Star. 150 TRST, v petek 28. maja 1909 Tečaj XXXIV —IZHAJA VSAKI DAN — imđt *b nedeljah in praznikih ob 5-, «b ponedeljkih ob 9. zjutraj-Faasmi€ne Ste t. se prodajajo po 3 nvft. (6 stot.) ▼ mnogih Mbakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petrm, FaAojni, Sežani, NabreiinL, Sv. Lccyi, Tolminu, Ajdov-Miml, Dornbergn itd. Zastarele Ste?, po 5 nvč. (16 stok.). »•LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ dirokoiti 1 koieme. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 »t. mm, aaaartaice, zahvale, poslanice, ogla.se denarnih zavodov f M H. mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka ■adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-—■■j pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek nprave JMlaosti-. — Plačuje se izključno le npravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti Je moč I NAROČNINA ZNAŠA nn« srn vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na ■ ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne ozira. Vareiilaa na i«4al)ak« lidtnj« „CDISOSTI" atan« : mI ■ Utao K 5-30, vol Uu 3 6O ■■■ Vai dopisi naj se požiljajo na uredništvo lista. Nefrack*- vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se bo vračajo Naročnino, oglase in reklamacije jo pošiljati na upravo tisi*. UREDNIŠTVO: ullos Glorgie Galatti 18 (NarotM dan) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastaifc konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcij« lista „Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Galatti it 18. PoStno-hranllnKnl ra?un št 841652. TELEFON SL 11-57. Politično društvo edinost. Podpisani odbor vabi slovenske volile« mesta in okolice, da se udeleže v svojem okrožju polnoštevilno ilnih shodov katere priredi naše društvo in sicer: u soboto, dne 29. t. m. IV. mestni volilni okraj v gostilni Furlan, ulica Stadion štev. 19 ob in pol uri zvečer. No blnk. nedeljo, dne 30. t. m. V SV. KriŽU. v dvorani g. Magajne ob 4. in pol uri popoludne. no blnk. ponedeljek, 31. t m. 1.) V Rojanu v prostorih „Gospodar, društva" ob 10. uri dopoludne. 2.) V Trebcah v prostorih „Konsum. društva" ob 3. uri popoludne. 3.) v Bark ovijah v prostorih „Nar. doma" ob 4. in pol uri popoludne. 4.) V Bazovici v prostorih „Kongom, društva" ob 5. uri popoludne. 5.) pri SV. M. M. v prostorih Kons. društva »Pri Tirolcu« ob 5. uri popoludne. Odbor polit, društva „Edinost '. BKZOJAVNE VESTI. Pror&čuzLflki odsek državnega xbora. DUNAJ 27. Veled incidenta med dvema členoma proračunskega odseka ie poslanec Roisberg imenoval svojima sekundantcma posl. UdrtBia in Staneka, pesi, Malik pa Ira in Roderja. Kakor se govori, je bil dvoboj dogovorjen pod težkimi pogoii. — Proračunski odsek je pričel razpravo naučnega mioisterstva. Prihodnja se:a 2. juniia. DUNAJ 27. — Prt računski odsek je v pjimenskem glasovanju vapreiei prorsčun pravosodnega miniaterstva z 21 proti 20 giasorr. Vseslov&naki kongres v Petrogradu PETR0GRAD 26. Na današnji seji \se-slovan kega kongresa, ki ae je vršila pod oredsedsr-om avstrijskega državnega poslanca Ivana Hribarja, se ie razpravljalo o načrtu ustanovitve vse lovanike bank . Hribar ie iz vajal, da je treba za to temeljne g avnice 50 milij. krGn. h kateri bi Čehi prispevali 6 milijonov, Jugoslovani pa 2 in o) mili-. Shod je enoglasno priznal potrebo ustano ic-e take banke. V začetku bi ce moralo ustanoviti baLko iz obstoječih sredstev :n nje delovanje t>i se morala omejiti na trgov«ico in industrija n-» delcvanje SiovanBtra. Sltieni.o se e izvoliti komi.ijo, ki na; izdela temeljna načela za ustanovite* banke. PETR0GRAD 27. Prvo seio viealovan-•kega kongresa je otvoril Kranar z govorom, v ko em se je spominjal zadnjih politiškib dogodkov, ter izjavil, da zahteva aedami, za slovanstro resen moment * pred vsem odkritosrčnost in spoštovanje pred politiškimi mejami držav, v kojih prebivajo posamezni slovarski narodi. Cehom ae je očitalo, da so pozdravili a.sapatičao aneksijo B;ane in Hercegovine, ter da so zagovarjali idejo avgtro-slavizma. Ali avstrijski Slovani pri vseh simpatijah za Srbe Liso mogli drugače postopati. Oni niso smeli nastopati kot vele-izdajalci, a znali so poleg tega, da Rusija v vprašanju aneksije ne pojde do skrajnosti. Rusija je zasledovala politiko kot d ktov, ne da bi boteia koLtl kt. Posied ca temu je na čustvu zahvalnosti sloneče z b 1 i ž a n j e Avatro-Ogrske na Nemčije, kakor še nikdar poprej: Kar se tiče avstroelavizma, to je ideje združenja zapadn h Slovanov na katoliški podlagi, z ostjo proti Rusiji, teda; ni ta ideja mkakemu Slovanu simpatična in bi bila ie opravičena, ko bi Rusija uganjala protislovensko politiko. Potem je dr. Krama? najstrožje obsodil sedanjo poljsko politiko tu«ke vlade. Poljak Jzuovski, ki je iseotako obsodil, bosansko politiko ruske vlade je izjavil, da je po sedarjem združenju A. O. in Nemčije zgubilo neslcvansko gibanje tla. Vse k slovanski narod mora delati na svojem lastnem ojačevanju. Med gališk mi in ruskimi Poliaki n9 obstoji ob vprašanju slo* vanske solidarnosti za Rusijo nikako popolno sporazumi jen je. Grof Bobrincki je zagovarjal stališče ruske družbe v neruskem vprašanju. Klofač ie očital avstrijskim Slovanom neodkritosrčnost. Oni bi bili morali izjaviti, da ne žele vojne z Rusijo. Slovanska veČina Avstrije more zahtevati, da Avstrija ne uganja protislovensko poiitiko. Za sedaj ne obstoji v Avstriji nikaka konstitucija, s m pak absolutizem, ki je okrašen ■ parlamentarizmom. Vsako pomnoženje avstrijskih Slovanov ne znači nikako ojačenje slovan-s t v s, ampak pomnoženje jetnikov nemštva. Klofačev govor je bil večkrat pretrgan z z odobravanjem. Kot zadnji je govoril poslanec Lwov, ki je videl v razvojn slovanskega demokratizma jamstvo za uresničenje idej prošlega slovanskega kongresa. Zvečer je bil diner pri sotrudniku „No* vojega Vremjena" Stolipinu, bratu miniater-skega dredsednika Stolipina. O tei priliki so bili slovanski gostje predstavljeni Stolipinu, ki je kazal posebno zanimanje za slovansko banko. • _ Pred volitvami (Iz govora d.ra volilnem shodu Josipa M a n d i ć a na minule nedelje pri sv. Jakobu). Delajmo za-se! Sicer pa ni signorom toliko zameriti, vsak gleda, da bi sebi pomagal. Ravno zato pa moramo gledati tudi mi, da si sami pomagamo, da skrbimo za-se. A to storimo, če volimo v mestni zastop osebe, ki bodo res hotele delati za ljudstvo. Ne še geslo bodi: delaj za-se! Izvolimo v mestni zastop ljudi, ki bodo vaaj vestno kontrolirali občinsko gospodarstvo ! Socijalna demokracija na delo! Socijalna demokracija ie postala — kakor sem že rekel — majhna. Kje ia h''ta ogabna socijalna demokracija iz leta 1907 ? Prišli so v dunajski parlament v velika štev;lu. Po Številu so druga stranka. A kai vidimo ? Nekdaj so kričali, da se je vse treslo. Hoteli so biti revolucionarna stranka. Niso hoteli nič sLiJkti o vojni» Milita::3ma niso hoteli poznati. In glejte: vzlic velikemu številu socijalnih demokratov v parlamentu bi bilo v leta 1909 kmalu prišlo do vojna ! Ne le da niso preprečili tega, ampak še nekako odobravali so vojne priprave, češ: tako prestrašimo vojevito stranko v Belemgradu. Zato da moramo biti pripravljeni na vojno! Znano je, da se vsaka beseda da a razlagati na različne načine. Tako je tudi a politiko socijalnih demokratov. — Tudi oni so začeli uravnavati svojo politiko po razmerah in ne govore več o revoluci.i. Zato pa jim ljudie tudi več ne verujejo. Sedaj obljubljajo, da hičejo pošteno delati. Ali to ne zadostuje biti — pošten! Za delo ljudstvu ns korist treba še kaj več. Za katero stranko naj glasujemo?! Slovenska narodna stranki v Trstu se sestoja vsaj po 95f/s iz delavcev in kmetov. Kako naj bi torej nje zastopnik delal za aignorio ? Za iz egoizma — tudi ko bi ne bilo ljubesni — morajo slovenski zastopniki delati za maso svojega ljudstva, če si hočejo namreč ohraniti mandat. Niih delo mora biti demokratično: s tem, da delajo za ljudstvo, delajo tudi — za se. Socijalni demokratke so mnogo obljubljali, a so dokazali le, česa — ne morejo. In cd Italijanov in Nemcev ni pričakovati nič boljšega. Isto tako ne tudi od tiste stranke — ne vem, kr.ko bi jo imenoval — ki se nar vadoo redi 14 dnij pred volitvimi. Ne preostaje nam torej druzega nego da glasujemo za slovensko naredao atranko, ali pa, da ostanemo doma. Te volitve ima,o nam prinesti novo ero. Doslej se je v mestnem avetu veliko govorilo in malo delalo. Vse delovanje občine je bilo v frazah. — Razprave so biie posvečene le s po; o m med strankami. Dosedanji meitu svet je bil le fantom. Slovenski zastopniki pa niso mogli razvijati delovanja, ker jih je bile premalo. Nasprotniki jim niso dovoljevali nikakega sodelovanja na upravi. Izlasti v delegaciji, kjer imajo sukno in škarje, niso bili naši zastopani. Doslej smo doživljali le razočaranja in občinski zastop nam ni dajal, do česar imamo pravico. Novi mestni svet V novem mestnem svetu bo pa 12 naših, ki bodo tuii v delegaciji zastopani. Pa tud zastopniki socijalne demokracije bodo že radi ozirov na lastno stranko prisiljeni stopiti v opozicijo. — Ne smemo sicer preveč pričakovati od njih. Je med njimi tndi mož s poštenimi nameni, ali je tudi zgagarjev. Ali na koncu konca bodo morali računati z razpoloženjem, kajti, če bi se videlo, da so socialistični zastopniki s siguorio pod enim klobukom bi tudi njihovi pristaši začeli razmišljati. Nali ce ne bodo omejevali le na hrambo narednih koristi. Vsekako pa se mora priznati daje naša dosedanja delegacija mnogo koristila. Da se danes računa z nami. na tem gre po velikem delu njej zasluga. Sedaj ae bo moralo vršiti tudi gospodarsko delo. Toda, da bo to možno, jih m> rate moralno podpreti tudi vi s tem, da jim na volitvah izkažete zaupanje ! Ali, če danes zahtevamo intenzivnega gospodarskega dela, zahtevamo ob enem paralelnega dela v obrambo narodnih koristi. Za skupno delo. Govorilo se je o nekih sporih ? naši stranki. Naravno je, da kjer je več razsodnih ljudij, so tudi različna mnenja o tem ali onem vprašanju. AU meti j o se oni, ki so se morda nadejali, dane bomo mi skupno postopali proti skupnemu so-v r a ž n i k u. Svetojakobško okrožje je naša narodna trdnjava. Marsikatero zmago za slovensko stvar v Trstu je izvojeval ta okraj. Tu so boritelji za naša narodna prava, Tu so vedno izvajali geslo : delavec se mf ali tudi — Slovenec! V smislu tega gesla hočemo tudi sedaj vršiti svojo dolžnost. — Zaupanje hočemo ohraniti vsem, ki hočejo delati za korist delavskega stanu in za narodno strar. Narodni intere« se pri nas krije z interesom naših širofch slojev. Narodno vprašanje je za nas obenem vprašanje kruha — je obenem socijalno vprašanje. Torej tudi zato, ker ste delavci, vam kaže, da glasujete za narodno stranko. Delajte, agitirajte IStem se oddolžite svoji slovenski materi in delavski ideji. Dne 14. maja leta 1907 je bil za tržaško Slovenstvo dan slave. Tudi dan 13. junija 1909 naj bo za nas dan zmage. Zmago-nosno aaj zaplapola naša slovenska zastava slovenskega svobodnega delavstva ! „Veleizdajniški" proces v Zagrebu. Zagreb 26/i. (60. dan razprave.) Za5elo se je zasliševanje prič aknpine Dnbića. Obtoženci so vsi pripadniki arbako-radikalne stranke. Kakoi branitelji so prišli pristaši te stranke dr. Roknić, dr. Miladino-vićf dr, Kra8ojević in dr. Babič. Ker se je v zadnjem Času zopet začelo govoriti o nekih kompromisnih pogajanjih med radikale: in baronom Rauchom, vlada za aa-našnjo razpravo največe zanimaje. Splošno &e sodi, da se bo meglo po vedenju sodnega dvora in državnega pravdnika konstatirati, ali in v koliko bo vspela rečena pogajanja. Poztana je bila pr*»\ obcožnvaina priča, 47-ietni učit Jj Mijat S a r i d ž a. Od sbske »traci se mu oč ta, da je Frankovec. Vsi Srbi, naj so že „radikalni* ali „samostojni", da ko j-dcaki. — Videl je, da se širi slika kralja Petra. Pri obtož-ccu g. Vasidu da so »e vršili ta-ni sestanki in .samo ob sebi umo^nV je, ia tu je tam razpravljalo o priklopi.eoju k S,bi i. Tudi „veleizdajaiikih* klicev da je čul. Nt:kaj km'Mov — navel je tri po imenu — so klicali „Živela Srbija !". Glavni „vele-izdajaici* so v družini Hrvačanins. Vsi ti „pojavi" datirajo iz leta 1904. Odkar so 3 Hrvačanini v zaporu, je navstal mir. Branitelj dr. Roknič je konatatiral nekatera protislovja v izpovedbi priče. Tako je n. pr. priča trdil, da so ga S; bi aovražiii kakor „frankovca" in vendar hoče vzlic temu vedeti, o čem so Srbi razpravljali na tajnih razpravah. Nadalje je rekel priča, da so se otroci Hrvačanica že od leta 1893 pretepali z nekaterimi hrvatskimi otroci radi „Srb ali Hrvat*, ob enem pa je trdil, da se od leta 1894 ni čulo od Srbov nikdar, da so Srbi. Pred:einik je po nekih vprašanjih o organizaciji frankove stranke v D u bici odtegnil branitelju besedo. Branitelj dr. Miladinović je stavil več vprašanj, ki pa niso vsebovala nič važnega. Predlogu branitelja dr. R o k n i ć a, naj se predloži srbski grb patrijarha, je državni pravdnik pritrdil. Priča je iziavil, daje videl tak grb. Obtoženca Mojo in Dmitar Hr* vačanin sta oporekala izpovedbam priče. Predsednik je odredil pavzo pol ure. Po p a t z i. Obtoženci Dušan Hrvačanin, V a-šić in Erak so se izjavili na kratko o izpove d bab priče. Pozvana je bila 2. obtoževalna priča 60-letni kovač Peter Kovači*. Priča je govoril jako hitro. Na vseh nemirih med pravoslav- nimi in katoliki, da je kriv Moja Hrvačanin, ki je bil svoječasno v Belemgradu. Neki kmet da mu je pripovedoval, da ae je kralj Peterleta 1907 udeležil nekega ljudskega shoda v Bosni (Hropna veselost). Obtoženec Vukdrf^gović je hkratu zaklical: „Gospod p -crgednlk" 3 mladi ljudje iz cbčinstva z znaki frankove stranke v gambnicah nas provociraj o. K a-žejo nam s kretnjami rok. da homo obešeni". (Veliko gibanje). Predsednik je naložil j^daemu justionih stražnikov, nai pazi na občinstvo. Na izpovedbe prič ao reflektirali branitelja dr. R o k n i ć in M i-1 a d i n o v i ć ter obtoženec Hrvačanin. Prihodnja razprava jutri. * ZAGREB 27. Po zaslišanju več prič je predsednik priobčil, da je členom senata doapela zopet smrtna obsodba, kakor prva, datirana iz Mlade Boleslave in podpisana: Za slovansko zvezo, Radnicky. V listini ee zahteva, da se mora proces najdalje do 13. junija ustaviti, ker prično sicer bratje omrti svoje delo. — Na predlog državnega pravdnika je bila listina izročena državnemu pravd-ništvu v nadaljno uredovanie. Pismo iz Zagreba. Zagreb, 26./5. Preiskovalni sodnik — falziflkator zapisnikov Današnji „Pokret" in „Srbobran" objavljata nov slučaj falziAkacije protokola o hpo-vedbi prič ki jo je zakrivil „veleizdajniškem procesu" poslujoči preiskovalni sodaik K o-š u t i č to je tisti, ki je nedavno piaal zin.no surovo pismo profeserju Masaryku radi nujnega predloga v avstrijskem parlamentu. To f&Uiti-kacijo je zagreši'. KoŠutić kakor sodnik v Ludbregu (županija Varaždin) v letu 1902. Tedaj je banski atol uvel proti Košatiću disciplinarno preiskavo, ki so je zvrnila s kaznovanjem Košutića. S tem je podan nov dokaz za trditev Masaijka, da je jeden preiakovainih sodnikov v „veleizdajniškem" prcGesu svo.e-časno fahihciral zapisnike. Vladika Miron in Baron Rauch. Baron Rauch je dal nedavno po svojih listih razglasiti, da nameruje obiskati Slavonijo, specijelno pa Brod, Požego in Pakrac, kjer je sedež srbako-pravoalavn^ga škefa, Vladike Mirona Nikoliča. Viadita Miron, ki se e že enkrat v nekem pastirskem listu zavzel za zaprte Srbe in je bil radi trga izpostarlien najgršim napadom v vladoih m Frankovih listih, je iz;a-il nedavno, ne le da a e udeleži v « p r «j e m a bana, a m ~> n k da gaceln tudivaprejme vsv:»ji palači. Včerajšnji „Srbsbran"' ia danu^uii „Pokret" javljata k temu: Dne 23. t. m. se je predstavila vLdiki Mironu v Pakracu pod vodstvom pakraškega poslanca dra. Miljenka Markovića deputacija, se stoječa iz več nego 100 členov iz h v deželi zastopanih pckiictv iz Pakrac in ok< lice. Dr. M-irko-ić je ogovoril vladiko v imenu prebivalstva v Pakracu, srbske aamoataine stanke in vsega srbskega nnroia v Hrvatski. R kel e približno ta ko-le: Žalujočim srcem je vaprejel srbski ta-od ve s t o predatoječf.m vsprejemu barona Raucha po v?ad;ki Mironu. Zato op-jzaria vladiko na o«ebo, ki jo hoče (v>adka) vapreieti v s^ojo hišo kakor gosta. „Vi ate obljuoili gostoljubje človeku, ki že dve leti proganja, pljuva in tepta vse, kar je srbtkega in kar je nam Srb ai sveto in vre ino spoštovanja". Z*to ga prosi v imenu srbikegi naroda, naj je vladika ne spre se svojim narodom, „Kaj bi reklo k temu onih 53 jeti.ikov* ?! Prosi ga. „naj pred tem človekom rapra duri!" Vladika Miron, vidno ganjen, in pretre8^n. je odgovoril: „Mora reči le to, da to, kar tišči in boii vea arbaki nared, tudi njega tišči in boli. On čuti žnjimi v a o krivico, ki se je zgodila srbskemu narodu in sočustvuje z ono 53-torico jetuiko*. „Iz rečno vam pravim, da vaš sovražuik je tudi moj sovražnik, ker jaz aem z vami jedno " Da opraviči svoje stališče glede vsprejema barona Raucha, se je skliceval na sveto pismo, ki zahteva ljubezni in gostoljubja tudi za sovražnike. Kakor vladika in krščan ne mo:e drugače govoriti in delati. Vendar, kar se tiče obrambe „srbske časti in srbskega naroda", ne bo dajal 9vojemu narodu nikakega povoda za tožbe. Pod. dr. Markovič je to izjavo vladike, da sovražnik naroda je tudi njegov sovražnik, vzel v imenu naroda zadovoljstvom na znanje, omenil je le Se, da „glas ljudstva je bo^ji glas" ves srbski narod bi obžaloval, ako bi vladika Miron vsled svojega postopanja na vsprejemu barona Raucha ostal in moral ostati osamljen. Na to je deputacija ostavila palačo vladike, Veat o tem pa je ▼ vseh političnih krogih po vsej deželi izzvala živahne komentarje, in ne Stran J1 .EDINOST" št. 150 V Trstu, dne 28. maja 1909 pričakuje te le novih napadu? od strani vlad-neg • in Frankovega novinstva na osebo pri Hrvatih in Srbih izredno popularnega in priljubljenega cerkvenega kneza, marveč »e pričakuje tudi napetoatjo, da-li baron Haucb »žlic te tuu nastopi svoje potovanje v Pakrac?!! Hrvatsko-srbska koalicija je z odkritim veseljem pozdravila nastop deputacije in vedenje vladike Mir Dna, ker vidi v tem posebna oistro izrszuioč se dcksz rs totalno brezvspfšnost Baachove politike preganjanja Srbov v svrho razbitja hrvatsko srbske koalicije. K parlamentarnemu položaju. Korespondenca „Zentram" poroča: Za upniki „Slo-anske jednote" so imeli v sredo posvetovanje, pri katerem se je sklenilo eno-g'asno taktične ukrepe glede razpra»e pro-račnnekega odseka in z ozirom na splošni parih mectariški položaj. Sklepi so obvezni za *tr*cke, ki «o zastopane, v „Slovanski jednoti". ć'-bt in Jugoslovani se bodo — tako poroča omenjena korespondenca dalje — promčaoskem odseku izogibali v«ega. kar bi rcogi'» zavlačevati posvetovanje v cdaeku ali zmct ti razmerje k ost sli m strankam, ki niso v vladnem taboru. Razpoloženje * KS 1 o r s s « k i i e d n o t i" je s & m o z a vestno. Združena, v vsem in vsakem soli aarca, pričakuje opozicija popolnoma mirno in cd: očno daljnega razvoja stvari, ne da bi imela potrebo se spuščati v kakorfinabilc pogajanja. K govoru justičnega ministra Hochenburgerja v proračunskem odseku. V včerajšnjem brzojavnem porcčilu o proračunskem odseku državnega zbora smo prinesli v izvodku tudi govor justičnega mi- cist-a Hjchecburgsrja. Obljubil je, da bede viada predložila zakonski načrt, ki sloni na splošno priznanih praktičnih pot-ebab. Kako bodo izgledale te „splošno priznane praktična potrebe* po nazorih gospodov Bieceriha in Hochenburgerja, danes 83 ne z::amo in dokler načrta samega ne poznamo seveda tadi ne moremo izreči konečne sodbe o i.tib. Vendar sta pri tem dva razloga. ki nam nikakor ne vzbujata posebno zaupan e v pravičnost vladnega zakonskega ničrta za ureditev jezikovnega uprašanja, — Prd raziog bi bil minister Hochenburger s s ro; o uliragermansko minulost .o in drugi raz* log bi bile „praktične potrebe". V česa pa obstoje te „praktične potrebe" ? Sklicevaje se ca praktične petrebe, ne bi bilo treba oblatt sijani s strhckami, ki poznajo nemški jezik nikdar oačevati v drugem, ico nemškem jeziku. Stranke ume,o nemški, torej praktiški in e: nikake potrebe, da bi se. cblastnije poslu-žev&le v občevanju s tako stranko, druzega deželnega jezike. Škandalozen je oni del govora ministra Hoch-jaburgerj* ki se nanaša na razmere pri sodiščih ca Češkem. Nemških sodmko/ da pomenkuje. Torej morajo biti nameščani po ne od 6 lah uradih češki sodniki, kateri pa dosti »rat nimajo potrfeimega takta Tako se da tolmačiti ministrov govGr, tako je on seveda tudi mislil. Ko bi nava:al kake konkrektne fakte, ko e so zagrešiti morda posamezni sodniki, na- bi biio, a tu je en minister kar pavšalno sumničil vse češke sodnike. Postavil se je s j tem v eno vrsto s srd teži pri „ nemško-naci-' jonalni korespondenci", ki je pred par dnevi osumničila dva ugledna češka člana upravne sodn je — pristranosti. A tu se je našel pred;edcik omenjene sodnije markiz Baque-Sem in poalal listom popravk, da sta omenjena visoka sodna uradnika zelo zaslužna ic da se jima nikakor ne mora očitati pristranost. A kdo bo branil češke vodnike pred napadi njihovega prvega šefi ? Vprašanje novih nenemških vseučilišč. „Neae Freie Presse" doznaja iz nenemških oarlamentarnih krogov da bodo nemške stranke gla*ovalu proti češki univerzi na Mo rsvskrm. češ, da bi imela služiti omenjena univerza katoliškim namenom. * Glede rusinska gimnazije bodo zavzele nemške stranke isto stališče, kakor Pollaki. Polj/si klub še ni napravil konečoega sklepa ▼en iar se zdi, da ne stoji na stališču popolne negacije. GHede slovenskega vseučilišča pravijo nemški poslanci da niso dani predpogoji za isto. ker še ni dovolj razvito slovensko sred nješc.stvo in bi torej bodeča slovenska uni verza ne imela dovolj sluši»tel ev. Mani kale bi pH tudi učne moči in potrebna učila. Zaso ao nemške strnnke v vsakem slučaju preti ui'anomvi slovenskega vieučil.&ča. Us.anovitvi italijanske univerze na Dunaju nea-šln poslanci ne bodo natprotovaii. Nas zanimajo seveda v prri vrsti razlogi ko,c navajajo Nemci proti slovenski univerzi. Da slovenska univerza ne bi bila potrebna, ne trde niti Nemci. A kdo ie kriv če naše sredniešolatvo ša ni dovoli razvito? Kdo ;e kriv, če morajo naši dijaki celo na Primorskem obiskovati srednje so!e z nemškim učnim jezikom ? Kdo je kriv, če se moramo boriti ne le za srednje šole katerih takorekoč skoraj nimamo, vsako ljudiko šolo posebej. ampak za „Edinost", podal bisedo g. drž. poslancu dr. Avstrija in italijanska razstava leta 1911. Z ozirom na naše včerajšnje poročilo, da se A.-O. ne misli udeležiti razstave v proslavo petdesetletnice združenja Italije, am bi bilo danei cmneiti, da n* podlagi poročil iz Rima še ni dtfimtivuo odločeno, če se nafia monarhija udeleži razstave ali ne, Mej tem se vrši med dunajskimi časopisi neprestan boj. Klerikalni listi, s „Vater-landom- na čelu so proti udeležbi, a liberalni zagovarjajo udeležbo. OGRSKA. Razpust madjarskega državnega zbora. Kakor javljajo iz Budimpešte, je v tamošnjih političnih krogih vzbudila veliko senzacijo vest „Katol. Korespondence", glasila ljudske stranke, da bo državni zbor razpu-ščen in da bodo razpisane nove volitve. Dogodki v Turčiji. Izvršitev smrtne kazni, CARIGRAD 27. Danes zjutraj so bile obešene osebe o katerih se je včeraj poročalo da so bile obsojene na smrt, in tudi druge, ki so bile že prej obsojene. Globok utis napravi j a okolnost, da se nahajajo med obeše nimi dva polkovnika, prvi evnuh bivšega sultana, viši civilni uradniki. V Bosni je bilo aretiranih mnogo reakcijcnarcev, med temi tudi hodže in scfce. Dnevno povelje vojn. ministarstva pravi, da vojaki drugega leta, ki so se udeležili punta, če tuli niso biii provzročitelji, niio več vrcdii, da nosijo vojaško suknjo in da se jih skozi tri leta uporabi za kazenska dela. DOQODKI NA BALKANU. BOLGARIJA Odnosaji med Srbijo in Bolgarijo. SOFIJA, 27. V nagovoru, ki ga je srbiki odposlanec S mić imel včeraj povodom izročitve poveriinega pisma na carja Ferdinanda, je prvomenjeoi znovič zagotovil cara čutstev vele-spoštovanja in udanosti. ki jih goji njegov vzvišeni go*pod za cirja Fardiaanda. Car Ferdinand je odvrnil: Vzradcš5en o čustvih, ki jih v tej važni dobi zgodovine moje dežel** pri našate od strani srb*kega kralja, Vas prosim, [ da ste pri Vašem kraljevem gospodu tolmač moje hralbžaosti in moje odkritosrčne udanosti. DROBE POLITI6NE VESTI- Car Ferdinand v Išlu. Z Dunaja javljajo, da ni tamkaj še nič znano, da obiščeta bolgarski car Ferdinand in carica Eleouora cesarja Frana Josipa v Išlu. Dnevne vesti. Sestanki okrajnih volilnih odborov, katerih naj se udeležijo gotovo vsi doslej določeni zaupniki, so : danes V petek ob 8. uri zvečer v prostorih N. D. O. za III. mestni okraj (novo mesto). Jutri soboto ob 8. uri zvečer: a) v gostilni g. Panića Riva Pescatori za I. mestni okraj ; b) v go- 0. R y b črt u. G. dr. O. Rjbar je na to pojasnil zborovalcem, da smo tržaški Slovenci že prej — nekoč postavili svoje lastne kandidate v mestu, da-si brez upa na zmago. — Hoteli smo le sešteti svoje glasove. Toliko več, da moramo to storiti sedaj, ko ima volilno pravico vsaki delavec, kajti ne na tržaškem na-mestništvu, ne na Dnnaiu nas ne vpoštevajo in nas ne bodo vpoitevali, dokler ce bodemo pokazali svoje moči, svojega števila. Mi Slovenci moramo imeti svoje lastne zastopnike v mestnem svetu, ker plačujemo, kakor vsi drugi občinike doklade in moramo torej vedeti, kako se gospodari z nagimi žulji. Na to je govoril 5e dr. J. Mandlć, ki je zborovalcem v bengalični luči pokazal, kako se postopa v Trstu z domačini, slovenskimi, in • tujimi italijanskimi delavci, ki pri ran-drajo sem iz Italije, da takaj jemljejo domačinom kruh izpred ust. Dalje je g. dr. Man-dić še temeljito kritiziral komunalni program socijalno-demokrafrčne stranke ter istega pobijal točko za točko. Oglasil se je na to za besedo sod-ug Milost, ki je — jako nesrečno — skušal pobijati izvajanja svojih predgo*ornikov. Trd 1 je namreč, da so tudi oni, jugoslovanski socijalni demokratje organizirani na narodni podlagi. (Od kedai pa? Morda od prihoda Milanežev? Op. Ur.) No, izdajanja sodruga Milosta so takoj pobili gg. Jaklič, dr. Rybar in dr. Mandić, ki so jasno dokazali, kako da je bila tržaška socijalna demokracija vedno v službi tržaške italijansko-socijalne kamore. Dr. J. Mandić je celo zaključil svoj govor rekši, da če je res, da ao jugoslovanski socijalni demokrat e organizirani — kakor je bil prei rekel so dru.; Milost — na narodni podlagi, potem jim ni treba druzega, nego da pristopijo k »Nar. delavski organ:zacijiw. Mej burnim ploskanjem je slednjič tov. Jaklič zaključil ta tako lepo vsoeli volilni •hod. Po shodu so šli slovenski zborova!ci svojo pot, premivši gg, dr. Rybafa in dr. Mandić a do mesta, a sledili so jim socijalni demokratje, ki so bili prišli na shod podpirat sodruga Milosta. Vredno konstatacije je dejstvo, da je bila mej temi najmanj 7s „regnikolo*", ki nimajo niti volilne pravice. Idoči za slovenskimi domačini, so ti ljulje peli razne izzivalne pesmi, a ko so se Slo renči v ulici Commerciale ustavili in pustili socijalnim demokratom *vobo3no pot, so se ustavili tudi Hocijalni demokratje in si niso upali naprej. Seveda za rep so dobri — povsodi, na] bo to pri MilaneŽih, ali pa pri nas, Slovencih. Naše mladenke, naša nada. Z veseljem za gostilni >Alla Stellac pri Erjavcu V na za mestni okraj, mnogo dela. a easa je trgu Goldon Čaka nas še le malo, tedaj rojaki ne odlašajte več ! Občni zbor „Dramatičnega društva" se bo nadaljeval danes v petek, dne 28. maja t. 1. ob 9. uri (in ne ob 8. kakor smo pomotoma te dni priobčili) v veliki dvorani „Nar. doma". Ker se gre za odločitev o usodi slovenskega gledališča v Trstu je gotovo, da bo vdeležba velika, Smrtna kosa. Včerai opo udne ie umrl tu g. Stavko Orel- Pokornik je bil znan in Čislan med trždSlcimi Slovenci kakor zna-čajen mož in »neto udan narodni stvari. Pred leti je bil pokojnik pevec druitva „Skolj- v Šmarjah pri Ajdovščini, pntem „Slov. pevsk. društva- v Trstu, člen „Č tainice* pri *v. Jakobu, člen „Narodna delavske organizacije". Sploh je pomagal in koristil narodni stvari, kjer je le mogel. Blag mu spomin ! Imenovanje v pomorski upravni službi. Voditelj pomorske oblastnije je imenovai pri staniščn»g% in pom?rsko-«anitetnega prakti kanta Pilioa L u k o v i ć a provizoriSn-m asi-stantom XL čin. razreda drž. utadnikov. „Slovenec" nas apostrofije, češ. d»v molčimo o neki bivši z*esi kranjskih liberalcev z Ntm:i. Odgovarjamo : na pozive v takem t~Du se ne odzi»!-,aruo. Ojaejauio sele nakon Btataci-o not ličnega dejstva, da je bilo tudi časov, ko je „Slovenčeva" stranka sklepala take zveze. Kje j* bila tedaj tista na-rodno-p- litičn* morala, ki jo sedaj „Slovenec tako kričavo oznanjuje ? ! ! listih je bila razviieti, koliko važnosti »e je pripisovalo v Športnih krogih tej prireditvi, izlasti, ker se je bilo prijavi'o toliko znamenitih dirkačev najboljega glasu. Ali skoraj vsi ti najbolji so imeli smolo, da so ponesrečili, in v tej častni dražbi prvakov-dirkačev bila sta radi pohabljenih koles tudi oba najbol]5a Balkacca gg. B9nko in Ži?ic. Tretji zastopnik Balkana, g. Viljem Maroli, dospel je le 14 minut zn prvim na cilj kakor 7. in sicer je napravil 100 kilometrov težke poti v 3 urah, kt>r je vsekakor hvalevreden rekord. — S tem je bila rešena tudi čast „Balkana" kakor društ?a, ker je prišel na tretje mesto, dočim so zastopniki ostalih društev prišli vsi za g. Maroli jem. O tej priliki ne moremo si kaj, da nebi izrazili obžalovanje, ako ni naš kolesar Benko našel pri svojih tovariših-kolesarjih po poti potrebne pomoči; dočim so italijanski kolesarji im li skoro v«akih 100 metrov t-.jvariši z »sem potrebnim na razpolago, je Benko zaman prosil prisotne slovenske kolesarje na Prošeka in v Nabrežini ventila in kleia ; ničesar niso imeli pri roki, a nekateri so se mu celo sm^jaii, d& je moral iskati pomoči pri tujih tovariših in s tem izgubljati dragoceu čas. Če ni zanimanja in tioglaše.nja pri našem iiudstvu, to nikakor in nikomur ne zamerjamo; ali ^saj nasprotovanja ni creba pokazati, ker to bolj ozlovolja kolesarja nego vsaka druga nesreča. Zato pa izrržajo tovariši kolesarji svojemu orvaku Benku svoje neomejeno zaupanje, ker vedo, da je svojo nalogo častno rešil, tudi če je ni dovršil, ka]ti ne primanjkuje prič, ki so spoznale, da njegova zmožnost dosega in priiega ono drugih prvakov na g'esu, iziasti ko so e;re z* dirke na daljavo, kjer treba po»ebne ustrajnosti. Nihče ne dromi, da se kmalu pokaže prilika, da bo na prihodnjih dirkah Benko proglašen prvakom „Balkana" in da opraviči vsa upanja, ki jih stavljajo vanj njegori tovariši rojaki. Shod cestarjev. Vodstvo občnega zaščitnega druStva avstrijskih uslužbencev s sedežem v Trstu razpošilja nastopni pozi '; Cenjeni tovariši cestarji! Dolgo čaia že se gibljejo vsi dižavni uslužbenci v dosego poboljšanja svojega materialnega in moralnega stania, toliko potrebnega za vzdrževanje modernih potrebščin življenja. V primeri se stanjem vaeh drugih državnih uslužbencev je Vaše gotovo najslabše. Zato je tudi nujno potrebno, da se tudi Vi resno organizirate, kakor so se že vsi drugi, da se Vaša žalostna eksistenca in Vaše te-gotovo stanje konsolidira tako, da se boste v resnici zamegli prištefaii državnim slugom. Društ?o, ki Vaa vabi, da se organizirate, ne dela tega iz narodnih strankarikih samt'nov. niti radi drugih interesov in obzirov, amoak edino ie z namenom, da bi inoglo koristiti Vaši moramo konstatirati, da rodi vzgoja v naši_ dekliški šoli lepe sadove, kar se kaže pri v«aki} , prilik,. Tako so nedavno na izletih nabrale; «van Ali da bi za,-noglo izdatno za.topat. gojenke višje dekliške šole in liceja znatne J^e teznjejn zahteve, potrebnje \ašega so-prispevke za šolsko družbo sv. Cirila in Met.5^™J®; Ssmo v Bohinju so nabrale gojenke I.a let nika 14 K, a jako lepe prispevke so nabrale 1 nabiralnik tudi gojenke liceja ca izletu na Šmarjetai gori. čast taki mladeži ! Naši malčki za šolsko družbo. Pod navodilom znanega kamniškega rodoljuba Franceta Steleta so nabrali otro^iči : Pepica Koširjeva, Pepica Adam-č^va, Tunče Elere, S. Gnašek, Gustelj in Zinka Fajdiga, Makso Ekshrjev i. dr. 5 kg pomarančnih lupin, 30 000 znamk in 3 škatlje stanjola in svinca čua krala ! V posnemale, Grška kraljica v Trstu, Včeraj ob 1. uri 10 min. pop. je s parnikem „Paiacky14 prispela naša pri.tao. grška kraljica Olga. Kraljica, tri potaje v najstrož em inkognito ie ostala do ure 35 minut, to je, do odhoda brzoriaka južne železnice, na parniku, ki se je usidral ob pomolu Sanita. C. in kr. vojna mornarica. GHa«om brzojavne vesti je vojna ladra „Cesarica Elizabeta" priplula v Šangaj. Na ladiji v§e zdravo. Razpis službe. Pri c. kr. deželnem sodišču v Trstu je razpisano m?sto kancelista XI. razreda. Služba spalnih in jedil, voz alpskih želez. Kakor razv duo iz mnogotermh vprašanj, potujoče občinstvo še ni zadostno poučeno o glužbi spalnih ii jedilnih vo% ki je uvedena od 1. maja t. L na alpskih železnicah. lUdi tega se naznanja iznova, da vozijo med Loncem in Trstom jedilni vozovi pri brzo-vlakih 5t. 507 (odhaia i?: Linca ob 8. uri 5 min. zjutraj, prihaia v Trst ob 7. uri 56 min. zvečer) in 508 (odhaja iz Trsta ob 7. uri 48 min. ziutraj, prihaja v Liuu ob 7. uri 37 min. zvečer), ki posredujeta direktno zvezo med Berolinom, Draždani, Linčem in Trstom. Jedrni vozovi so potnikom ves dan na razpolago. — . . Za redovno ponočno petovanje ie na isti progi preikrbljeno s spalnimi vozo?i, ki vosi jo pri brzovlakih št. 501 (odhaja iz Linca ob 9. uri 35 min. z»ečer, prihaia v Trst ob 8. uri 44 min. zjutraj) in 502 (odhaja iz Trata ob 8. uri 45 min. zvečer, prihaja v L ne ob 8. uri 50 min. zjutraj) med Lincem in Trstom c. kr. drž. žel. Zadnja kolesarska dirka. Iz kolesarskih Volilni shod v Škorklji. Ni ga bilo še krogov smo prejeli: Minole nedelje vršiln se ... . 1 1 < • . L«. 1 !• u.to.i.obii Jiplra no iHft Inlnmafonir i T Ti"flt«l tako Živahnega shoda za preditoječa občinske, |je koledarska dirka na 100 kilometrov iz Trsta oziroma deželnozborska volitve, kakor je bil j v Gradiško in nazaj. Mej 10 društvi s 24 sinočoji volilni shod v Škorkiji. Sh^i je ob dirkači udeležilo se je dirke tudi naše sle 8. uri in pol otvoril g. Jaklič, ki je po veasko koleihrsko društvo Balkan s kratkem pozdravu v imenu političnega društva? tekmovale'. Iz priprav in poročil tremi tujkih To obstoja edino le v tem, da s*s vsi združite okoli njega. To ni samo le potrebs, ampak tudi Vaša uajsvetejša dolžno?t, kajti Vi morate ne le sami sebi, ampak tudi svoji soprogi in posebno svojim otrokom zagotoviti minje grenko ekzistenco. Pnhitite torej v obilnem številu na »hod, ki ga napoveduje podpirano društvo dne 30. maja 1909. (prvi* binkoštni praznik) ob 1 uri popoludne v dvorani restavracije Vuga ▼ Sv. Luciji pri Tolminu s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo o dosedanjem druš:venem delovanju na korist cestarjev ; 2. Eventualna poročila in predlogi : 3. Upisovaoje novih drnštve-nikov. Slovanska knjigarna Josip Gorenjec ulica Valdirivo šte*. 40, topio priporoča slovanikizn kumicam in kamom, da se blagovolijo poslužiti raznih predmetov primernih za darove birmancem. Osobito priporoča veliko izbero krasnih mašoih krjig — po jako niakih cen^h. „Žejeznlčarska organizacija". Danes dne 28. t. m. ob 8 uri seia v prostorih „Narodne delavtke organizacije.44 Vsi odoo-niki naj se v mnogobrojnem številu udeleže jako važne zadeve. Predsednik. Na Prosek Torej na binkoatni ponedeljek pojdema v«i na Prosek, na veselico pev. društva „Haidrih". Tam nas čika mnego zabave. veselja in radristi. Tudi stari „Hijdrih* je že hiral, a v dovo življenje, delovanje ga je prebudil novi pevo^ndja, g. Ferdo Kenda. Zopet «o se združ li krepki giasovi naših fantov in deklet in letos je že tretja veselica, ki jo nudi „Hajdrih- našim okoličanom in nam tržačanom. DolžnoBt nam je, da z obiskom podpiramo naše brate, in druatvo ki že triindvaj»eto leto st ji na braniku in ki vedno tadi ob čaau volitev hrabro brani naš program. Veielica &e bo vršila na senčnatem vrt i gosp. Marina L u x a. Bogati vapored veselice nam zagotavlja obilo užitka. \ koncem koscev zaziba poskočne noga ubrana godba, tja po plesišču pod milim, zvezdnatim nebom. V ponedel ek tort i — na Proiek. — Iz Trsta odhaja vlak ob 3. uri in 55 min. do Miramara in ob 4. uri in pol bomo ni Prošeku. — Čistilo (Krema) družbe sv. Cirila ic Met. je pripoznsna ne ie od konsumentov, ampak tudi od strokovnjakov za najbolje. Toplo priporočamo vsem slovenskim družinam, naj se V Trstu, dne 28. maja 1909 »EDINOST« št. 150 Stran ITI TJt»ai:.ža.«;.> tega čistila. Zahteva te pri' svoj h trg ) <* h ed ao le čistilo z znamko sv. Cirila ic M*t*>ii»3». I to- ko ne bine se pogreSati v nobeni nar .Tir družini s&ila in žigic, ki tudi prekašaj'? vrste. Zaloga : Vekoslar Pleaničar ni. Ginlia 29. Tržaška mala kronika. Poskus samomora. — Predvčerajšnjem zintrai je nek Dominik Zug'ia, stanujoč v ul. Rigulti št. 22. skočil v morje s pociola sv. KsrRedar ga ]e re5d in telefonično poklica! Trevesa, ki je samomorilnega kand data pel al t opazovalnico. Isti ni hotel povedati, vzrok uaodepolnega koraka. Težka nezgoda na delu. Včeraj zjutraj je zak Anton Dobrila, s:ar 53 let. delal v LW lovem baogar u v prosti luki. Kar naenkrat ae mu je tdok zaboi zvrnil na glavo. Revčku so se pretresli možgani in stri se mu je z tilni«. Prepeljali so ga v bolnišnico. Tramvajska nesreča. Predvčerajšnjim ob f>3/- 'jri popoiudne trčila sta skupaj na Riva Gr-jjiula ob tramvajski vagon in voz naložen 7. vi ikioa sod-, katfrega je vodil dninar Iv^n Cu?h,'ar'cb. Tri e sodi so padli n* tla in «e poškodovali. Tramvaj je vnd l v via deli7 Oimo št^v. 76 stanujoč! Frane Union. Do sedaj ni dognano, kdo izmed *.d ležencev ie zakrivil nezgodo. Nezgoda pri de u. Težak Anton Barto-lini. star 36 let, iz Buj, je včeraj ponesrečil pri prevažanju pohištva. Ko je hotel staviti poleuo pod kolo voza, se mu je zdrsnilo, kolo je šlo Čez njegov palec in ga docela etrlo. Sprejeli so ga v bolnišnico. Nepoboljšljiv deček. Redar je včeraj na pom >lu Sanita ustavil 12-letnega dečka Leva Čemi, stanujočega v ul. Rena štev. 3, ki je met-« l kamenje proti pasantom. Izvedelo se je. da deček ne hodi v šolo in se potepa ves božji dan po nabrežju, kjer jih uganja vseh sort. Mati je izjavila, da ga že celo noč ni bilo doma. Zopet „regnikoliu. Konrad Spadavec-*hia, 31-leten mornar v laškem trabakeljnu „Lina C.«, zasidranem pri nabrežju Grumula, Be je včeraj popoludne skregal s kočijažem Josipom Canerol, stanujoči m v ulici Molin a vento št. 62 in ga je ozmerjal z nesramnimi besedami „porco de ščavoa. Al nesramnemu pritepencn ni bilo še na tem dovolj ; čim mu je Canerol le / besedico reagiral, je regnikolo jjograbil gorjaeo in dvakrat udaril ž njo po glavi svojega nasprotnika. Takoj /a tem jo je junaški popihnil v svojo ladijo. Redar, ki je zvedel o tej stvari, je sporočil svojim pred-stoiuikom: pozneje se je neki policijski agent podal v ladijo in je aretiral besnega divjaka. Ranjenca je bolniška postaja pripeljala na dom. Koledar in vreme. — Danes: Avguštin šk f, — Jutn : Maksim škof. — Temperatura #čeraj ob 2. uri popoludn;-f 22' Cela. — Vreme včeraj : zjutraj dež. oblačoo. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno posamičnimi padavinami. Hladni vetroii. Temperatura malo spremenjena. Počasno boljšale. Društvene vesti. Pevsko društvo „Kolo" naznanja svojim p. c. pevcem in pevkam, da je danea zvečer ob 8. uri va^a za mešani zbor. Ser ae začne učiti nove, krame zbore za veselico, n&i pridejo k vaji točno ob 8. uri v:e ptvike meči. Darovi- — Za a*. 1'anako podružnico 87. C:r. »d Met. nabral Franc Črnigoj v gostilni A. K nderja 2 K 50 *ir?. Vesti iz Goriške. iz Komna. — „ViLarsko in gospodarsko i'ušfo* in združena Larcdna društva v Komna prirede dn^ 6. junija t. 1. vinsko raz.tavo, vinski sejem in s tem združeno i uGsko vesel.co v krasnem, bujnem gozdu. Sod*?2 po f.reipripravah ia po veaeličmh odsekih ki to rt s v zanesljivo veščih rokah, sklepati se mora, da bo ta l;udska veselica res i.ckaj m pazar t nega — neka prireditev v velrkeui stilu. — Oohnbiii so razni vinski tesčaki i« Trata in Gorice svojo soudeležbo na precenjevanju via in razdeljevanju diplorr?. Za to. da izvolijo ti p. n. gospodje počastiti balo vinsko razstavo in sejen:, nam jamči, da nam zaupajo ia ao prepričani, da bo ta prireditev nekaj izrednega. Vabimo najuljudneje p. n. gospode krčmar;e ia trgoves z vinom a poiet te prireditve, kf-r tu se jim bo nudila na;ug.dae.ša p ni; ki, da z malim trudom »poznajo ueše vinske pridelke pcaebno pa naš renomirani k &*ki teran. Vinska r^zitava. kakor tudi ljudska ve aeiica. v:šiia ae bo v lepem, temnem gozdu pod košatimi krasti. Veselićni odbor ne štedi s trudom, da vsprejme mile goste kar naj-goicoi^ubneje in z največjo požrtvovalnostjo pripravi a vse, da se bedi gostje zabavah najbolje. Obljubilo je tuli alavno .Peviko ir. glasbeno društvo" iz Gorica svoje sodelovanje □a veselici. Domači pevski zbor uri in vadi se že dlje časa za ta nastop. Obljubili so tudi nekateri izmed najboljših pevcev z dolenjega Krasa za ta dan par izbranih pevskih točk. Domači diletantje vprizorio ta dan burko. Med in po veselici svirali boste dve popolni kapeli. Na veseličnem prostoru postavijo se razni paviljoni za rastavo, za desertna vina, kiosk za razglednice in naredbe keleke in drugn. Konečno postavita se dve obširni plesišči. V gozd:, na veseličnem prostoru bo najbolje preskrbljeno za dobre jedi (mrzle) in pi ače po navadnih cenah. Da ee p ribe d tuiim gottom olehča. pogodil se je veaelični odbor z vozniki, ki bedo pričakovali izletnike na železniških postajah in sicer v Štanjelu (državna železnica) in v Nabrežini (lužna železnica) in bedo vozili goste po zelo zmernih cenah. Priporoča se izletnikom, da prijavijo veseličnemu cdboru svojo soudeležbo, da zna ta odposlati zadostno Število %o; na poštare. DomaČa dekleta bo zadovoljno obljubila svoje sodelovanje na razitavi in veselici. In mladeniči so z veseljem prevzeli službo rediteljev in obljubili tudi pomoč pri predpripravah. Na dvomimo torej, da bo ta prireditev neka] veličastnega, nekaj takega, kar ni še videl dolacji Krač. Prebitek prired-tre 'e namenjen v korist ljudski knjižnici v Komnu in naši prepotrebni družbi s 7. Cir. in Met. Ker je smoter tej priredbi človekoljuben in blag v vsakem obziru, apeliramo na mile roiake, da ae cd pov£od odzovejo našemu vabilu ter s tem pripomorejo našemu milemu narodu po geslu: Mai položi dar, douiu na altar 1 ODBOR združenih narodnih d-uštev v Komnu. Razpisan je natečaj za mesto poštnega ekspedijenta pri novo ustanovljenem poštnem tradu v Volčji Dragi pol. okraj Gorica. Pri c. kr. okr. sodišču v Tržiču ;e iz-prazmeao mesto kiccelijskega asistenta. Bralno-pevek > društvo „Lndija" v Devinu priredi, dae 31. maia (b nkoštni ponedeljek) javno tombolo v prid slov. otroškemu vrtu v Devinu. Začstek cb 6. uri. Pred iu po trm^oli ple«. Na obilno fdelržoo vabi — cdbor. „Za pravdo in srce". Iz Sovcden : Društvo »Z'tzda* v Sjvodoju je vprizori o na Vnebo-hod t> krasno Medvedovo tragedno, ki ie izp^ila v vsakem ozivu na;boljŠe. Igralci ao izvrstno igrali. Mnogi občinstva žeii 82 enkrat prisostvovati krmni igri. Znto sklenil odbor J:u5iva „Zvezda", da ay ig:a ponovi prvi binkoštni praznik, t. j. 30. t. m. ri a i 4 t e m prostoru. Po igri se vrši telovadba ob razsvetljavi bengaličnih ognjev, ter nastopi peski zbor. Občinstvo je uljudno vabljeno ni lo velezanfmivo predstavo! Vesti iz Kranjske. Kadilnikova koča na Golici ae otvori o Blcikostcnh praznikih. Koča je dobro prezimila, in ker so ae izvršila v kači še različne preuredi, bode sedij koča vsem zahte?aai za doatovaia. Obskrbovanje koče ie poverilo Slovensko plar'in*ko društvo dosedanjemu oakrb- DVORANA ZA SODBENE DRAŽBE ulica Sanite 23-25 pritličie. Dražba ki se bo vršila 29. t. m, od 9. do 12. ure predp. Prstan in zlati uhani, nekoliko kilog. grahn. Par mehanskega sira, šifonier. umival nik z mramo-n&to ploščo za 1 rsebo, knji-g^rnica, ponočae omsrice z mramor 'f«to p'oščo, sltka, počiralcik (teklena omira z mramor-nato pioščo. trumeau z ogledalom, škrinja z navadnega lesa, jedilna miza, stoiica iz kože, atenski u a z navijalom. 01 3. do 7. popoludne : Velika množica izgotovljeuih obl-k za odrasle in za dtčie, površnikov, zimskih auken', pot^ m ženske iore. cmoti blagf, fuštanji, srajce, kreten zefi", Liwnth'nia, perkat, mreinate maje. spodnje blhč^ in drugo perilo NOVI DOHODI. V dobroznani prodajalnlci oblek Alla citta di Triesta, Trst Velika izbera moških oblek oella in Chiaiiti. Ham. konjak, ravnu žganja ter posebni pristni tropinovec »livovec in brinjev«,c. l/.-leiki I. vrste, d-fili ii dotičnih krajev. Vsaka naročb.i se takoj izvrši. Razpošilja po povzetju — Oeuiki na zahtevo in franko. — Razprodaja od pol litra naprej, Najbolj zdravo vino je Kl'a$kl tirali najbolj priporočeno pa ono mojega lastnega izdelka, ki se prodaja Jf v zalogi s prodajo na drobno \ Trstu LARGO SANTORIO ŠT. 4 po sledečih cenah: Kraški teran po krajcarjev 48 — frtot 96 liter. Teran po 44 kraje. — 8 8 Ptot. liter Belo vino . » 40 — „ 80 liter. II Za dom . Belo n 36 „ — 72 „ liter Da ugodim cenj. odjemalcem, prodajam tudi Teran v buteljkah. NA DEBELO PO DOGOVORNIH CEKAH. — POSTREŽBA NA DOM. — Nadejajoč »e obilnega obinka bilježim udani Anton Turk (Sepulje pri Tomsju) i • Dr. Uiktor Bandel Trst, ulica San Giouannl 13. nads. 9-1 ^^ 3-6 .-. KLOBUČARNA G.Doplicber Trst, Oorso 34: KlobuKI prufli tovarn, Potne in športne kape po : : : zmeriiili eenah. : Angelo Cantoni, ulica Rojano štev. 2 m — — (hiša Tujjti) bogato založena — — m prodajalnica manufaktur. blaga in drobnih predmetov z bogato izbero blag;a za pomladn. sezono Velika izbera: perila, srajc, ovratnikov, ovratnic j*«*** in nogovic po najzmernejših cenah. I DANIELE PILLIM f T3^ST - Utica Acquedotto 94 i TELEFON 241 Velika zaloga gašenega in \ _________g živega apna. i Tovarna cementnih plošč in f zaloga oglja za peči. M T V R D K A i 6 Podpisani namanjam slavnemu občinstvu in tov. Členom „N. D. O.-, da 86zn odi>r v redeljo dne 14. min. mest ca Movo gostilno „Pri Jelenu v ulici Domenico Rossetti štev. 3 kjer toćini belo vipavsko I. vrste po 72 st. In istrsko vino po 72 st., kakor tudi Opoio po 80j St. lit. Domaća kuhinja vedno preskrbljena z fcorfcimi in mrzlimi jedili - Toćiia bosta voditelja j Alojzij la Urška Kosec. - Mojim znancem, priiateljem. članom N. D. O. in slavnemu občinsuuj se priporočam udani JOSIP FURIlAJT. lastrdk dobroznane floatllne nrl Francu v ul. Seppa Usojam se naznaniti sluvuernu občinstvu, da sem vzel na lastno roko m popolnoma prenonl dobroznano gostilno Kostoris skladišče oblek za itioške in dečke Trst, Via 5. Giovanni 16, !. n. (zraven Reatavraelje Cooperatlvu ex prodaja na ines