Primorski dnevnik SOBOTA, 14. MAJA 2016 št. 113 (21.653) leto LXXII 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , kmetijstvo - Na 4. strani Alan Cecutti in njegova Benečija Pogovor z novim predsednikom KZ trst - Na 6. strani Zaia obljubil pomoč vinogradnikom Na srečanju s Kmečko zvezo »Železn iško vozlišče temeljnega pomena« Brandolin spodbuja vlado, naj podpre projekt avstrija - Tako je po svarilu EU minister Sobotka včeraj napovedal na srečanju z Alfanom Na Brennerju ne bo pregrad italija - Poslanska zbornica V Rimu polemika o slovenski nuklearki gorica - Mala prometna »revolucija« V mestnem središču v M • • ■ v • v v štiri nova krozišca BRENNER - Avstrija ne bo več vztrajala pri vzpostavitvi nadzora na mejnem prehodu Brenner na meji z Italijo, je včeraj napovedal avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka po srečanju z italijanskim kolegom Angelinom Al-fanom prav na mejnem prehodu, kjer je Avstrija v prejšnjih tednih začela postavljati sporne pregrade. Kot je dejal So-botka, se je priliv migrantov preko tega najpomembnejšega prehoda med Avstrijo in Italijo v zadnjih tednih zaradi ukrepov italijanske strani krepko zmanjšal. Zato priprave za uvedbo ukrepov za za nadzor meje niso več potrebni. Evropski komisar za migracije Di-mitris Avramopulos je v zvezi z načrti na Brennerju minuli teden v pismu Dunaj opomnil, da je treba spoštovati schengen-ska pravila. Novico z italijansko-avstrijske meje so toplo pozdravili na Južnem Tirolskem in tudi v Furlaniji-Julijski krajini. Na 2. strani manjšina SKGZ in SSO napovedujeta novo skupno pot TRST - Na novo zastavljeno sodelovanje med Slovensko kul-turno-gospodarsko zvezo in Svetom slovenskih organizacij ni lepotni okras in podobno, temveč ima za cilj reševanje konkretnih vprašanj. Rudi Pavšič pojmuje dogovarjanje kot praktični pristop do našega vsakdana, medtem ko je Walter Bandelj izpostavil, da je želja po sodelovanju prišla »s terena«, kjer si nihče ne želi prepirov. Na 3. strani bazovica - Obisk v trgovinah in lokalih Gospodarska slika vasi je kar živahna NOVOMAT. AVTO STEKLO CENTER d.0.0. Ko steklo poči, do Novomata skoči! OBRTNA CONA SERMIN SERMIN 72A, KOPER T: 00386 5 62 62 888 cannes - Film na rdeči preprogi CANNES - Canski filmski festival je tako priljubljen in zanimiv, ker je njegova filmska ponudba izredno raznolika. Ker se največji filmski zvezdniki sprehajajo po rdeči preprogi in nastavljajo fotografom ter oboževalcem. Ker tu istočasno poteka tudi največja filmska tržnica na svetu. Na njej Slovenski filmski center išče kupce in distributerje za štiri slovenske filme, med katerimi je tudi režijski prvenec Marka Sosiča Komedija solz. Na 15. strani Pri Pordenonu utonila mama in sinček Na 4. strani LAS Kras spodbuja zeleni turizem Na 6. strani Hišni pomočnici je všeč tuja lastnina Na 7. strani Michela Marzano in homoseksualnost Na 10. strani Festival eStoria bo govoril tudi slovensko Na 17. strani Zveza slovenskih kulturnih društev sklicuje 50. redni občni zbor in 8. izredni kongres 'Bodočnost Je naša" danes, 14. maja 2016, ob 15. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah (TS), ul. Ricreatorio 1 Uradnemu delu bodo sledile tematske delavnice in predstavitev Zbornika ZSKD in članic gorica - Na 16. strani 9771124666007 14 12 Nedelja, 15. maja 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji brenner - Tako je po svarilu EU minister Sobotka včeraj napovedal na srečanju z Alfanom Avstrija se odpoveduje nadzoru na Brennerju DUNAJ - Avstrija ne bo več vztrajala pri vzpostavitvi nadzora na mejnem prehodu Brenner na meji z Italijo, je včeraj napovedal avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka po srečanju z italijanskim kolegom Angelinom Alfanom, s katerim sta se srečala prav na mejnem prehodu, kjer je Avstrija v prejšnjih tednih začela postavljati sporne pregrade. Kot je dejal Sobotka, se je priliv migrantov preko tega najpomembnejšega prehoda med Avstrijo in Italijo v zadnjih tednih zaradi ukrepov italijanske strani krepko zmanjšal. Zato priprave za uvedbo ukrepov za »upravljanje meje« oz. za nadzor meje niso več potrebni. Avstrija se je za uvedbo nadzora na prelazu Brenner začela pripravljati sredi aprila. Začela je izvajati gradbena dela, da bi tako lažje obvladovala morebiten migrantski tok. To je močno razburilo Italijo, pa tudi Evropsko komisijo. Evropski komisar za migracije Dimitris Avramo-pulos je v zvezi z načrti na Brennerju minuli teden v pismu Dunaj opomnil, da je treba spoštovati schengenska pravila. Svet EU je v petek podaljšal mejni nadzor na nekaterih notranjih mejah schen-genskega območja, a ne za Brenner. Novico iz italijansko-avstrijske meje so toplo pozdravili na Južnem Tirolskem in tudi v Furlaniji-Julijski krajini. Podpredsednik deželne vlade Sergio Bolzo-nello ocenjuje, da je prevladala razsodnost, sklepi dunajske vlade bodo po njegovem imeli pozitivne učinke tudi v FJK. Predsednica Dežele Debora Serracchiani je v preteklih dneh in tednih nekajkrat opozorila, da bi imel poostreni nadzor na Brennerju negativne posledice tudi za FJK. Podobno razmišlja tudi evropo-slanka Demokratske stranke Isabella Del Monte.»Zidovi znotraj Evropske unije so nesprejemljivi in nezakoniti,« pravi evropska poslanka iz Furlanije. Da je Avstrija spremenila mnenje glede Brennerja nosi po njenem zaslugo predvsem Bruselj, ki je Dunaj večkrat odločno opozoril, da so načrtovane mejne pregrade v nasprotju z evropskimi pogodbami. Pred obalo Sicilije rešili več kot 800 migrantov RIM - Pred obalo Sicilije so v zadnjih 24 urah rešili več kot 800 migran- tov. Sprva so poročali, da je bilo med njimi 150 beguncev iz Sirije, a so nato včeraj objavili, da je med njimi zgolj en sirski državljan. Prva skupina 342 migrantov je včeraj že prispela v pristanišče Augusta na Siciliji. Med njimi so večinoma migranti iz Egipta, Somalije in Sudana, je dejal predstavnik Mednarodne agencije za migracije. Preostalih okoli 500 rešenih migrantov pa so reševalci prepeljali v druge kraje na Sicilijo in v Kala-brijo, med njimi pa naj ne bi bilo nobenega sirskega begunca. Obalna straža se je na reševanje napotila v četrtek, ko so na morju opazili dve ladji, ki sta se znašli v težavah. S prve ladje so rešili skupno 515 ljudi, z druge pa okoli 300, je še sporočila obalna straža. Predstavnik Mednarodne organizacije za migracije Flavio di Giacomo je povedal, da je letos v Italijo prispelo okoli 31.000 migrantov, med njimi doslej zgolj 26 sirskih državljanov. Večina migrantov, ki je letos prispela v Italijo, je bila iz Afrike. V Grčijo za 90 odstotkov manj prihodov beguncev ATENE - Število beguncev in mi-grantov, ki prek Sredozemskega morja potujejo iz Turčije v Grčijo, je v aprilu upadlo za 90 odstotkov, je včeraj sporočila agencija EU za zunanje meje Frontex. Skupaj je v Grčijo pripotovalo 2700 ljudi. Prvič po lanskem juniju je tako v Italijo prispelo več prebežnikov kot na otoke v Egejskem morju. Še v marcu je bilo število prihodov v Grčijo znatno višje, saj so zabeležili 26.971 prihodov ljudi, medtem ko je v januarju v Grčijo prispelo 67.415 prebežnikov. Za upad je po navedbah Frontexa več vzrokov. Zagotovo je k temu prispeval dogovor med Turčijo in EU o vračanju prebežnikov, pa tudi zaprtje meja na t. i. balkanski migrantski poti. V Italijo pa je medtem aprila prispelo 8370 prebežnikov, kar je tudi svojevrsten upad, ugotavlja Frontex. Število prihodov je v primerjavi z marcem upadlo za 13 odstotkov, v primerjavi z lanskim letom pa celo za polovico. Še naprej največ prebežnikov v Italijo prihaja iz Eritreje, Egipta in Nigerije. ® GUAREITrCOpiERA ... JMUi ¡TSV* Posnetek ene od dveh ladij, s katerih so rešili več kot 800 migrantov Zdravniki brez meja kritični AVSTRIJA do EU glede beguncev ŽENEVA - Organizacija Zdravniki brez meja je v odprtem pismu državam članicam in institucijam Evropske unije dogovor med unijo in Turčijo za zajezitev prihoda beguncev obsodila kot »zgodovinsko odpoved« moralne in pravne odgovornosti Evrope. Organizacija izraža globoko zaskrbljenost zaradi dogovora, v skladu s katerim bo Turčija vzela nazaj sirske migrante, ki so od 20. marca prispeli na grške otoke, v zameno za večmi-lijardno pomoč. Kot je poudarila vodja Zdravnikov brez meja Joanne Liu, je EU z prepustila te ljudi Turčiji ter »v času največje migracije v zadnjih desetletjih opustila svoje moralne in pravne odgovornosti«. »Ljudje bodo tako ostali ujeti v vojnih območjih brez možnosti, da pobegnejo, prisiljeni v to, da ostanejo in umrejo,« piše v pismu. Kot sramotno so označili tudi nastavitev migrantov in beguncev, ki so po zaprtju balkanske migracijske poti ostali ujeti v Grčiji. V begunskih taboriščih ni zagotovljena skoraj nobena varnost, tako da se ženske ponoči bojijo iti na stranišče, moški vseh starosti pa izgubljajo dostojanstvo, ko se borijo za drobtinice hrane. ansa Socialdemokrati za kanclerja izbrali Kerna DUNAJ - Šef avstrijskih železnic Christian Kern bo novi predsednik avstrijskih socialdemokratov (SPO) in novi kancler. »Odločitev je padla,« je ob robu srečanja deželnih vodij stranke izjavil njen začasni predsednik Michael Haupl. Formalno odločitev bo v torek sprejelo zvezno predsedstvo stranke. Dan zatem, v sredo, naj bi avstrijski predsednik Heinz Fischer Kerna zaprisegel kot 13. kanclerja po letu 1945, sledilo bo glasovanje o novi vladi. Socialdemokrati, ki v Avstriji od leta 2008 vladajo skupaj s konservativci (OVP), imajo v parlamentu večino glasov. Kot je pojasnil Haupl, bo Kern sam oblikoval vladno ekipo, pri čemer bo seveda imel proste roke. Izbiro novega vodje SPO in kanclerja je komentiral tudi začasni kancler Reinhold Mitterlehner iz vrst OVP. Kot je dejal, je Kern zelo kvalificiran menedžer, kar bi lahko imelo pozitiven vpliv na delo vlade in politike. Zaplet z izročitvijo Roka Žavbija Italiji LJUBLJANA - Odvetnica Lara Mi-kuž, ki zastopa prijetega Slovenca Roka Žavbija, je na sodišče vložila pripombo na predlog za njegovo izročitev Italiji. Pojasnila je, da je to storila zaradi napake, ki so jo po njenem mnenju v evropskem nalogu za prijetje in predajo storili Italijani. Sodišče pri odločanju o pripombi ni vezano na noben rok. Žavbija je slovenska policija prijela prejšnji petek na podlagi evropskega naloga, ki ga je izdal preiskovalni sodnik s sodišča v Benetkah. V Italiji je namreč zoper Žavbija izdan sklep o preiskavi. Žavbi naj bi v Italiji rekrutiral in ra-dikaliziral potencialne borce. Učil naj bi jih, kako ravnati z orožjem in kako priti do sirskega bojišča. Žav-bi je zdaj v priporu v Ljubljani in čaka na izročitev. Mikuževa je pojasnila, da so Italijani v evropski nalog zapisali, da je treba Žavbija prijeti zaradi terorizma, vendar so v opredelitvi člena navedli 270. c člen italijanskega kazenskega zakonika, ki pa opredeljuje pomoč članom terorističnih združb in predvideva kazen do štirih let zapora. Tudi v opisu dejanja se Italijani dejansko navezujejo na 270. c člen, je še razložila. Odvetnica izpostavlja še eno napako, ki da so jo zagrešili italijanski organi. V nalog so po njenih besedah zapisali, da je za očitano kaznivo dejanje predvideno najmanj leto dni zapora, največ pa 15. A kot je izpostavila Mikuževa, niti eden od odstavkov znotraj člena italijanskega kazenskega zakonika, ki opredeljuje terorizem, ne predvideva kazni od enega do 15 let zapora. 270. c člen spodnje meje kazni sploh ne določa. Gibanje 5 zvezd suspendiralo Pizzarottija PARMA - Župan Federico Pizzarot-ti ne misli odstopiti s položaja, čeprav so proti njemu uvedli sodno preiskavo. Župan je osumljen nepravilnosti pri imenovanju direktorja gledališča v Parmi. Pač pa so Pizzarottija včeraj suspendirali iz Gibanja z zvezd, z voditelji katerega je sicer že nekaj mesecev skregan. V Rimu aretirali znanega ginekologa RIM - Znani ginekolog Severino An-tinori je od včeraj v hišnem priporu. Aretirali so ga pod obtožbo, da je neki pacientki brez njene vednosti odstranil jajčnike. eurostat - V prvem četrtletju letos Rast v območju evra samo 0,5 odstotna LUXEMBOURG - Evropski statistični urad Eurostat je včeraj nekoliko popravil prvo napoved gospodarske rasti za območje evra v prvem četrtletju. Medtem ko je konec aprila evrskemu območju na četrtletni ravni izračunal 0,6-odstotno rast, je to zdaj znižal za 0,5 odstotka. Četrtletna rast v celotni EU medtem ostaja pri 0,5 odstotka. V letni primerjavi se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) območja evra v prvih treh mesecih letos povečal za 1.5 odstotka, kar je prav tako za 0,1 odstotne točke manj, kot je Eurostat izračunal v prvi oceni, objavljeni 29. aprila. V celotni EU je bila rast 1,7-odstotna. Nemčija je v četrtletni primerjavi zabeležila 0,7-odstotno rast BDP, v letni pa 1.6 odstotno. Francija je zabeležila 0,5-od-stotno rast oz. 1,3-odstotno v letni primerjavi. Italijanski BDP se je v četrtletni primerjavi okrepil za 0,3 odstotka, v letni pa za odstotek, avstrijski pa v četrtletni za 0,6 odstotka in v letni za odstotek. Španija je v prvih treh mesecih zabeležila 0,8-od-stotno rast BDP, v letni primerjavi pa je bila ta 3,4-odstotna. Portugalska je zabeležila 0,1-odstotno rast v četrtletni in 0,8-od-stotno v letni primerjavi. Grčija se medtem še vedno utaplja v rdečih številkah: v četrtletni primerjavi je beležila 0,4-odstoten padec BDP, v letni primerjavi pa je padel za 1,3 odstotka. Največjo četrtletno rast so statistiki izračunali za Slovaško, bila je 1,7-odstot-na. V letni primerjavi je bila rast BDP na Slovaškem 3,6-odstotna, Romunija pa je zabeležila 4,2-odstotno letno rast . Eurostat podatkov za Slovenijo ne navaja, saj jih bo državni statistični urad objavil konec maja. Prav tako še ni podatkov za še nekaj drugih držav, in sicer za Češko, Dansko, Irsko, Hrvaško, Luksemburg, Malto in Švedsko. ZDA so v prvem letošnjem četrtletju medtem zabeležile 0,1-odstotno gospodarsko rast v četrtletni primerjavi, v letni primerjavi pa je bila rast 1,9-odstotna. hrvaška - V saboru vladna koalicija že tri tedne brez večine Tretjič brez kvoruma Ugibanja o poskusu oblikovanja večine brez Mosta, možne pa so tudi predčasne volitve ZAGREB - Vladajoči večini v hrvaškem saboru, ki jo predstavlja Domoljubna koalicija, Most neodvisnih list in Bandic Milan 365 - Stranka dela in solidarnosti, tudi včeraj, tretji petek zapored, ni uspelo zagotoviti kvoruma, da bi lahko glasovali o zakonskih predlogih. Opozicija trdi, da na Hrvaškem ne delujeta ne vlada ne parlament. Hrvaški sabor praviloma ob petkih glasuje o zakonskih predlogih, a jim tudi včeraj ni uspelo zagotoviti kvoruma. Čeprav je bilo na začetku glasovanja potrebnih 76 poslancev, so po treh novih preštevanjih ugotovili, da v saborski dvorani ni dovolj poslancev. Zato so glasovanje znova preložili tako kot prejšnja dva petka. V HDZ so se opravičili in pojasnili, da so nekateri poslanci večine na službeni poti, nekateri na bolniškem dopustu, medtem ko za nekatere ne vedo, zakaj se niso udeležili seje. Nezadosten kvorum je dodatno spodbudil ugibanja o tem, ali ima vladajoča koalicija večino poslancev. Po parlamentarnih volitvah novembra lani je desna Domoljubna koalicija na čelu s HDZ in Mostom ter stranko zagrebškega župana Bandica oblikovala tesno večino 78 poslancev v 151-članskem parlamentu. Novo vlado je konec januarja podprlo 83 poslancev, pri čemer so manjše opozicijske stranke podprle premierja Tihomirja Ore-škovica pod pogojem, da začne izvajati nujne reforme. Nato se je v štirih mesecih večkrat pokazalo, da med partnerji v večini ni soglasja o številnih vprašanjih, vključno z reformami. Na Hrvaškem vse bolj ugibajo, da bo HDZ poskusila oblikovati novo saborsko večino brez Mosta, čeprav ni jasno, kdo bo vstopil v partnerstvo z Domoljubno koalicijo in Bandicevo stranko, da bi lahko nadomestili 15 poslancev Mosta. Niso izključene niti predčasne parlamentarne volitve, če ne bo prišlo do dogovora o bolj trdnem sodelovanju vladajoče večine. Poslanci največje opozicijske stranke SDP, ki so včeraj zapustili sejo pred glasovanjem, so znova zatrdili, da je očitno, da Hrvaška nima ne vlade ne parlamentarne večine, kar pomeni, da država ne more funkcionirati, trpijo pa državljani. SDP je v v četrtek napovedala tudi interpelacijo proti podpredsedniku vlade in šefu HDZ Tomislavu Ka-ramarku zaradi poslovnih povezav njegove soproge Ane Ka-ramarko z lobistom madžarske energetske družbe Mol Josipom Petrovicem. Hrvaška vlada je sicer v arbitražnem sporu z Madžari glede upravljavskih pravic v naftni družbi Ina. Premier Oreškovic je izrazil prepričanje, da Karamarko ni ogrožal nacionalnih interesov v Ini. Obenem je dejal, da ima vlada stabilno podporo v saboru, a se je danes znova pokazalo, da je podpora večine poslancev vprašljiva. / Primorshi AKTUALNO Sobota, 14. maja 2016 3 slovenska manjšina - Novinarska konferenca SKGZ in SSO »Sodelovanje je daljnosežno in ne muha enodnevnica« Prvenstvena skrb za rešitev težav Slovencev v videmski pokrajini TRST - Na novo zastavljeno sodelovanje med Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in Svetom slovenskih organizacij ni lepotni okras in podobno, temveč ima za cilj reševanje konkretnih vprašanj Slovencev v Italiji. Rudi Pavšič pojmuje dogovarjanje kot praktični pristop do našega vsakdana, medtem ko je Walter Bandelj izpostavil, da je želja po sodelovanju prišla »s terena«, kjer si nihče ne želi prepirov. Torej daljnosežno sodelovanje in ne muha enodnevnica. Predsednika SKGZ in SSO sta na včerajšnji novinarski konferenci predstavila obračun opravljenega dela in V Gazzeti dello Sport bo 20. maja slovenska dobrodošlica kolesarski dirki Giro d'Italia, ki bo gostovala v Benečiji načrte za prihodnost. Velika pozornost je bila namenjena videmski pokrajini, ki ostaja najbolj ranljivo območje v naši skupnosti. Krovni zvezi podpirata pobude, da bi v sklopu beneške etape kolesarske dirke Giro d'Italia v petek, 20.5. prišla do izraza slovenska navzočnost. Na to bo opozarjal tudi dvojezični oglas v italijanskem športnem dnevniku La Gazzetta dello Sport. Glede Benečije bo 350 tisoč evrov iz sklada zaščitnega zakona (skupaj 1,4 milijona evrov) za videmsko pokrajino šlo špetrski dvojezični šoli. SKGZ in SSO ob blizu spremljata izvajanje reform zadružnih bank (v kratkem bo srečanje z obema slovenskima bankama) in trgovinskih zbornic, kjer tvegamo, da bomo spričo združitve med Trstom in Gorico Slovenci ostali brez predstavništva. Krovni zvezi podpirata sodelovanje Glasbene matice in glasbenega centra Ko-mel na Goriškem, v Trstu sta direktno soudeleženi pri Narodnem domu v Filzijevi ulici, Narodnem domu pri Sv. Ivanu, Stadionu 1. maj in Kulturnem domu. To je zelo velik zalogaj, ki nujno kliče na evidentiranje prednostnih posegov. Bandelj in Pavšič sta zadovoljna s finančnimi prispevki, ki jih Slovenci dobivamo iz Rima, precej nezadovoljna oziroma razočarana pa s pomočjo, ki prihaja iz Slovenije. Letos bo iz Lju- Zadovoljstvo nad prispevki iz Rima, razočaranje zaradi vse manjše finančne pomoči, ki prihaja iz Ljubljane bljane prišlo 300 tisoč evrov manj finančne pomoči, ki je v zadnjih letih strmo padla za kar 35 odst. »Ne gre samo za denar, ki ga je v tem primeru vedno manj, temveč tudi za zmanjšano pozornost, ki jo Slovenija izkazuje Slovencem izven meja,« sta bila enoglasna predsednika SKGZ in SSO. Bandelj in Pavšič bosta v prihodnjih mesecih obiskala narodne manjšine v Italiji in tako vzpostavila vezi s temi skupnostmi, ki jih ni, če izvzamemo sodelovanje med stranko SSk in južnotirolsko SVP. SSO in SKGZ načrtujeta tudi tiskano brošuro o življenju in delovanju Slovencev v Italiji. (st) Rudi Pavšič in Walter Bandelj ocenjujeta, da sodelovanje med SKGZ in SSO nima alternativ in da je v dobrobit vsej slovenski manjšini fotodamj@n trst - Poudarki z novinarske konference SKGZ in SSO »Netransparentnost« v manjšini in finančna kriza Novega glasa TRST - »Vsi proračuni in obračuni SSO in SKGZ morajo skozi rešeto pristojnih oblasti v naši deželi in v Sloveniji. To velja tudi za vse včlanjene ustanove in društva, torej vsega skupaj več kot dvesto organizacij. Nihče od nas ni bil zaradi tega preiskovan in nihče od nas ni šel na sodišče,« je na včerajšnji novinarski konferenci dejal Rudi Pavšič. »Če že govorimo o finančni netran-sparentnosti, jo je treba potem iskati drugje. Dovolj, da beremo časopise,« je dodal predsednik SKGZ. Enako razmišlja tudi Walter Bandelj. Če nekoga obtožiš, da deluje netransparentno in nedemokratično, moraš prinesti dokaze, drugače boljše, da molčiš, smo še slišali na srečanju z novinarji. Pavšič in Bandelj sta zavrnila pripombo, ki jo je kdaj slišati, da SKGZ in SSO na nek način krojita delo deželne posvetovalne komisije. To po njunem mnenju ni res. Prvič, ker komisiji predseduje deželni odbornik Gianni Torrenti, in drugič, ker je politika z izvoljenimi predstavniki zastopana v komisiji. Krovni zvezi soglašata, da se komisija ne sme ukvarjati le s finančnimi vprašanji, ampak mora svoj »delokrog« razširiti v duhu deželnega zakona za zaščito Slovencev. Za to je potrebno sodelovanje med Deželo, SKGZ in SSO ter manjšinsko politiko. Bandelj je glede težke finančne situacije Novega glasa dejal, »da kriza ni takšna, kot jo nekateri prikazujejo v javnosti.« Res je, da tednik sodi pod okrilje SSO, za rešitev težav časopisa pa se usklajeno zavzemata obe krovni manjšinski zvezi. Bandelj in Pavšič sta za Novi glas skupaj nastopila pri deželni upravi, obeti za premostitev težav časopisa so dobri, sta predsednika še dejala novinarjem. (st) vipavska dolina Občini stavita na trajnostni razvoj turizma AJDOVŠČINA - Občini Ajdovščina in Vipava sta se kot desti-nacija Vipavska dolina skupaj vključili v Zeleno shemo slovenskega turizma (ZSST) ter s tem v pridobitev znaka Slovenia Green Destination. Glavni pristopni dokument je listina 'Zelena politika slovenskega turizma', ki sta jo župana Tadej Beo-čanin in Ivan Princes uradno podpisala včeraj ob simbolnem odprtju 'zelene' polnilnice za električna vozila na parkirišču za starim mlinom. Podpis dokumenta 'Zelena politika slovenskega turizma' bo destinaci-jo Vipavska dolina zavezoval k spoštovanju desetih načel, s katerimi se bo skupaj s ponudniki trudila za trajnostni razvoj. Zelena shema slovenskega turizma (ZSST) je celovito zasnovan sistem za pospeševanje razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji na vseh treh stebrih trajnostnega razvoja: okoljskem, družbenem in ekonomskem, namenjen tako turističnim območjem kot tudi ponudnikom. »Gre za kompleksen sistem, sestavljen iz več korakov in orodij. Prvi korak je imenovanje koordinatorja projekta; to je Janja Jazbar, ki bo odgovorna za izvedbo celotnega postopka. Ta bo predvidoma zaključen do konca letošnjega leta,« so sporočili iz Občine Ajdovščina, kjer dodajajo, da jih v nadaljevanju leta čaka več korakov - od pridobivanja podpore v lokalnem okolju prek zbiranja in analize podatkov do priprave končnih poročil. »Z izvedbo celotnega postopka bomo pridobili celovit vpogled v trajnost destinacije in mednarodno primerljivo oceno, pa tudi nabor ustreznih ukrepov za izboljšave v prihodnosti. Poleg tega se bomo s pridobitvijo znaka Slovenia Green Destination na slovenskem, evropskem in globalnem trgu pozicioni-rali kot okolju in družbi prijazna de-stinacija,« so prepričani na omenjeni občini, kjer so včeraj na novem parkirišču za starim mlinom uradno odprli polnilnico za električne avtomobile. Gre za rezultat sodelovanja med Občino Ajdovščina in Rotary klubom Ajdovščina. (km) rim Vlada odgovorila poslanki iz Vidma Sereni Pellegrino Italija nima pripomb na krško centralo Levica zahteva njeno takojšnje zaprtje RIM - Italijanska vlada nima pripomb na obratovanje slovenske jedrske centrale v Krškem in tudi ne na njeno varnost. Tako lahko v skopih besedah obnovimo včerajšnji odgovor pod-tajnice na okoljskem ministrstvu Silvie Velo poslanki iz Furlanije-Julijske krajine Sereni Pellegrino. Parlamentarka iz vrst poslanske skupine Sinistra italiana (Italijanska levica) je prepričana, da je nuklearka (kratica NEK) nevarna ne le za Slovenijo, temveč tudi za njene mejne države, vključno z Italijo, torej FJK. Vladna podtajnica je zelo podrobno obnovila vsebine mednarodnih sporazumov in pogodb, ki obvezujejo Slovenijo k najvišjim varnostnim standardom v jedrski centrali, vključno s potresom. Krško se namreč nahaja na potresnem območju. Velova je v poslanski zbornici tudi predstavila t.i. stresne teste, ki jih redno izvajajo v NEK ter navedla opozorila, ki jih pristojne slovenske oblasti v zvezi s tem dobivajo od za to poklicanih mednarodnih inštitu- cij. Ne samo to. Predstavnica Renzije-va vlade je naštela tudi dodatne varnostne ukrepe za Krško. Vse se dogaja pod nadzorom evropske ustanove za varnost ENSREG, v kateri je s svojimi strokovnjaki zastopana tudi Francija. Prav to državo se večkrat omenja kot tisto, ki je bila in je še danes kritična do NEK. Velovo poročilo je bilo izrazito tehnične in strokovne narave. Podtaj-nica na okoljskem ministrstvu se je izognila vsakršni politični »nadgradnji« svojega odgovora poslanki Pellegrino-vi, ki je bila z izvajanjem Velova vse prej kot zadovoljna. Predstavnico iz FJK, ki je bila v parlament izvoljena na listi SEL, zelo skrbijo predvsem »skrajno pomanjkljiva stališča« podtajnice v zvezi z nevarnostjo, da bi potres poškodoval NEK in s tem tudi širše območje okrog nuklearke. Pellegrinova je prepričana, da bi morala Slovenija enostavno zapreti centralo, če tega ne bo naredila pa bi jo morala k temu prisiliti mednarodna skupnost, začenši z Italijo. (st) Krška jedrska centrala bolj skrbi politike v FJK, kot tiste v Rimu arhiv 4 Nedelja, 15. maja 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji alan cecutti - Kmetijski in turistični podjetnik, novi predsednik Kmečke zveze za Videmsko » Brez meje bo lahko spet tako, kot je bilo nekoč« Do Prosnida (Prossenicco) v Zahodni Benečiji se pride po vijugasti gorski cesti, ki pelje iz Ahtena (Attimis) preko Subida (Subit). Neskončnih 18 kilometrov serpentin, na katerih obvezno koncentracijo pri vožnji lahko zmotijo le neokrnjena narava in, vsake toliko, lepi razgledi na furlansko nižino. Visoko nekje je odcep za Porčinj (Porzus) in Čenebolo (Canebola), koder so ceste v teh dneh zgledno očiščene in sveže asfaltirane. Delavci in domačini so praktično vsi z orodjem v rokah in bijejo bitko proti času. Čez nekaj dni bo tam potekal Italijanski kolesarski »Giro« in vse je v znamenju velikega dogodka, ki je pred vrati: roza barva na vsakem koraku, roza pentlje na oknih in hišnih ograjah, roza napisi z dobrodošlicami, roza kioski za pijačo in pokošena trava (na srečo vsaj ta ni roza) za publiko, ki bo ob cesti bodrila kolesarje. Prosnid je za nekaj kilometrov v levo odrezan od trase, po kateri bo potekala dirka, pomaknjen kot je v ozadje hribov nad Robidiščem in Bre-ginjskim kotom. Tam v okolici vasi, na kakih šeststo metrih višine, je pomlad še zgodnja, kot je bila v dolini na začetku aprila. Prosnid je nekakšen balkon na severovzhodni Breginjski kot, ki je tam kot na dlani, Furlanija pa je dejansko nevidna, za obronki hribov na jugozahodu. Do nekdanje meje s Pred par leti sem zvedel, da je na dražbi naprodaj nekdanja kasarna finančne straže. Nisem imel konkurence in za ugoden denar sem na dražbi odkupil kasarno ter s pomočjo staršev postavil na noge turistično kmetijo Slovenijo je le streljaj. »Stari še pripovedujejo, kako so s kobariškega konca hodili sem čez na šagre in zabave, potem pa prespali na senikih. In obratno, naši vaščani so hodili dol do Breginja in dlje, tako je včasih teklo življenje. Potem je v te kraje za dolga leta v živo zarezala državna meja, stiki in odnosi, ki so bili normalni in življenjski, so se v veliki meri prekinili. A zdaj meje ni več, spet je lahko kot nekoč, v današnjem času sicer malo drugače«. Zgodbo pripoveduje Alan Ce-cutti, še ne tridesetletni fant, ki je bil pred kratkim izvoljen za predsednika Kmečke zveze v Videmski pokrajini. Brez težav in zadržkov govori slovensko, v terskem narečju, kot ga je naučila mama Paola Filipig, medtem ko je oče Ivo Cecutti Furlan iz Povoletta. Slovenka pa je tudi Alanova življenjska družica Nataša, ki je doma iz Starega Sela pri Kobaridu, kamor vsak dan peljejo v vrtec štiriletnega Patrika. Spoznal jo je na neki kobariški zabavi, prav tako, kot se je dogajalo njegovim prednikom, ko so pred davnimi leti vzdrževali vsakodnevne stike. »Nekoč, na začetku prejšnjega stoletja, je imel Prosnid skoraj osemsto prebivalcev, danes nas je v vsej vasi še kakih trideset. Emigracija je bila skoraj totalna, tako kot drugje v Benečiji in v goratih predelih Karnije, kajti možnosti za dostojno življenje ni bilo. Danes, brez meje, je položaj dru- Alan Cecutti v svojem agriturizmu gačen, marsikam se lahko vrne življenje«, je trdno prepričan Alan. Da to niso le besede, govorijo dejanja. S starši je še kot otrok odšel v dolino, tam je tudi že našel delo, a na svojo vas ni pozabil. Vračal se je ob koncih tedna k prijateljem iz otroštva. V Prosnid se je vrnil, čim se je ponudila priložnost. »Pred par leti sem zvedel, da je na dražbi naprodaj nekdanja kasarna finančne straže na začetku vasi. Pa sem se prijavil. Nisem imel konkurence in za ugoden denar sem na dražbi odkupil kasarno ter s pomočjo staršev postavil na noge turistično kmetijo. Zdaj stvari tečejo, oddajamo sobe, ponujamo tipično domačo hrano in povpraševanje je v porastu. Nudimo značilno beneško hrano terskih dolin, imamo meso iz lastne reje junic, ponujamo kozje sire bližnje kmetije Zore, vsakovrstno domačo pristno zelenjavo, sezonsko sadje in gozdne sadeže, izdelujemo pa tudi naravne sadne in zelenjavne namaze. Imamo dober obisk od pomladi tja do jeseni. Vse več je tudi Nemcev, Avstrijcev in drugih severnjakov, ki za nas zvedo preko spleta. Želijo si miru, dobre hrane in neokrnjene narave, vsega tega pa je pri nas na pretek«, pripoveduje Alan. Novi predsednik Kmečke zveze videnske pokrajine je zaveden in ponosen na svoj slovenski izvor, napisi na njegovi kmetiji, ki nosi naziv »Brez mej« so dvojezični, njegova vizija na razvoj kmetijstva v videnski pokrajini je realistična in prežeta z mladostnim optimizmom. »Funkcijo sem prevzel po smrti predsednika Bepota Speco-gne, ki je za našo organizacijo velika iz- Na začetku prejšnjega stoletja je imel Prosnid skoraj osemsto prebivalcev, danes nas je v vsej vasi še kakih trideset. Emigracija je bila skoraj totalna. Danes, brez meje, je položaj drugačen, marsikam se lahko vrne življenje guba, njegovo delo pa je treba nadaljevati. Od Trbiža do Papotnega imamo v obmejnem pasu kar nekaj članov, med temi je precej mladih, kar je zelo pomembno. Največ moramo vložiti v čezmejne projekte s sosednjo Slovenijo, izkoristiti priložnosti, dokler še obstajajo. Razviti moramo koncept kme- du tijstva, ki je vezan na turistično ponudbo, kar je za naše kraje najbolj zanimivo in perspektivno. Nuditi moramo ves naš obmejni teritorij tako rekoč v paketu, ki vsebuje domačo hrano, pohodniške in kolesarske steze v neokrnjeni naravi, ki jo drugod ni enostavno dobiti. Le tako se v naše vasi lahko v določeni meri povrne življenje. Mladi lahko izkoristijo priložnost, saj je zaradi krize težko najti trajno zaposlitev. Življenje in delo na teritoriju pa je lahko za marsikoga življenjska perspektiva«. Alan poudarja, da se Kmečka zveza v videmski pokrajini zavzema za trajnostni razvoj in naravno kmetovanje, kar je jamstvo, da bo naravno okolje ohranjeno. Če bo možnost dela in zaposlitve se lahko marsikateri človek oprime s kmetijsko proizvodnjo povezanega turizma. »Želimo ustvariti pogoje, da obiskovalec naših krajev, naj bo iz naše dežele ali iz tujine, da ne pride sem samo mimogrede, ampak da se ustavi za nekaj dni. Za take projekte pa so potrebne investicije, sicer ne velike, vendar je pri tem pomembna pomoč deželne uprave. Kdor se loti neke dejavnosti in začuti pomoč in pozornost, da ima nekoga za seboj, ta bo tudi vztrajal in ostal na teritoriju«. Podjetnik in novi predsednik Kmečke zveze se zavzema za drugačen odnos deželne uprave do goratih kra- jev, kjer je kmetovanje bistveno težje, dražje in nasploh zahtevnejše. »Pred leti je veliko ljudi odšlo in opustilo tradicionalne dejavnosti, ker za te kraje ni bilo neke vizije prihodnosti. Upamo do bo v prihodnosti drugače. So znamenja večje zavesti o tem, da ozemlja ne sme smeš zapustiti in zanemariti. V hribih bi morali javne prispevke, ki so namenjeni kmetijstvu, bistveno zvišati. Seveda je predvsem na nas, zlasti mladih kmetijsko-turističnih podjetnikih, da pokažemo voljo in iniciativnost, da nekaj ustvarimo. Temelj vsega pa mora biti čezmejnost, ki nas bo vse bolj povezala z gornjim Posočjem, saj imamo enake probleme in moramo jih reševati skupaj«. Alanove besede in pogledi na možnosti razvoja so prepričljivi, potrjuje jih tudi stvarnost, saj se je Kmečka zveza v nekaj letih usidrala na obmejnem pasu, pridobila več mlajših članov in dala pobudo za nekatere pomembne čezmejne projekte Interreg, Temelj vsega pa mora biti čezmejnost, ki nas bo vse bolj povezala z gornjim Posočjem, saj imamo enake probleme in moramo jih reševati skupaj ki dajejo dobre rezultate. Naj med temi omenimo zlasti projekt Farm-Eat, v katerega je vključenih več rejcev z obeh strani meje. Končni proizvod je predelava mesa rejene živine v Tolminu in nato neposredna prodaja na domu, oziroma na domačih turističnih kmetijah. Drugi projekt z imenom ZborZbirk je omogočil postavitev vrste krajevnih muzejev in tako je tudi Prosnid dobil svojega. Zgodba mladega Alana Cecutti-ja vliva optimizem in upanje, da tudi za zahodno Benečijo, daleč od bogatih in cvetočih furlanskih nižin, vendarle še obstajajo lepe priložnosti. Priložnost pa ima tudi deželna oblast in politika, da končno, potem ko se v povojnem času do tega ozemlja res ni izkazala, prisluhne takim zgodbam in učinkovito ukrepa. Dušan Udovič Na Voljčem Gradu danes kulinArtfest KOMEN - Na Voljčem Gradu bo danes tretja izvedba prireditve kulinArtfest, ki je edini sejem kuharskih knjig in knjig s kulinarično vsebino v Sloveniji. V lepi kraški vasici blizu Komna se bodo med 10. in 18. uro zbrali predstavniki vseh slovenskih založb, ki ponujajo tovrstno literaturo. KulinArtfest si je zamislila urednica Založništva tržaškega tiska Martina Kafol in k sodelovanju privabila domače društvo Debela Griža, Kosovelovo knjižnico iz Sežane ter knji-gotrštvo Buča (sejem uživa tudi podporo Občine Komen). Sejem bo potekal na domačiji pri Mrškovih, kjer bodo tudi stojnice z domačimi proizvodi in toplimi obroki. Novost letošnje prireditve pa so borjači, ki jih bodo obiskovalcem odprli domačini: tu bo mogoče okusiti med, pršut in druge kraške proizvode, obiskati kamnarsko delavnico ali domačijo, na kateri stoji plošča v spomin, na partizane, ki so konec aprila 1945 od tam krenili osvobajat Trst. Blue Krass na prazniku Brje v maju GORJANSKO - Skupina akustične country glasbe Blue Krass bo drevi ob 20. uri nastopila na prazniku Brje v maju (takoj po mejnem prehodu Gorjansko v občini Komen). Skupino sestavljajo Martina Krapež, Lucy Passante, Aljoša Saksida, Martin Andolsek in Franz Cainero. Vstop je prost.Zadnje čase BK nastopajo kar precej na slovenskem in tržaškem Krasu, obetajo pa že različni poletni nastopi v Sloveniji in hrvaški Istri. Pohod skozi Dimnico SEŽANA - Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije - Podružnica za Kras, prireja jutri voden pohod skozi jamo Dimnico, ki poteka pod zemljo med Sliv-jami in Markovščino in nato po učni poti v slepo dolino Mrzlice ter do cerkve sv. Martina. Pot je primerna za vse s primerno obutvijo in obleko za v jamo ter baterijsko svetilko. Start ob 8. uri na stari avtobusni postaji v Sežani ali ob 8.15 na Kozini pri bencinski črpalki OMV. Informacije na tel. št.: 040 900021 po 16. uri. (ok) porcia - Skoraj gotovo je šlo za umor in samomor Pri Pordenonu z avtom v jezerce Utonila mama in njen 5-letni sinček PORDENON - V pordenonski pokrajini se je včeraj zgodaj popoldne zgodila tragedija. 36-letna Cristina Furlan, doma iz Porcie, je z avtomobilom, v katerem je bil na zadnjem sedežu s pasom pripet njen 5-letni sinček Federico Piva, zapeljala v jezerce Burida. Oba sta utonila. Na dokaj odročnem in ne obljudenem območju je nekaj očividcev zagledalo vozilo v vodi, pozneje so dvojico v avtomobilu iskali - in našli - potapljači. Sprva je kazalo, da so v avtomobilu tri osebe.Tožilstvo je uvedlo preiskavo, pod večer so preiskovalci neuradno potrdili, da je šlo za samomor in umor. Njihovo prepričanje sloni na pričevanju očividcev. Nesrečna ženska je trpela za hudo depresijo. Reševalci na kraju tragedije pri Pordenonu, kjer sta umrla mama in sin ansa Lí Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Sobota, 14. maja 2016 2 1 APrimorski ~ dnevnik bazovica - Na obisku v krajevnih trgovinah in lokalih Promet je, a ne za vse Križ z davki in birokracijo Mario Čufar v svoji mesnici in Valentina Drnovšček v gostilni Pri lipi fotodamj@n Delia Sivitz v svoji cvetličarni ponuja tudi lastne kreacije fotodamj@n Danjel Gregori napoveduje zaprtje trgovine z železnino fotodamj@n Sebastjan Froglia v družinski trgovini jestvin se ne pritožuje fotodamj@n Magda Marc s sodelavkama Tjašo in Eleno fotodamj@n trst - Podatki Združenja potrošnikov V Trstu najvišji življenjski stroški Trst je, skupaj z Bologno in Bo-cnom, najdražja deželna prestolnica v Italiji. Tako ugotavlja Vsedržavno združenje potrošnikov, ki je objavilo lestvico prestolnic italijanskih dežel in avtonomnih pokrajin. Na vrhu lestvice se nahaja prav Trst, ki s svojo 0,3-odstotno inflacijo prispeva k temu, da so za štiričlansko družino letni življenjski stroški višji za 127 evrov. Na drugem mestu je Bologna, kjer je življenje dražje za 96 evrov, na tretjem pa Bocen s podražitvijo v višini 56 evrov. Drugače je v Italiji kar 15 od 19 deželnih prestolnic še v def-laciji in so zato življenjski stroški nižji. Največ prihranijo družine v prestolnici Umbrije Perugia, kjer lahko štiričlanska družina letno prihrani 480 evrov, na drugem mestu je prestolnica Bazilikate Potenza s prihrankom 390 evrov, na tretjem pa toskansko glavno mesto Firence s prihrankom v višini 356 evrov. Če se z Opčin napotiš proti Bazovici, v vzhodnokraških vaseh, ki se nahajajo na glavni cesti, ne naletiš na kdove kakšno živahno gospodarsko dejavnost, če izvzamemo prevladujoče javne lokale. Drugače je, ko prideš v Bazovico: vas je še vedno prehodno območje, skoznjo se pelješ, če si namenjen v Slovenijo in na Hrvaško, v bližini delujeta Sinhrotron in znanstveni park Area, zato je gospodarska slika, ki se ponuja obiskovalcu, še kar živahna, čeprav naletiš tudi na realnosti, ki so pred zaprtjem, kot smo opazili ob obisku, ki smo ga opravili pred dnevi. Nekateri delajo še bolj kot prej V vasi delujejo tri trgovine jestvin, od katerih smo obiskali najmanjšo, trgovino Sonja, ki jo upravlja družina Froglia. »Najprej smo bili samo trgovina jestvin, zdaj smo dodali še trafiko, samo da bi rešili delo,« pravi Sebastjan Froglia, ki pravi, da »debele krave so zbežale«. Poleg jestvin in trafike je v trgovini še kotiček s sadjem in zelenjavo. Sebastjan, ki skupaj z drugimi tremi družinskimi člani dela v obratu, se vsekakor ne pritožuje, saj promet v Bazovici je: »Vas ima 800 prebivalcev in tri trgovine jestvin, na Padričah je 1200 prebivalcev in ni niti ene: to pomeni, da je v Bazovici nekaj drugega, se ne pritožujemo,« pravi. V Grudnovi ulici deluje tudi pekarna in slaščičarna Marc, v kateri deluje tudi bar. »Hvala Bogu mi delamo, zdaj lahko še bolj kot enkrat,« pravi gospa Magda Marc, ki je dejavna že 33 let, v času našega obiska pa je skupaj s sodelavki Tjašo in Ele-no (v obratu so zaposlene štiri osebe) imela polne roke dela. Povečano delovanje Magda Marc pripisuje dejstvu, da so nekoč ljudje imeli več denarja in so hodili ven, zdaj pa se zadržujejo v vasi oz. njeni bližini. Najbolj trpi pekarna, saj kruh ponujajo že povsod in samo s to dejavnostjo ne bi shajali: »Dobro, da smo uredili bar. Slaščice pa prodamo: imamo vsega, vedno imamo pince, potice ... « Obrat je že poznan naokoli, ljudje prihajajo od vsepovsod, problem pa predstavljajo davki: »Je dosti stroškov, državi moraš dati 75 odstotkov, ma kje smo? Misliš, da imaš kaj, medtem ko nimaš nič. Tudi delavci stanejo, delavca moraš plačati,« pravi gospa Magda. Vsem posli ne cvetijo Le nekaj korakov stran v smeri proti Trstu stoji cvetličarna Delie Sivitz, ki je v tem poslu dve leti, prej je delala kot uradnica. »Za zdaj trgovina gre, Bazovica je živahna, veliko ljudi pride tudi iz mesta, gredo čez mejo do bencinske črpalke. Posel imamo tudi z vaščani. Težava je bila v spoznavanju posla. Opravila sem precej tečajev kar se tiče aranžiranja in dela s cvetlicami. Jasno, potem so sveto obhajilo, velika noč, božič, malo moraš spoznati tudi, kaj ljudje želijo, kaj bi v trgovini najboljše šlo,« pravi Delia, ki v svojem obratu prodaja vsakovrstno cvetje: »Ljudje bodo izbrali šopek, tudi večji šopek, v glavnem pa ne tako velik šopek: ker je kriza, malokdaj pridejo zelo veliki šopki. Če se odločijo za večje darilo, je to v glavnem večja lončnica,« pravi cvetličarka, ki ustvarja tudi lastne kreacije. Vsi pa niso tako dobro razpoloženi. Res je sicer, da je v Bazovici živahen promet, ljudje pa ne zahajajo v vse trgovine. Zato Danjel Gregori, lastnik trgovine z železnino, sanitarijami in keramičnimi ploščicami, napoveduje izredno razprodajo, ker bo obrat letos prenehal delovati, saj je promet preskro- men, stroški pa preveliki: »Plačati je treba preveč davkov. Zdaj sem plačal 400 evrov za smeti, za področno analizo pa tisoč evrov. Prodaja gre bolj slabo, ljudje gredo kupovat bolj v veletrgovine, s cenami katerih se ne moreš kosati,« pravi. Ko je bila Jugoslavija in tudi pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo je bil promet večji, saj so kupcem v domovini vračali vsoto davka na dodano vrednost, a tisti časi se ne bodo vrnili, pravi Danjel Gregori, ki ne namerava odpirati novega obrata, iskal bo drugo službo. Problem z davki in birokracijo Pri svojem poslu pa vztraja mesar Mario Čufar, za katerega položaj ni ravno slab, a tudi prav dober ne. Mesnico je odprl Čufarjev ded leta 1922, nasledila ga je mati, zdaj pa obrat vodi sam, v tem poklicu pa je že 38 let: začel je namreč, ko je bil star 14 let, zdaj pa jih ima 52. »Zdaj je vse bolj zapleteno, je birokracija, dosti časa izgubiš z dokumenti, ta čas pa ni poplačan,« pravi gospod Čufar, ki drugače ima stranke, predvsem ob koncih tedna. K njemu prihajajo predvsem Tržačani: »Pri nas je drugače kot v Trstu, tam je veliko mesa že pripravljenega za kuhanje. Tu je še mesnica "po starem": seveda imamo čevapčiče ali polpete, ampak gre tudi še meso za juho ali golaž.« Čufar ponuja tudi goveje meso krajevnih rejcev, čeprav je tukajšnjega goveda malo. Stranke povprašujejo predvsem po telečjem mesu, ki je mlado in mehko, medtem ko je odraslo govedo že prestaro. Meso uvaža tudi iz Slovenije. Drugače promet teče, vendar je dosti stroškov, tudi konkurenca iz Slovenije je resna, tako da morajo biti cene pod nadzorom, meni Mario Čufar. Bazovica slovi tudi po večjem številu gostinskih lokalov, med katerimi prednjači gostinsko-hotelski kompleks, ki obsega Center Hotel in gostilno Pri lipi ter ga skupaj s sestro Mikelo in možem Maurom Sgubinom upravlja Valentina Drnovšček. Krizo prometa so začeli čutiti v letih 2012-2013, se pravi nekaj let po dejanskem izbruhu, ko so velika podjetja začela zapirati, po drugi strani pa se je povečalo povpraševanje na področju turizma, pravi Valentina Drnovšček: »Mi smo hotel z dvema-tremi zvezdicami, tu ni restavracije, ampak samo gostilna, se pravi nekoliko nižja raven, s katero lahko zaobjameš turizem, ki vsak dan sprašuje po nočitvah, kosilih in večerjah po znižani ceni.« Problem so visoki davki, zlasti tisti na smeti, kjer se hotel izenačuje z gostilno, ki ustvarja polovico odpadkov več, pa tudi birokracija, ki gostinski obrat obravnava kot Fiat in ne kot majhno podjetje: »Da ob koncu meseca utegneš plačati posojila, delavce, surovine, vodo, luč in ogrevanje, če ostane kaj zate oz. če izenačiš stroške s prihodki, je v tem trenutku že pozitivno.« Največji strošek so zaposleni: »Če vidiš, da dejavnost ne prinaša več toliko, da utegneš izplačevati, je prvo delo odpoved, kar ni lahko, zato se držimo linije, da delovna sila pokrije vse: ko gre kdo na dopust ali zboli, ga drugi pokrijejo, presežka delavcev si ne moremo privoščiti,« pravi Drnovščkova. Vsekakor ljudje še vedno radi zahajajo v gostilne, vendar jim moraš nuditi kakovost in zelo dobro ceno.« Sogovornica je optimistka, saj opaža nekaj pozitivnih znakov, pri čemer upa, da bo vlada razbremenila nižji oziroma srednji sloj. »Nekaj se bo premaknilo, vendar ne vem, v kakšni meri in kdaj. Naprej gledam zelo pozitivno, drugače ne prideš nikamor.« Ivan Žerjal 6 Sobota, 14. maja 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji trst - Predsednik Dežele Veneto in bivši minister na srečanju s KZ trst ■ h • m* Svarilo FIOM Luca Zaia: Storil bom ^ vse, kar lahko storim Predsednik Dežele Veneto Luca Zaia, ki je bil kot minister za kmetijstvo leta 2009 med podpisniki pred kratkim zapadlega sporazuma za udejanjenje medregijskega zaščitnega območja Veneto - Furlanija Julijska krajina za vino Prosecco DOC, bo storil »vse, kar lahko stori«, da pomaga kraškim vinogradnikom. Zaia bo po eni strani skušal posredovati na pristojnem ministrstvu glede morebitne obnove dogovora, po drugi bo skušal poiskati rešitve v soglasju s predstavniki Konzorcija za zaščito vina s kontroliranim poreklom Prosecco DOC iz Veneta, s katerimi bo v kratkem tudi ponovno obiskal Trst oziroma breg. Predsednik Zaia je svojo pomoč zagotovil na srečanju s predstavniki Kmečke zveze, ki je bilo včeraj pozno popoldne v baru Rex blizu Borznega trga. Zaia je malo pred tem pod šotorom Severne lige podprl županskega kandidata desne sredine Roberta Dipiazzo. S Kmečko zvezo naj bi se sestal pred volilnim shodom, iz organizacijskih razlogov pa je to storil po njem. Zaradi neugodnih vremenskih razmer se je Zaia odločil za bližnji bar. Do srečanja je prišlo na vabilo pokrajinskega tajništva Severne lige, sodelovala pa je tudi bivša deželna odbornica Federica Seganti. Na srečanju so predsednik KZ Franc Fabec, deželni tajnik Edi Buka-vec in pokrajinski tajnik Erik Masten ter predsednik zahodnokraškega rajonskega sosveta Roberto Cattaruzza obnovili dogajanje zadnjih sedem let, ko so se v bistvu drugi obogatili, a Trst je ostal s figo v žepu. V Venetu in še zlasti v Furlaniji so vinogradniki na osnovi sporazuma posadili več kot 23 tisoč hektarov novih vinogradov in v šestih letih prešli s 180 milijonov na 350 milijonov steklenic penine Prosecco, je razložil Fabec: v Furlaniji so posadili več kot 4 tisoč hektarov prosecca oz. glere, kar jim omogoča, da na višji ceni grozdja, ki jo danes zagotavlja sorta glera, prislužijo 30 milijonov evrov več vsako leto. Na Tržaškem kljub sporazumu do zaželenega in zagotovljenega razvoja ni prišlo. Zaia je zato zagotovil pomoč in med drugim predlagal pripravo novega deželnega zakona za razvoj brega. V ta namen je predlagal izdelavo zakonskega osnutka, ki bi ga lahko predstavili v deželnem svetu. Sicer se namerava Zaia s predstavniki konzorcija po volitvah vrniti v Trst, morebiti pa bi lahko z njimi posadili novo sadiko glere, kajti tista iz leta 2009 se je - tako kot sporazum - od nekdaj posušila. Aljoša Gašperlin Sindikat kovinarjev Fiom-Cgil in enotno sindikalno predstavništvo zaposlenih v škedenjski železarni Rsu sta včeraj posvarila politike, da prenehajo s propagando glede zaprtja plavža in koksarne. Fiom-Cgil je v tiskovnem sporočilu izrazil »nasprotovanje obilici izjav predstavnikov gibanj in političnih strank glede morebitnega zaprtja plavža in koksarne«. To so demagoške volilne kampanje, katerih namen je gola propaganda, poudarja sindikat Fiom-Cgil, ki je je naslovil svarilo na vse, ki se zavzemajo za to. Sindikat opozarja, da med drugim ni predviden program za ponovno zaposlitev 470 delavcev škedenjske železarne, morebitna izguba teh delovnih mest pa bi pahnila Trst v še hujši položaj. Sindikat Fiom-Cgil je zaradi tega najavil, da je pripravljen na boj za zaščito delovnih mest in za zaščito proizvodnje v železarni v skladu z določili okoljskega dovoljenja AIA. Predstavniki KZ med sestankom z bivšim kmetijskim ministrom Zaio fotodamj@n trst - LAS Kras vabi PromoTrieste, Mib in krajane k sodelovanju LAS za zeleni turizem Povprečno prenočevanje turistov na Krasu je 4,5 nočitve na turista v primerjavi z dvema nočitvama v Trstu Lokalna akcijska skupina (LAS) Kras vabi PromoTrieste, Mib in krajane k skupni pripravi strategije za ovrednotenje zelenega turizma. Zadnji podatki so namreč pokazali, da je na Krasu ogromen potencial. Pri LAS Kras razlagajo, da se prek javnih dogodkov in spletnih vprašalnikov posvetujejo z ozemljem glede ovrednotenja turizma na Krasu. Poleg krajanov, ki lahko posredujejo ideje in prošnje za prispevek za projekte za potenciranje turizma na Krasu, je LAS pričel tudi s sodelovanjem z ustanovama PromoTrieste in MIB School of Management Trieste. Cilj LAS je razviti nastajajoči turizem na Krasu. Podatki, ki so jih zbrali na vzorcu dvajsetih objektov B&B in turističnih kmetij, so spodbudni: povprečno prenočevanje turistov na Krasu znaša 4,5 noči na turista v primerjavi z dvema nočema v Trstu. Predsednik LAS Kras David Piz-ziga ocenjuje, da je kraški turizem različen od mestnega, ker je bolj vezan Turisti se na Krasu ustavijo dlje kot v mestu arhiv na uživanje miru in narave, spoznavanje domačinov in lokalne hrane. V naslednjih letih bo LAS imel na razpolago 2.250.000 evrov, s katerimi bo lahko pomagal na različnih področjih, glavno področje pa je prav turizem, pravi Pizziga. Preko spletne strani LAS lahko zainteresirani pošljejo trst - Protest na Velikem trgu Stavka okrnila občinske storitve Protestni shod sindikata USB na Velikem trgu fotodamj@n Občinski uslužbenci so včeraj stavkali, predvsem v tržaških občinskih otroških vrtcih, jaslih in rekreacijskih središčih so bile storitve okrnjene. Sindikat USB je na Velikem trgu priredil protestno zborovanje in zahteval izdelavo načrta za ureditev položaja prekarnih uslužbencev, znižanje šolnin in več naložb v ta sektor. padriče - 19. 5. za obrtnike SDGZ, AREA in LAS Kras Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) vabi vse včlanjene obrtnike, da se udeležijo srečanja, ki ga prireja v sodelovanju z Lokalno akcijsko skupino Kras in AREA Science park v zvezi s priložnostmi, ki jih ponuja Open Innovation System za razvoj inovativnih projektov ter z možnostmi financiranja in subvencij LAS Kras. Srečanje bo v četrtek, 19. maja, ob 17. uri v kongresnem centru znanstvenega parka na Pa-dričah. SDGZ poziva vse zainteresirane člane, da svojo udeležbo predhodno prijavijo na elektronski naslov info@sdgz.it, saj je število razpoložljivih mest omejeno. Volitve 2016 A podjetniške ideje za kakovostni turizem, ki bi ustvaril dobiček in nova delovna mesta. Podjetniške ideje bodo podprli z ustreznim skladom in storitvami v sodelovanju z ustanovama PromoTrieste in Mib. Kdor bi rad prispeval zamisli o turizmu na Krasu, je seveda vabljen na niz delovnih omizij, ki bodo odprta za javnost, je dodal Pizziga. V ta namen se je začelo sodelovanje med LAS, PromoTrieste in MIB School of Management. Namen je nuditi strokovno pomoč v zvezi s turističnimi proizvodi, z oblikovanjem blagovne znamke Kras, z izobraževanjem na področju promocije in mednarodne konkurenčnosti. Kras bi tako postal referenčna destinacija za vse ljubitelje podeželskega, počasnega in trajnostnega turizma. Krajani in podjetja bodo lahko sodelovali na delovnih omizjih in spoznali dinamiko razvoja trga. Na srečanjih o turizmu se bodo lahko tudi pogovorili z drugimi podjetji Spomnimo naj, da je LAS Kras konzorcij, ki ga sestavljajo zasebni in javni subjekti. Konzorcij uporablja večinoma evropska sredstva za razvoj podeželja, ki morajo na podlagi lastnih razpisov in projektov koristiti za go-spodarki, socialni in kulturni razvoj ozemlja. LAS Kras je pristojen za kraško območje v tržaški in goriški pokrajini. V deželi je pet lokalnih akcijskih skupin, v Italiji jih je približno 200, v Evropi pa približno dva tisoč. Predstavitvi kandidatov in javno srečanje Demokratov Pod šotorom Demokratske stranke na Borznem trgu bodo danes ob 11. uri predstavili kandidate za rajonski sosvet za Novo mesto, Novo mitnico, Sv. Vid in Staro mesto. Kandidate bodo predstavili županski kandidat Roberto Cosolini, pokrajinski tajnik DS Nerio Nesladek, senator Francesco Russo in poslanka Tamara Blažina. Ob 11.30 bodo v baru Tabor na Opčinah (Ul. Ricreatorio št. 1) predstavili kandidate za vzhodnokraški rajonski sosvet. V hotelu Continentale v Ul. Dante št. 6/A pa bo ob 15.30 javno srečanje o urbanistični obnovi Trsta in mobilnosti. Govorili bodo poslanka DS Chiara Braga in kandidati za tržaški občinski svet Guglielmo Montagnana, Mario Ravalico in Antonella Grim. Združeni za Trst zagotavljajo manjše življenjske stroške V t.i. območni prostocarinski coni bi bili življenjski stroški nižji. Županski kandidat občanske liste Uniti per Trieste-Združeni za Trst Nicola Sponza poziva zato volivce, da oddajo svoj glas njegovemu gibanju. Glede na to, da ne bo več potrebno plačevati davka na dodano vrednosti, bo 4-članska družina prihranila v povprečju 2005 evrov vsako leto, pravi Sponza. Rosolen (UatP): Kam je šel denar za varčevalce COOP? Županska kandidatka občanske liste Un'altra Trieste popolare Alessia Roso-len sprašuje, kam je končal jamstveni sklad za pomoč varčevalcem Delavskih zadrug, ki ga je formalno odobril tržaški občinski svet. Gre za zahtevo po izrednem prispevku 100.000 evrov, ki je doslej ostala le na papirju, pravi Alessia Rosolen. Roberti (Severna liga) o starem pristanišču Pokrajinski tajnik Severne lige Pierpaolo Roberti prireja danes ob 11.30 pod šotorom SL na Borznem trgu srečanje o starem pristanišču med realnostjo in mi-stifikacijo. Fabiana Martini se predstavi Tržaška podžupanja in kandidatka za tržaški občinski svet Fabiana Martini bo danes predstavila svojo volilno kampanjo. Srečanje bo v lokalu MUG Bakery (Trg Hortis št. 6) ob 11. uri. Vito Potenza prireja srečanje o Trstu in okoljskih vprašanjih Občanska lista Vito Potenza za STO prireja danes javno srečanje o Trstu in okoljskih vprašanjih (od železarne do plinskega terminala) z biologom Giannijem Tami-nom. Srečanje bo v dvorani Sissi hotela Maria Theresia ob 15.30. Luigi Ferone se sreča z občani Kandidat Stranke upokojencev za tržaški občinski svet Luigi Ferone se bo danes pri Stari mitnici srečal z občani med 9. in 11. uro. Igor Švab in Matjaž Zobec se srečata z volivci pri Sv. Jakobu Kandidat stranke Slovenske skupnosti na listi Demokratske stranke za tržaški občinski svet Igor Švab in kandidat za rajonski svet Matjaž Zobec se bosta srečala z volivci in volivkami jutri ob 10.30 v prostorih Šentjakobskega društva v Ulici Concordia 8. / Primorski GORIŠKA Sobota, 14. maja 2016 7 trst - Karabinjerji pridržali hišno pomočnico Izlet PD na Sardinijo Med pospravljanjem ukradla za 40 tisoč evrov dragocenosti V ponedeljek se bo na Sardinijo odpravila druga skupina izletnikov Primorskega dnevnika. Zbrali se bodo ob 8.15 na Trgu Oberdan v Trstu (pred deželno palačo), avtobus odpelje ob 8.30 s postankom na Opčinah (na parkirišču ob krožišču na cesti 202, v smeri Banov) ob 8.45 in v Sesljanu (v centru nasproti parkirišča) ob 9.05. Izletnikom priporočamo, naj bodo točni! Morebitne informacije nudita agencija Adriatic srl oziroma KRU.T na tel. št. 040-3720062 in040-360072. Čistila je, likala in pospravljala, medtem pa tudi radovedno brskala po omarah in žepih ter kradla nakit in denar. Karabinjerji z mestnega poveljstva v Ulici Hermet so hišno pomočnico, 53-letno italijansko državljanko M.C., naposled zasačili in pridržali, dolžijo jo tatvine v oteževalnih okoliščinah. Žrtev je njen delodajalec, tržaški trgovec: ženska naj bi mu v daljšem časovnem razmiku izmaknila celo za 40.000 evrov nakita, ob tem pa še ne-zanemarljive vsote denarja. Tržaški trgovec je lastnik stanovanja, v katerem je delala hišna pomočnica. Že nekaj mesecev je opažal, da iz stanovanja skrivnostno izginjajo bankovci in razne dragocenosti. Pogrešal je več družinskih draguljev, ki naj bi bili vredni okrog 40.000 evrov, pa tudi denar v gotovini, ki ga je hranil doma. Točne vsote manjkajočega denarja lastnik še ni znal določiti. Samo v aprilu naj bi iz stanovanja »izpuhtelo« 4400 evrov. Obupani trgovec se je s prijavo obrnil na karabinjerje. Ti so v sodelovanju z državnim tožilstvom takoj uvedli preiskavo, z zbiranjem obvestil pa kmalu ugotovili, da ima prav hišna pomočnica nekaj za bregom. Potrebovali pa so dokaze. V žepe trgovčevih plaščev in hlač so spravili za približno dvesto evrov bankovcev, zabeležili pa so si njihove serijske številke. Karabi-njerji so se zatem lotili opazovanja in zasledovanja edine osumljenke. Ko je hišna pomočnica odšla iz stanovanja, so se karabinjerji najprej prepričali, da je denar izginil iz žepov. Zatem so žensko ustavili in jo osebno preiskali. V torbici je skrivala prav tiste bankovce: glede na to, da so se serijske številke ujemale z zabeleženimi, ni bilo več nobenega dvoma, da se je v pasti znašla prava oseba, torej tatica. Storilko so pridržali, z njo se je zatem ukvarjal državni tožilec. V nekaj dneh bodo morali presoditi, ali mora ženska ostati v priporu, v hišnem priporu ali pa lahko kazenski postopek spremlja na prostosti. Dopolnilo Dolinski občinski svetnik SSk Davide Stolli je v zvezi s četrtkovo sejo občinskega sveta želel dodatno pojasniti svoje stališče: »Res sem izjavil, da je svetnik Drozina dobro obnovil vse kritične točke deželnega zakona 26/2014, s katerimi se popolnoma strinjam, obenem pa sem dodal, da kljub temu, da je statut za Julijsko medobčinsko teritorialno unijo dober statut, ki izvira iz sodelovanja vseh županov s Tržaške, zakon ostaja kritike vreden, saj opažamo, da je vedno več občin v naši deželi, ki nima znotraj unij priznanih temeljnih pravic. Zaradi tega moramo stisniti zobe in se skupno boriti za pravice vseh občin naše dežele, vsaj dokler ne sprejme deželni svet popravkov, ki jih je predlagalo združenje občin ANCI.« trst - Odpravili so se tudi na Trbiž Makedonski mejni policisti na izobraževanju v Trstu [H v - r-Ph1' ; IP staro mesto - Odkritje pod cerkvico sv. Sebastjana in Roka Srednjeveške stavbe Med izkopavanjem, ki ga je naročila škofija, so naleteli na serijo četverokotnih prostorov Srednjeveški ostanki stavb, ki so domnevno služile bivalnim namenom Delegacija makedonske mejne policije, ki jo vodi šef makedonske policije, je v teh dneh na obisku v Italiji v okviru programa za izboljšanje delovanja tega organa. Program financira Evropska komisija. V četrtek so bili makedonski gostje v Trstu, včeraj pa so se odpravili na Trbiž, saj so v središču pogovorov ter izmenjave informacij seveda begunci in mi-granti, s katerimi ima makedonska mejna policija veliko dela, saj je makedonsko-grška meja še vedno najbolj vroča meja na celini, odkar so tam v dogovoru z ostalimi balkanskimi državami (in s slovensko vlado, ki je bila med prvimi pobudniki) prekinili množični pretok beguncev in migrantov proti severu Evrope. Delegacija iz Makedonije se je v četrtek najprej udeležila srečanja na tržaški prefekturi, zatem pa na kvestu-ri (na sliki, ki jo je poslala policija). Včeraj so obiskali Trbiž in center za čez-mejno policijsko sodelovanje Vrata-Megvarje (Thorl-Maglern) na avstrijskem Koroškem. Na tržaški kvesturi so gostje najprej prisostvovali praktičnemu prikazu delovanja forenzičnega oddelka policije, in sicer fotografiranju ter jemanju prstnih odtisov, zatem so se na uradu za priseljevanje pobliže seznanili s postopki za izdajo dovoljenja za bivanje v Italiji, političnega azila, z ukrepi za zaščito mladoletnih oseb. Na mobilnem oddelku so se z gostitelji pogovarjali o boju proti tihotapcem ljudi, ki terja redno in učinkovito sodelovanje med policijami različnih držav. (af) Ob ladji Vespucci tudi dogodek Marenordest Štirinožni in dvonožni reševalci skačejo v vodo pri ladji Amerigo Vespucci fotodamj@n Sočasno s prisotnostjo šolske ladje italijanske vojne mornarice Amerigo Vespucci poteka v teh dneh na tržaški Pomorski postaji in nabrežju tudi dogodek Marenordest, ki obsega vrsto srečanj v znamenju znanosti, tehnologije in športa. Manifestacija, ki jo prireja združenje Trieste Sommersa Diving, se je začela včeraj z uradnim odprtjem. Na pomolu Bersaglieri je bilo med drugim mogoče občudovati reševalne pse in njihove vodnike, ki bodo nastopili tudi danes ob 14. uri, medtem ko bo ob 9.30 in 15. uri steklo pregledovanje voda Tržaškega zaliva. Drugače bodo ob 9. uri predstavili tudi projekte v sodelovanju z znanstvenimi liceji, drugače bo ob 13. uri akrobatski nastop vodnih skuterjev. Manifestacija se bo zaključila jutri, ko bodo med drugim ob 10. uri čistili dno bazena sv. Justa, ob 11.15 pa predstavili rezultate pregledovanja voda Tržaškega zaliva. Ob 13.30 bo tekmovanje v posebni zvrsti deskanja stand up paddling (SUP), ob 14. uri pa simulacija reševalcev italijanskega in hrvaškega Rdečega križa. Na območju Cavane so arheologi odkrili zanimive najdbe, ki so zgovoren dokaz o urbani rasti Trsta v srednjem veku. Pod nekdanjo cerkvico sv. Sebastjana in Roka, ki stoji na vogalu med ulicama Leo in dei Cop-pa, so odkrili tla stavb, ki so domnevno služile bivalnim namenom. Za arheološko raziskavo je bilo pooblaščeno tržaško podjetje Archeotest, ki je pod budnim očesom deželnega nadzorni-štva za arheologijo na tem območju več mesecev izkopavalo. Najdbo so arheologi takoj označili za eno pomembnejših v zadnjem času. Pod tlemi zdajšnje stavbe, ki je iz 17. stoletja, so odkrili pod oziroma serijo četverokotnih prostorov iz peščenjako-vih plošč in ploščic, ki so jih uporabljali v srednjem veku. Med temi ostanki so odkrili tudi veliko ostankov keramike in stekla, ki so jih datirali v obdobje med 13. in 16. stoletjem. Na podlagi izkopavanj so strokovnjaki podali tudi verodostojno informacijo o tem, kako se je sploh začel urbanistični razvoj Cavane. Arheologinja Paola Ventura je pojasnila, da gre za pomembno odkritje, ker bodo z njegovo pomočjo dokumentirali daljše zgodovinsko obdobje, ki sega od zgodnjega srednjega veka do danes. Izkopavanja je naročila tržaška škofija, ki si opuščeno poslopje želi prenoviti. V njem je do druge polovice 18. stoletja do-movala cerkev, ki so ji takrat preklicali versko namembnost in stavbo spremenili v stanovanjsko enoto. Do začetka obnovitvenih del je bilo poslopje prepuščeno samo sebi, zdaj pa se je lastnik končno odločil za prenovo zgodovinske stavbe, ki jo bodo v kratkem vrnili občanom in občankam. 8 1 8 Sobota, 14. maja 2016 GORIŠKA Primorski ki Ji trst - V Novinarskem krožku uvod v srečanja Foruma Tomizza Spreobrnitev kot pot v svobodo V knjigi Fughe incrociate zgodbi iz 16.-17. stoletja - Vezna nit z današnjimi zidovi Na prelomu med 16. in 17. stoletjem sta se na ozemlju med Furlanijo in Venetom odvijali nevsakdanji zgodbi. Mandolino, judovski prebivalec mesteca Sacile, se je v rodnem okolju počutil utesnjenega in se je po celem sosledju osebnih doživetij odločil, da bo postal kristjan. Približno trideset let za njim je kristjan Leandro Tisa-nio, po rodu iz kraja San Vito al Taglia-mento, sprejel obratno odločitev in se spreobrnil v juda. Ti dve resnični življenjski zgodbi je Fulvio Tomizza postavil v ospredje knjige Fughe incrociate iz leta 1990. V njej se prepletajo gmota čustev zapuščenih sorodnikov, verska nestrpnost, etnične razlike in medosebna nesoglasja. Lahko torej rečemo, da se idejno navezuje na geslo letošnjih obmejnih srečanj Forum Tomizza: Zid. Kot je dejala duša že 17. izvedbe mednarodne pobude Patrizia Vascotto, so ga zaradi tega izbrali za izhodišče literarnega večera, ki je potekal v četrtek v Novinarskem krožku v sklopu spremljevalnih dogodkov foruma. Forum Tomizza v Trstu Obmejna srečanja Forum Tomizza se bodo v sredo, 18. maja (ob 16. uri), začela v Trstu. O zidu, ki je osrednja tema letošnjega foruma, bodo govorili v palači Gopčevic, kje bo imel častno predavanje književnik in eden od ustanoviteljev obmejnih srečanj Milan Ra-kovac. O izredno aktualni temi sožitja bo v nadaljevanju govoril sociolog Ulderico Bernardi. V razpravo se bodo vključili tudi Simone Belci, Miloš Budin, Hermine Gbedo Letonde, Marina Paoletic in Marija Mitrovic, srečanje pa bosta povezovala Marino Vocci in Patrizia Vascotto. Z leve Peter Verč, Sanja Roič, Marino Vocci in Patrizia Vascotto fotodamj@n »V knjigi Fughe incrociate avtor bralca postavlja v stik s hibridnim svetom. V njem sobivajo pripadniki različnih veroizpovedi in narodnosti. Na dan privrejo mnogoteri aspekti različnih likov, ki dobijo svoj pravi pomen le v medsebojnem dialogu,« je uokvirila literarna kritičarka Sanja Roic. Podrobneje je analizirala lika glavnih junakov ter postavila vzporednice med njunim doživljanjem domačega okolja. »Spreobrnitve ne smemo gledati zgolj iz zornega kota religije. Za njunimi odločitvami se skriva cela vrsta elementov. Delno so jim botrovali ljubezenski razlogi, predvsem pa jima je spreobrnitev pomenila pot v svobodo. V rodni skupnosti sta se počutila odtujena. Čeprav značajsko različna, je vsak izmed njiju trpel zaradi nepravičnega ustroja družbe in margina-lizacije drugačnega.« Novinar Peter Verč je izpostavil dejstvo, da se spreobrnitev vedno navezuje predvsem na zunanje dejavnike. Branje je dokaj zahtevno, vendar kvalitetna literarna dela dajejo številne povode za razmišljanje. Pomagajo ti priti do drugačnega gledanja na okolje, s katerim si vsak dan v stiku in predstavljajo pomembno oporo pri pridobivanju intelektualne širine. Po mnenju Marina Voccija, predsednika Skupine 85, je Fulvio Tomizza s svojim življenjem in delom nakazal, kako preseči zidove ločevanja. Zidove, ki so žal še danes vseprisotni. Dovolj je pomisliti na begunsko vprašanje in odnos nekaterih držav, predstavnikov oblasti in posameznikov do sprejemanja beguncev. »Zgodovina nas uči, da so kljub vsemu skoraj vsi zidovi prej ali slej padli in se torej niso izkazali kot primerna rešitev, ravno obratno,« je dejal predsednik Novinarskega krožka Pierluigi Sabatti. »Bodimo torej zelo pozorni. Pregrade niso samo tiste, ki jih sestavljajo bodeča žica ali opeke, temveč tudi tiste, ki kraljujejo v glavah in srcih posameznikov.« Vesna Pahor in memoriam - Starosta slovenskih učiteljev na Tržaškem Spomin na prijatelja in kolego Evgena Dobrilo V soboto, 28. aprila, je v bolnišnici v Trstu umrl starosta slovenskih učiteljev na Tržaškem Evgen Dobrila. Bil je gotovo eden od generacije tistih učiteljev, ki so po osvoboditvi na pogorišču slovenske kulture, ki ga je za sabo pustil fašizem, orali ledino slovenski šoli pri nas. Bil je med prvimi, ki so uspešno zaključili študij na novoustanovljenem učiteljišču v Trstu leta 1949 in po maturi je dobil službo v Štrmarju, potem na Škofijah, nato še v Mačkoljah, pri Sv. Jakobu, pri Domju in nazadnje v Ricmanjih. V letih 1973-74je bil tudi poverjeni ravnatelj pri Sv. Ivanu. Evgen Dobrila je bil torej šolnik, a tudi sindikalist in odličen organizator. Slovenska šola je morala v petdesetih in šestdesetih letih rešiti številne probleme - kot prvo, dati zakonsko osnovo posebno osnovni šoli in razpisati natečaj za stalno zaposlitev učiteljev, ker smo bili vsi, ki smo poučevali na slovenskih šolah, vedno začasno nameščeni z enoletnim imenovanjem. Še sedaj se spominjam, kako smo člani sindikata na sedežu v Ulici Filzi št. 8 sestavljali besedilo zakonskega predloga, ki sta ga potem predstavila italijanskemu parlamentu poslanca Belci in Škerk in ki ga je parlament enoglasno, razen skrajnih desničarjev, odobril leta 1961. Razpisali so natečaj in učitelji smo po več kot 15 letih končno dobili stalno mesto. Drugi velik problem za slovenske osnovne šole pri nas je bilo pomanjkanje učbenikov in Evgen Dobrila je sodeloval tudi pri sestavi učnih knjig Naša pot za 3., 4. in 5. razred, ki so izšle v Trstu leta 1963, in prav tako pri sestavi učbenikov Okno v svet za 3., 4. in 5. razred, ki so izšli prav tako v Trstu leta 1974. V sedemdesetih letih je potekalo pri nas množično poimenovanje slovenskih osnovnih šol po slovenskih pesnikih in pisateljih, pa tudi po važnih datumih, ki so zaznamovali našo skupnost. Tako so se za osnovno šolo Ricmanje, kjer je poučeval Dobrila, odločili poimenovati šolo po slovenskem rodoljubu in pesniku Ivanu Trinku Zamejskem, buditelju slovenske besede v Nadiških dolinah. Še se spominjam, da je ob dnevu poimenovanja imel slavnostni govor Evgen Do-brila, kot pobudnik in organizator tega pomembnega dne. V drugi polovici sedemdesetih let smo v zgoniški občini ustanovili šole s celodnevnim poukom, kar je bila absolutna novost ne samo za slovensko šolo. Po zgoniškem zgledu je tudi Evgen Dobri-la, po več razgovorih s šolskim skrbnikom, organiziral celodnevno šolo Ri-cmanje-Domjo. Po upokojitvi si je Evgen Dobrila zgradil nov dom v Hrpeljah, vasi svojih staršev, in se posvetil družini. 2. septembra bi dopolnil 87 let. Prva generacija naših učiteljev, ki je svoje otroštvo preživela v italijanski šoli, je poučevanje na naših šolah sprejela ne kot normalno službo-poklic ampak bolj kot poslanstvo. Eden takih je bil tudi Evgen Dobrila, ki mu slovenski jezik ni bil prazna beseda, vedno pošten, korekten, poln zanosa in premočrten. Tak nam bo ostal v trajnem spominu. Ženi Mari, hčerkama Kseniji in Alenki gre naše iskreno in občuteno so-žalje. Armando Škerlavaj trst - Migranti Neznanec je moj prijatelj Društvo TriesteIncontra (TrstSrečuje) vabi na kulturni dogodek na temo migrantov in beguncev z naslovom Neznanec je moj prijatelj, ki bo na sporedu danes in jutri. »Žene nas predvsem želja, da bi se ljudje lahko srečali in si izmenjali izkušnje, saj smo prepričani, da to obogati vsakogar. Tako se je rodilo naše društvo in lanskega aprila smo organizirali prvi javni dogodek. Za letošnjo izdajo se nam je zdelo primerno - tako za nas kot za naše mesto - poglobiti temo sprejemanja drugih, s posebnim poudarkom na migrantih,« so zapisali organizatorji. Izzvala jih je predvsem poezija Para Fabiana Lager-kvista Neznanec je moj prijatelj. Bog je ta neznanec z veliko začetnico, skrivnostni Odsotnež, na katerega se pesnik obrača. Vendar lahko prebudi v nas isto radovednost, pričakovanje in željo po spoznanju tudi neznanec z malo začetnico. Verz v Lagerkvistovi poeziji lahko razumemo tudi tako: ali je neznanec, nekdo, ki je poleg mene lahko tudi moj prijatelj? Poglobili bodo temo priseljevanja, vendar ne iz politično-sociološkega vidika; predstavili bodo nekaj pričevanj. Razpravljali bodo o njihovem izvoru, o sprejemu, ganjeni človeškosti, ki se lahko rodi tudi v naporu in bolečini. Kaj podpira njihovo in naše upanje? S tem izzivom v mislih bodo potekala nedeljska srečanja v gledališču Miela, in sicer ob 10. uri (o družinah, ki bežijo), ob 15.30 (sirska pričevanja), 17. uri (literarno srečanje) in 18.30 (o Kitajcih v Trstu). Poleg tega bo jutri v gledališču Miela in danes na Trgu Republike na ogled fotografska razstava Obrazi migrantov. Prikazane bodo ganljive fotografije mladega fotoreporterja Giulia Magnifica, posnete oktobra lani v Brežicah. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 14. maja 2016 BONIFACIJ Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 20.28 - Dolžina dneva 14.54 - Luna vzide ob 13.13 in zatone ob 2.45. Jutri, NEDELJA, 15. maja 2016 ZOFKA, BINKOŠTI VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,4 stopinje C, zračni tlak 995,5 mb pada, vlaga 87-odstotna, veter 8 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,2 stopinje C. [12 Lekarne Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Cavana 1 - 040 300940, Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.0019.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Istrska ulica 33 - 040 638454. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predprazni-čna 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. iu Kino Do nedelje, 15. maja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Boljunec - 040 228124 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30 »Captain America: Civil War«. ARISTON - 16.30, 21.00 »Florida«; 18.45 »Sole Alto«. CINEMA DEI FABBRI - 21.45 »Micro-bo & Gasolina«; 16.00, 18.00, 20.00 »Wilde Salomé«. FELLINI - 16.40 »Robinson Crusoe«; 18.10, 20.00, 22.00 »Il traditore tipo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Money Monster - L'al-tra faccia del denaro«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.15 »Al di la' delle montagne«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »La sposa bambina«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.30 »Angry Birds«; 14.30, 16.30, 18.30 »Angry Birds (sinhr.); 13.25, 15.25, 17.25 »Angry Birds« (sinhr.) 3D; 18.50 »Houston, imamo problem«; 15.50, 20.20 »Izdajalec po naši meri«; 14.00 »Kung Fu Panda 3«; 18.00 »Materinski dan«; 15.00 »Mr. Right - Morilec na belem konju«; 16.40 »Nadzor z neba«; 20.40, 22.30 »Planet samskih«; 13.50 »Ragljač in Žvenko«; 16.00, 19.20, 21.15, 22.30 »Sosedi 2«; 13.40, 17.00, 19.50, 22.40 »Stotnik Amerika: Državljanska vojna«; 18.10, 21.00 »Stotnik Amerika: Državljanska vojna 3D«. NAZIONALE - 20.30 »Captain America: Civil War«; 15.30 »Robinson Crusoe«; 15.30, 17.10 »Il libro della giun-gla«; 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 17.00, 18.40, 20.15, 22.15 »The Boy«; 18.50, 20.40 »Truman - Un vero ami-co e per sempre«; 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.20 »Tini - La nuova vita di Violetta«; 15.45, 17.45 »Il regno di Wuba«; 22.00 »Where to invade next«. SUPER - 17.15, 19.15, 21.15 »Lo stato contro Fritz Bauer«. THE SPACE CINEMA - 15.10, 16.00, 18.05, 18.55, 20.15, 21.00, 21.50 »Captain America: Civil War«; 15.05, 17.20, 19.35 »Il libro della giungla«; 15.35 »Il regno di Wuba«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Money Monster - L'altra faccia del denaro«; 15.40 »Robinson Crusoe«; 17.45, 19.55, 22.05 »The Boy«; 21.45 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 15.15, 17.25, 18.10, 19.30, 21.40 »Tini - La nuova vita di Violetta«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.45, 20.30 »Captain America: Civil War«; Dvorana 2: 15.30, 17.30, 20.00, 22.00 »Money Monster - L'altra fac-cia del denaro«; Dvorana 3: 15.15, 17.00, 19.50, 21.45 »Tini - La nuova vita di Violetta«; Dvorana 4: 15.00, 16.40 »Robinson Crusoe«; 18.15, 20.15, 22.15 »The Boy«; Dvorana 5: 15.20, 17.15, 20.00 »Pericle il nero«; 22.00 »Captain America: Civil War«. / Primorski GORIŠKA Sobota, 14. maja 2016 9 Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA Salež 46, je odprt vsak dan do 22. maja. Tel. 040-229439. OSMICA »PRI KOVAČEVIH« v Coljavi pri Komnu 2A se odpre 13. do 22.5. Hišna specialiteta: div-jačinski golaž s kruhovimi cmoki. Rezervacije sprejemamo na 00386(0)31-772308, 00386(0)31-388307, 00386(0)31-451367. Vljudno vabljeni! OSMICA GIOVANNINI V TRSTU, Ul. Modiano 2, je odprta do 15.05 in od 20.05 do 5.06. Tel. 392-1359257. Ul Osmice BAR SIRENA V BARKOVLJAH išče natakarico/ja in pomoč v kuhinji. Pokličite na 388-1628305. skujejo jasli, vrtce in šole (do 13 let) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72), od pon. do pet. 8.00-16.00, tel. 040-573141, urad@dijaski.it, www.dijaski.it. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da se nadaljujejo vpisi otrok v jasli od 1. leta dalje za š.l. 2016/17. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72), od pon. do pet. 8.00-16.00, tel. 040-573141, urad@dijaski.it, www.di-jaski.it. H Čestitke Danes praznuje v Saležu prijazna gospa MARTA rojstni dan. Vse najboljše ji želimo vsi, ki jo imamo radi. S Izleti CACOVICH IGOR je odprl osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni! ERIK IN JADRAN sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel. 040-820223. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. OSMICO sta odprla Ervin in Marčelo Doljak, Samatorca 49. Tel.: 040229180. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmi-co Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. V REPNU PRI VOLNIKU ima odprto osmico družina Škabar. Toplo vabljeni. Tel. št. 339-4106075. V ZGONIKU je odprl osmico Stanko Milič. Tel. 040-229164. S Poslovni oglasi DSMO K. FERLUGA, KD Hrvatini in KD Istrski grmič vabijo na izlet v Goriška brda v nedeljo, 22. maja. Info in prijave do 18. maja: 040-271862 (Vesna) in 349-6181290 (Zvezda). OMPZ vabi ob praznovanju Marijinega brezmadežnega Srca v soboto, 4. junija, na romarski izlet v okolico Zagreba: Marija Bistrica in dvorec Luž-nica. Vpis in info na tel. št.: 3479322123. PD ROJAN IN KROŽEK KRU.T vabita na enodnevni izlet v Ziljsko dolino v nedeljo, 12. junija. Info in vpis v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. št. 040360072, 040-826661 (g. Kobal) ali 040-417025 (g. Bole). SPDT v sodelovanju z ZSŠDI organizira od ponedeljka, 27. junija, do sobote, 2. julija, že 16. Planinsko šolo na Planini pri Jezeru. Za vse informacije in prijave je na razpolago naslov: mladinski@spdt.org. □ Obvestila H Mali oglasi DVOSOBNO STANOVANJE dam v najem v Križu. Tel.: 349-3320198. GOSPA SREDNJIH LET išče katerokoli delo, tudi kot negovalka starejših oseb. Tel. št.: 342-7438392. LJUBITELJU živali podarimo malo tigrasto mucko (Boljunec). Tel. št.: 335-8478333. PRIJAZNA IN ZANESLJIVA PUNCA pomaga pri varstvu otrok. Tel. št. 3394723750. PRODAM 4 ALUMINIJASTA PLATIŠČA za avte znamke seat, volkswagen in škoda, s petimi luknjami, za gume 205-45R16 ali samo za premer 16. Cena po dogovoru, tel.: 338-7281332. PRODAM moško kolo in motorno žago na bencin. Tel.: 040-280910 v večernih urah. STREŠNE NOSILCE za avtomobile in za kolo prodam. Cena 50,00 evrov. Tel. št.: 338-2639849. H Šolske vesti GLASBENA MATICA - šola »Marij Kogoj« vabi na dan odprtih vrat, ki bo danes, 14. maja, od 9.30 do 12.30 na sedežu šole, Ul. Montorsino 2. POLETNI CENTRI IN PREŠOLA v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obi- ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE Skupina Fortunato Parisi v Trstu, Ul. Mazzini 30, organizira na sedežu srečanje danes, 14. maja, ob 20. uri na temo: »Rudolf Steiner in antropozof-ska zdravniška umetnost«. Predaval bo Sergio Maria Crancardo - antro-pozofski zdravnik. Priporočena je rezervacija. SKD RDEČA ZVEZDA vabi starše, da pripeljejo svoje otroke danes, 14. maja, ob 18.00 v društvene prostore v Salež na ogled animiranega filma Animals United - Živalska konferenca (2010, sinhroniziran v slovenščino). ZSKD sklicuje 50. redni občni zbor in 8. izredni kongres »Bodočnost je naša« danes, 14. maja, ob 15. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Uradnemu delu bo sledila predstavitev Zbornika ZSKD in članic ter tematske delavnice: zborovstvo in glasbena dejavnost, društva 2.0 - nove vsebine in pristopi, blagajniško poslovanje in finance, mediji in učinkovitejša promocija društvenega delovanja ter o jeziku malo drugače. Število udeležencev je omejeno. Prijave in info na in-fo@zskd.eu, tel. 040-635626. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v nedeljo, 15. maja, ob 13.00 odhod avtobusa s Padrič za nastop v Cerkljah (na Gorenjskem); v torek, 17. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. SKD IGO GRUDEN sklicuje redni občni zbor v torek, 17. maja, ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem; na dnevnem redu poročila o društvenem delovanju in volitve novega odbora. GLASBENA MATICA, s pokroviteljstvom Generalnega konzulata RS v Trstu, vabi na predstavitev Deželnega arhiva Glasbene matice v Furlani-ji Julijski krajini, ki bo v četrtek, 19. maja, ob 18.00 v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. SLOVENSKI VERNIKI bodo imeli svojo slovesnost v petek, 20. maja, ob praznovanju 50-letnice Marijinega svetišča na Vejni. Zbiranje ob 17.30, nato procesija mimo oltarja Cirila in Metoda skozi sveta vrata v cerkev kjer bo sveto mašo vodil upokojeni škof Evgen Ravignani. Pri slovesnosti bo sodeloval Združeni zbor ZCPZ. Vabljeni! OBČINA DOLINA vabi v soboto, 21. maja, na večerni brezplačni vodeni izlet iz ciklusa Pomlad v dolini Glinščice 2016: »Ob mraku med flišem in apnencem«. Namenjeno družinam in otrokom starejšim od 8 let. Odhod ob 18.30 od gostilne Mario v Dragi. Trajanje 3 ure. Prijave na tel. št. 0408329231 (pon-pet 10-13), info@ri-servavalrosandra-glinscica.it. ZSKD vabi v nedeljo, 22. maja, na enodnevno delavnico, ki bo v Terski dolini, v odkrivanju slovenskih ustanov in kulturno-naravnih točk. Izlet je namenjen mladim članom oz. odbornikom od 14 do 30 let. Podrobnejše info na info@zskd.eu ali 040-635626. JK ČUPA vabi vse otroke, ki bi se radi približali svetu jadranja, na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 28. maja, in v četrtek, 2. junija. Otroci in starši bodo lahko spoznali jadrnico optimist, jadralsko dejavnost kluba, trenerje in sedež. Oba dni bo zbirališče ob 14. uri na sedežu kluba v Sesljanskem zalivu. OMPZ F. BARAGA vabi na Oratorij 2016 za otroke od 5 do 13 let, ki bo na Kontovelu v župnijskih prostorih od 4. do 17. julija. Glavna tema bo Ostržek. Vpis (do 6. junija) in info na tel. 347-9322123. ZSKD sporoča članom in mladim med 16. in 17. letom, da lahko kandidirajo za deželno prostovoljno civilno službo preko ZSKD in Arci Servizio civile FJK. Trajanje 12 mesecev oz. 360 ur. Na voljo so 3 mesta. Rok prijave: do 9. 6. 2016 do 14. ure. Info na sedežu ZSKD - Trst, Ul. San Francesco 20, II. nadstropje, tel. št.: 040635626, trst@zskd.eu, www.zskd.eu ali na Arci Servizio civile (Ul. F. Severo 31, tel. št.: 040-761683, www.ar-ciserviziocivilefvg.org). NK KRAS REPEN organizira že tradicionalni Športni kamp, namenjen dečkom in deklicam letnikov od 2004 do 2010, pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja in Občine Repentabor. Kamp bo potekal od 13. do 18. junija na Športnem igrišču v Repnu. Vpis do 10. junija. Info in prijave na društvenem sedežu 040-2171044 med 10.00-12.00 in 16.00-18.00 ali na tel. št. 339-3853924 (Emanuela), 3286238108 (Zulejka). AŠD BREG prireja poletni športni kamp. Potekal bo v dveh izmenah: od 13. do 17. junija in od 20. do 24. junija, v športnem centru S. Klabjan v Dolini. Info: 347-4334072 (Irina) ali 040-8327146 (Boris). POLETNI CENTER PIKAPOLONICA od 27. junija do 2. septembra v Bazovici za otroke od 3 do 11 let. Vpis do 16. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu v Ul. Cicerone 8 ob ponedeljkih in četrtkih, od 14.30 do 18.30 in ob sredah, od 9.00 do 13.00. Info na www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, 345-7733569. Število mest omejeno. KOMISIJA ZA ODBOJKO PRI ZSŠDI prireja v sodelovanju z vsemi odbojkarskimi društvi na Tržaškem poletni odbojkarski kamp Volley Mania. Potekal bo od 27. junija do srede 6. julija v večnamenskem športnem centru v Briščikih. Info na ZSŠDI ali pri trenerjih društev. KRU.T obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 2. do 12. julija. Info in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II.nad. - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKLAD MITJA ČUK vabi od 4. do 22. julija v celodnevni poletni center (8.00-16.00) »...Nekoč v davnih časih... Once upon a time«: 3 tedni zabave in prijateljstva v svetu pravljic. Utrjevanje angleških besed in preprostih stavkov, branje in interpretacija pravljic, vodene igre in pesmice, ročna dela in risanje, prosta igra in bazen v prostorih občinskega vrtca Mario Silvestri, Naselje sv. Nazarija 73 na Pro-seku. Namenjen otrokom od 3 do 7 let. Mesta so omejena. Tel. št.: 040212289 ali urad@skladmc.org. PRIMORCI BEREMO 2016 - do 11. novembra vabljeni k branju del slovenskih avtorjev. Sodelujoče knjižnice: Narodna in študijska knjižnica - Trst, Knjižnica D. Feigla - Gorica, Knjižnica P. Tomažiča in tovarišev - Opčine, Občinska knjižnica v Saležu in Knjižnica B. Pahorja na Proseku. Info v knjižnicah ali www.knjiznica.it. 0 Prireditve ZAPLEŠIMO SKUPAJ: plesna predstava baletnih skupin SKD F. Prešeren, SKD I. Gruden, baletno društvo Sežana in ŠKUD 15. februar Komen bo danes, 14. maja, ob 19. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Bo-ljuncu. ZTT, v sodelovanju z društvom Debela griža, Kosovelovo knjižnico - Sežana in s knjigotrštvom Buča, vabi na 3. sejem kuharskih knjig Kulinartfest. Dogodek bo danes, 14. maja, od 10. do 18. ure na Volčjem Gradu pri Komnu. 22. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB bo v nedeljo, 15. maja, ob 16. uri na Titovem trgu v Postojni v organizaciji JSKD in ZSKD. Nastopili bodo Postojnska godba 1808 (dir. Luka Loštrek), Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč (dir. Danjel Gri-zonič) ter Pihalni orkester Ilirska Bistrica (dir. Simon Tomažič). V primeru slabega vremena bo koncert v Kulturnem domu v Postojni. Koncert spada v niz dogodkov v okviru Tedna ljubiteljske kulture. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi vse mamice, nonice in sploh cele družine, posebno pa otroke, na »Veseli družinski praznik«, na katerem bodo nastopali Otroška pevska skupina Vesela pomlad (vodi Andreja Štucin Cergol), otroška igralska skupina Ma- li telego (tečajniki Radijskega odra) s skeči in igrico »Zlata ribica« ter ča-rodejka Karly Ann. Predstava bo v Finžgarjevem domu na Opčinah v nedeljo, 15. maja, ob 18. uri. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v nedeljo, 15. maja, ob 20.30 v cerkev sv. Ivana na celovečerni koncert »APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani«. Vodi Jerica Gregorc Bukovec. RAZSTAVA »GLINŠČICA - BISER NAŠIH KRAJEV« Branke Sulčič je na ogled do 15. maja v gostilni nasproti cerkve, Proseška ul. 35 - Opčine, vsak dan 9.00-15.00 in 18.00-23.00 (razen ob torkih). RAZSTAVA z novimi slikami Nivee Mi-slei »Ne samo baker« je na ogled v gostilni v Zgoniku do 15. maja. DSI vabi na večer na temo »Aktualnost misli Jakoba Ukmarja o sožitju med narodi«. Z Eleno Blancato se bo pogovarjal Tomaž Simčič. Ponedeljek, 16. maja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani. KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na zaključno srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, v ponedeljek, 16. maja, ob 18. uri v čitalnici NŠK v Ul. sv. Frančiška 20. Info na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali pri Narodni in študijski knjižnici. SKD RDEČA ZVEZDA vabi na zaključno prireditev Otroške plesne skupine SKD Rdeča zvezda v sodelovanju s KD Actis, ki bo v torek, 17. maja, ob 20.30 v Slovenskem stalnem gledališču. Plesalci in plesalke se bodo predstavili s spektakularnim plesnim nastopom in izvrstno koreografijo. Vabljeni! SLOVENSKI KLUB vabi na predstavitev romana Vanje Pegana Svetilnik: roman v podobah. Dogodek bo potekal v torek, 17. maja, ob 18.30 v Tržaškem knjižnem središču. Z avtorjem se bo pogovarjala dr. Vladka Tucovič. ZALOŽBI ZTT in Mladika ter TS360, Trg Oberdan 7, vabijo v sredo, 18. maja, ob 10. uri na Kavo s knjigo Michelle Perrot »Ženske ali molčanja zgodovine«. O delu bosta spregovorila avtorja spremne besede v slovensko izdajo knjige Drago B. Rotar in Taja Kramberger, ki je delo tudi prevedla iz francoščine. Gosta bo predstavila Marija Juric Pahor. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na predavanje »Sončne opekline in kožni rak« v četrtek, 19. maja, ob 17.30 v razstavno dvorano, ki jo je dala na razpolago Zadružna kraška banka, Ul. Ricreatorio 2, na Opčinah. Predavala bo derma-tologinja dr. Majda Košuta. Na razpolago bo parkirni prostor. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA »Z UL'CE« v sodelovanju s Slovenskim prosvetnim društvom Mačkolje vabi vse otroke na glasbeno-likovno delavnico »Čebelice, naše prijateljice« -v soboto, 21. maja, od 16.00 do 18.00 v prostorih Stare šole v Mačkoljah. Pobuda spada v sklop vseslovenskega Tedna ljubiteljske kulture. UČENCI IN UČITELJI OŠ A. SIRKA IZ KRIŽA vabimo na odprtje razstave, ki bo v četrtek, 26. maja, ob 19. uri na šolskem dvorišču. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT (MFU) vabi v nedeljo, 29. maja, na vodeni ogled Muzeja Ca'Pesaro - Mednarodna Galerija Moderne Umetnosti, v Benetke, v spremstvu in z razlago akademskega umetnika Leonarda Calva. Občudovali bomo dela moderne umetnosti 20. stoletja (Klimt, Kandinsky, Chagall, Morandi, De chirico, Boc-cioni, De Pisis itd.) NA ŽUPANSTVU V ZGONIKU je na ogled razstava Nives Vocchi »Moje kamnite hiše in jame« do 30. maja, med uradnimi urami. Vabljeni! BARČ'ČA JE ZAPLAVALA... fotografska razstava iz starih albumov o postavljanju maja, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55, je na ogled v društvenem baru n' G'rice v Boljuncu. Vabljeni. Prispevki V spomin na drago mamo Devano Piz-ziga daruje sin Igor 50,00 evrov za SKD Ivan Grbec iz Škednja. V drag spomin na brata Stankota Bu-dina daruje Anica z družino 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Stanka Budina darujejo bivši sošolci Adriana, Elvira, Lili, Li-lijana, Marija, Živka, Drago, Dušan, Igor in Samo 200,00 evrov za SLPZ -Doberdob. V spomin na dragega bratranca Evge-na darujeta Lili in Nadja 50,00 evrov za osnovno šolo Josip Ribičič pri Sv. Jakobu. V spomin na tovariša partizana Alojzija Briščika daruje Stanka Hrovatin 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim na Proseku. V spomin na Stankota Budina darujeta Bruno in Anica Milič 50,00 evrov za AŠK Kras. 14.5.1986 14.5.2016 V Magda Stoka por. Kalc Ob 30. obletnici se te spominjajo vsi tvoji dragi Ob slovesu Evgena Dobrile se Sindikat slovenske šole klanja spominu na svojega bivšega tajnika ter izreka ženi in hčerkama občuteno sožalje. 10 1 8 Sobota, 14. maja 2016 GORIŠKA Primorski ki Ji intervju - Danes v kavarni San Marco filozofinja in poslanka Michela Marzano »Italijani se bojijo sodobnih oblik družinskih skupnosti« Gostja večera bo predstavila svojo knjigo Papa, mamma e gender, v kateri govori o homoseksualnosti V Trstu se bo drevi mudila borka za pravice istospolnih parov, poslanka v italijanskem parlamentu, filozofinja in poznavalka teorije spola Michela Marzano. Vkavarni-knjigarni San Marco bo ob 19.30 predstavila svojo zadnjo knjigo Papa, Mamma e Gender (založba Utet), v kateri s filozofsko pronicljivostjo analizira dogodke v zvezi s priznanjem istospolnih partnerstev in z njihovo (ne)možnostjo posvojitve otroka - pa ne katerega koli otroka, samo otroka, ki je biološki potomec enega izmed članov ali članic istospolnega para. O temi, ki v zadnjih mesecih ne deli le italijanske javnosti in leve ter desne v parlamentarnih klopeh, ampak so zaradi nje razklani tudi na vladni strani, smo po telefonu poklepetali sfilozofinjo, ki nas je prepričala, da s svojim bojem misli resno. Danes boste v Trstu predstavili svojo knjigo, ki je izšla pred šestimi meseci. Je knjiga na prodajne police prišla v pravem trenutku ali Italijani še niso pripravljeni na pluralnost oblik življenjskih skupnosti? Italijani se žal še vedno bojijo sodobnih oblik družinskih skupnosti. Kljub temu, da sem v zadnjih mesecih prebredla Italijo po dolgem in počez, imam občutek, da turneja nima nobenega učinka. Ugotavljam, da je ljudem težko dopovedati, zakaj bi morali uzakoniti druge oblike življenjskih skupnosti. Sprašujem se, kje delam napake in zakaj mi ne uspe posredovati sporočila, s katerim si prizadevam zmanjšati nevednost in omejenost. Zakaj je okrog teorije spola nastala serija polemik? Predvsem zato, ker je bila ta tema instrumentalizirana in ker se napačno interpretira. Protispolna politika se je pojavila tudi v Franciji, ko so leta 2013 začeli razpravljati o uzakonjenju istospol-ne zakonske zveze. Nasprotovanje isto-spolnim zvezam se je nato preselilo v Italijo. A razlika med državama je v tem, da se je v Franciji kmalu po demonstracijah proti enakopravnosti zakonskih zvez prah polegel, v Italiji pa ne. Nesporazumi, zmešnjave, dvomi so še vedno prisotni, vse skupaj pa dobro izkoriščajo konservativci. Če ostaneva v Franciji ... Vi tam preživite veliko časa, saj poučujete na Univerzi Paris Descartes. Iz prve roke nam prosim opišite posledice, ki jih je pustila uzakonitev enakopravnosti homoseksualnih zvez. O posledicah, s katerimi so grozili zagrizeni zagovorniki tradicionalne družine, ni ne duha ne sluha. Pozitiven učinek za- slovensko stalno gledališče Slovensko stalno gledališče in UL - AGRFT MOJ DEVETSTO Avtorski projekt Patrizie Jurinčič DANES - sobota, 14. maja, ob 19.00 v nedeljo, 15. maja, ob 16.00 v Mali dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi ponovitve se nadaljujejo do 22. maja Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com Michela Marzano kona pa je, da po novem nihče ne sme žaliti človeka zaradi njegove spolno usmerjenosti. Idejo enakopravnosti zakonske zveze so sprejeli, še več, večina ljudi jo zdaj tudi podpira. Kako bi lahko heteroseksualnost in homoseksualnost postavili na isto raven? Tako, da bi začeli spoštovati temeljno načelo enakosti vseh državljanov. Na žalost pa se pogosto dogaja, da drugačni niso enaki in zato nimajo dostopa do enakih pravic kot ostali. V knjigo Papa, mamma e gender ste vključili tudi vašo osebno, zelo intimno pripoved. Zakaj ste ubrali tako pogumno pot? V knjigi opisujem, kako sem sprejela homoseksualnost svojega brata in njegov boj z diskriminacijo. Osebno pripoved sem vključila tudi v knjigo Volevo essere una farfalla (2011), v kateri sem opisala svoj boj z anoreksijo. Moje filozofsko načelo je namreč, da se sveta lahko dotakneš le preko lastne izkušnje. V knjigi pišete tudi o normalnosti in abnormalnosti. Kaj je v današnjem času sploh pravilno stanje? V knjigi citiram slovitega francoskega filozofa in zdravnika, ki pravi, da normalnost ni nekaj občeljudskega, ker ima vsak človek svojo normo. Če želimo živeti v sožitju, moramo pač upoštevati skupek vseh normalnosti. Za konec še vprašanje, ki zadeva vaš izstop iz Demokratske stranke. V sredo so v poslanski zbornici sprejeli zakonski predlog Cirinna, dan kasneje pa ste protestno izstopili iz stranke. Zakaj? Ker se nisem borila za takšen zakon. Če upoštevamo to, da v Italiji doslej nismo imeli ničesar, kar bi ščitilo pravice homoseksualnih parov, potem je zakon Cirinna vsekakor korak naprej. Vendar pa s tem, da uzakonja registracijo istospolnih partnerskih zvez in ne poroke, ne zagotavlja enakosti. Po mojem je nesprejemljivo tudi črtanje člena, ki bi omogočal posvojitev partnerjevih otrok. In ker sem prepričana, da bi načelo enakosti moralo biti »zvezda se-vernica« levice, sem izstopila iz DS. Boste bitko kot parlamentarna poslanka nadaljevali? Absolutno. Sem že vložila zakonski osnutek za revizijo zakona o posvojitvah in osnutek novega zakona o bioloških oporokah. Soneta Čoralič sv. ivan - Dijakom zavoda Zois predavala zdravnica Majda Košuta Mladi naj se pazijo spolno prenosljivih bolezni Predavanje na zavodu Žige Zoisa Na DTZ Žige Zoisa so dijaki zadnjih treh razredov obeh oddelkov prejšnji teden sledili predavanju dermatologinje Majde Košuta o spolno prenosljivih boleznih. Čeprav se o teh boleznih zadnje čase ne govori veliko, je zdravnica povedala, da so se v zadnjih letih te okužbe pričele nevarno širiti, največji porast pa je zabeležiti med mladimi od 20. do 30. leta. Ponovno se je pojavil sifilis, ki je pred časom pri nas že skoraj izginil, medtem ko so druge bolezni, kot na primer gonoreja, postale odporne na antibiotike. Potem ko so odkrili nove oblike zdravljenja, se je povečalo tudi število okuženih za HIV in obolelih za AIDS. Dr. Košuta je poudarila, da je pri spolno prenosljivih okužbah pomembna predvsem preventiva. Kdor kaže znake obolenja, pa se mora takoj obrniti na zdravnika ali center za spolno prenosljive bolezni v glavni bolnišnici, kjer brezplačno opravijo vse izvide. Predavateljica je dijakom ob koncu še svetovala, kako naj se sončijo. Trst je namreč prvi v Italiji po številu malignih rakastih tvorb, ki so posledica tudi prekomernega sončenja. Družinsko kmetijstvo Danes in jutri bo tudi v Trstu potekala državna kampanja »Abbiamo riso per una cosa seria«, v okviru katere bodo zbirali sredstva v korist družinskega kmetijstva. To kampanjo bodo izpeljali že 14. leto zapored, na celotnem italijanskem ozemlju pa bo ta konec tedna več kot štiri tisoč prostovoljcev ponujalo italijanski riž (pet evrov), ki ga pridela domača kmetijska veriga. V Trstu bo danes med 9. in 19. uro mogoče obiskati stojnice pri Sv. Jakobu, na Borznem trgu, v Ul. delle Torri in na Goldo-nijevem trgu. Jutri pa tudi na Trgu San Silvestri in Trgu San Giovanni. Predavanje o križarkah V Skladišču 26 bo danes ob 17. uri potekalo deveto predavanje iz cikla Trst in morje. Tokratni gost bo ladijski fotograf Matthew Sudders, ki bo predaval na temo »Kam gredo bele ladje: trend v projektiranju najnovejših ladij za križarjenje«. Gosta bo predstavila Ivana Elice, projektna ma-nedžerka ladij za križarjenje pri Fin-cantieriju. Naj spomnimo, da bo ob tej priložnosti v staro pristanišče vozil izredni avtobus, in sicer med 16. uro in 16.50 (na vsakih deset minut). Glasbeni festival za otroke V Hiši glasbe v Cavani se danes nadaljuje Glasbeni festival za otroke, ki je letos doživel osmo izdajo. Ob 11. in 17. uri bodo uprizorili glasbeno pravljico z naslovom Storia di una stella marina (Zgodba o morski zvezdi), ki je namenjena otrokom od tretjega leta starosti. Koncert Elegant Gypsy V kavarni Il posto delle Fragole v sve-toivanskem parku se danes zaključuje prva izdaja glasbene prireditve Il Tempo delle Fragole, ki jo je priredila zadruga La Collina. Od februarja do maja je na odru nastopilo veliko lokalnih glasbenih skupin, ki se preizkušajo v različnih žanrih. Danes ob 21. uri bo nastopil inštru-mentalni kvartet Elegant Gypsy. Claudio Barberi v Mini - Mu V svetoivanskem muzeju Mini-Mu bodo danes ob 18. uri predstavili razstavo in knjigo z naslovom Claudio Barberi disegni 1972 - 73. Grafika, umetnostnega zgodovinarja in kritika bosta predstavila Marianna Ac-cerboni in Maurizio Fanni. Sancinova penina v mestu Ljubitelji vin dolinskih vinogradnikov Sancin so danes vabljeni v kavarno Whyte Caffe v mestnem središču (natančneje v Ul. Genova ob srbsko-pravoslavni cerkvi). Tu bodo ob 18.30 predstavili novo penino 2015. briščiki - V sodelovanju s podjetjem Ad Formandum H V V| • • | V| • | • Tržaški in kraški okusi v krožnikih kuharja Maradone Večkrat poročamo o tem, da si proizvodi kraških vinarjev in drugih proizvajalcev utirajo pot v svet. Kot znano, gre za relativno majhne produkcije, ki pa po kakovosti sodijo v sam kulinarični vrh. O tem se bodo lahko prepričali tisti, ki bodo 19. maja obiskali restavracijo Avalon pri Briščikih ... a samo kdor je za večer v znamenju ekskluzivnih kulinaričnih užitkov pripravljen kar globoko seči v denarnico (večerja bo namreč stala 90€). V goste prihaja šef Maradona Youssef, ki ga ljubitelji resničnostnih šovov in kulinaričnih televizijskih oddaj poznajo iz oddaje Masterchef. Gostom Avalona bo ponudil zanimiv jedilnik, ki ga bo posebej za to priložnost pripravil s krajevnimi sestavinami, med katerimi bodo tudi zelišča Martine Malalan, oljčno olje družine Starc, Zidaričevi siri in Kantetova vina. V kuhinji in jedilnici mu bodo pomagali učenci zavoda Ad Formandum, ki bodo ser-virali sardone na sirovi kremi z jaj-čevcem in pinjoli, rižoto s šparglji, orado in sirovim pudingom, rolle iz prašičje krače z raki, mandeljni in pečenim krompirjem. Obvezna je rezervacija. Dober tek! Primorski VČERAJ IN DANES V ČRNO-BELEM KZ Dachau 1945-2010 V spomin na nonota Franca, ki je tam umrl tik po osobodi- tvi taborišča, 29. aprila 1945. ja. Zadnji pogled onemoglega Namišljena pot skozi taborišče taboriščnika, ki se je zgrudil. od prihoda na peron z vlakom Na film posneto leta 2010 s do zadnje postaje - krematori- camero obscuro. www.skupina75.it/clani-fotokluba/marko-vogric/ Fotografije Marko Vogrič cmedia priloga primorskega dnevnika THERmOTPADl A 3IA ALBERT S Vcôûwcûna in pímste instalacije: Klima rtaprJvf Jrt tcpk)lfi& órpálk&: Montata radiatQffkega in talnega ogrevanja; Nàmètittev kùttôY nà pJir). 0nft-bti>mtsa-p»išti In kurilfió o!je: Vpkvm$ki in ptv$eatl soitíjtJ íft^eJfJc^j'; Mikrogenefaçlja; Servis in tchmtno svetovanje. 1/DflWnTCDM VodilnimuOVVMM rM^UI^IU I C rtn tcptvtfirh trptih v ÇlQvtftiJi TRRVNIK El, 3H17Q GORICA EITIAIL: THÉftíTIDíninLUIflQ.IT - iïlBB. 3HO/3G 77 OBI SI PRAZNJENJE GREZNIC PREGLEDI S TU HANIERO ZIDARSKA DELA Obrtna cona Zgonik« Proseška Postaja 29/C Tel. 040 2528113« Fax 040 2528124 info@danev.it • www.danev.it Trgovina za topel dom TOPLOTNE ČRPALKE PEČI NA PELETE KOTLI NA DRVA OSTALI INSTALACIJSKI MATERIJAL www.megaterm.siinfo@megaterm.si PE Koper I Šmarskacesta4, 6000 Koper I t.+386 (08) 205 65 37 PE Postojna I Volarceva ulica 5c, 6230 Postojna I t.+386 (05) 726 2196 PE Nova Gorica I Cesta 25. junija 1g, Kromberk, 5000 Nova Gorica I t.+386 (05) 333 40 77 prijeten dom gradbeništvo OGREVANJE Različni ogrevalni sistemi Ogrevanje je pomembna stvar v našem življenju, zato je dobro, da se seznanimo z različnimi ogrevalnimi sistemi. Zaradi vse večje energijske in ekonomske krize iščemo bolj ekonomične sisteme, s katerimi želimo bistveno znižati toplotne izgube in eneigijske stroške objekta. POegoterPO Í Od posedanja ob odprtem ognju smo prišli najprej do ogrevanja posameznega prostora, nato do vzdrževanja primerne temperature v vseh delih stavbe. Sodobni čas prinaša dodatne zahteve, zdaj mora ogrevanje delovati čim bolj varčno in s čim manjšim vplivom na okolje. Sodobne stavbe so dobro toplotno izolirane, ogrevalni sistemi nizkotemperaturni, s toplotnimi črpalkami zajemajo toploto zraka, zemlje in vode, prestrezajo sončno svetlobo in toploto, najhladnejše dneve pa lahko premostijo z ogrevanjem na bi-omaso. Glavni problem se skriva v zastarelosti ogrevalnih sistemov, z nekaj ukrepi bi se dalo prihraniti kar polovico porabljene energije za ogrevanje. Pri odločitvi kaj narediti, je potrebno najprej pomisliti na sonce, ne glede na tip ogrevalnega sistema. Naslednji premislek je dobro nameniti obnovljivim virom, pri čemer se spet pojavita sonce in les v vseh oblikah. Če se ne moremo izogniti uporabi plina ali kurilnega olja, je potrebno vgraditi peči z najvišjim izkoristkom. Različne vire toplote lahko kombiniramo med seboj, pri tem pa naj sistem ostane čim preprostejši in pregleden. Sodobna ogrevanja ne delujejo brez obtočnih črpalk, ki so neopazne, vendar pomemben del napeljave in ob napačni izbiri lahko postanejo veliki porabniki energije. Sodobne črpalke porabijo do 80 odstotkov manj elektrike kot zastarele, zato je menjava dober ukrep. Cena nafte je neverjetno nizka, glede na to, da lahke nafte več ni. V vrtinah na kopnem so podzemne zaloge že močno načete. Vrtanje v morju je bolj tvegano, zaradi vrtalnih ploščadi in potrebne tehnike pa bo cena nafte v prihodnje zagotovo zrasla. Kljub takšnim napovedim vseh sistemov ogrevanja ne moremo kar tako preklopiti na trenutno najugodnejši energent, zato je potrebno izbrati grelnik z najvišjim izkoristkom, ne glede na to, kaj ga poganja, ali pa popolnoma preklopiti na obnovljive vire (les, voda, zemlja, zrak). Dobro izolirana stavba Varčno delovanje kateregakoli ogrevalnega sistema je možno samo takrat, če so toplotne izgube stavbe majhne. Prvi korak je vgradnja toplotne izolacije na vse obodne ploskve, začnemo pa vedno s stropom proti neo- ne znamo trajno zatesniti. Zato na podstreho ali v klet dostopa-jo od zunaj, z balkona oziroma vrta, večina takšnih stavb pa kleti sploh nima. Te stavbe imajo nadzorovano prezračevanje z vračanjem energije, ki je pogoj za doseganje visoke stopnje grevani podstrehi ali z vgradnjo dodatne izolacije na stene mansarde, če je podstreha naseljena. Naslednji korak je vgradnja sodobnih oken in vrat, ki se dobro upirajo prehodu toplote. Oba koraka lahko izvajamo tudi postopoma, s čimer razmeroma velik strošek raztegnemo na daljše obdobje. Toplotno izolacijo nato nadgradimo z zatesni-tvijo. Če okna in vrata tesnijo, je potrebno ugotoviti, ali se na drugih mestih pojavljajo netesnosti. V vetrovni noči bomo že z dimno paličico našli netesnosti, ki so lahko na najbolj nenavadnih mestih, ob stiku dveh sten ali ob električni vtičnici. Bolj sodoben pristop omogoča še opazovanje s termokamero ali tlačni preizkus z ventilatorjem, ki ga izvedejo med nadzorom tesnosti pasivnih hiš. Lovljenje prepihov je zelo pomembno tudi zaradi preprečevanja pojava kondenza in nato plesni, saj nenadzorovano kroženje zraka hladi dele stavbe. Kljub sodobnim gradbenim in strojniškim prijemom nekaterih netesnosti ni mogoče preprečiti. Zaradi tega varčne in pasivne hiše nimajo vrat proti podstrehi ali prehoda v klet iz stanovanjskega dela, saj jih še varčnosti. Pri tem zajemajo toploto, ki jo oddajajo stanovalci, razsvetljava in druge hišne naprave, saj z njo lahko pokrijejo vse toplotne potrebe in ogrejejo sanitarno vodo. Običajno so še postavljene v ugoden položaj za zajemanje energije sonca, zato je poraba energije izjemno nizka. Nizkotemperaturno ogrevanje Nizkotemperaturna ogrevanja so zanimiva, ker jih lahko poganja sonce, vsi drugi energenti in celo odpadna toplota stavbe. Če se ogrevamo nizkotemperaturno, so tudi toplotne izgube avtomatsko manjše. V nove in obstoječe stavbe lahko vgradimo talno, stensko ali stropno ogrevanje. Izbor sistemov je res velik, zato je možno predelati skoraj vse obstoječe zgradbe. Ob novogradnji lahko cevi talnega ogrevanja položimo v estrih, s čimer pridobimo toplotno vztrajnost, ki zlasti v montažnih hišah izjemno poveča ugodje bivanja. Hiša, ki ima stene iz dobrih izolacijskih materialov, ne more akumulirati toplote, zato s toploto v estrihu premostimo nočno prekinitev ogrevanja, ne da bi stanovalci to opazili. Talno ogrevanje omogoča še enega najvišjih termičnih ugodij in sko- LAGRARIA AGRONOM GIORDANO RIOSA Vec kot irldeset Jet izkušenj zagotavlja najvišjo kakovost po najbolj ugodni cend HOTOMHTIVATOH MOTORNA KOSILNICA ZA NOVO SEZONO NUDIMO P05EBNE CENE Semena, krma, lilokcmija. enologija t ornitologija. plastika vse za vrtnarstvo in horlikulturo * □ d l.tCD.GÜf HQBOT9KA KOSILNICA -:*il.iîi,flOC l PARKOVNI TRAKTOR Z MOTORJEM MOTORNA TLAČIL K A i 4 «d ZID,» C ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO ** ?2.Wl t: m rt 2ÏE.M i VISOKOTLAČNI ¿ISTIIHIH Ari ï : MOTORMA KOSA 4á 17 5iùû fl '-r ** ' filû DROHILHIK ^ SESALNIK PUHA L NI K ZA LISTJE Ï4J.0C f SVETOVANJE IN SERVIS S [LllffD PQPSkGOS