Kamničan Časopis občine Kamnik, 19. avgust 2016, leto 1, številka 14 Kamfest tudi letos ni razočaral Jutri, 20. avgusta, se bo s koncertom zagrebške skupine Hladno pivo iztekel že trinajsti poletni festival Kamfest, ki je mestno središče oživljal vse od minulega petka. Organizatorji so z obiskom zelo zadovoljni, čeprav brez vremenskih nevšečnosti tudi letos ni šlo. Letošnji Kamfest je postregel z več kot sto dogodki na različnih prizoriščih, tudi v Samčevem predoru, festival pa bo mesto polnil še do jutri zvečer. / foto: Primož pičulin Jasna Paladin Kamnik - Le še nekaj dogodkov je na sporedu in jutri zvečer se bo zaključil že trinajsti poletni kulturni festival Kamfest, ki se ga je zaradi privlačnega odra na Malem gradu prijelo tudi ime Festival z razgledom. Izkušena ekipa organizatorjev iz Kulturnega društva Priden možic z Goranom Zavr-šnikom in Rokom Koscem na čelu, je na različnih lokacijah po mestu poskrbela za več kot sto dogodkov za vse generacije, ki jih bodo izpeljali med 12. in 20. avgustom. Glavni oder na Malem gradu je privabil nekaj domačih in tujih glasbenih zvezd. Džez-ovske koncerte je letos gostil grad Zaprice, kino-gledališki program se je letos prvič odvijal v Keršmančevem parku, ki je vsak dan že od 18. ure dalje v znamenju najmlajših in Otroškega odra, kasneje pa še Odra v parku, na katerem so gostili kino pod zvezdami, stand up in improviza-cijske komedije, klasično gledališča in slam poezijo. Park Evropa so v času festivala pod svoje okrilje vzeli mladi iz treh kamniških društev - KUD KUFR, KulKura ter Študentski klub Kamnik, ki so prizorišče spremenili v Park mladih, središče dogajanja pa je tudi Samčev predor z vsakodnevnimi najrazličnejšimi dogodki in bližnji Večerni oder pri kavarni Veronika. Na Glavnem trgu se vse dni predstavljajo izdelovalci unikatnih izdelkov sejma Diversity in KUFR. Prve štiri dni je organizatorje razveselilo lepo vreme, razen ponedeljkovega večer- nega neurja z močnim vetrom, zaradi katerega je odpadel tradicionalni Tek na Mali grad s feršterkerjem in predstava v Keršmančevem parku, ter plohe v torek zvečer. Tek s feršterkerjem naj bi organizatorji vseeno skušali izpeljati kak drug dan, a do zaključka naše redakcije še ni bilo jasno, ali jim bo to uspelo. »Prve štiri dni smo zabeležili izjemno dober obisk vseh prireditev. Tako si je okoli štirideset prireditev ogledalo kar deset tisoč obiskovalcev. Največ jih je seveda privabil Glavni oder, predvsem koncerta domačih hiphoperjev Matter in novomeških rokerjev Dan D. Keršmančev park, kjer poteka gledališki program za otroke in odrasle, dnevno obišče od petsto do osemsto ljudi, veliko število obisko- valcev pa pritegne tudi dogajanje v starem mestnem jedru, kjer največ ljudi pritegne dogajanje v Parku mladih ter ulične predstave v Samčevem predoru,« so organizatorji po polovici festivala zapisali v sporočilu za javnost. Ob ugodnem vremenu si po koncu vseh prireditev obetajo našteti tudi do trideset tisoč obiskovalcev. Poudarjajo tudi, da Kamfesta ne bi bilo brez številnih prostovoljcev. Kulturno društvo Priden možic že vrsto let sodeluje z Zavodom Voluntariat pri pripravi »work campa« Kamfest. Letos v njem sodelujejo prostovoljci iz desetih držav, od Nemčije do Tajvana, ki opravljajo različne naloge - od priprave prizorišč do usmerjanja obiskovalcev. > 16. stran OBČINSKE NOVICE Pometajo, barvajo, čistijo ... Občina Kamnik ima v programu javnih del zaposlenih deset delavcev, ki redno skrbijo za čistočo in urejenost starega mestnega jedra in njegove okolice. stran 3 IZ NAŠIH KRAJEV Košnja po novem in po starem Lanska uspešna predstavitev kosilnic in kmetijskih strojev v Velikem Hribu j e bil a povod za to, da se je Robert Zalaznik skupaj z drugimi tuhinjskimi kmeti odločil, da predstavitev na njegovem bregu ponovijo tudi letos. stran 6 SPORT Grintovec brez rekorda Gorski tekači so se v nedeljo, 24. julija, pomerili v ekstre-mnem teku na 2558 metrov visoki Grintovec. Organizatorji so zaradi udeležbe odličnih domačih in tujih tekačev pričakovali rekord, a so bile razmere na progi prezahtevne. stran 11 ZANIMIVOSTI Slikarski kronist Kamnika Priznani kamniški umetnik Bogdan Potnik je letos vstopil v devetdeseto leto življenja, v štiriurnem pogovoru pa se je izkazalo, da je še vedno nadvse iskriv, živahen in razmišljujoč srčno iskren človek. stran 13 Do muzeja po asfaltu Obiskovalci Medobčinskega muzeja Kamnik na Zapricah so se te dni razveselili asfaltirane in osvetljene poti, ki bo bistveno olajšala dostop do gradu. Jasna Paladin Kamnik - Medobčinski muzej Kamnik se počasi, a vztrajno spreminja v vse prijaznejšo kulturno ustanovo, ki ji že zdaj ne manjka obiskovalcev, a številni so bili več let odkrito nezadovoljni predvsem z dostopom in drugo infrastrukturo, ki obiskovalcem ni bila preveč prijazna. Arhivski podatki kažejo, da je bila prva pobuda za ureditev Muzejske poti, ki vodi do gradu, dana že daljnega leta 1963, dolgo časa je bila 'cokla' v razvoju stavbe nedokončan denacionalizacijski postopek, ki se je vlekel vse do leta 2008, ko je lastnica stavbe vendarle postala Občina Kamnik. Postopna obnova gradu se je začela leta 2012 z menjavo nekaterih oken, leta 2013 pa so izdelali tudi konservatorski načrt in idejno zasnovo celovite obnove grajskega kompleksa. Letos so se lotili menjave oken na severni steni osrednjega grajskega kompleksa in ureditve Muzejske poti, ki je tik pred začetkom Kamfesta dobila asfalt, urejeno odvodnjavanje ter javno razsvetljavo. »Za delovanje muzeja kakor tudi za celovito turistično ponudbo Kamnika je uredi- tev dostopa zelo pomembna. Občina Kamnik je v letih 2000 in 2001 asfaltirala spodnjo polovico Muzejske poti in uredila odtočne cevi in kanalizacijo. Zgornji del poti pa je ostal makadamski. Težave glede dostopa so nastale po vsakem deževju, ki nam je odnesel pol poti na železniško progo in nam je zamakalo v grajska poslopja, kjer hranimo muzejske predmete. Prenovljena pot sedaj omogoča nemoten dostop tudi starejšim obiskovalcem, mladim družinam in obiskovalcem s posebnimi potrebami. Velika pridobitev je tudi javna razsvetljava. Veliko obiskovalcev se nam je pritožilo nad popolno temo na Muzejski poti, ki je urbani del mesta. Med njimi so starejši, ki se prireditev niso več želeli udeleževati prav zaradi tega, ker nismo imeli osvetljene poti. Še vedno pa ostaja nerešeno vprašanje nezavarovanega prehoda čez železniško progo. Če ni možna namestitev zapornic, bi bila primerna vsaj svetlobna signalizacija, a to je v domeni Slovenskih železnic,« nam je pomen prenovljenega dostopa predstavila direktorica muzeja mag. Zora Torkar. ► 5. stran Železnice vabijo na sestanek Slovenske železnice obljubljajo čimprejšnjo reorganizacijo nočnih voženj vlakov in prebivalce Tunjiške ceste in Fužin vabijo na sestanek. Jasna Paladin Kamnik - Občani, ki živijo v bližini železniške postaje Kamnik-Graben, se zadnje čase pritožujejo nad občasnim povečanim hrupom, ki ga ponoči povzročajo tovorni vlaki. »S problematiko hrupa na območju nekdanje smodnišnice v Kamniku smo seznanjeni. Da bi zmanjšali hrup v nočnem času, smo pripravili novo organizacijo dovoza in odvoza tovornih vagonov na omenjeno območje, in sicer tako, da bodo dovozi in odvozi vagonov potekali v popoldanskem času. Nova organizacija bo uveljavljena v najkrajšem možnem času,« nam je odgovorila Mateja Ži- voder iz Slovenskih železnic in dodala, da so imeli v preteklosti glede hrupa in pritožb krajanov napačen pristop, zato skušajo do teh težav zdaj biti bolj razumevajoči. »Kontakta krajanov Tunji-ške ulice in Fužin sicer nimamo, jih pa prek vas vabimo, naj se obrnejo na nas, da se dogovorimo za sestanek in osebno pogovorimo o problematiki hrupa na obravnavanem območju. Vsak primer je specifičen, samo stanovalci pa dejansko poznajo razmere, v katerih so primorani živeti. Želimo si, da bi na sestanku s stanovalci našli skupen jezik in rešitve, ki bodo ugodne za obe strani,« je sklenila Mateja Živoder (01 29 14 193). 2 petek, 19. avgusta 2016 Kamničan ^ Občinske novice Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12) ter 11., 16. in 17. člena Odloka o čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 4/08, 8/09, 1/11 in 10/13; Uradni list RS, št. 42/08, 38/10 in 6/14; Uradni vestnik Občine Trzin, št. 11/07, 3/09, 6/10 in 6/13; Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 3/08, 2/09, 10/10, 7/13; Uradne objave Glasila Občine Komenda, št. 8/10 in 9/13; Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 3/13) je Skupni organ občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Cerklje na Gorenjskem, Komenda in Trzin na 17. seji dne 30. 6. 2016 sprejel CENIK obračuna storitve gospodarske javne službe čiščenja komunalne odpadne vode v občinah Domžale, Kamnik, Mengeš, Cerklje na Gorenjskem, Komenda in Trzin Zaračunana cena storitve javne službe čiščenja komunalne odpadne vode je sestavljena iz: • omrežnine, ki se zaračunava vsem uporabnikom storitve javne službe čiščenja komunalne odpadne vode na CČN • cene storitve čiščenja komunalne odpadne vode ali cene storitev, povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami (mKČN) - čiščenja vsebine / blata 1. CENA STORITVE ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE cene v EUR/m3 obračunska postavka cena brez DDV DDV 9,5 % cena z DDV storitev čiščenja komunalne odpadne 0,2378 0,0226 0,2604 vode V ceno storitve čiščenja komunalne odpadne vode, ki se zaračuna uporabnikom, ki so priključeni na javno kanalizacijo po količini dobavljene vode, so vključeni stroški, povezani z izvajanjem storitve javne službe čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (JP CČN d.o.o.). 2. CENA STORITVE, POVEZANE Z NEPRETOČNIMI GREZNICAMI, OBSTOJEČIMI GREZNICAMI IN mKČN -ČIŠČENJE VSEBINE / BLATA cene v EUR/m3 obračunska postavka cena brez DDV DDV 9,5 % cena z DDV storitev, povezana z nepretočnimi greznicami in mKČN -čiščenje vsebine / blata 0,0086 0,0008 0,0094 V ceno storitev, povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, ki se zaračuna uporabnikom po količini dobavljene vode, so vključeni stroški, povezani z izvajanjem storitve javne službe čiščenja vsebine greznic oz. blata mKČN (JP CČN d. o. o.). 3. OMREŽNINA cene v EUR/mesečno obračunska postavka cena brez DDV DDV 9,5 % cena z DDV DN < 20 0,8544 0,0812 0,9356 20< DN< 40 2,5533 0,2426 2,7959 40< DN <50 8,5043 0,8079 9,3122 50 < DN < 65 12,7464 1,2109 13,9573 65 < DN < 80 25,5028 2,4228 27,9256 80 < DN <100 43,5014 4,1326 47,6340 100 < DN < 150 85,0028 8,0753 93,0781 Omrežnina vključuje stroške javne infrastrukture, s katero se izvaja javna služba čiščenja odpadne vode in se uporabnikom obračunava glede na zmogljivost priključkov, določeno s premerom vodomera. Cenik je oblikovan v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 87/2012, 109/2012) in veljavnim sklepom o sprejemu cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja - čiščenje odpadne vode, ki ga je sprejel Skupni organ občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Cerklje na Gorenjskem, Komenda in Trzin dne 30. 6. 2016. Cenik se uporablja od 1. 7. 2016 dalje. Vodja skupnega organa ŽUPAN OBČINE DOMŽALE Toni Dragar, l.r. Kamničan ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 ZAHVALE, OSMRTNICE: Renata Frakelj malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 NAROČNINE: Špela Volčjak narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2016 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 2. septembra 2016, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 25. avgusta 2016. Gradnja poteka nemoteno Dela v Tuhinjski dolini potekajo skladno s terminskim planom. Zgradili so že devetdeset odstotkov kanalizacije, ob začetku šolskega leta bo polovična zapora prometa le še na območju Soteske. Jasna Paladin Kamnik - Gradbeni stroji, ki gradijo kanalizacijsko in vodovodno omrežje, v Tuhinjski dolini brnijo že vse od oktobra lani, pogodbeni rok za dokončanje del pa je april prihodnje leto. Dela potekajo v skladu s terminskim planom, zatrjujejo na občini, čeprav je marsikateri občan zaradi cestnih zapor dobil občutek, da pri gradnji prihaja do zamud. »Dela so v jesensko-zim-skem času potekala pretežno na kmetijskih površinah, po katerih je hitrost napredovanja del bistveno večja kot na državni cesti, kjer potekajo dela zdaj, zato morda nastaja vtis, da prihaja do časovnih zamud. Na območju Soteske so se dela upočasnila, kar je bilo načrtovano oziroma predvideno, saj je bilo treba pikirati skalo, posledično se je hitrost napredovanja v primerjavi z deli na kmetijskih površinah razumljivo zmanjšala. Poleg tega na območju Soteske trasa kanalizacije poteka po zasebnih zemljiščih (dvoriščih in vrtovih), na katerih je veliko inštalacij, ki skupaj s pomanjkanjem prostora med objekti otežujejo pogoje dela oziroma zmanjšujejo hitrost napredovanja po projektirani trasi, kar pa ne vpliva na predvideni rok za dokončanje del,« nam je odgovoril Viktor Torkar, strokovni sodelavec občinske službe za izvedbo kohezijskih projektov, in dodal, da so do sedaj v dolini zgradili približno deset kilometrov kana- Trasa gradnje kanalizacije ponekod poteka tudi po zahtevnem območju visoke podtalnice, kar je dela precej otežilo. / Foto: Občina Kamnik lizacije, kar predstavlja 90 odstotkov celotne izvedbe, in približno 8,5 kilometra vodovoda, kar predstavlja 76 odstotkov celotne izvedbe. Dela so zaključena na kmetijskih površinah od Vira pri Nevljah do Šmartnega v Tuhinju. Zgradili bodo tudi hodnik za pešce Pri delu so naleteli tudi na težave, večinoma na območju od Vira do Šmartnega v Tuhinju, kjer trasa poteka na območju visoke podtalnice. Posledično je imel izvajalec otežene razmere zaradi črpanja vode in razmočenega terena. Dokončanje del pa bi lahko ogrozilo tudi predolgo odlašanje države s podpisom pogodbe o sofinanciranju. Občina Kamnik je namreč z lastnimi sredstvi ter krediti skoraj dve leti financirala vse tri projekte (kanalizacijo, vodooskrbo ter nadgradnjo CČN Domžale - Kamnik). Iz kohezij-skega sklada so do sedaj prejeli dobre tri milijone evrov, od tega slabih 504 tisoč evrov za izgradnjo vodovodne infrastrukture na južnem delu občine Kamnik ter dva milijona 528 tisoč evrov za nadgradnjo CČN Domžale -Kamnik. Ob začetku šolskega leta bo gradnja potekala tako kot ob zaključku prejšnjega šolskega leta, in sicer s polovično zaporo. Bo pa zapora sedaj omejena samo na območje Soteske. Kaj vse je še treba zgraditi? »V sklopu kohezijskih projektov je v Tuhinjski dolini treba vgraditi še dober kilometer kanalizacije ter črpališče v naselju Vrhpolje, še približno 2,7 kilometra vodovodnih cevi, ki potekajo v regionalni cesti, razvod do vodohrana Šmartno v Tuhinju ter vodohran Soteska s kapaciteto štiristo kubičnih metrov s pripadajočim ra-zvodom. Med naseljema Vrhpolje pri Kamniku in Soteska bo občina v naslednjih tednih zgradila tudi hodnik za pešce,« še pravi Torkar. Priklopi na kanalizacijo se začenjajo v Tunjicah Občina je prav v teh dneh dobila uporabno dovoljenje za kanalizacijo v Tunjicah. Po predaji ustreznih garancij bodo sistem predali v upravljanje Komunalnemu podjetju Kamnik, to pa bo obvestilo krajane, da se lahko začnejo priklapljati na sistem. Na območju Stranj, kjer so uporabno dovoljenje dobili februarja letos, se je na kanalizacijsko omrežje do sedaj na novo priklopilo že več kot petdeset objektov. »Občina Kamnik se na tem mestu občanom zahvaljuje za potrpežljivost med gradnjo. Zavedati se moramo, kako pomembna je skrb za čisto okolje in ohranjanje narave. Projekt bo zagotovo neposredno pozitivno vplival na razvoj območja in celotne družbe, zdravje ljudi, razvoj turizma, vrednost nepremičnin, kmetijsko dejavnost, zmanjšanje onesnaženosti in estetsko vrednost,« sporočajo iz občinske uprave. CENA ČIŠČENJA ODPADNE VODE V OBČINAH DOMŽALE, KAMNIK, MENGEŠ, CERKLJE NA GORENJSKEM, KOMENDA IN TRZIN Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik, d. o. o., (JP CČN) je izvajalec obvezne gospodarske javne službe čiščenja odpadne vode v občinah Domžale, Kamnik, Mengeš, Cerklje na Gorenjskem, Komenda in Trzin. Cena storitve čiščenja je oblikovana skladno z uredbo MEDO (Ur. l. RS 87/2012, 109/2012), ki določa, da se prihodki posebnih storitev upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena posamezne javne službe. Iz tega razloga je cena storitve čiščenja od 1. 7. 2016 malenkost zmanjšana in znaša 0,2378 evra/m3, za greznice 0,0086 evra/m3 in začetna omrežnina 0,8544 evra/m3 za vodomer. Cena čiščenja odpadne vode je med 114 obravnavanimi slovenskimi upravljavci četrta najnižja in se ni spremenila že od leta 2006. Strošek čiščenja odpadne vode znaša okoli 3-4 evre na mesec za povprečno gospodinjstvo. V teku je nadgradnja čistilne naprave za čiščenje dušikovih in fosforjevih snovi ter gradnja vstopnega objekta za sprejem večje količine odpadne vode, ki bo zaključena v oktobru letos. Po končani nadgradnji oziroma predvidoma v letih 2018-2019 se bo cena čiščenja odpadne vode zaradi povečanih stroškov predvidoma dvignila na povprečni nivo cene primerljivih čistilnih naprav v Sloveniji. Direktorica JP CČN, d. o. o., dr. Marjeta Stražar Kamničan ça petek, 3. julija 2016 3 Občinske novice Pometajo, barvajo, v • , • • Čistijo ... Občina Kamnik ima v programu javnih del zaposlenih deset delavcev, ki redno skrbijo za čistočo in urejenost starega mestnega jedra in njegove okolice. Jasna Paladin Kamnik - Delavci javnih del so v poletnih tednih vsakodnevno prisotni na številnih lokacijah po mestu in okolici, s svojim delom pa pomembno vplivajo k urejenemu videzu naše okolice. Nad njihovim delom bdijo na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti, gospodarske javne službe in finance, dela pa jim zares ne zmanjka. Skrbijo za čiščenje plevela na javnih površinah ob Ljubljanski, Kranjski, Steletovi, Cankarjevi in Kovinarski cesti, na Žalah, v Industrijski coni Perovo, na območju Mekinj in Godiča, na Novem trgu, ob Šolski ulici, Kajuhovi poti in marsikje drugje, urejajo žive meje, Javni delavci po Kamniku in okolici med drugim urejajo žive meje ... / Foto: Občina Kamnik skrbijo za urejeno okolico Doma kulture Kamnik, plačljivih parkirišč, Starega gradu, podhoda na Šolski ulici ... ter zelene površine v središču mesta, Parku Evropa, Kršmančevem parku, ob Titanovi brvi ... Vzdržujejo in vodijo javno stranišče, zalivajo cvetlične grede v mestu, pometajo in kako drugače čistijo staro mestno jedro, kosijo površine ob občinskih cestah (Volčji Potok-Rudnik, Volčji Potok-Ra-domlje, Povezovalna cesta, Perovo pešpot, Kolodvorska cesta ...), barvajo lesene klopi in lesene ograje od Povezovalne ceste do Titanove brvi, poskrbeli pa so tudi za odpravo posledic vandaliz-ma na spomeniku na Ko-piščih v Kamniški Bistrici in v podhodu na Šolski ulici. »Občina Kamnik je hvaležna javnim delavcem in zelo ponosna na njihovo delo in trud, saj s pridnostjo vsakodnevno dokazujejo, da so predani svojemu delu, kar se posledično kaže v urejenosti mesta Kamnik. Lepo bo bilo, če bi tudi občanke in občani poskrbeli, da njihovo delo ne bo zaman,« pa pravijo na Občini Kamnik. ... praktično vsakodnevno pometajo in čistijo ulice starega mestnega središča ... / Foto: Občina Kamnik ... in z barvanjem ograje in košnjo trave skrbijo za urejeno sprehajalno pot od Povezovalne ceste do Titanove brvi. Padla za svobodo nas vseh Člani Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik so ob spomeniku pri Titanovi brvi pripravili vsakoletno slovesnost v spomin na prvi dve žrtvi druge svetovne vojne na Kamniškem. Jasna Paladin Kamnik - Vstaja na Kamniškem se je začela 27. julija 1941, ko je kamniška bojna skupina dobila nalogo, da zažge vojaško skladišče bencina na Zapricah, minira smodnišnico, pretrga telefonske zveze s Kranjem, blokira vse ceste, ki vodijo v Kamniško okrožje, poruši mostova čez Kamniško Bistrico na Perovem ter napade še nekatere druge vojaške objekte v Kamniku, a akcija zaradi izdaje ni povsem uspela. Skupina je pri pe-rovski brvi čez Kamniško Bistrico padla v zasedo, Nemci pa so ubili borca Kamniške čete Dominika Mlakarja in Antona Miklavčiča, ki se ju Kamničani spominjajo kot prvi žrtvi druge svetovne vojne v občini. Kot je v svojem nagovoru poudaril podžupan Igor Žavbi, sta prva pad- la partizana umrla za svobodo nas vseh. »Danes smo tukaj zato, da se poklonimo njunemu junaštvu in se Spomenik pri Titanovi brvi je postavljen v spomin na prvi žrtvi druge svetovne vojne na Kamniškem. / Foto: Jasna Paladin spomnimo ter opomnimo, da se podobne grozote lahko zgodijo kadarkoli. V zadnjem obdobju smo priča mnogim terorističnim akcijam, ki se dogajajo po svetu in se vedno bolj približujejo Sloveniji. Vsi si srčno želimo, da nas ne doletijo in da med našimi državljani ne bo žrtev teh ljudi, ki stremijo samo k enemu cilju in gledajo zelo ozko. Naj bo današnja proslava v spomin in opomin tistemu, kar piše na spomeniku: 'Za svobodo vseh',« je med drugim povedal Žavbi. Slavnostni govornik letošnje proslave je bil ddr. Rudi Riz-man, srečanje pa so s kulturnim programom popestrili pevci DKD Solidarnost in recitator Goran Peršin. Anketa o prometu in mobilnosti v občini Kamnik - Občina Kamnik je junija začela s pripravo Celostne prometne strategije, ki bo podlaga za dolgoročni proces trajnostnega načrtovanja prometa v občini. Prvi korak za pripravo strategije je analiza obstoječega stanja, zato so pripravljavci objavili anketo o prometu v Kamniku, s katero v pripravo strategije želijo vključiti čim več pomembnih deležnikov ter zainteresiranih občanov. Anketa je v elektronski obliki dostopna na uradni spletni strani Občine Kamnik, tiskana verzija pa je dosegljiva tudi na ključnih mestih v občini, in sicer v preddverju občinske stavbe, Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik, Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik, Turistično-informacij-skem centru Kamnik, Domu kulture Kamnik, Hiši arhitekture na Šutni, na glavni železniški postaji in glavni avtobusni postaji. Rešene anketne liste je treba oddati do 10. septembra, med vsemi, ki bodo sodelovali, pa bodo izžrebali udeleženca, ki bo prejel praktično nagrado - vozovnico integriranega javnega potniškega prometa. J. P. Dotrajani odsek Ljubljanske ceste prenovljen Kamnik - Občina Kamnik se je v začetku avgusta lotila temeljite prenove dotrajanega 170-metrskega odseka Ljubljanske ceste, zaradi česar je bila ta med Korobačem in Svetilnikom tudi v celoti zaprta za promet. »Dela so obsegala ureditev odvodnjavanja, zamenjavo spodnjega ustroja oziroma preplastitev, vgradnjo nosilne asfaltne plasti in vgraditev zaključne obrabne plasti vozišča ter zaris vertikalne signalizacije,« nam je projekt, ki so ga izvedli delavci Komunalnega podjetja Kamnik, iz občinskega proračuna pa so zanj namenili 37 tisočakov, predstavil Sandi Borec z Občine Kamnik. Kot je še pojasnil, bo zaradi dotrajanosti prenove potreben tudi odsek Ljubljanske ceste v okolici nekdanjega Stola v dolžini približno tristo metrov. J. P. KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK OBISKI POTUJOČE KNJIŽNICE T: 031 693 920 september 2016 - junij 2017 PONEDELJEK MARKOVO: pri Zavasnikovih od 15.00 do 15.30 SELA: pri gasilskem domu od 15.45 do 16.30 SREDNJA VAS: pri gasilskem domu 16.45 do 17.15 HRUŠEVKA: pri Korošcu od 17.30 do 18.15 BUČ: parkirišče pri Vrankarju od 18.30 do 19.00 LAZE: za gostilno Lovec od 19.15 do 20.00 12. in 26. september, 10. in 24. oktober, 7. in 21. november, 5. in 19. december, 2., 16. in 30. januar, 13. in 27. februar, 13. in 27. marec, 10. in 24. april, 8. in 22. maj, 5. in 19. junij TOREK MEKINJE: pri oskrbovanih stanovanjih od 14.00 do 14.40 ŠMARTNO: pred KS od 15.00 do 15.30 ČEŠNJICE: na igrišču od 15.45 do 16.15 ŠPITALIČ: pri gasilskem domu od 16.30 do 17.15 ZG. TUHINJ: pri cerkvi od 17.30 do 18.15 ZG. TUHINJ: pri Kavsarju od 18.30 do 19.30 13. in 27. september, 11. in 25. oktober, 8. in 22. november, 6. in 20. december, 3., 17. in 31. januar, 14. in 28. februar, 14. in 28. marec, 11. in 25. april, 9. in 23. maj, 6. in 20. junij ČETRTEK ZG. PALOVČE: pred Budnarjevo hišo od 12.10 do 12.30 VRANJA PEČ: pred OŠ od 12.35 do 13.00 GODIČ: pri Hribarju od 13.20 do 13.40 ZG. STRANJE: pri gasilskem domu od 13.45 do 14.15 STAHOVICA: parkirišče Calcit od 14.30 do 15.15 BISTRIČICA: pri znamenju od 15.30 do 17.00 OKROGLO: pri mostu od 17.05 do 17.40 TUNJICE: pred OŠ od 18.00 do 19.30 1., 15. in 29. september, 13. in 27. oktober, 10. in 24. november, 8. in 22. december, 5. in 19. januar, 2. in 16. februar, 2., 16. in 30. marec, 13. april, 11. in 25. maj, 8. in 22. junij PETEK VOLČJI POTOK: pred KS od 14.00 do 14.30 ČRNA: med bloki od 15.00 do 15.30 ŽAGA: na avtobusnem postajališču od 15.45 do 16.15 KRIVČEVO: pri Jurčku od 16.30 do 18.00 GOZD: pri gasilskem domu od 18.15 do 19.15 2., 16. in 30. september, 14. in 28. oktober, 11. in 25. november, 9. in 23. december, 6. in 20. januar, 3. in 17. februar, 3., 17. in 31. marec, 14. in 28. april, 12. in 26. maj, 9. in 23. junij 4 petek, 19. avgusta 2016 Kamničan ^ Občinske novice, mnenja Iz poslanskih klopi Poslanci bi zabarantali slovenščino Glede na glasovanje v parlamentu o noveli Zakona o visokem šolstvu sredi letošnjega julija je videti, da je 46 držav -nozborskih poslancev pripravljenih opustiti slovenski jezik na univerzah - temelj, na katerem in zaradi katerega je nastala Slovenija. Da smo Slovenci hlapci, je pisal že Ivan Cankar. Del državne suverenosti smo leta 2004 prenesli v Bruselj. Tujcem poceni razpro-dajamo slovensko premoženje. Bomo zabarantali še materni jezik za angleščino? Univerzitetne elite, ki jih poznamo po finančnih aferah, motijo predavanja v slovenščini. Pa čeprav že sedanji Zakon o visokem šolstvu omogoča izvajanje več kot polovico predavanj v visokošolskih ustanovah v tujih jezikih. Zato da bi privabili tuje študente, od katerih si obetajo finančne koristi zase, bi na univerzah predavali le še v tujih jezikih. Elitam ni mar, da bi to zavrlo razvoj slovenskega strokovnega in znanstvenega jezika ter zmanjšalo kakovost in dostopnost študija slovenskim študentom. Na glasovanju o noveli Zakona o visokem šolstvu, ki predvideva, da lahko slovenski profesorji slovenskim študentom za denar slovenskih davkoplačevalcev predavajo v tujih jezikih, je 46 poslancev glasovalo za zakon, le 15 pa nas je bilo proti. Med podporniki sporne novele zakona so žal tudi kulturni minister Tone Peršak, večina članov parlamentarnega Odbora za kulturo ter oba poslanca italijanske in ma- džarske narodne skupnosti. Slednja poslanca v zakonu vidita priložnost za madžarski in italijanski jezik na slovenski univerzi. Verjamem, da bi bila oba poslanca narodne skupnosti odločno proti, če bi kdorkoli preganjal njun materni jezik iz italijanskih ali madžarskih univerz. Nad novelo zakona se zgraža 8500 podpisnikov spletne peticije, nasprotuje ji Slovenska matica, Društvo slovenskih pisateljev, ki zahteva odstop pristojne ministrice, visokošolski sindikat, slavistična stroka, Študentska organizacija Iskra, SAZU, eminentni svetovljani, kot sta doktor Evgen Bavčar, pisatelj Boris Pahor in drugi. Peticijo podpirajo tudi ugledne tuje univerze. Hudo pa mi je, da je moral izdajo slovenskega jezika pri svojih 103 letih doživeti pisatelj Boris Pahor. Pahor bo, če bo sporni zakon sprejet, izstopil iz Slovenske akademije znanosti in umetnosti, saj univerza v tem primeru ne bi več uživala njegovega spoštovanja. Jeseni nas torej čaka druga obravnava sporne novele zakona. Bomo Slovenci zmožni premagati koristolovska univerzite-tno-politična omrežja in zavrniti sporno novelo zakona? Mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka Vlada omogoča »prihvatizacijo« kriza je tovrstno kupovanje podjetij ustavila, vendar hkrati potopila izčrpana podjetja. Tretja etapa »prihvatizacije« pa poteka prav danes, ko se denar, v preteklosti naložen v davčnih oazah, znova vrača v Slovenijo. S tem denarjem izbranci s pomočjo kadrov v DUTB in SDH poceni kupujejo podjetja. SDH, ki ga je postavila leva koalicija, je tako Adrio Airways Tehniko namesto delavcem prodal poštnemu nabiralniku. Dejstva dokazujejo, da tretjo etapo »prihvatizacije« podpirajo v vladni koaliciji, kjer sicer v besedah nasprotujejo privatizaciji, v praksi pa v parlamentu niso želeli izglasovati niti opozicijskega dopolnila k zakonu o SDH, ki je zahtevalo, da se državna podjetja prodajajo znanim lastnikom, ne pa poštnim nabiralnikom. MATEJ TONIN, poslanec Proces privatizacije se je žal v praksi spremenil v tri etape »prihvatizacije«. Prva etapa se je začela v 90. letih, ko so posamezniki zlorabili neznanje in nevednost večine državljanov, s ki, opogumljeni z izjavami dr. s Jožeta Mencingerja, da so ^certifikati ničvreden papir, ?niso posvečali pretirane pokornosti takratnemu lastninjenju družbenega premoženja. i Druga etapa se je začela v 5 času gospodarske konjunkturi re po letu 2004, ko so drekih torji velikih podjetij želeli pos-5 tati tudi njihovi lastniki. Podjetij i seveda niso kupovali s svojim ^denarjem, ampak z denarjem Š teh podjetij samih. Finančna N.Si Razvoj podeželja v občini Občino Kamnik poleg samega mesta tvori tudi razgibano podeželje, ki pa za lokalno politiko predstavlja poseben izziv pa tudi vrsto priložnosti. Jasna Paladin Kamnik - Kako je v občini poskrbljeno za razvoj podeželja v primerjavi z mestom, s kakšnimi težavami se krajani z vasi soočajo in kakšni so njuni predlogi s tega področja, smo vprašali svetnika, ki prihajata s podeželja -Mateja Tonina (NSi) in Karlo Urh (LMŠ - Naprej Kamnik). Izjemen potencial za razvoj turizma »Upravljanje tako raznolike občine, kot je Kamnik, je izjemno zahtevno. Dolžnost občine je, da vsem občanom zagotovi čim bolj enake standarde bivanja. Potrebe ljudi v mestu in na podeželju so v osnovi podobne: želimo si dobro in varno prometno infrastrukturo, dostopno komunalno infrastrukturo in dosegljive rekreativne površine. Bistvena razlika med mestom in podeželjem je v razdaljah, terenu in posledično ceni izgradnje ter vzdrževanja infrastrukture. V mestu je zaradi koncentrirane poseljenosti in ugodnejšega terena strošek izgradnje na prebivalca nižji, na drugi strani pa je na podeželju pripravljenost prebivalstva za sofinanciranje in pomoč pri izgradnji infrastrukture dosti večja. V občini Kamnik lahko na ■k m W Matej Tonin / Foto: Gorazd Kavčič podeželski del občine gledamo s simpatijo in naklonjenostjo. Podeželje ima izjemen potencial za razvoj turizma, ki lahko blagodejno vpliva na celotno občino. Sam prihajam iz Tuhinjske doline in lahko potrdim, da ljudje ostajajo na podeželju, gradijo nove hiše, obnavljajo stare. To me izjemno veseli, saj kaže na to, da je bilo tudi v preteklosti storjenega veliko za skladen razvoj občine. Vse skupaj nalaga veliko odgovornost tudi sedanjemu vodstvu občine, da razvoja podeželja ne sme zanemariti v prihodnje. Svetniki NSi - krščanskih demokratov smo v občinskem svetu glasnik skladnega razvoja vseh območij občine. Pri sprejemanju občinskega proračuna poskrbimo, da je v prora- čun vključenih čim več investicij v prometno, komunalno in družbeno infrastrukturo,« pravi Matej Tonin. Ključno je povezovanje Veliko izkušenj z delom v podeželski krajevni skupnosti ima tudi Karla Urh, ki prihaja iz KS Kamniška Bistrica. »Za informacijo bralcem naj povem, da segajo meje naše KS od propadle smodnišnice do Velike planine. Že nekaj časa spremljam problematiko svojega kraja in menim, da so različna mnenja ljudi, ki se povežejo, ključ za uresničevanje ciljev. V zadnjih letih so se zgodile velike spremembe na področju cestne infrastrukture. Pridobili smo varno pešpot - pločnik od Spodnjih Stranj do Stahovice, obnovili smo regionalno cesto Kamnik-Stahovica, asfaltirali smo cesto na Slevo, razširili makadamsko cesto v Zakal, obnovili in asfaltirali cesto v Županje Njive in del Kregarjevega proti Bi-stričici. Z lastnimi sredstvi in pomočjo podjetja Calcit smo obnovili in asfaltirali cesto do cerkve ter prostor ob mrliški vežici v Stranjah. Uspešno se je zaključila izgradnja kanalizacije v Stranjah, Stahovici, Županjih Njivah, del Kregarjevega, del Bistričice. Krajani se tako že Karla Urh / Foto: Gorazd Kavčič lahko priklapljajo na kanalizacijsko omrežje,« uvodoma našteje Urhova. »Želim si, da bi čim prej zaključili izgradnjo kanalizacije v Bistričici, Stolniku, Spodnjih Stranjah, Kamniški Bistrici in Stahovici, da bi obnovili in dogradili vodovodno omrežje severno in ob zajetju Iverje, da bi nadaljevali z gradnjo šolskih poti, da bi prenovili telekomunikacijsko povezavo, zgradili nov most v Stranjah in kolesarsko stezo ter povezali dolino Kamniške Bistrice s Kamnikom, da postane cesta v Kamniško Bistrico od zaključka Stahovice plačljiva ter da se cesta na Veliko planino asfaltira in uredi parkirišča,« nam načrte in želje krajanov KS Kamniška Bistrica predstavi Karla Urh. Prejeli smo Kje je kamniški nogomet? Odgovor na pojasnilo, ki ga je v imenu Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik napisal Franci Kramar in v imenu Upravnega odbora Nogometnega kluba Kamnik Martin Vengust v Kamničan-ki 10. junija 2016. Avtorja v odgovoru na napisan prispevek že v uvodnem delu uporabljata taktiko napada kot najboljše obrambe proti podpisanemu Miladinu Laloviču iz CNIK in ga obto-žujta spodkopavanja integritete in zavajajočega pisanja. Na tem mestu bi želel poudariti, da je civilna iniciativa neposredna oblika sodelovanja državljanov. Iniciativa se zbere okrog zadeve, na katero želi opozoriti, hierarhično ni urejena in registrirna kot društvo. O tem, kdo bo prvopodpisani ali najbolj aktiven v CNIK, odločamo sami. NK Kamnik je društvo v javnem interesu na področju športa. Zakon določa, da so vsi dokumenti društva v jav- nem interesu in javni. Glavni razlog, da smo se organizirali v CNIK, je, da vi delate tajno in v nasprotju z odločbo. CNIK bo prenehala svoje delovanje takoj, ko bo 'novoizvoljeno' vodstvo začelo delati tako, kot določa statut kluba, ko bomo lahko predsednika kluba pozdravili na zboru članov ali kakšni tekmi, ko ne boste več skrivali skupščin in zapisnikov. Iz zapisnika, ki smo ga pridobili na UE, je razvidno, da je bil g. Martin Ven-gust izvoljen s 13 glasovi (trenerji, UO, NO, disciplinska komisija). Sprašujemo se, zakaj niso bili povabljeni vsi člani kluba. Ko boste pokazali potrdila o plačani članarini in nekaznovanosti za vse izvoljene na dan 22. 4. 2014, boste dokazali, da ste člani kluba. Predsednik, 5. 5. 2016 smo vas zaprosili za zadnji zapisnik občnega zbora z dne 29. 3. 2016, ki ste ga morali sklicati ne po svoji volji, odgovora še ni. Predsednik, letos sta bili dve tekmi mlajših selekcij prvič v zgodovini prekinjeni, ste koga kaznovali, javnost obvestili? Predsednik nogometnega kluba je v programu za leti 2015 in 2016 napisal, da se bo uredilo članstvo, članske izkaznice in da bodo trenerji pridobili licence. Na spletni strani je bilo objavljeno obvestilo o članstvu, v katerem zaradi nepopolne evidence pozivate vse (nekdanje) člane do 22. 10. 2014, s tem tudi posredno priznavate, da skupščina ni bila legitimna. Ko mi to vse napišemo, mi zavajamo in razbijamo klub in občino, a smo le citirali vaše izjave. Pogoji za dodeljevanje sredstev in prijavljanje na razpise pa je ravno urejeno članstvo in li-cencirani trenerji. Na očitke g. Francija Kramarja pa odgovarjam, da je bila CNIK povabljena na sestanek 8. 9. 2015. Naš namen je bil, da vodstvo Zavoda in Občine Kamnik seznanimo s tem, kako nekateri klubi (ne)spoš-tujejo zakona o društvih. Zapisnika sestanka še nismo prejeli, organizator sestanka je bil g. Kramar. Disciplinska komisija MNZ je NK Kamnik kaznovala, ker trener nima ustrezne licence, o tem je bila 13. 4. 2014 obveščena direktorica zavoda. Na občnem zboru 23. 6. 2014 smo pod točko 3 delovnega predsednika Francija Kramarja seznanili, da vpogled zadnje seje ni možen. Takrat, ko drugi vodijo skupščino, se zapisnik dobi v eni uri po skupščini, ko pa vi vodite, pa hodimo na UE. Pozivamo vas, da rezul- tate svoje revizije objavite, kdo je bil naročnik in plačnik revizije, kdo je opravil revizijo, kakšna je bila revizija (notranja ali zunanja) in predvsem da se poročilo opravljene revizije objavi. Predlagamo, da si avtorja odgovora prebereta in se seznanita s statutom kluba in pravilnikom za sofinanciranje športnih programov in o tem, kaj je društvo v javnem interesu na področju športa. Glede na vse to lahko zaključimo, da nogomet v Kamniku propada. Nogomet v Kamniku bomo gledali samo še na Žogariji ali Kvadratonu. Tudi nedavno kupljeno igrišče na Duplici verjetno ne bo dobilo licence NZS zaradi nerazumljivih posegov ob igrišču. Na koncu pozivamo g. Francija Kramarja, da se javno opraviči meni osebno in hkrati bralcem Kamničan-ke zaradi lažnih navedb o seznanjanju Policijske postaje Kamnik. To je razvidno iz izjave št.: 22994 /2016/2 s Policijske postaje Kamnik, z dne 8. 7. 2016, ki smo jo predložili uredništvu časopisa. Miladin Lalovic, Civilna nogometna iniciativa Kamnik (CNIK) Kamničan petek, 19. avgusta 2016 5 Aktualno Dnevni center vrata odpira s septembrom Jasna Paladin Kamnik - Po dobrem letu dni zbiranja denarja, temeljite prenove in vrste del člani Društva staršev otrok s posebnimi potrebami te dni urejajo še zadnje stvari pred odprtjem težko pričakovanega dnevnega centra za mlade gibalno ovirane osebe, ki ga bodo 1. septembra odprli v prostorih nekdanjega Alpre-ma na Usnjarski cesti. Odprt društvo zdaj lahko zaposlilo tudi dve strokovni delavki, ki bosta dnevno varstvo izvajali. Predvsem pa se zahvaljujemo Katji Vegel iz občinske uprave, ki nam je vseskozi res srčno pomagala. Me smo namreč zgolj mame, ki vsega ne vemo, hodimo pa tudi v službo, zato bo ta center za nas izjemnega pomena,« sta nam povedali vodji društva Andreja Potočnik in Silva Rakovič. Gibalno ovirani mladi in njihovi svojci že nestrpno čakajo, da bo dnevni center septembra odprl svoja vrata. bo vsak dan med tednom med 6. in 16. uro, za uporabnike pa bo brezplačen. Pri obnovi so članom s pomočjo v obliki materiala, dela in denarja pomagali številni obrtniki, denar pa so spomladi zbirali tudi na dobrodelnem koncertu. »S finančno pomočjo občine je Dela v dnevnem centru še ni zmanjkalo, treba ga bo tudi opremiti, zato društvu še vedno lahko pomagate z nakazilom na TRR: SI56 0231 2025 6852 517 (NLB) - Društvo staršev otrok s posebnimi potrebami, p. p. 60, 1240 Kamnik, veseli pa bodo tudi kakšnega računalnika. Kamniški nevladniki gredo v šolo Regionalno stičišče nevladnih organizacij osrednje Slovenije bo oktobra organiziralo akcijo NVO gre v šolo. Prijave nevladnih organizacij sprejemajo do konca avgusta. Jasna Paladin Kamnik - V akciji NVO gre v šolo sodeluje že več kot deset lokalnih društev in zavodov. Predstavitev nevladnih organizacij iz lokalnega okolja bo potekala v okviru tedna otroka, v torek, 4. oktobra, od 8. do 12. ure, in sicer za učence OŠ Toma Brejca Kamnik. »Namen akcije je predstavitev nevladnih organizacij in njihovih dejavnosti in projektov učencem, staršem in učiteljem. Učence in starše želimo seznaniti z različnimi prostočasnimi dejavnostmi, z možnostjo aktivnega vključevanja v lokalno okolje. Dejavnosti oz. programe lokalnih društev in zavodov pa bi se dalo vključiti tudi v šolski učni načrt,« pravi koordinatorka projekta Mojca Hauptman. Ravnateljica OŠ Toma Brejca Kamnik Mojca Rode Škrjanc pravi, da se bodo akciji z veseljem pridružili, umestili jo bodo v dan dejavnosti za učence druge triade. Šola sicer že dobro sodeluje z odbojkarskim in plavalnim klubom ter s plesnimi šolami, želijo pa si več sodelovanja s humanitarnimi organizacijami in folklornimi skupinami. V šoli se bodo v okviru akcije izvajale delavnice, športne in kulturne aktivnosti, med drugimi se bodo predstavili gasilci, čebelarji in sadjarsko-vrtnarsko društvo ter Kulturni dom Franca Bernika Domžale in Društvo botrov otrok TWIMC. Programu za učence bo sledila okrogla miza s predstavitvijo dela nevladnih organizacij v lokalnem okolju, ki bo namenjena učiteljem in predstavnikom sveta staršev. V Stičišču NVO Osrednje Slovenije pravijo, da se lokalne nevladne organizacije akciji še lahko pridružijo. Prijave sprejemajo do konca avgusta, več informacij pa na številki 059 927 619. Do muzeja po asfaltu 3 i. stran Prenova se bo nadaljevala tudi v prihodnje Na severni strani osrednjega grajskega poslopja so nedavno zamenjali šest oken s pol-kni, tri polkna ter balkonska vrata. »Okna na severni steni gradu so menjali v dveh fazah - leta 2012 in letos. Upamo, da se bo obnova oken nadaljevala hitreje kot do sedaj, kajti to pomeni zelo velik energetski prihranek pa tudi ne prihaja do uničevanja notranjosti gradu. Nekatera okna izvirajo še iz konca 19. stoletja, druga so izdelali v 30. letih 20. stoletja ali pa ob nastanku muzeja, leta 1963. Prav vsa pa so dotrajana in potrebna zamenjave,« še pravi Torkarjeva in odgovarja, da bo treba skladno s konservatorskim načrtom narediti še veliko. Čaka jih dokončna menjava oken, statična sanacija vseh treh objektov in obeh vogalnih paviljonov obzidja, na kar opozarja tudi vidno gibanje terena oziroma posedanje zahodnega dela gradu in številne razpoke. »Za obogatitev turistične ponudbe Kamnika in muzeja je a: t* ■ ' ■ "-Ti -, ,.- ■ " --J' CA - . I - J JI 1 1 H . HK1 HM ■ C -V L: > 'j ri&tfK \ Jkl j fjtf aîT- ■ü ■ -- ^J. L ■ * r"- rj||_ gt? jf '^.Ivj . Do muzeja na Zapricah vodi na novo asfaltirana in osvetljena Muzejska pot. / foto: jasn nujno potrebna obnova prostorov v stranskem poslopju, ki je enostavno dostopno tudi za obiskovalce s posebnimi potrebami in starejše obiskovalce. V pritličju je v načrtu večnamenska dvorana za razstave, sprejeme, kongrese, poroke, predavanja v velikosti devetdeset kvadratnih metrov. Sledijo sanitarije, ki imajo poseben, ločen vhod (kar je nujno za vse prireditve, ki se tudi odvijajo v okolici gradu - se- daj imamo samo eno stranišče v samem gradu), recepcija oziroma soba za pedagoško--andragoško ponudbo ter manjša prostora za gostinsko dejavnost. Predvsem z ureditvijo dvorane in sanitarij bi močno izboljšali dostopnost za vse skupine obiskovalcev, kajti večino rednih dejavnosti, kot so večeri, koncerti, predavanja, pedagoške dejavnosti, razstave ipd. bi tako premestili v pritličje,« še pravi direkto- rica in se dotakne raziskave o zadovoljstvu obiskovalcev muzejskih enot, ki jo je v Kamniškem zborniku letos objavil Igor Podbrežnik. Prav otežen dostop je bil tisti, ki je motil največ obiskovalcev, skladno z rezultati ankete pa so nedavno namestili nekaj novih orientacijskih oznak po razstavah, načrtujejo pa tudi poenotenje odpiralnega časa z večino muzejev po svetu, torej med 10. in 18. uro. V Arboretum prihaja Čarobni dan Čarobno doživetje za vso družino bo letos 28. avgusta. Jasna Paladin Volčji Potok - Zadnja avgustovska nedelja bo v Arbore-tumu Volčji Potok letos že sedmo leto zapored v znamenju doživetja za družine, ki so ga letos poimenovali Čarobni dan z Lidlom. »Čarobni oder bodo tudi letos zasedli številni glasbeni izvajalci, plesne skupine in druge animacijske ekipe. Za čarovnije polno vzdušje bodo skrbeli: Samuel Lucas, Omar Naber, Nuša Derenda, Trkaj, Eva Černe, Rok 'n' Band, Help! A Beatles Tribute Band, Skupina Joker, Alenka Gotar in njena pevska šola (Pevska šola Alenke Gotar), Ansambel Anžeta Šuštarja, Glasbeni studio Osminka, F & B Acrobatics, Mestna godba Ka- mnik, Društvo kamniških mažoretk Veronika, Gašper Rifelj, Nushy, Matevž Šavora, Žiga Lakner, The Artifex, Bolero, Jay Dance Studio, Plesna šola Miki, Moderna glasbena šola - POP Akademija, Zavod Talent-si, v okviru katerega se bodo predstavili domači in tuji mladi talenti, ter seveda simpatični srček Zdravko Lidl, ki bo na odru premierno zapel svojo novo pesmico. Na voljo bodo tudi številne ustvarjalne, plesne, športne in druge delavnice,« pravijo organizatorji - Zavod Zaupanje in Netvizija. Tudi letos ne bodo pozabili na dobrodelnost. Z zbranim denarjem bodo otrokom iz socialno ogroženih družin omogočili obiskovanje izven-šolskih dejavnosti. GG POČITNICE / 7 DNI / OD 3. DO 10. SEPTEMBRA 2016 ČRNOGORSKA RIVIERA VABI Črnogorska obala je v začetku septembra še zelo prijetno topla, najhujša gneča in vročina pa sta že mimo. Zato vas vabimo na pozno poletno druženje v Črni gori. Bivali boste v hotelu Sato 4* Sutomore, se sončili, kopali ali sprehajali ob morju. V hotelu Sato je ponudba all inclusive light. Ves teden boste uživali v hotelu, ob zunanjem bazenu, na plaži, na sprehodih ali se nam pridružili (doplačilu na kraju samem) na lepih izletih v bližnjo in daljno okolico: celodnevni avtobusni izlet po Črni gori, poldnevni avtobusni izlet na Skadarsko jezero z ogledom vinske kleti in degustacijo vin, panoramski izlet z ladjo in celodnevni izlet v Tirano (navedeni izleti so za doplačilo in bodo izvedeni v primeru prijav določenega števila potnikov). Odhod avtobusa iz Kranja: 2. septembra 2016 ob 23. uri Povratek domov: 10. septembra 2016 po kosilu Prihod v Kranj v poznih večernih urah. CENA POTOVANJA ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA: SAMO 399 EUR Cena vključuje: • 7-krat all inclusive light v hotelu SATO 4* Sutomore, • turistično pristojbino, • avtobusni prevoz Kranj-Sutomore-Kranj, • Kompasovega predstavnika / animator ja v hotelu. Možna doplačila (ob prijavi): za enoposteljno sobo 199 EUR. Doplačila vodniku/predstavniku na potovanju za dodatne izlete. ORGANIZATOR POTOVANJA: Kompas d. d. 'f^ PRIJAVE SPREJEMAJO: Kompas Kranj (Slovenski trg 6, tel. 04/2014 261) in KOMPAS Kompas Škofja Loka (Kapucinski trg 8, tel. 04/5111 770). Gorenjski Glas 6 petek, 19. avgusta 2016 Kamničan ^ Iz naših krajev Anina nedelja v znakovnem jeziku Tunjiški župnik Edi Strouhal je na Anino nedeljo somaševal v slovenskem znakovnem jeziku. Župnik Edi Strouhal znanje slovenskega znakovnega jezika uporablja tudi v svoji duhovni službi. Aleš Senožetnik Tunjice - Na tradicionalno Anino nedeljo je v cerkvi svete Ane v Tunjicah tamkajšnji župnik Edi Strouhal somaševal v slovenskem znakovnem jeziku. Prav Strouhal, ki je po rodu Čeh in je v Slovenijo prišel iz Vojvodine, je v slovenskem bogoslužju uvedel tako imenovano kretanje in ga redno uporablja v svoji duhovni službi. Jezika se je začel učiti še kot študent teologije, leta 2007 pa je v znakovnem jeziku daroval svojo prvo mašo. Gluhi so me z veseljem sprejeli in so bili veseli, da se je tudi duhovnik naučil tega jezika,« pravi Strouhal, ki je skupini gluhih, ki so se udeležili maše ob ponovitvi praznovanja zavetnice tunji-ške cerkve svete Ane, prevajal v znakovno govorico. Ob tokratnem prazniku je mašo sicer daroval stolni prošt Jožef Lap, poleg tunji-škega župnika pa je somaše-val še Jure Koželj. Slovesnost so polepšali pritrkoval-ci ter tunjiški pevci. Po maši so pod vodstvom Mare Vilar zapele ljudske pevke iz Domžal, ki se jim je pridružil tudi prošt Lap. Družno so ob prigrizku poskrbeli, da se je praznično vzdušje nadaljevalo tudi pred cerkvijo. MestniKino Domžale Ljubljanska 61. Domžale t. 722 50 50 www.kd-domzale.si Košnja po novem in po starem Lanska uspešna predstavitev različnih kosilnic in kmetijskih strojev na Jeričevem travniku v Velikem Hribu je bila povod za to, da se je Robert Zalaznik skupaj z drugimi tuhinjskimi kmeti odločil, da predstavitev na njegovem bregu ponovijo tudi letos. Marinka Mošnik Veliki Hrib - S traktorji in kmetijskimi stroji različnih znamk so sredi julija predstavili kompletno sene-no linijo: najprej so pokosili travo, potem jo z obračalniki oziroma »pajki« obrnili, z zgrabljalniki zgrabili skupaj in nazadnje z balirnimi stroji naredili še bale. Letos so prikazali tudi košnjo po starem. Povabili so sedem tuhinjskih koscev, ki so en-dva-tri z naravnim brusnim kamnom nabrusili ročne kose in z velikimi zamahi pokosili tisto, kar je še ostalo. Izkazale so se tudi ženske, ki znajo še presneto hitro in na čisto pograbiti seno z lesenimi grabljami! Na koncu so ugotovili, da so jim dodelili premajhno površino, saj so košnjo vzeli zares, a se še ogreli niso, že so morali končati! Sledilo je prijetno druženje s piknikom. Glavni sponzor je bil OO SLS Kamnik, sponzorji pa tudi zastopniki in prodajalci kmetijskih strojev ter K S Tuhinj. Ob hrani in pijači so zbrani po-komentirali obnašanje posameznih strojev, si izmenjali izkušnje, kako si olajšati spravilo sena na hribovskih kmetijah. Starejši so obujali spomine na ročno košnjo. Vse kaže, da bo podobna predstavitev tudi prihodnje leto, saj so udeleženci že delali načrte za prihodnost. Na Jeričevem travniku so se zbrali mojstri košnje po novem in po starem. / foto: vojko tonin S traktorji in kmetijskimi stroji različnih znamk so travo najprej pokosili, jo nato obrnili, zgrabili skupaj in nazadnje naredili še bale. / Foto: Vojko Tonin Veselica na vasi mora biti V Tunjicah se vsako leto 19. julija spomnimo krajevnega praznika. To je dan za naš kraj in vaščane. V ta namen smo letos člani Krajevne skupnosti Tunjice na toplo poletno soboto, 23. julija, na igrišču pod POŠ Tunjice pripravili veselico. Matjaž Sedušak Tunjice - To je bila veselica, kot je že dolgo ni bilo in ki smo jo vsi tako zelo čakali. Namreč, že nekaj let v Tunjicah prave domače veselice ni bilo. Za veselje in zabavo je odlično poskrbel ansambel Galop, ki je vaščane in obiskovalce s svojo poskočno glasbo držal pokonci vse tja do jutranjih ur. Njihova glasba in energija članov ansambla sta privabili veliko plesalcev na plesišče. Dogajanje celotne veselice je popestril bogat srečelov. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so nas izdatno podprli pri izvedbi srečelova. Ta je bil več kot i vifri ?KSa Glasba je na plesišče privabila veliko plesalcev. uspešen in ob polnoči je napočil trenutek, ko je žreb določil dobitnika glavne nagrade. Skuterja je dobil domačin Peter Galjot, ki je povsem presenečen prišel prevzet nagrado in skoraj ni mogel verjeti, da je to res. Poskrbljeno je bilo tudi za dobro hrano in pijačo. Zahvaljujemo se tudi domačim gasilcem, ki so vestno skrbeli za varnost in red na veselici, ter vsem drugim, ki so kakorkoli pripomogli pri organizaciji veselice. Lepo je, ko vsaj enkrat v letu pride dan, ko poskrbimo, da ohranjamo tradicijo. Veselica na vasi mora biti! Drugo leto pa zopet ponovimo. Kamničan ^ petek, 19. avgusta 2016 7 Argentinci vrnili obisk V sredo, 3. avgusta, so dvorano Kulturnega društva Tuhinj obiskali mladi argentinski Slovenci iz Mladinske gledališke skupine Slomškovega doma ter se predstavili s komedijo TOC TOC v slovenskem jeziku. Jasna Paladin Mala planina - »Mala in Gojška planina, kjer smo letos ustvarjali likovniki, sta kar nekoliko zapostavljena dela velikoplaninske planote, hkrati pa sta s slikarskega vidika nepokvarjena in avtohtona. Zato smo letos tretjič na Mali planini, drugi bienale zapored. Prav tako imajo oskrbniki Domžalskega, Jarškega in Črnuškega doma posluh za naše ustvarjanje in tovrstne dogodke, česar ne bi mogel trditi tudi Jasna Paladin Kamnik - Člani Likovnega društva Senožeti Radomlje, ki večinoma prihajajo iz domžalske občine, se te dni v prostorih Občine Kamnik predstavljajo že tretjič, saj jih je med njihovimi člani tudi več iz Kamnika. Tokrat so svoja dela razstavili trije člani skupaj: Alenka Sušnik in Vojko Turšič iz Kamnika ter Nada Dimic iz Radomelj (slednja se odprtja razstave ni udeležila). Vsi so člani društva že vrsto let, tokratne slike - večinoma modernistične - so nastale v zadnjem obdobju, predvsem na likovnih kolonijah, ki se jih člani redno udeležujejo. Alenka Sušnik je na odprtju poudarila, da je kot ljubiteljska slikarka iz društva odnesla ogromno znanja in da jo zanima predvsem raziskovanje v umetnosti. Značilne za njena dela so moč- za druge,« nam je ob obisku na planini povedal predsednik Likovnega društva Tone Kranjc Kamnik, Dušan Štrajhar, ki je tudi sam poprijel za slikarski čopič. Vabilu organizatorjev se je letos odzvalo petindvajset akademskih in ljubiteljskih slikarjev, med njimi tudi šest Kamničanov, pa tudi umetniki iz Armenije, Ukrajine, Rusije, Bosne in Hercegovine in celo Kitaj -ske. Ob prihodu na Malo planino jih je pozdravila deževna fronta, naslednje jut- ne in tople barve v sodobnem likovnem jeziku z elementi kubizma. »Uživam v tem, rada slikam in raziskujem, to me kar nekako drži pokonci, v podporo pa mi je tudi družina,« je z zanosom dodala. Tudi Vojko Turšič je član že vrsto let. »Pritegnilo me je predvsem načrtno delo našega odličnega men- ro pa mraz in celo nekaj snežink, zato se jih je večina s svojimi slikarskimi platni, barvami in čopiči raje zadrževala v bližini varnega zavetja planinske koče. Tema ustvarjanja je bila sicer prosta, a je večina slikarjev motive iskala prav v neokrnjeni naravi svoje okolice. »Tukaj na planini smo zaradi višine slikarji bolj izpostavljeni vremenskim neprilikam, a narava je vseeno tista, zaradi katere se radi vračamo,« nam je povedal Stane Balantič, ki se je torja Janeza Zalaznika, od vsega pa me je najbolj motivirala figura, ki je v slikarstvu nekaj najtežjega in težko obvladljivega. Delo Likovnega društva Se-nožeti, ki letos praznuje petnajstletnico delovanja in trenutno združuje 34 članov, je predstavila predsednica Danica Šraj. »Za naše delo je bienala na povabilo organizatorjev udeležil drugič. Pogled z Domžalskega doma na okoliške pašnike je na slikarsko platno skušal ujeti tudi Lojze Berlec, medtem, ko si je Dušan Štrajhar svoj atelje postavil pri Črnuškem domu. Slikarji bodo z bienala prispevali vsak po eno sliko, nastala dela pa bodo člani društva, ki so z mislimi in pričakovanji že pri prihodnjem, jubilejnem bienalu, razstavili oktobra v prostorih Občine Kamnik. značilen študijski pristop, saj imamo svojo likovno šolo. Naš cilj je predvsem prispevati k likovni pismenosti in razumevanju sodobne likovne umetnosti, jo spoznavati in lahko z njo tudi polemizirati. Tisti, ki gojimo ljubezen do likovne umetnosti, moramo biti vsaj toliko izobraženi, da si lahko ogledamo razstave profesionalcev. Žal zaradi likovne nepismenosti galerije mojstrov v Sloveniji ostajajo prazne, po drugi strani pa je vedno več samovšečnih amaterskih ustvarjalcev -mi želimo utrditi to vez med pravo in ljubiteljsko umetnostjo.« Žal je bilo - verjetno zaradi dopustov - ob odprtju tokratne razstave večinoma prazno tudi občinsko preddverje, sta pa razstavo likovnikov pospremila župan Marjan Šarec in podžupan Matej Slapar. Monika Jeglič Laze v Tuhinju - Mladi igralci so doma iz kraja Ramos Mejia, ki leži zahodno od argentinske prestolnice Buenos Aires. Pred tremi leti jih je v Argentini obiskala ekipa KD Tuhinj, zdaj pa so v veliko veselje publike vrnili obisk. Dvorana kulturnega doma je namreč pokala po šivih. Zapolnjeni so bili vsi prostori v dvorani, poleg tega je velika množica gledalcev spremljala predstavo iz preddverja. Zgodba predstave se je dogajala v čakalnici priznanega zdravnika dr. Zidanška, kjer je šest oseb čakalo, da bi jih zdravnik sprejel. Iz neznanih razlogov je ta s prihodom odlašal, zato je njegova tajnica poprosila paciente za potrpljenje. A čas je tekel, zdravnika pa še vedno ni bilo na spregled in paci- enti so si kar sami organizirali skupinsko terapijo, s katero so želeli premagati svoje težave - obsesivno kompulzivno motnjo (španska kratica zanjo je TOC). A kaj, ko je kmalu v mirni čakalnici nastala prava zmešnjava, ki je gledalce v dvorani neizmerno zabavala, saj so nastopajoče nagradili z bučnim aplavzom. Po predstavi je Kulturno društvo Tuhinj igralce tudi pogostilo, slovensko-argen-tinski prijatelji pa so še dolgo v noč obujali spomine, kovali nove skupne prigode ter drug drugega bogatili s svojimi izkušnjami. Mladi igralci so tako uspešno prebili led turneje po Sloveniji. Nastop na Lazah so dopolnili še z nastopi v Velikih Laščah (4. 8.), na sevni-škem gradu (6. 8.), v Begunjah (7. 8.), v Šentjoštu (11. 8.) in Škofji Loki (13. 8.). Kultura Slikarji na Mali in Gojški planini Minuli konec tedna so člani Likovnega društva Tone Kranjc organizirali že deveti Mednarodni likovni bienale Velika planina, ki pa je letos že drugič zapored potekal ob Domžalskem domu na Mali planini. Stane Balantič j Foto: Jasna Paladin w Dušan Štrajhar j Foto: Jasna Paladin Kamničani pri Senožetih V prostorih Občine Kamnik je do 6. septembra na ogled razstava likovnih del treh članov Likovnega društva Senožeti Radomlje, tudi dveh Kamničanov - Alenke Sušnik in Vojka Turšiča. Mladi igralci iz Argentine so na veliko veselje publike zaigrali tudi na Lazah. / Foto: Kulturno društvo Tuhinj komedija / Cafe Society / režija: Woody Allen / igrajo: Jesse Eisenberg, Kristen Stewart, Steve Carelljeannie Berlin, Blake Lively, Parker Posey, Corey Stall, Ken Stott/2016, ZDA AVGUST PRIPORO ČAM O Film, umeščen v trideseta leta 20. stoletja, sledi v Bronxu rojenemu mladeniču v Hollywood, kjer se zaljubi v čedno tajnico svojega vplivnega strica, ter nazaj v New York, kjer ga prevzame nočno življenje tamkajšnje visoke družbe. Najnovejša komedija Woodyja Allena je posvetilo zlati dobi Hollywooda ter romantična pripoved o sanjah, ki nikoli ne umrejo. MESTNI KINO DOMŽALE Mestni vino ^ Ljubljanska 61, Domžale r sledite nam tudi na Facebooku Domžale T 722 50 50 www.kd-domzale.si facebooti.com/mcstnikino.bomzalc 8 petek, 19. avgusta 2016 Kamničan ^ Zanimivosti Kombinacija sladkih in bolj slanih okusov čokolade s trničem je k stojnici privabila kar lepo število obiskovalcev Kulinaričnega večera na Glavnem trgu. / foto: a. b. Kulinarični konec tedna Med 5. in 7. avgustom je Kamnik gostil različna kulinarična dogajanja, ki so v center mesta pripeljala tako radovedneže kot tudi tiste, ki so se ustavili z namenom raziskovanja oziroma okušanja. Osrednja kulinarična posebnost in glavna zvezda je bil sir trnič z Velike planine. Alenka Brun Prvi večer Kulinaričnega vikenda se je Glavni trg spremenil v dnevno sobo. / Foto: A. Kamnik - Dneve trniča, ki se v Kamniku odvijajo vsako leto v začetku avgusta, so letos nadgradili Kulinaričnim vikendom tradicionalnih lokalnih jedi Okusi Kamnika. Začel se je začel s petkovim Kamniškim kulinaričnim večerom, ko so Glavni trg v mestu spremenili v udobno dnevno sobo z ležalniki, številni kamniški ponudniki pa so se na stojnicah predstavili z lokalnimi jedmi, tako da mestnega jedra ni nihče zapustil lačen ali žejen. Prisotni so lahko pokusili tudi nov produkt Okusov Kamnika: čokoladi s trničem in ru-šovcem; glasbeni del večera pa so organizatorji zaupali domačinoma Manci Berlec in Mateju Zoretu. Sobotno dopoldne je bilo namenjeno kulinaričnemu vodenju po mestnem jedru. Nabralo se je več kot štirideset zainteresiranih, turistična vodnika Andreja Čokl in Matjaž Spruk sta jih razdelila v dve skupini, ogled in okuša-nje sta trajala dobre tri ure. Tokrat je bil sprehod med Okusi Kamnika in znamenitostmi po promocijski ceni, turo bodo ponovili 27. avgusta. Sabino Romšak iz Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik veseli, da je novi produkt že takoj doživel tolikšno zanimanje. Na petih kulinaričnih postojankah so prisotni pokusili pico s trničem, znamenito kamniško pivo, tuhinjski sir, ajdove palačinke s trničem in kruhom z ocvirki, kamniško kajžarico, kloštrsko kremšnito, svojevrstni ruševec, izvedeli kaj je ženof, kaj prekmaš in spoznali marsikaj zanimivega tudi o mestu Kamnik, stavbah, preteklosti, zgodovini. Zadnji dan avgustovskega konca tedna razvajanja br-bončic se je zaključil v nedeljo na Veliki planini, od koder izvira osrednja kam- Dopoldne drugega dne Kulinaričnega vikenda je bilo namenjeno kulinaričnemu vodenju po mestnem jedru. Nabralo se je več kot štirideset ljudi, ogled in okušanje sta trajala dobre tri ure. / foto: a. b. niška kulinarična posebnost, sir trnič. V pastirskem naselju ste si lahko ogledali izdelavo trniča in pisav za trniče, ob zvokih harmonike in domačih viž pa tudi sami preizkusili svoje ročne spretnosti. In če je trnič obiskovalcem zadišal, so si ga kasneje lahko privoščili v gostilnah ter restavracijah v Kamniku in okolici. Letno gledališče Khislstein Kranj sreda duet klavirjev 24. 8. EMIL SMNYI (H)'DAVID GAZAROV (D) 2. 9. _IJ —J J moški so z marsa, ženske so z venere j™ klape v kranju 9. 9. (KLAPA ŠUFIT, KVATROPIRCI) ™ muzikal si 11. 9. OŠ OREHEK ¡¡.elek a siddharta 16. 9. AKUSTIČNO KRANJ GorenjikiGlas ^ Zbirka, ki ji ni para Miro Kaplja iz Tunjic značke zbira že vse od svojega otroštva. Zbirko, ki šteje več kot petdeset tisoč primerkov, je skrbno uredil in predstavil na domači razstavi. Jasna Paladin Tunjice - Značke z velikim veseljem zbira že skoraj šestdeset let, ker pa jih je kmalu začel zbirati načrtno, pri tem pa se tematsko nikdar ni omejil, je njegova zbirka z leti vztrajno rasla. V deset tisoč kosih šteje danes, vsaj trideset tisoč pa je takšnih značk, ki čakajo na menjavo, saj so podvojene. Značke je iz škatel in albumov pred leti začel skrbno urejati po temah, rezultat pa je zbirka na osemdesetih okvirjih z žametno podlago, na katerih je zataknjenih od štiristo pa vse do osemsto primerkov. Zbirko je letošnje poletje postavil v pritličju hčerkine nedokončane hiše v Tunjicah, z največjim veseljem pa jo pokaže vsakemu, ki ga značke zanimajo. Sprehod med okvirji zbudi nemalo nostalgije, saj so značke zbirateljski predmeti, ki jih je danes večinoma mogoče dobiti le še na bolšjih trgih ali pri drugih zbirateljih. Podjetja in organizatorji prireditev jih skorajda ne izdajajo več, nekdaj pa je bilo povsem drugače: izdajali so jih za svojo reklamo, tako kot danes potiskajo svinčnike ali majice, številni pa so prav zaradi zbirateljev izdajali cele serije,« pravi in Miro Kaplja iz Tunjic s svojo izjemno zbirko značk nas popelje na ogled zbirke, pri čemer ponosno predstavi tudi najstarejše značke, med katerimi jih kar nekaj sega celo v konec 19. stoletja, številne pa so stare sto let in več. Med razstavljenimi značkami tako najdemo avtomobilske, planinske, gasilske, lovske, športne značke, posebno temo predstavlja Planica, pa številne tovarne, ki jih danes ni več, olimpijske igre, Rdeči križ, hokej, gostilne ... »Marsikaj se še najde po domovih, saj so znač- ke nekdaj imeli res povsod. Če so v slabem stanju, jih skrbno očistim, v takšnih zbirkah pa se lahko najde marsikaj dragocenega,« pravi Miro in dodaja: »Ljudem sem želel pokazati, da so značke moje življenjsko delo, zato bom vesel vseh, ki si bodo mojo zbirko želeli ogledati, pa tudi tistih, ki ne vedo, kam s svojimi značkami ali bi radi naredili zamenjavo,« zaključi in doda, da ga, če se prepoznate med temi, pokličite na številko 031 348 776. Kamničan ^ petek, 19. avgusta 2016 9 Mladi Počitnice na podeželju Na ekološki kmetiji Pr Jernejk v Motniku so tudi letos pripravili poletni tabor prijateljev živali v naravi za mlade nadobudneže. Na poletnem taboru na ekološki kmetiji Pr' Jernejk v Motniku so otroci navdušeno spoznavali življenje v naravi. / Foto: Bojana Klemenc Bojana Klemenc Motnik - Andreja Hribov-šek in Mih Lindič sta tudi to poletje organizirala počitniški otroški tabor za ustvarjalno in poučno preživljanje prostega časa. Tri dni zanimivih, predvsem pa zabavnih dogodivščin je bilo za šest otrok iz Kamnika, Ljubljane, Grosu-plja in Slovenske Bistrice kar premalo. Popolnoma razumljivo, saj Andreja in Mih s pestrim programom že več kot deset let na vseh počitniških taborih poskrbita, da življenje v naravi za najmlajše ni več neznanka. Letos jima je pri ustvarjalnih uricah priskočila na pomoč še Vera Piskar. Otroci preživljajo čas na travniku in v gozdu, skozi igro in ustvarjanjem z materiali, nabranimi v naravi pa, kot so mi povedali sami, niti za trenutek ne pogrešajo sodobnih elektronskih naprav. Zagotovo je nepozabno spanje na seniku, a največ navdušenja je poželo druženje z živalmi na kmetiji. Jahanje oslic Mary, Špele in Šive je najbolj priljubljeno med vsemi, zanimivo pa je tudi spoznavanje življenja domačih zajcev in pujskov. Druženje je zajemalo tudi kuhanje na odprtem ognju, nabiranje zelenjave na domačem vrtu, sladkanje z ekološko pridelano hrano in številne družabne igre. V treh dneh so otroci dobro spoznali življenje na kmetiji kot tudi življenje danes in nekoč na vsakodnevnih pohodih v Mot-niku in okolici. »Z otroki se skupaj učimo spoštovanja, prijateljstva. Z Mihom jima želiva pokazati, da se da z živalmi živeti v prijateljskem sožitju. Opažava, da dandanes otrokom res primanjkuje več povezave z naravo, zato se verjetno nekateri otroci tudi vračajo,« pove Andreja, preden se skupaj z Dezire, Nalom, Nevanom, Dejanom, Miho in Vero prelevi nazaj v Indijanko. ri • v • 1 1 • v v • Sinšinove dogodivščine V Plesni šoli Šinšin smo letošnje poletje svoja vrata odprli na stežaj. Obudili in prenovili smo zaprašeni projekt počitniškega varstva. Bili smo tako aktivni, da so štirje tedni minili, kot bi mignil, v spomin pa so se nam vtisnila številna doživetja, ki jih zagotovo ne bomo pozabili. / Foto: Ajda Špacapan Ajda Špacapan Kamnik - Poletni počitniški dnevi se počasi iztekajo in zopet bo šolski zvonec otroke povabil k pouku. Vendar pa nekatere šole poleti na zaprejo svojih vrat, ravno nasprotno, v plesni šoli Šinšin smo imeli letošnje poletje vrata kar na stežaj odprta. Ponovno smo obudili malce zaprašeni projekt počitniškega varstva, ga prenovili in mu nadeli ime Poletne dogodivščine. Vsakodnevno so otroci, stari od šest do devet let, odkrivali kaj novega, se smejali in povezovali. Iskali smo skriti zaklad, odšli v Petrov hlev, spoznavali plazilce z Marušo in Natašo, se igrali s kužkoma Edijem in Tiro. Zavod za turizem in šport v občini Kamnik nam je omogočil čofotanje na kamniškem bazenu, obiskali smo Reševalno postajo Kamnik in kamniške gasilce, s kredami polepšali Prešernovo ulico, bili smo tudi v muzeju na Zapri-cah in telovadili s Street Workout Kamnik. Prav lepo so nas sprejeli tudi na kamniški občini, kjer smo si ogledali sejno dvorano in maketo, podžupan Igor Žavbi pa nam je razložil, kako občina deluje in kakšno delo opravljajo zaposleni. Odšli smo tudi na priljubljeno izletniško točko Stari grad, si naredili kino popoldne, veliko plesali in se igrali, petkovi popoldnevi pa so bili namenjeni zabavi in peki vafljev. Nismo pozabili tudi na obisk Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, kjer smo z zanimanjem prisluhnili kamniškim pripovedkam. Ker pa prazna vreča ne stoji pokonci, smo se morali tudi okrepčati. Za to so poskrbeli v gostilni Majolka. Bili smo tako aktivni, da so štirje tedni minili, kot bi mignil, nam pa so se v spomin vtisnila vsa doživetja, ki jih zagotovo ne bomo pozabili, vsaj do drugega leta ne, ko se ponovno vidimo na Šinšinovih poletnih dogodivščinah. Borba s palico Člani Canne kluba Kamnik so predstavili atraktiven, a malo znan šport - borbo s palico. Jasna Paladin Kamnik - Na dvorišču OŠ Toma Brejca so se konec julija učili in preizkušali tisti, ki so jim všeč borilne veščine, predvsem borba s palico. »Canne de combat oziroma borba s palico je francoski borilni šport. Izvira iz tehnik samoobrambe s sprehajalno palico, ki je bila v 19. stoletju priljubljen modni dodatek med evropskimi meščani zgornjega sloja. Šport zahteva vsestransko fizično pripravljenost ter dobro razvite sposobnosti strateškega načrtovanja. Je šport z lahkim kontaktom, igriv in dinamičen ter prijeten tudi za gledalce,« nam je povedala Jerca Primc, predsednica Canne kluba Kamnik, ki sicer združuje okoli trideset članov. Kot pravijo, so treningi primerni za vse generacije, tudi tiste, ki se s športom sicer ne ukvarjajo. Borba s palico je privlačen šport tudi za gledalce. Novičke iz GSŠRM PO POLETJU PRIDE JESEN, IN KER ZNANJA NI NIKOLI PREVEČ, SEDI V ŠOLSKIH KLOPEH VEDNO VEČ ODRASLIH Da se učimo vse življenje, zveni obrabljeno, a še kako drži! Nenehne spremembe nas silijo, da pridobivamo nova in nova znanja, nadgrajujemo svoje poklice ali jih celo povsem spremenimo. Včasih si lahko šele pri tridesetih ali več uresničimo želje po izobrazbi. Takrat velja dobro razmisliti, kje bomo to lahko storili, kaj nam ponujajo šole, kje bomo za svojo vloženo energijo in denar dobili največ takega znanja, ki ga bomo lahko zares uporabili. Če si tudi vi želite naučiti tujega jezika, si pridobiti novo izobrazbo, prekvalifikacijo ali nemara sanjski poklic, vabljeni, da se oglasite na enoti IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH v GSŠRM Kamnik. Pogovorili se bomo, pregledali možnosti in izbrali za vas najbolj primerno. Naredili bomo načrt izobraževanja, ki vam bo pomagal razporediti čas in denarni vložek. Pri slednjem vam pomagamo z obročnim odplačilom. S tečaji tujih jezikov in izobraževanjem na smereh predšolska vzgoja, ekonomski tehnik, gastronomija in turizem, gimnazija in maturitetni tečaj začnemo oktobra, za vse informacije in vpis pa ste na Novem trgu 41 a dobrodošli v septembru. Vabljeni! GIMNAZIJA IN SREDNJA SOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK Nikoli ni prepozno za novo znanje, poklic in kariero! GSŠRM - IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH vas vabik vpisu v programe: PREDSOLSKA VZGOJ A - EKONOMSKI TEHNIK - GASTRONOMIJA IN TURIZEM - MATURITETNI TEČAJ - GIMNAZIJA - TEČAJI TUJIH JEZIKOV - angleščina , n e mščina, italijanščina, francoščina ... - RAČUNALNIŠKI TEČAJI VPIS inINFORMACIJE: med 5. in 26. septembrom 2016, - ponedeljek, sreda in petek: 11.00 - 15.00 - torek, četrtek: 12.00 - 17.30 Tel: 01-830-32-28 in 01-830-32-12 10 petek, 19. avgusta 2016 Kamničan ^ Šport Ribič žensko ekipo zamenjal za moško Gašper Ribič, ki je z odbojkaricami Calcita osvojil dva zaporedna naslova državnih prvakinj, bo v novi sezoni prevzel moško kamniško ekipo. Miha Štamcar Kamnik - Po štirih letih zelo uspešnega sodelovanja sta se vodstvo kamniškega kluba in trener Marko Brumen sporazumno razšla, namesto njega pa bo odbojkarje Calcita Vol-leyballa vodil Gašper Ribič. Nekdanji kapetan kamniških odbojkarjev, ki je z njimi osvojil vse tri dozdajšnje naslove državnih prvakov, v novi sezoni ne bo več mogel računati na brata Tončka in Žigo Šterna. Mlajši Tonček bo kariero nadaljeval v Veroni pri selektorju slovenske moške reprezentance Andrei Giani-ju, starejši Žiga pa je prestopil v ACH Volley. Zato pa bodo Kamničani močnejši za enega najbolj nadarjenih slovenskih odbojkarjev, mladinskega reprezentanta Jureta Okrogliča, ki je prišel iz kanalskega Salonita. Kamničani bodo v novi sezoni ob obeh domačih tekmovanjih, državno prven- stvo se bo začelo 8. oktobra, igrali tudi v pokalu CEV in v srednjeevropski ligi. Žal jim žreb v pokalu CEV ni bil naklonjen, saj bodo v prvem krogu igrali proti francoskemu Toursu, nekdanjemu evropskemu prvaku. Po slovesu Gašperja Ribiča bo na klop calcitovk sedel Italijan Alessandro Beltrami, ki je bil lani trener Modene. Zanimivo je, da bodo slovenske državne prvakinje v drugem krogu kvalifikacij lige prvakinj igrale prav z odbojkaricami Modene, ki so se združile s Piacenzo, kar bo vse prej kot lahka ovira. Sicer pa calcitovke v primerjavi z minulo sezono niso doživele večjih sprememb. V klubu so ostale vse tri tujke, Bol-garka Slavina Koleva, Nizozemka Ilka van de Vyver in Srbkinja Olivera Kostic, ob njih tudi Elena Kučej, Urška Igličar, Meta Jerala in Kaja Turk. Edina novinka je za zdaj nadarjena Pia Blažič, lani igralka Zgornje Gorenjske. Odprto prvenstvo tenisa v Tuhinju Darja Korelc Loke v Tuhinju - V Teniškem klubu Tuhinj so organizirali letos že tretje odprto prvenstvo Tuhinja. Po lanski zmagi na članskem turnirju je bil tudi letos najboljši Denis Gorjan iz Motnika, v finalu je s 6 : 3 in 6 : 3 premagal 'večnega' tekmeca Primoža Pestotnika, v boju za tretje mesto pa je Črt Pestotnik z 9 : 4 premagal Aljaža Burjo. Črt je v pred-tekmovanju, kjer se je igralo po skupinah, nepričakovano premagal Aljošo Korošca, bilo je 9 : 7. Pri članicah je zmagovalka postala Simona Urankar, njena nasprotnica v finalu Vida Burja je pri rezultatu 7 : 4 zaradi izčrpanosti tekmo predala. V finalu turnirja otrok do 8 let je Urban Urankar s 6 : 4 premagal Žigo Korošca, v finalu turnirja otrok do 14 let pa je Lana Urankar z 9 : 1 premagala Mašo Burja. V Teniškem klubu Tuhinj bodo v začetku septembra organizirali še klubsko prvenstvo, morda bodo takrat že lahko uporabljali novo pridobitev, to je garderobo s prhami in WC-ji, ki je trenutno še v gradnji. Primož Pestotnik, Denis Gorjan in Črt Pestotnik GG naročnine e-pošta: narocnine@g-glas.si, telefon: 04 201 42 41 www.gorenjskiglas.s^ Medalji z evropskega prvenstva Zadnje mladinsko evropsko prvenstvo v lokostrelstvu, ki je od 18. do 23. julija potekalo v Romuniji, je bilo za Slovenijo najuspešnejše doslej. Z medaljo sta se vrnila Kamničana Gašper Štrajhar in Žiga Ravnikar. Blanka Štrajhar Kamnik - V Bukarešti, glavnem mestu Romunije, je julija potekalo mladinsko evropsko prvenstvo, ki se ga je udeležilo 345 tekmovalk in tekmovalcev iz 36 držav. Tekmovali so v dveh disciplinah, in sicer z ukrivljenim in sestavljenim lokom, ločeni v dve starostni kategoriji (kadeti in mladinci) in po spolu. Mladinci in mladinke z ukrivljenim lokom so tekmovali na razdalji 70 m, kadeti in kade-tinje z ukrivljenim lokom na razdalji 60 m, medtem ko so tekmovalci s sestavljenim lo- kom tekmovali na enotnih 50 m. Tekma je potekala individualno in ekipno. Kot člani reprezentance so za to tekmo dosegli norme ali pa bili izbrani tudi trije člani Lokostrelskega kluba Kamnik, in sicer med mladinci Gašper Štrajhar in Luka Arnež, med kadeti pa Žiga Ravnikar. Tako Štrajhar kot Ravnikar sta že stalna člana reprezentance, medtem ko je Arnež prvič nastopil v reprezentančni ekipi. Po zaključenih torkovih kvali-Akacijah, kjer so bili naši zadovoljni z uvrstitvami, so se v sredo med seboj pomerile najprej ekipe. Medtem ko so Gašper Štrajhar, bronasti mladinec na evropskem prvenstvu / Foto: Matej Zupanc Ekipa kadetov: Žan Lukšič (LK Dolenjske toplice), Žiga Ravnikar (LK Kamnik), Nik Bizjak (LK Mins Postojna) in trener Matej Zupanc / Foto: Matej Zupanc mladinci nesrečno izpadli v boju za osmino finala, je kadetska ekipa v sestavi Žiga Ravnikar, Nik Bizjak in Žan Lukšič pokazala, da so več kot enakovreden nasprotnik najboljšim. Najprej so premagali ekipo Poljske, za njimi so padli Rusi, ki so bili prvouvr-ščeni po kvalifikacijah, in v polfinalu so zmleli še Francoze. V sobotnem finalnem obračunu v boju za zlato medaljo so povsem nadigrali špansko ekipo in na naše veliko veselje postali evropski ekipni prvaki med kadeti. Mladinec Gašper Štrajhar je po 13. mestu v kvalifikacijah v individualnih dvobojih premagoval nasprotnike enega za drugim. Ko se je po zmagi nad Italijanom Bizzotto uvrstil med najboljše štiri, je zadišalo po medalji. V polfinalu je bil Rus Baldanov boljši in Gašperja je čakal boj za bron, v katerem se je pomeril z Nemcem Schmitzom. Po izredno razburljivemu in enakovrednem dvoboju je Nemec klonil ravno pri zadnjem setu, ko je Gašper zadel maksimalno število zadetkov, in sicer trideset. Igra živcev je bila končana in veselili smo se tako zelo težko pričakovane in želene bronaste medalje. Plavalci znova tudi zlati V juliju so za plavalce Plavalnega kluba Calcit Kamnik potekala najpomembnejša tekmovanja v sezoni - državna prvenstva. Helena Končar Kamnik - Prvo državno prvenstvo je bilo namenjeno mlajšim dečkom in deklicam, potekalo je v Brestanici 16. in 17. julija. Ekipa kamniških plavalcev - Maša Mikuš, Taja Vejno-vič, I za Videc, Nik Peterlin, Jakob Prebil in Gašper Stele -se je dobro izkazala. Najbolje je plavala Iza Videc, ki se je uvrstila med prve tri v mlajšem letniku in si prislužila diplome za 2. mesto na 200 m prosto, ter 3. mesti na 100 m prosto in 200 m hrbtno. Plavalci v kategoriji dečkov in deklic - Eva Bende, Marja Maček Sitar, Meta Mali, Žana Peterlin, Maša Varga, Maja Vezenkova, Jaka Pla-ninc, Jernej Prebil in Matej Stele - so nas na državnem prvenstvu v Kranju (od 22. do 24. julija) razveselili z odličnimi rezultati. Še posebno smo se veselili uspehov Jerneja in Eve ter ekipe plavalk v štafeti. Jernej Prebil je postal državni prvak na 50 m prosto s časom 25,53, državni prvak na 100 m prosto s časom 55,85, osvojil srebro na 50 m hrbtno in 3. mesto na 200 m in 400 m prosto. Eva Bende je bilaj. na 100 m in 200 m prosto. Štafeta deklet (Eva Bende, Žana Pe-terlin, Maša Varga in Maja Vezenkova) si je priborila bron na 4 x 200 m prosto. Od 28. do 31. julija je v Ravnah na Koroškem potekalo še zadnje tekmovanje - letno odprto absolutno prvenstvo Slovenije. Med kadetinjami so nastopile: Maja Berlisk, Maja Helena Končar in Neža Tekavčič, med kadeti: Anže Pirnat, Žiga Škr-janc in Jan Uršič, med mla- Živa Dobrovoljc je osvojila dva naslova državne prvakinje med mladinkami. / Foto: Plavalni klub Kamnik dinkami: Živa Dobrovoljc in Lucija Pintar, med članicami pa Lara Seretin. Plavalci so pokazali veliko borbenosti, najboljši so se uvrstili tudi v finale: Živa Dobrovoljc na 100 m, 200 m in 400 m prosto, Jan Uršič na 50 m, 100 m in 200 m hrbtno, Maja Helena Kon-čar na 100 m hrbtno in Žiga Škrjanc na 200 m delfin. Najbolj smo se veselili stopničk Žive Dobrovoljc in Lare Seretin ter dveh naslovov državne prvakinje, ki si ju je priborila Živa v disciplinah 800 m prosto s časom 9:32,91 in 1500 m prosto s časom 18:17,26. V napetem nastopu na 200 m prosto je zasedla 2. mesto in 3. mesto na 100 m prosto. Lara Seretin je med članicami zasedla 3. mesto na 400 m mešano. S tem tekmovanjem so plavalci ter trenerja Emil Tahirovic in Gaja Lorenci uspešno zaključili sezono in se zasluženo odpravili na počitnice. Kamničan ^ petek, l9. avgusta 2oi6 ll Šport Grintovec brez rekorda Gorski tekači so se v nedeljo, 24. julija, pomerili v ekstremnem teku na 2558 metrov visoki Grintovec, ki je bil tudi del serije za svetovni pokal. Organizatorji so zaradi udeležbe odličnih domačih in tujih tekačev pričakovali rekord, a so bile razmere na progi prezahtevne. Jasna Paladin Kamniška Bistrica - »Današnji tek lahko opišem z oceno odlično. Predvsem so nas skrbele napovedi slabega vremena, na katerega smo se še posebno pripravili, pa se k sreči niso uresničile. Pri takšnih ekstremnih tekih ključno vlogo namreč igra prav vreme, za drugo znamo tako ali tako dobro poskrbeti sami. Razmere pa so bile kljub lepemu vremenu za tekače zelo težke. V gozdu jim je tek oteževala velika vlaga, kasneje močno sonce, zato so bili vsi časi slabši kot lani. Čeprav smo pričakovali rekorda tako pri ženskah kot pri moških, ta dva danes nista bila ogrožena,« nam je po tem, ko so v dolino varno prišli vsi tekači, vidno zadovo- ljen povedal vodja tekmovanja Dušan Papež. Ponosno je dodal, da je tek na Grintovec, pri katerem morajo tekači v omejenem času dveh ur in pol premagati 9800 dolžinskih in 1959 višinskih metrov, znan že po vsem svetu, zato ne preseneča, da se je letos s starta pognalo 273 tekačev in tekačic iz dvanajstih držav in treh celin (do vrha jih je priteklo 215). Na vrh je ob bučni podpori številnih navijačev prvi pritekel Eritrejec Petro Mamu Shaku s časom 1 ura 22 minut in 33 sekund. Sledila sta mu Keni-jec Francis Muigai Wangari in najhitrejši Slovenec Rok Bratina. Med prvimi desetimi v absolutni moški konkurenci je bilo kar pet članov domačega kluba (grintovško strmino je sicer premagalo devetnajst čla- nov KGT Papež). V ženski konkurenci je bila najhitrejša Italijanka Antonella Confor-tolla s časom 1 ura 39 minut in 11 sekund, za njo sta na vrh pritekli Lucija Krkoč in lanskoletna zmagovalka Karmen Klančnik. Osma in deveta sta bili članici KGT Papež Urša Trobec in Špela Zupan, med mladinci, ki so tekli do Kok-rskega sedla, je bil zmagovalec Tine Habjan (KGT Papež), njegov klubski kolega Marino Mekiš je bil peti. Medalje tudi za najmlajše gorske tekače Tek je sicer štel tudi kot četrta tekma Pokala Slovenije v gorskih tekih in državno prvenstvo za otroške kategorije, zato so komplete medalj podelili v 14 kategorijah, najboljši v teku na Grintovec v absolutni konkurenci so prejeli tudi denarne nagrade. Med mlajšimi deklicami je Maša Viriant postala državna prvakinja, četrta je bila Viktorija Dolinšek in deseta Lara Po-tokar, peti pa Nik Romšak. Pri deklicah je bila Tjaša Uršič peta, Izak Poljanšek si je pritekel naslov državnega podprva-ka, peti je bil Aleš Prelovšek, 12. pa Žan Auersperger. V kategoriji starejši dečki/deklice je Rok Sušnik postal državni podprvak, peti je bil Nejc Uršič, osmi Rok Podbregar, Hana Dobovšek pa četrta. Letošnji tek je bil tudi odlična generalka pred evropskim prvenstvom, ki ga bodo člani KGT Papež drugo leto organizirali na Veliki planini. Za odlično organizacijo tekmovanja je že vsa leta zaslužna družina Papež, pomaga pa ji tudi okoli dvesto prostovoljcev. / Foto: Jasna Paladin Tek je štel tudi kot državno prvenstvo za mlajše kategorije; Maša Viriant je postala državna prvakinja med mlajšimi deklicami. / Foto: Jasna Paladin Turnir mladih vaterpolistov Poleti je kamniško vaterpolsko društvo poleg dneva vaterpolistov organiziralo še mednarodni turnir za ekipe vaterpolistov, rojenih leta 2002 in mlajših. Dare Homar Kamnik - Turnirja se je udeležilo pet ekip: Opatija in Delfin iz Hrvaške, Nereus iz Slovaške ter Triglav in Kamnik. Pokazalo se je, da je bil turnir dober, po kakovosti je izstopal kranjski Triglav, sledila je naša ekipa, ki je v odločilni tekmi igrala brez poškodovanega Luke Soklerja. Ekipe so bile zadovoljne z organizacijo, Vaterpolsko društvo Kamnik ravno tako, saj so nam ekipe vrnile obisk na turnirju. Pri organizaciji je težave povzročal semafor, ki je zastarel in vsake toliko časa malo zataji. Nakup novega semaforja je za klub velik zalogaj, saj primerna naprava stane okoli štiri tisoč evrov. Na turnirju so sodili: Boris Margeta, ki je en najboljših sodnikov vaterpola na svetu, Blaž Briški, Jaka Mikoletič, Elvir Bečič, Tadej Ekipa članov Vaterpolskega društva Kamnik do 14 let / Foto: Dare Homar Peranovič in Dare Homar. Prvo mesto je osvojila ekipa AVK Triglav Kranj, drugo VD Kamnik in tretje VK Delfin, za najboljšega igral- ca je bil razglašen Kamni-čan Luka Sokler. Od 11. do 13. julija je ekipa kadetov nastopila na mednarodnem turnirju v Opatiji; v konku- renci osmih ekip so fantje osvojili šesto mesto. V skupini so igrali tri tekme: premagali so Slovake in izgubili z Egerjem iz Madžarske ter Primorjem z Reke. V tekmah za mesta so najprej premagali madžarski MTB 1888, nato pa s Slovaško izgubili na tekmi za peto mesto. Vrstni red na turnirju: 1. Vojvodina, 2. Primorje, 3. Eger, 4. Opatija, 5. Slovaška, 6. Kamnik 7. Banja Luka in 8. MTB 1888. Do konca poletja je ostalo zelo malo časa, treba je razmišljati o sezoni 2016/17, zato se konec avgusta s kadeti odpravljamo v Novi Sad na močan mednarodni turnir. Ekipe, ki bodo sodelovale, prihajajo iz Rusije, Madžarske, Bolgarije, Srbije in Slovenije. V Kamniku bomo organizirali še turnir Mali vaterpolo Kamnik 2016, v septembru bomo izvajali vpise v tečaje plavanja in vaterpola. Deveti Kvadratlon Že deveto leto je Športna zveza Kamnik skupaj z Zavodom za turizem in šport v občini Kamnik, Odbojkarskim klubom Kamnik, Vaterpolskim društvom Kamnik in Občino Kamnik organizirala kamniški Kvadratlon. Franci Kramar Kamnik - Tovrstno tekmovanje je edinstveno v Sloveniji, cilj organizatorjev pa je predvsem druženje z igranjem bila najboljša ekipa Železni team, pred Skor zares in ZZP Proteini.si Končni vrstni red Kvadratlo-na je bil tako: 1. mesto ZZP Proteini.si (Dalibor Crnoja, Letošnji zmagovalci iz ekipe ZZP Proteini.si atraktivnih poletnih športov. Ekipe se na igriščih in bazenu Pod skalo merijo v ekipnih poletnih športih: nogometu na mivki, košarki tri na tri, odbojki na mivki in malem vaterpolu. Ekipo sestavlja pet igralcev, ki morajo nastopiti v vseh štirih športih. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo deset precej enakovrednih ekip, med njimi tudi ženska ekipa Caric. Samega tekmovanja so se udeležili tudi podžupan Matej Slapar (ŠKD Mekinje), vodja športa na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik Franci Kramar, predsednik Vaterpolskega društva Kamnik Dare Homar (oba Cico team) eden najboljših slovenskih vaterpolistov Matej Nastran (Železni team), slovenski reprezentant v odbojki Klemen Hribar (Cico team) ter mnogi drugi. Zadnji dan sta si tekmovanje ogledala tudi podžupan Igor Žavbi in direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Božena Peterlin. Prvi dan so se ekipe merile v nogometu na mivki. Slavila je ekipa Stavca bar, pred ZZP Proteini.si in Cico teamom. Drugi dan je sledila košarka, presenetljivo je slavila ekipa Cico team pred ZZP Proteini. si in SKD Mekinje. V odbojki na mivki je slavila ekipa Cico team, pred ZZP. Proteini.si in Caricam. V vaterpolu pa je Karlo Reisner, Luka Komatar, Sandi Bijelič in Marijo Bije-lič) - 35 točk, 2. mesto Cico team (Jure Sitar, Andrej Štembergar Zupan, Dare Homar, Klemen Hribar in Franci Kramar) - 34 točk, 3. mesto ŠKD Mekinje (Matej Slapar, Gašper Klemen, Boštjan Burja, Luka Svetec in Jure Man-delj) - 24 točk, 4. mesto Železni team, 5. mesto Pool bar, 6. mesto Stavca bar, 7. mesto Carice, 8. mesto Hribovska mornarica, 9. mesto Skor zares in 10. mesto Mamuti. Najkoristnejši igralec je postal član Cico teama Andrej Štem-bergar Zupan, v ekipo Kvadra-tlona pa so bili izbrani še Anton Hočevar - Naj rovka, Dalibor Crnoja - Žlica trica, Klemen Hribar - Naj potičkar, Matej Nastran - Sidro No. 1 in Teja Jazbinšek - Carica. ZZP Proteini.si so tako osvojili svoj drugi naslov in za pridobitev prehodnega pokala v trajno last potrebujejo le še enega. Pri tekmovanju ne smemo mimo vseh sodnikov, ki so imeli z nekaterimi ekipami še posebno težavno delo, in številnih sponzorjev, ki so prispevali nagrade za letošnji skoraj tisoč evrov vreden nagradni sklad. Vsem se za pomoč zahvaljujemo. Naslednje leto bo na sporedu deseta obletnica tega zanimivega poletnega tekmovanja, organizatorji pa obljubljajo, da bo tekmovanje tej lepi obletnici primerno. ! vadba poteka od 1. 10. 2016 do 31. 5. 2017 II SE IZVAJAJO V BAZENU CIRIUSA IN TELOVADNICI NA KAJUHOVI od 3,5 let INFO 070 816 797 -Dare dare.homar0gmail.com KJ 12 petek, 19. avgusta 2016 Kamničan ^ Planinstvo Tabor Pipa miru Na Petkovih njivah je med 23. in 26. junijem potekal plezalni tabor Pipa miru. Nekateri smo na Korošico prispeli že v četrtek, najbolj zagrizeni pa so isti dan tudi že plezali. Andreja Burja Petkove njive - Moram priznati, da je bila pot na Korošico s Podveržaka kar naporna, saj sem prvič nosila tako težak nahrbtnik. Pred kočo nas je z dobrodošlico pričakala oskrbnica Mojca, ki ji pripisujem tudi del »kriv- ružili še nekateri tečajniki, tako da je bilo večerno druženje še živahnejše. Kljub slabšim napovedim je vreme zdržalo tako v petek kot tudi v soboto. Ker se nam ni ljubilo kuhati, smo se v soboto nekateri odpravili v kočo, kjer nas je Keli razveselil s kitaro. Sledil je kar Plezalni tabor Pipa miru na Petkovih njivah / Foto: Andreja Burja de«, da smo se nekateri pozno, vendar dobre volje uta-borili na Petkovih njivah. Zvečer smo se družili ob tabornem ognju, pekli meso, popili pivo ali dve. Naslednje jutro smo se po zajtrku in kavici razdelili po navezah in krenili proti izbranim smerem. Noč je bila kratka, zato se je sprva vsaj pri meni kazala rahla utrujenost, vendar jo je kmalu nadomestilo navdušenje ob prvi preplezani smeri in užitku na vrhu. Drugi dan so se prid- dolg glasbeni repertoar in obilica dobre volje in smeha. Po tradiciji smo zadnji večer ob tabornem ognju prižgali tudi pipo miru, žal pa nas je rahlo zmotil dež. Najbolj spočiti in zagnani so plezali tudi v nedeljo zjutraj, drugi smo posušili in pospravili šotore ter se odpravili proti dolini. Petkove njive si bom zapomnila po štirih lepih preplezanih smereh, kjer ni manjkalo adrenalina, štirih super dneh v dobri in zabavni družbi. Knjiga "Nega bolnika na domu" bo dobrodošel pripomoček za vse, ki ste se odločili negovati bolnika doma, sami ali pa s pomočjo negovalca. A kljub veliki želji, da bi pomagali svojim ljubljenim, ste se znašli pred velikim izzivom. Knjigo poleg praktičnih nasvetov odlikuje tudi skrb za ohranjanje spoštovanja in človeškega dostojanstva bolnika. Prvi del knjige je namenjen splošni negi bolnika na domu, drugi del knjige pa je posvečen negi bolnika z alzheimerjevo demenco. Knjigo lahko kupite ali naročite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. | www.gorenjskiglas.si Gorenjski Glas Vožnja s kolesi po planinskih poteh Poletna planinska sezona je na vrhuncu, zato tudi aktivnosti kamniških planincev in alpinistov ne manjka. Bojan Pollak Kamnik - Po lanskem uspešnem obisku Norveške so se letos člani AO Kamnik odločili, da obiščejo manj znano gorstvo na severu Španije, Picos de Europa, ki so del Kantabrijskega pogorja. Najvišji vrh je Tore de Cerredo (2650 m). Tja se je 1. julija s tremi kombiji odpravilo sedemnajst članic in članov (Matej Bizjak, Boris Bodljaj, Jaka Capuder, Cene Griljc, Marijana Hostnik, Sandra Janežič, Damijan Kočar, Tadej Krišelj, Simon Kurent, Simon Kurinčič, Franc Miš, Katja Novak, Juta Pavlič, Jure Prezelj, Blaž Primc, Klemen Romšak in Žiga Vrankar). Vreme so imeli idealno. Po dolinah je bila megla, v hribih pa jasno. Najprej so se utaborili pod najbolj značilnim vrhom tega gorstva -monolitnim stožcem Naranjo de Bulnes oz. Picu Urri-ellu (2519 m), nato so se premaknili še v drug, malo samotnejši predel, kjer so postavili šotore na višini okoli 2000 m na območju Fuente Prieta, pod Pe o Santa di Castilla (2596 m) in Torre-jem Santa Maria (2486 m). Za razliko od naših hribov je apnenec teh gora izredno kakovosten in kompakten in je omogočal uživaško plezanje, večinoma s sprotnim nameščanjem varovanja. Opravili so več 85 vzponov različnih težavnostnih stopenj do 7b in višine do 1000 m, od katerih naj omenimo samo nekatere: Leiva, 7b, 550 m v Naranjo de Bulnes (Capuder in Krišelj), Greben Torres de Cebolleda, V+, 1000 m (Bodljaj, Miš, Novak, Pavlič, Romšak, Vrankar), Soldatos de fortuna v Cueto Pampin, 6b+/c, V, 150 m (Kurent, Primc), Sur direct v Peña Santa di Castilla, V+, 680 m (Janežič, Kočar) in druge. Slovenski Argentinci na Triglavu Potomci naših izseljencev v Argentino v poletnem času obiščejo Slovenijo že zadnjih 25 let. Poleg kratkega tečaja slovenščine in obiska različnih slovenskih krajev v program obiska spada tudi vzpon na Triglav. Pri tem pa sodelujejo tudi vodniki kamniškega planinskega društva. V ponedeljek, 18. julija, so se z Rudnega polja povzpeli na Kredarico, kjer so prespali, nato pa naslednje jutro še na vrh Triglava. Vodniki Lojze Jerman, Frane Kemperle, Katja Tabernik in Miro Uršič iz PD Kamnik ter Ana Keš- nar in Anže Osolnik iz PD Janez Trdina iz Mengša so tako 27 slovenskim maturantom iz Argentine omogočili varnejši obisk najvišjega vrha Slovenije. Tudi Kokrsko sedlo je povezano s svetovnim spletom Z zakonsko uvedbo davčnih blagajn in obveznostjo takojšnjega poročanja za prav vsak izdani račun se je PD Kamnik, ki skrbi za Cojzovo kočo na Kokrskem sedlu, znašlo pred velikim problemom. Na mestu, kjer stoji koča, je nekakšna radijska senca in je signal mobilnega telefonskega omrežja precej slab, niti ni optične povezave s Kamnikom. Zato je PD Kamnik doseglo z družbo Velika planina dogovor o uporabi repetitorja na Gradišču. Ob obilni pomoči podjetja Sof-tNET, ki je tako kot na Kamniškem sedlu sponzoriralo vso opremo ter tehnično izvedlo priključitev, so na severnem robu Kokrskega sedla postavili 'krožnik', ki ima optično povezavo z Gradiščem, tako da je sedaj zveza s svetom vzpostavljena in stabilna. Če se bo ta zveza pokazala tudi naprej za kakovostno, društvo razmišlja o postavitvi spletne kamere, podobne, kot je na Kamniškem sedlu, saj nudi zelo koristne informacije o razmerah v tem delu hribov. Obisk bosanskih planincev Sodelovanje med bosanskimi in kamniškimi planinci, ki se je začelo lani, se je nadaljevalo tudi letos. V soboto, 16. julija, je prispel cel avtobus bosanskih planinskih navdušencev iz več planinskih društev pod vodstvom Huseina Šabiča. Pričakali so jih vodniki kamniškega planinskega društva: Lojze Jerman, Marjan Ko- Nov mostič čez Prošek omogoča varnejši dostop do spominskega parka v Kamniški Bistrici. / Foto: Bojan Pollak bav, Andrej Slak in Katja Ta-bernik. Razdelili so se v dve skupini - bolj izkušeni so se povzpeli na Kalca in čez Kal-ško goro sestopili na Kokr-sko sedlo, preostali so pa prišli tja po običajni poti. Večer je minil v prijetnem druženju, ki ga je popestrila še večja skupina zagrebških in tudi domačih planincev. Naslednji dan je bilo vreme slabše, zato so se vsi skupaj po normalni poti, ne pa tudi čez Mlinarsko sedlo, povzpeli še na vrh Grintovca in se vrnili v dolino, kjer so obiskali še spominski park preminulim alpinistom in planincem. Dogovorili so se tudi za obisk kamniških planincev bosanskih planin, ki je predviden v septembru. Nov mostič čez Prošek Spominski park v Kamniški Bistrici, ki je posvečen umrlim v Kamniško-Savinjskih Alpah, je tudi ena od zanimivih turističnih točk. V naravnem okolju so na posameznih skalah pritrjene spominske plošče. Dostop do njega je lahko z južne strani, najlažji pa je s severne, kjer je do njega s ceste kakšni dve minuti. Pri tem pa je treba prečkati hudournik Prošek, ki Na prepoved vožnje s kolesi po planinski poti opozarja tudi poseben znak. / Foto: Bojan Pollak je na tem mestu kar težko prehoden. Zato so kmalu po ustanovitvi parka naredili most, ki pa je kljub večkratnim popravilom že odslužil. Zato so markacisti kamniškega planinskega društva, ki je tudi skrbnik in upravljavec parka, v juniju na mestu starega postavili nov, širši mo-stič in tako omogočili lažji in varnejši dostop do parka. Vožnja s kolesi po planinskih poteh ni dovoljena Že kar nekaj let je od tega, kar se je zelo razmahnilo turno kolesarstvo pa tudi kolesarski spusti po strmih poteh izven običajnih javnih prometnic. Glede na to, da se kolesarji vozijo skoraj povsod, je v več zakonih in predpisih urejena uporaba posameznih vrst poti. Bistvo vseh predpisov je v tem, da je vožnja s kolesi dovoljena na gozdnih cestah, če z režimom uporabe gozdne ceste ni določeno drugače, na gozdnih vlakah in drugih poteh, pa samo, če so označene. Vožnja s kolesi ni dovoljena izven javnih poti in tudi po planinskih poteh, ki ne potekajo po poljskih poteh in gozdnih prometnicah, razen po poteh, ki jih določi minister, pristojen za šport, in so označene. V kamniških planinah se do sedaj še ni uspelo dogovoriti in tudi označiti planinskih poti, na katerih bi bila dovoljena tudi vožnja s kolesi, čeprav se na tem že intenzivno dela. Dovoljenje za uporabo planinske poti za vožnjo s kolesi mora dati tudi lastnik zemljišča, preko katerega poteka pot. Zatorej za sedaj vožnja po njih ni dovoljena. Posebej pa je prepovedana po poti s Kisovca čez Pasjo peč do Sv. Primoža, na kar opozarja poseben znak. Kamničan ^ petek, 19. avgusta 2016 13 Zanimivosti Slikarski kronist Kamnika Priznani kamniški umetnik Bogdan Potnik je letos vstopil v devetdeseto leto življenja, v štiriurnem pogovoru pa se je izkazalo, da je še vedno nadvse iskriv, živahen in razmišljujoč srčno iskren človek. Bojana Klemenc Kamnik - Ob dogovoru za srečanje mi je šaljivo pripomnil, da sploh ne ve, kaj mi lahko še pove, saj naj bi tako ali tako kmalu odšel v večna lovišča, a se je ob štiriurnem pogovoru izkazalo, da je še vedno nadvse iskriv, živahen in razmišljujoč srčno iskren človek. Ob odhodu sem si zaželela, da bi nekoč imeli na voljo tudi knjigo o njegovi zanimivi življenjski in umetniški poti. Nadarjen slikar, a tok življenja ga je odpihnil v drugo smer Bogdan Potnik je s slikarstvom povezan že celo življenje. Sam svoja dela deli na fragmente, ki so ga izoblikovali - otroštvo, šolska leta, vojna, povojno obdobje. Pogosto ga misel zanese v tako lepe kot tudi zelo težke trenutke njegovega življenja, a ravno iz njih še vedno črpa ustvarjalno energijo, ki kar kipi iz njega. Navihano se nasmeji, ko pove, da je mami ob porodu babica namignila, da bo 'tale fant tatič ali pa veliki umetnik', a iz tega ni bilo nič, prešerno doda. »Že kot otrok sem imel rad ljudi, ki so bili vedno pripravljeni pokazati in ustreči moji radovednosti. Sanjaril sem in navdihnila me je želja, da upodobim vse lepote sveta,« razlaga rojeni Savinjčan. Bogdan domneva, da je umetniško žilico podedoval po očetovi strani, saj sta se tako oče kot dedek ukvarjala s pisanjem in glasbo, a izreden talent za slikanje je prva prepoznala Bogdanova učiteljica Potočnikova. Med poukom je enkrat odšla iz razreda in naročila učencem, naj naslikajo dogajanje v razredu. Bogdan je naslikal gibanje - kaos, kar je bilo učiteljici izredno všeč. Ves čas ga je zelo spodbujala, Bogdan pa je zanjo pet let tudi risal in kiparil razna učila, denimo podobe živali. Obljubila mu je pomoč pri študiju, tako kot dr. Portrata, za kar jima je še danes hvaležen, a življenje je ubralo drugo pot. Ravno na Bogdanov 14. rojstni dan se je začela druga svetovna vojna in izobražena, zavedna slovenska družina Potnik je bila izgnana v Srbijo. Žal je vojna kruto razbila družino. Bogdan je bil tudi tehnično izredno nadarjen, kar mu je pomagalo med vojno, zato je po vojni najprej zaključil tehniško šolo, se nato vpisal na akademijo za likovno umetnost, a ker ni imel mecena, so ga zavrnili. Danes pravi, da ne razmišlja, kako bi se življenje obrnilo, če bi bil sprejet na akademijo. »Kar je, je,« na kratko zaključi. Tisti, ki spremljajo njegovo slikarsko pot, komajda verjamejo, da so ga zares zavrnili, a čeprav so ga večkrat povabili na študij v Beograd, se za to možnost nikoli ni odločil. Umetniškemu ustvarjanju posvetil ves prosti čas Bogdan Potnik je postal Kamničan ob zaposlitvi v Titanu, ki mu je ostal zvest do upokojitve. Ob svojem pionirskem delu za dvig kakovosti izdelkov po ameriški statistični kontroli je nadaljeval s šolanjem in postal strojni inženir. V Titanu je bil tehnolog za avtomatske stroje, konstruktor obdelovalnih naprav, skrbel je za uvajanje okolju prijazne tehnologije, za izobraževanje sodelavcev, bil pa je tudi pobudnik in organizator kulturnega življenja - tovarniškega glasila, pevskega zbora, tovarniškega muzeja, dramske in likovne skupine ... Bogdan se spominja, kako Snovičkov festival V soboto, 6. avgusta, je kljub slabemu vremenu potekal tradicionalni Snovičkov festival v Termah Snovik. Bernard Jarc Snovik - Festival je bil namenjen predvsem otrokom, uživali so pa tako najmlajši kot tisti, ki so mladi po srcu. Terme so pripravile pester nabor aktivnosti, ki so se dogajale ves dan. Prireditev se je začela ob 11. uri s prihodom maskot, poleg že znanega palčka Sno-vička, so obiskovalce pozdravili super junak Kupon-ko iz Kuponko.si, kenguruj- ček Vzajemko iz zavarovalnice Vzajemna in fotograf Mihec iz Modrih novic. Kopalci so zbirali žige na različnih delavnicah, kot so plesna delavnica, pravljične urice, ustvarjalna delavnica, štafetne igre ... Z izbranimi žigi so sodelovali v žrebu za bogate nagrade. Zanimivo dogajanje je popestril tudi Plesni klub Šinšin z break dance nastopom. Prireditev se je zaključila z žrebom nagrad ob 16. uri. so bili včasih hudi pa tudi lepi časi, še posebno takrat, ko je s svojo skicirko v roki občudoval naravo in vse, kar ga je obdajalo. Izpod ustvarjalnih rok so nastajale nepozabne risbe, portreti, karikature, akvareli ... Likovna dela Potnika so bila vedno všeč tako likovnim kritikom kot gledalcem. Sam pravi, da ga nikoli ni bilo sram narisati česarkoli, čeprav je pogosto slišal tudi očitke. »Zakaj rišeš toliko kapelic?« so ga spraševali. In vedno jim je odgovarjal: »To je naša zgodovina. Slikam, kar mi je všeč.« Nikoli ni preštel ali popisal vseh narejenih del in udeležb na razstavah, pohvali pa se lahko z več kot tridesetimi slikarskimi nagradami doma in na tujem. Leta 2005 je prejel tudi zlato priznanje Občine Kamnik za likovni opus, s katerim je obogatil kamniški kulturni prostor. Poudarja, da sebe nima za slikarja, temveč za slikarja zapisovalca, in tudi priznani umetnostni kritiki so mu vedno pripisovali to vlogo. O Potnikovem delu je pisal veliko tudi kamniški slikar Dušan Lipovec. Potnikova umetniška dela so popis slovenske dežele, njenih lepot, ljudi in njihovih usod. Navkljub samo-rastniški poti z bistrim pogledom in iskrivo proniclji-vostjo s svojo likovno govorico odstira skrivnosti življenja, kar ga je poneslo v vrh priznanih slovenskih amaterskih slikarjev. Pri risanju se je vedno zgledoval po slovenskih grafikih, vzornik mu je bil tudi eden najvidnejših Bogdan Potnik / Foto: Boj ana Klemenc slovenskih akvarelistov, prof. Ljubo Ravnikar, posebno mesto v njegovem ustvarjanju pa imata še Matija Jama in Ferdo Vesel. Kamnik vplival na likovni opus V Potnikovem slikarstvu prevladujejo tri motivike -klasična krajina, portret in tihožitje. V številnih risbah in skicah je ohranil portret-ne podobe sodobnikov, znanih in manj znanih, prijateljev in someščanov. Lansko leto je razstavljal portrete solidarcev, karikaturno je ovekovečil liraše pa še mnoge druge kamniške pevce, saj je bil ne nazadnje eden izmed njih, pri zboru pa je spoznal tudi svojo soprogo. Neizbrisen pečat Potnik pušča v svojih akvarelih, s katerimi na neponovljiv način upodablja našo pokrajino. Že od nekdaj mu je pri srcu Kamnik z bližnjo okolico, predvsem motiv Malega gradu s planinami v ozadju ga znova in znova prevzame ter navdušuje. Kot slikarski kronist je v svojih slikah ohranil in dokumentiral marsikatero arhitekturno in krajinsko posebnost, ki je danes žal ni več. Priznani umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin je že pred leti zapisal: »Bati se je, da se bodo znamenitosti in lepote naše kulturne in naravne dediščine konec koncev ohranile le v upodobitvah prizadevnih slikarjev, kakršen je naš Bogdan Potnik.« Kljub svojim častitljivim letom in nedavnim zdravstve- nim težavam ostaja aktiven, a hkrati tudi skromen človek. Veseli ga, če koga s svojimi deli razveseli. To mu pomeni veliko. Ni tiste vrste umetnik, ki se težko loči od svojih del. Razstave ga več ne mikajo, saj ga preveč utrudijo. Trenutno si svoj čas zapolnjuje z urejanjem slikarskega arhiva in pisanjem spominov, uživa v družbi soproge, treh hčera in vnukov ter skrbi, da mu bo zdravje služilo še nekaj časa. Pravi, da v nesreči spoznaš človeka na mestu in da danes pogreša več iskrenosti med ljudmi, a hkrati kot občutljiv opazovalec priznava, da mu je naše mesto dalo ogromno. Naj tako ostane. Še na mnoga zdrava in ustvarjalna leta, gospod Potnik! www.peugeot.si OSVEŽENA POLETNA PONUDBA — BONUS OB MENJAVI STARO ZA NOVO BONUS OB PEUGEOT FINANCIRANJU KASKO ZA 1€ PEUGEOTpmpodoCaT&TAL. V primeru avtomobilskega kaska z 'anja za 1 EUR za prvo leto si Peugeot Fine Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 3,7 do 6 1/100 km. Izpuh CO2: od 96 do 139 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0078 do 0,0653 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00002 do 0,00187 g/km. Število delcev: od 0,01 do 21,08. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. PEUGEOT 308 & 308 SW MOTION & EMOTION RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00 PEUGEOT KONCESIONAR LETA 2014 nje pridržuje p do izbire z 14 petek, 19. avgusta 2016 Kamničan ^ Prireditve, zahvale Prireditve v avgustu Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 50, tic@kamnik-tourism.si Kamnik Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko am v avgustu? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik vww.kamnik-tourism.si. ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK Sobota, 27. avgusta, od 8. do 13. ure, Glavni trg Tržnica Okusi Kamnika - Podeželje in Eko Živilska tržnica v mestnem jedru Kamnika in kulinarično vodenje po mestu (promocijska cena: 9 evrov/osebo); prijave zbiramo do petka, 26. avgusta, na 01 831 82 50. Od 1. julija do 31. avgusta, Mali grad Poletna vodenja na Malem gradu Vodeni ogledi potekajo vsak dan ob 10., 11. in 16. uri oziroma po predhodni najavi. Prijava v TIC Kamnik. Cena: 2 evra/osebo Veronikine delavnice Brezplačne delavnice potekajo vsak torek in četrtek ob 10.20 in 11.20. PLESNI KLUB ŠINŠIN Od 22. do 26. avgusta, prostori kluba, DKK in OŠ Toma Brejca 3. mednarodna poletna plesna šola Plesne delavnice in treningi pod vodstvom naših in tujih učiteljev Četrtek, 1. septembra, od 16.30 do 22. ure, prostori kluba Dnevi odprtih vrat: začetek nove plesne sezone KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Od ponedeljka, 22. avgusta, do petka, 26. avgusta, od 10. do 15. ure, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Počitniško ustvarjanje: Kamnik v barvi in obliki Otroci od 5. do 14. leta starosti bodo odkrivali znamenitosti Kamnika in jih vsak na svoj enkraten način prelili v glino, mozaik in poslikave na steklo. Organizirano v sodelovanju z društvom Ključ življenja. PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE Sobota, 27. avgusta, ob 11. uri, Domžalski dom na Mali planini Ko planina zadoni Na planino pridejo tri pihalne skupine: Domžalski rogisti, Stranjska godba in leseni rogisti iz Kresnic Nedelja, 28. avgusta, ob 11. uri, Domžalski dom na Mali planini 24. tradicionalno srečanje domžalskih planincev Razveseljevali vas bodo ansambel Prijatli, oktet Janko Kersnik iz Lukovice in Domžalska godba. TURISTIČNO DRUŠTVO TUHINJSKA DOLINA Od petka, 26. avgusta, do nedelje, 28. avgusta, Terme Snovik XI. etnološka prireditev: Lesarstvo v Tuhinjski dolini -od zibelke do groba Petek, 26. avgusta, ob 20. uri: komedija Poštar Jakec v izvedbi KUD Ivan Cankar Šmartno v Tuhinju Sobota, 27. avgusta, od 10. do 16. ure: sejem domačih dobrot Nedelja, 28. avgusta, ob 15. uri: predstavitev lesarske dejavnosti v dolini skozi čas ter zabava s Francetom in Anito TERME SNOVIK Sobota, 20. avgusta, od 11. do 13. ure, Terme Snovik Ustvarjalna delavnica s Palčkom Snovičkom Na delavnici bomo s Palčkom Snovičkov izdelovali papirnate sovice. Sobota, 20. avgusta, od 20. do 22. ure, Terme Snovik Plesni večer na terasi Term Snovik Plesna delavnica: Povezani z gibom (Plesni klub Šinšin) Torek, 23. avgusta, od 20. do 22. ure, Terme Snovik 3. salsa večer na terasi Term Snovik Ponedeljek, 29. avgusta, od 20. do 21. ure, Terme Snovik Tekmovanje v ruskem kegljanju na terasi Term Snovik KUD HIŠA KERAMIKE, ZAKAJ PA NE MAJOLKA Od ponedeljka, 5. septembra, Hiša keramike Glina in skrivnosti vrtenja: 5-tedenski tečaji oblikovanja gline na vretenu 1 : 1 Za popolne začetnike ali poznavalce, ki želijo izpopolniti svojo tehniko. Prijave na 041 662 446 in v Hiši keramike SABLJANJE KAMNIK Od 31. avgusta do 9. septembra, od 17. do 19. ure, prostori Sabljaške sekcije Kamnik (Ljubljanska 45A, Kamnik) ABC športnega sabljanja - brezplačni treningi Kontakt: sabljanje.kamnik@gmail.com. in 041 770 447 ODBOJKARSKI KLUB KAMNIK Avgust, september in oktober Vpis novih članov Vse nadobudne šolarje in šolarke, ki bi radi začeli igrati odbojko, vabimo, da se nam pridružite. Prijave na calcit.volleyball@gmail.com. DRUŠTVO DRUŽBENO AKTIVNI MLADI Sobota, 20. avgusta, od 16. ure dalje, Park Evropa Party Župa 2.0 Kulinaričen dogodek, ki je poleg zabave in druženja namenjen ozave-ščanju obiskovalcev o zavrženi hrani. TURISTIČNO DRUŠTVO MOTNIK Sobota, 20. avgusta, ob 20. uri, Park pod lipami v Motniku Poletni večer s klapo Skala in skupino M.J.A.V. Obilo dobre glasbe ter prijetne družbe, poskrbljeno bo tudi za hrano in pijačo ter bogat srečelov. Vstop bo prost. DRUŠTVO SV. JAKOBA KAMNIK Četrtek, 25. avgusta, ob 20.30, Cerkev frančiškanskega samostana sv. Jakoba Zefiro Torna (BE) in Ingenium Ensemble (SI) GOLF ARBORETUM Od četrtka, 25. avgusta, do nedelje, 28. avgusta Festival golfa in zabave 2016 Štirje turnirji v štirih dneh, letos še s posebno bogatimi z nagradami pokroviteljev in spremljevalnim programom dolgo v noč. DRUŠTVO TUNŠKI GLAS Sobota, 27. avgusta, ob 14. uri, igrišče pod POŠ Tunjice Tunjiške igre brez meja 2016 Za informacije pišite na drustvo.tunskiglas@gmail.com. Mali oglasi ODDAMO POSLOVNI PROSTOR, V KATEREM JE BISTRO S POKRITO TERASO IN TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM v obratovanju, v STAHOVICI 01. T: 041 688 145 Gradišek Janez, Sp. Stranje 17c, 1242 STAHOVICA Izžrebani nagrajenci nagradne križanke Plavalni klub Kamnik, ki je bila objavljena v Kamničanki, 22. julija 2016, z geslom PLAVALNI KLUB KAMNIK, prejmejo bon v vrednosti 20 EUR: Ljudmila Cerar, Kamnik, Franc Kodra, Laze v Tuhinju in Andrej Sinčič, Komenda. Nagrajencem čestitamo. Kranjska ulica 3a, Kamnik T: 01 831 04 81 I 051 399 577 www.pohistvo-dabor.si m alples Ki DIO KAMNIK - " ie omare, spalnice, be 1 Če na vaše rolete in okenske police sedajo različni ptički, ki iščejo zavetje pred mrazom, boste s tem priročnikom lahko natančno določili, za katerega ptička gre. Pernati obiskovalci so prikazani v naravni velikosti, zato pri prepoznavanju skoraj ne more priti do pomot. www.pogrebnik.si ZAHVALA Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek. (Dante) 10. julija je v 93. letu starosti svet zapustila v Ana Cimžar Lesnikarjeva mama Ob smrti drage pokojnice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene besede sočutja in vsakršno pomoč pri slovesu. Zahvala gre gospodu župniku Ediju Strouhalu za opravljen cerkveni obred, pevcem kvarteta Grm za doživeto odpete pesmi ter Matjažu Sedušaku in Marinki Rajterič iz KS Tunji-ce za sočutno izrečene besede slovesa. Zahvala gre tudi osebju Doma starejših občanov Kamnik in Jani Prezelj za nego in nesebično pomoč ter gasilcem PGD Tunjice. Hvala vsem, ki ste drago mamo pospremili k zadnjemu počitku. Vsi žalujoči ZAHVALA Tako tiho, skromno si živel, takšno tudi si življenje imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. V 90. letu starosti je mirno zaspal naš dragi ata, stari ata, prade-dek, tast, brat in stric Janez Loboda iz Šmarce Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvala osebju DSO Kamnik za skrb in nego. Hvala tudi gospodu župniku Janezu Ger-čarju, pevcem in trobentaču. Posebna zahvala članom PGD Homec za poslovilne besede, vsem gasilcem pa za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Ata, hvala ti za vse, nikoli te ne bomo pozabili. Žalujoči vsi njegovi Kamničan ^ petek, 19. avgusta 2016 15 Zahvale ZAHVALA V 83. letu je svojo življenjsko pot sklenila Amalija i—■—I v Tajc Iskreno se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Pomislite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. Janez Novak iz Kamnika, Ul. M. Blejca 2 (1946 - 2016) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ter sodelavcem Energomonta za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za lepo petje, trobentaču za zaigrano Tišino in Komunalnemu podjetju Kamnik. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot in vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Avgust 2016 ZAHVALA Srce odprem, razum v barvo spravim -pustim, da sonca barva me oblije, zavem se tebe, sebe, domačije -spoznanju sreče, srcu naj nazdravim! (sin Dane) Daniel Articek 1933 - 2016 Ob nenadomestljivi izgubi našega moža, očeta in dedija se najiskreneje zahvaljujemo sosedom, prijateljem in sorodnikom za izrečene besede spodbude, tolažbe in spomina, za cvetje in sveče ter vašo pozorno prisotnost na njegovi zadnji poti! Posebna zahvala kvartetu Krt ter izvajalcu Tišine za občuteno izvedbo pesmi, recitacijo ter poslovilne besede. Vsi njegovi ZAHVALA Življenje je kot knjiga, za listom list, za stranjo stran, tako vsaki dan in zato vedno pride zadnja stran. v 68. letu nas je po težki bolezni in mnogo prekmalu zapustil Branko Štojs iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili v prerani grob, darovali cvetje, sveče, izrekli sožalje. Zahvaljujemo se dr. Nadji Pfajfar iz ZD Kamnik in dr. Mojci Unk iz OI Ljubljana. Žena Majda, vnučka Alex in Ažbe, hči Lidija z Andrejem, sin Sandi s Simono, hči Nataša s Sandijem Julij 2016 ZAHVALA V vsakem človeku je nekaj več od vseh ljudi na svetu, na svetu, v katerem je dolgo živela, - dosti pretrpela in kot lastovka na zadnji let odletela. Poslovila se je naša draga mami in babica Štefka Ropas iz Zgornjega Motnika Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, nesebično pomoč in podporo ob slovesu. Posebna hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, pevcem, Ivotu za besede slovesa, Mari in Tini za vso pomoč v vežici, praporščakom, pogrebcem in vsem drugim, ki ste tako ali drugače pomagali. Hvala vsem in vsakemu posebej. Hči Sabina in sin Andrej z družino ZAHVALA V 88. letu se je tiho poslovila draga mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča Pavla Fricelj roj. Zavasnik iz Laz v Tuhinju Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi zdravstvenemu in negovalnemu osebju DSO Kamnik. Posebna zahvala sosedom za pomoč pri pogrebni slovesnosti, govornikoma in pevcem kvarteta GRM. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Vsi njeni Avgust 2016 ZAHVALA V 67. letu starosti se je po hudi bolezni od nas poslovila Ivanka Romšak roj. Vrankar iz Nožic V družinskem krogu smo jo pospremili na zadnjo pot dne 20. julija. Hvala vsem, ki ste spoštovali njeno željo po obredu v družinskem krogu, ter hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem in drugim, ki ste nam izrekli sožalje in nam stali ob strani. Še zlasti hvala dr. Plavčevi, sestri Emi, patronažni sestri Romani in urgentni službi Domžale, dr. Urški Ferk in njeni ekipi, hvala tudi g. župniku Hostniku. Vsem še enkrat iskrena hvala. Ohranite jo v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V 87. letu se je od nas poslovila draga sestra in teta Marija Devetak Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjene sveče in cvetje. Hvala osebju DSO Kamnik za dolgoletno oskrbo in pomoč v njenih zadnjih dneh. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred in trobentaču za zaigrano pesem. Žalujoči vsi njeni Avgust 2016 ZAHVALA Tvoja pot se je končala, v nas velika praznina je nastala. Čez čas, ko ti hudi trenutki izzvenijo, se zlati spomini nate prebudijo. V 83. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, brat, stari oče, pradedek in stric Frančišek Trpotec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, tople besede, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Zahvala urgentni službi NMP Kamnik, kolektivu SGP Graditelj Kamnik, g. župniku za opravljen mašni obred, pevcem ter ansamblu Svetlin za lepo zaigrano pesem. Posebna zahvala vsem gasilcem, ki ste mu izkazali spoštovanje s svojo prisotnostjo in govorom. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Spodnje Stranje, 20. julija 2016 ZAHVALA V 85. letu, dober mesec za ženo, je od nas odšel naš oče, ded, tast, brat, svak in stric Franc v Šimenc -Nako iz Kamnika Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pisno, ustno, telefonsko ali elektronsko izrazili sožalje. Posebna hvala dr. Ambrož Mihelčičevi za lajšanje njegove bolezni. Hvala osebju DSO Kamnik in Klinike za žilne bolezni UKC Ljubljana za pomoč v njegovih zadnjih dneh. Posebna hvala patronažni sestri Maji Sušnik za strokoven in človeški odnos pri njegovi oskrbi. Hvala sosedom za izraženo skrb v času bolezni. Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, hvala za darovano cvetje in sveče, pevcem kvarteta Grm za zapete pesmi in govorcema Marjanu Poljanšku in Jožetu Prezlju za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in boste še kdaj pomislili nanj. Hči Erna, vnuka Peter in Marko, zet, sestra, svaki in svakinje, nečaki in nečakinje Avgust 2016 ZAHVALA Prazen je naš dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 86. letu se je od nas poslovil dragi ata, dedek, pradedek in brat Ivan Kuhar p. d. Bevškov Ivan iz Brezij nad Kamnikom Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem Ete Kamnik in Dinosa Ljubljana za vsa izrečena sožalja in besede tolažbe, denarno pomoč, darovano cvetje in sveče, darove za svete maše in da ste s svojo prisotnostjo počastili njegov spomin. Zahvaljujemo se dr. Logarju in sestri Tatjani za skrb in sočutje ob njegovi bolezni. Najlepša hvala župniku g. Pavlu Piberniku za lepo opravljen pogrebni obred, Tonetu Smolnikarju in Anki Starovasnik za čustvene poslovilne besede, pevcem kvarteta Krt za ganljivo zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Prisrčna hvala vsem, ki ste imeli našega ata radi in ga boste ohranili v trajnem in lepem spominu. Vsi njegovi Brezje nad Kamnikom, Krivčevo, Kregarjevo, Sidol, Celovec, Županje Njive, Košiše Julij 2016 6 petek, 19. avgusta 2016 Kamničan ^ Kamničan Ob jubileju zaigrali v dolini Člani Rekreativnega društva Rigelj so zadnjo soboto v juliju pripravili jubilejno, že dvajseto srečanje harmonikarjev, ki pa tokrat ni potekalo na Veliki planini kot minula leta. Jasna Paladin Kamniška Bistrica - Srečanje harmonikarjev diatonič-ne harmonike je zaradi organizacijskih težav potekalo pri planinskem domu v Kamniški Bistrici, a sprememba lokacije glasbenikov ni zmotila, saj se je na tekmovanje prijavilo 55 harmonikarjev iz vse Slovenije. »Le 17 harmonikarjev je danes z nami prvič, vsi drugi pa so naši stari znanci, kar pomeni, da se je tekmovanje v teh krogih res dobro prijelo. Zanimivo pa je, da sta od štirih starostnih kategorij najbolj zastopani najmlajša in najstarejša, med tistimi, starimi med 26 in 50 let, letos sploh ni bilo prijavljenih,« nam je povedal pred- sednik RD Rigelj Zvonko Božič in predstavil štiričlansko komisijo, ki je skoraj štiri ure poslušala vse nastopajoče. Najboljše po posameznih kategorijah so določili Jaka Kastelic, Tomaž Jemec, Milan Kokalj in Dušan Drobnič, glede na njihove ocene pa je absolutni zmagovalec postal Nejc Klemen-šek z Rečice ob Savinji. Organizatorji so nagradili tudi najmlajšega, to je bil Filip Meglič z Vač pri Litiji, rojen leta 2008, in najstarejšega harmonikarja, ki pa je bil France Mohorič iz Ljubljane, rojen leta 1932. Članom društva je pri organizaciji na pomoč priskočila Maja Žagar, zbrane pa je pred začetkom nagovoril tudi podžupan Matej Slapar. Jubilejnega tekmovanja se je udeležilo 55 harmonikarjev. Cerkev z novo fasado Žegnanjska nedelja, 4. septembra, bo pri cerkvi sv. Ahacija letos še posebno praznična. Jasna Paladin Kališe - Cerkev v Kališah je pravi mali sakralni biser iz 15. stoletja, predvsem pa lepa, a malo znana izletniška točka. S svojo privlačno lego privablja predvsem kolesarje, ki se mimo nje vozijo na Kranjski Rak, letošnje poletje pa so redni gostje v okolici cerkvice tudi gradbeni delavci, saj se je Župnija Mekinje ob strokovni podpori kranjskega zavoda za varstvo kulturne dediščine lotila obnove fasade, v prezbiteriju so odkrili tri gotska okna ter poslikave s šivanimi vogali in ornamen-ti. Gradbena dela bodo zaključena do konca avgusta, saj bo v cerkvi, ki je sicer podružnica Župnije Gozd, 4. septembra žegnanjska nedelja. Cerkev svetega Ahacija v Kališah je dobila novo fasado iz apnenih ometov. / foto: Jasna Paladin Kamfest tudi letos ni razočaral 3 1. stran Kaj sledi še ta konec tedna? Festival se nezadržno bliža koncu, a organizatorji poudarjajo še nekaj zanimivih dogodkov. Danes in jutri od 15. ure dalje se bo na Trgu talcev na že tretjem Festivalu piva in okusov Kamnika predstavilo več kot dvajset slovenskih malih in velikih pivovarjev ter ponudnikov kamniške kulinarike. Danes zvečer bo na Odru v parku nastopil legendarni bosanski igralec in režiser Zijah A. So-kolovic s predstavo Rodenja - Kobajagi donijela me roda (Rojstva - Menda me je prinesla štorklja). V okviru Kam-festa potekata tudi dve gledališki delavnici - Globus Hystericus organizira intenzivno šestdnevno klovnovsko delavnico, k delu pa se je spravila tudi ekipa čisto novega kamniškega muzikala Veronika - srca čistega poljub. Gonilni sili muzikala sta režiser Boštjan Štorman in glasbenik Matic Smolnikar, v okviru produkcijskega tedna pa bo muzikal dobil prve obrise. Velika produkcija bo pre- miero doživela jeseni v Domu kulture Kamnik, 20. avgusta ob 21. uri pa bodo obiskovalci Kamfesta na Odru v parku lahko videli nastavke muzika-la. Čast zadnjega koncerta na Glavnem odru je letos pripadla zagrebškim rokerjem Hladno pivo, čisto zares pa se bo Kamfest zaključil jutri ob 22. uri s koncertom Jadranke Juras na gradu Zaprice. 'k 4 ¥ w M J I > V razstavišču Veronika je na ogled razstava Andreja Schlegla z naslovom 2000 milj pod morjem, na kateri razstavlja podmornice, izdelane iz odpadkov in naplavin. / Foto: Primož Pičulin Največ obiskovalcev je na Glavni oder na Malem gradu v ponedeljek privabila novomeška rokovska skupina Dan D, ki je na Kamfestu letos nastopila prvič. / Foto: Primož Pičulin Kamfest je letos že trinajsto leto zapored organizirala ekipa Kulturnega društva Priden možic. Direktor festivala je Rok Kosec (na fotografiji), programski direktor pa znova Goran Završnik. / Foto: Gorazd Kavčič Samčev predor je bil v torek priča pravemu spopadu, a orožje so bili vodni baloni. Dogodek so organizirala društva, ki skrbijo za program v Parku mladih, med seboj pa sta se pomerili dve, na koncu premočeni ekipi. Tudi po osemsto obiskovalcev dnevno v času Kamfesta privabi Keršmančev park, kjer pa je poleg Otroškega odra letos tudi Oder v parku. Dogajanje za najmlajše se začne vsak dan ob 18. uri, jutri se bo druženje najmlajših zaključilo s predstavo Zavoda Bufeto. / Foto: Primož Pičulin Keršmančev park je bil letos tudi prizorišče Kina Kamfest, ki je postregel s projekcijo treh filmov pod milim nebom. V torek zvečer so obiskovalci takole uživali v slovenski akcijski grozljivki z naslovom Idila, predvajali pa so še filma Čisto nova zaveza in Šiška Deluxe. / foto: Primož pičulin