Tednik Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje ŠT. 43 PTUJ, dne 29. oktobra 1965 Din 40 Letnik XVIII. •Tednffc« tzhaj« pod tem »KraJSa- ' nim tmeoorn od 24 00» I9«J d»- j IJe na Dredlos Ob«*insi< h rov SZDL Ptuj Id Ormoi - Urtalii zavod »Tednik« Ptu1 - Odgovor- ni urednik: Anton Bauman — Uredništvo m uprava ^tuj l.ac- kova 8 — Tel 158 - St tek ra- čuna: NB Ptu1 604-19-603-72 — Tiska Časopisno oodjetle »Mari- borski tisk« — Rokop sov ne vra- čamo — Celoletna oaro£ntna *a '.uzemstvo 2000, ta tnozemstvo 8000 din 20 let Združenih narodov V trenutno težkem obdobju slavi letos svet dvajsetletnico obstoja Združenih narodov in bistveni cilj organizacije — ob- varovati bodoče generacije pred vojnimi nesrečami — je zopet zasenčen z razdori in celo z obo- roženimi spopadi. Zmanjševati nevarnost, ki je ni mogoče oddvojiti od trenutne situacije, bi pomenilo ne poznati stvarnost. S sprejetjem listine Združenih narodov je bila zabe- ležena vojna kot sredstvo naci- onalne politike. Vendar dogodki zadnjih dvajsetih let jasno kaže- jo, da še obstoje sile v medna- rodnih odnosih. Odkrito ali pri- krito, silo uporabljajo še vedno kot sredstvo za doseganje nacio- nalnih ciljev. Za vse tiste — a ti so nedvom- no v veliki večini, — ki verujejo v cilje in ideje Združenih naro- dov in ki so prepričani, da je potrebno zgraditi svetovni sistem, ki bo zagotavljal mir in pravico, je sedanji čas obdobje preizku- šenj. Splošna želja, da se zago- tovita mir in pravica vsem, še vedno obstaja. Kakršnikoli bi že bili spori v svetu, vsi soglašamo, ko gre za bodočnost sveta v mi- ru. . Ob teh pogojih se pojavlja vprašanje, kaj je treba še storiti. Generalni sekretar Združenih na- rodov je to izrazil z naslednjimi besedami: »Sprejeli smo idejo Združenih narodov, da bi razvili spoštova- nje mednarodnega reda. To je velik napredek glede na prejšnji ozki nacionalizem. Vendar nam je ostalo še potrebno prehoditi dolgo pot, preden bomo dosegli Vzajemno zaupanje in vero v Združene narode, kar je neob- hodno potrebno, da bi organiza- cija pravilno delovala; edino to zaupanje pa lahko pretvori ide- ale Združenih narodov v kon- kretne odnose med vsemi deže- lami, ki so podpisale listino. Če- prav je splošna želja po miru nesporna, je dejstvo, da se lote- vamo vprašanj miru na zastarel način, ki je bolj Izraz minulih časov kot sodobne epohe. Z drugimi besedami, potrebno je več volje, da bi prilagodili sedanje pogoje ideajom in ciljem listine. Vsakikrat, ko smo tako ukrepali, smo dosegali zadovolji- ve rezultate. Mednarodni dogovor o prepo- vedi jedrskih poskusov v atmo- sferi, v vesolju in pod vodo je začel veljati in pristopilo mu je nad sto držav. V času, ko človek hitro osvoja prostor, sprejme Ge- neralna skupščina OZN enoglas- no zgodovinsko deklaracijo s poudarkom, da je preiskovanje in uporaba vesolja stvar celotne- ga človeštva in da vesolje in ve- soljska telesa niso predmet za prisvajanje posameznih velesil. Mednarodno sodelovanje v okviru Združenih narodov je pripomoglo, da je dobilo neod- visnost štirideset prej zavisnih narodov. Zahvaljujoč sistemu skrbništva je dobilo osem pod- ročij neodvisnost. S ciljem, da bi pospešila konec kolonijalizma je Generalna skupščina OZN sprejela leta 1960 deklaracijo o neodvisnosti za kolonijalna pod- ročja in narode. Na ekonomskem in socialnem področju se mednarodno sodelo- vanje nadaljuje in krepi. To mednarodno sodelovanje se je spoprijelo s tem, kar po pravici imenujemo človekovega sovraž- nika: s siromastvom, z bolezni- mi, z neznanjem in z nepisme- nostjo. Da bi okrepile mednarod- no sodelovanje, je OZN določila leto 1965 kot »leto mednarodne- ga sodelovanja«. Naša država, ki je ena izmed ustanoviteljic organizacije Zdru- ženih narodov, je bila in je še vedno njen trden opornik, ker edino ona lahko zagotovi mir v svetu, napredek in blagostanje za vse in tako svetlejšo perspek- tivo za vse. Varnostni svet OZN Kdaj bo regulirana Pesnica v spodnjem toku? Kdo je odgovoren za škodo, ki jo vsako leto povzročajo poplave na ormoškem območju? Kaj pravi o regulaciji Pesnice uprava za regulacijo pesniške doline, kaj pa občani občine Ormož, ki plačujejo prispevek za regulacijo Pesnice? V zadnjem obdobju poplav postaja vedno večji problem neregulirani spodnji tok Pesni- ce. škoda, ki sta jo letos zara- radi poplav povzročili Pesnica in Drava ter nekateri potoki na območju občine Ormož, znaša nad 1 milijardo dinarjev. Osta- ne vprašanje, kako v bodoče \preprečiti poplave in s tem škodo? Pesnica je od 0,420 km od 4,950 regulirana na 10-letne visoke vode s pretokom 170 ku- bičnih metrov v sekundi. Pred dvema letoma je bila Pesnica regulirana samo do Mezgovec in se je takrat od tu navzgor Pesnica razlivala v gornjem področju. Po letu 1963 Vodna skupnost Ptuj za porečje Pes- nice regulira od km 4,950 na- vzgor na 50-letno povprečje vo- de s pritokom 258 kubičnih me- trov v sekundi. S tem se pove- čuje nevarnost, da bo Pesnica še v večjem obsegu poplavljala v spodnjem toku. Koncentrira- ne vode pritekajo ob večjih na- livih mnogo hitreje ter se v spodnjem toku Pesnica razvila iz svoje struge. Vsako leto spo- mladi in v jeseni Pesnica redno poplavlja naselja in vasi Trgo- višče, Osluševci, Cvetkovci in Mihovci. Prebivalci teh podro- čij so zaskrbljeni nad usodo svojega gospodarstva. V letoš njem letu je poplava Pesnice povzročila v tem predelu pri- bližno za 86 milijonov škode. Vdrla je v mnoga stanovanja, poškodovala hiše in gospodar- ska poslopja, poškodovala je ce> ste in mostove, odnesla je brvi, seno, nekaj lesa in precej ro dovitne zemlje. V času letoš- njih poplav je bilo potrebno na območju občine Ormož evakui- rati 13 družin s 47 družinskimi člani. Evakuirali so tudi 19 glav goveje živine, 75 prašičev, 16 ton krompirja in večje količine ostalih živil in krme. Pri reše- vanju in evakuaciji je sodelo- valo 10 gasilskih društev, Vod na skupnost za regulacijo pes- niške doline, občinski gasilski štab za civilno zaščito in pre- cej občanov. Ob zadnjih poplavah je vodni val Drave prebil na dveh me- stih nasip Pesnice. Takrat je bila na območju občine Ormož ena smma žrtev. Ob vsakih poplavah Pesnica redno poplav- lja približno 600 ha njivskih po- vršin, odnaša rodovitno zemljo in poškoduje zasejane kulture. Pred dvema letoma so pričeli regulirati zgornji tok Pesnice. Investitorji so bili KK Ptuj, KZ »Jože Lacko« Ptuj, KK Ma- ribor, KZ Lenart, KŽ Pernica, KZ »Kombinat-Jeruzalem« Or- mož, Vodna skupnost Drava- Mura Maribor kot nosilec in- vesticije in Vodna skupnost za porečje Pesnice v Ptuju. Kot soinvestitor se je KZ »Kombi- nat-Jeruzalem« Ormož obveza- la, da bo pri skupni investiciji 2.811,588.000 dinarjev prispevala 200,000.000 din in da bo ta sred- stva odplačevala z anuitetami po končani regulaciji. Kmetijska zadruga Ormož je to svojo obveznost prevzela, če- prav se regulacija Pesnice vrši v zgornjem toku, kjer zadruga nima svojih zemljišč. Ta obvez- nost je bila prevzeta s pogo- jem, da bo Vodna skupnost za porečje Pesnice regulirala spod- nji tok struge. V gradbenem dovoljenju Ob- činske skupščine Ptuj je bilo določeno, da mora investitor regulirati spodnji tok Pesnice od 10- na 50-letno varnost. Vod- na skupnost za porečje Pesnice je bila letošnjo pomlad ponov- no obveščena z vodnogospodar- skim dovoljenjem, da naj prič- ne z regulacijo Pesnice v spod- njem toku. Letošnjo jesen ugotavljamo, da Vodna skupnost Ptuj za re- gulacijo Pesnice ni držala svoje obveznosti in da vsakoletnih poplav ni vzela resno. Res je, da je ureditev spod- njega toka Pesnice tesno pove- zana in odvisna od gradnje od- točnega kanala HE SD II, ka- kor tudi od izvedbe izliva Pes- nice v Dravo. Akuten je tudi problem leve- ga obrežja Drave od Ormoža do Središča. Na tem odseku so zadnje poplave porušile obrambno zgradbo na Grabah. kjer poplava Drave ogroža pri- bližno 600 ha obdelovalnih družbenih in zasebnih površin. Ob vsakih večjih nalivih po- plavljajo tudi Sejanca, Trnava, Pušenski potok in Lešnica. Pu- šenski potok je bil približno pred 10 leti reguliran in urejen in sedaj je ponovno zapuščen. Vodna skupnost za porečje Dra- ve v Mariboru, ki je dolžna urediti strugo Drave in s tem preprečiti vsakoletne poplave na odseku Ormož—Središče, ni storila ničesar. Pred kratkim je bilo v Or- možu posvetovanje o proble- matiki vodnega režima Pesnice in Drave, ki so se ga udeležili predstavniki vodnih skupnosti, dravskih elektrarn, republiške- ga sekretariata za urbanizem in predstavniki gospodarskega in družbenega življenja občine Ormož. Na posvetovanju so navzoči med ostalim sklenili, da je tre- ba temeljito proučiti in izdelati študijo vpliva akumulacijskih bazenov v II. etapi regulacije Pesnice v spodnjem toku. štu- dija bo obsegala tudi ekono- mičnost in upravičenost izved- be akumulacijskih bazenov. To bo izvedla Vodna skupnost Dra- va-Mura Maribor. V 30 dneh po posvetovanju bodo našli skup- no rešitev za regulacijo spod- njega toka Pesnice, usklajeno s projektom HE SD II, in regu- lacijo izliva Sejance v Dravo. Izboljšati in popraviti bo treba nasipe Pesnice v smislu gradbe- nega dovoljenja. Posebna komi- sija bo pregledala neregulirani odsek Pesnice in bo na osnovi ugotovitev predlagala čiščenje struge v skladu odloka o čišče- nju jarkov in potokov. 250 DELEGATOV NA OBČINSKI KONFERENCI SZDL V ORMOŽU V času živahnih priprav na krajevne konference SZDL in na občinsko konferenco Občinskega odbora SZDL Ormož, ki bo v dru- gi polovici decembra, je politika kadrovanja postala predmet jav- nih in širokih razprav. Občinska konferenca SZDL Ormož, katere se bo udeležilo približno 250 de- legatov, bo obravnavala gospo- darsko, kulturno in družbeno politično življenje v občini. Kon- ferenca bo analizirala dosedanje delo, uspehe, probleme, napake in pomanjkljivosti na področju gospodarstva, kulture, prosvete, telesne vzgoje in družbeno-poli- tičnega življenja. Na konferenci bo podrobno analizirano delo ka- drovske komisije občinskega od- bora SZDL. SZDL je skušala ko- ordinirati kadrovsko politiko družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov. Smotri koordinacije so bili v razširitvi družbeno političnih aktivov, po- polnejši aktivizaciji mlajšega ka- dra, razbremenitvi glede funkcij in SZDL je skrbela za kadrovanje sposobnih in delavnih žena v sa- moupravne organe in za odbor- nike občinske skupščine. SZDL poleg ostalega nenehno skrbi za izobraževanje družbeno-politič- nih kadrov. V zadnjih letih so bile politične šole v Ormožu s svojimi oddelki po krajevnih centrih. V občini Ormož je v zadnjem dveletnem obdobju uspešno končalo večerno politič- no šolo nad 200 slušateljev. Delo občinske kadrovske ko- misije S7DL je bilo v zadnjih treh letih zahtevno in uspešno. Komisija je pregledala kadre pri SZDL, sestav občinskega odbora SZDL, ugotovila je strukturo in aktivnost člamov, sodelovala je v kadrovanju in vzgoji kadrov za družbene organizacije, ki so kolektivni člani SZDL. Na občinski konferenci SZDL bodo poročila nakazala kadrov- ske nrobleme družbenega in de- lavskega samoupravljanja, sesta- vo in kadrovanje predstavniških teles, problem prenizkega članst- va SZDL, metode dela krajevnih organizacij SZDL, ki bi naj po- stale tribune občanov. V zadnjem triletnem obdobju so bile v občini Ormož večje po- litične akcije. Med te sodijo raz- prava o ustavi SFRJ, izdelava statutov krajevne skupnosti, de- lovnih organizacij in občinskega statuta, ustanovitev krajevnih skupnosti, volitve, posojilo za Skopje in drugo. Na konferenci bodo podani osnovni podatki, ki dajejo oceno qospodarskemu razvoju komune. Gospodarska reforma, izkorišča- nje notranjih rezerv, povečanje produktivnosti dela, zmanjšanje stroškov proizvodnje, kadrovska vprašanja, boljša organizacija dela, zmanjšanje nesreč pri delu, delovni odnosi, nagrajevanje po učinku, strokovno usposabljanje zaposlenih in še mnoga vpraša- nja bodo osrednja razprava ob- činske konference SZDL. Obravnavan bo tudi pregled dela važnejših političnih organi- zacij v občini in nakazane na- daljnje naloge. D. R. TE DNI PO SVETU Po sledovih afriškega vrha v Akri Problem Južne Rodezije Dva dogodka zanimata afriški in azijski svet te dni: predvide- ni afro-azijski vrh, ki je doživel zaradi svoječasnih dogodkov v Alžiriji preložitev, in pa afriški vrh, ki je zasedal te dni v gan- skem glavnem mestu Akri in skušal utrditi afriško solidarnost Lr enotnost. Morda oba dogodka nista ne- posredno povezana, vendar imata mnogo skupnega. Gre predvsem za jasno izrečeno misel, da je treba dokončno odpraviti vse oblike kolonializma in neokolo- nializma v današnjem svetu In zahtevati enakopravnost razvitih in nerazvitih narodov ne glede na družbene, politične in gospo- darske sisteme v tej ali oni dr- žavi. Afriški vrh v Akri so skušali minirati nekateri državniki tako imenovane »francoske skupine«, ki se zasedanja niso udeležili, ker so ožje interese (nasproto- vanje Nkrumahu in ganski po- litiki) postavili pred splošno afriške. Protikolonialistično stališče je prišlo posebno do izraza v raz- pravi o Južni Rodeziji. Sprejeta resolucija namreč zahteva, naj Velika Britanija ukine ustavo iz 1. 1961 v tej britanski koloniji in onemogoči, da bi sedanji ra- sistični predsednik Smith samo- voljno razglasil tako neodvis- nost, ki bi ohranila privilegije belih doseljencev. V skrajnem primeru naj bi nastopile proti rasistom tudi afriške dežele. Brez posebnih pripomb je kon- ferenca sprejela deklaracijo o razorožitvi, dekolonializaciji, ra- sizmu, gospodarskem razvoju nekdanjih kolo>n pomoč, na pristojnosti za vloži- tev ali oprostitev disciplinskih kazni rezervnih podoficirjev, ?ii- cirjev in vojaških uslužbencev, za prenehanje službe na prošnjo vojaških oseb, napredovanje vo- jaških uslužbencev in na delovne odnose civilnih oseb. Zvezni skupščini bo ZIS pred- lagal tudi odobritev odloka o do- delitvi sredstev iz gospodarskih rezerv federacije za dotacijo skupnosti jugoslovanskih želez- nic. DE GAULLE BO ZOPET GOVORIL V Parizu so včeraj uradno spo- ročili, da bo predsednik de Gaulle 4. novembra zvečer govoril po radiu in televiziji. Pričakujejo, da bo francoski predsednik sporočil narodu odločitev o svoji kandida- turi za predsednika republike na predsedniških volitvah 5. decem- bra letos • POLJSKI PREVOD PREŠERNA RAZPRODAN Prva poljska izdaja Prešernovih Poezij — izšla je pretekli mesec v nakladi 3000 izvodov v Varšavi — je že razprodana. O knjigi je zelo ugodno pisal tudi tisk, tako da obstajajo prav lepe možnosti še za drugo, razširjeno izdajo Prešernovih Poezij na Poljskem. JOHNSON ZOPET K0NFERIRA Ameriški predsednik Johnson je imel včeraj v Austinu v Teksasu konferenco z državnim sekretar- jem za zunanje 2adeve Deanom Ruskom o položaju v Vietnamu In Santo Domingu te- o drugih med- narodnih problemih. HAJDINA Kot je znano, je Atletska zve- za Slovenije razpisala republiško tekmovanje ekip za prehodni pokal društev in, srednjih šol. Iz ptujske občine so se tega tekmovanja udeležila društva Hajdima, Markovci, Dornava in Ptuj, od srednjih šoj pa Gimna- zija in Srednja ekonomska šola. Prvih šest ekip v Sloveniji se je ponovno pomerilo v finalu, in to srednje šole v Celju, ostale eki- pe pa v Trbovljah. Izmed ptuj- skih ekip sta se najbolje odre- zali Gimnazija s sedmim mestom in Hajdina tudi s sedmim me- stom. Na finalno tekmovanje so bile poleg prvih šestih ekip po- vabljene tudi rezerve, kolikor ena izmed ekip iz prve šestorice ne bi tekmovala. Tako so se članice iz Hajdine udeležile v nedeljo, dne-24. oktobra, v Tr- bovljah finala^ in dosegle častno tretje mesto' za »Pomurjem« iz Murske Sobote in Trboveljskim »Rudarjem«. Prvi je zbral 5215 točk, drugi 5042, tretjeplasirane Hajdinčanke pa 4165 točk. Če upoštevamo, da je bil »Partizan« na Hajdini ustanovljen šele le- tošnjo jesen, je uspeh tega va- škega društva toliko večji. Vse to dokazuje, da ravna občinska zveza za telesno kulturo prav, ko ustanavlja društva tudi na podeželju, kjer so za to pogoji. V kratkem bo ustanovitev dru- štva še v Lovrencu na Dravskem polju. Toda če hočemo, da bodo ta društva in skratka telesna vzgoja na splošno dosegla cilj, za katerega jo razvijamo, ne smemo iti po poti, kot smo jo začeli hoditi v sedanji gospo- darski reformi, da zmanjšujemo že tako majhna sredstva za te- lesno kulturo. O. P. Vsem vlagateljem na hranilne knjižice čestita ob MEDNARODNEM DNEVU VARČEVANJA 31. OKTOBRU KOMUNALNA BANKA PTUJ IN POSLOVALNICA KIDRIČEVO Poslušajte prenos radijske oddaje skupne proslave mednarodnega dneva varčevanja, ki so ga pripravile vse komunalne banke SR Slovenije. — Oddaja RTV Ljubljana bo v soboto, 30. ok- tobra, ob 20. uri. Stran 2 »TEDNIK« — petek, 29. oktobra 1965 Stran 3 TUDI LETOS ŽALNA KOMEMORACIJA NA PTUJSKEM POKOPALIŠČU V ponedeljek, 1. novembra 1965, ob 9. uri, bo v Ptuju na mestnem pokopališču pred spo- menikom prvoborcev, borcev xVOV. talcev in žrtev fašistične- ga nasilja žalna komemoracija s programom in s polaganjem vencev. Občinski odbor združenja bor- cev NOV Ptuj in Mestna organi- zacija Združenja borcev NOV prosita šole, mladinske in druge organizacije, maj okrasijo tudi za letošnji dan mrtvih tiste grobove padlih borcev, partizanskih ku- rirjev in aktivistov OF, ki nima- jo tukaj svojcev in jih naj ob- ložijo s cvetjem, kakor so to sto- rili tudi prejšnja leta. Kolektivi in prebivalci iz Ptu- ja naj se zberejo 1. novembra 1965 ob 8.30 na Trgu mladinskih delovnih brigad. S tega trga bo : odšel sprevod skupno s svojci padlih borcev na ptujsko mestno pokopališče. Vence podjetij in i organizacij bodo nosili njihovi ; predstavniki. Na žalni komemoraciji bosta ! sodelovala godba DPD »Svobo- j ba« in moški pevski zbor, častna i četa garnizije JA, gimnazija in ' druge ptujske šole. Tudi letos se udeležimo žalne komemoracije v čim večjem šte- vilu skupno s svojci prvoborcev, padlih borcev, talcev in žrtev fašističnega nasilja, ki bodo pri- speli v Ptuj iz raznih krajev Slo- venije. Častno se oddolžimo spo- minu na revolucionarje in rodo- ljube, ki so padli v boju za našo osvoboditev ispod fašističnega nasilja in za lepše življenje na- rodov Jugoslavije. Občinski odbor Združenja bor- cev NOV in Mestna organizacija Združenja borcev NOV Ptuj. Na pokopališču v Ptuju pri spomeniku padlih borcev PTUJ Zbori volilcev tudi v Ptuju Zbori volilcev na terenih v Ptuju v zvezi s predlogom reba- lansa proračuna za 1965. leto ni- so bili polnoštevilno obiskani, vendar kljub temu živahini glede na razprave o perečih problemih Ptujčanov. Predlog rebalansa je bil izglasovan, vendar ob raznih pripombah in predlogih za bo- dočo delitev sredstev za področ- ja, ki so bila doslej nekoliko za- postavljena. Več kot o proizvod- nji in povečanju dohodkov je bilo razprav o povečanju skrbi za tiste prebivalce Ptuja, ki pre- jemajo sedaj prenizke podpore in nimajo nikogar, ki bi zanje skrbel. Ostareli, onemogli in osamljeni ostanejo nekateri v svojih zapuščenih sobah brez prijateljev in brez skrbi za nji- hovo zdravje in prehrano. Stano- vanjski problemi, problemi v zvezi z varstvom predšolskih otrok in drugi še morijo marsika- tero družino, ki pričakuje od skupnosti, da jih bo rešila iz sti- ske. Mnogo problemov je že re- šenih, nekaj pa jih vedno ostaja' in jih prav gotovo tudi ne bo zmanjkalo. Mir okrog nove pošte Gradbena dela pri gradnji no- vega poštnega poslopja ob mino- ritskem samostanu počivajo, ker ni sredstev za nadaljevanje del. Razna prizadevanja občinske skupščine in razumevanje neka- terih kolektivov za zgraditev no- vega poštnega poslopja ne zale- žejo. Gospodarjenje z omejenimi sredstvi po gospodarski reformi onemogoča investicije na objek- tih, za katere prej niso bila za- gotovljena zadostna sredstva. Zato bo potrebno počakati z za- četnimi in nedovršenimi zgrad- bami, kot je npr. poštno poslopje, tudi čez zimo in vsaj prihodnje leto zagotoviti sredstva za na- daljnjo gradnjo tega poslopja. Ravno glede na ustavljena de- la na poštni zgradbi so Ptujčani mnenja, da ni potrebno, da je to gradbišče tako daleč na trg za- orajeno, ker omejuje gibanje na trgu glede na močan avtobusni promet pa tudi ostali promet čez avtobusno postajo na Trgu svo- bode. Vsaj do nadaljevanja del bi morali leseno ograjo pred gradbiščem potisniti bliže k zgradbi in sprostiti promet na tem prostoru. Ta sprememba ne bo zahtevala od »Drave« velikih stroškov, za promet pa bo pome- nila veliko olajšavo. Slovenski pisatelji na obisku v Halozah Občinska zveza prijateljev mladine je poskrbela za obisk nekaterih slovenskih pisateljev v šolah v ptujski občini, in sicer v Majšperku, Zetalah in Podleh- niku ter v Vidmu in v Cirkula- nah. Ti obiski so predvsem na- menjeni šolarjem, ki bi naj spo- znali pisatelje in njihova dela za otroke in mladino, obenem pa bi naj pisatelji spoznali življenje i otrok v teh krajih in si nabrali tvarine za nadaljnje pesniško ustvarjanje o otrocih in mladini na podeželju. Haloški predeli 60 tudi v jeseni izredno lepi, zato ni čudno, da so se pisatelji Jože Šmit, Smiljan Rozman itn Marič- ka Znidaršič odzvali ravno vabilu teh krajev. Povsod so jih otroci in odrasli lepo sprejeli in rezul- tat obiska so obojestranski glo- boki vtisi in lepi spomini, ki bo- do živeli dalje v mnogih nadalj- njih pesniških delih imenovanih gostov. Letovišče grad Bori bo poslovalo tudi čez zimo Letovišče grad Bori bo poslo- valo v grajskih prostorih samo do 1. decembra 1965, potem pa bo stalnim in občasnim gostom na razpolago nova restavracija pred gradom, ki jo urejajo. V njej bo dovolj prostora za spre- jem večjega števila obiskovalcev Borla in za razne izletnike, ob- enem pa bodo tudi možnosti za prenočevanje gostov, ki prispejo na Bori v soboto zvečer ali v ne- deljo zvečer in bi radi tam pre- nočili. V novih prostorih bo to gostinsko podjetje poslovalo tu- di v zimskem času, v gradu pa na izrecno željo kolektivov, ki želijo imeti v grajskih prostorih občni zbor in razne prireditve kot zaprta družba. Sedaj je mar- sikdo v dvomu, če je letovišče grad Bori še vedno odprto, zato j-- prav, da je javnost informira- na o novih možnostih za štabno sprejemanje gostov na gradu Borlu tudi v zimskem času. Gle- de na dobro postrežbo in dobra vina ter jestvine ni strahu, da bi bilo to gostinsko podjetje ob so- botah in nedeljah ter ob raznih prazniki brez gostov. Ob današ- njem razvitem avtomobilskem prometu ne povzroči izlet na Bori nobenih težav, zlasti če je tam stalno odprto gostišče. Pomagali bodo urediti cesto do obrata na bregu Mladinski aktiv živilske indu- strije »Petovio« Ptuj je sklenil na svojem zadnjem sestanku med drugim tudi pomagati pri iz- boljšanju ceste k obratu na Bre- gu. Ob letošnjih poplavah se je izkazalo, da je cesta do tega obrata prenizka in je ob vsaki poplavi pod vodo, da ni mogoče priti na obrat niti s tovornimi vozili. Z izboljšanjem ceste bi naj ovire v primeru poplav zmanjšali. Za izboljšanje skladišč pri mlinu na bregu Predstavniki podjetja Industri- ja testenin Maribor in obrata Ptuj—mlin in strokovnjaki grad- benega podjetja »Gradnje« Ptuj so si 20. 10. 1965 ogledali skla- diščne prostore mlina na Bregu v zvezi s preureditvijo teh pro- storov, da se ne bi vračala ne- varnost poplavljanja vskladišče- nih žitaric. Gradbena dela se čez zimo nekoliko zavlečejo, ker ni- so vsak dan ugodni pogoji za zi- darska in ostala dela, Zato bo tudi težko izvršiti potrebna dela, ne da bi se zavlekla v daljši čas. Komisijski ogled je pokazal, da bo preureditev teh prostorov za potrebe mlina nujno potrebna, vse ostalo pa je skrb projektan- tov, ki morajo upoštevati vse momente za izboljšanje skladi- ščenja žitaric, in izvajalca pa tu- di investitorja, ki mora zagoto- viti za vsa dela potrebna sredst- va. Kmalu bodo končali šolanje na ESŠ V najbližjem času bodo kon- čali z izrednim šolanjem starejši slušatelji Ekonomske srednje šo- le v Murski Soboti, ki so veči- noma iz kolektiva TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. Predavanj je konec, sedaj jih čakajo samo še zaključni izpiti. Ti bodo v ja- nuarju 1966. Vodja izobraževal- nega centra Franc Vrlič iz Kidri- čevega se je zelo trudil, da bi bi- li sedanji slušatelji ESŠ Murska Sobota za spodbudo mlajšim ka- drom, ki jim je potrebna enaka šolska izobrazba. Najvztrajnejši so ostali in bodo končali šolanje. Nad 3 milijone za pomoč poplavljencem Nekaj sindikalnih podružnic v ptujski občini je zbralo za pomoč poplavljencem v ptujski občini nad 3 milijone dinarjev. Sindi- kalna podružnica Splošne bol- nišnice Ptuj je zbrala 85.930 din, sindikalna podružnica osnovne enote PTT Ptuj 69.100 din, sindi- kalna podružnica družbenih de- javnosti »Dr. Jožeta Potrča« 48.200 din, sindikalna podružnica podjetja »Konus« Majšperk 18.200 din in nadzorstvo proge Ptuj 13.800 din. Ostalo so prispe- vale ostale sindikalne podružni- ce po svojih zmožnostih. Manjše povpraševanje po umetnih gnojilih Podražitev umetnih gnojil moč- no vpliva na rabo teh tudi pri kmetovalcih — kooperantih kme- tijskih zadrug. To ugotavljajo tudi kmetijske zadruge Jože Lac- ko, Hajdina in Haloze. Vsaj 50 kooperantov vsake izmed teh za- drug za jesensko setev ni vzelo umetnih gnojil, ker so predraga. Obisk iz Grosuplja v Ptuju pri občinskem sindikalnem svetu Člani predsedstva Občinskega sindikalnega sveta Grosuplje so obiskali v soboto, 23. oktobra 1965, Občinski sindikalni svet Ptuj. V dveh dnevnih obiska so imeli gostje iz Grosuplja priliko slišati mnogo vsega iz izkušenj Občinskega sindikalnega sveta -Ptuj in sindikata Kmetijskega kombinata Ptuj ter si ogledati Haloze in ptujske zgodovinske zanimivosti. 18. decembra bo v Kidričevem občni zbor 0SS Ptuj 18. decembra 1965 bo v Kidri- čevem 9. občni zbor Občinskega Janez Toplak iz Spuhlje dobil visoko odlikovanje Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je odlikoval z ukazom z dne 21. 10. 1946 Janeza K. Toplaka 1* Spuhlje 27 z medaljo zaslug za narod. To visoko odlikovanje mu je izročila v torek, 26. oktobra 1965, predsednica Občinske skup- ščine Ptuj Lojzka Stropnikova, ki mu je ob tej priliki tudi pri- srčno čestitala. To odlikovanje je bilo name- njeno Janezu Toplaku že 1946. leta, ko je zaradi nepopolnega naslova zaostalo v pisarni orde- nov v Beogradu. Po končni točni ugotovitvi, da je odlikovanje na- menjeno Janezu K. Toplaku iz Spuhlje, ga je ta tudi sprejel. ' V Kolomni v Rusiji je bil od- likovani 6. 10. 1943 ujet, febru- arja 1944 pa se je pri Pojtavi pri- družil I. jugoslovanski brigadi, ki je bila formirana v ZSSR. Njen komandant je bil major Pero F,i- lipovič. S to brigado je prišel Ja- nez Toplak čez Romunijo v Sr- bijo na fronto pri Čačku in od tam peš z brigado čez Brčko in Slavonski Brod vse do Celja v več spopadih s fašističnih so- vražnikom, ki je utrpel do konč- nega poraza občutne izgube. Kljub vsemu je imel Janez Top- lak to srečo, da se je vrnil do- mov zdrav. Decembra 1942 je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Skupno z drugimi so ga 1943. leta pri Kolomnu zajeli ruski vojaki. Mnogi njegovi vrst- niki, ki so se kot on pridružili borcem za osvoboditev domovi- ne, so popadali pozneje na do- mačih bojiščih v bojih s fašistič- nim sovražnikom in z domačimi izdajalskimi formacijami. Za junaško zadržanje v I. ju- goslovanski brigadi je bil med preživelimi tudi Janez Toplak predlagan za odlikovanje, ki ga je sedaj dobil. J. V. Janez Toplak POŽAR V MIHAL0VCIH 23. oktobra t. 1. ob 10.45 je iz- bruhnil požar v Mihalovcih 33 pri Ormožu. Kup sena je zanetil 4-letni otrok, ki se je v neposred- ni bližini igral z vžigalicami. Zaradi hitre pomoči gasilcev, so del krme rešili, vendar ta kr- ma ni več uporabna. Požar je uničil približno 3 tone sena in s tem povzročil za približno 60 ti- soč dinarjev škode. V zadnjem času je to že drugi požar pri tej hiši. Rdeči petelin je prvič upepelil približno 3 to- ne slame. Zadnji požar ponovno kaže, da je treba več skrbi po- svetiti nadzorstvu otrok. Problemi delovnih invalidov v TGA Komisija za zaposlovanje in rehabilitacijo invalidov v TGA je pripravila poročilo o svojem delu. Komisija je dolžna poskr- beti, da bodo delovni invalidi v podjetju zaposleni na primernih delovnih mestih v smislu temelj- nega zakona o invalidskem za- varovanju. Na osnovi analiz ka- drovske službe podjetja, je ko- misija pregledala in preučila stanje invalidov in za delo manj zmožnih oseb ter ugotovila, da se je doslej postopalo z delov- nimi invalidi v podjetju po za- konitih določilih TZIZ in v okviru možnosti, ki so pač bile v podjetju. Tako je bil za vsa- kega posameznega invalida uve- den IK postopek, pri katerem so sodelovali kadrovsko socialna služba, predstavnik KZSZ, obrat- na ambulanta ter člani komisije za zaposlovanje in rehabilitacijo invalidov. Nadalje je komisija ugotovila, da nastajajo vsako leto zelo pereči problemi v zve- zi z reševanjem vprašanj delov- nih invalidov in za delo manj zmožnih oseb, ker podjetje ni- ma dovolj delovnih mest, kjer bi bilo možno zaposlovati invalide oziroma uvesti poklicno rehabi- litacijo. Po rekonstrukciji oziro- ma avtomatizaciji obrata glinice in z izgradnjo nove elektrolize so odpadla nekatera delovna mesta, ki so bila z aktom občin- ske skupščine Ptuj določena za zaposlovanje invalidov in dela manj zmožnih oseb. Tako je bilo notrebno ponovno določiti tak- šna delovna mesta. Komisija je tudi predlagala, da se iz sklada osebnih dohodkov za splošne potrebe podjetja plačuje osebni dohodek delavcem invalidom, ki bodo delali na delovnih mestih, ki jih naj delovne enote začasno ustanovijo na svojem območju, za čas ko bo trajal postopek za spremembo- delovnega mesta, poklicno rehabilitacijo ali inva- lidsko upokojitev -me Krajevna skupnost Markovci rešuje gospodarska in socialna vprašanja Svet krajevne skupnosti Mar- kovci namerava urediti s krajev- nim samoprispevkom za 1965. leto cesto Borovci—Markovci, zgraditi sanitarije pri kulturnem domu v Borovcih in Stojncih ter zgraditi telovadnico v Markovcih in nabaviti mrliški voz za svoje območje. S krajevnim samopri- spevkom, ki bi ga naj plačali kmetovalci glede na katastrski dohodek, zaposleni pa določen odstotek od enomesečnih oseb- nih dohodkov, bi zbrali skupno nekaj nad 1,800.000 din. Vsako kmečko gospodarstvo bi namreč plačalo samoprispevek v višini 1 od katastrskega dohodka, zaposleni pa 2% od povprečnih mesečnih prejemkov. Skoraj na vsaki seji mora re- šiti svet krajevne skupnosti Markovci po nekaj prošenj pre- bivalcev z območja skupnosti, ki živijo v težkih materialnih raz- merah in so odvisni od pomoči skupnosti. V večini primerov je slabo zdravstveno stanje spravilo posameznike v nezaviden polo- žaj, iz katerega jih lahko reši samo še najbližnja skupnost, ki najbolj pozna njihove razmere. Užitkarska vprašanja so tudi na območju te skupnosti problem zase. Pravno so mnogim starim ljudem pravice v izročilih in drugih pogodbah zagotovljene, praktično pa nerealizirane. Za- radi tega zabredejo prizadeti v izredno slabo materialno stanje, zlasti če so za delo nesposobni in bolehni. S podporami od 4000 din dalje se sicer problemi ne dajo rešiti, jih pa vsaj delno omilijo. Predvsem se potrudi svet krajevne skupnosti vplivati na domače, da poskrbijo za svoje starše kot se spodobi in da naj' ne vidijo v odnosu do starih in onemoglih samo svojih koristi, temveč svoje odgovor- nosti do staršev, ki upravičeno pričakujejo od svojih otrok vsaj toliko srčne topline in potrpež- ljivosti, kolikor so je bili kot otroci od njih vse življenje de- ležni. V. J. Okolica šole v Kidriče- vem pred dokončno ureditvijo Krajevna skupnost v Kidriče- vem bo še letos stlakovala cesto pri osnovni šoli v Kidričevem, kjer še okolje ni dokončno ure- jeno. Ko so letos septembra asfaltirali ceste v naselju, so asfaltirali tudi odcep ceste do šolske stavbe. Upravni odbor sklada za šolstvo skupščine ob- čine Ptuj je sklenil, da so lahko bila od dozidave šolske stavbe v Kidričevem preostala sredstva uporabljena za ureditev okolice šolskega poslopja. Tako so imeli letos na razpolago za ureditev okolice šole okrog 5 milijonov dinarjev sredstev. Uničevanje podgan in miši na ormoškem območju V času od 2. do 6. novembra t. 1. bo na območju občine Or- mož zastrupljevala miši in pod- gane posebna ekipa Zavoda za zdravstveno varstvo iz Maribora. Ta akcija bo obvezna za vse last- nike hiš in za delovne organiza- cije. Namen te akcije je uničiti glodalce, ki so pogosti prenašal- ci raznih nalezljivih kužnih bo- lezni. Na območju občine Ormož se opaža, da miši in podgane po- vzročajo precejšnjo škodo s tem, da uničujejo živila, material, ga ponesnažijo, tako da ni primeren za potrošnjo. Taka akcija je v občini Ormož nujno potrebna in jo je treba vsestransko podpreti s tem, da se ekipi omogoči za- strupiti prostore. Napačno bi bilo odklanjati ta- ko akcijo z motivizacijo, da je pri hiši mačka ali pa da glodal- cev ni. Po vsem svetu se ljudje borijo proti tej nadlogi, o čemer nas obvešča dnevno časopisje. D. R. Za volanom je zadremal sindikalnega sveta Ptuj. V času od 20. novembra do 10. decem- bra bodo v občini Ptuj konferen- ce sindikalnih organizacij. Ob- činski sindikalni svet in sindikal- ne organizacije se na letošnje konference že skrbno pripravlja- jo. Po vsebini bi naj bile bolj konkretne in blizu možnih reši- tev raznih predlogov in sklepov, po obsegu pa dobro obiskane ter skrbno pripravljene. Gospodar- ska reforma zahteva tudi dobro gospodarjenje s časom funkcio- narjev političnih organizacij, za- to morajo biti konference kratke in jedrnate. V bodoče se ne bomo smeli več zadovoljiti z raznimi razpravlja- nji o problemih, temveč s pred- logi za njihovo rešitev. Sindikal- na konferenca naj izbere od vseh predlogov najboljše, ki jih naj vsebujejo sklepi, te pa je potreb- no potem dosledno izvesti, sicer tudi konference ne dosežejo svo- jega namena. Dne 21. okt«. 1.1. se je pripe- tila lažja prometna nesreča na cesti I. reda približno 200 me- trov pred Ormožem. Šofer ~ta- tre^ (brez registracije) Josip Plevnjak je peljal iz Zlatoličja v Čakovec na svoj dom 6 kubič- nih metrov mivke in je med vož- njo za volanom zadremal. V bla- gem ovinku v levo je vozilo skrenilo v desno in se prevrnilo v obcestni jarek. Obležalo je na desni stranici in je na njem na- stalo za 5 tisoč dinarjev škode. Šofer je ostal brez poškodb. Po nesreči mu je bila odvzeta kri. Prevrnjeni tovornjak so prihod- njega dne postavili na kolesa. Pismo uredništvu Nič grozdja za tiste, ki nimajo vinogradov KZ je na Polenšaku že poleti zbirala naročila za nabavo srb- skega grozdja. Prijavilo se nas je mnogo, med temi tudi takšni, ki imajo lastne vinograde. 19. t. m. je prispelo grozdje, vendar so ga funkcionarji delili tako, da je le pet interesentov brez lastnih vinogradov dobilo grozdje, vse ostalo pa so dobili tisti, ki imajo vinograde. Obljubi, da prispe čez dva dni nova pošiljka, s katero so nas skušali potolažiti, upravičeno nismo verjeli. Do danes, 26. t. m. namreč še vedno ni prišlo nič za nas, ki itak nič nimamo, kaj še lastnega vinograda. Prizadeti s Polenšaka ZAKAJ TAKO? DRAGO VINO V JERUZALEMU Pred kratkim smo obiskali tu- ristično zanimivo razgledno toč- ko Jeruzalem. Lep kraj z okolico je privlačen predvsem v času tu- ristične sezone in trgatve. Sonč- ni sobotni popoldan nam je omogočil lep razgled proti ma- džarski in avstrijski meji, ogle- dali smo1 si vrhove Slovenskih goric, videli smo daleč na Hrvat- sko in pogled nam je zaneslo tu- di proti Halozam. Približno 20 gostov je sedelo na prostem pred gostiščem Jeruzalem, ki je obrat Gostinskega podjetja Ljutomer. Gostišče je primerno urejeno, ima nekaj prenočišč, prostor za ples in po želji zavrtijo tudi po- skočno polko. Nam je hitro in so- lidno postregla mlajša natakari- ca in vse bi bilo v redu, če nas ne bi tako prizadela visoko cena vina. Mislili smo namreč, da bi mo- ralo biti vino v vinorodnih krajih cenejše kot v industrijskih cent- rih in v mestih. Vendar, o tem naj govorijo dejstva. Liter laške- ga rizlinga ali liter traminca sta- neta 700 dinarjev. Buteljke so za 100 dinarjev dražje, narezek za eno osebo pa stane 450 dinar- jev. Ostane vprašanje, koliko naj stane liter laškega rizlinga v Ma- riboru, Ljubljani, na Reki ali v še oddaljenejših krajih. V Mari- boru je cena temu vinu ista, v Ptuju pa za 50 dinarjev nižja. Načelo gostincev bi naj bito, da je treba v vinorodnih krajih točiti vino po nižjih cenah, saj ni stroškov transporta, nakup je brez posrednikov, možna je. hi- trejša dobava in še nekatere okolnosti vplivajo na bolj do- stopno ceno vina. Kaj meni o tem Gostinsko podjetje Ljutomer? F. F. v i - Gotova tudi cesta pri mostni tehtnici Cesta pri mostni tehtnici, ki jo je zgradilo podjetje za nizke gradnje »Nigrad« Maribor po projektu Projektantskega biroja Ptuj, je gotova in bo v kratkem času tehnično pregledana in pre- vzeta v uporabo. Pregledala jo bo komisija občinske skupščine Ptuj. Stran 2 »TEDNIK« — petek, 29. oktobra 1965 Stran 4 Ob 20 letnici OZN razstava v ESŠ v Ptuju Za 20-letnico obstoja organizacije Združenih narodov je pri- pravil klub OZN pri Ekonomski srednji šoli v Ptuju skromno, vendar zanimivo razstavo slik, razne literature in pregledov o delu OZN v gospodarsko, socialno, zdravstveno in vojno ogro- ženih delih sveta. Odprta je bila od 22. do 25. oktobra 1965 in so jo obiskali dijaki in učenci ptujskih šol. Ljubica Šuligoj, profesorica za zgodovino v Ekonomski srednji šoli Ptuj, ki pomaga klubu in predsednica kluba Sonja Valen- tin, sta pojasnili na vprašanja o tem klubu, da je bil ustanovljen že lansko leto in da si z vso res- nostjo prizadeva pridobiti v klub čim več dijakov. Sedaj jih je včlanjenih 14, s katerimi se red- no sestajajo ob raznih predava- njih in razpravah o tekočih med- narodnih problemih.* Njihova ak- tivnost je navezana na sodelova- nje z ostalimi klubi v Ptuju, ki so na gimnaziji, v šoli Toneta Znidariča, Franca Osojnika in v ptujski gamiziji JA. Sami težko začnejo kakšno večjo akcijo, ker delajo brez finainčnih sredstev. Republiški center OZN jim po- maga po svojih močeh s tem, da jim pošilja razne fotografije in literaturo ter jih vabi na razna posvetovanja. Enako občinski center. Med klubi je sicer pre- malo sodelovanja in bodo po- skušali to razširiti in pridobiti v svoje vrste čimveč dijakov in šolarjev. S Slovenj Gradcem, ki ima najmočnejši klub OZN, bodo navezali stike ter z njim izme- njali izkušnje. Tudi podpredsed- nica kluba Vida Kelner, sekretar Vlado Zadravec, blagajnik Nada Meglič in Danica Lovrenčič in ostali bi radi, da bi imeli več uspeha in več predavanj, filmov o delu OZN, kar bo prav gotovo zelo zanimivo zlasti za mlajše ljudi. Mnogi dijaki in učenci se niti ne zavedajo, da jim lahko pomaga sodelovanje s klubom OZN pri učenju predmetov iz družbenih ved in pri spoznavanju posebnosti posameznih dežel, s katerimi ima Jugoslavija prija- teljske stike in razne pogodbe o medsebojnem sodelovanju in tr- govanju. Ravnatelj šole Jože Stropnik je pozdravil iniciativo kluba za razstavo, ker smatra, da se bo klub OZN iz leta v leto med di- jaki te in drugih šol v zgradbi ESŠ vedno bolj uveljavljal in dosegal nadaljnje uspehe, zlasti če bodo kazali zanj razumevanje tudi odrasli. Za 20-letnico OZN je bila zato nameinjena ena šol- ska ura problemom OZN in nje- ni aktivnosti. Ptuj se šteje med prve kraje v Sloveniji, ki so se zanimali za ustanovitev kluba OZN, kar po- meni, da je vznikla med dijaki želja po mednarodnem udejstvo- vanju v duhu deklaracije OZN in njenih ciljev. Vseh pet ptujskih klubov si bo prizadevalo, da bo njihova aktivnost enakovredna organizacijam iin društvom v ob- čini, ki so deležna tudi materi- alne opore. Zato tudi lažje raz- vijajo svojo aktivnost celo bolje kot klubi OZN, ki so brez mate- rialnih sredstev in ki odvajajo nadrejenim vso, že itak skromno članarino. Ob tej priliki ne bi smeli pre- zreti okna v Miklošičevi ulici, ki je stalno polno slik o delu in uspehih OZN. Le žal gredo mno- gi odrasli in tudi mladi mimo njega, kot da jih ne zainiima, kaj se dogaja po svetu, kako trpi človeštvo v drugih delih sveta in kako dobrodošla mu je pomoč organizacije OZN in njenih čla- nic. Te smatrajo, da je vse člo- veštvo ena sama velika družina in da morajo razvitejše dežele pomagati zaostalim in z vojnim upostošenjem prizadetim naro- dom tudi na drugi strani zemelj- ske oble. V. J. Razstava OZN v Ekonomski srednji šoli v Ptuju S tekmovanjem končana letošnja letalska sezona V četrtek, dne 31. oktobra 1965, je končal Aeroklub Ptuj na ptujskem letališču sezono letenja motornih in jadralnih pilotov, in sicer s tekmovanjem 11 motornih pilotov od 15 pilo- tov kluba. Namen tekmovanje je bil tehnična in inteligenčna preiz- kušnja pilotov za oceno do 400 točk. Vsak pilot je dobil 4 na- loge, in sicer izvidniško z iska- njem napisa z zgodovinskim pomenom, merjenje razdalje dveh točk, točnost preleta ter točnost pristajanja s prižganim in ugaslim motorjem. V oce- njevalni komisiji je bil inštruk- tor letenja Fran jo Rožman iz Maribora. Največ točk so dosegli piloti: Vrbančič, ki je bil pred 4 dnevi prvi v Beogradu na tekmova- nju v počastitev spomina na 1. jugoslovanskega letalca E. Rusjana, Cestnik Matevž, Jan- ko Koderman, Jože Bulotin in Kari Korpar, ostale točke pa niloti: Janez Meznarič, Adolf Meglič, Jože Stopar In Alojz Ganza. Za tekmovanje so imeli do- kaj ugodno vreme, vendar raz- meroma težke in precizne nalo- ge, ob katerih se je zopet izka- zalo, da so bili v dobri šoli in da imajo vsi mnogo dragocnih letalskih izkušenj. Njihov zaključek letalske se- zone je bil v znamenju skrom- nosti. Posedli so na robu leta- lišča okrog ognja, nad katerim so se pekli kostanji. Ob lušče- nju kostanjev in pitju kokte so se še pomenili o podrobno- stih letošnjega dela in uspehov ter o bodočih načrtih, zlasti o letenju na smučeh v mrzlih, sončnih zimskih dnevih, ko rad vsakdo pogleda v zrak za njimi in skima z glavo, češ, tam zgo- raj pa že mora biti precej sve- že, če že na zemlji sili zima za nohte. Že skoraj v mraku so spravili avione v hangar, vse lepo po- spravili in zaklenili ter se vr- nili v Ptuj v želji, da bi se tu- di prihodnje leto kljub skrom- nim sredstvom, tako kot letos pogostoma vzpenjali v višave in beležili vedno nove uspehe. V. J. Gradnja 12-stariovarsjskega bloka v Ivanjkovci?! Gradnja 12-stanovanjskega bloka v Ivanjkovcih hitro napre- duje. Gradi ga gradbeno podjet- je »Ograd« Ormož, investitor pa je Občinski stanovanjski sklad Ormož. Po predračunu bo grad- nja bloka veljala 52 milijonov dinarjev in je dolg 15,96, širok 11,66 in visok 11 metrov. V pri- tličju bloka bodo kletni prosto- ri in zdravstvena postaja. Blok v Ivanjkovcih je že dokončno zgrajen, razen pleskanja, pola- ganja parketa, gradnje studenca in drugo. Po mnenju gradbeni- kov bo zgradba še letos predana namenu. Blok bo za Ivanjkovce precejš- njega pomena, saj bo z njim re- šeno vprašanje stanovanj pro- svetnih delavcev in prostorov zdravstvene ambulante. Nekaj o delu Delavske univerze v sezoni 1965-66 Z mesecem novembrom zače- nja Delavska univerza v Ptuju zopet z intenzivnejšim delom v mnogih krajih ptujske občine. Prejšnja leta je njeno delo za- jelo domala vse večje pa tudi nekatere manjše kraje v občini, v nastopajoči sezoni pa bo po- svetila večjo pozornost tudi sa- memu mestu Ptuju. Med drugimi oblikami dela Delavske univerze so se zlasti uveljavile šole za starše prve in druge stopnje, šole za življenje enako prve in druge stopnje, letos pa uvaja še šolo za mla- de zakonce. Če računamo, da je šlo skozi šole za starše in šole za življenje vsako leto ne- kaj sto mladine in odraslih, nam že ta podatek zgovorno briČa, da so te šole postale tra- dicija, ki jo moramo skrbno razvijati naprej. Dogajalo se je pa, da so razvitejši kraji poka- zali manj zanimanja za te šole kot manj razviti. Izkazalo se je, da so šole dobro delovale v ti- stih krajih, kjer so Delavski univerzi pomagali pri organiza- ciji krajevni faktorji. Največ- krat so to bili učitelji, ki so na splošno pravilno razumeli svojo družbeno in kulturno vlogo, premalo pomoči pa so dajale Delavski univerzi organizacije in društva, kar bodo morala v novi sezoni vsekakor popraviti. Že naziv šola za starše pove, da v teh šolah govorijo preda- vatelji staršem, kako naj otro- ka vzgajajo in skrbe za njegov telesni in duševni razvoj. Prva stopnja šol za starše obravnava otroke v predšolski dobi in do- bi obveznega šolanja, druga stopnja pa zajema zlasti mlade- ga človeka v pubertetni dobi, to je mladino od 15—18 leta. Šola za mlade zakonce je no- va oblika izobraževanja za one mlade ljudi, ki so nedavno sklenili zakonsko zvezo ali pa so tik pred njo. Obsega sledeča predavanja: spolno življenje v zakonu in sodobno urejevanje rojstev, zdrava nosečnost in porod, prehrana in nega dojenčka, bolezni dojenčka, telesni in duševni razvoj člo- veka v zgodnjem otroštvu, harmonija in krize v zakonu. Zavedamo se, da z navedeni- mi predavanji ni izčrpana vsa tematika, s katero naj bi bili seznanjeni mladi zakonci, ven- dar bo za začetek zadostovalo, pozneje pa bomo sestavili pro- gram zares izčrpnih predavanj. Sodimo, da bi moral iti skozi šolo vsakdo, prej kot si ustvari zakonsko življenje. Marsikate- ra nadloga v zakonskem življe- nju bi odpadla, če bi bil mlad človek bolje poučen, saj naše ljudstvo pravilno pravi: »Ko bi bil vedež, ne bi bil revež.« Ne- vednost je vir nevšečnosti. V sezoni, ki je pred durmi, bo Delavska univerza organizirala i primerna predavanja iz obeh i I stopenj šol za življenje tudi za | starejše dijake gimnazije, eko- nomske srednje šole in vajen- skih šol in s tem dopolnjevala vzgojno delo učiteljev in profe- sorjev, ki se trudijo kar naj- bolje izoblikovati mlado oseb- nost. Delavski univerzi je mnogo na tem, da bi poslušalci z njo sodelovali, s tem da bi predla- gali, kakšna predavanja bi žele- li še poleg teh, ki jih ima v svojem programu. Ravno tako želi, da bi poslušalci ob preda- vanjih čim več razpravljali, vpraševali in predavatelja do- polnjevali. Ljudje dobre volje se lahko vse pogovorijo, razre- šijo tudi najbolj zamotane i vzgojne in druge probleme. Ob I koncu šole za starše ali za živ- ljenje imamo posvetovanje, na katerem se pogovorimo, kako so bili poslušalci s predavanji zadovoljni, česa si še želijo, predavatelji pa odgovarjajo na vprašanja, ki so jih poslušalci nabrali med predavanji. Delo Delavske univerze ljudi zbližuje, navezuje in gradi naj^ lepše odnose med predavatelji in poslušalci, pa tudi med sa- mimi poslušalci, s čimer upo- števa eno najvažnejših načel socialistične družbe: zgraditi take odnose med ljudmi, da bo človek človeku res človek — ne homo homini lupus — člo- vek človeku volk — kot je bilo to v stari družbi. K. š. Uspeh ptujskih strelcev V septembru in oktobru t. 1. je bilo izvedeno ekipno med- družinsko' strelsko tekmovanje, ki ga prireja občinski strelski odbor Ptuj vsako leto ob za- ključku letne sezone. Rezultati so hkrati merilo aktivnosti strel- skih družin ter njih napredka ali zastoja. Kakor že nekaj let tudi letos ni izvedeno tekmova- nje z vojaško puško, ker ni ure- jenega strelišča. Ekipe so se po- merile le z zračno in maloka- librsko puško ter s pištolo. Za- radi neugodnega vremena je bi- la udeležba na prvem tekmo- vanju skromnejša kakor navad- no. Rezultati: 1. Železničar I. 1610 krogov, 2. Kidričevo 1600, 3. Turnišče. 1576, 4. gradbeno pod- jetje »Drava« 1412, 5. Juršinci 1306, 6. Gozdar 1251, 7. Železni- čar II. 1174 in 8. ObLO 1110 krogov. Med posamezniki so bili naj- uspešnejši: Novak 178 krogov, Korpar 177 (oba Kidričevo), Klinger (Železničar) 173 krogov itd. Normo za udeležbo na drugem tekmovanju so dosegle le prve štiri družine; te so se v nedeljo, 27. oktobra 1965, pomerile med seboj z malokalibrsko puško. Rezultati: 1. Turnišče I. 1157 krogov, 2. Kidričevo 1078, 3. Turnišče II. 950 krogov, 4. Že- lezničar 925 in 5. gradbeno pod- jetje »Drava« 790 krogov. Med posamezniki so bili naj- boljši: Ratajc 251 krogov, Pul- ko 245, Mihelač 242 (vsi Turni- šče), Vrtič 237 (^elezničar), Le- vanič 235 krogov (Kidričevo) itd. Z MK pištolo so tekmovali le posamezniki; najboljša sta bila Skok 221 in Pulko 218 krogov iz Turnišča. Najboljši posamez- niki so bili nagrajeni s prak- tičnimi darili, ekipni prvaiki pa so prejeli prehodne pokale. K. A. Asfaltiranje pločnikov v Ormožu Asfaltiranje pločnikov v Ormožu Komunalno podjetje Ormož asfaltira pločnike v Ormožu na Mestnem trgu. Pločniki na Ptuj ski cesti so že asfaltirani, na Ljutomerski cesti pa bodo prihodnje leto. Asfaltiranje pločni- kov in gradnja nove javne razsvetljave bodo veljali nad 25 milijonov dinarjev. Urejeni pločniki in zgrajena nova javna razsvetljava, ki bo predana namenu prihodnje leto, bodo za Ormož precejšnja pridobitev. D. R. DAVID ALEKANDER Neznanec v noči Bila je v središču najbolj raz- svetljenega, hrupnega in največ- jega mesta na svetu. Ugotovila je, da je noč, globoka in mirna noč in polotil se je je neuteme- ljen strah. Pričela je trepetati. Vedela je, da je to posledica dogodkov v zadnjih dneh. Toliko strašmega je odjeknilo v njenih čustvih: urejeno, varno življenje se je razblinilo v tako kratkem času. Počutila se je, kot da bi se prav- kar prebudila po težkem udarcu. Stala je na ploščadi stare, zelo stare podzemeljske železnice na spodnjem koncu Manha.ttana. De- setletja mestne umazanije so po- temnila napise na porumenelih ploščicah po stenah. Ob pol petih zjutraj je bila postaja podobna podzemeljski votlini, ki se brez- končno razteza v obe smeri. Zde- lo se je, da rahli, vztrajni, komaj slišni zvoki prihajajo iz senčna- tega podzemeljskega sveta. Marcia Allen je zadrgetala in si še tesneje ovila plašč okrog majhnega, skladnega telesa. »Strah me je, ker sem sama,« si je dopovedovala. »Prvič v živ- ljenju sem popolnoma sama.« Droben zven kovanca, ki je nadel v avtomat, jo je prestrašil. Zaškripalo je in prehodna vratca so zabrnela. Na peronu ni bila več sama. Čeprav ga ni poznala, se je ven- dar željno ozrla proti njemu, da bi čutila vsaj njegovo toploto in tolažbo. Dih ji je zastal v grlu in za- zeblo jo je od groze. Ni se mogla niti premakniti. Ko se je prebu- dila iz otrplosti, je planila proč od tujca in pete so ji vznemirje- no udarjale v tišino. Ni si mogla razložiti, čemu se je nagonsko bala človeka, ki je pravkar pri- šel na postajo. Bil je srednjih let iin zelo po- staven. Ni je prestrašila njegova telesna moč. Bala se ga je, ker se ji je počasi približeval, neka- ko nenavadno, oprezno, kot da bi bil zaslepljen zaradi pijače ali mamil. Pomikal se je proti njej, poča- si, malo je okleval, pa se spet ustavil, ko ni več slišal udarcev pet. Ko pa je stopila naprej, ji je znova sledil. Z grozo je ugo- tovila, da je popolnoma odreza- na od starca pri blagajni. Ne- dvomno je ne bi mogel slišati, če bi zavpila na pomoč. Neznamec ji je sledil z budno, skoraj živalsko previdnostjo. Zdelo se je, da se igra in da do- bro ve, da mu kmalu ne bo več mogla pobegniti nikamor. Pet- najst ali dvajset čevljev jo je ločilo od kamnitega zidu, neiz- prosno trdnega, kjer je bilo ko- nec podzemeljske postaje. Marcia se je ustavila in se pri- silila, da bi kljub velikemu stra- hu ostala hladno mirna. Prepri- čala se je, da ne more več dalje bežati. Tudi neznanec se je ustavil. Vedela je, da se ji bo sekundo pozneje spet približal, počasi in oprezno. Poskušala je odmakniti oči in misli od sence, ki je visela nad peronom. Z besom se je ozrla na tračni- ce, ki so se odmikale v nejasno neskončnost. Prav nikjer ni bilo mežikaj očih luči vlaka, ki bi se približeval. Ustavila se je kot okamenela. Bilo jo je strah, da bi se preveč približala robu. Za- slišala je sikajoč zvok na tretjem tiru. Neznanec se ji je, kot je pričakovala, spet bližal, s čudno ukrivljeno glavo, kot da bi na- peto poslušal. Podoben je bil pla- zeči se zverini, ki se potihoma bliža svoji žrtvi. Samo še deset čevljev ju }e ločilo. Stopil je naprej, še enkrat. Zakričala bom, je pomislila. Na ustih ji je ostal le šepet, tako šibak, da ga je sama komaj slišala. »Jim ... Oh, prosim te, Jim...« Jim je bil več kot pet milj da- leč v trdni, topli hiši iz svetlih opek, ob trismerni cesti v pred- mestju. Trenutno ni bilo nobe- nega na svetu razen Marcie Allen in čudnega neananca. Nenadoma se je tujec ustavil kot prikovan, samo nekaj kora- kov, morda le nekaj palcev od- daljen od nje. Glavo je obrnil proč in poslušal. Zaslišal je od- daljen ropot vlaka, ki je peljal na postajo. Vlak se je ustavil daleč proč od mesta, kjer je stala Marcia. Prisiljena je bila teči nazaj proti čakajočemu neznancu, da bi vstopila v prvi vagon. Dokler ni šla mimo, se mož ni premaknil. Potem je zaslišala, skoraj čutila za seboj, da tudi on teče. Ne- pričakovano se je obrnila, ko je pritekla do prvih odprtih vrat. Neznanec je skoraj izgubil rav- notežje. Imela je občutek da bo [ padel proti njej. Zagrabil jo je 7.a roke, kot da bi jo hotel po- tegniti iz vagona. Toda naglo se I mu je iztrgala iz prijema. Spet jo je prevzela groza. Bila sta edina potnika v vagonu. Kljub temu, da se je vlak močno majal, je tekla proti naslednje- mu vagoinu. Na vratih se je ne- rodno spotaknila in omahnila v roke vlakovodji. »Kaj je z vami, gospa?« je vprašal. »Tisti človek!« je lovila sapo. »Hotel me je zgrabiti!« Vlakovodja jo. je prijazno iz- pustil iz rok. Sklonil se je, da bi pogledal v voz. »Ne gospa,« j rekel. »Tega moža poznam. Prav nič vam ni hotel.« ' »Pravim vam, da je hotel! Vse bliže in bliže se mi je bližal že na postaji, vo pa je vlak pripe- ljal, mi je hotel preprečiti vstop.« »Ne, gospa. To je Tom. Skoraj vedno se pelje s tem vlakom. Na cesti pred postajo ima kiosk s časopisi. Slep je skoraj, Po cesti še kar dobro hodi, težko pa naj- de vrata do metroja Gleda z ušesi, kot kakšen star pes. Kadar le more, se približa ko- mu, ki vstopa na vlak, ga poslu- ša in mu sledi.« Marcia se je vrnila v vagon, kjer je neznanec tiho sedel pri vratih. Roko je vtaknila v žep in do- taknila se je dveh predmetov. Dobro ju je poznala, ne da bi ju pogledala. Prva stvar je bila vo- zovnica za mesto v Connecticutu, kjer jo je čakal mož. Druga pa je bil vozni red. Vedela je, da iz Grand Centrala odpelje vlak z mlekom okrog petih. Približno v eni uri bo lahko doma. Podzemeljska železnica je v velikem loku zavijala v Grand Central. Marcia se je dvignila in omahljivo krenila proti tujcu, ki je tiho sedel v navidezni tišini. Mehko mu je položila roko na ramo. »Hvala,« je rekla. »Naj- lepša hvala.« Neznanec ,jo je osuplo pogle- dal z motnimi očmi, ki so komaj kaj videle. »Za kaj, gospa? Ali vas poznam, gospa? Ne vidim zelo dobro.« »Ne poznate me,« mu je re- kla. »Tudi ne morete razumetL Pa kljub temu najlepša hvala.« »Zakaj? Kaj sem storil, go- spa?« Vrata so se odprla. Marcia je odgovorila. Govori- la je tako tiho, da niti sama ni slišala besed: »Hvala vam, da ste me naučili, kaj pomeni biti sam.« Stran 2 »TEDNIK« — petek, 29. oktobra 1965 Stran 5 Jeruzalem v znamenju trgatve PRED KRATKIM JE PRIČELA S TRGATVIJO KMETIJSKA ZADRUGA 0RM02. PREDVIDEVAJO, DA BO TRGATEV KON- ČANA V PRIČETKU NOVEMBRA. V GORICAH JE DNEVNO PRIBLIŽNO 700 BERAČEV. BRENTARJI IN PRESARJI IMAJO POLNE ROKE DELA. DNEVNO NABEREJO GROZDJA ZA 12 VAGONOV MOSTA. KAJ PRAVI O LETOŠNJI TRGATVI RE- FERENT ZA VINOGRADNIŠTVO PRI KZ »KOMBINAT JERUZA- LEM« ORMOŽ, TONE ZAFOSNIK? GROZDJE STISKAJO V 30 STISKALNICAH. Letošnja sončna jesen je omo- gočila, da bodo vinogradniki lahko pravočasno pospravili pri- delek. Pri Kmetijski zadrugi Or- mož trgatev teče nemoteno in enoletno delo, ki ga vinogradni- ki opravijo s trgatvijo, gre h koncu. Brentarji, ki marljivo be- ležijo odnešene brente na rova- šu, odnašajo grozdje na stiskal- nice, v posode, ki so na vozu aH na traktorski prikolici. Trganje grozdja po sortah je zahtevno opravilo. Na vseh obratih Kme- tijske zadruge Ormož je trgatev in brači so dobro razpoloženi. Marljive roke pridno segajo po grozdju. Tu in tam se sliši vesela pesem, nekateri brači pa se ša- lijo in se veselijo. V vinogradih zadruge je dnevno 450 stalnih in približno 250 priložnostnih trga- čev. Trgajo na Temnarju, na Ko- gu, na Vinskem vrhu, v Ivanj- kovcih in v Jeruzalemu. Grozdje stiskajo v 30 stiskalnicah in to delo opravljajo izkušeni vino- gradniški delavci. Po mnenju referenta za vino- gradništvo inž. Antona Zafošnika je letošnja vinogradniška letina dobra, saj bo znašal povprečni pridelek mošta 75 hI po hektarju. Zaradi letošnjih nadpovprečnih padavin Je bila kvaliteta mošta zaskrbljujoča. Vlažna letina je povzročila, da je vegetacija v vinogradništvu zakasnela približ- no za tri tedne. To zakasnelost je pozneje nadomestilo sončno poletje in lepa jesen. Kmetijska zadruga Ormož je pri sortah ru- landec, beli burgundec, traminec in savinjon dosegla od 17 do 22% sladkorno stopnjo. Vinogradniki v Slovenskih go- ricah so kljub slabim vremen- skim prilikam zadovoljni z le- tošnjo vinsko letino in bodo nu- dili potrošnikom dovolj kako- vostnega vina. D. R. CENE TR2NE CENE POVRTNINE IN SADJA V PTUJSKI POSLOVAL- NICI POVRTNINE (PRI MAGDI) Cvetača kg 150 din, ohrovt 130 din, paradižnik 200 dim, pa- prika 240 din, paprika-parad. 300 din, peteršilj 300 din, solata (endivija) 150 din, zelje (sveže) 66 din, zelje (rdeče) 130 din, ze- lena 130 din, paradižnikova me- zga 5 kg 5405 din, česen 350 din, čebula Ila 120 din, krompir 90 din, korenček 200 dim, pesa rdeča 130 din, paprika vložena 334 din, kumare vložene 467 din, koruza 110 din, pšenica 120 din, proso 170 din, fižol (tetovec) 230 din, fižol (prepeličar) 230 din, fižol (enobarvni) 230 din, zelje (kislo) 114 dim, Radenska 86 din, slatina Donat 90 din, grozdje 250 din, jabolka (jonatan) za ozimnico 220 din, hruške 250 din, jabolka Ia 230 din, jabolka Ila 250 din, slive (suhe) 390 din, ječmenova kaša 180 din, ajdova kaša 420 din, prosena kaša 335 din, buč- no olje 690 din, banane 490 din, limone 420 din, rozine 750 din, paradižnikove tube 187 din, Rad- gonski biser 1 1 830 din, Kapelj- ski biser 1 1 586 din, vino rdeče 1 1 445 din, vino belo 1 1 440 din, vino rdeče 2 1 608 din, vino belo 21 1040 din, jajca (iz hladilnika) 50 din, med 420 din, sir 1700 dlo, vrečke (papir) 330 din. Rudolf Golob si je preveč dovolil Pred sodnikom za prekrške se bo moral zagovarjati Rudolf Go- lob iz Dornave 104; star 23 let, ki je U. oktobra 1965 v Moš- kanjcih v gostilni letovišča grad Bori nadlegoval zaposleno usluž- benko in goste in je imel na- men podjetje tudi gospodarsko oškodovati, kar mu je bilo pre- prečeno. To je Goloba tako raz- jezilo, da je fizično napadel na- takarico in so jo morali gostje braniti pred njegovo brutalnost- jo. Pozneje se je nedostojno ob- našal tudi napram službujočim organom milice. Ni se hotel na poziv legitimirati, čeprav je imel pri sebi osebno izkaznico, poleg tega Je zmerjal organe milice. Končno se je pokoril in se legitimiral in se za vse po- četje izgovarjal, da je bil tako vinjen, da se ni zavedal, kaj po- čenja. Kljub temu, da k sreči ni več mnogo primerov takega početja mlajših ljudi, je Golobov primer toliko bolj vreden obsodbe in javne kritike, ker je počenjal to v ponedeljek napram treznim ljudem, ki prav gotovo niso bili razpoloženi gledati njegovega brutalnega i, pohištvenega in zavesnega 58% in preprog 95 %k— ali ne vidimo, kako umetna preja iz- podriva naravno prejo? Vendar- le pa bo še obstajala koeksisten- ca, kajti kar se tiče kvalitete in okusa vendarle prevladuje na- ravna preja. Toda res pa je, da sta bombaž in volna dobila hu- dega in nevarnega tekmeca — razmnožitev človeštva pa mu pri tem pomaga; poleg tega pa se industrija umetne preje in tka- nin izboljšuje dan za dnem, išče novih potov, pridobiva nove vr- ste, stremi, da ustreže okusu konsumenta in ima za cilj: dosti, dobro, lepo in poceni. Po Ingrid Hofer — JK. PTUJSKI ŠOFERJI SO KEGLJALI V GRADCU V ptujski podružnici Združe- nja šoferjev in avtomehanikov že vrsto let deluje kegljaška sekcija — klub »Šofer«. Ta klub je izvedel 23. oktobra 1965 že tretje mednarodno sre- čanje s kegljači »AVL« tehnič- no strojnega instituta v Grazu. Spomladi so tekmovali Avstrij- ci v Ptuju. Zal je bilo o tem srečanju zelo malo napisanega. Sedaj se dogovarjajo, da bi po- vratno srečanje organizirali še letos, ali vsaj v naslednjem letu. Tekmovali smo v soboto, 23. oktobra 1965, na kegljišču Volf-Alt, Triestestrasse. Keglji- šče je avtomatizirano. Vse delo postavljačev je elektronsko ure- jeno, tako da lahko sodnik iz armaturne plošče dirigira po- stavljanje kegljev. Tekmovanje se je začelo malo čez deseto uro. Tekmovali so na 4 stezah. Kegljišče ima namreč 5 stez. V tekmovanje so se zagrizli ptujski kO't graški tekmovalci. Naši z željo, da bi z minimalnim rezultatom izgubili, Avstrijci pa z željo, da bi na svojem keglji- šču zmagali in se revanžirali za spomladanski poraz v Ptuju. Ta- ko je bila tekm& res zanimiva Ln se je proti koncu nabralo precej aledalcev, ki so z velikim zani- manjem pričakovali rezultat. Končno so bile proti 13. uri po- slane zadnje krogle proti belim, na vrveh visečim kegljem in je bil znan rezultat: 196 kegljev v korist Ptujčanov. Po tekmovanju so se odpeljali tekmovalci še na centralno po- kopališče, kjer so obiskali med- narodni spomenih nacističnim žrtvam in spomenik našega ro- jaka nekdanjega tovarnarja ko- les, motorjev in avtomobilov Pucha, ki je pokopan na graškem pokopališču. L. P. Razpisna komisija pri osnovni šoli »Franca Belšaka« v Gorišni- ci razpisuje prosto mesto ŠOLSKEGA SNA2ILCA oziroma SNAŽILKE. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe s 1. novembrom 1965. Stanovanja šola nima.