št. 10 9. 11. 1977 GLASILO DELOVNE O^GAMIZACUE SVILANIT KAMNIK ” TOZD FROTIR IN TOZD SVILA Pred odgovornimi nalogami Ob praznovanju letošnjega tovarniškega praznika je v dvorani komunalnega centra v Domžalah članom delavskih svetov temeljnih organizacij in delovne skupnosti, delegatom delavskega sveta delovne organizacije in članom družbenopolitičnih organizacij spregovoril predsednik delavskega sveta delovne organizacije tovariš Zabavnik Stane. Njegov govor objavljamo v celoti. TOVARIŠICE, TOVARIŠI IN SPOŠTOVANI GOSTJE Dovolite mi, da v imenu samoupravnih organov spregovorim in podam nekaj misli in dejstev ob našem tovarniškem prazniku. Naše letošnje praznovanje je še bolj praznično in svečano, ker ga praznujemo v jubilejnem letu praznovanja 85. rojstnega dne tov. Tita in 40 let njegovega vodenja ZKJ. Prav je, da tako kot vsako leto tudi letos pregledamo naše delo, rezultate dela in bodoče naloge. Lahko trdimo, da je poslovanje v preteklih osmih mesecih letošnjega leta potekalo kljub določenim objektivnim težavam kar dobro, saj smo dosegli neto fakturirano realizacijo v temeljni organizaciji združenega dela Frotir 107 % napram danemu planu, v TOZD Svila 108 %, v DO skupaj pa 107 %. Že v prvem polletju smo ustvarili 151 o/0 celotnega dohodka napram istemu obdobju lanskega leta in s tem pridobili 310 % dohodka napram istemu obdobju lanskega leta. Izgube, ki so bile prisotne v lanskem letu, so že zdavnaj odpravljene. Povprečni OD se je v letošnjem letu povečal za 26 % in znaša 4.315,— dinarjev. K porastu družbenega standarda so prispevali boljši pogoji v naših počitniških hišicah in domu na Rabu. S posebno skrbjo smo pristopili k reševanju preventivnega okrevanja naših delavcev, saj je letos odšlo na okrevanje kar 49 tovarišic in tovarišev. Naloge z investicijskega področja, ki smo si jih zadali z letnim in razvojnim planom za leto 1977 — 1978 so v končni fazi priprav. Že prihodnji teden pričnemo z gradbenimi deli v tkalnici frotirja, da se pripravi vse potrebno za postavitev šestih novih statev in nove klimatske naprave. Projekti za nove proizvodne prostore TOZD Svila, upravne prostore in obrata družbene prehrane so v končni fazi izelave, prav tako je določena lokacija. Izdelani so idejni načrti nove oplemenitilnice, projekti pa v izdelavi tako, da bo investicijski program za 1. 1977-1978 realiziran v danem roku. Za nadaljnji razvoj samoupravljanja in izvajanja zakona o združenem delu smo že v prvih mesecih letošnjega leta sprejeli akcijski program, ga na zadnji seji delavskega sveta delovne organizacije dopolnili in da bi delo potekalo najhitreje, določili dodatne komisije za pri- pravo predlogov posameznih samoupravnih aktov ter določili roke za pripravo le-teh. Prva faza dela, ki ga obravnava sprejeti akcijski program, predvideva pripravo sledečih osnutkov samoupravnih sporazumov in splošnih samoupravnih aktov: Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD ter v DSSS Samoupravni sporazum o združevanju delavcev v delovno organizacijo Svilanit Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Samoupravni sporazup o medsebojnih pravicah in'• dolžnostih delavcev združenih v TOZD in delavcev združenih v DSSS in drugih samoupravnih sporazumov ter samoupravnih splošnih aktov. Druga faza nalog pa zadeva nas vse in bo zahtevala našo veliko aktivnost realizirano skozi družbeno politične ali samoupravne organiziranosti. V drugi fazi dela bodo naše največje naloge izvedba širokih javnih obravnav, aktivno sodelovanje v njih in sprejetje samoupravnih sporazumov in splošnih samoupravnih aktov. Ob zaključku bi želel, da v imenu samoupravnih organov izrečem iskrene čestitke vsem tistim tovarišicam in tovarišem, ki že dvajset oziroma deset let vestno in zavzeto delajo na svojih delovnih msetih in ki so s svojim delom doprinesli velik delež razvoju naše delovne organizacije. Prav tako čestitam vsem tistim tovarišicam in tovarišem, ki so se s svojim strokovnim in družbeno-polifičnim delom v preteklem letu posebno, izkazali. Dovolite mi, da še eri-’ krat v imenu vseh nas iskreno čestitam vsem jubilantom jn na-grajancem, ter jim -zaželim še mnogo uspeha pri nadaljnjetii delu. /z ■m Bodoči razvoj TOZD TOZD SVILA je pred naj večjo investicijo v zgodovini svojega obstoja, zato se masikdo upravičeno vprašuje, kaj bo s tem pridobila temeljna organizacija. Vsi, ki poznamo preteklost in sedanjo situacijo Svile vemo, da je celotni razvoj temeljne organizacije, t. j. povečanje proizvodnega programa in razširitev asortimana odvisen od pridobitve novih delovnih prostorov. Sedanji delovni prostori, v katerih svila obratuje, že več kot desetletje, ne odgovarjajo več niti osnovnim delonim pogojem, saj so vsi proizvodni prostori prenatrpani s strojno opremo; nič boljše ni stanje v skladišču kravat in kot takšno že dolgo časa ne služi svojemu namenu. Tradicionalni izdelek našega Svila asortimana je KRAVATA, artikel, ki je predvsem namenjen kot dodatek moškemu oblačilu. Ker smo mnenja, da bi kravata še v bodoče ostala naš osnovni izdelek, bo treba vso pozornost posvetiti dopolnitvi asortimana s šali in drugimi modnimi dodatki, namenjenimi moškemu oblačilu. Na jugoslovanskem tržišču so zelo zaželjeni tudi modni artikli kot dodatek ženskemu oblačila, kot so rute, šali in narodne rute; zato bo potrebno tudi tej vrsti asortimana posvetiti pri načrtovanju plana vso pozornost in veliko izvirnih domislic pri dopolnitvi te vrste izdelkov. V temeljni organizaciji obstoja možnost plasiranja izdelkov na tuje tržišče. Te možnosti se kažejo v izdelavi kravatne tkanine, gotovih izdelkov in tudi konfekcioniranju kravat kot us-lužnostno delo. S tem bi si svila pridobila lastna devizna sredstva, ki so ji potrebna za nabavo surovin iz uvoza. Potrebno je tudi omeniti, da se je odnos domače proizvodnje domače tkanine in uvožene tkanine bistveno spremenil. Pred leti je Svila konfekcionirala svoje izdelke predvsem iz uvoženega blaga, medtem ko v zadnjem času proizvodnja domače tkanine narašča. Tako proizvajamo doma 60 — 70% tkanine, uvažamo pa je 30 — 40%. To nam dokazuje, da je Svilanit kot proizvajalec kravat edina delovna organizacija v Jugoslaviji, ki večji del tkanine izdeluje sama, medtem ko ostale tovrstne organizacije blago v glavnem uvažajo. Z novogradnjo, t. j. s pridobitvijo novih prepotrebnih delovnih prostorov, v katere naj bi se preselili že prihodnje leto, bi temeljna organizacija pridobila poglavitni pogoj za realizacjo proizvodnega programa, ki bi nam zagotavljal v prihodnosti večjo socialno varnost. Vedeti moramo namreč, da v naši državi primankuje manjših fleksibilnih organizacij za proizvodnjo maloserijskih modnih artiklov, kot je to tudi naša KRAVATA. Novak Marjan Lepe barve in elegantni vzorci so pritegnili pozornost obiskovalcev na sejmu Zelje so velike Vsako leto se v jesenskih mesecih prodaja na tržišču glede na prehod iz poletne v jesensko sezono precej spremeni. Artikli, namenjeni potrošnikom za dopust in oddih izgubljajo svojo ceno in ostajajo na prodajnih mestih kot simbol preteklega obdobja tekočega leta. Vsled tega so, kot na tekočem traku, v pretežno vseh trgovinah vidni napisi o raznoraznih razprodajah. Potreba po cenejšem nakupu ali pa tudi samo radovednost potrošnika, pogojujeta prodajo takih artiklov, trgovina pa pri tem pridobi nujno potrebni skladiščni prostor in s tem možnost za nakup artiklov, ki so namenjeni za redno prodajo. Ker se tržišče vsako leto obnavlja za tekočo ali naslednjo sezono, so že mnoga leta redno organizirani sejmi v raznih večjih mestih naše domovine, med katerimi so mnogi tudi mednarodni in poznani ne samo v Evropi, temveč tudi po drugih celinah. Med sejmi, ki so najbolj obiskani s strani potrošnika in razstavljalcev je gotovo mednarodni sejem v Zagrebu in med- narodni sejem mode v Beogradu. Oba sejma sta odprtega tipa in na ta način pritegneta veliko število obiskovalcev, tako poslovnih ljudi, ki lahko v sorazmerno kratkem času obiščejo večje število svojih poslovnih partnerjev, kakor tudi direktnih potrošnikov, da si lahko ogledajo proizvode, katere bo možno čez mesec ali dva oziroma v naslednji sezoni kupiti v prodajalnah trgovinske mreže. Ker sta oba sejma v jeseni — septembra oz. oktobra, je višina doseženega prometa na teh sejmih tudi orientacija za vse proizvajalce različnih panog industrije, kakšna bo prodaja v prihodnjih šestih mesecih. Naše podjetje se obeh sejmov stalno udeležuje. Na razstavnem prostoru paviljona skušamo prikazati vse novosti, ki so trenutno v proizvodnji, istočasno pa tudi izdelkov posebno pri konfekciji in svili, ki bodo v prodaji čez dva ali tri mesece. Oba letošnja sejma sta bila pri frotir izdelkih v znamenju naše proizvodnje V ALK programa, tako v brisačah, kakor tudi v konfekciji. Široka propagan- dna akcija v obeh sejemskih mestih, ki se je izvedla po trgovinah, radiu in v tisku je prispevala svoj delež k čim boljši prodaji proizvodov iz omenjene kvalitete. Seveda pri tem ne smemo pozabiti, da je to le del naše proizvodnje in da v skupnem asortimanu še vedno dosegamo večino prometa z našimi brisačami v klasični izdelavi. Kravate in garniture so bile prikazane že v žanru pomlad — poletje in so pritegnile veliko pozornost kupcev, saj lepe barve in elegantni vzorci vedno dosežejo pri obiskovalcih svoj namen. Glavni namen vsakega sejma pa je nedvomno končni finančni uspeh, ki je dosežen tako v eni ali drugi veji naše proizvodnje. Letošnji sejem v Zagrebu je bil sorazmerno dobro obiskan s strani naših kupcev in smo tako dosegli tudi zadovoljivo realizacijo prodaje. Skupna prodaja je bila dosežena v višini 485 milijonov starih din, od tega bombažnih izdelkov za 429 milijonov SD in Svile za 56 milijonov SD. Na sejmu v Beogradu pa je bil finančni uspeh precej boljši, vendar moramo vedeti tudi to, da se je prodaja na tem sej- mu vršila že tudi za prvo polovico prihodnjega leta, kar pa uspeha prodaje nikakor ne zmanjšuje. Skupna prodaja je bila dosežena v višini 1.123 milijonov starih din, od tega v bombažu 878 milijonov in v Svili 225 milijonov starih din. Na tem sejmu je bilo prodano izredno veliko izdelkov iz konfekcije, saj dosega višina prodaje teh izdelkov okrog 250 milijonov starih din, seveda v sklopu že prej navedenega zneska. Po doseženih rezultatih prodaje je lahko vsakemu jasno, da udeležbe na sejmih niso le stvar prestiža ali pa samo razstava naših izdelkov za naše potrošnike in kupce, temveč so to velike prodajne akcije, ki zahtevajo tudi od ljudi, ki na teh sejmih delajo velike napore, saj vedno ni lahko ugoditi vsem željam posameznega kupca glede dobav posameznih artiklov iz naše proizvodnje. Kljub temu pa so sejmi bili in bodo ostali velika akcija trgovine, ki združuje v sorazmerno majhnem prostoru in kratkem časovnem obdobju poslovne ljudi s področja nabave in prodaje. To pa je tudi cilj organizatorjev sejmov. Šurk Miki Obisk je bil koristen Sejem tekstilnih strojev v Leipzigu V mesecu septembru je bila razstava tekstilnih strojev in ostalega tekstila v mestu Leipzigu v vzhodni Nemčiji. Ta vrsta sejma se vrši vsako leto, vendar jo naši strokovnjaki ne obiskujejo le občasno. Glede na težave uvoza iz zapadnih držav, od koder naše podjetje dobiva strojno opremo, samo prisiljeni, da iščemo možnosti nakupa tudi iz vzhodnih držav, čeprav je kvaliteta slabša. Za nas so zanimiva področja, kjer bi lahko prišlo do realizacije nabave strojne opreme, predvsem razpenjalno sušilni stroj za barvarno, previ-jalni stroj in delno konfekcijski stroji. Posebno potrebo čutimo v frotirju po razpenjalno sušilnem stroju, ker moramo voziti s kamionom v Pletenino v Lj. Pri tem nastanejo veliki transportni stroški, vprašanje kvalitete in ostali organizacijski in tehnični problemi. V zvezi s tem se pripravlja gradnja montažne barvarne. V tem času je potrebno naročiti tudi strojno opremo, konkretno, razpenjalno sušilni stroj za sušenje. Ob priliki obiska tega sejma smo stopili v kontakt s firmo Textima, katera ima v proizvodnem programu tudi razpenjalno sušilni stroj. Tega stroja na razstavi ni bilo, zato so nam organizirali ogled stroja v tekstilni tovarni v GERI, kjer stroj obratuje. Po ogledu stroja smo ugotovili, da bi stroj ustrezal našim potrebam in se dogovorili, da nam pošljejo ponudbo na osnovi danih tehničnih zahtev. Po obdelavi ponudbe se bo čimprej pristopilo k naročilu raz-peljalno sušilnega stroja. Vzporedno pričakujemo tudi ponudbo od češke firme Unitexna. Pri o-beh firmah je možno dobiti opremo na kredit, vendar je dobavni rok pri češki firmi veliko daljši. Zanimiv je tudi križno previ-jalni avtomat »AUTOSUK« od češke firme »Eliteks« ki sicer ni v celoti tako avtomatizirana kot od Schlafhorsta ali SAVIO, potrebno je še ročno snemanje na-vitkov in transportiranje, vendar je za nas avtomat zanimiv. Dogovorjeno je, da nam napravijo elaborat o potrebnem številu strojev za naše količine preje in dajo ponudbo, kar nam bo služilo za nadalne odločitve. Področje konfekcijskih strojev nam nudi le enostavnejše stroje ni pa potrebnih specialnih strojev, kateri so za moderno opremljeno konfekcijo nujni. Možno je dobiti šivalne stroje v navadnim in spremenjenim transportom. Imajo tudi stroje za rob-Ijenje z raznimi trakovi, pri čemer je možna menjava aparatov. Razstavljeni so bili tudi stroji za zankan je: navadni in z varnostnim šivom. Posebno zanimiv je bil tudi stroj za pleteni frotir »LIRO-POL«, kateri je precej izpopolnjen od prejšnjih pletilnih strojev v tem, da ima veliko večje možnosti uporabe manjšega procenta sintetike, možne so tudi tehnološke variante in pa hitrosti pletenja, ki so do 35 tm na uro. Razstavljenih je bilo veliko število strojev za tekstilno industrijo, vendar omenjam le tiste, kateri bi prišli v poštev za našo podjetje. Jenko Matija Svilanit v Bruslju i^ašš izdelki prvič v Trade Mantu V dneh 4. do 6. septembra 1977 smo se predstavniki Svilanita skupaj s predstavniki večine slovenskih tekstilnih tovarn udeležili razstave z imenom »Jugoslovanski dnevi v Trade Mantu«, ki sta jo v Bruslju organizirala gospodarsko razstavišče in Poslovno združenje tekstilne industrije Slovenije. Predstavili smo se s kolekcijo brisač, kopalnih plaščev in kravat. Namen razstave je bil informirati belgijsko gospodarstvo in politično javnost z dosežki slovenske tekstilne in usnjarske industrije, ki je posebno v tem gospodarskem prostoru še dokaj neznana. Hkrati pa je razstava pomenila poiskus v velikem trgovskem centru, kakršen je »Brussels International Trade Mant«, ki v marsičem pomeni posebnost in se zelo razlikuje od klasičnih oblik in načinov prodaje na zunan- jih trgih. Pri Trade Mantu gre za izredno obsežen razstavni prostor, ki ga najemniki uporabljajo zelo različno. Nekateri v njem organizirajo prodajo na malo v obliki trgovin, drugi zopet prirejajo informativne razstave, modne revije itd. Sam trgovski center razpolaga v svoji organizaciji z vsemi pripomočki za pripravo razstavnih oz. prodajnih prostorov, s servisom, ki nudi storitve na tem področju, od same postavitve prostora do stikov z javnosjo. V hiši so tudi gostinski prostori in mnoge druge ugodnosti, ki kupcem lajšajo nakup, prodajalcem pa prodalo. Vtisi, ki smo jih odnesli s te razstave, še do danes niso povsem urejeni. Razstavljale! smo pričakovali večji interes občinstva, medtem ko nam poznavalci zagotavljajo, da je uspeh, ki smo ga dosegli s tem prvim nastopom v Trade Mantu zelo velik in da so po pravilu prvi rezultati vidni šele po daljšem obdobju stalne prisotnosti v tem trgovskem centru. Prav zaradi tega smo se vsi udeleženci in oba organizatorja pričeli resno ukvarjati z mislijo, da bi organizirali neko stal- Na predlog Trgovske organizacije združenega dela »MURKA« LESCE je bil v letošnjem letu ustanovljen odbor z namenom, da pripravi vse potrebno za u-stanovitev Poslovne skupnosti, v katero naj bi bile vključene proizvodne delovne organizacije ter trgovska organizacija »Murka«. Misel o Poslovni skupnosti izhaja iz skupnih želja in potreb proizvajalnih organizacij ter trgovske organizacije združenega dela po medsebojnem dolgoročnem planskem sodelovanju. Namen skupnega sodelovanja je urejanje vseh družbenoekonomskih odnosov, skrb za razširitev materialne baze, skupno urejanje politike proizvodnje in plasmaja izdelkov, skrb za modernizacijo in razširjanje prodajnih objektov na tržišču zgornjesav-ske regije. Razvojni program »Murke« za obdobje 1976-1980 je izredno ambiciozen in predvideva investicije v: — izgradnjo nakupovalnega centra v Lescah — modernizacijo in razširitev obstoječih prodajnih prostorov — priprava na izgradnjo blagovne hiše v Radovljici — izgradnjo novih skladiščnih prostorov. Osrednja investicija v srednjeročnem programu do leta 1980 no obliko nastopa na belgijskem tržišču, ki pa zaradi svojih značilnosti pomeni vrata na neštete druge trge. S strani vodstva Brussles International Trade Manta smo dobili vsa zagotovila, da nam bodo nudili pomoč pri organizaciji in izvedbi takšne oblike nastona. Adi Kužnik je nakupovalni center v Lescah z 12.000 do 16.000 m2 brutto prodajnih površin. Center bo imel najširši gravitacijski radij glede na svojo ponudbo opreme in potrebščin za gospodinjstvo. Po idejni zasnovi centra bi se morali v realizacijo vključiti vsi pomembnejši proizvajalci pohištva in opreme za stanovanje ter trajnih potrošnih dobrin. Na prodajnem prostoru centra bi bila torej združena bogata ponudba raznega blaga in opreme ter uslug za zadovoljevanje potreb potrošnikov. Proizvajalci bi s centrom pridobili osrednji reprezentativni razstavno-prodajni prostor za celotno zgornjo gorenjsko regijo. Tak položaj centra je torej tržno zelo ugoden in bo omogočal učinkovite poslovne možnosti in ekonomske učinke. Naša delovna organizacija bi torej s pristopom v Poslovno skupnost Murka pridobila možnost dolgoročnega vpliva na količinski in kakovostni plasma svojih izdelkov na tržišču v tem delu Slovenije, ki je zelo zanimivo glede na ekonomsko moč in narodni dohodek. Prav zato tudi aktivno sodeluje pri ustanavljanju te skupnosti, v katero naj bi bilo vključenih preko štirideset organizacij združenega dela. Marjan Repič Tovariš Goljot Peter, voznik furgona se dvakrat mesečno odpravi na pot v Tiibingen v Eghio Povezovanje proizvodnje in trgovine Naš praznik v besedi in Naš praznik je že za nami! Praznik, ki ga vsako leto praznujemo v spomin na delovno zmago pred 15 leti ko smo s prodajo naših izdelkov dosegli prvo milijardo. Zato je to praznik vseh, ki so delovno zmago doživeli in vseh, ki nadaljujejo z njeno tradicijo. Svečani del praznika se je pričel s sejo delavskih svetov; predsednik DS DO nas je seznanil z doseženimi delovnimi uspehi in nalogami, ki so pred nami. Po pozdravnem govoru so nas razveselile pesmi pionirjev iz mekinjske osnovne šole in za hip nas je njihova pesem tako prevzela, da smo si zraven tudi sami tiho zabrundali. Nastopil je tudi najbolj svečan trenutek praznovanja — podelitev nagrad delavcem, ki so s svojim delom prispevali k razvoju današnje delovne organizacije in delavcev, ki doživljajo jubilejno obletnico dela v Svilanitu. Delavski svet DO je na predlog strokovnega sveta in družbeno političnih organizacij podelil oktoberske nagrade naslednjim delavcem: 1. MIČIČ Danici, vodji kadrovsko socialne službe za dolgoletno in prizadevno delo na področju kadrovanja in socialnega dela, 2. KIMOVEC Janezu, delavcu iz TOZD SVILA za požrtvovalnost napodročju krepitve samoupravljanja, 3. KOŽUH ing. Roziki, iz TOZD FROTIR, za uspešno izvajanje strokovnega dela. Za prizadevno delo so bile ok-tcberske nagrade podeljene še naslednjim delavcem: BERNIK Mariji DE 10 BREMŠAK Mariji DE 10 VEGEL Anici DE 10 VVIEGELE Karolini DE 10 KLADNIK Ivanki DE 13 KOROŠEC Francu DE 10 MOČNIK Venčeslavi DE 13 PLESEC Jožici DE 13 ZORMAN Štefaniji DE 13 DACAR Ceciliji DE 14 GOLOB Anici DE 14 KUHAR Francu DE 15 URANKAR Kristini DE 41 ŠMIDOVNIK Andreju DE 30 NOVAK Maksu DE30 RUČIGAJ Pavli DE 30 KOMATAR Jožetu DE 20 ROZMANIČ Vidi DE 23 BALANČIČ Ani DE 42 ROZMAN Vinku DE 30 20 — obletnico neprekinjenega dela v Svilanitu pa so praznovali: BALANTIČ Andrej DE 20 MATIČIČ Vinko DE 20 BREMŠAK Marija DE 10 GOLOB Kristina DE 10 GRILJ Olga DE 10 JURJEVEC Štefka DE 10 PLAHUTA Štefka DE 10 ŠTRAJHAR Zinka DE 10 VEGEL Anica DE 10 SERKO Jožica DE 13 SLEVEC Olga DE 13 ŽURBI Franc DE 13 NOVAK Maksu DE 30 DORNIK Albina DE 13 FLERIN Mija DE 13 HOMAR Rozka DE 13 JEGLIČ Štefka DE 13 KLADNIK Ivanka DE 13 KOROŠEC Frančiški DE 13 MENČEK Pavla DE 13 MOČNIK Venčeslava DE 13 ROSEČ Alojzija DE 13 TRATNIK Milka DE 13 REPNIK Francka DE 14 MALEŠ Ana DE 14 JENKO Emil DE 23 PORAVNE Štefka DE 23 HRIBAR Anton DE 30 MIŠIČ Danica DE 30 MOKOS Dragutin DE 30 VEHAR Anica DE 30 KREGAR Vera DE 41 LUŠTREK Ivanka DE 41 URANKAR Kristina DE 41 ŽAVBI Penca DE 41 10 — obletnico neprekinjenega dela v Svilanitu so praznovali naslednji delavci: TORKAR ing. Florjan DE 15 HASIBOVIČ Tadutin DE 30 MALI Majda DE 14 KOTNIK Olga DE 30 ŠMIDOVNIK Anton DE 20 Za dosežene rezultate v športnih igrah delavcev Svilanita so bili s praktičnimi nagradami obdarjeni tudi najboljši športniki. Dosegli so naslednje rezultate: V streljanju — ženske: 1. FLERIN Mija 151 krogov 2. KROPIVŠEK Danica 146 kro. gov 3. KUHAR Helena 138 krogov L V streljanju — moški: L RIFEL Ivan 163 krogov 2. ČOŽ Ciril 162 krogov 3. PREGL Andrej 144 krogov V kegljanju — ženske: L ZIKA Helena 328 kegljev 2. OSOLIN Nina 327 kegljev 3. ŠPENDE Jožica 323 kegljev II. V kegljanju — moški: L NOVAK Franc 421 kegljev (161 čiščenje) 2. GORIČAN Jože 421 kegljev (121 čiščenje) 3. NOVAK Miro 398 kegljev Svečani del seje DS je zaključil tov. Svetelj, predsednik SOb Kamnik s čestitkami k uspehom DO in najboljšimi željami za nove delovne zmage. Vabilu k praznovanju so se odzvali občinski družbeno politični delavci in republiški poslal-nec tov. Gobec. praznik v besedi Na prazniku je bilo prisotnih tudi precej naših upokojencev in sodeč po njihovi dobri volji so z nami skupaj uživali v praznovanju.Kako tudi ne bi, saj so prav ti, ki jih danes ni več med nami, zibali našo tovarno, ko je bila ta še v povojih in daleč, dalelč od današnje ugledne delovne organizacije. Marsikateremu se je v spomin na dolgo prehojeno pot zasolzilo oko. Ko je bilo svečanega dela praznovanja konec, je kot bi trenil, bilo vse pripravljeno za ples in zabavo. Dvorana se je napolnila do zadnjega kotička. Že po prvih taktih ansambla Lipičnik nas je zaskrbelo v podplatih in brž smo se zavrteli. Ker je bila ta večerna košarkaška tekma med našo reprezentanco in SZ, so nas ljubitelji košarke tekoče seznanjali z rezultatom tekme. Ob končnem rezultatu, ki je pomenil zmago za naše smo za hip obmirovali, nato pa zaploskali in zavriskali ter se zavrteli še boljše volje v veseli polki. Da bi prehitro ne omagali, so nas Domžalčani postregli z dobro večerjo, med tem pa smo se nasmejali našim mladincem, ki so zares imenitno odgirali dva skeča. Mislim, da lahko izrečemo odlično oceno in čestitamo mlajšim in »starejšim« ^mladincem ter njihovemu režiserju tov. Balantiču. Uspeli so nas presenetiti. Adrej, šofer naše limuzine, se je še posebno izkazal, tako z vlogo inženirja, ki je na vsak način hotel posodobiti vas in »kmete kmetavzarske« tudi, kakor tudi »nemška turistu«. Zopet smo zaplesali; zdaj polko, zdaj valček in tango; ko pa so se oglasili prvi takti naše »Ko-zare«, smo bili prav vsi na nogah in se zavrteli v kolo. Komaj smo si malo opomogli, že je bilo na sporedu veliko tekmovan-vijal za svoj par, ti pa so se trnje v plesu z limono. Vsak je nadih, kot so se pač vedeli in znali; tudi oko na oko z limono kot sta to poskušala par Seljak. Ker pa je bilo to očitno prenaporno, sta tik pred koncem omaga- la. Tako si je nagrado pridobila tov. Jožica Špende s svojim plesalcem. Večer se je bliskovito prevesil v noč in komaj smo še utegnili naše delavce spremeniti v čudodelne maske. Barvice so spreminjale dobro nam znane obraze v neznane in glavniki so delali pravi čudež od čisto navadnih pričesk. Zaploskali smo vsem maskam, zmagale pa so: maska BERGAND, maska HANČIČ in maska STANKOVIČ. Ne smemo pozabiti pevskega zborčka, ki je odpel staro narodno v stilu »tihožitja«; videli smo jih slišali jih nismo, a vseeno smo jim zaploskali za njihovo korajžo in dobro voljo. Kljub temu, da smo si vsi želeli, da bi praznika ne bilo pre- hitro konec, je vendarle napočil trenutek slovesa tudi najbolj vzdržnim gostom. Za konec je »Svilanitov Lipičnik« Franc’l še nekajkrat potegnil svoj meh, zraven pa smo si zapeli; Kmalu smo se razgubili v zgodnjem jutru. Ostal nam je lep spomin; spomin na praznovanje naših delovnih zmag, na doživeto veselje in ponos nagrajencev in jubilantov in konec koncev tudi na imenitno zabavo. Ne preostane nam drugega, kot da se veselimo naslednjega praznika; med tem časom pa se bomo trudili za novimi delovnimi uspehi, ki so predpogoj za naše veliko praznovanje. SKAMEN Ivana in sliki - Naš praz v - 5 ■ i;S 1 jft " ,iv: I : ® $ I* Illfc i i : Delovni jubilej sta praznovala tudi naša trgovska zastopnika za Hr-vatsko in Bosno ■fllB Inženir Andrej, predsednik občine Bine in odbornik Miha v skeču »Sodobna vas« Ob obujanju spominov na dolgoletno delo v Svilanitu, delavke iz DE 13 Zveste delovni organizaciji že 20 let Šolarji so zaploskali Nam pa, kot da nam je bilo nerodno zaradi ganljivega otroškega veselja in prisrčnosti, katero zmorejo samo otroci; pogledati smo se šele upali, ko je bilo »svečane otvoritve« tople vode v Osnovni šoli Mekinje konec in še takrat smo bilo redkobesedni. Ta »ednistvena« zahvala nas je ganila; tudi naše fante, ki so sodelovali pri sami napeljavi in bili prisotni pri otvoritvi in za katere vemo, da niso »mehkužni kakor babe«. Seznanila sem vas že s pokroviteljstvom Svilanita Osnovni šoli Mekinje, z oblikami sodelovanja in tudi z veliko željo Mekinj čanov za napeljavo tople vode. Svilanit bi ne bil Svilanit, če njihovi želji ne bi prisluhnili. Takoj smo stopili v akcijo. Napravili smo predračun stroškov napeljave, ki pa je izkazoval pre- cej visoko vsoto potrebnih sredstev, katerih Svilanit ni mogel kriti v celoti. Tako so naši varovanci že hoteli na svojo željo pozabiti, saj sami niso razpolagali niti z minimalnimi sredstvi. Odločili so se za skromnejše darilo, t. j. za električno kosilnico. O tem nismo hoteli nič slišati. Vztrajali smo naprej pri napeljavi tople vode, ki je pomembnejša in koristnejša od kosilnice. Pa smo si rekli: »Mekinčani torej denarja nimajo, morala pa bi ga imeti skupnost za šolstvo, ta naj prispeva del sredstev«. In tako je tudi bilo. Sredstva za nakup materiala so bila tu, naša delovna organizacija pa se je lotila dela. Fantje iz enote vzdrževanja in energetike so imeli v mesecu septembru za dobrih 14 dni dela in še na dan otvoritve (22. 9. 1977) so hiteli z zadnjimi opravi- li. Ko smo prišli v Mekinje je pleskar Andrej z zadnjimi zamahi z metlo hitel po dvorišču, zidar Lojze si še ni utegnil umiti rok in se pripraviti na svečanost, mojstra Cedilnika še nekaj časa ni bilo ven iz kleti, vajenec Miro pa nam je pred svečano otvoritvijo sramežljivo pobegnil domov. V prijetnem pogovoru s tovarišicami šole, smo se skrbi o uspešnosti napeljave nekoliko otresli, čeprav v naše mojstre ne bi smeli dvomiti. Pa vseeno. Ta čas so otroci v učilnicah še posebej uživali in so se nekoliko bolj »glasno pogovarjali«, saj njihovih »tršic« ni bilo; s polno mero razumevanja so jim odsotnost, zaradi velikih priprav na otvoritev, oprostili, zraven pa so se pritajeno nasmihali. Otroška živahnost nam je v tistih trenutkih popestrila čas čakan- ja na toplo vodo. Tako je v lepem jesenskem popoldnevu napočil trenutek otvoritve, ki je bila brez »svečanih ceremonij« naj lepša, kar sem jih doživela. Otroci so bili postrojem v krogu ob vodovodni pipi in navdušeno zaploskali, ko je njihova sošolka odprla vodo in modro prikimala, da je voda resnično TOPLA. Zaploskali so od radosti, mislim pa, da so zaploskali tudi srčnosti delavcem Svilanita. Izpolnjujem obljubo, ki sem jo dala tov. Verstovškovi, ravnateljici šole v Mekinjah, da se vam v njenem imenu zahvalim za veliko razumevanje in posluh njihovim željam. Dejala je še: »Brez vas bi ne bila šola kot je in ne imela bi tega, kar imamo«. Njene besede so zaključili otroci z enoglasnim HVALA in obljubili s »častno pionirsko«, da nam bodo še radi prepevali in nas bodo kot so povedali na prazniku delavcev Svilanita, posnemali v vsem dobrem. Naj nam bo v zadovoljstvo, da smo skrbniki šolarjem iz Mekinj. S KAMEN Ivana Srečanje upokojencev Na povabilo predstavnikov organov upravljanja so se dne 14. 10. 1977 srečali upokojenci Svilanita. Namen snidenja je bil, da vodstvo delovne organizacije seznani upokojence s tehničnimi dosežki tovarne in gospodarskimi uspehi. Pred tovarno se je zbralo 42 upokojencev in se z avtobusom odpeljalo kot je določal program v starodavno mesto ob Dravi — Ptuj. Med potjo smo se ustavili v prijetni gostilnici blizu Konjic kjer smo pozajtrkovali. Ob tej priliki je tov. direktor Ribaš Slavko pozdravil vse navzoče, jim zaželel prijeten dan in spregovoril nekaj besed o poslovnem uspehu Svilanita in nadaljnji investicijski izgradnji. Cilj izleta je bilo mesto Ptuj, še posebej muzej v gradu. 0-gledali smo si ga pod strokovnim vodstvom, saj si obiskovalec le na ta način vtisne v spomin vrednost določenih eksponatov in njihov pomen. Zgodovina gradu in njegova moč od zgodnjega srednjega veka pa do pretekle vojne je zgodovina ne samo gradu in njegovih gospodarjev temveč je v njem vtkana tudi zgodovina slovenskih ljudi. Čas nam ni dopuščal, da bi si natančneje ogledali tudi samo mesto, ki hrani premnoge zgodovinske zanimivosti od časa rimske Petovie do današnjih dni. Ptujčani imajo tudi termalne toplice, kar je verjetno znano le malo ljudem še posebej iz Gorenjskega kota. Toplice so nastale, ko so pred leti geologi vrtali v nedra zemlje, da bi odkrili nafto, naniesto te pa je privrela na dan topla voda. Nekateri so se v bazenu okopali in preiskusili vodo, če o taja otrdele ude in preganja revmatizem. Kaj so odkrili ni znano. Morda se bo kateri, ki se je v tem bazenu okopal še kdaj vrnil, da zdravilno moč teh toplic bolj preiskusi. Program izleta je določal ogled mogočnega gradu Bori, ki kraljuje nad dravskim Letos 7. avgusta se je za nas kamniške brigadirje »Dr. Emil Orožen« prvič začela MDA v Brkinih. Komandant naše brigade je bil Kalan Rajko. Mladi brigadirji smo se zbrali ob 6. uri zjutraj na Trgu prijateljstva, od koder nas je avtobus odpeljal proti Piranu. Tam smo si ogledali ladjo »Kamnik«, nato pa smo odšli v naše naselje Tatre. Sprejeli so nas: komandant MDA Stane Kogej, komandant naselja Ida Kogej in komandant delovišča Slavko Klo-bara. Po sprejemu pa se nam je predstavila vsaka brigada. Komandant naselja Ida Kogej nam je prebrala tudi pravilnik o disciplini brigad v naselju in na trasi. Zjutraj smo vstajali ob 4.30. uri izjema je bila nedelja ob 6. uri, ker je bil prost dan. Na trasi smo izkopavali, polagali in zasipavali cevi od Ilirske Bistrice, Harij in Tolmina. Prve dni smo delali do 12. 30. ure, kasneje pa do 13. 30. ure. 23. avgusta so nas obiskali predstavniki DPO občine Kamnik. Seznanili so se z našim delom in uspehi. Po kosilu smo imeli razna predavanja ali športna tekmovanja med brigadami, po večerji pa kulturne programe ob tabornem ognju ali kino. Ob 22. uri spanje, mir in tišina v naselju. Najštevilnejša je bila naša brigada, ki je štela 54 brigadirjev. poljem. Sonce se je naglo gibalo k zatonu in morali smo zapustiti Ptuj z njegovo lepo okolico. Ni bilo časa za nakup spominkov, zato smo se ustavili kot vsak potnik, ki se vrača iz Štajerske v Ljubljansko kotlino v znani gostinski postojanki na Trojanah. V zameno za spomin- Največ udeležencev nas je bilo iz TOZD, med njimi tudi dijaki in študentje. V 21 dneh smo izdelali 10 sten-časov, ter več samostojnih predavanj za celotno izmeno. Tri smo pripravili sami, enega pa skupaj z ostalima dvema brigadama, s katerima smo se tudi pobratili. MDB »Slavka Šlandra« iz Žalca je štela 49 brigadirjev, MDB »Pohorski bataljon« iz Slovenske Bistrice pa 52 brigadirjev. Zadnji dan, v nedeljo, smo pospravili naselje, popoldne pa je ke je skoraj vsak kupil nekaj krofov, da jih je ponesel svojim »boljšim polovicam« ali vnučkom. Ob kuncu prispevka se v imenu vseh upokojencev zahvaljujem delavcem Svilanita, ki so nam omogočili lepo organiziran izlet. A. Konda bilo podeljevanje udarniških značk, ki jih je" bilo za vsako brigado po 12 in 12 priznanj. Naša brigada ji dobila celotno priznaj e, trak akcije, priznanje, za dosežene rezultate na delovišču družbenih dejavnosti, vzgoji, širjenju bratstva in enotnosti, priznaje za izredne rezultate dosežene pri idej no-političnem delu, kulturnem, zabavnem in športnem področju, priznanje udarne brigade, pohvala MDA in priznanje udarništva udarnega dne. Pohvale je podelil komandant akcije. Prihodnje leto se bodo začetna dela nadaljevala, na pomoč bodo prišli še pripadniki JLA. Osolin Nina Mladi na Brkinih V športnem vzdušju V okviru tekmovanj za počastitev tovarniškega praznika je KOO sindikata Svilanit organizirala v soboto 17. 9. 1977 troboj INDUPLATI, DEKORATIVNA, SVILANIT v sledečih športnih panogah: namizni tenis, šah, streljanje, odbojka, kegljanje in mali nogomet. Letošnje leto smo bili mi organizatorji troboja, katerega se pa zaradi objektivnih razlogov ni udeležila Dekorativna. Da bi bila težava še večja, so nam to sporočili zadnji dan pred tekmovanjem. Tako smo ostali pred težko nalogo, kako tekmovanje izpeljati do končnih rezultatov. Končno smo dobili zadnji dan pred trobojem privolitev tovarne Stol Kamnik, vendar za tri discipline. Kljub temu pa vsa pohvala Stolu, ker nas je delno rešil iz težav. Tekmovanje je potekalo v pravem športnem vzdušju, le nogometašem je panagajalo vreme, ker so igrali na prostem, med- tem ko se ostale panoge troboja vršile v prostorih tehlovadni-ce Frana Albrehta, kegljišču Planika, občinskem strelišču v Kamniku in prostorih komerciale. Mogoče se ob tej razkropljenosti tekmovanj po Kamniku postavlja vprašanje, kako to, da v tovarni Svilanit nimamo primernega prostora za taka in podobna tekmovanja. Toda to ni problem samo za tekmovanja, ampak tudi za rekreacijo delovnih ljudi med polurnim počitkom in po delovnem času. Morda se spomnimo nazaj, kakšno športno vzdušje je bilo včasih med malico, ko se je igrala odbojka, pa čeprav je bilo prahu med tekmo toliko, da so bili še gledalci — kibici prašni. Ob novogradnji nove opleme-nitilnice in obrata Svile se bi mogoče tudi razmišljalo o rekreaciji naših delovnih ljudi, saj bi bila za to dovolj asfaltna plošča v izmeri 40 x 20 m, na kateri bi Kadrovske vesti Sprejeti na delo: Manojlovič Božidarka v DE 10, Agovič Sevda v De 10, Rastoder Muhra v DE 10, Sijarič Sadika v DE 10, Jeglič Vera v DE 10, Žerovnik Rajko v DE 10, Čimžar Ivanka v DE 10 (za določen čas), Čimžar Ema v DE 10 (za določen čas), Pestotnik Olga v DE 10 (za določen čas), Bajde Jožica v DE 10 (za določen čas), Lončarič Anka v DE 10 (za določen čas), Dragaš Darinka v DE 13 (za določen čas), Gobrovec Terezija v DE 13 (za določen čas), Stele Ana v DE 14, Rozman Stanislava v DE 14, Voljak Pavla v DE 14, Jeglič Cecilija v DE 14, Prelesnik Majda v DE 14, Mlakar Majda v DE 14, Ahčin Matevž v DE 15, Lampret Štefan v DE15, Pančur Maksimilijan v DE 15, Mlakar Jože v DE 20, Zlatnar Dušan v DE 20, Kozole Stanko v DE 20, Cerar Milan v DE 20 — za vajenca strojno ključavni-ske stroke, Ficko Silva v DE 41 (za določen čas),Uršič Olga v DE 43 (za določen čas) Odšli izdeiovne organizacije: Kraševec Irena iz DE 10 — lastna odpoved, Zaman Milena iz DE 10 - sporazumna razrešitev, Podbregar Janez iz DE 10 - samovoljna zapustitev dela, Mišja Nada iz DE 10 — sporazumna razrešitev, Manojlovič Božidarka iz DE 10 — potek pogodbe (sprejeta za nedoločen čas) Agovič Sevda iz DE 10 — potek pogodbe (sprejeta za nedoločen čas) Rastoder Muhra iz DE 10 — potek pogode (sprejet za določen čas), Sijarič Sadilka iz DE 10 — potek pogodbe (sprejeta za nedol. č.), Židan Franc iz DE 13 — sporazumna razrešitev, Ro- Kegljača Prege Leon in Goričan Jože na stezi kamniškega kegljišča bilo zarisano igrišče za odbojko, košarko, rokomet in tenis. Tako bi pritegnili naše delovne ljudi, da bi rekreacija v tovarni zopet pomenila tisto kakor včasih, ko ni bilo problema dobiti določeno število igralcev — tekmovalcev za tekmovanja. Rezultati tekmovanja v počastitev tovarniškega praznika: SKUPNI SEŠTEVEK TOČK PO DISCIPLINAH: L INDUPLATI 18 točk 2. SVILANIT 17 točk 3. STOL 3 točke POSAMEZNE DISCIPLINE: Šah: 1. STOL 16 točk 2. SVILANIT 6 točk 3. INDUPLATI 2 točki Odbojka: 1. INDUPLATI 3:0 2. SVILANIT 0 : 3 Mali nogomet: 1. INDUPLATI 3 : 2 2. SVILANIT 2 : 3 kave Marjan iz DE 13 — v JLA, Rems Pavla iz DE 13 — sporazumna razrešitev, Gorjup Borka iz DE 14 — sporazumna razrešitev, Dolinšek Branko iz DE 15 — samovoljna zapustitev dela. Streljanje: Ženske: L SVILANIT 385 krog. 2. INDUPLATI 350 krog. Moški: L INDUPLATI 487 krog. 2. SVILANIT 428 krog. Kegljanje: Ženske: 1. SVILANIT 629 lesov 2. INDUPLATI 617 lesov Moški: L STOL 2274 lesov 2. SVILANIT 2228 lesov 3. INDUPLATI 2222 lesov Namizni tenis: Ženske: 1. INDUPLATI 5:2 2. SVILANIT 2:5 Moški: L INDUPLATI 4:1 2. STOL 3:3 3. SVILANIT 4:1 F. N. ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta se zahvaljujem sodelavcem iz DE 20 za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Galjot Ida Poroke: Starovasnik Polde Šuštar Ivanka por. STELE Bernot Dragica por. KOTNIK Kmetec Kristina por. KOLENC Cevka Anica por. STUPAR Vrhovnik Marija por. VIDER Na novi življenjski poti želimo novoporočencem mnogo skupne sreče in razumevanja. Rodili so se: Berne Angelci — sin Hribar Dragici — hči Burja Rajki — hči. Mamicam čestitamo k srečnemu dogodku, otročičkom pa želimo zdravje in dobro počutje. Nesreče: Korošec Mojca iz DE 13 — na delu šeštovič Borka iz DE 14 — na delu Šušteršič Fani iz DE 13 — na delu Jagodič Rosa iz DE 30 — na delu Mlakar Jože iz DE 20 — na delu Žagar Anton iz DE 30 — na delu. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujeva OZD »SVILANIT« za solidarno pomoč. Enako se zahvaljujeva tov. NO-GRAŠEK Ivanu za objavljen članek v internem glasilu KAMNIŠKI TEKSTILEC. Še enkrat hvala! JEVŠNIK Albin — Ivanka ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in očeta se zahvaljujem vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Bremšak Marija in Resnik Marija ZAHVALA Ob tragični smrti dragega moža Cirila Rojca, se iskreno zahvaljujem podjetju za denarno pomoč. Iskrena hvala tudi delavkam šivalnice, za poklonjeno cvetje, izraženo sožalje in pomoč. žena Vida Rojc č NASE GLASILO GRAFIČNI PRIKAZ DELOVANJ/ SRCA 1 IRSKI ^BRINOVEC GLAVNI ŠTEVNIK ORIQ. DALMATIU ŠALJIVEC SKUPINA PTIC V LETU NOV ODSTAVEK SLOV. . PESNIK (JANEZ) ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE NADA KNEŽEVIČ DVE DRŽAVI V ZDA ZELENICA V PUŠČAVI ŽE UMRLI RUSKI VIOLINIST m avi n j NAUK 0 TAKTU / BIVŠI TEDNIK DELA FRAN LEVSTIK IVAN JEZERNIK SKEPSA PRASKA SENČENJE S ČRTAMI KOKOŠ S PIŠČANCI BODICA NAJBOLJŠI ČRNI PRFMm BALETNIK OTRIN VELIK GORSKI VRH JUTRANJI OBROK hrane SOPROG STRAŠILO V PROSU ODŽAGAN KOS DFRLA figura 6RŠKA MUZA LJUBEZEN. PESNIŠTVA PODLOŽ- NIŠKO DELO KAREL DESTOVNIK JADRAN. OTOK SLIKAR JAKOPIČ ORGAN VIDA KRALJ ŽIVALI SRiS V JERUZALEMU LOŠČILO KRIŽANKO SESTAVIL: VINKO KORENT IRIDIJ IZRAZ ŽALOSTI RAZPORED UR MADŽAR. VINO MEHANIČNE URJENJE PRITOK SAVE IZ BOSNE PESNIK GRUDEN STARORIM PESNIK ROMULOV BRAT SEVERNI PTIČ GRAFIK JUSTIN LOJZE ROZMAN ATLETSKI KLUB REMS OLGA DOLINA OBv SOČI AN9L. PLEMIŠKA STOPNJA PRITOK BALHA- ŠKEGA JEZERA f MOČNATA JED KEPASTE OBLIKE \ < Seveda se bo razjezil ob tej grmadi umazane posode, toda toliko močneje bo potem udrihal po preprogi. Preden se bom poročila, jo moram odstraniti. »KAMNIŠKI TEKSTILEC« GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE »SVILANIT« KAMNIK GLASILO UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Balantič Silvo, Hubad Anka, Lipovšek Peter, Mišič Danica, Novak Marjan Odgovorni urednik: BORIS ZAKRAJŠEK TISK: »Djuro Salaj« TOZD Papirkonfekcija Krško NAKLADA: 700 IZVODOV