36 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 DVE POROČILI O KOROŠKEM ŠOLSTVU IZ LETA 1925 TONE ZORN Kljub temu, da je bilo o vprašanju tako imenovane kulturne avtonomije za koroške Slovence že marsikaj povedanega,' ta prob- lematika vendarle ni še do kraja izčrpana. K doslej znanemu naj tu dodamo piovzetek dveh poročil iz srede dvajsetih let, namenjenih urejevanju odprtega manjšinskega varstva na avstrijskem Koroškem.^ Prvo iporočilo je po naročilu koroškega de- želnega glavarja pripravil takratni deželni šolski nadzornik Johann Benda. Njegova zna- čilnost je dejstvo, da ne zajema le koroškega plebiscitnega področja, ampak obsega (očitno kot primerjalno gradivo) celotno deželo. Po poročilu je bilo dne 10. novembra 1925 na vsem Koroškem 373 osnovnih šol s 1093 razre- di ter 44.499 učenci (od tega je odpadlo na ve- činsko slovenski politični okraj Velikovec 38 osnovnih šol z 91 razredi ter 4277 učenci). Od ostalih šol poročilo omenja še 12 javnih me- ščanskih šol z 88 razredi ter 3789 učenci; za nas poučen podatek pa je dejstvo, da je bila v času priprave poročila slovenščina prisotna še na treh meščanskih šolah, na velikovški, borovelj ski in beljaški. Ob tem daje poročilo poEomost tistim juž- nokoroškim občinam, na območju katerih so v šoli uporabljali dva »učna jezika«; po Ben- di so se šele te vrste imenovale mešane, sJio- vensko-nemske ah utrakvistične. Novembra 1925 jih je bilo 86 (ali nekaj manj kot pe- tina vseh koroških šol). Na posamezne poli- tične okraje je odpadlo naslednje število ut- rakvističnih šol: velikovški 33 šal (s 73 razre- di ter 3492 učenci), Celovec — dežela 23 (56 razredov z 2219 učenci). Beljak — dežela 24 šol (56 razredov z 2762 učenci) ter na politični okraj Šmohor enako število šol z 61 razredi ter 535 učenci. Skupaj toreji 205 raz- redov z 9008 učenci. V nadaljevanju poročilo ipovzema deželne predpise glede pouka na utrakvističnih šolah. Se zlasti naj tu podčrtamo odlok koroškega deželnega šolskega sveta št. 3171 z dne 9. novembra 1891, po katerem se ima pouk slo- ven^ega jezika prilagoditi »krajevnim raz- meram«. Značilno je dalje tudi določilo o ob- veznosti pouka slovenščine na utrakvističnih šolah, vendar s takojšnjo omejitvijo, da ima- jo starši pravico odjaviti svojega otroka od pouka slovenskega jezika. Izjemo med utrakvističnimi šolami so v tem času predstavljale le tri osnovne šole v Šmi- helu pri PMberku, Globasnici in v Selah. Za položaj pouka slovenskega jezika v prvem kraju je značilno, da je koroški deželni šolski svet 3. septembra 1892 dotedanjo trirazredno utrakvistično šolo razdelil v dve samostojni šoli, v slovensko in »slovensko-nemško« (utra- kvistično). Benda poroča, da sta obe šoli ime- li isto vodstvo, sama delitev pa je trajala do leta 1898, ko sta bili sou znova združeni. Enako pot so ubrale oblasti tudi za globas- niško šolo, saj so tudi to šolo razdelile na dva šolska zavoda. Do njime vnovične zdru- žitve (ali bolje povedano, do odprave čisto slovenske šole) je nato prišlo 9. novembra 1902. Istočasno je deželna šolska oblast izda- la tudi poseben učni načrt za obe združeni šoli. Ta je v nasprotju z drugimi utrakvistič- nimi šolami, kjer iSo pričeli s poukom nem- ščine že takoj v začetku, določal slovenščino kot edini učni jezik v prvih dveh razredih. Od tretjega razreda dalje pa se je pouk tudi na teh dveh šolah priključil »metodi« ipouka na ostalih utrakvističnih šolah. Gre za »me- todo«, po kateri je bil za pouk slovenščine določen »brez izjeme« čas ob koncu dopol- danskega pouka, da bi se mogli tisti otroci, ki po volji staršev ne obiskujejo pouka slo- venščine, odstraniti brez motenja šolskega reda (odlok koroškega deželnega šolskega sveta z dne 1. februarja 1891, št. 1.623-90). Tretja izjema je bila selška šola. Kljub te- mu, da so Sele popolnoma slovenska občina, sta bili v tem kraju do leta 1917 dve eno- razrednici, slovenska in utrakvistična. Po združitvi leta 1924 (odlok deželnega šolskega sveta št. 1.595 z dne 16. aprila 1924) je iz obeh šol nastala utrakvistična dvorazrednica. Benda piše, da je bU za to šolo predpisan »poseben globasniški učni naičrt«. Poleg tega je imela »poseben razvoj« (Ben- da) tudi osnovna šola v St. Jakobu v Rožu. Tu sta bili pred prvo svetovno vojno dve jav- ni osnovni šoli: štirirazredna »jezikovno me- šane« (utrakvistična) ter trirazredna s sio- venskim učnim jezikom (zadnja je bila name- ščena v poslopju slovenske privatne šole v bližnjem St. Petru). Benda posebej podčrtu- ie, da je bila v času jugoslovanske uprave (1918—1920). utrakvistična šola zamenjana z osemrazredno »osnovno šolo s slovenskim uč- nim jezikom«. Po plebiscitu pa je deželni šol- ski svet »upoštevajoč prijavo 461 otrok ... še naprej pustil osem razredov« in to z raz- širitvijo utraikvistične šole v petletno, tej pa je nato priključil nadaljnje tri paralelke. Omeniti tudi velja, da je Slovenskemu šol- skemu društvu konec leta 1922 uspelo v tem kraju odpreti razred »javne osnovne šole s slovenskim učnim jezikom«. V prihodnjih KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 37 dveh letih sta temu razredu sledila še dva. Benda poroča tudi o učnem načrtu za to šolo: po njem je bila polovica pouka v slovenskem ter druga polovica v nemškem jezilku. Značil- no pa je, da so bili kaj kmalu oddelki »slo- venske šole« priključe