šmarne StarUkat
Navadna Din —‘75, •k Mdeifak Dfa 1*—.
UREDNIŠTVO w m)h«> v M-i-I.»nriahr.
Mia >*•». M .1W.
Po&hinabteJšita v »GtoVlnT cena dsRainle Itev, bi«—"75
TABOR
mmoKrtm
■Hff
Posamezne številke: N fevadne Din —'75, ob nedeljah Dia 1*—.
„TABOR* i»i»aja vsak da«, rtraven nctiolje ia pruamiko«, oi> 18. wri * na* I**) o jr o« doc kar lian c ineicčao po poiti D M)*-—, m «x>-zumatvo D 18* —, doctavtjea n* dom D 11’—, n« aWmee D 10- -
»•orrti po domovom. Naroč* ae pri opravi »TABORA*
MARIBOR. )nrŠŽrra triiaa itev,4.
Leto VIII.
q q nn n loont 11 mnci Radi pokvarjene telefonske zveze so danes izostale vse beograjske brzojavne vesti.
□□□□□□□□crjLna a ciaaannoanacjcic
Maribor, sreda 30. marca 1927.
Številka: 71.
mma
Bo| med severom in jugom
Čangtsolin se bori naprej.
Pariz, 28- marca-General ČaogtsoHn je zaprosil veleli® za intervencijo, da se izženejo Kusi lz Kitajske. Ker Pa velesile niso upošte« va-le njegovega apela, odklanja Cangtso-jn vsako odgovornost za nadaln.n notek ^goclkov. Ravnotako odklanja vsakršno P^gajanie s Cangka jšeko-m in nangtsu-r‘aUgom. On liodc nadaljevati boJ do trajnosti in pripravlja ofenzivo proti ^Cgkingu. Njegove čete korakajo proti Provinci 'Honau-
Konec generalne stavke.
Kakor poročajo iz Šanghaja, je prenehala generalna stavka. Vse trgovine in šole so odprte, železniški promet med Na.ngka.iern in Šanghajem jc zopet vzpostavljen. Radi ropov in Požarov šantunsk-ih Čet je 2600 rodbin brez stre5 he. Naei.ionalna vlada gradi zasilne barake. Pekinško dijaštvo je nameravalo sklicat-i protestno zborovanje radi obstreljevanja Nankinga po aiigleških in anierikanskih vojnih ladjah- Ko pa je Severna vlada zvedela za ta načrt, jo aretirala 40 dijakov, radi česar vlada Veliko razburjenje med dijaštvom-
Obramba francoske koncesije.
V Šanghaju so se sestali inozemski vojaški poveljniki, da sc posvetujejo o -obrambi francoske koncesije. Baje so členili, da bodo Angleži in Amerikanci v slučaju napada branili Francoze. Doslej Kantonei še niso napadli medparod* hih koncesij.
Japonci demonstrirajo.
Japonska vlada jo sklenila poslati v. ■Šanghaj še osem rušilcev ter več vojnih ladii v Tsiugtau- Vlada namerava prirediti s svojimi bojnimi ladjami veliko demonstracijo, ki se ho vršila na severni ^'tajski obali in ki se je bodo udeležilo v.°ine ladje, 7 križark. 19 rušilcev in 4 Podmornice, na južni obali pa 2 vojni križarki, 8 križark, 23 rušilcev in 12 podmornic.
Sovjetska Rusija povzročiteljica kitajskih nemirov.
>v Angleški Poslanik v Združenih ameriških državah jo na zborovanju kovinskih industrijcev države Massachusetts Izjavil, da jc Rusija povzročila nemire tla Kitajskem.
^Ri«»riJiginatt»M-»-,.|i, iiiiiii-bi mm i i iiiimm m ■ n i ■ im i
Dnevna kronika
— Italijansko - rumun»ko - madžarska *veza? V budjmpeštanskih diplomatskih hjTgih se je razširila vest, da se bodo v f?)®secu aprilu sestali v Palermu Musso« Bethlen in Mitileneu. Madžarki Pokrili11* krogi domnevajo, da je omenjena ».^ferenca v zvezi s predstoječo zvezo lije. Rum unije in Madžarske. To vest so službeni krogi demantirali. nkvT Priznanice (boni), izdani ob zame-davk kronskih bankovcev, in vplačilo Objavi* Finančna delegacij® uradno ie na Generalna direkcija davkov da Jr, Vnra§apje delegacije odgovorila, nr„;J^1 ne obstoja nikaka naredba o davkov3113” toh pri7<nanic za vplačilo
književna tombola Jitgofilov.
s številkami 24, 7, 43' in 33. ki . bile izžrebane v času od 4- do 18. tm., On i • Zadote vse atnbe in vse terne. So v.m Se vrši torej igra za kvaterne in ŠTlbile v.t° syrho izžrebane 25- trn. sle-številke; 34, 68, 21. 6, 53, 51, 48. 49 te,J,- , I j® s temi in prejšnjimi štev. Hit,	. (i^med izžrebamiih §te-
stiri vi eni vrsti), naj pošlje svojo na naslov Jugoslovenske Matice, “ Seknb.ucaova ul. HI, Rri-
hoduje žrebanje se vrši 1. aprila in pridejo predvidoma na vrsto že činkviine-
— Kakšna ie Besarabija? Italijanska ratifikacija besarabske pogodbe je obrnila pažnjo vse evropske javnosti na rumunsko provinco Besarabije. Besajabija ni samo gospodarsko ozemlje, temveč ima mnogo dobro naseljenih in naprednih mest. Na j več i c besarabsko mesto je Kišimev, ki je bilo za časa ruske vlade sedež guvernerja ter mnogih civilnih, cerkvenih in vojnih oblasti. Uradništvo je dalo Kišinevu karakter ruskih inest. Ulice so široke, obrobljene z nizkimi hišami, V središču mesta leži stolna cer« kev, zgrajena v modernem slogu, z velikimi pozlačenimi kupolami in širokimi vrati. V predmestjih žive Židje, ki so gospodarji vse trgovine. Od 2QP—300-000 prebivalcev so Židje v večini. Na obalah reke Pnjestra. leže važna mesta, kakor Hočin (35-000 prebivalcev), Sorvka
(35.000), Tighina (preje Bend er, 50-000) in Cetatea Alba (prejo Akerman. 55.000) Vsa ta mesta so nekoč bila trdnjave- — Zlasti Hočin so Turki čestokrat, zasedli. Tam se ie odigrala tudi velika bitka mod Turki in poljskim kraljem Vladislavom, bitka, ki je ostala neodločena. Ves ta dogodek je opeval dubrovniški Pesnik Gundulič v Rvojem »Osmanu«- — Južno Soroke leži mesto Bajta z 40-000 ljudi. Več.!3_ mesta leže še ob ustju Donave v Črno morje, kakor Izmait
(45.000) in preko Galaca pristanišče Ro* tli. ki je važno trgovsko središče za vso južno Besarabijo- Severno od Izmaila je Bolgrad, ki je nastanjen večinoma od Bolgarov.
x Rasna erika .Trtgoslavena i Vidovičev pokret. Pod tem naslovom je te dni
izšla kn.iiga Ilije Bosanca. Pisatelj ilustrira vrline naše rase in kratko opisuje zgodovino etičnega življenja v našem narodu in naše odnošaje napram zapa-dni civilizaciji in se pobližje Peča vi tem pogledu tudi z ideologijo Vidoviče vega pok reta, v katerem vidi izraz naše narodne duše, ki je ravno radii te sorodno-sti naklonjena pokretu. Knjiga se zaključuje s sledečimi besedami: »Po svojem razmahu in svoji važnosti moramo Vidovičev pokret uvrstiti med največje dogodke, ki jih je zavizemaja zgodovina. Kar Je za Francoze revolucija, za Italijane renesansa in za Cehe Husi-tizem, to je za nas Jugoslovane Vidovičev pokret. Knjiga se dobi v knjigarni »Uzgajatelj« vi Sarajevu in stane Din 10. »Ideje in Problemi«. Ravnokar .ie izšlo delo »Idejc iu problemi« od MUjenka Vidoviča, Knjiga obsega 268 strani velikega formata in vsebuje članke ter razprave ustanovitelja prosvetno-etičnega pokreta- Članke in razprave je zbral in j ih uredil pedagog g. Kaniilo Brosslcr. Glavni odlomki knjige so: Veličina človeka,^ problemi življenja, človek in ihte* lekt, človek in srce, človek in volja, problemi vzgoje, šola in prosveta, vera in prosvetnoetični Pokret. šola za odrasle. V tej kuitvi se nahajajo tudi smernice Vidovečevega pokreta in stališče ustanovitelja nanram vsem važnim problemom sodobne družbe.^ Knjiga se dobi v knjigarni »Uzgajatelj« in stane Din 30.
LJUDSKA KNJIŽNICA V MARIBORU
(Narodu1 dom) posluje	četrtek	od	18-—20-	ure
soboto od 18—2o. « nedeljo in praznikih’ od JG0.-~1L me
Mariborska vesti
Obstoj mariborske opere ogrožen ?
K včerajšnji notici pod tem naslovom smo Prejeli: Naša opira je tako odlična in umetniško tako visoko stoječ« kulturna institucija, da je Maribor nanjo lahko ponosen. Večna škoda bi bila, če bi nioraia prestat'. Tembolj, ker Ie gotovo, da ie ne dobimo nikdar več, če jo enkrat izgubimo. Treba je torej iskati vsa sredstva, da se ohrani. Občina pred vsem bi morala gledališču zopet zvišat' svojo subvencijo najmanj na prejšnjo višino, denarni zavodi pa nakloniti mu čim večje podpore. In občinstvo? Zadnii čas je, da začne hoditi v na j večjem številu v gledališče, katero danes pač za« služi mnogo v eč priznanja kot ga v resnici uživa. Namesto, da tarnamo kasneje za izgubljenim, storimo vse, da ga obvarujemo Pravočasno-
Literarni večer
Včeraj zvečer sc je vršil v Grajski kleti na pobudo predsednika Slovanske čitalnice g. dr. Avg. Reisraana, sestanek Prijateljev domače književnosti z intendantom Narodnega gledališča g-dr. Brenčjgem radi zopetne prireditve slovenskih književnikov v Maribo* ru. Soglasno je bilo sklenjeno, da povabi uprava narodnega gledališča društvo slovenskih književnikov v Ljubljani naj Priredi v petek dne 6. majnika v Narodnem gledališču rccitacijski večer lastnih produkcij. Tozadevni sklep so Mariborčani sprejeli že na lanskem Poslovilnem večeru 'naših književnikov in je društvo književnikov nedavno o tern že sklepalo. Po dosedanjem načrtu bodo nastopili z lastnimi proizvodi na mariborskem ve« čeru pesnik Oto ŽuPapčič, pisatelj Fran F im ž g a r. pesnik_ igo Gruden, pisatelj Vinko Zorec in Pesnik Tone Seliškar- Povabljeni pa so bili tudi naši književniki, maribttrs^ obja^ti ju
Maribor, 29. marca.
sicer Ivo Š o r l i, Ante Novačan, Janko G l a s e r in Ksaver Moško.
Po velikem zanimanju obeta biti ta večer zopet najelitnejša kulturna prireditev! letošnjo sezone, kakor sta bila dosedanja dva večera književnikov ob priliki Prešernove in C&nkariev£ pro« slave- Naslednja dva dneva, pa si bodo lahko naši umetniki ogledali mariborsko okolico, Pohorje ali vinske gorice v pomladnem cvetju, tako da se bodo temeljito seznanili z dušo severne meje.
Koncert „Drave“
2. aprila ob 20. in 3. aprila ob lo. uri.
V Mariboru v veliki dvorani Gotz.
Koncerti Drave, kjer se bo izvajalo izvirno slovensko delo. bodo za slovensko glasbo -pomembni kakor tudi zgodo« vinsko važni, ker Slovenci smo lahko Ponosni na izvajanje tako ogromnega dela. §e celo Pri velikih narodih so pre« mijere in reprize v operah in koncertnih debli zelo redke, včasih se komaj v, desetletjih rodi delo, ki je trajne svetovne vrednosti.
Pri nas pa slovenska moderna glasba stopa s hitrimi koraki na plan. V prvi vrsti mogočno nastopa kot skladatelj P. Hugolin Sattner, ki nam je v zadnjih le« tih Podal mnogo izvirnih del in te skoro vse na besedilo njegovega ljubljenca Simona Gregorčiča, kakor priljubljeno »Jeftejevo prisego«, ki so ravnokar izvaja po naši domovini z izvrstnimi u-spehi. »Soči«, »V Pepelnični noči«. »As« sumptio« in opera »Tajda« — ki se tudi sedaj izvaja v ljubljanski drž- o-peri z naivočjim uspehom. Med vsemj našteli-mi simfoničnimi pesnitvami pa -zastopa prvo mesto kantata »Ol.iki«.
»Drava« hoče 7, navdušenjem vseh’ sodelujočih^ dostojno in uspešno izvesti to najboljše koncertne dele ter tako častno proslaviti 75-lebni jubilej sklada« telja-domačina, ki bo pri obeh koncertih osebno _ navzoč- Dolžnost vsakega Slo« venca in kulturnika je. da prisostvuje tem najlepšim. domačim resno .vzvišenim Pojavom.	v,--
m Novinarski klub. Jutri v sredo dne 30. tm. se vrši ob 18. uri v Grajski kleti klubov a seja.
m Spominska proslava Jovana Cviji«
ča. Zgodovinsko društvo v Mariboru Priredi v nedeljo dne 3. aprila 1927 ob 10- uri dopoldne v čitalnični dvorani Študijske knjižnice spominsko proslavo Jovana Cvijiča. O slavljencu kot znanstveniku Predava g. prof- Fr. Baš. Vstop prost-
m Razstava autoportreta ruskega sli* karja kn. J. Čh, ki je že večkrat razstavil vrlo zanimive pastelne slike, posebno portrete in je znan kot organizator velike umetnostne izložbe v Beogradu vi palači Akad. nauka, je sedaj razstavil v; izložbi J. Vahtar svoj autoportrait, ki je vrlo markanten tudi glede kombinacije barv. Pri tvrdki Wallner Pa razstavi portrait ge W., ki Je p.o svoji izvedbi in sestavi brav jako simpatičen- Kn. C. ima čisto svoj način slikanja, ki nikakor ni pretirano modern, temveč jako Prikun-ljiv posebno s svojimi nežnimi Pasteli,-ki označujejo njegovo mehko rusko dhi« šo. Njegove slike so lep okras za vsak salon in bodo v veselje vsakomur, ki odklanja pretirano ekscentrično moderno umetnost. Baje g. kn. C. namerava odpotovati in zato bi bilo želeti, da se javnost pobliže zainteresira za niegovp umetniško delovanje med nami- M..»
m Slovensko obrtno društvo, Sploš« na zveza obrtnih zadrug za mariborsko! oblast, Sk-uPna obrtna zadruga in Urarska zadruga so prenesle svoje ppslpvn« postore v Narodni dom.
m Razpis'. Mestna občina mariborska
razpisuje oddajo del za izvršitev kleti in temeljev za 4 stanovanjske hiše v Smetanovi ulici. S kolekom za 100 Din kolkovane ponudbe je vložiti v vložišču mestnega magistrata mariborskega da! sobote, dne 2. aprila 1927 ob ll. uri- Ponudbe so bodo odprle ob 11. uri v navzočnosti ponudnikov. Vsi Pripomočki i« potrebni formularji se dobe pri mestnem gradbenem uradu od četrtka dne 31. tm. naprej. Mestna občina si Pridržuje pr®* vico, oddati dela skupno ali pa posamezno brez ozira na višino ponudenih cen.
m Ljudska univerza. Predavani© g. vse učil iščnega profesorja dr- Vebra! jc moralo radi nenadnih zaprek izostat^ Vrši sc v sredo 30. t. m- ob 8. zvečer.
m Citraški koncert. Prvi citraški klub v Mariboru priredi dno 2- aprila ob 19.30 uri v veliki dvorani restavracije »Gam* brinus« veliki citraški koncert k kateremu odbor kluba vse Prijatelje citraške godbe vljudno vabi.	70
m Torek 29. Četrtek 3l. Flftni koncert z umetnimi nastopi v Veliki kavarni.
524
REPERTOAR.
Torek, 29- marca ob 20. url »Madam« Butterfly« ab. A.
Sreda 30. marca ob 20- uri »Učiteljica* ab- C. Premijera.
Četrtek, 31. marca ob 20. uri »Modam© Bu;ttcrfly« ab B. Kuponi-Petek, 1- aprila. Zaprto.
Sobota, 2. aPrila ob 20- uri »Učiteljica« ab. A. Kuponi.
Premijera »Učiteljice« na maribor« skem odru. V sredo, 30- marca ob 20. uri
bo v mariborskem gledališču premijera zc!o_ efektne Nicodemijeve tagikomedlje »Učiteljica«. Nicodemi, ki je. znan po svoji teatralni učinkovitosti (»ScamPo-lo«, »Zora«, dan noč« itd.), je dosevel v »Učiteljici« višek oderske efektnosti. V močnih lapidarnih ganljivih prizorih, ^ katere so šjjretno vpleteni komični prizori, nam gramatik prikazuje prikrito bol učitelj!*-.-*, ki ji je usoda dodelila toliko bridkih ur, a jo naposled za njen« nesrečo bogato odškodovala. — V vla^ nih vlogah nastopita gdč- Kraljeva in Grom. Režira g. J. Kov&
Sira* 2.
ni?«.
V MarfBoru, dne 'D. marca i9'2r.
Kuiftura m umetnost
x Koncerti »Drave« dne 2. aprila ob 20. in 3. aprila ob 15. uri v Mariboru.
Klavirski izvleček: P- H. Sattner »Oljki«. — Posnetek iz Prvotne partiture je klavirski izvleček, v katerega se sprejme bistvo vse skladbe, prikrojeno za klavir-Služi za domačo vpor&bo, tudi za vaje, ter im trajen spomin na proizvajanje koncertov. Izvleček obsega 85 strani. Podložen je v njem tudi nemški tekst, ki ga je lepo prevel prof. Anton Fantek-Je jako popoln ter označuje na kratko tudi inštrumentacijo originalne partiture in tehniko kompozicije. Je ena naJ« elegantncjših izdaj izmed slovenskih muzikalnih del- Na razpolago je še nekaj izvodov in te za minimalno ceno 25 Din. Dobi se v Cirilovi tiskarni in pri g. Hoferju v Mariboru. Ravnokar ie izšel tudi koncertni program (brošura /4 strani). Na ovojni strani je najnovejša slika jubilanta, na drugi pa program koncer« ta. Nato sledi klišelizirana.pesnitevi »Oljki« in »O nevihti«. Za tem se vrstijo članki, ki se nanašajo Predvsem na glavne točke koncerta t. j. »Oljki«. Predvsem'bodo vsakega posetnika zanimale vodilne misli k skladbi, kjer bo našel cele dele podrobno analizirane. H koncu pa je obširen životopis g. jubilanta ter seznam vseli njegovih dosedaj izišlih skladb. Dobi se pri g. Zlati Brišnik za malo ceno Din 6 in na dan koncertov Pri blagajni.
ITO - pasta za zolif! ie najlioli
Iz življenja in sveta:
Smeh — pojav bolezni
Ako 'Pravimo o kom, »da je — umrl od smeha«, hočemo s tem le, čim bolj naglasiti, kako se je smejal. Dasiravno, nihče ne more neposredno umreti od smeha, vendar ni izključeno, da upliva smeh na bolnika- Niso n. pr. redki slu' čaji, da smeh kaže na gotove bolne sirn-ptone v možganih. Pri, akutnem deliriju se navadno pojavlja smeh. Tako tudi v izvestneni stanju splošne paralize, t. j. tedaj, kadar bolnik trpi na megalomaniji nastopi večkrat potreba po prekomerni veselost, spremljani z nenaravnim smehom- Oni, ki trpi na rumeni grozmici, se smeje s čudnim smehom, ki strašno spremeni obraz, ker se lica skrivajo samo na eni strani.
Znart je strašen, smeli parabtikov, ki vedno spominja na tragično bolnikovo bolezen. Znan je tudi histeričen smeh. 'Ako se ženska preveč in brez razloga smeje, pokličejo zdravnika, ki lahko ta-koj konstatlra histerijo. Tudi pri epilep* tikih se številno pojavlja razdražen smeh1. V mnogih slučajih se epileptična bolezen pojavlja le s smehom in samo na ta način jo je mogoče spoznati.
Vendar pa mi samo poln. glasen, nebrzdan smeh pojav bolezni. Tudi diskreten, tih smeh je lahko pajtološki pojav. Neki petrograjski profesor je imel zanimivo Priliko opazovati tak smeh, ki ga je označil za ono vrsto smeha, ki služi za olajšanje bolečin. Ako se je pojavil bolnik v javnosti v kaki družbi, se je že smejal, usta so se mu sama smehljala. Tak smeh spada pod jievrasteniio.
Opleniti je treba tudi smeh, ki se je pojavljal pri srednjeveških igrah v Nemčiji, ko so se plesalj plesi sv. Vida-Smeh se je pretvoril vedno v glasno režanje. Znam je tudi oni smeh, ki izzove pritisk na krvotok. V takem sjučaju pra* virno; »od srca se smeje«.
/port
Amaterstvo je ljubezen do športa
V listu »Šport uud Zicl« piše nemški državni športni učitelj Waiizer tole: »Borce moramo imeti in borbene narave moramo vzgojiti! Najvažnejše pa je, da ostanejo amateri- Tega pojma se mora' mo držati z vsemi sredstvi Zmožnost na stroške te ideje nam več škoduje kot koristi. V pojmu amaterstva so vkore-niinjene*' moralne sile našega gibanja, ki mu jih nikdar ne smemo vzeti. Amater ima svoj_ šport rad, ga ne poniža na topo vsakdanjost in nikdar ne poskuša, da bi iz te svoje ljubezni koval materielni dobiček. Pojem amaterstva se pa ne začne šele Pri besedilu paragrafa, temveč že dosti preje. Športnik, 1 ’ dirja leto za letom od ene tekme do druge, ki starta nedeljo za nedeljo v drugem mestu, ki prikroji ve« svoj način življenja samo tekmovalnemu delu in ki n im a trenutka za višje duševne ali kulturne misli, tak športnik je Po imenu lahko , amater, po duhu pa ni. Tekma naj bo merilo naših moči, od časa do časa, ne sme pa pasti-dol na neprestano ponavljani boj za darila. Trditev, da z večkratnim startom dvignemo svoje zmožnosti, je upraviče« na morda pri profesionalnih, pri amate rih v našem smislu pa ne. Lani se je o-mejil 30 let stari švicarski tekač, na 400 m Imbach samo na tri ali štiri starte, pa je premagal najboljše^ nemške tekače in je dosegel na.ibol.išj čas lanskega leta.
Le ena rešitev je mogoča! Združimo se vsi vinogradniki I S trnimo se v močne nepredirne vrste! Osnujmo si močno, na desettisoče broječo armado! S tem nam mora uspeti, da rešimo zamotano situacijo!:
Končno ne smemo Pozabiti, da ogroža naše vinarstvo poleg že naštetih -za* prek tudi kvalitetna kriza naših vin, či-je rešitev, je mogoča le potom močne organizacije vinogradnikov.
Da si sestavimo natančen bojni načrt in se pripravimo tia odločilno bitko za rešitev naše eksistence. Vas kliče pa uvodoma omenjeno zborovanje vinogradnikov
Pripravljalni odbor za ustanovitev Vinarskega društva v Mariboru.
: Sodniška sekcija — službeno- V ne
del jo sodi g. Nemec tekmo SK Ilirija: SD RaPid, ki se prične ob 15- uri. Gosp. Radplič sodi prvenstveno predtekmo SK Ptuj;SK Svoboda, 'ki se začne ob poj 14 uri. Načelnik.
Obrtniki
pristopajte k
^Samopomoči" !
Gospodarstvo
Poziv vinogradnikom!
Vinogradniki iz cele Slovenije se po nov.no opozarjajo na ustanovni občni zbor Vinarskega društva v Mariboru, ki se vrši dne 2. aprila t. 1. ob 1411. uri v Mariboru na vinarski šoli.
Splošna kriza vinogradništva je pri-kipela do vrhunca. Zlasti kruto jo obču tirno mi, slovenski vinogradniki, ki trpimo ne samo zaradi nemočnosti izvoza vina, temveč najbolj vsled Poplavi jen ja našega domačega vinskega trga s ce nejšbni južnimi vini in vednega nara* ščamja davkov na vinski produkt. Drža va, okraji, občine, vse smatra vino za objekt, ki se ga lahko obdavčuje in na-kladuje z raznimi trošarinami do onemoglosti,^ in če bo šlo tako naprej, ni več daleč čas, ko bodo na viino navrženi davki in doklade daleč presegali ceno, ki jo dobi producent za svoj produkt. Vmo postaja radi tega za konzumenta vedno dražje in dražje in ni se Prav nič čuditi, da pada k oazam vina od leta do leta. Konzum vima pa pada tudi kakor znano vsled protialkoholnega gibanja in vseh izrastkov prohibicije.
Posledica vsega tega je, da cene vinu, ki Jih doseže producent, stalno pa« dajo in bodo ob prvi obilnejši vinski trgatvi tako močno padle, da ne bodo niti od daleč krile Pridelovalnih stroškov. S tem bi bila usoda našega vinarstva zapečatena.
Ha prnHai S*..’.
▼ o z i č k a. Poizr« se t nprtri
-Uta.	515
Polenovke. (liju *FERDO
USSAR, GLAVNI TRG 1. 481
V Jadransko Mef
pod kavarno .Jadran* dospela velika pošiljatev
najboljšega
vina
Mi dan sveže morsko tik
Od 6,-8. ure zvečer Opolo vino
čez ulico po 9 Din za liter
Opranima soka.
saptrirana, z »laktr. razivet-Ijavo, sa takoj odda. Irakora ni. 14, II. nadatr. 8t. 5.	611
Lfitral vhod “ c*,u. s skla. HUMI, diiiem evantaalno * atanoranjam takaj za oddati. Miklošiieva ul. 9.	620
Preselitev.
Stavbeno podjetje Accetto In drugovl,
družba z o. z. se je preselilo iz Frančiškanske ulice v nove lastne prostore Koroičnva ulica, nasproti hišne štev. 22.	528
Podpirajte Jugoslovansko Katico!
Cijan Boris:
Spori na motornem kolesu
Vsaka športna panoga ima svo.i cilj, ki ga hoče doseči z najrazličnejšimi sredstvi. Vse panoge Pa zasledujejo eno: uriti telo ter ga krepiti istočasno tudi duševno. K tem panogam spada n. pr.: telovadba, lahka atletika, plavalni SPort, smučanje itd,, toda spori na motornem kolesu se ne more uvrstiti v te panoge. Šport na motornem kolesu zasleduje druge cilje- Našim bralcem, ki Po večini še niso poučeni o lepem športu ria motornem kolesu, so torej namenjene današnje vrstice.
Ako se sprehajaš po ulici in vidiš veselega motociklista, ki nekako Prezirljivo gleda rta pešce, se tudi tebi, gotovo skomina po »mašinci«, ki se sama od sebe pomika z najrazličnejšo hitrostjo. So pa ljudje, ki sovražijo motorno kolo in Pravijo, da je ta šport nevaren in ne« zdrav. Vzrok temu domnevanju pa tiči v nepoučenosti in neizkušnii. Ni treba jemati za primer drznega dirkača, ki tvega svoje življenje, ampak poglejmo vozača »turista«, ki Potuje po neznanih krajih. Njegov duh je vedno pazljiv, vedno pari in pričakuje, ali se bode kaj izpreonepilo na terenu, ali pa na stroju samem. Prisotnost duha, ki se veča s hitrostjo motornega kolesa, mora biti pri njemu na višku-
Nič ni lepšega, kakor lepega poletne« ga ali pomladanskega jutra, ko je še mračno, ko je zvezda danica še na obzorju in se Počasi umika nastajajoči svetlobi. zasedlati motorni »kolešček« in odvihrati v duhtečo naravo. Ulica je mrtva, _ le na vogalu srečaš stražnika. Vsi so še v topli postelji. Kmalu zapustiš mesto in odPre se ti cesta, ki vodi v vabljivo okolico. Takrat ne boš mislil ka ko ropoče stroj, ne boš mislil na ventile, rpzphnilnik, magnet, sveče itd., ampak gledal boš prirodo in okolico v jutranjem svitu — ter užival. Zakuril boš na maximutn in videl kaj se pravi voziti s »polno paro«, boljše rečeno s »polnim plinom«. Vse bo brzelo mimo tebe, ka« kor bi gledal iz brzovlaka. Še lepše Pa je, potovati v zmernem tempu skozi božjo naravo in uživati poezijo vožnje.
Na motornem kolesu nisi navezan na
določeno progo — kot potnik v vlaku_____
temveč se peUgš kamor sam hočeš in se ustaviš, kjer Se ti zljubi. Drugače je v vlaku, kier je človek vezan na Progo in na čas- Motociklist-turist ne pozna teh ovir. Ustavi se kjerkoli in kadar hoče. Ali ga ne zavida potnik v vlaku. Pa tudi pešec? Oba, potnik v vlaku in pešec sta toliko premožna, da bi si lahko nabavila motorno kolo, toda mislita sf, da mu lahko stroj explodira, ali da ga nebi mogel obvladati. Mar je to res?
Glavni namen motociklističnega spor* ta je potovanie, Akn so vozim na motornem kolesu hitro, tedaj vidim svet v velikih posnetkih ali e1”-' fče govorim kot fotograf). Ako pa se vozim počasi ali pa se sploh ustavim, tedaj lahko o-pazujem in študiram okolico. Na vsak izlet vzemi fotografski --nrat s seboj, sicer pa skicirko — ri-s^ni papir — ter si skiciraj kako znamenitost v dotičnem kraju. Na ta način boš dobil veselje do motociklizma in spoznal boš svojo domovino in nje dušo. Dobro .ie imeti na Potovanju sPeci.ieLio ali generalno kar« to s katere bereš bližnjo okolico in si. jo na podlagi karte ogledaš. Ako napraviš veliko turo, n. pr. iz Maribora proti Koroški — Celovec — Beljak — po Dravi navzgor do Lienza — Toblaško nolie — v Dolomite — Cortino d’Ampezo do Božena, pustiš motorno kolo v kakšnem restavrantu, sam Pa odideš v rdeče skalovje kipečih Dolomitov, ki jih posebno radi posečajo motociklisti - turisti. Tako je združen navadni turist in motociklist v enak pojem.
Večkrat so tudi Pripeti, da moraš na ostrem ovinku »raziskati« zemljo in da proti svoji volji postaneš motociklist' terheolog, dober poklic kaj ne? — Potovanje v sedlu je nekaj vzvišenega, dočirn sc tega vsak motociklist niti ne zaveda. Mogoče radi nepazljivosti? Potovati, to je vsakemu človeku prirojeno. Mi vsi potujemo od dneva do dneva, od leta do leta, od izkušnje do izkušnie. Vsi smo večni popotniki brez prestanka, toda vsak po svoje. Potovanje je umetnost in le malokateri to razume, tudi maloketeri motociklist. Torej tudi za razvedrilo ti bo služilo motorno kolo, ki ga boš vedno bolj vzljubil in spoznal. v Te vrstice objavljamo v pričakovanju, da ne bodo padle na nerodovitna tla, amPak da bodo doprinesle vsaj malenkost za napredek našega motornega športa, ki ie šele v. razvoju. Da se dvigne zanimanje in nosoeši razvoj motocl« klizma, bo naš »Motoklub Maribor« več« krat prirejal nedeljske izlete v bližnjo in daljno okolico.
S^mo
KINO „APOI»®“
Predvaja od 27. do 30. marca
»FAVORIT« (Hanibalov sin).
Veseloigra iz športnega življenja v 6. delih po romanu L. Wolff.
»GRAJSKI KINO"
Na splošno zahtevo se podališa ta monumentalni film in se predvaja *ge V torek 29* in sredo 30. marca,
»B E N - H U R«.
Na.ivečji film vseh časov v dveh delili. Oba dela se predvajata hkrati, o tem filmu govoriti bi bilo preveč. Ben«Hur je film. ki je bij povsod z ogromnim u-spehom predvajan, katerega si je ogle« dalo vse, mlado in staro, moškega in' zenskega spola, ljudstvo vseh slojevi in vseh nacijonalitet.
KINO "UNION*« (prale Bloskop)
predvaja do pondeljka 28. marca »V ČARU KARNEVALA«.
Osem velikih dejanj karnevalskega ve* selja. ljubezni, razkošja in si.ia.ia. Kabaret, »Konfeti«. Sijajni plesi v veliki operi. Mala Mimi — kraljica lepote. —• Intimna večerja v tuji Palači. — ’ Ta izvrstni in popolnoma novi film prikazuje filmskega ljubimca vsega sveta Harry Liedfke v najboljšem razpoloženju-
E 338/27-5,
Dražbeni oklic.
Dne 4. maja 1927 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin:
1. zemljiška knjiga: cela Grajska vrata, vi. št. 121, stanovanjska hiša v Mariboru, Frančiškanska ulica 12 z gospodarskimi poslopji (hlev, autogaraža itd.) jn vrtom; cenilna vrednost Din 498.585-25.
2. zemljiška knjiga: d. o. Grajska vrata 3/5, vi. št. 12, stanovanjska hiša v Mariboru, Frančiškanska ul. 14 in Kopališka ul. 14 z vrtom in drvarnico itd.; cenilna vrednost 3/5 Din 110.484-—.
Skupaj Din 609.069’25. Najmanjši ponudek Din 304.535'—.
Pritiklin ni.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 21. marca 1927.	523
TW«mk i Mimribonka
v M^kor^^tnrnik; Stanko Det* la. ravnatelj. Urednik Vakoslar C i z e I. a*ri**c. Waj*ul1:	»Tabo**.
*wd*tav»lk, V*k«al*v SpimdUfco**wiar. V«*i v U&r&ovn,	-	«