SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXIII (57) • ŠTEV. (N°) 28
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Mi
ESLOVENIA LIBRE
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M
BUENOS AIRES • 29 de julio - 29. julija 2004
VOTEL STRAH
IVAN ŠTUHEC
Pred kratkim so se zgodili zanimivi dogodki, ki kažejo na neko evropsko resničnost in vanjo umeščajo tudi našo državo. Hkrati, ko je bilo v Mariazellu romanje narodov srednje Evrope, se je v madridski katedrali ženil španski prestolonaslednik in je nemški zvezni parlament volil novega predsednika Nemčije. Slovenija je te evropske dogodke spremljala predvsem z vidika svoje trenutne rokometne identitete, ko je gledala, kako veliki trgovec Jankovič tolaži svoje varovanke, ki niso postale evropske prvakinje. In v nedeljo zvečer je v tem kislem koncu tedna v Mariboru prišlo do pretepa med vijolami in policisti.
V skorajda istem času smo pred leti v Sloveniji gostili papeža Janeza Pavla II. Nam je bilo vreme podarjeno, avstrijskim organizatorjem jo je tokrat zagodlo, da bolj ni moglo. Dež, mraz in celo sneg so krojili usodo shoda, ki se je pripravljal dve leti in je imel predhodne prireditve, v obliki različnih strokovnih srečanj, v posameznih deželah. Naše je postavilo slovenski vzgojno-izo-braževalni sistem v evropski kontekst.
Pokazalo se je, da ideološko zadrte šolske politike kot Slovenija ne premore nobena druga srednjeevropska država. Duh, ki veje iz šolskih klopi že desetletja, je seveda prepoznaven na vsakem koraku. Najprej so njegove žrtve vladajoči politiki, ki so dogodek v Mariazellu zaznamovali s svojo odsotnostjo. Njim zvesto sledijo mediji, ki se skrbno izogibajo slehernega katoliško obarvanega dogodka, ki bi lahko potrdil, da je krščanstvo pomemben temelj Evrope in da spada v evropsko ustavo. Kakšno ,,katoliško” fatstracijo so doživljali nekateri ob odprtju razstave Brižinskih spomenikov, lahko vidiš, slišiš in se čudiš samo na Slovenskem, kjer je omemba katoliških zaslug za ohranitev narodne samobitnosti in njegove kulture tako redka, kot so bili sončni žarki nad Marijinim Celjem.
Ko je pred skoraj petindvajsetimi leti poljski papež zaklical z balkona cerkve sv. Petra v Rimu ,,Ne bojte se Kristusa”, so si verjetno oligarhi komunističnih režimov srednje Evrope mislili svoje, saj so razpolagali z armadami, ki so se zdele večne. Ko so škofje osmih držav srednje Evrope za geslo vseh dveletnih srečanj izbrali misel ,,Kristus -upanje Evrope”, so si in si nekateri politiki, tvorci sedanje Evrope, spet mislijo svoje. Med njimi seveda slovenski, ki jim ni uspelo najti niti enega, ki bi reševal njihovo kulturo in čast pod dežniki v Mariazellu. Zanje ni niti dobra polovica državlja-
nov katoličanov toliko vredna, da bi vlada in parlament poslala svojega predstavnika. A kaj bi to, saj njihovi uradniki niti ne vedo, da imamo v Sloveniji Slovensko škofovsko konferenco, ne pa Slovensko škofovsko organizacijo, kakor so dan pred sobotnim srečanjem v komunikaciji s Tiskovnim uradom naslavljali najvišji tukajšnji cerkveni organ in zmedeno odgovarjali, da se njihovi šefi še niso odločili, čeprav so seveda vabilo dobili že pred tedni. Edini spodoben in kultiviran politik je tudi tokrat bil Janez Potočnik, ki se je opravičil, in to takoj. Kako je predsednik Drnovšek prišel na idejo, da je na isto nedeljo organiziral srečanje predsednikov iz istega območja, ko je vendar tudi sam dobil vabilo od avstrijskega predsednika Klestila, sam Bog ve. Če bi v naši politični kulturi bilo kaj evropskih manir in tiste strankarske sproščenosti, ki smo jo lahko v nedeljo gledali v nemškem parlamentu, potem bi vladajoča elita prosila enega od nekdanjih predsednikov vlade, Peterleta ali Bajuka, da uradno zastopa državo. Njima pač ne bi bilo težko deliti usode izmučenih in premraženih romarjev. Saj spadata med tiste politike, ki si ne zamašijo ušes in ne nadenejo plašnic, če kakšen politik izreče v laicistični eter pregrešne besede, ,,Bog blagoslovi Nemčijo”, kakor je to storil njen novi predsednik, ki je ukrojen po nekoliko večjem kroju kot slovenski socialistično kultivirani provincialci.
Mariazell bo romarjem ostal v spominu kot pravi romarski dogodek, poln preizkušenj. Avstrijski organizatorji si bodo gotovo izmenjali marsikatero kritično na lastni račun. Ljudje pa so pokazali in dokazali, da imajo veliko mero potrpežljivosti in razumevanja. Občudoval sem bolnike na vozičkih, ki so dve uri in pol brez besed spremljali mašo, pri kateri smo vsi bili preveč nemi gledalci. Če gre kaj pohvaliti, potem vsekakor koreografijo. Izpod dežnih kapuc je bilo nekaj paše za postmoderne oči. Čutila se je tudi odsotnost karizme Janeza Pavla II. Romarji so v takšnih razmerah vsekakor dokazali, da so večje upanje Evrope kakor mariborski navijači, ki so pretepli policistko in ukradli pištolo, središče mesta pa v nedeljo zvečer spremenili v policijski lov za vandali. Slovenski politiki, ki se radi kažejo na prireditvah ,,kruha in iger”, naj se vprašajo, koga se je bati in v koga je upati. Ob vsej agresivnosti in evforiji, ki se sprošča ob športnih dogodkih, naj še kdo reče, da ne potrebujemo nove evangelizacije, da ne govorimo o vrsti umorov iz ljubosumja in o našem vrhu na svetovni lestvici samomorilnosti.
Peterletova kandidatura neuspešna
Evropski poslanec iz Slovenije, Alojz Peterle, na tajnem glasovanju politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) v Bruslju ni bil izvoljen za enega izmed njenih kandidatov za mesta podpredsednikov Evropskega parlamenta.
Med skupaj 14 podpredsedniškimi mesti bo EPP glede na rezultat na junijskih volitvah zasedla sedem teh položajev, danes izbranih sedem kandidatov pa bo na ustanovnem zasedanju parlamenta v Strasbourgu skoraj zagotovo izvoljenih.
Peterle je ob tem dejal, da mu je bilo obljubljen ibsveč glasov, kot jih potem pri glasovanju dotmopozoril pa je tudi, da gre pri razdelit-vLtneSf pijedvsem za dogovor poslancev iz veli-
LKin drzmti
>. v/
Prva džamija do konca desetletja
Za Islamsko versko skupnost v Sloveniji je odločitev ustavnega sodišča, ki je prejšnji teden razveljavilo sklep o razpisu referenduma o gradnji džamije v Ljubljani, zgodovinska. Sedaj namreč s pravnega vidika ni več nobenih ovir za nadaljevanje postopka izgradnje islamskega verskega in kulturnega centra ob Cesti dveh cesarjev. Po oceni islamske skupnosti bo projekt skupaj vreden nekje med pet in deset milijonov evrov, čeprav je o končnih številkah za zdaj še zelo težko govoriti. Po najbolj optimistični različici naj bi prva džamija v prestolnici in tudi v Sloveniji stala nekje do konca tega desetletja.
„Sedaj čakamo na uradno potrdilo ljubljanske obči-
ne, da je decembra lani sprejeti prostorski odlok, ki omogoča gradnjo verskega in kulturnega centra, tudi zares začel veljati." Šele nato lahko islamska skupnost od države pričakuje ponudbo za odkup zemljišča, slednje je namreč v državni lasti, takrat pa bo seveda znana tudi njegova cena. Zemljišče, na katerem bo stala džamija, želijo odkupiti čim prej, da bodo lahko stekli tudi nadaljnji postopki. Eden prvih korakov po odkupu bo sicer mednarodni razpis za gradnjo centra. Zbiranje denarja za gradnjo centra že poteka, tako pri muslimanih v Sloveniji kot v tujini. Med slednjimi predvsem pri Albancih in Bošnjakih po Zahodni Evropi in Severni Ameriki ter tudi v BiH.
Islamska verska skupnost pričakuje še donacije iz določenih arabskih držav.
Pobudnik razpisa referenduma, ljubljanski mesti svetnik Mihael Jarc, je po odločitvi ustavnega sodišča izrazil upanje, da bo islamska skupnost kljub odločitvi sodišča razumela sporočilo
12.000 podpisnikov te pobude.
Glede na rezultate zadnjega popisa prebivalstva živi v Sloveniji več kot
47.000 muslimanov, realno pa jih je okrog 60.000. Prva islamska skupnost v Sloveniji se je na lokalni ravni organizirala v Ljubljani v začetku 60. let. Kot verska organizacija je bila islamska skupnost registrirana avgusta leta 1967, kot državna skupnost pa leta 1976.
Hudo neurje na Gorenjskem
Na območju Gorenjske se je 23. julija razdivjalo hudo neurje, ki se je nato pomaknilo proti Ljubljani, sedaj pa se približuje Kočevju. Dežurni meteorolog pravi, da je v Ljubljani vlekel veter tudi do 21 metrov na sekundo, v pol ure pa je padlo 25 litrov dežja na kvadratni meter. Del neurja se je sicer odcepil tudi proti Koroški.
Prevozna sredstva, ki peljejo na Gorenjsko, so zaradi neurja imeli velike neprilike. Ljudje so z veseljem sprejeli neurje, ker so prejšnjih dnevih doživljali visoke temperature.
Literati protestirajo
Literarni ustvarjalci in ustvarjalke so na podlagi rezultatov programskega razpisa ministrstva za kulturo za obdobje 2004-2006 in projektnega razpisa za leto 2004 na ministrico za kulturo Andrejo Rihter, vlado in parlament Republike Slovenije ter slovensko javnost naslovili odprto pismo, v katerem ugotavljajo, da nekateri odločilni postopki odločanja in razdeljevanja javnih sredstev za literaturo kažejo diskriminatorno obravnavanje prijav na področju knjige. Ministrstvo naj bi kazalo neutemeljeno represivnost do enih in klientelizem ter nepotizem do drugih prijaviteljev na razpise.
Podpisniki med drugi opozarjajo še na naslednje številke, ki naj bi pričale o slabem delovanju ministrstva za kulturo: med letoma 1990 in 2001 so se sredstva za kulturo zmanjšala s 5,36 odstotkov na 2,78 odstotkov proračunskih sredstev za kulturo, hkrati pa so se v istem času stroški poslovanja ministrstva več kakor desetkrat zvišali - z 0,25 na 2,69 odstotka.
Podpisniki pisma v nadaljevanju zahtevajo odstop ministrice, ker ne skrbi za zakonitost in profesionalnost dela ministrstva za kulturo; od ekipe ministrstva, ki je zadolžena za področje knjige, pa zahtevajo, da takoj vzpostavi stanje v skladu s pravilniki in z zakonom.
Zahtevajo tudi razpust celotne strokovne skupine za področje založništva zaradi grobih kršitev internih pravilnikov in občih kodeksov delovanja javnih uslužbencev.
Med prvimi podpisniki so Barbara Korun, Taja Kramberger, Gašper Malej, Vida Mokrin Pauer, Brane Mozetič, Jure Novak, Miklavž Ocepek, Iztok Osojnik, Primož Repar, Stanislava Repar, Drago B. Rotar, Janko Rožič in Maja Vidmar. Sledijo še številni drugi. Podpisovanje se nadaljuje.
Slabosti šolskega sistema
Stanje na področju šolstva v Sloveniji je slabo, kar se kaže v nezainteresiranosti učencev za pouk, pomanjkanju vzgojne komponente ter v povečani stopnji nasilja v šolah, pa tudi v vse večjemu številu psihosomatskih motenj in samomorov med učenci.
K rešitvi problematike pa ne pripomorejo niti javni nastopi šolskega ministra Slavka Gabra, ki se je tega začel zavedati prepozno, je bil na novinarski konferenci kritičen podpredsednik in poslanec NSi Janez Drobnič. Zato so v stranki prepričani, da je treba šolski sistem reorganizirati, med drugim izdelati nove 'učbenike ter vzpostaviti zdravo avtoriteto učitelja, to pa naj bi naredila „nova oblast".
Ključni problemi, ki slabijo slovensko šolstvo, so po oceni Drobniča slaba funkcionalna pismenost odrasle populacije, ki se izobražuje v obveznem šolstvu, slab transfer znanja v poklice, predvsem pa nezainteresiranost učencev za pouk.
Zato je NSi pripravila program za izboljšanje kakovosti šol, ki pa ga bodo podrobneje predstavili v času volilne kampanje.
Sicer pa se glavni poudarki programa nanašajo na uravnoteženost med pravicami in dolžnostmi učencev, enako obravnavo vseh učencev in na možnost izbire glede šol, v stranki pa se zavzemajo tudi za večji poudarek zasebnim šolam. „Šola mora tudi vzgajati, vendar ne z uvedbo vzgojnega predmeta, kajti to je le informiranje, ne pa vzgoja sama," je prepričan Drobnič.
		
ČETRTO POROČILO	PROSLAVA V RAMOS MEJIJI 3	
RASTI XXXIII IZ SLOVENIJE .. 2	80 LET REBULE		4
MLADINSKI DAN V SAN MARTINU 	3	POTRESI V SLOVENIJI	4
RAST XXXIII iz Slovenije
(4)
MIRJAM OBLAK
Danes vam bomo poročali še o zadnjem tednu našega potovanja po Sloveniji.
Težko se poslavljamo, a z najlepšimi vtisi.
V ponedeljek 19. julija smo se s Koroške skupaj s kanadskimi dijaki vrnili v Slovenijo. Na Rebrci smo se poslovili od prijaznega župnika Polde-ja Zunderja ter pridne oskrbnice in kuharice Anice. Nadaljevali smo svojo pot preko Dravograda, Fale in Mute v Maribor, kjer nas je sprejel župnik mariborske stolnice Lipušček. On nam je razkazal mogočno cerkev in grob blaženega škofa Antona M. Slomška. V cerkvi smo videli tudi štiri mojstrsko izdelana steklena okna - vitraže, delo našega umetnika Marka Jermana. Z župnikom smo obiskali tudi kupolo in z vrha lahko občudovali mesto Maribor in okolico. Po pijači in prigrizku v župnišču smo se odpravili z župnikom Lipuščkom v mesto na okusen in velik sladoled. Nadaljevali smo pot v Teharje. Tam sta nas čakala Franc Zabu-kovšek in soproga ter skupina vodičev občine Šentjur pri Celju. Zmolili smo ob grobišču, položili sveče, Aleks Grohar je recitiral Balantičevo ,,Zasuta usta", potem smo pa vsi skupaj zapeli Oče, mati. Gospod Zabukovšek je nam razložil težko pot naših mučencev ob slovesnem spomeniku, katerega še pridno končujejo. Potem smo z vodiči obiskali Ipavčevo hišo sredi Šentjurskega mesta. Presenetili so nas živ-
RAST XXXIII pred odhodom s profesorji
Ijenjepisi teh znamenitih mož. Odpravili smo se še na veliki kmečki turizem, kjer smo obilno kosili, in se nato odpravili na občino Šentjur, kjer smo se preoblekli v noše in nato tudi nastopali.
Pozdravil nas je župan, program je tudi snemala slovenska televizija. Po uspešnem programu in ob obisku mnogih obiskovalcev, med njimi tudi argentinskih Slovencev, smo imeli še pogostitev na občini. Navdušeno in veselo smo končali naš zadnji nastop ter se polni vtisov vrnili v Škofove zavode sv. Stanislava. Ob pozni vrnitvi smo si ob 0:30 voščili za argentinski dan prija-telja.
V torek 20. julija smo se ob deveti uri odpravili v Spodnjo Idrijo v podjetje Rotomatika, v Antonov rov in Idrijski muzej. Obiskali smo Most na Soči, Kobarid, Bovec, Dolino Trente, izvir Soče, Vršič in Kranjsko goro. Povsod smo občudovali lepoto božje roke in uživali s skupino v tej prečudoviti pokrajini. Potrti smo bili, ko smo ob vrnitvi v Škofove zavode izvedeli za nenadno smrt Kristine Krekove, ki je do argentinskih Slovencev imela še posebno ljubezen, vsaj osemdesetim je pomagala pri urejanju državljanstev, denacionalizacij, certifikatih, itd. Zvečer smo imeli še poslovilni večer s kanadskimi dijaki. Izmenjali smo si spominska darila in se nato še malo pogovarjali in peli v prijetni družbi.
V sredo 21. julija smo obiskali slovensko obalo. Najprej smo si ogledali Koper, kjer smo se srečali s škofom Pirihom ter mon-signorjem Boletom. Gospod Bole nas je povabil v Založbo Ognjišče. Tam je nam pripravil mnogo knjig, kaset in video kaset, s katerimi smo napolnili svoje torbe z darili in se z njimi veselo poslovili po dobri pogostitvi.
Nato smo se hitro odpeljali v veliki kompleks Bernardin v Portorožu. Uživali smo v prelepem kopališču ob celodnevnem kopanju. Ker je na poti bil velik karambol, smo imeli kar tri ure čakanja. Nastopili smo za publiko, ki je čakala kar sredi ceste. Program smo izvedeli ob petju in s plesi, s katerimi smo nastopali po Sloveniji. Publiko smo tako zabavali, ona nas je navdušeno spremljala in tako je čas minil za vse dosti hitrejše. Po dolgi poti smo se kar utrujeni vrnili v Zavod, kjer smo se po večerji podali kmalu k počitku.
V četrtek 22. julija smo imeli še zadnji skupni izlet. Četrtek in petek sta bila namenjena Triglavu, ker pa so bile vremenske napovedi slabe, smo turo odpovedali in nadomestili vzpon s kopanjem na Bledu. Imeli smo čudovit dan, zato smo tudi veselo izkoristili in se kopali v toplem jezeru, nekateri smo tudi veslali, drugi so se sprehodili naokoli jezera. Kmalu popoldne smo se vrnili v Škofove zavode, kjer smo imeli še večerjo in pospravo ter odhod k sorodnikom, ki so nas že težko čakali.
Od zdaj naprej in do 29. julija, ko bo dan našega odhoda, bomo pri sorodnikih in znancih.
Težko smo se ločili, zmenili smo se pa srečati še kdaj v Ljubljani.
Uradno vam ne bomo poročali več o našem potovanju, samo še sami vam bomo povedali ob vrnitvi v Buenos Aires.
Radi bi se iz srca zahvalili staršem in profesorjem, da ste nam vcepili ljubezen do slovenske besede in slovenstva. Zelo smo si želeli spoznati domovino naših dedov, o kateri ste nam tolikokrat brali, pripovedovali, nas učili. Zdaj smo jo sami doživeli in se tudi prepričali, da ste nam govorili resnico.
Zahvalili bi se radi tudi Izseljenskemu društvu Slovenija v svetu ter Zedinjeni Sloveniji za vso skrb in prizadevanje pri uresničitvi našega programa.
Bogu in Mariji se zahvalimo, da smo v te lepi in živahni skupini lahko preživeli nepozabne dni RAST-i XXXI-II. Prosimo ju tudi za dušno in telesno zdravje ter srečno vrnitev v našo ljubo Argentino.
Prejmite tople pozdrave in kmalu nasvidenje v Buenos Airesu!
RAST XXXIII
IZ ŽIVLJENJA
TONE MIZERIT
„Juditha Triumphans" Antonija Vivaldija
Bernarda Fink izredno pohvaljena
V oratoriju, ki ga je dirigiral Mario Videla, se je odlikovala predvsem mezo-sopranistka Bernarda Fink.
Petinpetdeset slik, ki jih je potreboval libretist Giacomo Cassetti, da je predstavil biblični prizor Judite, je Vivaldi pravilno uravnovesil z velikim številom raznih glasbil: archilaud, torba, viola d'amore, mandolina in salmoe (tu nadomeščen z modernim klarinetom in re), flavta in orgle.
Verzija, ki jo je predstavila Festivales Musiales, je imela glasovno odličnost in nebeški izgled mezzosopranistke Bernarde Fink kot Judite, judovske junakinje, ki je osvobodila mesto Betulia z obglavljenjem asirskega poveljnika FJolofernesa. Bernarda Fink združuje v sebi jasnost mladega glasu, moč moškega in dramatični naboj zrele ženske. Težko je misliti na drugo pevko, ki bi ji tako pristojala ta vloga.
Magiji instrumentalne kombinacije so se pridružili kristalni zven sopranistke Monike Capra v vlogi služkinje Abre pa rahel in ekspresiven glas Silvine Sadoly v vlogi Vagausa, Holofernovega sužnja. Glasovi in glasbila so spremenili vsako arijo v umetniško miniaturo.
(Sledi še stroga kritika drugih pevcev in orkestra)
Sandra de la Fuente za Clarin
Slovenski olimpijci so se predstavili
Olimpijska reprezentanca Slovenije, ki bo od 13. do 29. avgusta nastopila na XXVIII. olimpiadi v Atenah, se je na posebni slovesnosti v ljubljanskem hotelu predstavila širši slovenski javnosti.
Na prireditvi so številni slovenski olimpijci povedali svoja pričakovanja pred največjim športnim dogodkom leta in obljubili borbene nastope. Med olimpijci so tudi vsi trije dobitniki zlatih odličij leta 2000 v Sydneyju veslača Iztok Cop in Luka Špik (dvojni dvojec) ter strelec Rajmond Debevec (trojni položaj) ter svetovna rekorderka v teku na 800 m in evropska prvakinja Jolanda Čeplak.
Na slovesnosti pa je bila najstarejša članica slovenske ekipe Merlene Ottey (rojena 10. maja 1960), ki je s 35 odličji na velikih tekmovanjih najuspešnejša športnica, na prejšnjih šestih Ol je za ekipo Jamajke osvajala odličja, njen sedmi olimpijski nastop pa bo prvi na Ol za Slovenijo. Alenka Bikar bo na Ol nastopila tretjič, že prvič leta 1996 v Atlanti pa je nastopila v polfinalu na 200 m.
Primož Kozmus je na zadnjem SP leta 2003 v Parizu s petim mestom v metu kladiva osvojil najvišjo slovensko atletsko uvrstitev na tem prvenstvu.
V zadnjem obdobju so izreden napredek napravili slovenski plavalci na čelu z nekdanjim svetovnim rekorderjem Petrom Mankočem. Najvišje uvrstitve na velikih tekmovanjih so dosegali tudi Blaž Medvešek, Alenka Kejžar, Anja Klinar, Anja Čarman in Sara Isakovič, ki je najmlajša slovenska olimpijka (rojena leta 1988). Poleg Čopa in Špika bo med veslaškimi reprezentanti tudi Jani Klemenčič, dvakrat zapored na nehvaležnem četrtem mestu na Ol v četvercih po tretjem mestu leta 1992 v Barceloni. Evropski prvak v jadranju v razredu laser Vasilij Žbogar je dejal, da zelo dobro pozna vremenske razmere pred Atenami, podobno pa velja tudi za svetovni podprvakinji v jadranju v razredu 470 Vesno Deklevo in Klaro Maučec. Veliko od Ol pričakujejo tudi v judoističnem taboru na čelu z lansko evropsko prvakinjo Rašo Srako, ki je bila letos na EP bronasta, tako kot tudi Petra Nareks. Slovenska rokometna reprezentanca je bila na letošnjem EP v Sloveniji srebrna, kolesar Andrej Hauptman pa je bil leta 2001 tretji na SP na cestni dirki in leto dni pozneje drugi. Njegov kolega v štiričlanskem moštvu Tadej Valjavec je letošnjo dirko Po Italiji končal na skupnem devetem mestu. Trenerka slovenske teniške četverice bo najuspešnejša slovenska igralka vseh
Nad. na 6. str.
Prva resna kriza je pretresla vlado predsednika Kir-chnerja. Odstranil je pravosodnega ministra, dokazal svojo moč, a ni utrdil svoje oblasti. Morda prav nasprotno.
Konec protislovja. Pocestni izgredi so nevarni v Argentini. Kar nekaj ministrov in celo predsednikov je padlo zaradi socialnih nemirov. To pot je prišel na vrsto pravosodni minister Beliz. Predsednik Kirchner je od njega enostavno zahteval odstop. In to kar po telefonu. Odhod ni nikogar presenetil. Pravzaprav je presenetljivo, kako je ta mladi politik, ki izhaja iz krogov v bližini Opus Dei, mogel toliko časa vzdržati v taki vladi. Še več, pravo vprašanje bi bilo, kako je sploh mogel sprejeti mesto v tej vladi. Vendar v tako pestri argentinski politiki eno protislovje več ne moti nikogar. Sedaj je odšel, še prej pa se je izkašljal in razmere v vladi postavil v slabo luč.
Kaj je bilo narobe. Zakaj je pravzaprav prišlo do krize? Odgovor je enostaven. Po tukajšnjem ljudskem izrazu, so zadnje čase „raz-bili preveč krožnikov". In nekdo je moral plačati račun. Prvi kandidat je bil državni tajnik za varnost. Ker pa ga je minister zvesto branil in še napadal druge državne organe, je moral še sam s konja. V predsednikovi bližini že nekaj časa zaskrbljeno sledijo nazadovanju priljubljenosti in večinskemu mnenju, da bi morala vlada v primeru pouličnih protestov nastopiti s trdo roko. Ko je prišlo do napada na poslopje mestnega parlamenta, je bila mera polna. Vendar je dvomljivo, da bi bil tega kriv Beliz. On je samo izvršil predsednikov ukaz, da policija ne sme nastopati. A v ozadju je ostalo odprto vprašanje, kako da niso predvideli, kaj se bo zgodilo. Beliz je z vso jasnostjo osumil državno obveščevalno službo (SIDE). To ga je končno neslo.
Temna področja. Beliz sam je vzrok za svoj odhod postavil na točko obveščevalne službe, Označil jo je kot enega najbolj temnih področij (struktur) v vladi in državi. Obtožil je še vlado, da je s posebnimi tajnimi dekreti podelila tej ustanovi dodatna . denarna sredstva (100 milijonov). Še pred odstopom je omenil, da proti njemu nastopa „mafija" iz teh krogov. Obtožba je huda. Tem hujša za predsednika, ki je kot zastavo svojega delovanja razobesil besedo „prozornost". Domnevamo, da se Beliz zaveda, da za svoje trditve ne more predstaviti kaj vrednih dokazov. Ostane torej enostaven princip, komu verjamemo, ali Belizu ali predsedniku. Kot je sicer običajno v Argentini, verjetno vse resnice ne bomo nikdar zvedeli.
Slovo bojevnika? Po svo-
je odstopu je Beliz tudi napovedal, da bo zapustil politično delovanje. Mlada in svoj čas toliko obetajoča osebnost odhaja iz področja, ki mu ni bilo milo. Od njega smo si mnogo obetali. Kje je vzrok, da je klavrno propadel. Gotovo je okolje tako, da se človek resno vpraša, če more kristjan v njem mirno in uspešno delovati. Ob Belizu pa se lahko tudi smotrno vprašamo, če je bil vedno dosleden v svojem delovanju, če ni bil preveč naiven, ali je morda tudi kaj žrtvoval iz svoje pohlepnosti po oblasti. Spomnimo se še, kako je svojčas ostro napadel Caval-la („za drobec oblasti bi še mater prodal"), potem pa je z njim sklenil povezavo. Kot notranji minister pod Mene-mom je gotovo videl mnogo umazanega in predolgo čakal, da je podal ostavko. Tudi sedaj je vztrajal v vladi, dokler ga ni Kirchner spodil. Ali prej ni videl tega, česar sedaj obtožuje?
Čigava obveščevalna služba. Od nekdaj vemo, da so razne obveščevalne službe in strukture neke vrste država v državi. Vsaka vlada se jih poslužuje, gotovo bolj v lastno korist kot pa v korist države. Tako naj bi bilo tudi sedaj. Seveda nima smisla, da se vprašamo, kdo nadzira tiste, ki nadzirajo. Belizev odhod in njegove obtožbe sovpadajo z deseto obletnico, odkar je bil izveden atentat na socialno ustanovo judovske skupnosti v Argentini. Pri raziskavi tega dogodka je tudi državna obveščevalna služba igrala žalostno vlogo, ko se še danes domneva, da je bolj zakrivala kot odkrivala. Prav te dni je prišlo do nove afere. Iz prvega obdobja raziskovanj je bila vrsta kase-tov tajnega prisluškovanja. Te so nekam izginile. Ob deseti obletnici je padla izjava, da so tiste kasete našli. Tako naj bi se izrazil predsednik. Sedaj pa trdijo, da so našli le sled za njimi. Vlada trdi, da so predstavniki judovske skupnosti napačno razumeli. Vodja skupnosti Abraham Kasul trdi, da mu je predsednik rekel, da so našli kasete. Ponovno se nahajamo v isti dilemi: komu naj verjamemo?
Napačno pojmovanje. Medtem je vlada slavila kot zmago, da na zadnjem protestnem shodu piketerov ni prišlo do izgredov. Dvojni pas železne ograje in policistov je preprečil nov napad na mestni parlament. Vendar se zdi, da vlada napačno pojmuje. Ni logično, da zaradi policijskega aparata ne pride do spopadov. Normalen državljan, tisti ki v potu svojega obraza od zore do mraka služi svoj kruh, pričakuje (upravičeno), da lahko mirno stopa ali se vozi po prostih ulicah in da se njegovi davki uporabljajo bolj smotrno kot pa za financiranje poklicnih nastopačev mafijskega predznaka.
SLOVENCI	V
Slomškov dom
Domobranska proslava
V nedeljo, 27. junija, se je skupnost rojakov, ki se zbira v Slomškovem domu, poklonila spominu pobitih domobrancev in drugih žrtev vojne in revolucije.
Spominsko je bila ubrana že nedeljska služba božja, ki jo je daroval župnik Franci Cukjati, takoj po maši pa je sledil odrski poklon z vencem izbrane poezije.
Počastitev je pripravil kulturni referent Marko Selan s sodelavci in s pomočjo arh. Jureta Vombergar-ja. Scena je simbolno predstavila svetinje: lipa, slovenska in evropska zastava ter domobranski grb. V ta okvir se je tkala slika, ki je rasla ob podajanju izbrane glasbe (skladba Lipa iz kasete Marka Finka in domobranski zbor s koračnico Naj čuje nas presveti Bog) in recitacij, ki so jih podajali : Nežka Štefe, Mateja Hribar Šmalc, Sandi Žužek in Tomaž Vombergar. Prof. Neda Vesel Dolenc je z uvodom in podajanjem pesnitve Vladimirja Kosa Imejmo slovensko srce zaobjela vsebino proslave:
Zakaj ne bi pel elegij o mučencih? „Pozabi preteklost," šepečejo mi, „začeli smo znova, smo novi Slovenci -ne brskaj po prahu, ne išči kosti..."
A jaz sem Slovenec s krvjo zgodovine, ki v njej so nam branili našo zemljo, Naš jezik in vero, prav naše vrline, Slovenci do smrti, prekleti zato.
O, zemlja je naša res pravljično lepa, Pogumni, razumni, prijazni ljudje. Magnet smo ukrivljnim žicam pohlepa. Imejmo mučencev slovensko srce!
Venec poklonitve so sestavljale še naslednje poezije: Stanko Janežič -Vračal se bom h koreninam, Lojze Grozde - Utrinek, Gregor Mali - Mrtvim
junakom, Adolf Škerjanec - Oče naš, Lojze Grozde - Zarje spomladi, Vinko Žakelj - Ne žaluj, Zorko Simčič - Bog govori vrnjenim v maju, Otmar Mauser - Mir.
Zadnji verz je že povabil navzoče na romanje k spominski plošči na dvorišču Doma: „Prižgimo svečo ob sveči, iščimo vsak svoj mir, da bomo svetu prinesli pokojnost, da bo naša daritev in daritev našega trpečega naroda Bogu prijetna." Prižgane svečke, ki so jih prinašali k pomniku številni navzoči: od šolskih otrok do preživelih domobrancev med nami -so zagorele kot v en plamen plemenitega spomina. Spominske molitve, ki jim je načeloval župnik Franci Cukjati, in pesem domovinske ljubezni Moja domovina so sklenile počastitev.
J.T.
Papež se je zahvalil lazaristom
Papež Janez Pavel II. je novemu vrhovnemu predstojniku lazaristov Gregoriju Gayu poslal posebno pismo. Uvodoma mu je čestital ob imenovanju in se nato posvetil delovanju reda kot takega. Sveti oče je prepričan, da bodo lazaristi še naprej uspešno izobraževali in vzgajali tako laike kot duhovnike, če bodo zvesti viziji Vincencija, ki je bil globoko prepričan v rodovitnost Božje ljubezni. Pozval jih je, naj ne pozabijo, da uspeh apostolske dejavnosti izvira iz globokega osebnega odnosa s Kristusom.
V SLUŽBI KULTURE IN UMETNOSTI
36. Mladinski dan
v San Martinu
Od 1. julija pa do 3. septembra je v Razstavni dvorani prvega nadstropja Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) razstava SKA - 50 let v službi kulture in umetnosti. Pripravila jo je mag. Rozina Švent.
Ob vstopu dobi obiskovalec zgibanko, na kateri bo „Iaik" dobil prve podatke o osnovanju, ustanovitvi in delovanju Slovenske kulturne akcije. SKA je nastala iz „spoznanja, da kulturne sile naših izseljencev še niso dovolj izčrpane in da je pravica izseljencev do čim višje kulturne ravni
hivski material. Tako iz spremne zgibanke zvemo, da je Božidar-Ted Kramolc izročil svoj arhiv - dopisovanje s SKA in da je del arhiva SKA pred kratkim NUKu podaril njen nekdanji predsednik mag. Andrej Rot. (Vprašanje: je arhiv SKA v rokah njenih bivših predsednikov? - op.p.) V času računalniških pisem je kar čudno, obenem pa zelo prijetno videti res lastnoročna pisma oseb, ki so že desetletja pokojna, pa še vedno živijo v našem spominu.
Dvorana bi bila kar pusta in prazna, če je ne bi
utemeljena".
Kdor pozna delovanje SKA, se bo razveselil, ko bo spet videl - če jih nima na svojih domačih knjižnih policah - drage nam knjige, ki smo jih strastno prebirali po večkrat, ali pa take, ki jih niti poimensko nismo poznali, niti vedeli, da so izšle „pri Kulturni".
Tudi nekaj primerkov Meddobja in Glasa je razstavljenih, kjer je razvidno delo likovnih ustvarjalcev pri' osnovanju platnic in glave.
Svoj prostor so n-ašli tudi primerki ne-knjig: mislim na ploščo LP Kvarteta Fink, na vabila na kulturne večere, razstave, koncerte. Ponekod je viden tudi žig Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta in se spomnim Marjana Pertota, s kakšno vztrajnostjo je zbiral vse, kar je bilo izšlo slovenskega v Argentini.
In če že pišem o žigih, je zanimivo tudi opaziti na nekaterih starih primerih - poleg evidenčne številke - tudi žig črke „D": znak, da je morala knjiga v zaprt oddelek, kjer je bila na razpolago le najbolj „zgrajenim" državljanom...
V šestih vitrinah zavzema nekaj prostora tudi ar-
"Današnji dan je dokaz, da če se vsi resno zavzamemo za določen cilj, žrtvujemo kakšno drugo dejavnost ali zabavo, z uspehom dosežemo to, kar smo načrtovali. Res nam Dom včasih zavzame precej časa, posebno še tistim, ki že študirajo na univerzah ali pa delajo, vendar je pa tudi središče, kjer se zbiramo, gojimo prijateljstva, se skupno zabavamo in medsebojno povezujemo. Tako kot so nekoč naši starši, še bolj pa naši stari starši, z velikimi žrtvami ustanovili in skušali obdržati ta Dom, si moramo sedaj mi prizadevati, da zapustimo to bogato dediščino naslednjim generacijam". Tako je dejala Zofija Kastelic v imenu predsedništva sanmartinske mladine na zaključku 36. Mladinskega dne.
Mladinski dan v San Martinu je vedno prvi v letu v sklopu slovenskih Mladinskih dni. Sovpada z začetkom zimskih počitnic, to pomeni, da je njegova priprava mnogokrat ogrožena z raznimi izpiti in drugimi obveznostmi, kakor tudi kakšno odsotnostjo, bodisi ker so nekateri na potovanju z RAST-jo ali pa ker so starši za ta datum načrtovali zimske počitnice. Kljub temu je treba priznati, da je bilo sodelovanje sanmartinske mladine letos skoraj polnoštevilno. 1
Že v zgodnjih jutranjih urah so se igrale tekme v odbojki, v Domu in na igrišču zavoda Presvetega Srca nasproti Doma, ki so nam ga sestre velikodušno prepustile v ta namen.
Ob 11. uri je bila sveta maša. Daroval jo je Franci Cukjati, ki je zadolžen za slovensko mladino, ob prijetnem prepevanju mladih ob spremljavi kitar pod vodstvom požrtvovalne Monike Filipič.
Sledilo je kosilo, ki so ga pripravile mamice z Magdaleno Belec in Marto Jerman na čelu ob sodelovanju Silve Dimnik, Adriane Lukman in Marjete Mavrič. Po kosilu so se nadaljevale tekme v odbojki.
Točno ob napovedani uri se je pričel kulturni program z nagovorom Zofije Kastelic. Nekaj misli je navedenih v začetku tega poročila. Nato je pozdravil vse navzoče Andrej Drenik v imenu zveznega odbora slovenske mladine.
Sledil je kulturni program. Oder je bil ambientiran v grškem stilu, ob strani pa so na velikem platnu predvajali razne posnetke prelepe grške pokrajine, prav tako kot nastop igralcev. Po zamisli Vere Podržaj, koreografije Cintije Vargas in scene, ki jo je pripravil Tonči Pavlič, so mladi izvajali v „duhu" olimpijskih iger, ki bodo letos v Grčiji, namišljeno potovanje v Grčijo. Simpatičen vodič (Luka Skale) je vodil argentinske turiste (Nataša Rupnik, Mikaela Podržaj in Damijan Jerman). Ogledali so si mesto Atene, Šparto, se povzpeli na goro Olimp in se seznanili z zgodovino olimpijskih iger v kraju Olimpija. Ogledovanje raznih znamenitosti so popestrili plesi in sicer v vlogah bojevnikov, grških bogov in boginj ter olimpijskih telovadcev. Vsi plesalci in plesalke so se prav zares izkazali in dokazali, kaj lahko dosežejo z vztrajnimi vajami.
Za konec so se zbrali na odru vsi nastopajoči. Najprej so razdelili nagrade obema ekipama, ki sta zmagali v odbojki, to se pravi dekliški in fantovski, to pot obe iz San Justa. S šopki cvetja so bili nagrajeni tudi Vera, Cintia in Tonči; prav tako tudi Magdalena, Marta in Regina za vso pomoč. Zahvala gre tudi vsem mamicam, ki so na katerikoli način pomagale bodisi v kuhinji, pecivu ali pri pripravljanju oblek; očetom, ki so prebarvali dvorano in pomagali v baru in s pečenjem na žaru. Treba je tudi omeniti Gabrijelo Petkovšek, ki je oblikovala plakate, Marjana in Andreja Belca, ki sta sodelovala pri lučeh in zvoku, Danija Žagarja za filmanje ter trojico, ki predseduje sanmartinski mladini: Zofija Kastelic, Andreja Boltežar in Martin Jerman. Za konec pa še iskrena zahvala odboru Slovenskega doma v San Martinu, ki je velikodušno stal vedno ob strani in nudil vso pomoč.
Vsem najlepša hvala! Z veseljem vas pričakujemo na našem 37. Mladinskem dnevu, ki ga bomo - kot letos - zaključili z Mladinsko himno.
MSB
krasile slike Cecilije Grbec. Na njih je razvidna Cecili-jina ustvarjalna navezanost na argentinske domačijske izzive, pa tudi že razbiranje lepote v od lani novem okolju. V tem slučaju Trnovo ni kraj nesrečnega imena...
Če se boste v zgoraj omenjenem obdobju kak
delavnik med 9. in 14. uro sprehajali po Ljubljani, ste vabljeni na ogled razstave. Ne bom napisal, da je to naša častna dolžnost, vendar...
GB
naš stalni dopisnik v Sloveniji
Alojz Rebula - 80 let
Alojz Rebula, ki je po mnenju številnih literarnih poznavalcev najpomembnejši slovenski zamejski pisatelj, je 21. julija praznoval 80 let. Rebulov literarni opus sestavljajo predvsem novele, romani, meditacije in dnevniki. Slovenski katoliški pisatelj Rebula, akademik in član papeške akademije, je tudi prevajalec in publicist. Živi v Trstu.
Med Rebulova najznačilnejša dela sodijo romani Senčni ples in V Sibilinem vetru, Divji golob in Jutri čez Jordan in zbirka meditacij Gorje zelenemu drevesu. Veliko Rebulovih knjig je izšlo pri založbi Mladika, med njimi Cesta s cipreso in zvezdo, Previsna leta, dnevnik Iz partiture življenja (1977-1981) in nazadnje še roman ob jubileju - Nokturno za Primorsko. Revija Mladika je ob Rebulovi osemdesetletnici izdala tudi posebno, njemu posvečeno številko, v kateri so misli o velikem intelektualnem duhu med drugimi podali France Bučar, Vinko Ošlak, Jože Krašovec, Andrej Capuder, Jurij Paljk, Ivan Štuhec in Helga Glušič.
Kot v več svojih knjigah opozarja literarni zgodovinar Janko Kos, Rebula izhaja iz izročila poznega ekspresionizma in novejšega simbolizma. Omenjeni smeri se v njegovem opusu prepletata, a nobena ne prevlada. Iz ekspresionistične tradicije izvira Rebulova strastna zavzetost za vrsto etičnih problemov, iskanje občega etosa, metafizičnih tem in vseskozi tudi krščanstva. Ob tem Rebula sledi še simbolističnim pokrajinam, saj teži k stilno in jezikovno dognani formi. Rebula je po Kosovem mnenju v sodobni slovenski književnosti najpomembnejši primer svetovljanskega etika in esteta, ki pa se ne more odtrgati od specifično slovenskih problemov, kot je denimo narodna usoda na Tržaškem.
Alojz Rebula je za svoje delo leta 1969 prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1995 pa še Prešernovo nagrado.
Rebula nas je tudi obiskal v Argentini.
Pri Ruski kapelici počastili spomin
Trgovska misija
Export-Ar, skupaj s slovenskim veleposlaništvom v RA in argentinskim veleposlaništvom na Dunaju, Slovensko lantinskoameriško trgovsko zbornico, avstrijsko-argentinsko trgovsko zbornico, hrvaško-argentinsko trgovsko zbornico in slovaškim veleposlaništvom organizirajo trgovsko misijo v štiri države: Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško in Slovaško. Trgovsko potovanje bo trajalo od 25. septembra do 2. oktobra, začenši z obiskom Zagreba, nato Ljubljane, Dunaja in Bratislave. Za podrobnosti in dodatne informacij naj se interesenti oziroma podjetja obrnejo na e-mail podpredsednika SLATZ, ki je: a.vivod@slolatin.org
Več kot 500 ljudi se je ob Ruski kapelici pod Vršičem poklonilo spominu na umrle ruske vojake, ujete v prvi svetovni vojni, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste čez prelaz pod seboj pokopal snežni plaz. Udeležence spominske slovesnosti je ob 88. obletnici tragičnega dogodka nagovoril predsednik vlade Anton Rop. ,,Letošnja slovesnost poleg tega nosi še dodatno simboliko, saj jo Slovenija prvič gosti kot članica Evropske unije," je dejal premier Rop in dodal, da je Slovenija skupaj z nekaterimi drugimi državami v EU prinesla slovanski element, kot članica unije pa Slovenija ne bo pozabila svojih ruskih prijateljev, pač pa bo z njimi še okrepila sodelovanje za izgradnjo skupnega evropskega duha.
Podpredsednik sveta federacije Dmitri Mezencev je pozdravil slovensko vključitev v Evropsko unijo in izrazil željo po še nadaljnjem razvoju odnosov med to novo Slovenijo in Rusijo. Ob tem je dodal, da slovanske korenine niso zanemarljive in da lahko postanejo most za krepitev odnosov v Evropi.
Navzoče sta nagovorila tudi župan občine Kranjska Gora Jure Žerjav in podpredsednik Društva Sloveni-ja-Rusija Aleksander Skaza. Slovesnosti, ki jo tradicionalno prirejajo rusko veleposlaništvo v Ljubljani, občina Kranjska Gora in Društvo Slovenija-Rusija, so se udeležili tudi številni drugi visoki slovenski predstavniki, med njimi zunanji minister Ivo Vajgl, minister za delo Vlado Dimovski, predsednik državnega sveta
Janez Sušnik in podpredsednica državnega zbora Irma Pavlinič Krebs. Z ruske strani pa delegacija ruske pravoslavne cerkve pod vodstvom škofa stavropolskega in vladikavkaškega Feofana. Omenjeni ruski predstavniki so skupaj s slovenskimi kolegi na grobnico ob kapelici položili tudi lepe vence.
Že pred slovesnostjo na Vršiču pa je bila v soboto zvečer v Kranjski Gori slovesna maša za umrle v nesreči na Vršiču in padle v prvi svetovni vojni, ki jo je vodil upokojeni beograjski nadškof Franc Perko. *
Med prvo svetovno vojno, v letih 1914-1918, je bila Kranjska Gora pomembno križišče vojaških prehodov. Zaradi italijanske vojne napovedi Avstriji maja 1915 je bila povezava s fronto ob Soči strateškega pomena za gradnjo ceste do Kranjske Gore prek gorskega prelaza Mojstrovka (Vršič) vse do Trente. Za gradnjo in čiščenje ceste je avstrijsko vojaško poveljstvo v letih 1915 in 1916 uporabilo več kot 10.000 ruskih vojnih ujetnikov.
Marca 1916 je snežni plaz z Mojstrovke zasul več kot 300 ruskih ujetnikov in nekaj avstrijskih stražarjev.^ Natančnega števila žrtev ni bilo mogoče nikoli ugotoviti. Na tragični dogodek spominjata grobišči pod Erjavčevo kočo in grobnica ob Ruski kapelici, kamor so posmrtne ostanke prenesli leta 1937. Rusko kapelico svetega Vladimirja so v spomin na preminule postavili preživeli ujetniki leta 1917, tradicionalno spominsko slovesnost na državni ravni pa pripravljajo od leta 1992.
MTO 2004
Turnir in srečanje prijateljev
Vsako leto nam postaja medkrajevni turnir odbojke (MTO) bolj domač in smo se že navadili, da je v prvi polovici leta ena od rednih dejavnosti mladinskih organizacij, poleg mladinskih maš, duhovnih srečanj in molitvene mladinske ure na veliki četrtek.
Vsako leto je MTO drugačen. Prenovljene ekipe in novi igralci nas presenetijo ali pa razočarajo. A to nam kaže, da bo drugo leto verjetno spet drugačno in zato se vsakič z novim navdušenjem vključujemo v turnir.
Letošnji MTO se je odigral v petih dnevih v raznih domovih. Prvo srečanje se je vršilo 2. maja v Carapachayu na dan obletnice doma.
Drugo se je odigralo 29. maja v San Justu. Tretje in četrto 12. junija v San Martinu in končno final 13. junija v San Justu v ozračju velike napetosti. Ekipe deklet vseh domov so bile prisotne na vseh tekmah. Na žalost se tri igre fantov niso mogle odigrati zaradi izostanka ekip.
Poglejmo, kako je ostala končna lestvica deklet. Na šestem mestu Ramos Mejia. Zgubila je proti karapačajski ekipi, katera je tako dosegla peto mesto. Na četrtem mestu je ostala ekipa iz Lanusa. Sanmartinska dekleta so nas letos presenetila, pokazale so velik napredek in kaže, da bodo zmeraj boljše; pridobile so si tretje mesto. Za prvo mesto sta se pomerila San Justo in Pristava.
Znova je brez presenečenja zmagal San Justo in tako pomaknil pristavska dekleta na drugo mesto, kar je tudi vredno pohvale.
Lestvica fantov je zelo podobna lestvici deklet. Za peto in šesto mesto sta se pomerila Carapachay in Ramos Mejia. Carapachayska ekipa je zmagala in pomaknila Ramos Mejijo na zadnje mesto.
San Martinu ni uspelo premagati lanuškega moštva, tako je San Martin ostal na četrtem mestu in Lanus na tretjem. Final je bil letos zopet napet ne samo za igralce, temveč tudi za gledalce. Večina mladine meni, da ni boljše fantovske tekme kot je San Justo - Pristava, ker sta si ekipi zelo enaki po moči in je rezultat nepredvidljiv. Končno je z veliko težavo dobil prvo mesto San Justo, drugo mesto pa Pristava.
Sledila je razdelitev pokalov in medalj. Predsednik centralne mladinske organizacije Andrej Drenik je v govoru pozdravil vse navzoče.
V njem je poudaril, da MTO ni le važen zaradi športa in odbojke, ampak predvsem zato, ker nas združuje med domovi, čeprav tekmujemo med seboj. Predlagal je, naj vsak pogleda, kdo stoji zraven, in opazila sem, da imam ob sebi fante in dekleta iz različnih domov.
Zato rada hodim na tekme, ker mislim, da to ni samo MEDKRAJEVNI TURNIR temveč tudi - MEDKRAJEVNO SREČANJE PRIJATELJEV.
Alenka Žnidar
Najmočnejši potresi v Sloveniji
Na slovenskih tleh je bilo doslej več kot 60 rušilnih potresov.
Poleg gmotne škode so zahtevali tudi številna človeška življenja. Potresno najbolj nevarna območja v Sloveniji so poleg ljubljanskega, kjer se je v preteklosti sprostilo največ potresne energije, še idrijsko, tolminsko in krško-brežiško. Potresna žarišča nastajajo na celotnem ozemlju Slovenije, najmanj jih je v Prekmurju.
Samo v 20. stoletju je pri nas nastalo več kot 20 potresov, katerih največja intenziteta je bila ali je presegla sedmo stopnjo po evropski potresni lestvici, kar pomeni, da so povzročali večjo ali manjšo gmotno škodo.
Na ozemlju današnje Slovenije se je najhujši potres zgodil 26. marca leta 1511, ko je prizadel Idrijsko. Takrat je v potresu umrlo 12.000 ljudi, porušilo je skorajda vse gradove na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem.
VELIKI KOROŠKI POTRES LETA 1348
Potres pri Beljaku je eden najpomembnejših potresov v potresni zgodovini Evrope. Kljub temu da je bilo njegovo žarišče v bližini Beljaka v Avstriji, je močno prizadel tudi naše kraje. Nastal je 25. januarja 1348. Žarišče je bilo v globini približno 7 km, njegova magnituda je bila 6,5. Bil je ocenjen na deseto stopnjo po EMS. Mesto Beljak je bilo popolnoma porušeno, močno prizadeti sta bili celotna Koroška in Kranjska. Valvasor piše, da je bilo na Kranj-
skem, Koroškem in Štajerskem ob potresu porušenih 26 mest in 40 gradov in cerkva. Tresenje so čutili prebivalci do Neaplja.
POTRES NA IDRIJSKEM LETA 1511
V začetku 16. stoletja je najmočnejši potres na Slovenskem nastal 26. marca 1511. Prvi sunek naj bi nastal na Idrijskem, drugi pa v Furlaniji. Prvi je imel magnitudo 6,8, za drugega pa nekateri avtorji ocenjujejo vrednost od 7 do 7,2. Globina prvega je bila 15 km, drugega pa okoli 20 km. Po nekaterih avtorjih so ponekod lokalni učinki dosegli deseto stopnjo po EMS. Polmer potresnih učinkov je bil podoben kot pri beljaškem potresu, okoli 750 km. Ob potresu je umrlo 12.000 ljudi, po nekaterih avtorjih pa je bilo ob prvem potresu na Idrijskem mrtvih 3.000 ljudi, ob večernem potresu v Furlaniji pa še 12.000.
POTRES LETA 1895 V LJUBLJANI
Velikonočni potres je nastal 14. aprila 1895. Žarišče je nastalo v globini 16 km, njegova magnituda je bila 6,1. Največje učinke, med osmo in deveto stopnjo po EMS, je dosegel na območju mesta Ljubljane, Ljubljanskega barja in do Vodic na severu. Potresni sunek je zajel veliko območje s polmerom približno 350 km, kar pomeni približno 385.000 kvadratnih kilometrov. Največje poškodbe so nastale v premeru 18 km, od Iga do Vodice.
Potres so čutili tudi prebivalci Dunaja.
Potres je poškodoval okoli 10 odstotkov zgradb, ki so jih kasneje večinoma porušili. V Ljubljani naj bi pod ruševinami umrlo sedem ljudi, v Vodicah pa je zasulo tri otroke. Glavnemu sunku je v naslednjih desetih dneh sledilo več kot 100 popotresov. Potres je povzročil ogromno gmotno škodo, ki je bila ocenjena na približno 7 milijonov goldinarjev. Posledice niso imele le negativnih učinkov, saj se je v Ljubljani po potresu marsikaj spremenilo na bolje. Nastala je tudi raziskava o gradbenotehničnih normativih, ki je pripeljala do prvih smernic za potresno-varno gradnjo. Že dve leti po potresu je v kletnih prostorih višje realke na Vegovi ulici v Ljubljani začela delovati prva potresna opazovalnica v Avstro-Ogrski monarhiji.
POTRES LETA 1917 V BREŽICAH
Med močnejšimi v 20. stoletju je bil potres 29. januarja 1917 v Brežicah. Potresni sunek je najbolj prizadel območje krško-brežiškega polja in Gorjancev. Glavnemu potresnemu sunku so sledili številni šibkejši, v prvem dnevu več kot 30. Najmočnejši potresi so imeli intenziteto večjo od šeste stopnje po EMS. V naslednjem mesecu je bilo še okoli 30 popotresnih sunkov.
POTRES LETA 1974 NA KOZJANSKEM
Kozjansko je 20. junija 1974 prizadel močan potres. Njegova magnituda je bila
5,1,	največji učinki pa so dosegli med sedmo in osmo stopnjo po EMS. Njegov vpliv je zajel območje s polmerom okoli 150 km ali 70.000 km2. Najbolj prizadeta kraja sta bila Šmarje pri Jelšah in Šentjur, kjer je bilo
poškodovanih okoli 1.000 zgradb v več kot 80 zaselkih. Potresnim sunkom je sledilo deževje, ki je povzročilo še dodatne težave pri reševanju in popravilih. Med potresom so nastali številni novi plazovi, obnovili pa so se tudi nekateri stari. Poškodovanih je bilo okoli 5.300 zgradb, od katerih so jih kasneje veliko porušili (okoli 1.000). Prizadetih prebivalcev je bilo več kot 15.000.
POTRESI LETA 1976 V FURLANIJI IN
NJIHOVE POSLEDICE V POSOČJU
Potresi, ki so v maju in septembru leta 1976 prizadeli severovzhodno Italijo, predvsem Furlanijo, so imeli posledice tudi v severozahodni Sloveniji. Na srečo v Sloveniji smrtnih žrtev ni bilo (v Italiji 987), nastala pa je ogromna gmotna škoda tako v Posočju kot tudi drugod v severozahodni Sloveniji. Glavna potresna sunka sta nastala v maju in septembru, prvi 6. maja z magnitudo 6,5 in drugi 15. septembra z magnitudo
6,1.	Prvi je dosegel največje učinke med deveto in deseto stopnjo, drugi pa deveto stopnjo po EMS. Potres je povzročil večjo gmotno škodo na približno 600 kvadratnih kilometrih, vključno s slovenskimi kraji.
Vsega skupaj je bilo poškodovanih okoli 12.000 zgradb. Do konca oktobra so se tla zatresla še približno 300-krat.
POTRES LETA 1998 V ZGORNJEM POSOČJU
Eden najmočnejših potresov 20. stoletja z žariščem na ozemlju Slovenije je nastal 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju. Njegova
Nad. na 6. str.
NOVICE IZ SLOVENIJE		PISALI SMO PRED 50 LETI		ESLOVENIA,, Ml TIERRA
ZBOROVSKA OLIMPIADA
Na tretji zborovski olimpiadi v nemškem Bremnu so slovenski zbori prejeli štiri priznanja. Mešana pevska skupina „Dr. France Prešeren" pod vodstvom Irene Kosmač je v kategoriji mešani vokalni ansambli osvojila bronasto medaljo, mešani pevski zbor Novo mesto z zborovodkinjo Jožico Prus je dobil srebrno medaljo v kategoriji sakralne glasbe a cappella, akademski pevski zbor „France Prešeren" iz Kranja, ki ga vodi Primož Kerštanj, pa si je pripel srebrni medalji v kategoriji mešanih zborov ter kategoriji gospela in spirituala.
TUDI MATEMATIČNA OLIMPIADA
Na mednarodni matematični olimpiadi - gre za mednarodno tekmovanje srednješolcev v matematiki -, ki je med 4. in 18. julijem potekala v Atenah, je slovenska ekipa dosegla dobre rezultate. Gašper Zadnik z Gimnazije Vič ter Nik Stopar z ajdovske Srednje šole Veno Pilon sta namreč osvojila bronasti medalji, poleg tega pa sta Kris Stopar, prav tako s Srednje šole Veno Pilon, in Matjaž Berčič z Gimnazije Škofja Loka prejela še pohvali. Letošnje mednarodne matematične olimpiade se je sicer udeležilo več kot 450 dijakov iz 85 držav.
AVTOCESTE ODKRIVAJO ZGODOVINO
Tri leta trajajoča arheološka izkopavanja ob trasi bodoče avtomobilske ceste Ljubljana - Zagreb bodo do konca meseca julija v glavnem zaključena. V vasi Podgračeno, nekaj kilometrov pred slovensko-hrvaško mejo, več deset strokovnjakov in delavcev odkriva še zadnje dokaze naše preteklosti. Doslej so odkrili blizu 70 žganih in skeletnih rimskih grobov ter številne dragocene pridatke ter vse tipe rimske grobne arhitekture.
CANKARJEV DOM NI VEČ LJUBLJANSKI
Vlada je na četrtkovi seji sprejela sklep o prevzemu ustanoviteljstva javnega zavoda Cankarjev dom od mestne občine Ljubljana na Republiko Slovenijo. S prevzemom ustanoviteljskih pravic in obveznosti bo prevzela Republika Slovenija v last tudi nepremično in premično premoženje mestne občine Ljubljana, ki je v upravljanju Cankarjevega doma.
PO SVE
NOVE IZVOLITVE V EZ
Evropski parlament je na ustanovnem zasedanju v Strasbourgu za svojega novega predsednika izvolil španskega socialističnega poslanca Josepa Borrella. Na tajnem glasovanju je za 57-letnega politika glasovalo 388 poslancev, medtem ko sta njegova protikandidata prejela precej manj glasov: za poljskega liberalnega poslanca Bronislava Geremeka je glasovalo 208 kolegov, za francoskega ko-munističnega poslanca Francisa VVurtza pa komaj 51. - Evropski parlament je tudi potrdil nekdanjega portugalskega premiera Joseja Manuela Barrosa za prihodnjega predsednika Evropske komisije. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 413 poslancev, proti jih je bilo 251, 44 pa se jih je vzdržalo.
SLOVENCI ŠPORT
DOM Sl BOMO POSTAVILI
Ena sama družina smo. Vseh skupaj nas je za pošteno faro. Vsaka fara je imela svoj društveni dom, župnišče, svojo farno cerkev. Tako naj bi bilo tudi tukaj.
Iz zgodovine našega društvenega življenja smo se lahko naučili marsikaj. Za dom moramo delati vsi, pomagati finančno in moralno. Drugo pa, vztrajati moramo na poti slovenstva in krščanstva, samo to nam bo služilo in nam ohranjevalo slovenstvo in krščanstvo.
Podprimo napore za dosego lastnega doma. Tako bomo vsakokrat, ko bomo prestopili prag doma, lahko rekli: Tudi moj prispevek je v njem.
SLOVENSKO DRUŠTVO EDINOST
Vabi na Pester večer
v soboto, 14. avgusta,ob 21. uri Dvorna Dekleva, orkester Drago Cimperšek Jorge Newbery 268
PLOŠČA
S prvima slovenskima narodnima pesmima v izvedbi Slovenskega pevskega zbora GALLUS
Je že na razpolago.
Za ceno 22 pesov jo lahko naročite pri članih zbora ali Dušnopastirski pisarni na Victor Martinez 50
Iz notranjosti države pošljite naročilo na „Gallus" -Victor Martinz 50. Bs. Aires, Cena plošči s poštnino in zavojnino v tem primeru je 28 pesov
Takoj na postanejo naročniki lista vsi, ki naš list berejo pri prijateljih, pa sami še niso naročniki
Svobodna Slovenija , št. 29 ; 28. julija 1954
Daulagiri po 50 letih
REVŠČINA V SVETU
Revščina v svetu se je v zadnjih dvajsetih letih znižala, medtem ko se je v Podsaharski Afriki v tem obdobju zvišala, ugotavlja Organizacije Združenih Narodov za industrijski razvoj (UNIDO) v poročilu o razvoju 2004. Med letoma 1981 in 2001 je število ljudi, ki v Podsaharski Afriki živijo pod mejo absolutne revščine, kar pomeni, da živijo z manj kot enim dolarjem na dan, naraslo s 164 milijonov na 314 milijonov. V istem časovnem obdobju se je število ljudi, ki zaslužijo najmanj, v ostalih regijah sveta zmanjšalo z ene milijarde 287 milijonov na 787 milijonov. Poročilo UNIDO obsega tudi seznam industrijsko najbolj učinkovitih držav, na katerem je prvo mesto zasedel Singapur, Slovenija pa je na 24. mestu.
Pred kratkim se je vrnila v Slovenijo alpinistična odprava na Himalajo, ki je priplezala na Daulagiri (8167 metrov), ki je šesta naj višja gora na svetu.
Slovenci se tudi doma zavedajo, da je bil prvi Slovenec v Himalaji naš Dinko Bertoncelj, ki je prišel nad 7.000 metrov visoko in je dolga destletja držal ta slovenski višinski rekord. Iz Slovenje ali prej Jugoslavije so večkrat skušali doseči vrh, a se jim ni posrečilo. Sedaj je pet Slovencev prišlo na vrh po klasični
MARIBOR - ARSENAL 2:3
Nogometaši Maribora Pivovarne Laško so v pripravljalni tekmi s slovitim londonskim Arsenalom v domačem Ljudskem vrtu tesno izgubili. Končni izid je bil 3:2 v korist angleških prvakov. Za zmagovalce so zadeli Bergkamp, Aliadere in van Persie, za veselje na mariborskih tribunah pa je z dvema zadetkoma poskrbel Rakič. Svoj trenutek je na tekmi pred 4.000 gledalci doživel tudi dolgoletni član vijoličastih Marinko Šarkezi, ki je sklenil svojo poklicno kariero.
HIT GORICA V DRUGI KROG
Nogometaši Hita Gorice so v povratni tekmi prvega kroga kvalifikacij za ligo prvakov premagali Floro Tallinn s 3:1 in se uvrstili v drugi krog. Tam jih že čaka danski Koeben-havn, prvo srečanje pa bo na sporedu 28. julija v Novi Gorici.
*
El ocaso del reino de Yugoeslavia
Al comenzar la segunda guerra mundial Yugoeslavia opto por una estricta neutralidad. Para mantener el equili-brio firmo contratos comerciales con la Union Sovietica.
Despues de la muerte del dr. Anton Korošec, fueron a Belgrado el presidente del SLS, Kulovec, y los ministros, doctores Miha Krek y France Snoj. El SLS crefa que debia prepararse para una guerra que eventualmente tendria lugar. Por eso envfo al exterior a dos miembros importan-tes de su partido, a Franc Gabrovšek y a Alojzij Kuhar. De este modo se aseguraba que tendrfa fuera del pafs algunos miembros en libertad en caso de que estallara la guerra.
Ante el peligro de la guerra Yugoeslavia supo que debia seguir manteniendo las relaciones amistosas con Alemania. El 20 de maržo de 1941 apoyo el pacto entre Alemania, Italia y Japon. Ribbentrop, el ministra de exterior aleman, recalco que para Alemania era de fundamental importan-cia Yugoslavia, que tenfa buenas relaciones con los ingleses. Esto no le gusto nada a los ingleses y querfan que Yugoeslavia abandonara el pacto.
Se sucedieron una serie de manifestaciones. La gente gritaba: ,,Bolje rat, nego pakt"- Es preferible la guerra que el pacto.
El 27 de maržo de 1941 tuvo lugar una revuelta. Los sucesores del rey fueron encarcelados. Pedro ll fue consi-derado un rey ya mayor de edad y se formo un nuevo gobierno, presidido por el general Simovič. A Hitler le aseguraron que el pacto segufa vigente.
Sin embargo Hitler se enfurecio. Yugoeslavia ya no era de confiar y considero que era oportuno castigarla. Los alemanes postergaron por cuatro semanas el ataque a la Union Sovietica y empezaron a planear otro. Idearon un plan para atacar a Yugoeslavia y a Grecia. Los italianos deberfan atacar desde Trieste para que los alemnanes pudieran avanzar tranquilamente hacia Split.
Y estamos ante el Domingo de Ramos del afio 1941 que cayo en un 6 de abril. Ese dia se llevo a cabo el ataque a Yugoeslavia.
smeri po severovzhodnem grebenu.
Vodstvo je imel Andrej Štremfelj, eden najbolj izkušenih slovenskih himalajskih plezalcev. 14.maja so dosegli vrh Andrej in Marija Štremfelj, ter Marjan Manfreda, dva dni kasneje pa še Miha Habjan in Matija Klanjšček.
Žal pa se je na poti v nižjih krajih izgubil Jože Šepič in se ubil.
Naj omenimo, da je letos tudi prišla na vrh argentinska odprava v spomin na 50-letnico prve odprave.
OSEBNE
Rojstvo.
Dne 19. julija se je rodil v Neuquenu Aleks Jože Tušek, sin Edija in Lučke Vombergar
Čestitamo!
Krsta
V slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bil krščen Nicolas Delgado. Očka je Christian, mamica pa Marija Snežna Kocmur. Botrovala sta Marfa Laura Delgado in Dani Kocmur, krstil pa je župnik Franci Cukjati.
18. julija je bil krščen v Doloresu, Cordobi, Matjaž Andrej Rant, sin Tomaža in Marije Kristine Breznikar. Botra sta bila Ariel Gerardo Mazieres in Cintia Elena Frontini Rant. Krstil je mons. Luis Delgado.
Srečnim staršem naše- čestitke!
ZAHVALA
Osrednji odbor SDO-SFZ se iskreno zahvaljuje za dar $200.-, ki ga je poklonil odbor Rocka pod ombujem v zahvalo in podporo.
KDO JE ZAPEČATIL SOKOVE NA KOSOVU?
Pred časom se je začela gonja proti Fructalovim borovničevim sirupom zaradi domnevne vsebnosti radioaktivnih snovi v tem nektarju. Skladišče v Prištini je bilo zapečateno, kar naj bi storila misija ZN na Kosovu. Kasneje je od-pečatila, še vedno pa poteka ugotavljanje, kako je do zapečatenja prišlo in kdo ga je sploh izvedel. Iz diplomatskih virov na sedežu ZN v New Yorku se je namreč izvedelo, da UNMIK ni zapečatil Fructalovega skladišča, temveč naj bi nekdo od lokalnih oblasti zlorabil pooblastila in skladišče s ponarejenimi dokumenti zaprl na lastno pest. Veljavnost uredbe o začasni prepovedi uvoza pa je preklicalo tudi ministrstvo za zdravje in socialno varstvo Republike srbske.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau<»sinectis.com.ar / debeljakernetizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so še: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Mirjam Oblak, Alenka Žnidar, Jernej Tomazin, Marjeta Smersu Boltežar, Marko Vombergar. Mediji: STA, Radio Ognjišče.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerfke 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime .Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES CRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - CII0IAAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
O
o En
OJ *3
5 £ y <
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI O
TURIZEM
Letalske karte, qffWtii	rezerva
hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H, Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI Dr. Vital Ašič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks:	4798-5153. e-mail:
estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(14391
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
Naročilnica za Svobodno Slovenijo
Podpisani se naročam na tednik Svobodna Slovenija. Želim ga prejemati
□ po pošti (točno napiši naslov)
□ po raznašalcu (navedi kraj in skupino)
Ime in priimek: ...............................
Ulica in št.: .................................
Kraj: ............................. Poštna št.
Provinca:......................... Tel.: ......
Država: .......................................
Podpis
Naročilnico izpolnite in jo pošljite: po raznašalcu vašega okraja, po faksu na tel.: Ž54-11-4636-2421, po elektronski pošti esloveniau@sinectis.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 27. julija 2004
1 EVRO 239,74SIT 1 U$S dolar 197,29SIT
Društvo Slovenska Pristava
vabi na
družinsko kosilo
v izvedbi kuharskih mojstrov,
ki bo v nedeljo, 8. avgusta, ob 13. uri.
Prijave na tel.: 4629-4879 (Helena Dolinšek) in 4489-1296 (Frenk Klemenčič).
Los alumnos de los cursos de Idioma Eslove-no, que se dictan en la Asociacion Mutual Triglav de Buenos Aires, le desean un pronto restablecimiento a Martin Duh, su querido profesor.
;Martm, lo esperamos de vuelta cuanto antes!
Alumnos del primero y segundo curso.
OBVESTILA
SOBOTA, 31. julija:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 1. avgusta:
52. obletnica v Hladnikovem domu v Slovenski vasi. Maša, kosilo in ob 16. uri kulturni program.
SOBOTA, 7. avgusta:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši.
Pri SKA predstavitev knjigue: Pavle Rant - Tak sem bil. Predstavi dr. Katica Cukjati v Slovenski hiši ob 20. uri. NEDELJA, 8. avgusta:
Mladinski dan v Slomškovem domu.
Družinsko kosilo na Pristavi.
ČETRTEK, 12. AVGUSTA:
Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena, ob 16.
uri v Slovenski hiši. Razgovor z go. Anko Savelli Gaser „Splošno v petju in glasbi".
PETEK, 13. avgusta:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 14. avgusta:
35. Glasbeni večer SDO/SFZ NEDELJA, 15. avgusta:
Romanje v Lourdes ČETRTEK, 19. avgusta:
Zveza slovenskih mater in žena iz San Martina bo
imela ob 16. uri svoj redni mesečni sestanek. Predaval bo arh. Jure Vombergar o temi: „Priimki Slovencev". Prav lepo vabljeni tudi možje!
SOBOTA, 21. AVGUSTA:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši.
"Ob taktu barv II" v Slovenskem domu v San Martinu ob 20,30. uri.
Članska večerja v Našem domu v San Justu.
34. Mladinski dan v Slomškovem domu
v nedeljo, 8. avgusta
ob 8:30 - začetek tekmovanj
ob 10:15 - dviganje zastav
ob 11:00 - sveta maša
ob 13:00 - kosilo
ob 14:00 - kulturni program
nato prosta zabava ob spremljavi DJ
Prijavnice za kosilo 4658-4275/ 4656-3548/ 4485-8522
Vsi lepo vabljeni!
Slovenska kulturna akcija
Knjigo: Pavle Rant - Tak sem bil... (Priredil dr. Jože Rant) bo predstavila dr. Katica Cukjati
v mali dvorani Slovenske hiše, v soboto 7. avgusta, ob 20. uri
Potresi...
Nad. s 4. str.
magnituda je bila 5,6, največji učinki pa so dosegli med sedmo in osmo stopnjo po EMS. Padajoče skale in kamenje je ponekod poškodovalo ali celo uničilo nekatere pomnike iz prve svetovne vojne. Potres 12. aprila so čutili prebivalci celotne Slovenije. Potres je nastal ravno v času velikonočnega kosila, zato je bila panika med prebivalstvom še večja, saj je bila večina ljudi doma. V prvih 20 urah po glavnemu potresu je bilo več kot 400 popotresnih sunkov, v naslednjih mesecih pa več kot 9.000. Najmočnejši popotresni sunek je nastal 6. maja. Ob potresu je bilo poškodovanih več kot 4.000 objektov, na srečo pa ni zahteval smrtnih žrtev.
Slovenski
olimpijci...
Nad. z 2. str.
časov Mirna Jaušovec, ki je dejala: „Prvič bom na Ol in zame bo to izreden dogodek, čeprav že dolgo nisem več aktivna igralka." Izvršni odbor je 20. julija določil reprezentanco za Ol v Atenah, ki trenutno šteje 76 tekmovalcev z izpolnjenimi normami in kriteriji, kar sta dva več, kot na Ol leta 2004 v Sydneyju. Atleti imajo po pravilih Mednarodne atletske zveze in Mednarodnega olimpijskega komiteja do 9. avgusta možnost, da dosežejo olimpijske norme in bodo v primeru uspeha naknadno uvrščeni na seznam potnikov. Celotna slovenska olimpijska delegacija šteje 119 članov skupaj z vodstvom, zdravniki, fizioterapevti in drugim tehničnim osebjem. Na seznamu je 54 športnikov in 22 športnic iz enajstih panog: atletike, jadranja, juda, kajaka in kanuja na divjih vodah, kajaka in kanuja na mirnih vodah, cestnega kolesarstva, plavanja, rokometa, strelstva, tenisa in veslanja.
DRUGO SVETOVNO PRVENSTVO
Naša ekipa že nastopa
V soboto 17 julija smo imeli poslovilno večerjo Nogometne ekipe Zedinjene Slovenije, pred 2. nogometnim turnirjem v Sloveniji. V polni dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu smo obujali spomine na prejšnja potovanja - gledali smo kratke filme o turnejah - in predstavili ekipo, ki je danes že v Sloveniji.
V nedeljo 25. smo po dolgi vožnji prispeli na tržaško letališče, kjer nas je čakal avtobus, ki nas je pripeljal v škofove zavode v Št. Vidu, kjer smo se nastanili.
V Sloveniji je zdaj poletje, vreme je krasno, to poročilo pišemo na ponedeljek na igrišču Nogometnega kluba Dob pri Domžalah. Tukaj se merijo ekipa iz Trsta, ki predstavlja Slovence v Italiji proti Slovencem iz Nemčije ter v drugi tekmi koroški Slovenci proti nogometni ekipi Koper. Naša ekipa navija na tribuni, kjer je vzdušje navijaško, kot če bi bili v Argentini. Pravkar je končala tekma Nemčija-ltalija z rezultatom 5:1 za Italijo, in je že ura, da pošljemo poročilo Matjažu v tiskarno, da ne bo prepozno. Za vse rezultate lahko zveste po internetu, kjer lahko tudi spremljate ves turnir. Stran: www.sIo.org.ar/ nogomet je stran, kjer dan na dan dodajamo fotografije iz turnirja in našega potovanja. Jutri bomo že imeli prvo tekmo v Šenčurju. O njej, kakor o vsem turnirju bomo poročali
v prihodnji šte-
vilki Svobodne Slovenije.
Lep pozdrav vsem našim navijačem v Argentini iz Slovenije pošilja Nogometna ekipa ZS.
Marko Vombergar -tajnik.
Iz globočine kličem k Tebi, Gospod...
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je v 40. letu Bog poklical k sebi 5. julija po kratki in hudi bolezni našega ljubega moža, sina in brata
Renata Kebra
Zahvaljujemo se č. g. Alojziju Kukoviči za darovano sv. mašo ob krsti, obiske v bolnici ter podeljene zakramente; č. g. Antonu Pintariču za molitve ob krsti ter ge. in g. Zurcu za pripravo sv. daritve.
Posebna zahvala tudi osebju podjetja Aspromonle, za vso moralno podporo; vsem krvodajalcem ter vsem, ki so ga prišli kropit, zlasti iz pristavske okolice, in pristavski Zvezi mater in žena za molitve.
Žalujoči:
žena: Liliana Pereyra,
hči Fernanda in sin Sebastian;
oče: Kazimir in mama Elena roj. Chiuch;
brat: Andrej in sestra Miryam z družinama
Argentina, Slovenija, Italija, Nemčija, Belgija