UDK — UDC 05:624 YU ISSN 0017-2774 G R A D B E N I IIESTIUIK LJUBLJANA, NOVEMBER-DECEMBER 1979 L E T N I K 28, ŠT. 11—12. STR. 213—248 ll(lll*lW liW I«I ■ ■ IB lilW W mwn*'imwnm' Proizvodna hala z aneksom nove tovarne transportnih vozil in naprav v Litostroju (montažna gradnja). V ozadju montaža železobetonskih elementov hale za proizvodnjo preoblikovalne opreme (dec. 1979) SGP »SLOVENIJA CESTE«, Ljubljana KOMUNALNA UREDITEV POVRŠIN KONTEJNERSKEGA TERMINALA V LUKI KOPER (93.000 m2) LJUBLJANA, Titova cesta 38 DEJAVNOST DELOVNE ORGANIZACIJE: — vse vrste nizkih in visokih gradenj —■ avtoceste, letališča, mostovi in predori — industrijski in stanovanjski objekti in kompleksi — komunalni objekti in infrastruktura — stroji in oprema za kamnolome, gramoznice in asfaltne baze — dobava gradbenih materialov in polizdelkov — projekti in inženiring za vso navedeno dejavnost SEPARACIJA GRAMOZA DO »PROD« V STANEŽIČAH DOBAVA IN MONTAŽA OPREME MO. (Foto: P. Strnad) G R A D B E N I V E S N I « GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 11-12 — LETNIK 28 — 1979 YU ISSN 0017-2774 VSEBINA-CONTENTS Članki., študije, razprave Artacles, studies, proceedings MILOŠ MARINČEK: Prvo zborovanje gradbenih konstruktorjev S lovenije....................... 214 PETER FAJFAR: Projektiranje zgradb na potresnih območjih — pregled stanja . . 215 Iz naših kolektivov ZIGP »IMOS«, L jubljana................................................................................229 From our enterprises SOZD »ZGP GIPOSS«, L jub ljana............................................................. 229 GP »Stavbar«, M a rib o r ............................................................................... 230 SGP »Kraški zidar«, S e ž a n a .....................................................................230 SGP »Slovenija ceste — Tehnika«............................................................ 230 SGP »Pionir«, Novo m e s t o ..........................................................................231 SGP »Konstruktor«, M a rib o r .................................................................... 231 OZD »Gradis«, L jubljana............................................................................. 232 SOZD »IMP«, L ju b lja n a ............................................................ 233 SGP »Pionir«, Novo m e s t o .......................................................................... 233 SGP »Konstruktor«, M aribor.......................................................................... 234 SGP »Primorje«, A jdovščina .....................................................................235 Poročila in vesti Marjan PREZELJ — SEDEMDESETLETNIK.......................................236 Reports and news Prof. BLEIWEIS — SEDEMDESETLETNIK........................................... 236 Seznam društev gradbenih inženirjev in tehnikov v SR Sloveniji . 237 Iz Raziskovalne skupnosti Slovenije JURE BESENIČAR: Research community of SR Slovenia Digitalna aerotriangulacija Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Proceedings of Institute for material and structures research Ljubljana Statistične in tehnološke osnove projektiranja in vrednotenja last­ nosti b e to n o v ..............................................................................................239 G lavni in odgovorni urednik: SERGEJ BUBNOV Lektor: ALENKA RAIČ Tehnični urednik: D U ŠA N LAJOVIC U redniški odhor: LUDVIK BONAČ, VLADIMIR CADEZ, IVO JECELJ, ANDREJ KOMEL, DR. MILOS MARINČEK, STANE PAVLIN, VILI STREL Revijo izdaja Zveza društev gradbenih inžen irjev in tehnikov S loven ije , Ljubljana, Erjavčeva 15, te lefon 23 158. Tek. račun pri SDK Ljubljana 50101-678-47602. Tiska tiskarna Tone Tom šič v Ljubljani. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 120 din, za študente 38 din, za podjetja, zavode in ustanove 1000 din. R evija izhaja ob finančni pod­ pori Raziskovalne skupnosti Slovenije. Prvo zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije V organizaciji Sekcije gradbenih konstruktor­ jev Slovenije je bilo dne 14. septem bra 1979 na FAGG v Ljubljani 1. zborovanje gradbenih kon­ struktorjev Slovenije. Udeležilo se ga je 132 ljudi. Glavna tema zborovanja je bila Možnosti za bolj­ še snovanje, dim enzioniranje in izvedbo konstruk­ cij. Uvodne referate so imeli: Ačanski V.: Novelacija predpisov za beton, ar­ mirani beton in prednapeti beton Marinček M.: Novelacija predpisov za m etalne konstrukcije Turk S.: Novi vidiki na področju lesenih kon­ strukcij Fajfar P.: Principi p rojektiranja zgradb na po­ tresnih področjih Rodošek E.: O ptim iranje konstrukcij z vidika organizacije v fazah zasnove in izvedbe. Koreferati so bili naslednji: Klenovšek J.: Problem atika upoštevanja Teo­ loških pojavov p ri prednapetem betonu Rogač R.: Interakcijski diagram i za dimenzio­ niranje arm iranobetonskih elementov po metodi mejnih stanj Cafnik F.: Lepljenje montažnih nosilcev v mo- stogradnji Košec R.: Sodobne lesene konstrukcije Veršnjak K.: Problem i v zvezi s predpisi za obtežbo cestnih mostov. Zelo živahna je bila diskusija. S tem je bil iz­ polnjen glavni nam en zborovanja, to je omogočati široko izmenjavo m nenj gradbenih konstruktorjev. Sklenjeno je bilo, da bodo zborovanja grad­ benih konstruktorjev Slovenije vsako leto v sep­ tembru. Tako bo 2. zborovanje dne 11. in 12. sep­ tem bra 1980 na Bledu. Glasilo za obveščanje bo Gradbeni vestnik. Po možnosti bodo v bodoče re- V tej številki GV objavljamo samo prispevke dr. Petra Fajfarja, vse ostale prispevke avtorjev odn. re­ ferate, pa bomo natisnili v prvi naslednji številki. ferati vnaprej objavljeni v GV. Tako bo na zboro­ vanjih še več časa za izmenjavo mnenj. Precej govora je bilo o problem atiki rebraste­ ga jekla za armiranobetonske konstrukcije. Med­ tem ko v svetu gladkega mehkega jekla za arm a­ turo že dolgo več ne uporabljajo, ga pri nas upo­ rabimo še vedno okoli dve tretjini. Treba je začeti ustrezno akcijo na Gospodarski zbornici Slovenije. Finančna sredstva za p rire jan je bodočih zbo­ rovanj naj bi omogočala letna članarina, ki bi jo za člane Sekcije gradbenih konstruktorjev Slove­ nije plačevale delovne organizacije. V Gradbenem vestniku bodo sedaj objavljeni referati s 1. zborovanja. Referat M. Marinčka pa bo ta čas objavljen v posebni knjigi uvodnih refe­ ratov v zvezi s simpozijem Jugoslovanskega društ­ va gradbenih konstruktorjev O inovaciji jugoslo­ vanskih predpisov za betonske, m etalne in sovprež- ne konstrukcije — izkušnje in nova spoznanja, ki bo od 13. do 15. m aja 1980 v Trogiru. S p rirejan jem zborovanj se Sekcija gradbenih konstruktorjev Slovenije vključuje v program ak­ tivnosti Jugoslovanskega društva gradbenih kon­ struktorjev, pa tudi M ednarodnega združenja za mostove in konstrukcijsko inženirstvo (IABSE). Kot je bilo že v podrobnostih objavljeno v Gradbenem vestniku št. 3-1979, bo v dneh od 31. avgusta do 5. septem bra 1980 na Dunaju jubilejni kongres IABSE. To bo izjemna priložnost za gradbene kon­ struktorje Slovenije — tudi zaradi svetovne teh­ nične razstave, ki bo organizirana v zvezi s kon­ gresom. Za om enjeni simpozij Jugoslovanskega društ­ va gradbenih konstruktorjev o inovaciji predpisov za konstrukcije m aja 1980 v Trogiru je že bila razposlana p rva informacija. In teresenti za ta sim­ pozij dobe to in nadaljnje inform acije na naslovu: Jugoslovansko društvo gradbenih konstruktorjev, Beograd, Kneza Miloža 9/1. Miloš Marinček Projektiranje zgradb na potresnih območjih — pregled stanja UDK 624.131.55 PETER FAJFAR Uvod Pred kratkim smo doživeli katastrofalen po­ tres v Črni gori, ki je bil po količini sproščene energije gotovo najm očnejši v novejši zgodovini na ozemlju SFRJ. Ta potres je ponovno opozoril na iz­ reden pomen potresnovarne gradnje. K ljub veliki jakosti potresa je v rsta objektov ostala praktično nepoškodovana, v njihovi neposredni bližini pa je prišlo do popolne porušitve stavb. Med porušenimi zgradbami so bili na žalost tudi objekti novejše­ ga datuma, zgrajeni po letu 1964, ko so bili spre­ jeti veljavni predpisi o gradnji na potresnih pod­ ročjih. P ri vsakem močnem potresu pridejo na dan vse napake pri pro jek tiran ju in gradnji. Po vsakem takem potresu smo bogatejši za nekaj izkušenj in nekaj več vemo o tem, kakšne naj bodo potresno­ varne zgradbe. Namen tega članka je zelo na k ra t­ ko podati opis trenutnega stanja znanja na pod­ ročju projektiranja zgradb na potresnih območjih. P ri tem se bomo izognili nepotrebnem u ponavlja­ nju nekaterih osnovnih pojmov in principov, ki so bili že opisani v (1). V članku je podan tudi povzetek nekaterih re­ zultatov in izkušenj, dobljenih p ri večletnem delu v okviru raziskovalnih nalog, ki jih financirata Republiška raziskovalna skupnost in Računski cen­ te r FAGG. P ri delu je sodelovalo in še sodeluje poleg avtorja še vrsta sodelavcev in študentov FAGG. Podatki o potresih Če bi želeli graditi potresnovarno in obenem ne pretirano drago, bi morali poznati značilnosti p ri­ čakovanih potresov. Vemo, da ima vsak potres d ru ­ gačne značilnosti in da ima tudi isti potres na raz­ ličnih mestih različne značilnosti. Tega, kakšen bo morebitni bodoči potres, ne vemo. O tem lahko samo približno sklepamo na podlagi zgodovinskih podatkov, na podlagi geoloških in seizmoloških zna­ čilnosti terena in v novejšem času tudi na podlagi instrum entalnih registracij rušilnih potresov. Ti podatki pomenijo osnovo za izdelavo seizmičnih kart, iz katerih lahko odčitamo predvideno inten- Avtor: doc. dr. Peter Fajfar, dipl. ing. gradb., FAGG, Ljubljana, Jamova 2. ziteto potresa na posameznih področjih. S pomočjo m ikrorajonizacije lahko v odvisnosti od lokalnih geomehanskih karakteristik terena predvideno in ­ tenziteto še nekoliko korigiramo. Naša sedanja se­ izmična k arta je izdelana samo na podlagi zgo­ dovinskih podatkov najmočnejših potresov, do ka­ terih je prišlo na posameznih področjih. Da je toč­ nost te karte precej vprašljiva, dokaže skoraj vsak nov potres, po katerem bi bilo treba karto korigi­ rati. Značilno je tudi dejstvo, da je karta razde­ ljena na veliko število m ajhnih področij, pri če­ m er imajo bolj naseljena področja večinoma višjo intenziteto (ker pač za gosteje naseljena področja obstaja več zgodovinskih podatkov). Izdelana je že nova seizmična karta Jugoslavije, ki bo prišla v veljavo z novimi predpisi o gradnji na seizmičnih področjih. Tudi nova k arta še vedno tem elji iz­ ključno na zgodovinskih podatkih. Medtem so v svetu že razvite natančnejše metode, ki pri izde­ lavi seizmičnih kart upoštevajo vse dosegljive po­ datke. V tako izdelanih kartah je podana tudi ver­ jetnost, s katero lahko pričakujemo, da bo do po­ tresa določene intenzitete prišlo v določenem šte­ vilu let. Čim prej bo po eni tak ih metod potrebno izdelati novo seizmično karto Slovenije, ki bo, upa­ mo, omogočila projektantom zanesljivešje predvi­ devanje intenzitete m orebitnih bodočih potresov na našem ozemlju. Za potresnovarno projektiranje ni dovolj poz­ nati samo pričakovano intenziteto potresa, ki je v nekem sorazm erju z m aksimalnimi pospeški in h i­ trostm i gibanja tal te r s trajan jem potresa. Zelo važno vlogo igra namreč tudi frekvenčni sestav n ihanja tal. P ri vsakem potresu so najbolj ogro­ žene tiste zgradbe, katerih osnovna lastna frek­ venca se ujem a s prevladujočimi frekvencam i po­ tresnega gibanja tal. Na frekvenčni sestav tega gi­ banja na nekem mestu poleg osnovnih karak teri­ stik potresa zelo bistveno vplivajo oddaljenost od epicentra in vrsta tem eljnih tal. Za račun v praksi je frekvenčni sestav pričakovanega potresa zajet v spektru odziva, ki je običajno podan v predpi­ sih. V naših veljavnih predpisih predstavlja spek­ te r odziva koeficient ß. Vemo, da im a ß največjo vrednost za toge konstrukcije (nihajni čas T < 0,5), da im a tr ik ra t manjšo vrednost za vitke konstrukcije (T > 1,5), medtem ko ima vmesne vrednosti za konstrukcije z lastnim nihajnim časom 0,5 < T < < 1 ,5 . Tak spekter odziva je odraz dejstva, da je večina doslej registriranih potresov po vsem svetu im ela prevladujoče nihajne čase manjše od 0,5 se­ kunde in bila zato bolj kritična za toge kot za vitke zgradbe. V predlogu novih predpisov so podani trije različni spektri za tri različne kategorije tal (slika 3). Vsi trije spektri so po obliki podobni doseda­ njemu spektru. Dejstvo je, da spektri v naših pred­ pisih zaradi pomanjkanja ustreznih domačih po­ datkov ustrezajo nekim idealiziranim povprečkom tujih, predvsem kalifornijskih potresov, in da ob- Slika 1. Časovni poteki pospeškov temeljnih tal med potresom v Črni gori 15. aprila 1979 staja odprto vprašanje, če so prim erni za vsa pod­ ročja Jugoslavije. Odgovor na to vprašanje bomo lahko dobili verjetno šele čez leta, ko (in če) bomo zbrali do­ volj instrum entalnih registracij močnejših potresov na našem ozemlju. Večino podatkov o potresu, ki so zanimivi za gradbenike, je namreč mogoče do­ biti iz časovnega poteka pospeškov tem eljnih tal med potresom. Do pred nekaj leti je obstajalo le zelo majhno število takih registracij. Vsi časovni poteki pospeškov, med katerim i je najbolj znan posnetek potresa El Centro leta 1940, so bili dob­ ljeni na področju Kalifornije, uporabljali pa so se v raziskavah po vsem svetu, ne glede na lokalne značilnosti. Šele v najnovejšem času je bilo insta­ liranih več instrum entov za registracijo močnih po­ tresov najprej v ZDA in na Japonskem, potem pa tudi drugod po svetu. V Jugoslaviji imamo danes že precej gosto mrežo instrum entov, ki obsega po po­ datkih iz leta 1978 144 akcelerogramov in 155 seiz- moskopov na tleh in na konstrukcijah. Po regi­ stracijah nekaj šibkejših potresov je bil kot prvi močnejši potres reg istriran potres v Furlan iji 1976, letos pa je bila dobljena cela vrsta posnetkov med potresom v Črni gori. Tudi v sosednih državah so bili registrirani močni potresi (Italija, Romunija, Grčija), tako da se je že nabralo nekaj m ateriala, ki bo koristil p ri začetnih študijah značilnosti na­ ših potresov. Medtem ko smo za registracije, dobljene na ozemlju Slovenije med potresom v F urlan iji leta 1976 lahko ugotovili, da se spektri odziva v grobem ujemajo s spektrom po naših predpisih (1), tega ne moremo več trd iti za novejše registracije na Balkanu, ki so nam na razpolago. Predvsem zelo bistveno odstopa od nekega »povprečnega« potre­ sa potres v Romuniji leta 1977 (8). To je bil potres velike magnitude 7,2, p ri katerem je bil hipocenter 110 km globoko. Zaradi velike m agnitude in za­ radi velike globine žarišča je bilo njegov vpliv ču­ titi zelo daleč. Posebno veliko škodo je povzročil na področjih južne Romunije, predvsem v okoli 160 km oddaljeni Bukarešti, in tud i v Bolgariji, nekaj po­ škodb pa je povzročil tud i na ozemlju Jugoslavije. Spektri, dobljeni na osnovi akcelerograma, posne­ tega v Bukarešti, so pokazali izredno visoka pre­ vladujoča nihanja časa potresnega nihanja, in si­ cer okoli 1,7 s v eni in okoli 1 s v drugi smeri. Ta­ ko visoki nihajni časi, ki so značilni za podočja z mehkimi tlem i v večji oddaljenosti od epicentra potresa z globokim žariščem, so najbolj ogrozili vi­ soke zgradbe z lastnim i nihajnim i časi, podobnimi prevladujočim nihajnim časom potresnega gibanja tal. Neustrezen račun in slaba kvaliteta m ateriala sta bila glavna vzroka, da se je kljub ne p re tira­ no visokim maksim alnim pospeškom okoli 0,2 g (v Breginju npr. 0,53 g) in kljub samo povprečno dolgemu tra jan ju močnega dela potresa (okoli 10 s) popolnoma porušilo 33 visokih objektov. T rije vi­ soki stanovanjski objekti so se popolnoma porušili tud i v 270 km oddaljenem mestu Svistovu v Bol­ gariji. Zelo visoke prevladujoče periode od 1,5 do 2 s, ki so povzročile manjše poškodbe nekaterih objektov, so bile registrirane tudi v okoli 450 km oddaljenem Nišu. Maksimalni pospeški v Nišu so znašali okoli 0,04 g. Omeniti je treba, da so potresi takega tipa precej redki in da se pojavljajo običaj­ no na istih lokacijah, in to v centralni Romuniji, v Mexico Cityju in v Turčiji. Na teh področjih je očitno pri projektiranju potrebno uporabiti spek­ tre, ki se bistveno razlikujejo od običajnih. Tudi prve obdelane registracije, dobljene med potresom v Črni gori leta 1979, kažejo nekatera od­ stopanja od spektra po naših predpisih, čeprav razlika ni tako ogromna kot p ri potresu v Romu­ niji. Po ena komponenta pospeškov tem eljnih tal, registriranih v Ulcinju, B aru in Petrovcu in ob­ javljenih v (6), je prikazna v sliki 1. Spektri abso­ lu tnih pospeškov, ki ustrezajo trem registracijam, so prikazani v sliki 2. Iz akcelerogramov je že na prv i pogled vidna velika intenziteta potresa na vseh treh krajih, saj je obdobje visokih pospeškov (maksimalni horizontalni pospešek, izmerjen v P et­ rovcu, je znašal 0,44 g) trajalo 10 do 20 sekund. Iz spektrov je razvidno, da so bile prevladujoče perio­ de gibanja ta l višje od tistih, ki ustrezajo spektru v veljavnih predpisih. Najm anjše je odstopanje v Petrovcu, k jer sta bili prevladujoči periodi giba­ n ja tal okoli 0,45 in 0,65 s, medtem ko je bila ne­ koliko manj izrazita perioda okoli 1 s. V Ulcinju je bilo opaziti veliko število prevladujočih period na področju od 0,3 do 2 s, od katerih sta najbolj izraziti visoki periodi 1,1 in 1,4 s. Zaradi tako širo­ kega območja prevladujočih period so se bolj ali m anj izraziti resonančni efekti pojavili pri objek­ tih z lastnim i nihajnim i časi od 0,2 pa do 2 s, to pomeni praktično na vseh zgradbah. Drugačna je bila situacija v Baru. Tam je zelo izrazito prevla­ dovala perioda okoli 1 s in povzročila obliko spek­ tra, ki se bistveno razlikuje od oblike spektra po predpisih. Neobičajno velik je bil tud i vertikalni pospešek v Ulcinju, saj je njegova maksimalna vrednost znašala 0,42 g, kar je več od maksimalne­ ga horizontalnega pospeška na istem mestu. P rve analize potresa v Črni gori kažejo torej, da so bile prevladujoče periode nihanja tal večje od običajnih in da so bile zato najbolj ogrožene vitke okvirne konstrukcije, ki jih po predpisih ra ­ čunamo na manjšo potresno obrem enitev (manjši koeficient ß) kot toge konstrukcije. Nekaj okvirnih konstrukcij se je podrlo, nekaj pa jih je bilo zelo hudo poškodovanih. Navedeni rezultati navajajo na misel, da bi bilo potrebno obliko spektra v naših predpisih spre­ m eniti tako, da bi bil plato, k je r so maksimalne vrednosti spektra, podaljšan od periode T = 0,5 s do neke višje periode. To je deloma izvedeno pri spektrih v predlogu novih predpisov (slika 3). Amplitude dejanskih spektrov absolutnih po­ speškov, pomnožene z maso, predstavljajo potresno obtežbo. P rim erjava teh vrednosti s potresno ob­ težbo po naših predpisih kaže, da so potresne sile po predpisih bistveno manjše. P ri upoštevanju 10°/o dušenja lahko iz spektrov odčitamo m aksi- malne vrednosti pospeškov konstrukcije, ki zna­ šajo približno 1,2 g v Petrovcu, 0,8 g v B aru in 0,6 g v Ulcinju. Ustrezne potresne sile so enake tem vrednostim, pomnoženim z maso konstrukcije. M aksimalna računska potresna sila po veljavnih predpisih znaša kc/J mg = 0,12 X 1,5 mg = 0,18 mg, po predlogu novih predpisov pa za običajne arm i­ ranobetonske konstrukcije samo 0,10 mg. Velika razlika med velikostjo sil, ki sledijo iz elastičnih spektrov dejanskih potresov in računskih sil po predpisih, bo obrazložena v poglavju Analiza kon­ strukcij. Omeniti je treba, da sam spekter pospeškov, čeprav je linearno povezan z računsko potresno obtežbo, še ne da kompletne slike o jakosti potre­ sa. Zelo važni so tudi trajan je potresa ter hitrost in pomiki. Kot prim er naj navedemo spekter pospe­ škov za Breginj (1), k jer pri 10 fl/o dušenju sledi NIH.RJNI CRS (S) NIRRZJNI CRS (S) Slika 2 NIHR3NI CRS Slika 2. Spektri absolutnih pospeškov konstrukcije med potresom v Crni gori 15. aprila 1979 V poglavju o potresni obtežbi je treba nam e­ n iti nekaj prostora tudi meri delovanja potresne obtežbe. Zavedati se je treba, da imajo pospeški te ­ m eljnih tal (in s tem potresna obtežba) v splošnem neko poljubno smer v prostoru in ta smer se spre­ m inja s časom. Naša razm išljanja bomo omejili samo na horizontalni komponenti pospeška. Ver­ tikalna komponenta pospeška nam reč običajno za zgradbe ni kritična in jo lahko največkrat upošte­ vamo na enostaven način z zm anjšanjem in zveča­ njem lastne teže. Skoraj vsi predpisi o gradnji na seizmičnih področjih, med njim i tudi naši, predpisujejo neod­ visen račun za dve horizontalni smeri delovanja potresne obtežbe. Šele v zadnjem času smo se za­ čeli zavedati dejstva, da delujeta obe horizontalni komponenti potresne obtežbe istočasno in da lahko v določenih prim erih napravim o precejšnjo napa­ ko, ki je na nevarni strani, če tega ne upoštevamo. Kot prim er je na sliki 4 prikazan časovni potek pospeškov v horizontalni ravnini m ed potresom v Breginju. K rivulja predstavlja sprem injanje pro­ jekcije končne točke vektorja pospeškov na hori­ zontalno ravnino. Videti je, da se poleg velikosti pospeškov precej kaotično sprem inja tudi smer po­ speškov. Podobna je situacija med vsemi potresi in tako so vsi elementi zgradb, predvsem pa stebri, obremenjeni istočasno v dveh smereh. Neodvisno dim enzioniranje v dveh pravokotnih smereh daje seveda druge rezultate kot dim enzioniranje na po­ ševni upogib. P ri nesimetričnih zgradbah pride za­ rad i istočasnega delovanja dveh horizontalnih kom ponent tudi do efekta, ki je prikazan na sliki 5. Zaradi obtežbe v sm eri stene C sta obremenjeni poleg stene C tudi steni A in B. K er deluje isto­ časno tudi obtežba v smeri A in B, ki tudi povzro­ ča obremenitev sten A in B, je dejanska obreme­ nitev sten A in B, kombinacija vplivov obeh obre­ menitev. V našem prim eru gre za dinamične obre- maksimalna potresna sila 1,6 mg, kar je precej več kot v Črni gori, pa vendar so bile zaradi krajšega trajan ja potresa in zaradi manjših hitrosti in po­ mikov posledice neprim erno manjše. Razglabljanje o potresni obtežbi lahko strne­ mo v ugotovitev, da je trenutno potresna obtežba najbolj kritičen param eter pri projektiranju zgradb na potresnih območjih. Zaenkrat obstaja še pre­ malo podatkov, da bi ob uporabi statističnih metod lahko dobili zanesljive napovedi za prihodnost. Najbolj razširjen način določanja obtežbe je s po­ močjo seizmičnih kart, ki vsebujejo predvideno in­ tenziteto potresa, in s pomočjo spektrov odziva, ki določajo predviden frekvenčni sestav potresa. Za račun pomembnejših objektov, k jer je potreben na­ tančnejši račun, se kot obtežba uporabljajo akce- lerogrami potresov. P ri tem se vzamejo posnetki dejanskih potresov, za katere se predvideva, da so tipični za določeno področje, ali pa se generira umeten akcelerogram z značilnostmi, ki naj bi jih imel m orebitni bodoči potres. V vsakem prim eru se je treba zavedati, da so predvidevanja zaenkrat še nezanesljiva in da tudi rezultati, dobljeni na podlagi teh predvidevanj, običajno ne morejo biti bolj zanesljivi od podatkov. Slika 3. Spektri v jugoslovanskih predpisih o gradnji na seizmičnih območjih BREGINJ 1 15 9 1976 03H 15M 22S .5 Slika 4. Časovni potek pospeškov tal v horizontalni ravnini med potresom v Breginju 15. septembra 1976 menitve, ki se sprem injajo s časom, mi pa v praksi pri uporabi metode s spektri odziva upoštevamo le maksimalne vrednosti obremenitev. Iz tega razloga ne smemo obremenitev v ste­ nah A in B zaradi obtežbe v obeh smereh enostav­ no sešteti. Zelo m ajhna je namreč verjetnost, da bodo maksimalne vrednosti za obe smeri obtežbe nastale v istem času. V splošnem bodo v času, ko se bodo pojavile m aksim alne vrednosti za obtežbo v eni smeri, vrednosti za obtežbo v drugi smeri m anj­ še od maksimalnih. Raziskave kažejo (3), da je vrednost za obe smeri najustrezneje kom binirati po podobni enačbi, kot se uporablja za kom bina­ cijo vplivov nihajnih oblik. Q = VQi2 + Q22 V enačbi predstavlja Q poljubno statično ko­ ličino. Mehiški predpisi in predlog novih predpisov ZDA predpisujejo kombinacijo po enostavnejši for­ muli Q = Qi ± 0,3 Q2 Slika 5. Obremenitev sten nesimetrične konstrukcije Lokacija in zasnova konstrukcij Potres v Črni gori je bolj kot katerikoli potres doslej opozoril na izredno pomembnost pravilne izbire lokacije objekta in načina tem eljenja. V Čr­ nogorskem prim orju je zaradi geomehanskih vzro­ kov prišlo do rušenja ali do hudih poškodb cele vrste objektov. Tipični prim eri so luka v Baru (slika 6), ladjedelnica v Bijeli (slika 7) in hotel Fjord v K otoru (slika 8). V bodoče bo potrebno pri gradnji objektov v potresnih področjih posve­ titi še več pozornosti kot doslej geomehanskim raz­ iskavam; treba bo ugotovljati, ali je lokacija sploh prim erna za gradnjo, in če je, zagotoviti ustrezno temeljenje. Znani principi za ustrezno zasnovo potresno- varnih zgradb se tudi po zadnjih potresih niso spremenili. Spet so najbolje prenesle potresne sun­ ke čiste, statično nedoločene konstrukcije pravilnih oblik. Statično določene konstrukcije (predvsem konzole —■ slika 9) imajo običajno precej manjšo varnost od statično nedoločenih konstrukcij, saj ne more priti do prerazporeditve obremenitev. Vsaka nezveznost v konstrukciji (slika 10) po­ vzroča koncentracije napetosti te r poškodb in po­ novno so se zelo slabo izkazali objekti s tako ime­ novanim »mehkim« pritličjem. V predlogu novih predpisov je za take objekte predviden natanč- Slika 6. Pristanišče v Baru po potresu 15. 4. 1979 Slika 7. Ladjedelnica v Bijeli po potresu 15. 4. 1979 Slika 8. Hotel Fjord v Kotorju po potresu 15. 4.1979 nejši dinamični izračun. Dovoljena je tudi upo­ raba enostavne metode s spektrom odziva, vendar je v tem prim eru treba »za kazen« dobljene po­ tresne sile pomnožiti s faktorjem 2. Ta ukrep je po avtorjevem m nenju neustrezen, saj je faktor 2 za elemente »mehkega« pritlič ja mogoče celo prem aj­ hen, medtem ko povečane sile v zgornjih etažah zahtevajo povečanje togosti tudi v zgornjih etažah, kjer je nesmiselno in lahko celo negativno vpliva na obnašanje celotne konstrukcije. Problem atični so vsi k ra tk i stebri, p ri katerih pride večkrat do strižnih porušitev, strižni lom pa je krhek lom (slika 11). P ri izvedbi predelnih sten in oblog je treba pa­ ziti, da zaradi njihovega rušenja ne bi prišlo do človeških žrtev (slika 12). Dilatacije med posameznimi zgradbami ali posa­ meznimi deli zgradb morajo biti tako velike, da ne more priti do trkov, ki lahko povzročijo velike do­ datne obremenitve. Prii tem je treba poudariti, da Slika 9. Konzolne konstrukcije na strehi hotela v Budvi po potresu 15. 4. 1979 so pomiki, izračunani pri uporabi seizmičnih sil po predpisih, veliko (okoli 5-krat) m anjši od resničnih pomikov, do katerih pride pri zelo močnem potre­ su. Zato zagotavljajo varnost pred trk i le soraz­ merno velike dilatacije, ki jih je največkrat arh i­ tektonsko težko izvesti in se jih projektanti izo­ gibajo. Glede na vrsto m ateriala se najbolje obnašajo pri nas maloštevilne jeklene konstrukcije. P ri a r­ m iranem betonu je veliko odvisno od načina arm i­ ran ja in od kvalitete betona. P rav tako sta zelo pomembna način in kvaliteta gradnje pri uporabi neduktilnih m aterialov — opeke in kamna. Zdi se, da je potres v Črni gori dokončno ovr­ gel mnenje, ki je bilo zelo razširjeno pred leti, da so za gradnje na potresnih področjih zelo prim erne konstrukcije, sestavljene iz samih okvirov. Neka­ te ri taki objekti so se v Črni gori porušili (npr. ho­ tel Agava v B aru — slika 13 in hoteli na Slovenski Slika 10. Del enega od hotelov Slavija po potresu 15. 4. 1979 Slika 11. Kratek steber hotela Korali v Sutomoru po potresu 15. 4. 1979 Slika 12. Porušena predelna stena Zdravstvenega doma v Ulcinju po potresu 15. 4. 1979 Slika 13. Hotel Agava v Baru po potresu 15. 4. 1979 Slika 14. Hotel Slavija v Budvi po potresu 15. 4. 1979 Slika 15. Notranjost Zdravstvenega doma v Ulcinju po potresu 15. 4. 1979 plaži v Budvi — slika 14), vendar p ri tem najbrž za porušitev ne gre kriviti le dejstva, da so bile konstrukcije okvirne, pač pa je gotovo obstajalo še več drugih vzrokov, ki jih bodo verjetno odkrile raziskave. Značilno je, da je tudi pri tistih zgrad­ bah, k jer je nosilna konstrukcija bolj ali manj opravila svojo vlogo, zaradi podajnosti nosilnega sistema prišlo do zelo velikih deformacij in zato do delnega ali popolnega uničenja vseh nekonstruk­ tivnih elementov, instalacij in opreme (npr. zgrad­ ba Jugooceanije v Kotoru, zdravstveni dom v Ulci­ nju — slika 15). Istočasno je bilo opaziti, da so bili vsi objekti, ki imajo za prenos horizontalne obtežbe zgrajene stene, le malo poškodovani ali celo nepo­ škodovani. Zaradi frekvenčnega sestava nihanja tal, ki je bil glede na dosedanje registrirane potre­ se neobičajen in ki je bil v splošnem neugodnej­ ši za podajne okvirne kot pa za bolj toge stenaste konstrukcije, se je razlika v obnašanju obeh siste­ mov še bolj pokazala. Te izkušnje kažejo, da je nujno potrebno omejiti velikosti etažnih deforma­ cij na tako mero, da ne more p riti do uničenja vseh nekonstruktivnih elementov, instalacij in opreme. P ri današnjem razm erju cen predstavljajo ti ele­ menti običajno precej večjo vrednost od same kon­ strukcije. Ponovno je treba poudariti, da so defor­ macije, izračunane pri potresnih silah po predpisih, bistveno m anjše od dejanskih deformacij pri moč­ nem potresu. Analiza konstrukcij Obnašanje konstrukcij pri potresni obtežbi je nedeterministično in nelinearno. Nedeterministič- no je zato, ker ne poznamo vnaprej značilnosti mo­ rebitnega potresa. Nedeterministične metode ra ­ čuna, ki tem eljijo na verjetnostnem računu in sta­ tističnih podatkih, so šele v fazi razvoja in se v praksi še ne uporabljajo za račun konstrukcij. Po­ nekod se uporabljajo kvečjemu pri določanju po­ tresne obtežbe (umetno tvorjeni akcelerogrami). Ta obtežba se nato privzame kot znana in nadaljuje se z običajnim determinističnim načinom računa. Pri močnih potresih pride vedno do poškodb, to je neelastičnih deformacij. P ri tem se del me­ hanske energije, ki se dovaja v konstrukcijo med potresom, p re tvarja v nemehanske oblike energije, predvsem v toplotno energijo. Obnašanje kon­ strukcije med močnim potresom je tako mogoče za­ jeti edino z računom po neelastični teoriji. Za ta način računa, ki upošteva nelinearen odnos med obtežbo in deformacijami, so izdelane metode ra ­ čuna in tudi računalniški programi, vendar se kljub tem u še ni uveljavil v praksi. P rvi vzrok za to dejstvo je ta, da zahteva neelastičen račun ve­ liko računalniškega časa in je zato trenutno še pre­ drag za projektante. Drugi vzrok je iskati v tem, da zahteva neelastičen račun dodatne podatke, in sicer odnos med obtežbo in deform acijam i pri cik­ ličnem obremenjevanju. Te podatke imamo le red­ ko na razpolago in jih je treba dobiti največkrat eksperimentalno, le včasih jih je mogoče tudi p ri­ bližno izračunati. Pričakujemo lahko, da bo prvi vzrok pri naglem razvoju računalnikov sčasoma sam od sebe odpadel in da bo intenzivno razisko­ valno delo po vsem svetu km alu obrodilo rezultate v obliki enostavnih in dovolj natančnih m atem a­ tičnih modelov za odvisnost med ciklično obtežbo in deformacijami za razne m ateriale in razne vrste konstrukcij. Tedaj bo verjetno neelastična metoda računa bolj kot doslej prodrla v prakso, vsaj za račun pomembnejših objektov. Za neelastično dinamično analizo konstrukcij obstaja že nekaj računalniških programov. P ri nas smo pričeli v raziskovalnem delu uporabljati pro­ grama DRAIN in DRAIN-TABS z univerze v Ber- keleyu. Poskušamo dobiti neki kvalitativen in kvantitativen vpogled v vpliv sprememb podatkov na rezultate in »občutek«, kaj se v resnici dogaja v različnih konstrukcijah med močnimi potresi. Poleg omenjenih programov, ki sta nam enjena za enostavnejše konstrukcije v visokogradnji, obstaja še nekaj zelo splošnih programov po metodi konč­ nih elementov (npr. NONSAP, ANSR). Ti progra­ mi so prav zaradi svoje splošnosti precej kompli­ cirani in dragi za uporabo. Kot prim er neelastične analize enostavne kon­ strukcije si oglejmo račun arm iranobetonske mon­ tažne hale sistema Gorica v Breginju. Hala, katere karakteristike so podane v člankih (1) in (2), je bila idealizirana kot konstrukcija z eno prostostno stopnjo in obremenjena s pospeški, ki so bili re­ gistrirani v Breginju med potresom v Furlaniji septembra 1976. Najprej je bil izračunan časovni potek horizontalnega pomika konstrukcije po teo­ riji elastičnosti (slika 19 E). Po teoriji elastičnosti so deformacije linearno odvisne od obtežbe in po­ miku velikostnega reda 2 cm bi ustrezala potresna sila velikostnega reda 150 kN (15 Mp), medtem ko je velikostni red maksimalne nosilnosti stebrov le 20 kN (2 Mp). V nadaljn jih raziskavah smo upora­ bili neelastično teorijo. Rezultati so bili objavljeni v (2), na tem m estu dajemo samo kratek povze­ tek. Najprej je bila s programom NONFRAN izra­ čunana odvisnost med horizontalno obtežbo- in po­ mikom stebra. P ri tem so bili upoštevani prerezi, sestavljeni iz betona in arm ature, in nelinearna delovna diagram a obeh materialov. Vzete so bile različne velikosti osne sile v stebru. Vsak prim er je bil enkrat računan ob upoštevanju nosilnosti tegnjene cone betona. V drugem računu je bila ta nosilnost zanemarjena, da bi s tem simulirali ob­ našanje stebrov, ki so bili že poškodovani med m ajskim potresom. Rezultati računa za kvadraten steber so prikazani na sliki 16. Dobljene krivulje se v principu ujem ajo z značilnostmi krivulj, dob­ ljenih eksperimentalno za arm irani beton. Do lo­ m a krivulj, označenega s točko B oziroma B’, pride ko se pojavijo prve razpoke v betonu. Togost p re ­ seka pričenja tedaj konstantno padati, dokler v točki C oziroma C’ ne pride do tečenja arm ature. Iz slike je tudi razvidno, da nosilnost prereza n a­ rašča z večanjem osne sile, obenem pa pada duk- tilnost. Glede na dejstvo, da so krivulje v območju tečenja arm ature skoraj horizontalne, pride pri ra ­ čunu do num eričnih težav, zato je s programom iz­ računana duktilnost prereza, ki je odvisen od m ak­ simalne možne deformacije, zelo nezanesljiva. Za nadaljn ji račun so bile izbrane štiri ideali­ zirane krivulje (slika 17), ki približno ustrezajo različnim krivuljam , izračunanim po program u NONFRAN. Vsaka od teh krivulj je predstavljala osnovno krivuljo — ovojnico — za odnos med ob­ težbo in deformacijo pri dinamični analizi. Za cik­ lične obremenitve je bil izbran Takedin m atem a­ tični model. Zanj je značilno, da je togost pri po­ novnih obrem enitvah vedno m anjša od začetne to­ gosti, in sicer je odvisna od m aksim alnega pomika, ki je bil dosežen do obravnavanega trenutka. Ta model je zelo prim eren za arm irani beton, saj upo­ števa zm anjšanje togosti (to pomeni naklona k ri­ vulje) pri razpokanem prerezu. Raziskave kažejo, da se rezultati, dobljeni ob uporabi tega modela, dokaj dobro ujem ajo z eksperim entalnim i rezul­ tati. Enostavnejši elastoplastični model, pri kate- Slika 16. Izraču­ nani linearni odnosi med obtež­ bo in pomikom za halo v Breginju Slika 17. Idealizirani odnosi med obtežbo in pomikom rem ostaja togost p ri razbrem enjevanju in ponov­ nem obrem enjevanju ista kot v začetku, ni p ri­ m eren za arm iranobetonske konstrukcije. Časovni potek pomika, izračunan s pomočjo nelinearne dinamične analize, je za različne osnov­ ne krivulje A do D prikazan na sliki 19, medtem ko je časovni potek odvisnosti med obtežbo in de­ formacijo za dva prim era prikazan na sliki 18. Iz slik je razvidno, da je kljub precej različnim p ri­ vzetim odvisnostim med obtežbo in deformacijo odziv konstrukcije za vse štiri prim ere zelo podo­ ben. Bistveno se razlikuje le elastični odziv (E), vendar ima m aksim alna vrednost pomika tudi v tem prim eru isti velikostni red kot pri neelastič­ nem odzivu. Medtem ko bo za ugotovljeno neob­ čutljivost odziva na spremembe krivulje obtežba- deformacija treba še ugotoviti, ali in kdaj jo je mogoče posplošiti, je bilo v lite ra tu ri že večkrat omenjeno, da je velikostni red m aksim alnih pomi­ kov običajnih konstrukcij isti pri elastični in pri neelastični analizi. Ta ugotovitev predstavlja tudi osnovo približne metode za upoštevanje vpliva plastifikacije konstrukcij. Princip metode je ta, da rezultate, dobljene po elastični teoriji, korigiramo tako, da ustrezajo rezultatom, ki bi jih dobili po neelastični teoriji. Metoda je bila opisana že v (1), vendar jo bomo tokrat zaradi njene izredne po­ membnosti za razumevanje računa po predpisih ponovno razložili na nekoliko drugačen način kot v (1). Na sliki 20 sta prikazana zelo idealizirana od­ nosa med obtežbo in pomikom za dve konstruk­ ciji, ki im ata isto togost, vendar različno nosilnost. Obe konstrukciji sta obremenjeni z istim potre­ som. K onstrukcija A se obnaša elastično. Njen maksimalni pomik znaša uA. Konstrukcija B do­ seže mejo elastičnosti pri obtežbi FB. Glede na predpostavko o enakosti m aksim alnih pomikov, iz­ računanih po elastični in neelastični teoriji, ima tudi maksimalni pomik konstrukcije B velikost uA. Če naj torej konstrukcija B preživi potres, mora biti sposobna prenesti neelastičen pomik od B do B’. Vidimo torej, da je konstrukcijo mogoče di­ menzionirati na manjšo obtežbo, kot je obtežba po teoriji elastičnosti FA, če je konstrukcija duktilna in če smo pripravljeni sprijazniti se z njenimi po­ škodbami. Razmerje med silama FA in FB je ravno enako razm erju med dejanskim pomikom uA in po­ mikom na meji elastičnosti uB. To razm erje ime­ nujemo fak tor duktilnosti. Ugotovili smo torej, da pri elastoplastičnih konstrukcijah potresne sile, izračunane po teoriji elastičnosti, lahko zmanjšamo v razm erju maksimalnega dopustnega pomika in pomika na m eji elastičnosti, to je z maksimalnim dopustnim faktorjem duktilnosti. Enostaven odnos, ki smo ga ugotovili ob upo­ števanju dveh predpostavk, in sicer predpostavke o enotnostni pomikov in predpostavke o idealno elastoplastičnem obnašanju konstrukcije, v praksi 2 0 S IL A ( k N ) 10 - 2 .0 - 1 .0 / / / f ä y y ' i o 2 .0 P O M IK ( c m ) / '10 C - 2 0 Slika 18. Izračunana časovna poteka odnosa med obtežbo in pomikom posplošimo na vse običajne konstrukcije. Velikost maksimalnega dopustnega faktorja duktilnosti, ki ga izbiramo pri računu, je odvisna od duktilnosti konstrukcije in od poškodb, ki smo jih priprav­ ljeni tolerirati. P ri vseh običajnih objektih smo pri­ pravljeni sprejeti manjše poškodbe pri srednje močnih potresih. P ri rušilnih potresih so sprejem ­ ljive tudi večje poškodbe (faktor duktilnosti do 6), vendar je treba pri tem zagotoviti, da ne pride do porušitve. Neekonomično bi nam reč bilo, da bi vse A Slika 20. Primerjava oživa elastične in elastoplastične konstrukcije objekte dimenzionirali tako, da bi ostali nepoško­ dovani tudi pri najm očnejših potresih, za katere je verjetnost, da se bodo dogodili v življenjski dobi objekta, zelo majhna. Za obravnavano halo v Bre- ginju so bili potresi leta 1976 izredno močni potresi, saj hala ni bila dim enzionirana na potres, ker Bre- ginj po obstoječi seizmični karti ne leži v potres­ nem območju. K ljub tem u so bili šibko arm irani stebri zaradi svoje velike duktilnosti sposobni p re­ nesti velike neelastične deformacije (izračunani maksimalni faktor duktilnosti med potresom je znašal 150/20 = 7,5). Krhke konstrukcije nimajo sposobnosti duk- tilnega obnašanja, to je sposobnosti neelastičnega deform iranja, pač pa pride p ri n jih do krhkega loma. Faktor duktilnosti je zato praktično enak 1 in obtežbe ni mogoče reducirati. Nosilnost takih konstrukcij mora biti tako velika, da so sposobne prevzeti celotno nereducirano obtežbo. Isto velja za vse objekte, k jer ne sme priti do poškodb, npr. p ri jedrskih reaktorjih ali pri skladiščih strupenih snovi. Obtežbe ni mogoče reducirati tudi p ri vseh izjemno togih objektih, saj je pri teh pospešek konstrukcije (ki je linarno povezan s potresno ob­ težbo), enak pospešku tem eljnih ta l ne glede na m aterial in značilnosti konstrukcije. V praksi je račun konstrukcij p ri potresni ob­ težbi običajno zelo poenostavljen. Uporabljajo se enostavni m atem atični modeli in enostavna me­ toda računa, ki tem elji na teoriji elastičnosti in uporablja spektre odziva. Neelastični efekti so upoštevani v skladu s principi opisane približne metode z zm anjšanjem vrednosti v elastičnem spektru odziva ali s posebnimi korekcijskim i fak­ torji. Edini dinamični problem pri celotnem ra ­ čunu je določitev lastn ih nihajnih časov konstruk­ cije, pa še za to so večkrat podani približni zaklju­ čeni obrazci in tako je celoten problem preveden na običajen statični račun. Tako poenostavljanje je za običajne konstrukcije zaenkrat še povsem opravičljivo. Zavedati se moramo namreč, da so trenutno še podatki, predvsem tisti o značilnostih pričakovanega potresa, zelo približni. Zato nima nobenega smisla izvajati zelo natančen in s tem zelo kom pliciran in drag račun, saj zaradi napak v podatkih rezultati nikoli ne morejo biti na­ tančni. Zelo poenostavljeni načini računa so dovoljeni vsaj za običajne konstrukcije v vseh predpisih o gradnji na potresnih območjih, med drugim tudi v naših veljavnih in v predlogu novih predpisov. Na tem m estu naj opozorimo na dve zelo po­ membni dejstvi v zvezi s predpisi: a) V veljavnih predpisih je ugoden vpliv ne­ elastičnih deformacij upoštevan tako, da je impli­ citno upoštevan neki povprečen fak tor duktilnosti, velikostnega reda okoli 5. Zavedati se je treba, da morajo biti konstrukcije, računane po predpisih, sposobne prenesti ustrezne neelastične deforma­ cije, ne da bi pri tem prišlo do krhkega loma. Konstrukcije, ki tej zahtevi ne ustrezajo, je treba računati na višje potresne sile. V predlogu novih predpisov so podani za različne konstrukcije raz­ lični koeficienti, ki ustrezajo različnim duktilnim sposobnostim. b) Pomiki, izračunani pri uporabi sil po pred­ pisih, so bistveno manjši od dejanskih. To dejstvo je razvidno iz slike 20. P ri upoštevanju potresne sile velikosti Fb in uporabi elastične teorije izra­ čunamo pomik u b , medtem ko je dejanski pomik u,\. Pričakujem o lahko, da bodo p ri močnih potre­ sih pomiki okoli petkrat večji do izračunanih in to je treba upoštevati pri določanju velikosti diletacij in oceni obnašanja nekonstruktivnih elementov. Za nekatere vrste objektov v visokogradnji (tipski objekti, ki se izvajajo v večjih serijah, ob­ jekti višine nad 60 m, objekti z dragoceno opremo in objekti z razponom nad 25 m) zahteva pred­ log naših novih predpisov natančnejšo dinamično analizo. Če bo ta predlog sprejet, bo potrebno za navedene izjemne objekte izračunati celoten časov­ ni odziv konstrukcije pri obrem enitvi s pospeški tal, ki ustrezajo pričakovanemu potresu na loka­ ciji objekta. Ta zahteva je precej stroga (predpisi drugod po svetu nimajo take zahteve) in predvide­ vamo, da bo povzročala projektantom velike te­ žave. D im enzioniranje in konstruiranje Izkušnje, dobljene pri zadnjih potresih, po­ novno potrjujejo veliko važnost ustreznega dimen­ zioniranja in pravilnega konstru iran ja konstrukcij na potresnih območjih. Omenili smo že, da je obi­ čajne konstrukcije neekonomično dimenzionirati tako, da bi tud i pri najm očnejših potresih ostale v elastičnem področju. P ri p ro jek tiran ju dopu­ ščamo možnost plastičnih deformacij, zato moramo zagotoviti, da bo konstrukcija lahko te deformacije tudi prevzela in da ne bo pred tem prišlo do k rh ­ kega loma. Težimo torej za tem, da bi projektirali čim bolj duktilne konstrukcije. P ri arm iranobetonskih konstrukcijah obstaja cela vrsta zahtev, ki morajo biti izpolnjene, da je zagotovljeno duktilno obnašanje. Te zahteve so sestavni del predpisov v ZDA in deloma so vse­ bovane tud i v predlogu naših novih predpisov. Za ilustracijo pomembnosti dim enzioniranja in kon­ stru iranja lahko navedemo naslednji podatek: po predlogu predpisov ZDA je velikost računske seiz­ mične obtežbe za okvirno konstrukcijo, ki izpol­ njuje zahteve o duktilnosti, kar je 3,5-krat manjša od računske potresne obtežbe za običajno okvirno konstrukcijo. Dimenzioniranje in konstruiranje duktilnih arm iranobetonskih konstrukcij je naj­ bolje obdelano v (7), zelo zgoščeno so napotki in vse, kar je potrebno za njihovo razumevanje, po­ dani v (5), na tem m estu pa omenjamo samo naj­ osnovnejše principe. Najvažnejši princip je ta, da mora v prerezu p riti najprej do tečenja arm ature in šele nato do porušitve betona. Nasprotni v rst­ ni red predstavlja krhki lom. Iz tega razloga di­ menzije prereza ne smejo b iti premajhne, količina arm ature pa ne prevelika. Precej zahtev se nanaša na količino in razporeditev stremenske armature. Stremena so sredstvo, s katerim lahko sorazmerno poceni bistveno izboljšamo obnašanje konstrukcije. Gosta strem ena zagotavljajo veliko strižno nosil­ nost in monolitnost betona, ki ga ovijajo in pre­ prečujejo izklon vzdolžne arm ature. Skoraj pov­ sod, k jer je med zadnjim i potresi prišlo do ruše­ nja ali do velikih poškodb stebrov, je bilo opaziti le redka strem ena (slika 21). Za dim enzioniranje arm iranobetonskih kon­ strukcij na potresnih območjih je najbolj prim er­ na metoda m ejnih stanj. Samo s pomočjo te meto­ de lahko dobimo vpogled v obnašanje preseka ob porušitvi in razumemo ter izpolnimo zahteve po duktilnosti. Metoda m ejnih stanj se je že pred ča­ som uveljavila po vsem svetu, metoda dovoljenih napetosti pa se večinoma uporablja le še kot p ri­ pomoček za račun deformacij p ri obratovalni ob­ težbi. P ri nas sta obe metodi teoretično enakoprav­ ni, v praksi pa se uporablja skoraj izključno me­ toda dovoljenih napetosti, saj za metodo mejnih stanj še ni izdelanih dovolj ustreznih računskih Slika 21. Primer stebra z redkimi stremeni pripomočkov (diagramov), pa tudi v šolah še ni našla mesta, ki ji sodi. Zaradi takega stanja v n a­ še nove potresne predpise tudi ni mogoče vključiti tako detajlnih konstrukcijskih zahtev (ki temeljijo na podatkih, dobljenih po metodi mejnih stanj), kot jih imajo npr. predpisi ZDA. P ri montažnih arm iranobetonskih konstrukci­ jah, ki se zadnje čase vedno pogosteje uporabljajo, so najbolj kritično mesto stiki. Vedno se moramo zavedati, da po predpisih računam o s potresno ob­ težbo, ki je bistveno reducirana, ker je upoštevan ugoden vpliv plastifikacije m ateriala. P ri tem je implicitno predpostavljeno, da je konstrukcija brez porušitve sposobna prenesti velike plastične de­ formacije in pri tem pretvoriti čim več dovedene mehanske energije v druge oblike energije. Ta zahteva p ri montažnih stikih največkrat ni izpol­ njena, zato bi jih bilo treba dimenzionirati na več­ je sile, kot jih izračunamo pri obtežbi po predpi­ sih. Popolnoma nedopustne so izvedbe stikov na tren je (razen v nekaterih posebnih prim erih s prednapenjanjem ). Pospeški delujejo med potre­ som tudi v vertikalni smeri in pri tem zmanjšujejo silo trenja . V Ulcinju je bil med potresom aprila 1979 izm erjen vertikalni pospešek ta l 0,42 g, verti­ kalni pospeški konstrukcije pa so lahko še precej večji od vertikalnih pospeškov tal. Podobna je situacija pri jeklenih konstrukci­ jah. Jeklo je duktilen m aterial, kritični pa so lah­ ko spet stiki, zato je zelo važna izvedba detajlov. Opeka ni duktilni m aterial, zato je gradnja z opeko na potresnih področjih omejena le na nizke objekte, p ri čemer je potrebno upoštevati posebne zahteve glede razporeditve zidov in odprtin v zi­ dovih. Predpisana je izvedba horizontalnih in ver­ tikaln ih vezi, s čimer se izboljša obnašanje kon­ strukcije kot celote. Duktilnost opečnih konstruk­ cij se izboljša, če se opečni zidovi armirajo. Razi­ skave kažejo, da je na ta način možno graditi tudi višje objekte. Stroški potresnovarne gradnje Za potresnovarne štejemo zgradbe, grajene po predpisih. Z veliko verjetnostjo lahko pričakuje­ mo, da se take zgradbe ne bodo porušile pri mo­ rebitnem potresu. Absolutne varnosti seveda tako kot drugod tudi pri gradnji na potresnih področjih ne moremo zagotoviti. Raziskave kažejo, da so dodatni stroški zaradi upoštevanja potresne obtežbe po naših predpisih sorazmerno majhni. Rezultati študije stenastih konstrukcij so bili objavljeni v (4) in so pokazali, da znašajo dodatni stroški v najneugodnejših p ri­ m erih okoli 0,5 °/o prodajne cene zgradbe. Ti stro­ ški se bodo nekoliko povečali, če bo sprejet pred­ log novih predpisov, ki povečuje minimalno a r­ m aturo od dosedanjih 0,3 °/o preseka stene na 0,45 odstotka. To povečanje je po našem m nenju p re­ tirano, saj npr. predlog novih predpisov ZDA zah­ teva le 0,25 % minimalne arm ature. Raziskave o dodatnih stroških p ri okvirnih konstrukcijah so še v teku. Dosedanji rezu ltati ka­ žejo, da so stroški večji kot pri stenastih konstruk­ cijah in da znašajo v najneugodnejših prim erih okoli 2—4 °/o prodajne cene objekta. Zaključek Naloga projektantov-statikov je, da zasnujejo in konstruirajo zgradbe tako, da bodo varne, funk­ cionalne lin lekonomične. Vse običajne obtežbe, tudi potrese take jakosti, ki se lahko pojavijo večkrat v življenjski dobi zgradbe, m orajo prene­ sti brez poškodb. P ri zelo močnih potresih, za ka­ tere obstaja m ajhna verjetnost, da se bodo pojavili v življenjski dobi zgradbe, se lahko običajne zgradbe poškodujejo, ne smejo pa se podreti in s tem ogroziti človeških življenj. Principi, ki jih je treba upoštevati p ri projek­ tiran ju in gradnji potresnih zgradb, so jasni in preizkušeni. Ustreznost izbrane lokacije je treba preveriti z geomehanskimi raziskavami. Zasnova konstrukcije m ora biti čimbolj čista in enostavna, izogibati se je treba naglim spremembam togosti, velikim nesimetričnostim in statično določenim konstrukcijam. Zgradbe kompliciranega tlorisa je treba razdeliti z dovolj velikimi diletacijam i. Z ustreznim računom je treba dokazati, da ima kon­ strukcija zadostno nosilnost, zadostno duktilnost ali oboje. Deformacije je treba omejiti na tako mero, da ne more priti do uničenja vseh nekonstruktiv­ nih elementov. Med gradnjo je treba konstantno kontrolirati pravilnost in kvaliteto izvedbe. Zavedati se je treba, da je natančnost rezul­ tatov računa omejena predvsem zaradi nezaneslji­ vih podatkov o značilnostih pričakovanih potre­ sov, pa tudi zaradi še nezadostnega poznavanja neelastičnega obnašanja nekaterih tipov konstruk­ cij. V praksi se zato večinoma povsem upravičeno uporabljajo zelo približne metode. P ri tem se je treba zavedati predpostavk, na katerih so zgrajene, in jih temu prim erno uporabljati. P rav zaradi ne­ UDK 624.131.55 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1979 (28) ST. 11-12, str. 228 Peter Fajfar PROJEKTIRANJE ZGRADB V POTRESNIH OBMOČJIH — PREGLED STANJA V članku je prikazano trenutno stanje znanja na področju projektiranja potresnovamih zgradb. Podatki o značilnostih pričakovanih potresov so nezanesljivi in prav tako je nepopolno naše znanje o obnašanju zgradb v neelastičnem področju. V praksi je zato za račun običajnih zgradb povsem ustrezno uporabljati zelo približne metode. Za potresno varnost zgradb so izredno pomembni ustrezna zasnova in konstruiranje ter kvalitetna gradnja. Za ilustracijo posameznih raz­ glabljanj so v članku prikazani nekateri podatki o potresu v Čmi gori aprila 1979 in rezultati neelastične analize armiranobetonske montažne hale v Breginju. zanesljivosti rezultatov računa imajo pri potresni obtežbi ustrezna zasnova in konstruiranje ter kva­ liteta gradnje še bolj bistven pomen kot običajno. Obstaja vrsta zgradb, ki so preživele močne po­ trese, za katere sploh niso bile računane, precej pa je na žalost tudi nasprotnih primerov. Potresno inženirstvo je sorazmerno mlado področje in zato znanje še izredno hitro narašča. Z raziskavami se po vsem svetu ukvarja cela vrsta raziskovalcev, opremljenih z najmodernejšo raču­ nalniško in eksperimentalno opremo. Vsi, ki se ka­ korkoli ukvarjam o z gradnjo v potresnih področ­ jih, lahko upamo, da bomo lahko km alu zapolni­ li vrzeli v našem znanju na področju potresnega inženirstva, prenesli nova spoznanja v prakso in tako prispevali k zm anjšanju katastrofalnih posle­ dic rušilnih potresov. LITERATURA 1. Fajfar P.: Osnove projektiranja v potresnih območjih. Gradbeni vestnik, Ljubljana 1977, 7-8, str. 158—171. 2. Fajfar P., Banovec J., Saje F.: Behaviour of a Prefabricated Industrial Building in Breginj During the Friuli Earthquake. VI. evr. kongr. o potr. inž., Dubrovnik 1978, referat 2—66. 3. Fajfar P., 2ele B.: Spatial Seismic Effects in Multistorey Structures. VI. evr. kongr. o potr. inž., Dubrovnik 1978, referat 2—10. 4. Fischinger M., Fajfar P., Rogač R.: Stroški po- tresnovarne gradnje stenastih stavb. Gradbeni vestnik, Ljubljana, 1978, 11—12, str. 240—247. 5. Fischinger M.: Principi projektiranja potresno- varnih armiranobetonskih zgradb. Publikacija RC FAGG št. 16, Univerza v Ljubljani 1979. 6. Naumovski N. in soavtorji: Preliminarna ana­ liza akcelerogramov, dobljenih v Ulcinju, Baru in Petrovcu med potresom 15. aprila 1979 v Cmi gori. IZIIS Skopje 1979, Publikacija št. 64. 7. Park R., Paulay T.: Reinforced Concrete Struc­ tures. Wiley 1975. 8. Tezcan S., Yerlici V., Durgunoglu T.: A Recon­ naissance Report for the Romanian Earthquake of 4 March 1977. Earthquake Engineering and Structural Dynamics 6, 1978, str. 397—421. UDC 624.131.55 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1979 (28) NR. 11-12, PP. 228 Peter Fajfar EARTHQUAKE RESISTANT DESIGN OF BUILDINGS — STATE OF THE ART In the paper the state of the art in the field of earthquake resistant design of buildings in described. The data concerning the characteristics of future earthquakes are unreliable. Our knowledge of the non­ linear dynamic behaviour of structures is also limited. Therefore very approximate methods are completely adequate for the analysis of usual buildings is the practice. The earthquake resistance of buildings is strongly dependent on the appropriate layout and de­ tailing and on the quality of the construction. Some data from the April 1979 Montenegro earthquake and the results of the nonlinear dynamic analysis of a pre­ fabricated RC industrial building in Breginj are pre­ sented for the illustration of particular discussions. i z n a š i h k o l e k t i v o v ZIGP IMOS, Ljubljana Iz poročila o poslovanju v I. polletju 1979 A. Stanovanjska gradnja Zaključuje se izgradnja Stepanj skega naselja. Gradnja preostalih spremljajočih objektov, planiranih za letos, se je pričela oziroma je v fazi projektiranja. Gradijo: SGP Stavbenik, SGP Grosuplje in SGP Konstruktor. MS 4/5 — Fužine — je končno v obsegu 1640 stanovanj in spremljajočih objektov prišla v program gradnje sosesk mesta Ljubljane za to srednjeročno obdobje. Pričetek gradnje 1. 8. 1979. Za tisti del so­ seske, ki bo v planu za obdobje 1981—1985, bo mo­ goče podpisati sporazum za gradnjo, ko bo plan spre­ jet. To pa si bomo morali šele »prislužiti« s kvalitet­ nim delom na prevzetem gradbišču in z dobro pri­ pravo ponudbe za naslednjo fazo. Delo v soseski BS-7 Ruski car, Ljubljana teče normalno po načrtu. Sodelujejo: SGP Grosuplje, SGP Stavbenik in IMOS-inženiring. V S-103-Murgle, Ljubljana — za letos predvidena in že začeta gradnja teče po načrtu, medtem ko kasni pričetek III. faze (210 hiš), ker še ni rešena komu­ nalna ureditev. Priprave za začetek gradnje soseske RS 1 in RS 2 —■ Rudnik (900 hiš) — kasnijo. Soseska CS-6. Ljubljana-Center, (1250 stanovanj). Kljub intenzivnemu delu občinske samoupravne sta­ novanjske skupnosti teče priprava zemljišča počasi in ni izgledov za začetek pripravljalnih del še v le­ tošnjem letu. Priprave gradnje soseske BS 5/2 Ljubljana-Beži- grad, potekajo za sedaj po načrtu. Soseska CS-1 Vodmat-L j ubijana (140 stanovanj in 152 garažnih mest), prvi del teče po programu, drugi del pa z zakasnitvijo, ker zemljišče še ni v ce­ loti pripravljeno. Cankarjevo naselje v Radovljici — priprave za začetek gradnje — proti koncu 1979 — tečejo za sedaj po programu. B. Ostali objekti Poslovno-trgovska hiša v Mariboru (10.000 m2) — gradnja se je pričela 1. 4. 1979. Gradi SGP Konstruk­ tor. SAP-Delavnice, Ljubljana — priprava gradnje teče po programu. Podobno je s pripravami ostalih gradenj: Objekt za operativno vodenje mestnega pro­ meta v Ljubljani, s Kovinarsko-Vrhnika, Zavod za rehabilitacijo invalidov. Fructal-Alko, Kamnik. Pripravljalna dela so se pričela po programu. Gradi SGP Graditelj, Kamnik. C. Aktivnost ZIGP IMOS pni pridobivanju in iz­ vajanju del v tujini ZIGP IMOS aktivno deluje pri pridobivanju in iz­ vajanju investicijskih del v tujini s številnimi insti­ tucijami, ki se ukvarjajo z blagovno menjavo s tujino in izvozom storitev (GZ in njeni organi, SISEOT, Ko­ mite za ekonomske odnose s tujino, banke, razne zvez­ ne institucije itd.). Rezultati teh prizadevanj se kažejo, čeprav do njih prihaja počasi. Vendarle, gradnja hotela v Var­ šavi (IMOS-inženiring, Pionir) je sklenjena in so dela v teku, ugodno je ocenjena ponudba za gradnjo mo­ telov na Poljskem (AMOS-Inženining — Vegrad), na­ daljujejo se prizadevanja za sodelovanje pri gradnji hotela v ČSSR, še vedno je aktualna gradnja reha­ bilitacijskega centra v Kuwaitu in nadaljujejo se pri­ zadevanja za ustanovitev mešane družbe v Nigeriji. Pri teh aktivnostih pa so poleg poslovnih tudi or­ ganizacijski problemi in težave, katere bo treba po­ stopoma odpraviti, da bomo investicijska dela v tu­ jini uspešnejše pridobivali ter izvajali. SESTAVLJENA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA ZGP GIPOSS Gradnja stanovanj v Črni gori Po ugotovljeni škodi in predlaganih ukrepih za odpravo posledic katastrofalnega potresa v Crni gori so organi tako na zvezni kot na republiški ravni spre­ jeli vrsto ukrepov in dogovorov za organizirano po­ moč in gradnjo objektov na prizadetem področju. Na podlagi takega dogovora med izvršnimi sveti in go­ spodarskimi zbornicami republik ter pokrajin je bilo 3. 7. v Titogradu dogovorjeno, da se bo slovenska operativa vključila pri odpravljanju posledic v Ce­ tinju in Tivtu. Po takem dogovoru in pozivu skupščine občine Cetinje Gospodarski zbornici SRS so predstavniki GIPOSS-a 5. julija prispeli v Cetinje, da bi se kon­ kretno pogovorili o vrsti in roku gradnje. Sob Cetinje je želelo tako gradbeno operativo, ki bi lahko do kon­ ca letošnjega novembra zgradila v Cetinju 250 do 300 stanovanj vključno s projektiranjem. Ugotovljeno je bilo, da obstaja možnost za pričetek gradnje na loka­ ciji, ki je še komunalno neurejena ter brez potrebne urbanistične in projektne dokumentacije. GIPOSS naj ponudi vrsto projektov, ki so bili uporabljeni v Slo­ veniji. Sob se je obvezala, da bo do 1. 8. 1979 predala zemljišče in da bo zagotavljala prek DO Trgopromet iz Cetinja in transportnega podjetja Bojana ves grad­ beni material po terminskem in količinskem planu GIPOSS-a. Nadalje je Sob Cetinje zagotovila GIPOSS-u izvajanje del po srednjeročnem programu občine in vsa dela, ki so vezana na potrebno rekon­ strukcijo in sanacijo obstoječih objektov ter novo­ gradnje. Poleg letos začetih 300 stanovanj bo GIPOSS pričel prihodnje leto graditi še nadaljnjih 300 stano­ vanj. Predstavniki Sob Cetinje so 10. in 11. julija obi­ skali Ljubljano ter izbrali projekt BS-3, tip D. Ob tem so ugotovili, da je možno v letošnjem letu na da­ ni lokaciji zgraditi le prvih 90 stanovanj. Na splošnem združenju za gradbeništvo in IGM Slovenije je bil 19. julija sestanek predstavnikov slo­ venske gradbene operative, kjer je bilo dogovorjeno, da bo SOZD ZGP GIPOSS nosilec slovenske gradbene operative v Cetinju in v Tivtu. Slovensko gradbeni­ štvo pa bo preko splošnega združenja zagotovilo mor­ da manjkajočo opremo oziroma delavce. Konec julija je obiskala Slovenijo delegacijo SR Črne gore, ki si je med dvodnevnim bivanjem v Ljubljani ogledala tudi sosesko BS-3 in tipična sta­ novanja, ki se bodo gradila v Cetinju. Delegacija je imela razgovore na IS in GZ SR Slovenije. Dogovor­ jeno je bilo, da se ponudbena cena eventualno zmanj­ ša v postavki dražjih materialov, če bo ta razlika ko­ misijsko ugotovljena. Dogovorjeno je bilo tudi, da se bo na republiški ravni našla rešitev za avans GIPOSS-u pred pričetkom gradnje. Na podlagi vsega navedenega je bila sklenjena pogodba o gradnji stanovanj na potresnem področju v Cetinju. Ker vse skupaj preganja čas, so prve eki­ pe delavcev že takoj odpotovale v Črno goro. O po­ teku te izredne zahtevne akcije bomo še poročali. GP STAVBAR, MARIBOR S-23 v zaključni fazi Uresničevanje programa Maribor-jug se je začelo s kompleksom S-23, za katerega je bil potrjen pro­ gramski del zazidalnega načrta 28. 11. 1974. leta. Na podlagi sporazuma o družbeno usmerjeni grad­ nji stanovanj v Mariboru in pismenega dogovora med izvajalci je bila kompleksna realizacija S-23 pover­ jena gradbenemu podjetju Stavbar. V načrtu Samo­ upravne stanovanjske skupnosti je bilo predvideno, da bo vseh 1200 stanovanj soseske zgrajenih v letih 1976 in 1977. Zemljišče kompleksa je bilo skladno s tedanjimi predpisi oddano GP Stavbar na licitaciji v februarju 1975. leta. Pred gradnjo posameznih objektov je bilo treba postopoma odkupiti 53 stanovanjskih hiš in 50 nado­ mestnih stanovanj. Pri tem je prišlo do mnogih za- petljajev, saj so tu živeli večinoma starejši ljudje. Zadnjo hišo je bilo mogoče porušiti šele v začetku le­ tošnjega leta. Priprava je bila torej dolgotrajna, saj je trajala 4 leta. Vsi stroški za odškodnine, hiše in na­ domestna stanovanja so znašali 62 milijonov dinarjev. Istočasno je bilo treba pripraviti vse za komunal­ no opremljanje zemljišča, torej poskrbeti za vse pro­ jekte kanalizacije, vodovoda, PTT razvoda, elektro razvoda, plina in toplovodnega razvoda iz vseh cest v območju soseske in organizirati izvedbo le-teh, tako da je bilo mogoče nanje priključiti že prva zgrajena stanovanja. Ker so ti objekti in naprave v večini pri­ merov del celotnega Maribora-juga, jih je bilo tre­ ba projektirati tako, da so segali izven območja S-23 in se navezovali na obstoječe objekte (kanalizacija na vzhodni strani, vodovod 0 500 in visokonapetostni razvod na zahodni strani). Usklajevanje izvedbe in finanoiranja posameznih vodov z možnostmi ter pot­ rebami je prav gotovo težak problem, zlasti še ob isto­ časni gradnji stanovanjskih objektov. Prvi stanovanjski objekt A s 124 stanovanji je GP Stavbar pričelo graditi 15. 4. 1976 in je bil dokon­ čan 26. 2. 1978. leta. Na S-23 bo do konca 1980. leta dograjenih 7 stanovanjskih objektov naj nižje etaž- nosti P +16. Soseska bo imela skupaj 1153 novih sta­ novanj in 8300 m2 poslovnih in skladiščnih površin ter druge potrebne spremljajoče objekte. Kompleks S-23 bomo torej zgradili v 6 letih. Ta čas bi bil krajši, stroški pa tudi nižji, če bi gradili na vnaprej pripravljenem, vsaj delno komunalno oprem­ ljenem zemljišču. IO samoupravne stanovanjske skupnosti je po­ trdil dogovorjene prodajne cene v S-23 za stanovanja, ki bodo vseljiva letos in sicer: Objekt Številostanovanj Gradbene cene P rodajne cen e P 293 8.455 12.533 C 72 8.730 12.308 H 124 8.804 12.447 Cene stanovanj so v povprečju 28 % višje kot v objektu, ki je bil predan v letu 1978. To povečanje pa je v glavnem posledica močnega porasta ostalih stro­ škov, saj je gradbena cena od junija 1978 do avgusta 1979 višja le za 12 do 17 %, kar je v mejah splošnega gibanja cen. Vir: GIPOSS-ov VESTNIK, št. 3/79 SGP KRAŠKI ZIDAR, SEŽANA TOZD Projektivni biro v I. polletju V primerjavi s preteklim letom smo se kadrovsko res nekoliko okrepili. Tako se v nekaterih strukturah že bližamo zgornji meji, v drugih pa se stanje ni bist­ veno popravilo. To velja predvsem za elektroprojefc- tante in tehnološko obdelavo projektov. Zato smo v kvaliteti dodelave projektov z detajli, s preštudiranim dostopom do naloge tako konstrukcijsko kot tehnolo­ ško premalo storili. Tu je treba ponovno poudariti problem tehničnega sektorja oziroma namen njego­ vega formiranja. Zato so nam negodovanja izvajalcev razumljiva, čeprav bi te tekoče probleme tehnične na­ rave tudi sami izvajalci z večjo zavzetostjo vodij ob­ jektov in delovodij v veliki meri in z minimalnim sodelovanjem projektanta lahko uspešno in kvalitetno razrešili. Na te probleme je takoj vezan materialni strošek. Izvajalec izvaja objekte večinoma »na ključ«, z vsemi ugodnostmi in rizikom tega načina, ki se zač­ ne že s projektom, kalkulacijo cen, realnimi izmerami ter investitorjevem pritisku po zniževanju vrednosti investicije. Ta pritisk se začne že pri ceni projekta, predvsem pa pri času izdelave, ki je največkrat ne­ sprejemljiv. Vendar ga moramo sprejeti, z vsemi po­ sledicami nepreštudiranega pristopa, nedodelanosti, veliko dodatnega dela, sprememb na zahtevo naroč­ nika in s tiho prepričanostjo vseh, da bomo rok za­ mudili. To so dejstva, ki razburjajo, ustvarjajo na­ petosti in nestrpnosti, ki niso nikomur v čast, že manj v korist. To vprašanje ni le pri izvedbi »na ključ«, temveč pri vseh gradnjah, pa tudi samih vred­ nostih tehnične dokumentacije, ki se v glavnem po­ gojuje vnaprej dn je dodatno zaračunavanje stroškov tudi tu velik problem. Upamo in želimo, da bi se te stvari umirile, za­ vzele normalen časovni tek, ki bi nas pripeljal še v večjo strokovnost in kakovost. Potrebovali bi pred­ vsem več časa za fazo priprave in izdelavo tehnične dokumentacije. Tu pa trčimo spet na finančni prob­ lem. V načinu, kot je sedaj v rabi, si je nemogoče vzeti toliko časa, ker ga enostavno ni. Pa tudi tega razmišljanja ne moreš vnovčiti in prikazati v »rea­ lizaciji«. Poseben problem, zahtevnost in odgovornost je naša urbanistična obveznost do skupnosti. Delikatnost je tudi v tem, da ima urbanizem v TOZD DO tudi poslovno-komercialne interese, ki so tu sicer izklju­ čeni, vendar pa se navzven lahko neodgovorno nami­ gujejo z rekom »škarje in platno«. Urbanistična služ­ ba kot javna funkcija je tudi finančno vprašljiva — ogromno časa in tudi jalovega dela ter prepričevanja je potrebno, da stvar dorečeš, finančno je pa ne mo­ reš realizirati. Vsi ti problemi, ki jih imamo v TOZD, so naj­ brž tudi drugje in nakazujejo prepletenost ter med­ sebojno soodvisnost. In uspehi? Uspehi TOZD so dobri, prav tako tudi medsebojni odnosi in tovarištvo; priznanje skupnosti pa so naši objekti, ki rastejo in živijo. Vir: glasilo KRAŠKI ZIDAR, št. 24. SGP SLOVENIJA CESTE — TEHNIKA Z gradbišč v tujini GP Tehnika se z gradbišči v Vzhodni in Zahodni Nemčiji ter Iraku uspešno uveljavlja na evropskem in svetovnem trgu. Samo v letošnjem prvem polletju sme realizirali ze preko 64 °/o plana v dinarski valuti, kar pomeni 410 milijonov dinarjev (novih). Na gradbišču Schwedt v Vzhodni Nemčiji je 650 delavcev Tehnike in Obnove. Trenutno potekajo in­ tenzivna dela na proizvodnih objektih. Spomladi 1980 naj bi bila ta dela zaključena. Gradbišče Thale je bilo zaključeno v maju, za­ ključek del na gradbišču Oranienburg pa bo v oktob­ ru. Ob koncu leta računamo na pogodbo za gradnjo v okolici Dresdena. V Eisenhüttenstadtu pa pričakujejo gradnjo objektov v železarni. V Zahodni Nemčiji smo s 150 ljudmi udeleženi pri gradnji večjega števila objektov. Z odlično kvaliteto dela in izpopolnjenimi pogod­ benimi roki si je GP Tehnika pridobila ugled in za­ upanje v Iraku. Po uspešni predaji KOL 6 se že pri­ pravljajo na nova dela. Letošnja vrednost izvršenih del v tujini bo do­ segla 730 milijonov dinarjev. Glede na trenutno skle­ njene pogodbe se v prihodnjem letu predvideva sicer zmanjšanje, vendar pa obstaja tudi možnost, da bo obseg naših del v tujini celo večji od letošnjega. Gradimo najvišjo stanovanjsko zgradbo v Ljubljani V soseski BS-3 delavci GIP Obnova in naše de­ lovne organizacije gradijo dve skupini stolpnic. Stolp­ nica, ki jo gradimo sedaj, bo z 21 nadstropji naj višja ljubljanska stanovanjska hiša. Končana bo predvido­ ma v maju prihodnjega leta. Kmalu bomo pričeli tudi z gradnjo druge stolp­ nice, ki bo imela 17 nadstropij. V njenem sklopu bo še nizko poslopje, v katerem bodo prostori vzgojnovar- stvenega zavoda. Tretja stolpnica bo najnižja. Imela bo 13 nadstropij ter prizidek s trgovskimi lokali. Gradbena dela se bodo pričela sredi maja 1980. leta. V kleti bodo vse tri stolpnice povezane s skupno dvo­ rano za družabne prireditve. Njena površina bo 187 kvadratnih metrov. Gradimo v Selški dolini V času, odkar smo v Selški dolini, smo zgradili plavalni bazen, toplarniški razvod po dolini v dolžini 1,5 km, tovarno Niko, tovarno masivne predelave ter salon pohištva v Alplesu, sedaj pa prav tu gradimo tudi toplarno, ki mora v poskusno obratovanje 1. ok­ tobra letos. Cesta za gradom razbremenjuje predor Tretja otvoritev pomembne cestne smeri v nepo­ srednem centru Ljubljane konec julija letos je bila bolj tiha. Nova štiripasovnica za Gradom, ki je zgrajena v sklopu nove Karlovške česte, bo razbremenila smer proti centru za tiste, ki bodo prihajali z Dolenjske in želeli proti severu čez šempetrski most in dalje na Topniško ulico. Zaradi razširitve na štiripasovnico je bilo potrebno odkopati okoli 70.000 m3 grajskega po­ bočja in ga zaščititi z opornimi betonskimi zidovi (okoli 400 m3 betona). S prestavitvijo vsega prometa na to cesto in na Streliško ulico je omogočena sanacija predora pod ljubljanskim Gradom, ki že desetletje kriči po beležu, novi osvetlitvi, predvsem pa vgraditvi prepotrebnih ventilacijskih turbin. Vir: glasilo SGP Slovenija ceste-Tehnika, št. 4/79 SGP PIONIR, NOVO MESTO Gradnja v Varšavi Konec minulega leta je bila po dolgotrajnih pri­ pravah podpisana pogodba o gradnji hotela v Var­ šavi — LR Poljska. Pogodbene stranke so iste kot pri gradnji znanega hotela v Zakopanem: — investitor ORBIS Varšava, — izvajalec IMOS Ljubljana. Vlogo glavnega iz­ vajalca je prevzelo SGP PIONIR Novo mesto, — Drugi udeleženci gradnje: MONTER Zagreb, INTEREXPORT Ljubljana, PLASTIKA PARKET Zagreb, NOVOLES TOZD SPLOŠNO MIZARSTVO Krško, BOJOPLAST Pula, KOVINAR Maribor, SOP Krško, UMETNI KAMEN Ljubljana in BITAS OOUR IZOTEHNIKA Sarajevo. Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za izgradnjo hotela v Varšavi, katerega so prej našteti podpisali, določa ob­ veznosti in naloge posameznega udeleženca in vred­ nostni obseg posla. V okviru delovne organizacij d je med zainteresi­ ranimi TOZD sklenjen Samoupravni sporazum o iz­ vajanju investicijskih del v Poljski, za gradnjo hotela v. Varšavi in treh hotelov v raznih krajih na jugu Poljske. Treba je poudariti, da je do gradnje ostalih treh hotelov še zelo daleč, če bo sploh realizirana. Za razliko od gradnje v Zakopanem je PIONIR sam prevzel tudi projektiranje in izvozne posle. Prav tako je novost v tem, da skoraj celotno operativno in vodstveno izvajanje del prevzame ena sama TOZD. Še osnovni podatki o gradnji v Varšavi: Predmet pogodbe je izgradnja hotela tipa SOLEČ s predvideno zunanjo ureditvijo in avtoservisom. Sa­ mo ime SOLEČ II poteka od podobnega hotela, ki so ga zgradili Švedi pred nekaj leti. Imenovan je bil po predelu Varšave, kjer stoji. SOLEČ II bo po dogra­ ditvi dobil povsem drugo ime. Vrednost del znaša 8 milijonov dolarjev. Določe­ na je po sistemu »ključ v roke« in zajema: — vse inženiring posle, — projektiranje, — izgradnjo objekta, zunanje ureditve in avto­ servisa, — kompletno opremo, — vsa pripravljalna in zaključna dela. Za gradnjo je dan naročniku 100 %> kredit. Rok od podpisa pogodbe do popolne dogotovitve objekta je eno leto. Hotel bo imel 308 postelj v 149 sobah in 5 apart­ majih, 150 sedežev v restavraciji, 100 v večnamenski dvorani, po 30 v baru in v klubu. Celotna bruto etažna površina znaša 9.032 m2, od­ nosno prostornina 25.888 m3. Avtoservis ima 255 m2 površine oziroma 1.022 m3 prostornine. Vir: glasilo PIONIR, št. 8/79 SGP KONSTRUKTOR: MARIBOR Z IMOSOM uspeli v Ljubljani S podpisom samoupravnega sporazuma o družbe­ no usmerjeni izgradnji soseske MS 4/5 na območju Ljubljana Moste-Polje, se je odprla gradnja prve eta­ pe, kjer bo do leta 1981 zgrajenih 1641 stanovanj. Imosov uspeh pri pridobitvi prve etape gradnje te soseske štejemo tudi kot uspeh naše delovne organi­ zacije, ki s tem prevzema v Ljubljani gradnjo 300 sta­ novanj. Spremljajoči objekti prve etape v bruto po­ vršini 50.000 m2 obsegajo gradnjo samopostrežnice z bifejem in lokali za uslužnostne storitve, dva vzgojno- varstvena zavoda za 400 otrok, osnovno šolo s 24 raz­ redi, več nivojska pokrita parkirišča ter dom ob­ čanov. Nadaljnje etape, ki pridejo v poštev za gradnjo po letu 1981, obsegajo še nadaljnjih 2437 stanovanj in spremljajočih objektov v površini 55.000 m2. Računajo, da bo v novi soseski Fužine po dokonč­ ni dograditvi dobilo stanovanje 15.200 prebivalcev. Konstruktor med največjimi v Sloveniji V 25. številki Gospodarskega vestnika je bila ob­ javljena lista 200 naj večjih delovnih organizacij v le­ tu 1978 v SR Sloveniji. Iz podatkov je razvidno, da smo bili lani v Sloveniji na 22. mestu po dohodku v gospodarstvu, med gradbenimi podjetji pa na tretjem, pred nami sta Gradis in Slovenija ceste. Po številu zaposlenih smo v Sloveniji na 15. mestu, med gradbe­ nimi podjetji pa za Gradisom na drugem mestu. V 26. številki GV pa je bila objavljena lista po velikosti slovenskih sestavljenih organizacij združe­ nega dela. Po načelu ustvarjenega dohodka je IMOS v Sloveniji dvanajsti, medtem ko je GIPOSS deseti. Po številu zaposlenih je IMOS, ki šteje 11.158 delav­ cev trinajsti. GIPOSS pa osmi s 14.101 delavcem. Ti podatki kažejo, da smo člani močne grupacije grad­ bincev, ki je na samem vrhu slovenskih SOZD. Ponovno gradimo na aerodromu Tokrat smo prevzeli gradnjo dveh montažnih ob­ jektov, in sicer: garaže za tovorna vozila in stroje ter hangarja za malo aviacijo. Vrednost prevzetih del znaša 13,6 milijona dinarjev in jih moramo opraviti v petih mesecih. Garažni objekt meri 79,05 X 12.30 m, Dobavo in montažo stebrov ter nosilcev smo oddali iz­ vajalcu Slovenija ceste, ker je to njihova tipizirana gradnja. Haigar je ločna hala razpona 32,60 m in dolžine 40,50 m. Je en sam prostor s površino 1260 m2 in visok 10,90 m. Čelna hangarska vrata so velika 24 X 6 m in se elektromehansko odpirajo. Upamo, da bomo kljub organizacijskim težavam na začetku del svoje obvez­ nosti do investitorja izpolnili v predvidenem roku in da bomo na letališču še delali. Hala nad ukročenim Pačehovskim potokom Pred dvema mesecema smo pričeli graditi novo proizvodno halo Tovarne stikalnih naprav v Košakih. Objekt bo trietažna hala, velika 35 X 25 m, in bo stal na 28 studencih — pilotih premera 120 cm in globo­ kih od 18 do 23 metrov. Zatajile so namreč predhodne geološke raziskave, zato smo se morali od predvide­ nih 17 metrov spustiti do nosilnih tal do globine 23 metrov. Vsak pilot je, odvisno od lege, obremenjen s 170 do 310 tonami, zato moramo vsa dela na njem skrbno opraviti. Pni delu nas spremljajo številne težave. Ena od njih je Pačehovski potok oziroma kolektor s preme­ rom 3 metrov, v katerega je speljan, Poteka vzdolžno pod bodočim objektom med studenci in v sredini me­ nja smer. Zato smo morali dodati nekaj pilotov in pre­ mostitvenih preklad za prevzem nosilnih stebrov. Gradbišče je utesnjeno med že obstoječe objekte, zato ostane malo prostora za premikanje težkih strojev zagrebške Geotehnike, ki izvaja dela. Delajo v treh izmenah, tako da vsak dan zabetoniramo en stude­ nec, ki pospravi v svoje žrelo 3500 kg betonskega že­ leza in 25 m3 betona. Teren je zaradi visoke podtalni­ ce razmočen, zato so vsa dela in transport otežkočeni. Nova farma v Pomurju Junija smo v vasi Nemščak, 12 km od Murske Sobote v smeri proti Ljutomeru začeli graditi farmo pujskov. Investitor je ABC Pomurka, izvajalec del pa TOZD Gradbeništvo Pomurje. Gradnja, ki spada v velike načrte pomurskega ze­ lenega plana, zajema adaptacijo starih objektov ter gradnjo novih hlevov v površini 32.200 m2, s potreb­ nimi spremljajočimi objekti. Investicijska vrednost je ocenjena na 130 milijonov din. Dela morajo biti kon- čena v letu dni. Kapaciteta nove farme bo 140.000 pujskov letno. Pri tej gradnji je zanimiva konstruk­ cija hlevov. Gre za montažno betonsko konstrukcijo F programa, ki ga je popolnoma razvila in osvojila TOZD Pomurje. Rolo vrata, novi serijski proizvod TOZD Kovinar Maribor Rolo vrata so v celoti razvili naši projektanti. Princip delovanja rolo vrat je že star in se ni bistve­ no nič spremenil. Navijalni boben s pogonom in pritrdilnimi konzo­ lami tvori stabilno, zaključeno nosilno in pogonsko konstrukcijo roloja, ki je sestavljen iz aluminijastih profilov posebne oblike. Rolo teče v dveh aluminija­ stih »U« vodilih iz zlitine perdural 11, ki ga uporablja­ jo v letalski industriji. Izbrani material roletnic-alu- rminij ob primerni obliki tudi estetsko prijetno de­ luje. Za posebne zahteve, npr. za izložbena okna tr­ govin, za banke, podzemne garaže ipd. lahko alumi­ nijasti rolo nadomestimo z mrežami. Rolo vrata lahko upravljamo tudi iz oddaljenega mesta, ker so varovana s končnimi stikali in še z var­ nostnim tlačnim stikalom. Pogon vrat je elektromo­ toren, ki ga pogosto kombiniramo tudi z ročnim, pri manjših vratih pa je lahko samo ročen. Rolo vrata so zaradi svoje posebne konstrukcije vsestransko upo­ rabna, ker ne zmanjšujejo koristnega prostora, mon­ taža je enostavna in hitra, vzdrževanje pa skorajda ni potrebno. Vir: Glasilo Konstruktorja, št. 8-9/79 OZD GIF GRADIS Gradisovci na Soči Pred šestimi meseci smo pisali o pripravljalnih delih za gradnjo HE Solkan, sedaj že lahko zapišemo, da se je začela tudi gradnja elektrarne, kajti naši de­ lavci že zapirajo prvo gradbeno jamo. Za slednjo bo treba narediti 16 vodnjakov. Narejena bo pomožna pregrada, rok za dograditev le-te je april 1980. Po do­ graditvi jame bo sedem vodnjakov z miniranjem od­ stranjeno, preostalih devet vodnjakov pa bo uporab­ ljeno kot sestavni del prvega ločilnega stebra. Takrat bomo lahko začeli z zapiranjem druge gradbene jame. Trenutno je naša prva naloga postavitev beto­ narne. S tem bodo odstranjeni sedanji problemi zaradi dostave betonov iz 13 km oddaljene betonarne v Vr­ tojbi. Na gradbišču stalno delata tudi dva potapljača, ki opravljata podvodna dela kot so: čiščenje naplavlje­ nega materiala, vrtanje lukenj za podvodno miniranje skal zaradi izravnave dna Soče, sodelujeta pri posta­ vitvi opažev v vodi in opravljata v vodi vsa druga dela. Na gradbišču je okrog 80 ljudi. Vsi hitijo zaradi lepega vremena, zavedajoč se, da je Soča izrazito hu­ dourniška reka. Minimalen pretok vode je bil doslej 12 m3, povprečen pa doseže 90 m3/sec. Letos pozimi, ko je odneslo pontone, je pretok dosegel kar 2400 m3 vode v sekundi in če deževje poplavi jamo, je treba za­ četi skoraj znova. Gradisovcem dela preglavice tudi rečna struga. Doslej so bili vajeni Drave, kjer je pod prodom trden granit, tu pa so naleteli na razjedeno kraško skalo, ki jo je treba prej »zašiti« z injekcijami betona. Poleg tega morajo paziti, da ne bi pregrade postavili na »samice«, na skale, ki so sicer velike, vendar niso povezane z okoliškim terenom. Zato delavci Geolo­ škega zavoda s poskusnimi vrtinami sproti ugotavljajo trdnost podlage. Graditelji pričakujejo, kljub vsem nevšečnostim, da bodo v predvidenih treh letih izgradili elektrarno. Cesta Radlje—mejni prehod Dograditev šest kilometrov dolge sodobne regio­ nalne ceste od Radelj ob Dravi do mednarodnega mejnega prehoda na radeljskem prelazu, je pomembna pridobitev tako za Slovenijo kot za Avstrijo. Projekt za rekonstrukcijo stare ceste je bil nare­ jen leta 1970, z deli na cesti pa je mariborsko cestno podjetje začelo v oktobru leta 1972. Ker so bila dela izredno zahtevna je pozneje, kot drugi izvajalec na­ stopil GIP Gradis. Prejšnja makadamska, 3 do 5 metrov široka cesta z zelo ostrimi serpentinami in posameznimi vzponi do 21 °/o, je morala biti pozimi zaprta za ves promet. Zato je tudi del trase sedaj pov-sem nov. Naj večja ovira za delavce je bila neprimerna konfiguracija terena. Potoki na tem področju so izraziti hudourniki s str­ mimi brežinami. Za njihovo premostitev so narejeni 5 m široki parabolični propusti. Gradnja na takem terenu bi bila nemogoča brez uporabe kast, te so enoj­ ne, dvojne in trojne in so visoke tudi do 11 m. Za vsako kašto je bilo treba narediti novo začasno cesto za dovoz materiala, katerega je bilo treba sproti vgra­ diti zaradi omejenosti prostora. Dodatno oviro pri pol­ njenju kašt s kamnitim drobirjem je predstavljal pre­ voz iz kamnoloma v Josip dolu zaradi omejitev osnega pritiska. Strokovnjaki uvrščajo te cestne kilometre — poleg onih na avtocesti čez ljubljansko barje — med naj­ težje cestne gradnje v Sloveniji, zato je tudi razumlji­ va investicijska vrednost 122 milijonov dinarjev. Prihodnji kulturni praznik bomo proslavili v srednji dvorani kulturnega doma Ivan Cankar Gradbišče KDIC intenzivno živi in utripa. Delavci TOZD GE Ljubljana in Tehnike delajo v dveh izme­ nah, kadar je treba pa tudi v treh. Dela na odrskem delu objekta so pospešena, obenem pa so tudi najbolj zahtevna, saj segajo 21 metrov pod nivo terena in do 23 metrov nad terenom. To je enako višini 15-nad- stropne stolpnice. Investitor želi, da bi do konca letošnjega leta kon­ čali visoki del konstrukcije, to je velika dvorana z odrom in pa, da bi srednjo dvorano dokončali do pri­ hodnjega kulturnega praznika. Osposobitev srednje dvorane ne bo enostavno, saj bo instalacija v njej že končana, v ostalih delih objekta pa še ne. In še nekaj podatkov: Celotna etažna površina znaša skoraj 39.000 m2. V KD Ivan Cankar bodo štiri dvorane s skoraj 3000 se­ deži. V veliki dvorani, ki naj bi se imenovala »Galu- sova dvorana«, bo prostora za več kot 1600 ljudi, v sred­ nji »Linhartovi« dvorani bo 650 sedežev, v manjši dvo­ rani, ki ji pravijo »arena«, imenovala pa naj bi se po Kajuhu, bo imela 220 sedežev, mala »Kosovelova« dvo­ rana, pa bo imela prostora za 200 obiskovalcev. Z grad­ benimi deli so pričeli 6. februarja 1978, dom pa naj bi začel obratovati v letu 1981. Predvideni stroški gradnje: 1,125 milijarde dinar­ jev. Vir: Gradisov vestnik, št. 258 SOZD INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE, LJUBLJANA Iz poročila generalnega direktorja SOZD Na 5. redni seji skupščine SOZD Industrijskega montažnega podjetja Ljubljana, so razpravljali o spre­ jemu smernic za izdelavo tekočega letnega plana, razpravo in predlaganje osnutka osnov plana IMP 1981—1985, poročilo o dosedanjem delu in tekočih problemih in drugih aktualnih zadevah. Iz poročila generalnega direktorja povzemamo tisti del, ki se na­ naša na nadaljnji razvoj SOZD IMP: »Pri bodočem delu in razvoju IMP kot celote pa želim opozoriti še na nekaj. Skladno s svojo vlogo, ki jo je IMP prevzel (kot nosilec razvoja panoge — insta­ lacije, energetika — mora pri nadaljnjih poteh razvoja upoštevati obstoječo energetsko krizo, ki bo lahko sa­ mo še ostrejša, ter splošna družbena prizadevanja za zmanjšanje porabe vseh vrst primarnih energij, to je: olja, premoga, elektrike. Na tem področju mora IMP prevzeti vodstvo razvoja v treh smereh: 1. v izbiri in propagiranju energetsko varčnih si­ stemov, 2. v doseganju smotrne izrabe vseh vrst energij, 3. v uporabi vseh vrst nekonvencionalnih energij. Ce želimo te naloge izpolniti, potem je nujno po­ trebno ustanoviti poseben oddelek ali skupino, ki bo opravljala dela izključno na tem področju. Ta novoustanovljena skupina se bo morala takoj začeti ukvarjati s problemi ekonomične izrabe sonč­ ne energije za potrebe bazenske tehnike in pripravo sanitarne tople vode, kasneje pa še z uporabo v nizko- temperaturnih ogrevalnih sistemih. Dosedanji preiz­ kusi in razvoj v svetu namreč kažejo, da je ta vrsta energije najlažje dosegljiva in izrabljiva, in bo že v nekaj letih konkurenčna drugim energetskim virom. Za delo te skupine je treba takoj sestaviti načrt, do­ govoriti se moramo za njihovo mesto v sklopu IMP ter prav tako o načinu skupnega financiranja. Brez ozira na novoustanovljeno skupino, morajo vsi razvojni oddelki posvetiti največ pozornosti na­ pravam za boljše izkoriščanje energetike kot so: re­ gulacije, procesno vodenje, izkoriščanje odpadne to­ plote z regeneratorji in rekuperatorji. Novi energetski zakon, ki je v pripravi, bo namreč prisilil investitorje, da bodo uvajali take sisteme, IMP pa mora biti s svo­ jimi strokovnjaki sposoben omenjene sisteme ponuditi in izvesti.« Vir: IMP GLASNIK, št. 10/79 SGP P I O N I R , Novo mesto Dom XIV. divizije V septembru 1978 je gradbeni sektor iz Krškega pričel z gradnjo doma XIV. divizije na Senovem. Vsa dela potekajo po planu, tako da bo dom do­ grajen v roku. Pod streho bo združeval kino dvorano, ki bo lahko sprejela 300 gledalcev, poleg tega pa bo imela tudi pomožni oder za manjše prireditve. Osred­ nja pridobitev pa bo vsekakor športna dvorana, velika 30 X 45 m, ki bo lahko nudila obilo športnega užitka 400 gledalcem, toliko je namreč prostora na tribuni. Dom bo tunelsko povezan z osnovno šolo Senovo, skupna pa bo tudi zunanja ureditev. Ta bo obsegala spominski park, zelenice, igrišča z atletsko stezo ter parkirne prostore. Investitor je Kulturna skupnost Krško, vrednost vseh del pa je ocenjena na 40 mili­ jonov din. Osnovna šola v Kostanjevici V Kostanjevici na Krki dograjujejo delavci Pio­ nirja osnovno šolo, ki bo lahko sprejela 600 otrok in bo z zveznim hodnikom povezana s staro šolo, ki bo tudi obnovljena. V prizidku bo zgrajenih 15 učilnic za kabinetni pouk, kuhinja, večnamenski prostor za 200 ljudi, ki bo služil tudi za jedilnico, pionirska soba, šolska knjižnica, uprava, zbornica ter hišnikovo sta­ novanje. Poleg šolskega objekta bo zgrajena tudi te­ lovadnica dimenzije 32 X 22 metrov. Težave gradbincev so nastopile že na samem za­ četku. Zaradi hude zime nismo mogli uporabiti vse tehnologije, saj smo imeli kar dva meseca in pol pod­ talnico pri izkopu. Zaradi zapletene konstrukcije mon­ tažni 'opaži ne pridejo v poštev in je bilo treba graditi s klasičnimi. Po projektantskem predračunu je bila vrednost objekta ocenjena na 29 milijonov, kar je zavedlo investitorja, da se je odločil za takšno grad­ njo. Vseeno bo objekt do roka zgrajen. Vir: Glasilo Pionir št. 9 in 10. SGP KONSTRUKTOR, MARIBOR Nekatera razmišljanja o stanovanjski graditvi! Samoupravne stanovanjske skupnosti so dobile vlogo, ki zagotavlja enakopravno animiranje vseh udeležencev v stanovanjski graditvi ob sočasnem vklju­ čevanju bodočih koristnikov stanovanj oziroma zago­ tavlja njihov širši vpliv na urbanizirane soseske. Na­ črti za izgradnjo so smelejši, bolj usklajeni s potre­ bami stanovalcev in drugih udeležencev. Posamezne naloge so porazdeljene med interesne skupnosti in točno je znano, kakšna je pri tem vloga gradbeništva. To pa je tudi vse. Ugotavljamo, da je ta prehod v nove odnose prepočasen. Samoupravni mehanizem je zaživel in deluje, ko pa je treba opraviti konkretno delo in naloge, pa preprosto ni strokovnih skupin in izvršilnih teles, ki bi jih uresničila. Z drugimi bese­ dami: odločanje in upravljanje smo organizirali, pri delu pa še vedno ubiramo stara pota (gradnja za trg). To trditev ilustrira sedanje stanje in sicer: — še vedno nimamo na voljo v naprej priprav­ ljenih zemljišč, —- urbanistična dokumentacija se pripravlja sproti, zato je dolgotrajna in neusklajena, — komunalno opremljanje se izvaja pozneje ali vzporedno z gradnjo, — da bi vsaj delno prikrili takšno stanje, pri­ ganjajo z nemogočimi dovršitvenimi roki gradbene iz­ vajalce, ki morajo ob tem seveda sami reševati vsa odprta vprašanja, — financiranje gradenj je nerešeno, saj mora gradbeni izvajalec nositi breme nedovršene proizvod­ nje, kar lahko še kako močno zamaje finančni skelet gradbenega podjetja, — cene, ki so poseben problem, naraščajo hit­ reje kot je splošni trend rasti cen, — zaradi takšnega stanja ni možno zagotoviti kontinuirane gradnje, ki je temeljni pogoj za raciona­ lizacijo in večjo produktivnost gradnje, — nizka akumulativnost ne omogoča smelejšega razvoja gradbeništva v celoti. Še bi lahko naštevali, a morda le še kratko po­ jasnilo k cenam. Stroški komunalnih naprav in ostale infrastrukture, ki so vkalkulirani v ceno, rastejo tri­ krat hitreje kot cena gradbenega dela (večji del tudi zaradi večjega obsega del). Vedno ostrejši predpisi o graditvi (toplotne zahteve, atestiranje idr.) dražijo stanovanja, zrcalijo pa se v kvalitetnejših in trajnej­ ših rešitvah. Sicer pa je gradbenik nehote zbiralec vseh tržnih skrajnosti, ki zaradi različnega obsega konjunkture še posebej prihajajo do izraza v visokih cenah. Na Fužinah pričeli zidati Po podpisu samoupravnega sporazuma o druž­ beno usmerjeni izgradnji soseske MS Fužine na ob­ močju občine Ljubljana Moste-Polje, je 13. sept. ste­ kla gradnja prvega objekta po programu, s katerim je zadolžena tudi delovna organizacija SGP Kon­ struktor. Pripravljalna dela se izvajajo na objektu A 13, ki bo imel v dvanajstih nadstropjih 100 stano­ vanj. Projekt je izdelala projektantska organizacija SGP Stavbenik iz Kopra, dela pa nadzira ljubljanski Staninvest. Skupna površina stanovanjskega prostora v ob­ jektu znaša 6.505 m2, izvajanje po sistemu gradnje za trg, vendar gre pri tem že za kvaliteto družbeno us­ merjene stanovanjske gradnje. Predvideni čas grad­ nje je 15 mesecev. Telovadnica za TESTŠ Aprila letos so delavci pričeli graditi telovadnico tekstilne, elektro in strojne tehniške šole. Velika je 15 X 28 X 7 metrov. Objekt ima še eno etažo sodob­ nih učilnic, upravne prostore šole in knjižnico. Skup­ na bruto površina objekta je 1.490m2, predračunska vrednost del pa 17,7 milijonov dinarjev, rok dogra­ ditve je letošnji april. Ko so začeli z izkopom, so v zemlji naleteli na več presenečenj. Namesto predvidenega izkopa zemlje III. kategorije so izkopali mnogo ostankov starih hiš. Potrebno je bilo prestaviti obstoječo kanalizacijo in PTT kabel, še prav posebej pa je bila zamudna pre­ stavitev energetskega kanala, za katerega ni bilo pra­ vočasne projektantske rešitve. Montaža 14,87 metrskih stebrov je zahtevno in dokaj zamudno delo, vendar delavci in vodstvo gradbišča upa, da bodo z deli nada­ ljevali nemoteno in končali po načrtu. Nova šola v Veliki Polani Ob krajevnem prazniku in ob rojstnem dnevu pi­ satelja Miška Kranjca so v Veliki Polani odprli so­ dobno projektirano novo osnovno šolo. Šolo je zgra­ dila temeljna organizacija »Gradbenik« iz Lendave. Gradbena in obrtniška dela so veljala 20 milijonov, oprema pa nadaljnjih 10 milijonov dinarjev. V šolski zgradbi je 16 učilnic, 4 kabineti, telo­ vadnica, kuhinja, jedilnica, upravni prostori ter otro­ ški vrtec. Površina šole je blizu 2.200 m2, zunanja ure­ ditev pa meri 5.500 m2. Program »F« in farma v Nemščaku V prejšnji števiki Gradbenega vesnika smo spre­ govorili le bežno o začetku gradnje farme v Nemščaku blizu Beltincev, z letno zmogljivostjo 140.000 pujskov. Informacijo dopolnjujemo in sicer: Delovna organizacija Konstruktor se s svojim to­ zdom Pomurje in s programom »F« uspešno vključuje v »zeleni, načrt« v ožji in širši domovini. Za razstavljeni objekt na letošnjem Radgonskem sejmu je TOZD Pomurje dobil zlato plaketo za razvoj tehnologije in konstrukcij za potrebe kmetijstva. Farma naj bi bila gotova do konca julija 1980, vrednost gradbenih del je 125 milijonov dinarjev. Iz­ gradnja te farme je hkrati razvojna prelomnica in največji gradbeniški podvig v dosedanjih prizadeva­ njih TOZD Pomurje. Gre za večnamenske hlevske objekte v izmeri 105 X 18 metrov in 40 X 12 metrov. Manjši so name­ njeni predvsem zasebnim kmetovalcem-kooperantom. V njih je mogoče rediti piščance, svinje in govedo, služijo pa lahko tudi za delavnice, garaže in za druge namene. Po »F« programu je z lahko in hitro montažo mogoče skrajšati čas gradnje. Objekte je mogoče do­ grajevati in zagotavljajo trajnejšo uporabnost. Hlevi so bolje izolirani in jih je možno enostavno razkužiti itd., torej vrsta prednosti ob nižjih stroških. Zato ne preseneča, če je ta program že vzbudil dokaj ši­ roko zanimanje v krogih kmetijstva. Gradnja farme v Nemščaku uspešno napreduje. Dnevno izdelajo po 24 elementov, v sedmih dneh pa montirajo blizu 2.000 kvadratnih metrov hale. Dela imamo dovolj Čeprav stanovanjska gradnja zaradi znanih vzro­ kov zaostaja, je TOZD Pomurje vendarle predalo že 169 stanovanj, gradi pa še nadaljnih 385. Na področju industrijskih gradenj gradi novo halo »Ledava« v Murski Soboti, tovarno pralne tehnike v Boračevi, v Apačah končujejo nov proizvodni obrat tamkajšnje lesne industrije »Lina«, za potrebe Pomurskega tiska bodo v kratkem začeli graditi nov obrat. Za gostin­ stvo dokončujejo depandanso hotela »Radin« v Ra­ dencih, prevzeli pa so tudi nadgradnjo hotela »Diana« v Murski Soboti. Tam grade tudi razstavni paviljon, nato pa pride na vrsto center poklicnih šol. Razen tega so v teku pripravljalna dela za gradnjo dvojezič­ ne osnovne šole v Prosenjakovcih, v Negovi pa gra­ dijo šolski prizidek in novo trgovino. Na področju kmetijstva je v izvajanju rekonstrukcija farme »Je­ zera« za tekače (prašiči nad 25 kg teže). V Lipovcih grade drugo etapo silosa za potrebe ABC Pomurka, kar pomeni novih 10.000 ton silosnih zmogljivosti. Našteli smo le najpomembnejša dela, vendar je že iz tega mogoče sklepati, da tudi v prihodnje ne bo premalo dela in naročil. Elastični nosilci V Veliki Britaniji se vedno bolj uveljavljajo ela­ stični nosilci iz sintetičnega materala. Ti sintetični nosilci, katerih material je sličen gumi, se pod obte­ žitvijo »zvijejo«, potem pa se zravnajo v prvotno ob­ liko. Za povečanje njihove odpornosti se armirajo tako kot klasični armiranobetonski nosilci. Vir: Glasilo Konstruktorja, št. 10/79 SGP PRIMORJE, AJDOVŠČINA Učinkovita sanacija V zimi 1978-79 je prišlo na avtocesti Vrhnika— Postojna in hitri cesti Hoče—Hudinja do poškodb na obrabni plasti cestišča. Izkazalo se je, da narava po­ škodb ne omogoča enostavnega nadgrajevanja z no­ vim asfaltnim slojem. Najprimernejši postopek za popravilo močno raz­ pokanih voznih površin je REMIX postopek, po ka­ terem je mogoče obstoječo obrabno plast v debelini 3.5 cm izboljšati z vmešanjem 50kg/m2 nove ustrezno sestavljene asfaltne zmesi, kar pomeni, da dobimo 5.5 cm novega izboljšanega obrabnega sloja asfaltbe- tona. Pri tem pa je zagotovljena tudi ponovna zlep- ljenost obrabne plasti s podložno in uspešnejši prenos napetosti ter raznos obremenitev na celotno voziščno konstrukcijo. Sanacija po REMIX postopku je v Jugoslaviji iz­ vedena prvič. Strojno opremo za delo so tokrat najeli pri zahodno' nemški firmi. Remix postopek se izvaja z enim strojem, s katerim najprej indirektno segrejejo obstoječi asfaltni sloj, ga s posebnimi rezili odstra­ nijo in dvignejo v mešalec. V mešalec se doda še nova korekturna asfaltna zmes, ki se homogenizira s staro nakar vse vgradimo na poškodovano mesto. Glavni izvajalec del je SGP Primorje, kontrola kakovosti pa je zaupana Inštitutu za ceste Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij. Vrednost del je približno 16,000.000 dinarjev. Sodobne konstrukcije v termo, zvočni in hidro izolaciji V sklopu letošnjega beograjskega sejma tehnike je bil tri dni trajajoči simpozij o zvočni, termo in hidro izolaciji. Medtem ko je bilo predavanje o to­ plotni zaščiti bolj propagandnega značaja in ni bilo povedano nič bistveno novega, pa je bilo predavanje o zvočnih izolacijah zelo zanimivo ter za nas precej novo. V naših projektih se posveča zaščiti pred zvo­ kom premalo pozornosti, ker še nismo ogroženi s takšnim hrupom kot npr. velemesta Zahodne Evrope (ropot in hrup cestnega ter železniškega prometa, le­ tališča ...). Novost na tem področju gradnje je dušilni sloj. To je v bistvu medslojni element v podni in zidni konstrukciji, ki duši oz. zmanjšuje zvočno propust­ nost zidu ali stropa. Lahko je izdelan v obliki nasipa, plošče ali traku. Uporabljeni material so predvsem ekspandirana glina, pluta, penasto steklo (bituperl), bitumizirana lesna in steklena vlakna, mineralna vol­ na, razni filci in drugo. S področja hidro izolacij je bilo precej govora o zaščiti konstrukcij, ki so izpostavljene delovanju vode pod pritiskom in talni vlagi. Nakazali so pred­ nosti zunanjega sistema hidro izolacije kot edinega, da dosežemo popolno izolacijo notranjih prostorov in konstrukcij. Opozorili so na probleme fundiranja, ker je pritisk možno premostiti le s talno AB ploščo. V razpravi je bilo precej pripomb na pomanjklji­ vosti pri projektiranju izolacij. Raznih izračunov izo­ lacijskih plasti, predvsem zvočnih, v vsakdanji prak­ si ne poznamo, prav tako ne delamo detajlov izolacij, ki bi odpravili marsikateri toplotni ali zvočni most. Vzroki so predvsem v premalo ostrih pri nas veljav­ nih normativih in predpisih. V Sloveniji kasnimo z gradnjo cest Delavci Gradisa, Slovenijacest in Primorja so v predvidenem roku zgradili 11,150 km dolg odsek nove avtomobilske ceste med Vrhniko in Dolgim mostom. Zaradi močvirnih tal ljubljanskega barja, preko ka­ terega poteka približno polovica te avtomobilske ce­ ste, je bila gradnja izredno zahtevna. En meter ceste z vsemi objekti, odkupi in z vsemi ostalimi stroški je stal 68.600 din, celotna trasa pa 879,5 milijonov di­ narjev ali 30 odstotkov več kot je znašala začetna cena pred tremi leti. Kljub prizadevanju gradbenikov pa v Jugoslaviji in še posebej v Sloveniji kasnimo z gradnjo cest. Samo za ceste iz sedanjega srednjeročnega načrta naše republike bi v prihodnjem obdobju potrebovali 17 milijard dinarjev. Perspektive so slabe, saj je mo­ žno, da bo za ceste v času od 1981. do 1985. leta na­ menjenih samo 20 milijard din. Najslabšo cestno povezavo v Sloveniji ima sever­ noprimorska regija, saj ni slabše ceste kot je Razdrto —Nova Gorica. Mogoče bo do leta 1985 zgrajen odsek Selo—Nova Gorica, naj slabši odsek Razdrto—Podna­ nos pa ni omenjen nikjer, čeprav vemo, da so dobre cestne povezave osnova za razvoj gospodarstva in za stike s svetom. V preteklosti se nismo dovolj zavedali teh prob­ lemov, zato smo zaostajali za razvojem v svetu. Po­ trebno bo veliko časa in denarja, da bi zamujeno na­ doknadili. Vir: glasilo PRIMORJE (oktober ’79) Bogdan Melihar vesli Marjan Prezelj — 70-letnik Naš sodelavec, znanstvenik, strokovnjak in družbeni dela­ vec Marjan Prezelj, dipl. gradb. ing., praznuje 70-letni- co življenja in 40 let neumor­ nega strokovnega in družbe­ nega delovanja. Že kot mlad študent na ljubljanski univerzi je v vid­ nih funkcijah deloval v dru­ štvu gradbenikov, pri Zvezi slušateljev, pri zdravstvenem varstvu študentov in v aka­ demskem društvu Triglav. Po prvi zaposlitvi pri ban­ ski upravi je vse od leta 1938 pa do upokojitve deloval ši­ rom po Sloveniji in Jugosla­ viji, toda pretežno in izrazito za Ljubljano. Vidno je delal pri mestnem poglavarstvu, upravi za ceste, načrtni komisiji mesta in planski komisiji republike. Vodil je mestno komunalo, načeloval je oddelku za gradnje in komunalo pri okraju, deset let je bil pomočnik re­ publiškega saktretariata za urbanizem in do upoko­ jitve ponovno osem let direktor Mestne kanalizacije. Marjan Prezelj je poleg odgovornih vodilnih funk­ cij opravljal vedno tudi dolžnosti javnega družbenega delavca, saj ga srečujemo vse od študentovskih let pa do danes v vsemogočih družbenih zadolžitvah. Prof. Bleiweis — sedemdesetletnik Prof. Bleiweis je 1. decembra 1979 še ves zdrav in poln energije dopolnil sedem desetletij. Rojen je bil v Ljubljani, kjer je leta 1936 diplo­ miral. Že po diplomi je odšel za leto dni na izpopol­ nitev v Francijo in njegovi prijateljski stiki s to de­ želo se nadaljujejo vse življenje. Pred vojno je bil še nekaj časa zaposlen v Železarni KID na Jesenicah, med vojno oziroma takoj po njej ipa je zapisal svojo dušo hidrotehniki, ki ji je še danes zvest. Leta 1946 je bil imenovan za docenta na tehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je vse življenje predaval hidrotehnične predmete. Za izrednega profesorja je bil imenovan leta 1958, za rednega pa leta 1964. Vse do upokojitve je znal svoje široko strokovno znanje zanimivo posredovati študentom. Pri vsem razisko­ valnem in strokovnem delu pa je našel tudi čas, da je izpolnil svojo pedagoško dolžnost in napisal več skript in učbenikov. Takoj po vojni, ko je bila v razmahu predvsem gradnja hidroenergetskih objektov, je z lastnimi ro­ kami sodeloval pri gradnji nove stavbe Vodograd- benega laboratorija. Tu so imeli nato vsi raziskovalci lepo bazo za raziskave na hidravličnih modelih. Prof. Blei weis je ves čas sodeloval ali vodil raziskave in študije naših prvih hidroelektrarn, pričenši s HE Moste, Medvode, Savica v Sloveniji ter HE Zvomik, Gojak in drugimi v Jugoslaviji. Tu je bilo treba op­ raviti veliko pionirskega dela, saj naši raziskovalci in projektanti takrat še niso imeli dosti izkušenj. O svo­ jih izsledkih je z referati poročal na številnih kongre­ sih Jugoslovanskega društva za hidravlične raziskave V pestrih letih svojega dela, je predsedoval te­ renskemu odboru Osvobodilne fronte, odboru SZDL terena Tabor, bil je mestni odbornik in odbomih ob­ čine Center, podpredsednik sveta za gradbene in ko­ munalne zadeve mesta, predsednik sveta za komunalo okraja, predsednik sveta za urbanizem mesta, pod­ predsednik Ljubljane, član vodnega sklada Slovenije, funkcionar in organizator v strokovnih društvih, so­ delavec in pisatelj strokovnih člankov v Delu, Dnev­ niku, Komuni, Gradbenem vestniku itd. Štiri leta je bil tudi urednik Vestnika za stanovanjsko, komunalno in vodno gospodarstvo Slovenije. Kot neumorni sode­ lavec Osvobodilne fronte je bil eden izmed stebrov odpora v tedanji mestni komunali. Okupator ga je za tri leta priprl in odpeljal v konfinacijo. Po osvoboditvi in vrnitvi se je kot mlad komunist še z večjim elanom posvetil delu pri obnovi porušene domovine. V tem času je bil 2 leti tudi v Beogradu na generalni direkciji vojnega ministrstva, kjer je de­ lal na področju gradbeništva in komunale. Tov. Marjan Prezelj je opravljal vse nove in nove zadolžitve vestno in s polno, njemu dano odgovor­ nostjo. Za svoje življenjsko delo je prejel nekaj odlikovanj in priznanj. Je častni član Zveze gradbenih inženir­ jev in tehnikov Slovenije in Jugoslavije. Nosi red de­ la s srebrnim in red dela z zlatim vencem, red za vo­ jaške zasluge s srebrnimi meči in vrsto priznanj na­ šega mesta. Ciril Stanič in Jugoslovanskega društva za visoke pregrade, poleg tega pa tudi na kongresih Mednarodnega društva za hidravlične raziskave (IARH) v Parizu (1955), Lizboni (1957) in Parizu (1971). Njegovi sodelavci smo poleg smisla za razisko­ valno dejavnost vedno spoštovali tudi njegovo široko strokovno razgledanost. Vedno si je bil na jasnem, ka­ tera veja hidrotehnike se trenutno najbolj razvija ali se bo razvijala v bodoče. O njegovi vsestranski de­ javnosti pričajo tudi njegove raziskave z zelo različnih področij hidrotehnike: preiskave objektov pri hidro­ elektrarnah, delovanje vsedalnikov, izgube pri pra­ vokotnih razcepih v kanalih, hlajenje vode pri stol­ pih elektrarn, račun gladine pri stalnem in nestalnem toku s prosto gladino, izgube pri alternativnem toku (v zvezi z elektrarnami na plimo in oseko) ter tok krvi v ožilju. Zaradi široke strokovne razgledanosti kot tudi prijateljskega in človeškega odnosa do sodelavcev je opravljal celo vrsto vodstvenih in svetovalnih funk­ cij. Od leta 1959 do 1971 je bil direktor Vodogradbe- nega laboratorija, v letih 1969 do 1971 je bil predstoj­ nik oddelka za gradbeništvo, v letih 1951—1952 in v letih 1971—1972 ter 1972—1973 je bil prodekan, v letih 1973—1974 in 1974—1975 pa dekan fakultete za arhi­ tekturo, gradbeništvo in geodezijo. V letih 1962 do 1966 je bil predsednik Jugoslovanskega društva za hi­ dravlične raziskave, 1. 1966 je bil imenovan za zasluž­ nega člana tega društva, 1. 1971 pa je prejel nagrado za znanstveno in raziskovalno delo po sklepu UO tega društva. V 1. 1970-71 je bil predstavnik FAGG v štu- dijski komisiji FZS Univerze, medtem ko je tudi dol­ go sodeloval v študijski komisiji oddelka za gradbeni­ štvo. Je član komisije SBK za podeljevanje Kidričevih nagrad in nagrad Sklada B. Kidriča. Od 1. 1963—1979 je bil član uredniškega odbora Gradbenega vestnika. Za uspešno organizacijsko delo ga je Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov 1. 1962 tudi imenovala za za­ služnega člana. Poseben prispevek slovenski hidrotehniki pome­ nijo njegovi strokovni in tudi iskreni prijateljski stiki s profesorji in raziskovalci francoskih fakultet in la­ boratorijev. Že od 1. 1947 je skrbel za dobre stike z njimi, pozneje pa je tudi sam več poletij zaporedoma izkoristil svoj dopust za raziskave v hidravličnem la­ boratoriju v Grenoblu, kjer je te raziskave 1. 1969 zaključil z doktoratom. Ti njegovi stiki soi po eni strani omogočili obiske in specializacije starejših in mlajših slovenskih hidrotehnikov v Franciji in s tem prenos njihovih izsledkov v Jugoslavijo, po drugi strani pa je profesor Bleiweis s strokovnostjo in oseb­ nostjo šinil ugled naše ožje in širše domovine v svetu. Profesor je še vedno priljubljen med študenti kot tudi med sodelavci, saj je znal vedno s svojim prist­ nim človeškim odnosom prisluhniti njihovim strokov­ nim in privatnim težavam. Znal je na svoje sodelavce prenašati svoj elan in optimizem in ne nazadnje je znal v trenutkih najbolj neprijetnih debat uvesti is­ krico duhovitega humorja, ki je dostikrat bolj prispe­ vala k popuščanju napetosti kot vsi drugi argumenti. Svojo energijo in izredno zdravje je znal in zna še vedno 'poiskati v naravi in planinah. Številne planin­ ske in smučarske dogodivščine je opisal v Planinskem vestniku. Našem dragem profesorju želimo ob jubileju vsi učenci in sodelavci še veliko zdravja, planinarjenja in kolesarjenja. Želimo mu tudi, da bi se zavedal, da je marsikateri današnji uspeh slovenske hidrotehnike sad tistega, kar je on vse življenje sejal. Rudi Rajar Seznam društev gradbenih inženirjev in tehnikov v SR Sloveniji DGIT CELJE, Tomšičev trg 7/II, Celje predsednik: Albert Praprotnik, ing. gradb. tajnik: Jože Smodila DGIT MARIBOR, Vetrinjska 16, Maribor predsednik: Ivo Jecelj, dipl. ing. tajnik: Gabrijela Lepener DGIT KOROŠKE REGIJE, SGP »Kograd«, Dravograd predsednik: Anton Zaletel tajnik: Ivo Hali, dipl. ing. DGIT VELENJE, REK, p. p. 1, Velenje predsednik: Janez Basle, dipl. ing. tajnik: Venčeslav Tajnik, dipl. ing. DGIT POMURJE, Štefana Kovača 10, Murska Sobota predsednik: Jože Sraka, dipl. ing. tajnik: Marija Kebel DGIT KOČEVJE, SGP »Zidar« TOZD GS, Turjaška 6, Kočevje predsednik: Ivan Dovjak, ing. gradb. tajnik: Franc Janež DGIT NOVO MESTO, SGP »Pionir«, Kittejev drevored 37, Novo mesto predsednik: Stojan Horvat, dipl. ing. tajnik: Vladimir Žabkar DGIT LJUBLJANA, GIP GRADIS, Šmartinska 134 a, Ljubljana predsednik: Miloš Polič, dipl. ing. tajnik: Franc Hren, dipl. ing. DGIT KRANJ, SGP »Gradbinec«, Nazorjeva 1, Kranj predsednik: Janez Tratnik, dipl. ing. tajnik: Jurij Mohar, dipl. ing. DIGT TOLMIN, Skupščina občine Tolmin, Tolmin predsednik: Ivan Cajnkar, ing. gradb. tajnik: Aljoša Boljat DGIT AJDOVŠČINA—NOVA GORICA, Tumova 3, Nova Gorica predsednik: Danilo Magajne, dipl. ing. tajnik: Negovan Božič, dipl. ing. iz raziskovalne skupnosti Slovenije UDK 528.735.2 DIGITALNA AEROTRIANGULACIJA Avtor: Jure Beseničar, s sodelavci, Geodetski zavod SRS — inštitut, Ljubljana Za ugotavljanje natančnosti koordinat, dobljenih z digitalno relativno orientacijo, smo izvršili dve ana­ lizi. Z blokovno izravnavo po metodi neodvisnih mode­ lov smo iz modelnih koordinat, ki smo jih dobili na dva načina (odčitane na avtografu po izvršeni relativni ori­ entaciji oziroma dobljene z digitalno relativno orien­ tacijo) dobili Gauss-Krugerjeve koordinate. Najprej smo izvršili primerjavo med Gaiuss-Krugerjevimi koor­ dinatami, dobljenimi »klasično«, in Gauss-Krugerjevi- mi koordinatami, ki smo jih dobili po blokovni izrav­ navi iz modelnih koordinat, odčitanih na avtografu. Nato smo primerjali Gauss-Krugerjeve koordinate, dob­ ljene »klasično«, z Gauss-Krugerjevimi koordinatami, dobljenimi z digitalno relativno orientacijo (prva ana­ liza). Na koncu sledi še primerjava kvalitete dobljenih koordinat po obeh načinih (»digitalno« in »avtografsko«) s »klasično« dobljenimi, rezultati te primerjave pa predstavljajo drugo analizo. Ta obsega primerjavo ve­ likosti srednjih pogreškov po ismereh (x, y, lz) ter glede na način, po katerem smo dobili »klasične« koordinate. »Klasično« dobljene koordinate smo dobili na dva na­ čina, in isicer: —• s triangulacijo, izravnavo poligonov (navezovalne točke), — prostorsko transformacijo absolutno orientiranih modelnih koordinat točk (detajlne točke). Tako imamo opravka z dvema različnima stop­ njama natančnosti, kar je pogojevalo ločeno računanje srednjih pogreškov za koordinate, dobljene po enem ali drugem načinu. Primerjava srednjih pogreškov Sr. pogr. po smereh »Digitalne« »Avtografske< mx (n) 0,06 0,09 mx (a) 0,09 0,09 mx (n + a) 0,08 0,09 my (n) 0,10 0,04 my (a) 0,11 0,11 my (n + a) 0,10 0,09 mz (n) 0,23 0,41 mz (a) 0,33 0,52 mz (n -t a) 0,30 0,49 mx — srednji pogrešek v x smeri my — srednji pogrešek v y smeri mz — srednji pogrešek v z smeri n — navezovalne točke (dobljene z triangulacijo, izravnavo poligonov) a — detajlne točke (dobljene s prostorsko transfor­ macijo modelnih koordinat točk) n + a — vse točke Vsi srednji pogreški so v metrih. Analiza je bila izvršena na bloku, ki je bil sestav­ ljen iz devetih modelov (kot osnova je bil vzet blok 3 X 4 širokokotnih fotogramov v merilu 1 :10.000). Sta­ tistična populacija (število točk, za katere smo dobili koordinate na tri med seboj različne načine) je bila dovolj velika, da smo na podlagi analize izpeljali na­ slednje zaključke: 1. Z navedenimi postopki (blokovna izravnava po metodi neodvisnih modelov, s pomočjo katere smo iz modelnih koordinat, dobljenih z odčitavanjem na avto­ grafu, po izvršeni relativni orientaciji oziroma model­ nih koordinat, dobljenih z digitalno relativno orienta­ cijo dobili Gauss-Krugerjeve koordinate) smo glede na uporabljen instrumentarij (z monokularnim opazova­ njem enega posnetka na avtografu Wild A7 smo simu­ lirali komparator) in oteženo čitanje dobili dobre re­ zultate. 2. Pri planimetrični izravnavi bloka po obeh nači­ nih smo dobili približno enake rezultate. Natančnost bloka je bila po obeh izravnavah homogena. 3. Pri višinski izravnavi bloka pa smo po blokovni izravnavi modelnih koordinat, ki smo jih dobili z digi­ talno relativno orientacijo, dobili bistveno boljše re­ zultate kot po izravnavi bloka po metodi neodvisnih modelov s pomočjo modelnih koordinat, dobljenih z od­ čitavanjem na avtografu po izvršeni relativni orien­ taciji. Ker je način, po katerem pridemo do modelnih ko­ ordinat z odčitavanjem na avtografu, po izvršeni re­ lativni orientaciji poznan, bom na kratko opisal posto­ pek digitalne relativne orientacije. Za digitalno relativno orientacijo je potrebno 5 ustrezno razporejenih orientacijskih točk na fotogra- metričnem modelu, mi smo jih uporabili 6 (nadštevilčna opazovanja — kontrola in porazdelitev preostale pa­ ralakse) orientacijskih točk na standardnih lokacijah v modelu. V sistemu digitalne relativne orientacije so s po­ močjo merjenih slikovnih koordinat (x, y, x, y) orien­ tacijskih točk na levem in desnem posnetku stereo- skopskega para in ravninskega pogoja iterativno iz­ računani orientacijski elementi modela. Slikovne koor­ dinate, ki jih dobimo s pomočjo komparatorja, je po­ trebno transformirati iz sistema komparatorja v sistem posnetka. Te slikovne koordinate seveda niso proste napak, zato je potrebno pred nadaljnjo uporabo slikov­ nih koordinat (izračun elementov relativne orientacije) te napake odpraviti. To so napake zaradi radialne dis­ torzije leče snemalne kamere, atmosferske refrakcije in ukrivljenosti zemlje. Odločili smo se za digitalno relativno orientacijo z uporabo rotacijskih elementov: --- * 1 , 2, 0)2 — by = bz = 0 Za izhodišče koordinatnega sistema modelnih koor­ dinat smo izbrali levi projekcijski center, x-os pa po­ teka s smeri leta. Ko smo izbrali 5 elementov relativne orientacije in upoštevali predpostavko, da so približne vrednosti za neznake 0, kadar so posnetki približno vertikalni, smo konstruirali ortogonalni rotacijski ma­ triki R 1 in R 2. Za vsako točko s slikovnimi koordina­ tami x', y' (slikovne koordinate levega posnetka) in x", y" (slikovne koordinate desnega posnetka) je izračunan ravninski pogoj Li, ki je proporcionalen y-paralaksi in koeficienti lineatriziranega ravninskega pogoja. Sledi konstrukcija normalnih enačb (A . AT . A v = — AT . L), rešitve le-teh pa so popravki orientacijskih elementov. S pomočjo popravkov lahko izračunamo izboljšane vrednosti orientacijskih elementov (nova vrednost = stara vrednost + popravek). Celoten postopek ponav­ ljamo (konstrukcijo matrik R1 in R 2, izračun ravnin­ skega pogoja, .. .), dokler ni zadoščeno naslednjim po­ gojem: — popravki so manjši kot določena vrednost, —■ število iteraoij doseže določeno vrednost. Če je zadoščeno prvemu pogoju, iprivzamemo zad­ nje vrednosti orientacijskih elementov za končne. Ko imamo izračunane orientacijske elemente modela (x±, se to šteje kot vrednosti pri 3 X-nem stan­ dardnem odklonu (±)_od srednje vrednosti X poraz­ delitve: Xln„ m!ri = X ± 3 s . . . 99,9% oziroma 0,2% fraktila (glej tabelo 1 in 2); — kvaliteto je možno definirati tudi z drugimi fraktilnimi vrednostmi v območju med mejnimi vred­ nostmi; — kvaliteto se lahko definira tudi s fraktilno vrednostjo in s standardnim odklonom, s čimer je določena tudi srednja vrednost. Za vsako statistično vrednotenje različnih po- kazalnikov je potrebno določno opredeliti še: — minimalno skupno število posameznih rezul­ tatov; — ali je posamezni rezultat ugotovljen z enkrat­ no ali večkratno meritvijo; — maksimalne proizvodne oziroma preiskovalne ali merjene količine (vrednotene količine), ki lahko od­ padejo na en posamezen rezultat; — maksimalni časovni intervali, v katerih mora biti ne glede na proizvodne količine pridobljen naj­ manj en rezultat preiskav ali meritev; — kriterije istoimenskih rezultatov (velikost, ob­ lika in metodologija pripravljanja vzorcev in metode meritev). NAČINI GRAFIČNEGA IN NUMERIČNEGA PRIKAZA NORMALNE SIMETRIČNE R A Z PO R E D IT V E POGOSTOSTI MERN/H VREDNOSTI NAČINI GRAFIČKOG I NUMERIČKOG P RIKAZA NORMALNE SIMETRIČNE R A S P O D E L E UČESTALOSTI MERNIH VREDNOSTI verjetnostni grafikon grafikon verovalnosti jedinice-razredi mernih pokazatelja (lin skala) Sl. 1. Različni načini grafičnega prikaza normalne (simetrične) porazdelitve pogostosti merskih rezultatov SL 2. Grafoanalitični prikaz možnih porazdelitev pogostosti tlačnih trdnosti betonov v odvisnosti od spremenljivega naklona Abram&ovih razredčitvenih krivulj 2.1.4. V tehnologiji betonov lahko nastanejo v določenih stopnjah tudi asimetrične porazdelitve po­ gostosti, vendar so te največkrat v takih mejah (po k2 testu), da se jih lahko vrednoti še kot simetrične. Za tlačno trdnost betonov izhaja taka možnost asimetričnosti že iz same oblike in spremenljivosti naklona tako imenovanih Abramsovih razredčitvenih krivulj. S temi krivuljami je grafično podana ko­ relacija vrednosti v/c in standardne trdnosti cementa do trdnosti betona. 2.1.5. Statična definicija tehničnih mejnih vred­ nosti, tj. spodnje in/ali zgornje tehnične meje Xmaks, min kot 0,2°/» oziroma 99,8 % fraktil (pri X ± 3 s) v porazdelitvi pogostosti, je v splošnem smislu eden od kriterijev, ki so tehnično in ekonomsko dilemski in so bolj ali manj vedno vezani na večji ali manjši sklop drugih elementov oziroma kriterijev. Za tlačno trdnost betona kakor tudi za druge po- kazalnike npr. za vrednost v/c, je definiranje fraktile tehnične mejne vrednosti na različnih mestih (litera­ tura, priporočila in smernice, standardi) zelo različ­ no obravnavano. Najpogosteje so navajane in aplici­ rane fraktile 0,2 °/o oziroma 99,8 % do 2,0 % oziroma 98, «/o (pri X ± 3s do X ± 2,05s). Glede na tako še nedognano situacijo in na pod­ lagi izkušenj, po katerih so tudi tehnične meje de­ jansko zelo blizu 0,2°/» oziroma 99,8°/o fraktilam, me­ nimo, da je do nadaljnjega oportuna aplikacija teh fraktil za statistično definiranje mejnih vrednosti v tehnologiji betonov. Ker je ta kriterij že opredeljen kot dilemski, ga je potrebno intenzivno preučevati in ga glede na potrebe v naših razmerah ustrezno op­ timizirati. To velja še posebej za vrednotenje trd­ nosti betonov (glej poz. 2.6.3). 2.2. Trdnost betona 2.2.1. Marke betoma MB so statistično definirane kot n % fraktile normalnih porazdelitev pogostosti tlačnih trdnosti betonov kalupmih kock 20 X 20 X 20 centimetrov pri določeni imenovani oziroma odločilni starosti. Vrednost »n %« in starost betona sta lahko dogovorjeni. Odločilna starost se podaljša največ do 90 dni, vendar običajno le pri betonih iz cementov s počasno dinamiko hidratacije. V PBAB je MB statistično definirana kot 169/o fraktila, odločilna starost betona pa je določena z 28 dnevi. V naši praksi se pogosto dogovarjamo in odlo­ čamo tudi za 10%, 5"/o' in celo za 2% fraktilo, kar ni v nasprotju s PBAB. Na splošno imamo za ugodno in primerno, če bi se v PBAB odredila druga fraktila v redu velikosti med 5% do 10% in podpiramo taka hotenja. Poleg zgornjih elementov za definicijo mark be­ tonov MB morajo biti za tlačne trdnosti ßd definirane tudi minimalne vrednosti kot 0,2% fraktila (/Jbmin pri X — 3s . . . X = ßbm) kakor tudi pokazalnik hetero­ genosti standardni odklon »s« kp/cm2 in/ali koeficient variacije »V« % (glej tabelo 1, 2, in 3). 2.2.2. Za heterogenost trdnosti naj bi bil uporab­ ljan tisti pokazalnik, ki je manj spremenljiv v odvis- nosti od srednjih vrednosti. Po naših dosedanjih iz­ kušnjah in že objavljenih stališčih se odločamo v prvi vrsti za aplikacijo standardnega odklona »s«. Na tak način je tlačna trdnost obravnavana tudi z določili PBAB. 2.2.3. V tabeli 1 so prikazani nekateri iz različnih izvorov privzeti kriteriji za minimalne tlačne trdnosti betonov, ki so do sedaj z naše strani aplicirani v sta­ tističnih definicjah mark betonov MB. Tabela 1: Iz naše strani v statističnih definicijah marke betona MB do sedaj aplicirani kriteriji za minimalne tlačne trdnosti betonov /?bmin (kot 0,2 <•/» fraktila) Izvor Marka betona MB /?bmin kp/cm2 1 2 3 modifikacija priporočil iz priročnika za PBAB, 1. MB < 300 0,80 MB 1974, SJL. pogl. II. 5-str. 22 MB >; 300 0,90 MB modificirano po ACI-318 in ACI-214 (NE Krško) za vse MB MB—35 X 1,2 = MB—40 modifikacija iz švicarskih norm SIA 162/1968, art. MB ^ 200 0,75 MB 205 (praksa ZRMK v SRS) 200 < MB < 350 0,80 MB MB ^ 350 0,85 MB Tabela 2. Predlog modificiranih kriterijev za minimalne tlačne trdnosti betonov /?bmin (kot 0,2°/o fraktila) Kriteriji za minimalne tlačne trdnosti betonov /Sbmin v odvisnosti mark betonov MB od števila kock za preiskave posameznih Število kock MB /?bmin kp/cm2 1 2 3 n = 3 vse 1,15 MB n = 10 vse 1,00 MB n = 15 vse 0.97 MB n ^ 35 MB = 200 MB = 250 in 300 MB ;> 350 0,75 MB 0,80 MB D,85 MB V primeru, ko je število preiskanih kock med števili, definiranimi v tabeli, se upošteva kriterij za prvo manjše število n iz tabele. Tabela 3. Interna klasifikacija kriterijev ZRMK za enakomernost kvalitete betonov oziroma njihove pro- izvodnje iz leta 1977 glede na vrednosti standardnih odklonov tlačnih trdnosti »s« (kp/cm2) Standardni odklon »s« kp/cm2 Ocena kvalitete betona in njegove proizvodnje Delovni pogoji 1 2 3 do 30 posebna klasa zelo dobra mehanizacija, organizacija in delovna ekipa, zelo intenzivna vizualna in merska kontrola do 40 zelo dobro dobra mehanizacija, zelo dobra organizacija in de­ lovna ekipa, intenzivnejša vizualna in merska kon­ trola do 50 dobro dobra mehanizacija, dobra organizacija in delovna ekipa, redna vizualna in merska kontrola do 65 še sprejemljivo slabša in/ald enostavnejša mehanizacija, srednje dobra organizacija in delovna ekipa, nezadostna vizualna in merska kontrola več kot 65 nesprejemljivo sabo in nestrokovno organizirana proizvodnja cement normalna kvaliteta, standardni odklon tlačnih trd­nosti : s = 20 do 35 kp/cm2 posebni pogoji v/c kriteriji za standardne odklone iz tabele 4 sveži beton kompakt­ nost standardni odklon gostote maks. 0,03 kg/dm3 Na splošno menimo, da tehniki vrednosti »s« > je sprejemljiv kriterij, po katerem 50 kp/cm2 naj ne bi bilo v današnji sodobni betonarski Tabela 4. Kriteriji ZRMK za enakomernost kvalitete betonov oziroma njihove proizvodnje na podlagi stan­ dardnih odklonov vrednosti v/c Ocena proizvodnje svežega betona Standardni odklon »s« vrednosti v/c prvi kriteriji iz leta 1966 korigirani kriteriji iz leta 1968 iz leta 1977 1 2 3 4 posebna klasa — — do 0,015 zelo dobro do 0,04 do 0,030 do 0,025 dobro do 0,05 do 0,045 do 0,035 še sprejemljivo do 0,06 do 0,055 do 0,050 slabo do 0,07 do 0,065 — nesprejemljivo iznad 0,07 iznad 0,065 iznad 0,05 Da bi bili vsi betoni, torej tudi tisti, katerih trd­ nost bo dokazovana s številom vzorcev, manjšim od 35, projektirani po enotnih statističnih relacijah (/top = = ßbm = /?bmln + 3s), podajamo v tabeli 2 naš pred­ log modificiranih kriterijev za minimalne tlačne trd­ nosti betona /?bmin (kot 0,2°/o fraktila). Poleg tega da so ti kriteriji podlaga za projektiranje zahtevanih trd­ Sveži betoni morajo biti vgrajeni oziroma skom- paktirani na stopnjo zbiitosti (zgostitve) najmanj 0,98. Standardni odklon porazdelitve pogostosti prostomin- ske mase (gostote) ne sme biti večji od 0,030 kg/dm'. Porazdelitev pogostosti je lahko tudi asimetrična. Vsebnost mikropor umetnega aeriranja se ne obrav­ nava kot nezbitost oziroma nekompaktnost betona. 2.6. Mejne vrednosti za vrednotenje kvalitete beto­ nov in kontrolni diagrami 2.6.1. Učinkovitost kontrole kvalitete betonov je možno v proizvodnji bistveno izboljšati z uvedbo kon­ trolnih diagramov. S pomočjo diagramov je možno spremljati trdnosti, vrednosti v/c, konsistenco ter še druge parametre in pokazalnike kvalitete betonov. Ti diagrami prikazu­ jejo tendence rasti in padcev v kvaliteti proizvedenih betonov, kar se lahko koristno uporablja za izvajanje korektivnih ukrepov. 2.6.2. Spremljanje vrednosti v/c in konsistence svežega betona na diagramih omogoča najhitrejše rea­ giranje ob nehotenem teku proizvodnje in takojšnje ukrepanje v proizvodnem procesu (preventivna kon­ trola). Za vrednosti v/c se npr. vnaša v diagram v kro­ nološkem zaporedju izmerjene vrednosti za posamezne vrste betonov. Crta, ki spaja posamezne vnesene vred­ nosti, mora biti v predpisanih mejah ± 3 s od srednje projektivne vrednosti v/c(mp), pri čemer »s« ne sme biti večji od 03,0 (glej tabelo 4). Na enak način je mogoče voditi kontrolni diagram za konsistenco. To sta najenostavnejša primera grafičnega sprem­ ljanja nekega pokazalnika kvalitete v proizvodnji be­ tona. Za vrednosti v/c pa se največkrat vodi kontrolne diagrame v smislu naslednje poz. 2.6.3, s čimer se spremljajo tudi kriteriji porazdelitve pogostosti. 2.6.3. V praksi se največ uporabljajo diagrami za spremljanje tlačne trdnosti, ki so zasnovani na para­ metrih tehnične statistike. Tak diagram vsebuje naslednje podatke in para­ metre : — rezultate posameznih preiskav tlačne trdnosti v istem časovnem zaporedju, kot so bili jemani pri­ padajoči vzorci svežega betona; — drsno poprečje, ki je poprečna vrednost 3 ali več zaporednih rezultatov; število zaporednih rezulta­ tov, ki naj tvori drsno poprečje, je odvisno od zahte­ vane enakomernosti proizvodnje; nosti, so tudi podlaga za vrednotenje doseženih tlačnih trdnosti betona ßb. 2.2.4. K našemu stališču iz poz. 2.2.2, da se ocena heterogenosti oziroma enakomernosti kvalitete beto­ nov ali njihove proizvodnje daje na podlagi dosežene vrednosti standardnih odklonov trdnosti, podajamo v tabeli 3 našo interno klasifikacijo kriterijev in pogojev za tako ocenjevanje iz leta 1977. 2.3. Vrednost v/c Za vrednosti v/c, kot glavnega parametra lastnosti betona, so podani naslednji kriteriji: — porazdelitev pogostosti (distribucija) statistično merjenih vrednosti mora biti normalna; — standardni odklon porazdelitve pogostosti mora biti enak ali manjši od 0,03 (razširjeni kriteriji v tabeli 4 ) ; — kolikor so vrednosti v/c podane kot kriteriji za obstojnost betona (npr. vodonepropustnost, zmrzlinska odpornost, odpornost proti izluževanju, karbonatizira- nju itd.), so to maksimalne vrednosti kot 99,8% fraktile (pri X + 3 s). Enakomernost vrednosti v/c se z gotovostjo bolj ustrezno in objektivno reproducira s standardnim od­ klonom »s«, ker je ta pokazalnik praktično neodvisen od srednjih vrednosti. Običajno pa vzporedno vredno­ timo še vrednosti koeficienta variacije »V«. 2.4. Homogeniziranje svežega betona Za pripravljanje svežih betonov mora biti glede na porazdelitev vsebnosti vode in cementa dosežena Tabela 5. Kriteriji (iz leta 1967) za homogenost svežih pripravljenih betonov (uporabljeni tudi za testiranje betonarskih mešalnikov in za ugotavljanje potrebnega časa mešanja svežega betona) Pokazalnik Maksimalni standardni odklon ± »s« Maksimalni odklon (pri ± »3s«) 1 2 3 vsebnost (DC) cementa kg/m1 + 10 ± 30 vrednost v/c ± 0,03 ± 0,09 stopnja homogenosti po kriterijih iz tabele 5, ki se uporabljajo tudi pri testiranju betonarskih mešalni­ kov na sposobnost homogeniziranja betona in za dolo­ čanje potrebnega časa mešanja svežega betona. 2.5. Kompaktiranje svežega betona ZRMK. IGM b e to n a r n a LAMBERT k o n t r o ln i d ia g ra m z a b e to n MB 4 0 0 l i a t S t .2 ? tMg 540 c e m e n t: Anhovo PC2 5*^50 S 5°o 'S 460 1 420 3 380KJ 5 J40 300 260 ' >omp • e « mJ, m el ■ e« L . M » l ( a — l e g e n d a : N \ MP -■/b> n r o . i . d o e . I 1 1 MB 400 409 v n (< ßbm 450 44] 1 S 30 52 Obrni c 360 385 posam ezne v r e d n o e t i " j ~ r __ d r s n e povr>r. l i h posamezni re­ z u l t a t i tlačn a trd n o a tl pbi O 5 ■N U C < ■> U2 cK1 0 * * cc 3 r- 3 r ;i v crr—«t lf\3 0 0v cc3 cr3 «J5 S S git c Ho t IT CC K < LT |-W irird \NC"K■dNj 1■1*t 0 H t G r .Rt D i r 4 - N O T v O u u ■e; O ■ \ t 0 •'> t v red n o sti 3 predhodi zaporedni! drsno povpreč­ ja od 3 zapo­ red .rezu lta to v s r - 1 / « C > h C G 5 v / 3 c s? ! 0 I T [ > r c « t 0 K \ 4 - 0 3 C 3 G 3 K 3 N * 3 v O 3 r o C v R 3 r L O J ?3 I a i t &* c o c» s 0i *t & i zaporedna Š te­ v ilk a Iz osno­ vne evidence 1 4! S gVi i C Cn v b • S V £ 1 a D vx c 5j š 9 ro S $ § O 3 0 v i * 8vi« » k)v£> IT S vn d C- F a E D C 0 a K. O ' K 0KN rHrovO- ir\ S 3£O-CR £NVDD- H T' 81 10crc» p ßbmin = 0 ,9 MB, ßbmp = ßbmin + 3 s ; p r e d p o s ta v l j e n o s ^ 30 kp/cm ; MB = /3bl6% Sl. 3 Primer diagrama za tekočo kontrolo tlačnih trdnosti betona /?b28 projektirano poprečno tlačno trdnost /?b(mb), ki ustreza zahtevani enakomernosti proizvodnje; — spodnjo mejo za rezultate posameznih preiskav; — spodnjo mejoi za drsno poprečje, ki je odvisna od zahtevanega nivoja kvalitete betona, ki mora biti zagotovljen z določenim odstotkom verjetnosti. Slika prikazuje praktičen primer takega diagrama za beton, kot ga vodijo v centralni betonarni GP Stav­ bar Maribor, TOZD IGM Hoče. Na tem diagramu so posamezni elementi in mejne vrednosti določeni na naslednji način: — marka betona MB je 16% fraktilna vrednost v smislu PBAB; — spodnja meja za rezultate posameznih preiskav je / *