA ZA NOVO USTAVO IN NOV VOLILNI ZAKON Japonska je dežela, ki ima v Aziji precej važno mesto in celo ne-le v Aziji. Kljub temu. pa si vse od konca okupacije ne more določiti svojega mednarodnega položaja. Ta velika sila, ki je bila nekoč vodilna sila na azijski celini in ena vodilnih v svetu, še od daleč ne igra v mednarodnih odnosih one vloge, ki bi jo lahko imela, če bi jo cenili po številu njenega prebivalstva, po njenih tradicijah kot države, po civilizaciji in predvsem pa po njenem gospodarskem in predvsem industrijskem potencialu. Očitno je, da Japonski primanjkujejo normalni odnosi z dvema velikima silama iz njene neposredne soseščine, namreč s LR Kitajsko in ZSSR, katere narekuje njen normalen gospodarski razvoj. Hkrati pa bi ne mogli reči, da bi objektivnih pogojev, ki bi ji* pripomogli iz slepe ulice, v kateri se je Japonska znašla po vojni. Vse težkoče na tej poti pa so rezultat nje- oborožitev. KAJ JE PRINESEL NOVEGA KONGRES KANCEROLOGOV V DETROITU Če je povzročitelj raka virus bodo rak zdravili verjetno s cepivom Za novo teorijo se posebno zanimajo predstavniki ameriškega centra za borbo proti raku, zato je upati, da se bo kmalu pokazalo, ali je ta teorija utemeljena Kajenje in rak ponovno na dnevnem redu - Poizkusi cepljenja proti raku se že izvajajo Tuberkuloza je bila do pred dobrom desetletjem ena najhujših bolezni in zaradi njene razširjenosti predvsem med siromašnim slojem prebivalstva je bila označena kot socialno zlo. Zaradi izboljšanih življenjskih razmer in tudi zaradi velikih uspehov, ki jih je doseglo zdravstvo, se je to zlo precej omejilo in danes se že zatrjuje, pa čeprav ne povsem upravičeno, da tuberkuloza ne predstavlja več nevarnosti. Toda- neki fiziolog se je pred leti izrazil, da se bo priroda maščevala nad človekom na drug način, kajti ona mora ohraniti na svetu določeno ravnotežje, ki ga človek ne sme motiti. Čeprav je ta trditev, pa četudi je prišla :z ust znanega razumnika, neutemeljena, je vendarle res, da se je v času, ko je začela tuberkuloza pešati, ali. kot so se nekateri izrazili, degenerirati, pojavilo neko drugo zlo, ki ni nič manjše od tuberkuloze. Ne mislimo, da -e je to zlo časovno pojavilo vprav v tej dobi, ker je bo-lez.en, o kateri mislimo govoriti, že stara, toda statistični podatki dokazujejo, da je ta bolezen postala bolj množična vprav v času. ko je začela tuberkuloza pešati. Gre namr“č za raka. Danes je ta težka bolezen tako razširjena, da v mnogih deželah žanje največ žrtev in da prihaja tuberkuloza šele na peto ali celo sedmo mesto. Pri raku in rakastih obolenjih je značilno, da je razmeroma viliziranih deželah. V Evropi nosi prvenstvo v tem Zahodna Nemčija, na ameriški celini pa ZDA. Ce pa smo primorani delati take ne preveč vesele in navdušujoče zaključke, smemo hkrati tudi ugotoviti pozitivni pojav, da se znanost ni nikoli lotila borbe proti določeni bolezni s tako vnemo. kot se je lotila borbe proti raku. In vprav ta vnema, ki nima primere v zgodovini, nam jamči, da bo znanost dala vse. kar je v njeni moči, da se to zlo odpravi, ali vsaj omeji. Pred časom smo pisali o naporih, ki jih daje v tem -o-vjetska znanost, pisali smo tudi o vnemi indijskih zdravstvenih krogov, nadaljevali hi lahko tudi z napori drugih dežel, toda danes se bomo u-stsvili pri zelo važnem dogodku iz preteklih dni. ki so ga zabeležili vsi svetovni časopisi. Gre za nova odkritja in domneve, ki so prišle na dan na zadnjem kongresu kancerologov v Detroitu v ZDA, ki se vrši te dni. Kot je znano so se tudi v zadevi proučevanja rakastih bolezni in borbe proti njim ustvarile določene šole ali vsaj koncepcije. Za sedanji kongres kancerologov pa je značilno to. da se je pojavila nova, če že ne šola. pa vsaj koncepcija, ki le vzbudila veliko presenečenje in prav tako zanimanje. Znani kancerolog prof. Stan-lev je v svojem poročilu na kongresu izjavil svojo trditev, najbolj razširjen v najbolj c:- po kateri naj bi bil povzroči- 28. ODDAJA TELEVIZIJSKE RUBRIKE Ugo Rossi in Enrico Merlini uspela simpatični GaddoTrevespa dobi le FIAT 600 Na 28. oddaji televizijske rubrike »Odnehaš ali nadalju. ješ» sta bila pred končnim ciljem kar dva tekmovalca, hamreč učitelj Enrico Merlini iz Casale Monferrato, ki le odgovarjal na vprašanja iz Dantejeve Božanske komedije >n odvetnik Ugo Rossi iz Neaplja, ki je odgovarjal na Vprašanja s področja kuharske umetnosti. Ce je Enrico Merlini s svojimi odgovori ponovno potrdil svojo temeljito znanje in s sigurnostjo takoj odgovoril na vsa tri vprašanja. ki so zadevala imena 'reh oseb iz raznih spevov Božanske komedije, in sicer Velikana Anteja, »papeža Hadrijana V. in arhangela Gabrijela, se je odvetniku Rossi-ih pri drugem vprašanju so bi moral povedati, kako se tmenuje stročnica, ki je sestavni del španske juhe nekoliko zataknilo, ker je dejal, da gre za bučo. medtem ko bi se pravilni odgovpr moral glasiti čičerka. Ko mu je Mike Bongiorno dejal, da ne Rre za bučo, ampak za čičerko, je sicer Rossi na to v Vidni zadregi pristal. Ker je bilo očitno, da mu ta sestavni del ni bil neznan, mu je Mike Bongiorno priskočil na Pomoč z rezervnim vprašanjem, na katerega je odgovoril točno. Tudi na tretje vpra. šanje, ko je šlo za neko juho, in kjer je bilo treba povedati kateri je njen glavni sestavni del. je Rossi takoj odgovoril, da gre za juho iz lastavičjih gnezd. Tako sta oba srečno presta- la zadnjo preizkušnjo in za- služila vsalč po 5,120-000 lir. Med novinci je nastopil sa- mo Mino Chirulli iz Ponte S, Pietro v pokrajini Berga- mo, ki si je izbral za svoje področje ihtiologijo. omejeno .■Jf ?%?* na italijanska morja. Brez po- sebnih težav je točno odgovo- ril na vsa zastavljena mu vprašanja in se bomo z njim srečali zopet čez teden dni. Za njim je nastopil naš zna. nec iz prejšnje oddaje Enzo Ccmbi iz Modene, ki je točno novedal kod teče reka Mean- dro in kam se izliva. Gre za tursko reko, ki se izli- va v Egejsko morje. Italo Foggi, toskanski kmet in Piandisco v pokrajini A- rezzo, je odgovarjal na vpra- &V vvjShE šanje za 640,000 lir. Dobil je vprašanje iz Božanske kome- dije in povedati je moral kdo so bili trije pesniki, ki so po- tovali skupaj v neki ladji v Dantejevih Vicah, Točno je od. govoril, da gre za Danteja samega, za Guida Cavalcanti- ja m Lampa Giannija. Preden mu je Mike Bon- giorno zastavil gornje vpra- Odvetnik U|o Rossi iz Neaplja šanje, «e je zanimal, če e Foggi med tem časom zložil kako novo pesmico in če ‘e kakšno prinesel s seboj, kakor je zadnjič obljubil. Foggi se je izgovarjal, da pač ni v stanju recitirati svojih pesmi, ker se mu kaj rado zatakne, končno je pa le pristal na to, da je recitiral tistih nekaj stihov, ki jih je bil zložil v čast gospodične Edy Campa-gnoli, in ki jih je časopisje priobčilo že prejšnji teden. Za 1,280.000 lir je Ettore Balli iz Milana odgovoril na sledeče vprašanje iz jazzovske glasbe. Zavrteli so dve plošči. Pri prvi plošči je v lieki jazzovski skladbi nastopal beli trobentač, pri neki drugi pa črnski trobentač. Balli je moral povedati ime skladbe in v kateri skladbi nastopa črnski trobentač ter njegovo ime. Balli je točno povedal, da gre za. skladbo «/ can get startedn, da črnski trobentač nastopa v drugi skladbi in da se imenuje Lasby. Za enako vsoto je Marisa Zoc-chi iz Pratolina točno povedala, da je Pasqualino Forna-ra zmagal na kolesarski krožni tekmi treh morij leta 1949 Simpatični dr. Gaddo Tre-ves, psihiater po poklicu, ki je do sedaj presenečal s svo- INudaljevanje na i. struni) telj raka neki virus. In če je temu tako, potem bi. se rakasta obolenja mogla zdraviti kot vse druge bolezni, ki jih povzročajo virusi, namreč s cepivom, Ze prej smo rekli, da Stanleyeva koncepcija ni nikaka nova šola in Stanlev si kaj takega niti ne zamišlja. nasprotno pa velja, da ,'e ta hipoteza — ker gre za sedaj le za hipotezo — predmet izrednega zanimanja vseh prisotnih strokovnjakov. To je važno zato, ker bi sprejetje te hipoteze v marsičem spremenilo dosedanje gledanje na to bolezen in bi seveda moglo ustrezno spremeniti tudi nadaljnji potek raziskovalnih del v borbi proti raku. Značilno za Stanlevjev u-speh je dejstvo, da so se /a njegovo poročilo posebno zanimali predstavniki ameriškega središča za borbo proti rsku, kar je izrednega pomena. Ta ustanova namreč koordinira delovanje vseh zavodov, ki se ukvarjajo z borbo proti raku v Ameriki, in teh ustanov je mnogo, praktične n« vseh ameriških vseučiliščih. Tudi vseučilišče Berkley v Kalitornijič od koder izhaja prof. Stanle.v, ki je to tezo prikazal, dela na tem. toda kot je znano, so sredstva, ki so določena za vsak tak inštitut. omejena in tako tudi sredstva Stanlevevega zavoda Zaradi tega je zanimanje predstavnikov ameriškega središča za borbo proti raku izredne važnosti, ker bi večja dodelitev sredstev temu zavodu omogočila mnogo večje možnosti za podrobnejše in bolj velikopotezne znanstvene podvige na tem področju. Starileyeva teza ni tako preprosta in je v protislovju z določenimi dosedanjimi u-gotovitvami in gledanji. Kot je znano. povzročajo virusi bolezni, ki so nalezljive, rakaste bolezni pa niso nalezljive. Zato je dokaj čudno, da so njegovo trditev ali bolje hipotezo sprejeli s takim zanimanjem. Ce pa računamo na zlo, ki ga ta bolezen predstavlja in tudi dejansko »plavanje v megli«, ki vlada glede poznavanja te bolezni, njenega povzročitelja in vsega, kar Je z njim v zvezi, potem ni njegova domneva nič kaj nesprejemljivega. pa čeprav nasprotuje določenim zdravstvenim načelom ali celo dogmam«. Ta kongres kancerologov pa je prinesel tudi nekaj drugih novih dognanj. Za Stanle-yem je spregovoril profesor Hammond, ki je znan zaradi svojih trditev iz leta 1952, ceš da je med kajenjem in rakastimi obolenji določena zveza. V svojem sedanjem poročilu je Hammond skušal svojo staro trditev podkrepiti s statističnimi podatki. Hammond zatrjuje, da je pri velikem odstotku ljudi, ki so umrli od raka, našel na njihovih dihalnih organih :n predvsem na bronhijih kan-cerozne spremembe, kar pa ne more trditi za nekadilce. Ta odstotek je: za kadilce 60 odstotkov, za nekadilce pa »nekoliko nižji«. Jasno je, da taki podatki ne morejo navdušiti kadilcev, hkrati pa ne morejo prepričati njegovih nasprotnikov, kajti za kadilce je jasno povedal odstotek — 60 — za nekadilce pa je rekel le, da je ta odstotek »nekoliko nižji«, kar vsekakor ne zadošča. V začetku smo govorili o prof. Stanleyu, ki je prikazal svojo teorijo o virusih. Čeprav ne v zvezi z njegovo teorijo je značilno tudi poročilo zdravnikov zakoncev Graham iz Bostona, ki sta v svoji praksi že preizkusila ne- ko cepivo proti raku. Dejansko ne gre za neko pravo pravcato cepivo kot neposrednem agensu proti raku, ampak bolj za posredno cepivo v pomoč organizmu, da se laže pripravi na borbo proti razširjanju bolezni. Zdravnika Graham trdita, da sta s svojim načinom zdravljenja dosegla že lepe uspehe. Njun način zdravljenja pa je sledeč: Iz zdravih celic, ki jih vzameta iz neposredne bližine rakastegg., obolenja, izloči-, ta cepivo, ki ga nato vbrizgata pacientu —. seveda istemu — pod kožo. S tem se v organizmu vzbudijo tisti procesi, ki pospešijo ustvarjanje močnejših in številnejših pro-titelesc za borbo proti raku. To pomeni, da postane organizem odpornejši, kar se u-stvari mnogo več obrambnih celic, k' preprečujejo ali vsaj zavirajo nadaljnje širjenje bolezni. Toda tudi ta način zdravljenja je šele v preizkusni fazi in znanosti ostane še dolga pot do nekega zares učinkovitega sredstva, ki bo lešilo človeštvo pred tem zlom, nih notranjih političnih razmer in lahko bi rekli, da se te težkoče vrtijo vsaj posredno okoli borbe za ustavo. Te borbe ne vodita med seboj le dve najbolj vplivni skupini nasprotnih si političnih strank, to je konservativna liberalnodemokratska skupina, ki je na vladi, in socialistična, ki je v opoziciji, ampak se v tej borbi ne strinjajo niti pripadniki istih strank ali grupacij. Vse to torej še bolj zapleta to japonsko notranje vprašalne, ki je trenutno prav gotovo njeno prvo in osnovno vprašanje. Zanimiv je na primer sledeči paradoks, pa čeprav je samo navidezen. Japonski konservativci, ki so na vladi in katere vsi smatrajo za ameriške prijatelje, hočejo spremeniti dosedanjo ustavo, pa čeprav je bila ta sestavljena po ameriških napotilih in pod nadzorstvom generala MacAr-thurja v času, ko je bil on poveljnik ameriških zasedbe nih čet na Japonskem. Japon skl socialisti pa. ki so v glav nem za normalizacijo odnosov z LR Kitajsko in ZSSR in ki so proti temu. naj bi se Japonska usmerila izključno k ZDA, uporno odklanjajo spremembo sedanje ustave, pa čeprav ima ta neuradni pridevek, da je ameriška. Zakaj gre? Po navadi se misli, da so socialisti, proti spremembi sedanje ustave zaradi tega. ker bi ona omogočila oborožitev Japonske, čemur sedanja ustava nasprotuje. Hkrati se smatra, da 'o konservativci za spremembo ustave zaradi tega, da bi se Japonska lahko svobodno obo-roževala. Vendar ne gre ne v prvem ne v drugem primeru za oborožitev ali. bolj točno povedano, ne gre samo za oborožitev. Kdor dobro pozna japonske politične razmere, smatra, da želijo konservativci s spremembo ustave izvesti mnogo širšo revizijo. Čeprav gleda vsaka skupina v konservativni vladajoči libe-ralno-demokratski stranki na spremembo ustave na svoj način je njihov cilj enoten in isti. Ta cilj pa je vzpostavitev starih japonskih ustanov, ali z drugimi besedami restavracija stare Japonske. To je po splošni sodbi glavni razlog, zaradi*- k‘awrega" še japonski socialistj toliko bojijo revizije ustave in zaraiii česar si je konservativci toliko žele- Neka skupina strokovnjakov že delj časa dela na tekstu nove ustave in to po naročilu vlade. Govori se tudi. da ta skupina predvideva spremembo sedanjega cesarskega statusa, ki je bil po vojni znatno oslabljen. Sestav-ljalci nove ustave predvidevajo tudi imenovanje in ne volitve, določenega števila članov gornjega doma japonskega parlamenta, in končno tudi spremembo člena 9 sedanje ustave, ki prepoveduje Japonski konservativci »ku-šajo sedaj postopoma pripraviti pot za uresničenje njihovih načrtov. Oni vedo,, da ne morejo spremeniti sedanje u-stave brez močne dvotretjinske večine v parlamentu. Zaradi tega japonska konservativna vlada pripravlja sedaj le spremembo volilnega zakona, ki bi morala biti dokončana pred razpustitvijo parlamenta, to je v prihodnjih mesecih. Novi volilni zakon bi moral omogočiti konservativcem večjo zmago na prihodnjih volitvah in potemtakem znatno večje število poslancev v parlamentu. Za spremembo volilneba zakona pa ni potrebna dvotretjinska večina v parlamentu. Zato se japonski socialisti odločno borijo proti tem spremembam in obtožujejo vlado, da dela »v nasprotju z voljo ljudstva. Toda tudi če konservativcem v tem uspe, še niso prebrodili vseh ovir. V gornjem domu japonskega parlamenta namreč prevladuje mnenje, da predstavlja novi osnutek volilnega zakona brezobzirno zapostavljanje in izigravanje opozicije. In v kolikor gornji dom sedanji zakonski osnutek za spremenjeni volilni zakon odkloni, se njegovo izglasovanje odlaga in mora nato še pred predstav-ški dom, kjer mora biti sprejet z dvotretjinsko večino. In tako sta revizija ustave in izglasovanje novega volilnega zakona v funkcionarni zvezi, ki znatno otežkoča o-snovne in najvažnejše namere japonskih konservativcev glede notranje politike. Kljub temu pa se ne zdi, da bi japonski socialisti preveč optimistično gledali na izhod sv )-jih akcij v ustavni borbi in da bi podcenjevali možnost uspeha svojih nasprotnikov. Nasprotno, oni se zavedaj), da so trenutno v obrambi pred konservativci in ne v napadu. Na temelju nedavnih razprav v japonskem parlamentu moramo sklepati, da smatrajo japonski socialisti možnost spremembe volilnega zakona za realno, kljub temu pa se ne marajo z njo sprijazniti. Zato lahko pričakujemo. da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da bi načrte konservativcev preprečili. Dosedanja politika japonske liberalne demokratske vlade pa je povzročila nezadovoli-stvo ne le pri opoziciji, to je pri socialistih, ampak tudi pripadniki lastne stranke. In med teVni nezadovoljneži iščejo japonski socialisti svoje nove zaveznike in volivce pri prihodnjih volitvah. In v kolikor japonska vlada ne vzpostavi normalnih odnosov s Kitajsko in SZ — in to v najkrajšem času — morejo japonski socialisti računati z občutnim dvigom svojega političnega vpliva, kar bi jim znalo nato pripomoči tudi v borbi za ustavo. II. MEDNARODNI SAHOVSKI FESTIVAL S K »SLAVIJE« Iz Trsta v Vrnjačko Banjo m. Zborno mesto za tuja moštva in odhod je bil določen pred hotelom «Bristol» blizu železniške postaje. Ker so Nemci potovali z lastnimi r,-sebnimi avtomobili, sta čakala pred hotelom dva avtobusa za Grke, Italijane, Turke in Poljake. A Turkov in Polja kov še ni bilo. Poljaki so sicer najavili svoj prihod, a niso dospeli ob najavljeni, uri na madžarsko - jugoslovansko mejo; tudi turškega moštva še ni bilo, niti ni sporočilo kdaj pride. Nerodnost je bila še v tem, da je bilo treba za Poljake oskrbeti prevoz tudi oi meje do Beograda, ker so imeli plačano vožnjo le do jugoslovanske meje; Zaradi tega so sklenili, da en avtobus počaka na Turke in Poljake, z drugim pa smo z italijansko in grško ekipo krenili na pot. V veži hotela «Bristol», kjer smo čakali na vlak iz Istanbula. so nas seznanili s člani Italijanskega moštva iz Fer- rare, ki so ga sestavljali dr.ica Kar na prvi pogled pre-, si je hotela na ta način iz-Tommaseo, dr. Martinelli,' seneti tujca, navajenega na prositi odpuščanje za grehe Marvelli in Palmiotto. Dr. Tommaseo govori tudi hrvat-ski, ker je po rodu iz Dalmacije, od koder se je že pred vejno izselil v Italijo; po poklicu je bančni uradnik. Martinelli je suhljat doktor kemije, Marvelli pa dobrodušen knjigovodja, ki hkrati igra tudi čelo. Palmiotto pa je še mlad italijanski mojstrski kandidat, delavec po poklicu, ki upa, da bo na letošnjem državnem prvenstvu osvojil mojstrski naslov; če bo v ša hovskem razvoju tako agilen, kot se je pokazal na plesišču. mu bo to z lahkoto tudi uspelo. Sumadija je bogata, gričevnata pokrajina, ki se razteza južno od Beograda. Ker gfe v glavnem za nizke griče, nima pravih gozdov, ampak skoro sama polja in travnike. Pot se vije od griča do griča, brez globljih usek, mimo Ralje, kjer je večja tovarna cementa, do Kragujev- slovensko pokrajino, ki jel svojih prednikov in svojih precej na gosto posejana s J lastnih, tako kot si je Ale- 'tw Kopališče v Vrnjački Banji, kjer se Je v zgornjih prostorih vršil II. mednarodni moštveni šahovski festival. cerkvicami, je skoro popolna odsotnost cerkva na srbskem podeželju. Ko sem se zanimal, od kod ta posebnost, so mi pojasnili, da je pravoslavni veri povsem tuj ves tisti zapleteni rimsko-katoliški formalizem, ki pogosto nadomešča pomanjkanje vere pri katoličanih. Iz tega izhaja tudi drugačno mesto, ki ga ima duhovnik v življenju pravoslavnega vernika. V neposreden stik s svojim popom pride pravoslavni vernik le ob največjih življenjskih dogodkih, ob rojstvu, poroki ali smrti, in ko obhaja tako i-menovano «slavo«; vsa druga vprašanja vsakdanjega življenja rešuje pravoslavni vernik sam, in v takem značaju pravoslavne religioznosti je treba verjetno iskati tudi delno pojasnilo za nekatere izredno simpatične poteze v značaju srbskega človeka; odkritost, dobrodušnost, neposrednost, in s tem pomanjkanje vsakršnega formalizma, gostoljubnost, de mokratičnost v zadržanju in ravnanju itd,, kar bistveno prispeva k vzpostavitvi takojšnjega kontakta. Iz tega bi mogli potegniti naslednji zaključek: čim manj ima vernik opravka z duhovnikom in njegovim posredniškim formalizmom, tembolj je človek, tembolj izstopa njegova pristna človeška narava, in tem globlja, občutena in praktično učinkovita je zaradi tega tudi njegova religioznost. Od Beograda do Vrnjačke Banje sem opazil, reci in piši, eno samo majhno pravoslavno cenkvico, in še ta je verjetno nastala kot zaduž-bina-grobnica kake premožnejše šumadijske družine, ki ksander Karadjordjevič dal postaviti prekrasno cerkev-grobnico na Oplencu pri Topoli, v središču Sumadije. V Kragujevcu smo prekinili vožnjo, da bi nekaj »malega« pojedli in popili. Tu sem se prvič srečal s »kajmakom«, ali svežo, oziroma konzervirano slano smetano. Spočetka sem se sendviča, v katerem je bil tudi »kajmak«, izogibal; pozneje pa sem se le opogumil in priznati moram, da kombinacija nikakor ni slaba. Tu je z nami prekinil tudi asfalt, Od Kragujevca dalje je cesta kamnita, in to ne v najboljšem stanju, zlasti od Kraljeva dalje. Y Kraljevu smo se ustavili za trenutek-Ko smo nadaljevali pot, se nam je pridružil mladi šahovski mojster Bogdanovič, ki' je igral na festivalu n* drugi deski v prvem moštvu SK «Slavije». Zdravilišče Se preden smo prišli na cilj, so nam povedali številko sobe in hotel, ker smo ložirali, tako da smo pet minut po prihodu že bili vsak v svoji sobi. Vtis, ki ga Vrniačka Banja napravi na tujca je neprimerno skromnejši od onega, ki ga ima, ko jo po nekaj dneh zapusti. Cim prideš, se 'i zdi, da gre le za nekaj hotelskih zgradb in manjših trgovin ter vil, ob lepi promenadi sredi kultiviranega, s potmi prepletenega naravnega parka; ko pa se nekoliko razgledaš po okolici, pa se skoraj prepričaš, da Banja nima ne konca ne kraja, tako se ii ob vsakem koraku odkrivajo nove zgradbe — vile in hotele, DUŠAN HHFSCAK (Nadaljevanje sledi) PRIMORSKI DNEVNIK 4 — B, junij* 1956 — ~- VČERAJ NA SEDEŽU TRGOVINSKE ZBORNICE V GORICI Sestanek izvedencev n avtnbusnem nsebnem prometu v nbmejnem pasu Nekatere proge nameravajo podaljšati in povečati število voženj - Končni sklep pripada stalni mešani komisiji Včeraj ob 9. uri se je v mali dvorani, ki jo je trgovin, ska zbornica za to priložnost dala na razpolago, sestali tehnični predstavniki Italije in Jugoslavije, da se pomenijo o vprašanju avtobusnega prometa v jugoslovanskem in italijanskem obmejnem pasu na podlagi lanskega videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu. V jugoslovanski delegaciji *o bili Rudi Lukman, član stalne mešane komisije. Marijan Lenarčič, dr. Rudi Rutar, Roman Klančič, Zdravko Zajc, Janko Bavčer ter tajnica Viktorija Morgan. V italijanski delegaciji pa so bili predsednik trgovinske zbornice v Gorici kavalir Do-nato Depicolzuane, dr. Aristi-de Andreussi od IV. obmejne cone, dr. Filippo De Julianis od goriškega mejnega sektorja, in*. Edoardo De Antonellis, inž. Giuseppe Novarra, Italo Fossa, dr. Armando Candutti, dr Carlo Ribi, dr. Silvano Fa-cuzzi, Antonio Coradazzi, Ser. gio Rosino in Anton Kozmi-na. Glavni predmet razprave so bile avtobusne zveze, zaradi česar so se včerajšnjega sestanka udeležili z ene kot z druge strani predstavniki avtobusnih prevozniških podjetij, ki vzdržujejo osebni promet v obmejnem pasu. Razpravljali so o možnostih podaljšanja neke proge ter povečanja števila voženj, da b1 se koristnikom propustnic omogočile boljše zveze med posameznimi kraji. , Med drugim so predlagali naj bod vozovnice dvojezične. Komisija je sestavila zapisnik, katerega bodo proučili na prihodnji seji stalne mešane komisije kateri pripada pravica, da predloge proučuje in sprejema. Med potekom seje sta se posebej sestala tudi Rudi Lukman ter dr. Filippo De Julianis, ki sta razpravljala o poteku obmejnega prometa. Dopoldanski sestanek se te zaključil ob 12.45, Delegati so potem odšli na kosilo v restavracijo Transalpina. Popoldanski sestanek se je začel okoli 16. ure: na njem so sestavili zapisnik. Novi vozni red mestnih avtobusov PROGA št. 1 — JUŽNA PO STAJA - SEVERNA POSTAJA: Ob delavnikih: odhod z južne postaje ob 4.55, 5.20, 6, 6.30, 6.45. 6.55, 7.05. 7 15, 7.25, 7.33; do 20. ure vozi vsakih 8 minut; ’0, 20 1 0, 20 25, 20.40, 20.55 21.45, 22.20, 23. Odhod s severne postaje ob 5.03, 5.40, 6.15, 6.35, 6.45, 7, 7.10, 7.20, 7.33; do 20. ure vsakih 8 minut; 20, 20.10, 20.25, 20.40, 20.50, 21 21.10, 21.30, 21.45, 22, 22.40. 23.30. Ob praznikih: odhod z južfte postaje ob 4 55, 5-20, 6, 6.20 6.40, 7, 7.15, 7.30, 7.45, 8. 8.10 8.20; do 21. ure vsakih 8 minut; 21 05 , 21.15, 21.25, 21.45, 22. 22.15, 22.30, 23, 23.30, 00.15 Odhod s severne postaje ob 5.03, 5.40, 6.20, 6.35, 7, 7.15, 7.30, 7.45, 8, 8.15, 8.25, 8.30; do 21. ure vsakih 8 minut; 21 21.10, 21.20, 21.40, 22, 22.15, 22.30 , 22.40, 23, 23.30, 23.50, 0.30- PROGA št. 2 — JUŽNA POSTAJA - UMOBOLNICA: Ob delavnikih: odhod z južne postaje ob 9, 14, 15.50, 17.30; odhod od umobolnice ob 9.55. 14.15. 16 30, 18. Ob praznikih; odhod z juž- ne postaje ob 8.15, 9, 10.55, 14, 15.50, 16.50; odhod od umobolnice ob 8.30, 9.55, 11.10, 14.15, 15.10, 16.25, 16.45, 17. PROGA št. 3 — TRAVNIK-STANDREZ - SOVODNJE; Ob delavnikih; odhod s Travnika ob 6.25, 7.15, 8.15, 10*. ' 11, 12.40*, 14.20, 15.15*, 16.35*, 18.10*, 19.10; odhod z Sovodenj ob 6.35, 7.40, 8.45, 10.20*, 11.30, 13*, 14.40, 15.45*, 18.30*, 19.30. Ob praznikih: odhod s Trav. nika ob 8.40*, 10*. 12.40*, 14.20, 15.20*, 16.30*. 17.05, 18*, 20, 21; odhod iz Sovodenj ob 8.50*, 10.20*, 13.10, 14.40, 15.40*. 16.45*, 17.30, 18.30*, 19.30*, 20 30, 21.30. PROGA št. 4 — TRAVNIK -LOCNIK: Ob delavnikih: odhod s Travnika ob 7.10, 7.50, 8.40, 10, 11, 12.40, 13.40, 15, 16, 17, 18, 19. 20, 21.30; odhod iz Ločnika ob 7.30, 8.15. 9, 10.30, 11.30, 13. 14.30. 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30, 22. Ob praznikih; odhod s Travnika ob 9, 12.40, 14, 15, 16, 17 18, 19, 20, 21, 22. 23; od- hod iz Ločnika ob 9.30, 13.15, 1430, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19 30, 20.30, 21.30, 22.30, 23.30, 00.10. PROGA št. 5 — TRAVNIK POKOPALIŠČE - LETALIŠČE: Ob delavnikih: odhod s Travnika ob 7.35, 9, 15, 16, 17: odhod z letališča ob 8 16 17, 18.15. Ob praznikih: odhod s Travnika ob 10, 15, 16, 17; odhod z letališča ob 11, 16. 17, 18. PROGA št. 6 — JUŽNA POSTAJA - STRAZICE: Odhod z južne postaje ob 7, 7.45. 8.40, 9.20. 10, 10.50, 12.10, 12.50, 14, 14.45, 15.50, 16.40, 17.30, 18.20, 19 10, 20. 20.40, 21.25; odhod s trga ob 6.30, 7.25. 8.20, 9.40. 10.20, 11.20, postaje ob 16.10 in z Oslavja ob 16.40. Omenjene vožnje so že v veljavi. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Ponto-m - Bas-si, Raštei 27 - tel. 33-49. KINO CORSO. 16.30: «Moja zena je za nabor«, cinemascope, T. Ewel in T. Norah. VERDI. 17.00: « Stražnik, nadstražnik. brigadir in maršal«, cinemascope, A. Sordi, E. De Filippo, G Cervi in A. Fabrizi’. CENTRALE. 17.00: «Luksusm model«. H. Keel. VITTORIA. 17.30: #Stavka žena«, cinemascope v barvah, J. Craine. MODERNO. 17.00: «Oddaljena zemlja«. 12 BENEŠKE SLOVENIJE Cesta v Petjahu potrebna popravila Promet, ki se vrši v Petjahu, vasi šentlenartske občine je vtak dan večji. Po videmskem sporazumu je ta cesta postala mednarodnega značaja, saj skozi njo vozi dnevno tudi po 30 tovornih avtomobilov, ki prevažajo blago iz ene države v drugo. Cesta se je zaradi tega ponekod celo znižala in ni dolgo tega kar je razpokal neki zic ter obstaja nevarnost, da se popolnoma zruši in povzroči nesrečo. Občinska uprava mora takoj poskrbeti za popravilo ceste, ker bo sčasoma postala ovira za promet, ki je v stalnem porastu. Med zalivanjem vrta se je ranila v nogo Ko je včeraj okrog 5. ure 54-letna Teresa Hlede iz Stc-verjana zalivala vrt, je z nogo zadela ob mrežo in padla. Ker si je pri padcu precej hudo ranila desno nogo. so domači poklicali na kraj rešilni avto Zelenega križa, ki jo je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Tu so ji obvezali ia. no, nato pa jo je rešilni avtomobil odpeljal domov. Ozdravela bo v približno 8 dneh TEŽAVEN POLOŽAJ ODPUŠČENIH DELAVCEV V C1MURJU ••j. .. 1 EEji : : | ; ■ KOŠARKA ZA ZENSKE PO 17. ETAP! KOLESARSKE DIRKE PO ITALIJI Rezultati iz Prage PRAGA, 7. — V zadnjih dveh včerajšnjih srečanjih v košarki za zenske za evropsko prvenstvo je v prvi finalni skupini Češkoslovaška premagala Francijo z 81:46, v tolažilni skupini pa Holandska Škotsko z 71:24. Danes je bil prost dan, jutri pa se bo Italija pomerila s SZ. NOGOMET Videmska prefektura podelila med 50 brezposelnih komaj 200 tisoč lir Videmska prefektura, ki ji i se vsi niso vršili zaradi od- 10.j je dobro znano brezupno go-lsotnosti prič ah obtožencev. spodarsko stanje, v katerem se je znašlo 50 odpuščenih delavcev cementarne v Cimur-ju pri St. Lenartu je te dni tem ljudem nakazala 200 tisoč lir pomoči. S to skromno »šoto, ki bo le kapljica v morje, je videmska prefektura odgovorila na številne prošnje in pritožbe, ki so jih ji naslovili odpuščeni delavci. Tovarna cementa v Ci- ,. murju je popolnoma podrta, 12.30, 13.25, 14.20. 15.10. 16.20, stroje so odpeljali drugam, 17, 18, 18.40, 19.30, 20.20, 21. toda večina delavcev je osta- Ob praznikih: odhod z južne postaje ob 7, 8.10, 8.50. 9.30. 10.10, 10.50, 12.10, 12.50, 14, 15 50. 16.40, 17.30, 18.20. 19.10, 20, 20.40, 21.25; odhod s trga oh 6.30, 7.30. 8.30 . 9 1 0. 9.50. 10.30, 11.20, 12.30, 13,25, 14,20, 15.10. 16.20. 17, 17.50, 18.45, 19.30, 20.20, 21. PROGA št. 7 — JUŽNA POSTAJA - PODGORA: la na revnih domačijah v gospodarski krizi iz katere jih ne bo moglo rešiti tistih nekaj borih ur, ki jim jih je nakazala videmska prefektura. Rečeno je bilo, da bodo nekateri izmed odpuščenih našli delo v drugih podjetjih «Italcementi», zopet druge pa da bodo začasno zaposlili na oTdel'avn7kih:“odhod z juž- gradnj. novega pokopališča v ne postaje ob 7, 8. 11. 12.35, 13.25. 15. 17.40, 19.10, 20. 21.30; odhod iz Podgore ob 7.30. 8.30, 11.30, 13, 14.10, 15.30, 18 10, 16 35, 20.30, 22.10. Gb praznikih: odhod z južne postaje ob 9, 12.40. 15. 16, 17, 18, 19.10, 20, 21.30, 22.30. 23.30; odhod iz Podgore ob 9.40. 13.25, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19 30, 20.30, 22, 23, 00.20. PROGA št. 8 — JUŽNA POSTAJA OSLAVJE: Ob delavnikih; odhod z južne postaje ob 7, 8*. 10*. 12.40, 14, 20; odhod z Oslavja ob 7.30, 8.30*, 10.30*, 13.15, 14.50 20.30, Ob praznikih: odhod z južne postieje ob 14, 15*. 16.30, 17.30*. 19.10, 20*; odhod z O-slavja ob 14.30, 16*, 17, 18.30*. 19.40, 20.30». *) Vozi do Bele rjuhe. Avtobusno podjetje ATA v Gorici je na željo prebivalstva dodalo na treh mestnih progah še nekaj voženj in sicer; na progi št. 6 (južna postaja - Stražice) 1 vožnjo z odhodom iz Ul. Boccacio (trg) z odhodom ob 9. uri; na progi št, 7 (južna postaja . Pod-gora) 1 vožnjo z odhodom iz Podgore ob 9 30 in 2 vožnji na progi št. 8 (južna postaja -Oslavje) z odhodom z južne Lesah, za katerega je država nakazala 3 milijone, lir. U-pajmo, da se bodo te obljube uresničile in da bo vsaj večina odpuščenih našla zaposlitev, ki bo omogočila njim in njihovim družinam nadaljnji obstoj. Vsekakor pa bodo morale videmske oblasti rešiti vprašanje preostalih brezposelnih, od katerih je večina že v letih in za njih emigracija ne more priti ver v poštev. Končno pa je čas da se izboljšajo gospodarski pogoji prebivalcev Nadiških dolin in se preneha z izseljevanjem, ki vsako leto zahteva na desetine žrtev. Nove občinske u-prave, posebno pa tiste v katerih je zastopana opozicija bodo morale ta pereča vprašanja prebivalcev Beneške Slovenije postaviti na dnevni red in zahtevati, da jih začno oblasti korenito reševati. Mednarodni nogometni turnir ^Kvarnerska riviera" OPATIJA, 7. — Od 24. junija do 1. julija bo IV. tradicionalni mednarodni mladinski turnir «Kvarnerska riviera«. Organizatorji so sprejeli prijave 9 tujih in 7 domačih moštev in lahko rečemo, da je konkurenca zares elitna. Moštva so razdeljena v 4 skupine, zmagovalci pa se bodo nato pomerili na Reki v finalnem turnirju. V posameznih skupinah so naslednji klubi: na Reki: Cse-pel Vasas (Madžarska), Li-berec (CSR), Padova (Italija) Rijeka; v Opatiji: Eintracht (Nemčija), Bronskoj (Danska). Dinamo (Zgb). Opatija; v Labinu: Eichberg (Danska), Au-stria (Dunaj). Hajduk (Split), Rudar (Raša); v Puli: Vasas (Budimpešta), Ponziana (Trst), Partizan (Beograd), Uljanik. * * * RIM. 7. — Danes popoldne je prispe’ z letalom v Rim urugvajski nogometaš Walter Gomez, katerega je za prihodnjo sezono angažiral Milan. Doslej je Gomez igral za Ri-ver Plate. HOKEJ NA KOTALKAH Izpred goriške preture Oproščena prijatelja tuje lastnine Prvi naj bi si prisvojil prijateljevo kolo, drugi pa okradel knjigarno v Ul. Carducci Včeraj je bila na goriški preturi vrsta procesov, vendar Med drugimi te je moral zagovarjati tudi Danilo Černič iz Doberdoba, zaradi prisvajanja tujega kolesa. Lansko leto naj bi bil Cernic skupaj s prijatelji, med katerimi je bil tudi Valentin Jelen z Vrha, v gostilni «Nanut» na Tržaški cesti. V gostilno je stopil proti večeru neki ameriški vojak znanec Jelena; oba sta se odpravila drugam; še preden pa sta očšla, je Jelen zaprosil gostilničarko naj mu spravi kolo. ki je bilo še skoraj novo. Ko pa se je zvečer vrnil kolesa ni bilo več; gostilničarka je izjavila, da ga je izročila Černiču ki naj bi imel njegovo dovoljenje. O tej stvari Jelen seveda ni vedel ničesar in je Černiča prijavil orožnikom. Obtoženi Cernic je pred’ orožniki in tudi včeraj na sodniji izjavil, da kolesa ni ukradel, ampak ga samo vzel za nekaj časa, ker ga je potreboval. Hotel je namreč za Jelenom in ameriškim vojakom in ker peš ne bi nikamor prišel s-e je spomnil na prijateljevo kolo. Seveda je potem romal s kolesom iz kraja v kraj ter ga je šele drugi dan vrnil lastniku. Ker proti Černiču ni bila vložena tožba in ni bilo dokazov za tatvino je bil o-proščen vsake kazni. Sočil je dr. Fabianich. Pred pretorja je moral tudi 54-letni Giuseppe Trampuš s Korna 12. Tožila ga je An-tonietta Pertot, lastnica knjigarne in delavnice v Ul. Carducci 3. Trampuš naj bi 8. januarja stopil v delavnico, ki je za knjigarno na dvorišču stavbe in si napolnil usnjeno torbo s škarjami, noži in drugim orodjem v vrednosti 50.000 lir. Lastnica knjigarne je Trampuša pravočasno opazila, toda ni imela dokazov da bi ga ustavila. Pred sodiščem pa je obtoženi izjavil, da je v torbi imel polno blaga, ki ga je nakupil za družino v trgovini z jestvinami prav v bližini Pertoto-ve knjigarne. Ker ni bilo dokazov je bil tudi Trampuš kot Cernic oproščen. Portugalska zmagala na turnirju v Lizboni LIZBONA. 7. — Portugalska je zmagala na turnirju v hokeju na kotalkah za pokal mesta Lizbone s 5 točkami pred Nemčijo s štirimi. Italijo s tremi in Švico brez točk Zadnji dve tekmi Sta se končali takole: Portugalska - Italija 5:3 Nemčija - Švica 7:1. Še en svetovni rekord v jadranju BEOGRAD. 7. — jugoslo vanski jadralni letalec Zvonimir Ragana je s tekmovalcem Pe*rom Bogojevičem v 300-kilometrskem trikotnem le tu dosegel danes nov svetovni rekord s hitrostjo 64 kilo metrov ir. 673 metrov na uro. Dosedanji rekord so imeli Po ljaki s 50.326. DEL RIO ZMAGOVALEC NASTELVIU MAULE PRVI NA CILJU V MERANU Gaul In Bahamontes odpadla kot kandidata za končnega zmagovalca? - Danes Imata odločilno besedo Brocon In Bondone C -S iv. Itrs. t-'o-jr. j*,» iiu n ut <»i m; ■?> ;»«>; t-t ■ <& t« v** ,>va br.i iti« o?..t (Nadaljevanje s 3: strani) jim obširnim znanjem iz zgodovine kinematografije, in ki bi moral odgovoriti na vprašanje za 2,560.000 lir, pa je imel nekoliko smole. V časopisju smo sicer brali, da ne namerava nadaljevati in da je bil že prejšnji teden na tem, da odneha; vendar pa ie na vprašanje brez oklevanja dejal, da namerava nadaljeva. ti. Pred tem mu je Mike Bongiorno izročil ogromno pahljačo, s katero se je Tre-ves podal v kabino in pazljivo poslušal usodno vprašanje. Slo je za film iz leta 1919 z imenom «Le jele espagnole». V tem filmu nastopata dva igralca, ki sta tekmeca in v dvoboju oba padeta. Povedati ‘je moral imeni teh dveh igralcev. Treves je točno dejal, da je eden Gaston Mau-dot, ni pa vedel, da se ;e drugi imenoval Jean Touloux. Tako se je moral simpatični Treves posloviti od nadaljnjega tekmovanja in se zadovoljiti z malim avtomobilom «Fiat 600». MERANO, 7. — V današnji etapi Sondrio - Merano je zmagal Maule v sprintu medtem ko je bil na letečem cilju na vrhu prelaza Stelvio prvi Del Rio z 1*15” naskoka pred Gaulom in Bahamonte-som, ki pa sta privozila na cilj v Meranu s 5’55” zamude. To dokazuje, da za zmago v tako naporni dirki kot je dirka po Italiji ni dovolj biti dober na vzponih temveč da je treba imeti pogum tudi v spustih. Magni. ki je kljub zlomljeni ključnici privozil na vrh Stelvia s 3T0" zaostanka za prvim, je prišel na cilj med prvimi in bi gotovo tudi zmagal, da ga ni Maule v zadnjih metrih presenetil z izrednim sprintom. Zmagovalec Stelvia Del Rio je manj poznani kolesar, ki igra vlogo spremljevalca Fi-lippija. Svoj napad je Del Rio začel 75 km pred prelazom in ker ga nihče ni imel za nevarnega, so ga pustili pobegniti. Ob vznožju vrha je imel celih 9’ naskoka pred glavnino. 9 minut prednosti na takem vzponu kot je Stelvio za kolesacja takih kvalitet kakršen je Del Rio sicer ne bi smelo zadostovati za osvojitev tako bleščečega naslova kot je zmaga na Stelviu. Da pa je kljub t-emu zmagal, te dokaz, da favoriti niso izpolnili pričakovanj. Videti je bi lo, da tekmovalci niso imeli prevelike volje boriti se z vsemi silami. Gaul, Bahamontes in Buratti, ki so se takoj vrinili na prva mesta, so se zadovoljevali s kratkimi izme-njajočimi se pobegi. Z njimi je bil skoraj vedno tudi Graf. čeprav vsi vedo, da današnja etapa ni bila primerna za malega Švicarja. Roza majica — Fornara, je spremljal leno vožnjo prvih v razdalji, ki nikoli ni presegla 100 m. Z njim so bili Defi-lippis, Wagtmans, Nolten. Maule in Brankart. medtem ko je Moser skoraj neopaženo izgubljal teren. Ko se je prikazala erta na letečem ciliu na vrhu prelaza, je Gaulu in Bahamontesu uspelo osvoboditi se Burattija in Grafa in privoziti sama skozi cilj. toda s skromnim zadoščenjem, kajti kot ze rečeno, 1*15” pred njima je ze Del Rio osvojil blestečo zmago in seveda tudi čedno nagrado. Tudi For-nari se je v zadnjem kilometru z izrednim potegom uspelo osvoboditi vseh spremljevalcev razen Wagtmansa, ki ga nikakor ni hotel pustiti samega. Toda v spustu se je začela druga pesem. V njegovem prvem delu. polnem ostrih vijug, je bil Del Rio sicer še vedno na čelu. Bahamontes je začel hitro zaostajati, medtem ko je Gaul trikrat preluknjal. Pr- vi je dosegel Del Ria Buratti, toda ze nekako na sredini spusta je prišlo do presenečenja. ko se je na čelu dolge vrste dirkačev preril Pado-van, ki je diktiral blazen tempo. Manjkalo ni seveda tudi defektov in vsak hip je bil kateri od dirkačev na tleh. Padovan je bil prvi tudi na koncu spusta. 14” za njim je pridirjal Fornara in kmalu nato... Magni na čelu plotona. ki je v najkrajšem času pobral Fornaro, Mauleja in Pa-dovana in z visoko povprečno hitrostjo vozil proti Meranu, kjer se je njegov pobeg zaključil v napetem finišu. 500 m pred ciljem so bili v ospredju Maule, Magni. Be-nedetti. Monti in Padovan. Tedaj je prvi potegnil Maule in Magni za njim za pol ko lesa. Ko je že kazalo, da ga bo prehitel, je Maule potegni' s poslednjimi močmi in privozil prvi na cilj. In zaključek o današnji, toliko pričakovani in toliko obetajoči etapi? Stelvio je ostal molčeč in prepusti! odločilno besedo jutrišnjim vrhom Co-stalunga. Rolle, Brocon 'n Bondone. Danes je odpadel kot kandidat Gaul in močno so upadle delnice Bahamon-tesa. Porastli pa so izgledi roza majice in seveda Mauleja. Ce bosta tudi jutri tako vozila kot danes, potem se bo vprašanje zmagovalca odločalo med njima. Vrstni red na cilju 17. etape Sondrio - Merano (162 km). 1., Maule v času 5.03’50” « povprečno hitrostjo 32.188 km, 2. Magni, 3. Benedetti, 4. Monti, 5. Padovan, 6. De FihPP|S> 7. Fabbri, 8. Moser, 9. Z*m-boni, 1(1. Buratti, 11. Del Rl°’ 12. Fornara, 13. Boni, 14. Brankart, 15. Nencini, 16. Wagt-mans, 17 Assirelli, vsi s časom Mauleja, 18. N ’* 5.04’16”, 19. Agostino Coletto, 20. Gaggero, 21. Graf, 22. A* strua, 23. Chiarlone, 24. te1' lenghi, 25. Giudici, vsi s časom Noltena. Z zamudo 5a Je prišla na cilj skupina Gaulom in Bahamontesom. Fallarini in Fantini sta imel* skoraj 10' zamude. Splošna klasifikacija po »'• etapi: 1. Fornara v času 84.Ob J« . z zaostankom “ • 4. DefiliPP15 2’43”, 5. Brankart 3’09”, 6. A* 2. Maule 3. Moser 2’7 3’36'j, 8. Buratti 3'38”, 9. Boni 5’23”. 10. Nencini 5’46”, 11- ;vla®„ 717”, 12. Bahamontes 7’58» 13. Graf 8 05”, 14. Monti 8 20 . 15. Fabbri 8’29”, 16. Cole«® Ag. 8’33”, 17. GiudlCl 9UJ . 18. Čouireur 10 04”, 19-larini 1033", 20. Nolten 10 5* . 21. Ranucci 12’47”, 22. P*®,, van 12’56”, 23. Schaer 13’« > 24. Gaul 16 05”, _________ TOTOSPORT Zmagoviti stolpec: 2 12, 1X1, XII, 1 1 x * 11 igralcev je doseglo točk in prejmejo vsak P° 1.597.000 lir. 12 točk je dosegi 283 igralcev, ki prejmejo P° | 73.500 lir. PRED SOBOTNIM IN NEDELJSKIM PLAVALNIM MITINGOM V TRSTU 0 pripravah in rezultatih jugoslovanskih plavalceu Trenirali so začeli na... snegu, potem v Splitu in končno v Vevčah pri Ljubljani - Nov rekord mlade Jeričevičeve na 100 m prsno Danes prispejo v Trst jugoslovanski plavalci, kandidat; za olimpijsko ekipo, ki bodo nastopili jutri in v nedeljo ca velikem mednarodnem plavalnem mitingu v tržaškem pokritem bazenu. Njih imena so že znana: Njeguš. Jeger, Pandur, Skanata, Camby od moških ter Mežnarjeva, Stapiče-va in Jeričevičeva med ženskami. Ker bo to prvi povojni nastop jugoslovanskih plavalcev v Trstu, se nam zdi primerno, da povemo o njih nekaj več kot samo imena, Jugoslovanski olimpijski odbor je že zelo zgodaj začel z resnimi pripravami plavalcev, ki bi prišli v poštev za sestavo olimpijske ekipe za Melbourn. Določil ]e norme, ki jih morajo izbrani kandidati doseči, izbral kandidate in organiziral kolektivne treninge. Prvi tak trening so imeli kandidati že februarja in sicer na vodi temveč na snegu v Planici, katerega namen je bil v prvi vrsti utrditi fizično in moralno kondicijo. Poleg smučarskih in telovadnih strokovnjakom je tudi ta trening vodil plavalni trener Ante Senjanovič, stari jugoslovanski plavalec in izvrstni vaterpolist. Po Planici so kandidati trenirali nekaj časa ločeno, aprila pa so spet zbrali na kolektivnem treningu v zimskem bazenu v Splitu. Od tu so se končno preselili že pred časom v Vevče pri Ljubljani, kjer so trenirali (razen Skann-te in Pandurja) v lepem 33-metrskent bazenu vse do včeraj. Med treningom so dosegli med drugimi naslednje rezultate: Vinka Jeričevičeva je na 100 m prsno postavila nov jugoslovanski rekord s časom 1:22.8, V1 je istočasno četrti najboljši letošnji čas v Evro- Davisovega pokala evropsk® cone bo 15., 16. in 17. junl]* na stadionu Roland GarroSj Francosko ekipo bodo sestav ljali: Paul Remy, Robert Hail- let, Pierre Darmon in Marc® Bernard, žrebanje parov v sredo 13. S AH VINKA JERICEVIC pi. Njeguš je na 100 m prosto dosegel odličen čas 59.0. 200 m prosto je Jeger preplaval v času 2:15,7. Stapičeva je na 100 hrbtno postavila svoj osebni rekord s časom 1:21,4, Camby pa na 100 m v metuljčkovem slogu čas 1:20,4. kar pa je še daleč izpod njegovih sposobnosti. Za primer kako resno so se pripravljali jugoslovanski o-limpijski kandidati naj omenimo, da je na primer rekor derka Vinka Jeričevičeva preplavala dnevno okrog 5-6 kilometrov in to večji del v ostrem tempu Čeprav se zdi, da ostala mednarodna udeležba z izjemo nekaterih italijanskih plavalcev, ne bo prvorazredna, bo za jugoslovanske plavalce predstavljal tržaški nastop pr-vi pregled njihovih moči in želimo jim, da bi se čim uspešneje borili. . * * * .Srečanje v vaterpolu med Italijo in Romunijo bo vodil jugoslovanski sodnik Vučetič. TENIS Moštvo SZ za dvoboj z Jugoslavijo BEOGRAD, 7. - Šahovska ,e' deracija Sovjetske zveze 1 sporočila šahovski zvezi Jo®0* slavije sestavo moštva za dv°^ boj Jugoslavija - SZ v Beogf* du od 17. do 29. junija. Sovjetsko moštvo: Snu Ker.es, T;-jmanov, Geller, isl°v- pe- '■Jllldliuv, u trosjan, Bronstein, Averbac^ in Boleslavski. Imen reze^0. nih igralcev niso sporočili-vjetska ieprezentanca bo s la 12 oseb. * * * V Moskvi bo od 8. bra do 10. novembra ve 1 mednarodni šahovski tur . v počastitev spomina P0*'0^ nega svetovnega prvaka A1J hina. Razen svetovnega Pr'a. ki Botvinika, velemojstre Keresa, Bronsteina, ^es*iejj0 skega, Smislova in drugih rtastopil na tem tekmovanj tudi eden izmed jugosloV* skih velemojstrov. __ OOtovorm urednik STANISLAV RENKO , Tiska Tiskarski zavod ZTT - PARIZ, 7. — Srečanje med Francijo in Italijo v polfinalu Letni hinn v ŠhednBf predvaja danes 8. t. n1-ob 18.30 uri MGM film: Ulovite fih žive oooooooooooooooooooooo oooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo^oooocoooooooooooooooooooo^ Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 95.= četrto poglavje» Alamut; privid, spočetje, rojstvo in usoda Zmaja Kakšen bo Hasan Ibn Saba, nisem imel pojma dokler mi ni zrastel izpod peresa nekako tako, kakor je Palada Atena skočila ko se je rodila odrasla in oborožena očetu Zevsu iz elave Gotovo sem imel takrat oči uprte v tri tedanje velike individualne diktatorje, tpda ko sem pisal, sem na vse tri po zabil. Moj pogled na te diktatorje in na njihovo dejstvovanje je bil dokaj drugačen od pogleda mojih sodobnikov, ki sem jih poznal. Nisem jih gledal namreč politično, marveč terolosko in kakor iz velikanske zgodovinske oddaljenosti. Niti za trenutek nisem zamenjaval politično doktrino, ki so jo Jav. no predstavljali in oznanjali, z njihovim karakternim bistvom. Iz zgodovine renesanse sem na primer vedel, da je bu karakter hrabrega papeža Aleksandra VI. (Borgie), iz katerega so tz-virala njegova grozovita dejanja, v popolnem nasprotju s Kristusovimi nauki, čeprav je papež te nauke oficialno predstavljal Prav tako nisem videl nobene zveze med marksistično doktrino v socialistični preobrazbi sveta in med moskovskimi procesi, ki so v letih od 1935 do 1938 zgrozili svet. In če je Stalin nekoč menil, da bi bil Shakespeare se večji dramatik, ko bi bil upošteval, da ne delajo zgodovine toliko človeške strasti posameznikov, kot Jo delajo gibanja množic, potem Je z vsem svojim dejanjem in nehanjem doprinesel svoji trditvi nasprotni dokaz. Kajti v sebi je gledal oličenje zgodovine in svojih dejanj in podrejal zahtevam univerzalne marksistične doktrine, marveč svojim osebnim nagnjenjem in strastem, ki jih je istovetil z marksističnimi nauki. Hasan je bil prvotno misijonar (dal) revolucionarnega iz-mailskega nauka in v njegovem imenu je prišel tudi do oblasti, ko se je bil z zvijačo polastil utrdbe Alamut. Tisoči vernikov Irana so gledali v njem oličenje alijevsko-izmailskega nauka in pričakovali od njega, da stre oblast* sunitiskih Seldzukov in uresniči izmailstvo. Toda Hasanu je postal Izmailski nauk, ko je prišel do moči, samo sredstvo za izvedbo lastnega vladarskega koncepta in uvedbo svoje osebne vladavine. Mussolini je v nekem članku dejal, da fašizem ni «eks-portno blago«, in se je strašno ponašal kot »izumitelj« lastne doktrine. Tudi nacizem je bil Hitlerjev »izum« in čeprav je »Fuehrer« tako neusmiljeno preganjal Žide, je s svojim naukom o izvoljenosti germanske rase sam stopil na njihovo pot. Ce bi bila oba »vodje« nekoliko globlje pogledala v zgodovino, bi bila morala opaziti, da se na stoletja uveljavijo samo doktrine, ki imajo univerzalen in ne oseben ali rasističen značaj. Kakor je bil Kristus dejal apostolom: Pojdite in učite vse narode!, tako sta Marx in Engels pozivala proletarce vsega sveta, naj se združijo. Tak univerzalen značaj so imele vse velike religije (krščanstvo, budhizem, islam) in vse svetovne družbene ureditve od fevdalizma preko meščanskega liberalizma do sbcializma. Moč krščanstva nasproti židovstvu je bila prav v njegovi univerzalnosti. Mussolini in Hitler, kakor sta bila kot sodoben pojav nevarna, ker sta grozila, da potegneta s svojo zrušitvijo polovico sveta s seboj vred v prepad, sta 3e omenjene zgodovinske zakonitosti zavedla šele ko sta se po zlomu fašizma končno osvestila zgodovinske resnice, da garantira obstoj samo nekaj, kar je univerzalnega: čez noč sta se namreč sama napravila za branitelja krščanskega zapada in sta se preoblekla v pobožna križarja zoper »brezbožni boljševizem«. Hitler in Mussolini sta svoj politični koncept in sistem lahko po mili volji spreminjala, saj sta ga bila sama ustvarila. Stalin je bil nasledil Leninovo dediščino, ki se je spet oslanjala na univerzalni Marxov in Engelsov socialistični nauk. Če je Stalinu postala Leninova dediščina bolj sredstvo za uveljavitev in utrditev lastne moči kot pa objektivna zgodovinska naloga, potem ni izviralo to iz nauka, temveč iz nekaterih njegovih karakternih posebnosti. Kot beremo prav te dni v referatu Hruščeva od 24. februarja tega leta, je bila ena od naj izrazitejših Stalinovih lastnosti ljubosumnost. Da je Hitler na tihem posnemal Stalinove metode in imel privatno pred njegovimi sposobnostmi velik rešpekt, nam je povedal leta ^939 Rauschning. Da pa je Stalin utegnil biti ljubosumen na Hitlerja, ki Je pri uresničevanju svoje lastne zamisli in nevezan na kakršno koli univerzalno doktrino, imel popolnoma svobodne roke, se da vendarle nekako domnevati. Vsekakor ni po 20. kongresu v Moskvi nobenega dvoma, saj je bilo vsem trem takratnim diktatorjem nekaj skupnega: namreč osebni koncept vladavine, velika osebna nečimrnost in brezobzirna uporaba sredstev za dosego ciljev, ki so merili predvsem na utrditev — ne sistema — temveč osebne veličine. (Walter Ul-bricht je n. pr. pred nedavnim primerjal Stalina s »Fuehrer-jem»). Bila je med njimi nekakšna tiha, zagrizena tekma, kdo bo večji, in kdor je pazno sledil znamenjem tiste dobe, Je moral opaziti, da so bili vsi trije tedanji diktatorji nekako »v duhu dobe« in te izraz. Ko sem pisal četrti prepis Alamuta, sem se že jasno zavedal, da moram, če hočem ostvariti Hasana, spraviti karakterje (in, prosim, ne doktrin, kajti v Ala-mutu je ena sama doktrina: islam odnosno izmailstvo) vseh treh takratnih diktatorjev na skupni imenovalec in potegniti iz vreče — četrtega. In medtem ko so mi sodobni recenzenti očitali, da sem iz strahopetnosti pobegnil v nam tako tuji orient, da bi se skril pred strašnimi odgovornostmi, ki J1" t-i terjal od slovenskega pisatelja čas, sem jaz v svoji prin)or”p naivnosti pograbil vse tri velike in strašne diktatorje za rog ’ stlačil njihove karakterje v varnico, kjer se po alkimističn® procesu kuhajo novi karakterji, in potegnil nato iz kotla ,°e. „ tega — strašnega Hasana Ibn Sabo. Tako je bil Zmaj roje in ko sem videl, kako malo Je prijatelj-urednik, doslej moj o inteligentnejši kritik, razumel, kar sem bil napisal, sem v u _ nutnem preblisku dejal (in pisal dami v Beograd in drU®:a!^v-»Čez dvajset let se bo prvemu poblisnilo, kaj Alamut Pra zaprav je.» 2°. To, kar bi bilo pomenilo za avtorja pri kakem vačjem velikem narodu uspeh, gmotno blagostanje in slavo, je or°P :i0 avtorja malega naroda ne samo teh dobrin, marveč je spra njegovo osebo v neposredno nevarnost. V enem od svojih notesov imam beležko «d 6. XI- 193°. «Sinoči je v družbi 2-a, M-e, K-e, N-e, K-e in mene dej XY v pogovoru o Alamutu: tre- »Nekdo mi je dejal, še preden je roman izšel: Zdaj bo ba enkrat končno obračunati z Bartolom.« .-j «Ž. ga je vprašal, kdo da je bil to. Ni hotel povedati. D®J pa je, da bo povedal, če bo dotičnik res kaj sličnega ukre ^ XY, ki nam je bil grožnjo neimenovanega zaupal, n ^ človek praznih besed. Bil je eden od tistih mladih komuIlarti' ki so stopili s prvim dnem kot borci in organizatorji v P t