o GLASILO OBČINE KIDRIČEVO
pohištvo-
vfCTOR
VICTOR d.o.o. Strniščc 6, 2325 Kidričevo, Slovenija Tel./Fax.: ++386(0)62/796-360 GSM: 041/716-263, e-mail:Victor-d.o.o.@usa.net, ŽR: 52400-601-45431
-projektiranje notranje opreme
-obnova gradov, cerkva in izdelovanje unikatnih mizarskih izdelkov
-oprema poslovnih in stanovanjskih prostorov
-gradbeni inženiring
Zmeraj obstajajo rešitve in mi jih najdemo!
tne
It ^

•	Uvodnik "Praznujmo skupaj"
•	Delo občinskega sveta
•	Odbor za infrastrukturo
•	Odbor za varstvo okolja in požarno varnost
•	Odbor za gospodarstvo
•	Nadzorni odbor
•	Odbor za družbene dejavnosti
•	Odbor za kmetijstvo
•	OŠ Cirkovce
•	Predšolska dejavnost
•	OŠ Kidričevo
•	7. maj
•	Prvo srečanje oldtimerjev
•	L D Cirkovce
•	Tamburaši
•	Turizem
•	Komisija za šport in rekreacijo
•	Plan prireditev
Izdajatelj glasila poziva vse zainteresirane posameznike, društva in podjetja, da sodelujete s svojimi prispevki in reklamami ter nam s tem pomagate oblikovati naše in vaše glasilo. Prispevke pošljite na naslov :
OBČINA KIDRIČEVO Ul. Borisa Kraigherja 25 2325 Kidričevo, p.p. 38, s pripisom “ 7A GLASILO”.
Izdajatelj: OBČINA KIDRIČEVO.
Sodelavci: Odbor za informiranje občine Kidričevo in ostali avtorji prispevkov.
Oblikovanje in tehnično urejanje:
Agromedia s.p., Prepolje Izdano v nakladi 2300 izvodov.
Glasilo je brezplačno. Ponatis prepovedan.
Po mnenju Urada vlade za informiranje se za glasilo plačuje 5% prometni davek.
AKTUALNO
Spoštovani!
Pred vami je po dolgem času zopet izvod Ravnega polja, glasila Občine Kidričevo.
Na prvi pogled boste rekli, da je vse po starem.
Uvodnik župana, poročila odborov, reportaže, nekaj kulture... Pa temu le ni tako. Za nami je volilna kampanja, za nekatere uspešna, za nekatere manj uspešna, za nami so volitve in šest mesecev dela nanovo izvoljenega občinskega sveta in župana, ki mu po novem zakonu tudi predseduje.
Za nami je tudi dolgo in na čase mučno medstrankarsko usklajevanje in prepričevanje najbolj trmastih, da je revolucije že zdavnaj konec in da je prišel čas, ko je potrebno pljuniti v roke, vzeti zaupan mandat resno in se lotiti danih nalog. Ugotavljamo, da je velika večina tistih, ki jim je ljudstvo na volitvah zaupalo, spoznalo, da se iger velike politike v naši mali občini pač ne splača igrati, saj jim je obljubljenega kruha iz naše presvetle prestolnice povsem dovolj. Zdaj nam pravijo 'velika koalicija', za nekatere olajšanje, da so se občinski strankarski veljaki končno dogovorili, za nekatere, ki so na vašo in našo srečo v manjšini, pa breme, ki si ga nikakor ne morejo naložiti na svoja ramena in v svoji nemoči pošiljajo pisma na vse konce, tudi v prestolnico. Pravijo, da je rezultat 15:2, drugače povedano in bolj razumljivo to pomeni, da je večina odločitev in sklepov v občinskem svetu sprejetih z absolutno večino.
Misliti, da to ni demokratično, in o tem javno pisati je povsem legitimna zadeva, ki ji ni moč ugovarjati, saj stara ljudska modrost pravi, da vsaka muha svoj kupček najde. Lahko pa rečemo, da takšno početje ni modro in ne pomeni udejanjanje večinsko sprejete parole skupaj nekaj več. Da je temu tako, nam potrjuje novi rezultat, ki je trenutno 16:1, drugače povedano - občinski svet, njegovi odbori in drugi organi delujejo usklajeno, modro in v prepričanju, da je možno le skupaj storiti več.
Tistim, ki mislijo, da temu ni tako, še nadalje prepuščamo organizacije različnih druženj, ki jim oni pravijo okrogle mize in katerih namen je več ali manj jasen. Bodo že spoznali, da vsak stolček, kakor pravi Fredi, vsaki riti ne prinese zlate žile. Fredi tudi pravi, ni vsak; ki se nikamor ne premakne, človek na mestu. Pa brez zamere in lepo pozdravljeni.
Vaš Vlado Forbici
fzoTjc - Uvodnik župana
Praznujmo skupaj
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Spet je napočil predpraznični čas in v občini Kidričevo smo ponovno pripravili ter izdali naš lokalni časopis. Zelja in upanje sta premagala strah pred pisanjem ter omogočila njegov izid še pred praznikom občine Kidričevo in pred dnevom državnosti, ki ju praznujemo isti dan. To je 25. junija, na dan, ko se je pred osmimi leti rodila naša nova država, po kateri smo Slovenci hrepeneli že stoletja.
Spoštovani občani! V imenu Občine Kidričevo Vam izrekam iskrene čestitke za občinski praznik in za dan državnosti. Zelje po ustvarjalnem sodelovanju so še toliko večje ob spoznanju, da se približujemo novemu tisočletju, pričakujemo napredek, nova spoznanja v medsebojnih odnosih-tudi v lokalni skupnosti, kakršna je naša občina.
Vendar zopet hitimo naprej. Smo že na prelomu stoletja, ko imamo svojo državo le kratek čas. Z vso hitrostjo drvimo v novo, veliko evropsko državo. V preteklosti smo večkrat razmišljali, da bi Slovenija lahko postala to, kar je po svoji naravi: hram lepote in duha. Takšna razmišljanja se vedno bolj porajajo ob naših lokalnih pogledih in spoznanjih pri razreševanju vsakodnevnih nalog za preživetje človeka vrednega življenja.
Prav je tako, da se zavedamo svojega poslanska, svojega mandata za skupno reševanje lokalnih nalog in problemov, ki nam jih narekuje naše skupno življenje. Danes ne sme biti prostora za malodušje in strah pred morebitnimi nasprotniki, ki bi želeli zavrteti kolo časa nazaj. Zelje po napredku se ne morejo uresničiti samo s političnim delom, ampak so zato potrebna denarna sredstva.
V letošnje leto smo zakorakali z novim Zakonom o financiranju občin, kar je odločilnega pomena za realizacijo naših načrtov (sam ne bom
predstavljal posameznih programov dela po področjih, ker smo se dogovorili, da bodo to storili predsedniki stalnih odborov pri občinskem svetu).
Novi Zakon o financiranju občin nam je prinesel tudi novi način izračunavanja sredstev, ki nam pripadajo za naše delovanje, za pokrivanje javne porabe (otroško varstvo, osnovnošolsko izobraževanje, zdravstvo, sociala, kultura, šport itd.), za investicijska vzdrževanja komunalne infrastrukture in za investicije. V preteklem obdobju smo ugotavljali višino sredstev za posamezno področje na osnovi predpisanih meril. Po sedanjem zakonu pa zagotavljamo višino pripadajočih sredstev na osnovi matematične formule. V tem primeru govorimo o izračunu primerne porabe za občino. Zaenkrat nam novi način izračunavanja ni prinesel posebnih sprememb pri višini sredstev v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Prav tako nismo deležni spremembe razmerja pri sovlaganjih s strani države za investicije. Izračun na osnovi dohodnine nam prinese že prej uveljavljeno razmerje 50 % : 50 %.
Pred praznovanjem naj povem, da smo s skupnim delom pripeljali določene projekte že do zaključnih del. Veliko smo vložili v izgradnjo prizidka in nadzidavo pri Osnovni šoli v Kidričevem, obnovili smo večnamensko dvorano v Lovrencu ter izgradili prve metre kanalizacije v Njivercah. Takšnih pridobitev se lahko veselijo že najmlajši, zaradi novih učilnic in tudi tisti v drugi pomladi, zaradi rekreacije v prenovljeni dvorani.
Naj izkoristim priložnost in se zahvalim vsem, ki ste sodelovali pri kreiranju prireditev, ki ste opravili mnogo prostovoljnih ur zato, da so se projekti realizirali. Hvala vam. Že kaj več je bilo narejenega v zadnjem obdobju, zato se želim vsem skupaj zahvaliti za dobro sodelovanje in vas vabim na skupno praznovanje občinskega praznika ter na razne prireditve, ki jih organizirajo naša društva in ustanove. Tudi njim iskrena hvala za prispevek pri praznovanju občinskega praznika. Zahvala tudi vsem, ki se ta trenutek razdajate za ta časopis, da bo lahko zagledal luč sveta in prišel na vaše domove. Saj smo sklenili, da ga bomo napisali sami in prav je tako. Pišimo o našem delu, življenju, o vsem, samo o politiki ne. Politika je kakor električna napetost, ko se ji preveč približaš, te strese ali pa pokonča.
Spoštovani občani! Se enkrat vse lepo za praznike, pa ostanimo samo ljudje.
Vaš župan Alojz Šprah
fuslfe
Delo občinskega sveta
Dragi bralci!
V novi rubriki našega glasila vam bomo danes in v bodoče predstavili delo občinskega sveta.
Zaradi objektivnih težav pri izhajanju glasila (več kot pol leta ni izšlo) se je nabralo precej materiala oz. gradiva za prispevek. Zato bo ta daljši kot v bodoče, saj upamo in verjamemo, da bo glasilo redno izhajalo.
Pa si poglejmo, kako je statistično izgledalo delo svetnikov zadnjega pol leta: imeli smo 5 rednih sej, eno izredno in eno korespondenčno. Svetniki so delo vzeli zelo resno, kar je vidno pri udeležbi (prisotnosti) in po aktivnosti na sejah. Razen sej pa se je veliko dogajalo tudi na svetniških skupinah (okoli deset sestankov), kjer seje pripravljamo v smislu usklajevanja (posledično bolj pripravljene in tekoče seje). Prav tako so se aktivnosti pričele v petih odborih in vsaj v enajstih komisijah (njihovi prispevki so posebej prisotni v glasilu).
Povzetki sklepov po posameznih sejah:
•	11.12.1998 - 1. redna seja:
-	imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje,
-	potrditev volilnih rezultatov.
» 12.1.1999 - korenspondenčna seja:
-	razširitev gornje komisije.
•	9.2.1999 - 2. redna seja:
a)	potrditev poročila o opravljeni inventuri,
b)	obravnava osnutka o ustanovitvi skupne občinske uprave z ostalimi občinami, nekdanje ptujske in zadolžitev občinske uprave, da pripravi boljše ponudbe za izvrševanje zadev, ki jih sami ne moremo pokrivati,
c)	začetek javne obravnave pravilnika o prejemkih,
d)	potrditev župana kot člana v sosvet načelnika upravne enote,
e)	na predlog komisije dano soglasje k ukinitvi statusa javnega dobra v KO Leskovec,
f)	vprašanja in pobude:
-	ZL o šiviljstvu Schmidt,
-	razdelitev mest v odborih in komisijah,
-	pobuda g. Kopušarja za spremembo hitrosti smer Apače iz 50 na 70 km/h,
-	vprašanja odpadkov (olja in drugi posebni odpadki),
-	predlog g. Rajherja o evidentiranju in o pisni obliki pobud in vprašanj.
•	15.2. ? 999 - izredna seja
a)	predlogi komisije za zasedbo mest v odborih in komisijah in njihova potrditev, razen komisije za informiranje, ki še ni imela pravne utemeljitve,
b)	obravnava delovnega gradiva statuta občine in razpis zbiranja pripomb,
c)	pobude in vprašanja:
-	vprašanje g. Korošca o opremi za dvorano v Lovrencu in predlog povezave CATV (sklep o dvorani je bil sprejet),
-	pobuda ge. Pinterič o razsvetljavi na relaciji grad - Šikolska c.,
-	g. Valentan je predlagal izvedbo centralne kurjave v dvorani v Apačah.
•30.3.1999 - 3. redna seja:
a)	odlok zaključnega računa za leto 1998 podali v javno razpravo,
b)	odlok o proračunu za leto 1999 podali v javno razpravo,
c)	potrditev osnutka in priprava predloga statuta občine,
d)	potrditev osnutka in priprava predloga poslovnika občine,
e)	določitev objektov javnega pomena v občini:
-	predlog g. Forbicija, da se uprava zadolži za ureditev statusa športnega parka Strnišče,
-	o povprečni ceni stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in osnovni ceni le-teh,
f)	povrnitev stroškov volilne kampanje po zakonu,
g)	vprašanja in pobude:
-	zasaditev dreves, izvajalci za urejanje prostora,
-	avtobusni postaji v Kidričevem in Apačah,
-	čiščenje okolja ob dnevu Zemlje,
-	obveščanje na CATV, dokler ni glasila.
•26.4.1999 - 4. redna seja:
a)	sprejem odloka o zaključnem računu za leto 1998,
b)	sprejem odloka o proračunu za leto 1999,
c)	sprejem statuta (z amandmaji) občine,
d)	sprejem poslovnika občine,
e)	imenovanje komisije za informiranje,
f+g) predlog, da se ustanovi nova komisija za gospodarjenje s premoženjem in se umaknejo sklepi o imenovanju posameznih komisij za domove, pokopališča, dvorane, itd.,
h)	razširitev komisije za šport in rekreacijo,
i)	potrditev komisije za informiranje,
j)	vprašanja in pobude:
-	g. Forbici je predlagal čimprejšnjo izdajo glasila, posledično na gornjo točko,
-	vprašanje g. Holca glede povečanja stroškov male šole v vrtcu,
-	akontacija sejnin glede na to, da ni bilo še nobenega izplačila,
-	seznanitev o problematiki in pogovorih s TALUM - mom glede kopališča (g. Baštevc),
-	seznanitev o prodaji LES - a in o predelavi odpadkov (g. Feguš),
-	priprava in povabilo na praznovanje 1. maja (ZL) in postavitve majskih dreves.
•1.6.1999 - 5. redna seja:
a)	sklep o razširitvi vrtca,
b)	odlok o občinskih cestah,
c)	odlok o kategorizaciji občinskih cest,
d)	osnutek odloka o komunalni taksi in zagotavljanje preskrbe s pitno vodo,
e)	- zavrnjena premoženjska bilanca za skupno enoto Ptuj:
-	potrjena premoženjska bilanca za Občino Kidričevo,
f)	zaplet s sprejemom statuta in predlog za razpis naknadnega referenduma,
g)	potrditev predloga za podžupana (Zvonimir Holc),
h)	pozitivno mnenje g. Jurteli za ravnatelja OŠ Cirkovce,
i)	sprejet sklep o ustanovitvi odbora za gospodarjenje s premoženjem občine Kidričevo,
j)	problematika bazena (lastništvo, odprtje),
k)	vprašanja in pobude:
-	občinski praznik,
-	košnja javnih površin,
-	ciprese v Lovrencu,
-	sprememba o odloku za glasilo.
Upamo, da vas z naštevanjem sklepov nismo preveč utrudili. V prihodnji številki bomo gradivo bolj pregledno obdelali.
Podatke zbral podžupan Zvonimir Holc
Vzdrževati, kar imamo in skrbeti za razvoj
Odbor za gospodarsko infrastrukturo je tisto delovno telo Občinskega sveta občine Kidričevo, ki pokriva za občana najpomembnejša področja. Ukvarja se predvsem z zadevami, ki jih občani potrebujejo za standard svojega življenja, tako svojega doma, kakor okolja, v katerem živijo.
Odbor za gospodarsko infrastrukturo -tako kot drugi odbori pri Občinskem svetu občine Kidričevo - šteje pet članov. Pri imenovanju članov odbora je bilo, morda tudi po naključju, imenovanje takšno, da člani odbora teritorialno pokrivajo celotno področje občine Kidričevo. Člani odbora 'za gospodarsko infrastrukturo so: Janko Baštevc, Zg. Jablane 40 - predsednik, Zvonimir Holc, Kungota pri Ptuju 13 - nam. predsednika, Branko Valentan, Apače 206 - član, Jože Murko, Lovrenc na Dr. polju 129/a - član in Anton Orter, Čučkova ul. 5 Kidričevo.
Odbor za gospodarsko infrastrukturo je svojo sejo sklical že v začetku meseca marca in takoj pričel s pripravo finančnega in delovnega plana za leto 1999. Občinski svet Občine
Gradnja kanalizacije v Njivercah
Kidričevo je pri sprejetju proračuna za leto 1999 upošteval predloge odbora in v višini, ki je bila največja možna, dodelil sredstva za delovanje na področju gospodarske infrastrukture. Tej je v sedanjem popisu del dodeljeno tudi financiranje investicij v šolski prostor.
V proračunu občine Kidričevo za leto 1999 je za delovanje na področju odbora za gospodarsko infrastrukturo namenjenih
308,400.000,00 SIT.
Sredstva znotraj te mase
-cestna dejavnost -kanalizacija Njiverce -osnovna šola Kidričevo -vzdrževanje cest -dvorana Lovrenc na Dr.
so razdeljena tako:
41.000.	000.00 SIT,
39.000.	000.00 SIT, 115,000.000,00 SIT,
20.000.	000.00 SIT, polju
32.000.	000.00 SIT,
-vzdrževanje javnih površin -javna razsvetljava -osnovna šola Cirkovce -pluženje krajevnih cest -nakup stanovanj
13.000.	000.00 SIT,
18.000.	000.00 SIT,
8.000.	000.00 SIT,
3.000.	000.00 SIT,
5.000.	000.00 SIT,
-avtobusna postajališča
1.800.000.	00 SIT,
-investicijsko vzdrževanje
3.600.000.	00 SIT,
-sofinanciranje vodovodnega omrežja
3.000.	000.00 SIT,
-sofinanciranje električnega omrežja
1.000.	000.00 SIT,
-ureditveni načrt Njiverce
2.000.	000.00 SIT,
-športni objekti
3.000.	000.00 SIT.
Morda bo nekdo pomislil, da so to velika sredstva, vendar ko pogledamo, kaj vse je potrebno v občini Kidričevo vzdrževati in kako visoka sredstva so potrebna za zimsko službo, urejanje javnih površin in ostalo, ugotovimo, da je investicijskih sredstev bolj malo.
Odbor za gospodarsko infrastrukturo bo s svojimi programi poskušal sredstva pridobiti tudi drugod, predvsem od države. Le tako bomo lahko naredili več in s tem upravičili zaupanje občanov, ki nam je bilo dano za vodenje v občini Kidričevo.
Vsa tekoča dela s področja odbora se že izvajajo. Za večja dela in investicije je že bil dan razpis za zbiranje ponudb izvajalcev. Odbor je prepričan, da bodo izvajalci izbrani še pred poletnimi dopusti, tako da se bo lahko takoj pričelo s predvidenimi deli.
V jeseni bo Odbor za gospodarsko infrastrukturo pripravil tudi program dela za naslednja tri leta, ki ga bomo lahko skupaj s krajani obravnavali tudi na zborih. V pomoč odboru pa bodo tudi krajevni odbori po imenovanju.
Odbor si želi, da tudi občani kot posamezniki dajo svoje predloge in nasvete pri občinski upravi Občine Kidričevo. Proučili jih bomo in o njih razpravljali. Le ti nam bodo v pomoč pri pripravi planov za naslednja leta.
Janko Baštevc Predsednik odbora
Varstvo okolja in požarna varnost
Človek je z naravo in okoljem povezan kot njen sestavni del in je odvisen od pogojev, ki vladajo v naravi. Ves dosedanji razvoj ni ogrozil njegovega obstoja. Če hoče človek preživeti, mora svoj vpliv na okolje povečati, predvsem pa spremeniti sebe. Kriza življenjskega prostora ni posledica industrializacije in urbanizacije, temveč človekovega nekontroliranega razvoja, slabega načrtovanja in prevelike enostranske uporabe. V občini Kidričevo nimamo veliko naravnih potencialov in mineralnih surovin. Imamo pa gozd, vode in bogata kmetijska zemljišča, ki so bistvene sestavine življenjskega prostora. To so zelo pomembni elementi razvoja, zato mora med zaščito okolja in interesi pri njihovem izkoriščanju vladati harmonija. Odbor za varstvo okolja in požarno varnost je v svojem programu izpostavil naslednje smernice in področja dela:
1.	Zapreti oz. legalizirati vsa črna odlagališča odpadkov.
2.	Končati sanacijo opuščenih gramoznic, kjer bomo vključevali lovske in ribiške organizacije.
3.	Zagotoviti dosledno izvajanje odloka o gospodinjskem odvozu smeti.
4.	Pristopiti k izgradnji (poskusnega) reciklažnega dvorišča.
5.	V zvezi s projektom termične obdelave odpadkov, ki se pripravlja v Talumu, zahtevamo naslednje:
-preveriti vso dosedanjo dokumentacijo o tej problematiki,
-preveriti oz. se seznaniti z vso dosedanjo aktivnostjo občine na tem področju,
-se aktivno vključiti v aktualna dogajanja in spremljati vse aktivnosti,
-čimprej podati oceno verjetnosti graditve objekta v Kidričevem in v skladu s tem sprejeti stališča in jih dosledno izvajati,
-redno in objektivno obveščati javnost o naši aktivnosti oz. dogovorih in stališčih.
6.	Predlagamo razširitev akcije " Moja dežela, urejena in čista", ki naj pridobi širino v smislu "Olepšajmo svoj kraj".
7.	Predlagamo, da bi bilo smotrno pristopiti k projektu "gozdne učne poti" v sodelovanju z gozdarji.
8.	Začetek projekta zaščite gozda in nekaterih drevesnih vrst, ki so v našem okolju praktično avtohtone.
9.	Zaščita obstoječih in ustvarjanje novih biotopov v smislu obstoja in zaščite ptic in drugih živalskih vrst.
Področje požarne varnosti občine Kidričevo se ureja v skladu z veljavno zakonodajo. Na osnovi programov dela Gasilske zveze in programov dela PGD Odbor za varstvo okolja in požarno varnost izdela strategijo požarne varnosti občine Kidričevo.
Avtorja prispevka bi opozorila na nekaj konkretnih lokalnih problemov ogroženosti in varstva okolja. Osnovni problemi so trije: problematika voda, odlaganje komunalnih odpadkov ter siromašenje biološke raznovrstnosti.
Podtalnica je močno onesnažena zaradi kmetijske dejavnosti in divjih odlagališč odpadkov. V njej prevladujejo pesticidi in nitrati. V zraku so prisotne emisije žveplovega dioksida in dušikovega oksida. Glavni onesnaževalci so Tovarna Talum, izgoreta premog in kurilno olje ter promet.
Velik problem predstavlja onesnaževanje tal. Izvori onesnaževanja so industrija, kmetijske površine in odlaganje odpadnih snovi. Načini onesnaževanja imajo vzrok v odpadnih vodah, odlaganju odpadkov, emisijah prahu, plinov,
mineralnih gnojil in izluževanju škodljivih snovi s padavinskimi vodami.
Skupina škodljivih snovi se kaže v organskih topilih, kovinah, plinih, zaščitnih sredstvih in industrijskih kemikalijah. Konkretne škodljive snovi so krom, nikelj, kadmij, svinec, žveplov dioksid, nitrati in poliklorirani bifenili.
Kidričevo in okolica je tudi specifično okolje, ki je onesnaženo s polutanti iz bližnje preteklosti. Stopnja onesnaženosti je znatna, prevladujejo pa predvsem fluoridi.
Deli narave so sestavljena celota in med seboj tesno povezani. Med njimi je tudi človek, ki si prizadeva, da bi si naravo popolnoma podredil. Poiskati moramo primeren pristop k problematiki okolja, ugotoviti nevarnosti, posledice in vplive. Problemi okolja postajajo vse bolj problem obstoja. Seveda pa moramo pri vsem tem najprej videti človeka.
Odbor za varstvo okolja in požarno varnost občine Kidričevo deluje v naslednji sestavi:
predsednik - Vlado Forbici, Strnišče 6,
član - Janko Celofiga, Sp. Jablane 42 c, član - Slavko Feguš, Njiverce,
Proletarska 1,
član - Franc Planinšek, Pleterje 34, član - Franc Horvat, Pongrce.
Za odbor: Slavko Feguš Vlado Forbici
Gospodarstvo
Odbor v novi sestavi: Drago Koren, Viktor Cafuta, Božidar Kapušar, Zvonko Milošič, Vojteh Raj her se je sestal dne 1 2.03.1 999 in razpravljal o nalogah odbora za obdobje mandata štirih let.
Odločili smo se, da bo poudarek predvsem na malem gospodarstvu, razvoju, odpiranju novih delovnih mest, na ustvarjanju in kakovosti storitev. Odbor je županu občine Kidričevo predlagal, da v proračunu za leto 1 999 zagotovi 1 2,000.000,00 SIT, kar je bilo po pogajanjih tudi doseženo. Člani odbora so potrdili planirana sredstva. Odbor se je ponovno sestal 07.04.1999 in razpravljal o porabi sredstev:
1 . Izobraževanje skupaj s promocijsko dejavnostjo v višini 1,500.000,00 SIT.
2.	Kreditiranje v višini 6,000.000,00 SIT.
3.	Priprava razvojne konference v višini
500.000.	00 SIT.
4.	Izdelava študije razvojnih projektov v višini 3,000.000,00 SIT.
5.	Ustanovitev turističnega društva v višini
1.000.	000.00 SIT.
Odbor je računovodstvu občine predlagal, da izbere najboljšega ponudnika za dodelitev kreditov.
Izbrana je bila N KB Maribor, kot dober partner in ponudnik.
Predsednik odbora za gospodarstvo
Drago Koren
NATEČAJ ZA DODELITEV SREDSTEV ZA RAZVOJ OBČINE KIDRIČEVO
OBČINA KIDRIČEVO
Nova Kreditna banka Maribor, d.d., Podružnica Ptuj in Občina Kidričevo na podlagi 4. člena PRAVILNIKA O POGOJIH, NAČINU IN KRITERIJIH ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV, NAMENJENIH,ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA GOSPODARSTVA OBČINE KIDRIČEVO (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 29/95	)
razpisujeta:
NATEČAJ ZA DODELITEV SREDSTEV ZA RAZVOJ OBČINE KIDRIČEVO V VIŠINI
24.000.000.00 TOLARJEV. SREDSTVA ZA RAZVOJ BODO DODELJENA KOT KREDITI Z ROKOM ODPLAČILA DO 5 LET PO TEMELJNI IN 2,9,	% REALNI LETNI
OBRESTNI MERI.
Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci:
I .Gospodarske družbe do 50 zaposlenimi.
2.	Samostojni podjetniki.
3.	Občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo odločbe za opravljanje dejavnosti (samostojni podjetnik) oziroma na pristojnem registrskem sodišču vložili predlog za vpis gospodarske službe v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obrtne
obratovalnice oziroma gospodarske družbe Sedež prosilca in kraj investicije mora biti na območju občine Kidričevo.
Prednost pri dodelitvi sredstev za razvoj imajo posamezni projekti in razvojni program i, ki zagotavljajo:
*	spremembo gospodarske strukture v občini Kidričevo s poudarkom na višjih oblikah dejavnosti in ustvarjanju ekonomsko stabilnih gospodarskih enot,
*	povečanje produktivnega zaposlovanja in samozaposlovanja s pospeševanjem uvajanja sodobnih tehnologij,
*	energetsko varčne in okolju prijaznejše dejavnosti,
*	obl i kovanje in utrjevanje identitete občine Kidričevo,
*	udeležbo domačih ali tujih sovlagateljev,
*	prodajo na tuja tržišča.
Višina posojila ne sme presegati 50 % predračunske vrednosti investicije.
Prosilci vložijo prošnjo s potrebno dokumentacijo v dveh izvodih v 30 dneh od dneva objave natečaja na občinski upravi Občine Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25 , Kidričevo.
Prošnji za posojilo, ki mora vsebovati: ime, priimek oz. firmo, naslov obratovalnice oz. družbe, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila, priložite še naslednjo dokumentacijo:
a)	investicijski program po metodologiji Ljubljanske banke za manjše projekte,
b)	za naložbo s predračunsko vrednostjo do
100,000.00 DEM v tolarski protivrednosti prosilec predloži le poslovni načrt, ki vsebuje zlasti:
*	osnovne podatke o investitorju,
*	opis programa z vidika tržnih možnosti (input, output), tehnologije, inovacij, kadrov, varstva okolja in porabe energije,
*	vire financiranja,
*	predvidene rezultate programa,
c)	potrdilo o priglasitvi pri RUJP oz. sklep o vpisu družbe v sodni register (priglasitveni listi z vsemi prilogami) in dovoljenje upravne enote za opravljanje dejavnosti oz. potrdilo, da je bila pristojnemu upravnemu organu vložena zahteva za izdajo dovoljenja za obratovanje oz. na pristojnem registrskem sodišču vložena priglasitev za vpis družbe v sodni register,
d)	potrdilo o plačanih obveznostih državi,
e)	dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca, ki je za samostojnega podjetnika davčna napoved za leto 1998, in podatke o poslovanju v letu
1999 (obrazec), za gospodarske družbe pa zaključni račun za leto 1998 (bilanca stanja in bilanca uspeha) ter podatki o poslovanju v letu 1999,
f)	dokazila glede na namen posojila: pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, če je prosilec lastnik, zemljiško knjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del; pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, če je prosilec najemnik, soglasje lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli opravljanje nameravan i h del in gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del na ime lastnika oz. upravljalca in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila.
g)	predlog zavarovanja posojila.
Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje bomo zavrnili.
Navodila in informacije dobijo prosilci na občinski upravi Občine Kidričevo.
Štev. 062-03-22/99 Dne 10. 6. 1999
Župan občine Kidričevo Alojz Šprah
Nadzorni odbor
Novo izvoljeni nadzorni odbor je bil predlagan s strani političnih strank, njegovo imenovanje pa je opravil občinski svet.
Šteje pet članov:
Marijana Vesenjak, predsednica,
člani: Marija Lampič, Ivan Mazera, Andreja Goričan in Vladimir Korošec.
Do sedaj smo imeli tri redne seje. Na njih smo se seznanili z nalogami in dolžnostmi ter sprejeli plan dela in poslovnik, v katerem smo podrobneje zapisali način našega dela. V tem času je bil sprejet ZR za leto 1998. Nanj nismo imeli konkretnih pripomb, saj je bilo to delo v pristojnosti prejšnjega mandata. Zadali smo si pa spremljanje tekočega poslovanja, udeleževamje rednih sej Občinskega sveta in analiziranje pripomb posameznih političnih strank ter podajanje ugotovitev v pismeni obliki.
Naš cilj je, da se varčno gospodari in se sredstva javne porabe zakonito uporabljajo. Na zadnji seji so bili sprejeti določeni sklepi v zvezi s prekoračitvijo sredstev po predračunski vrednosti prizidka pri OŠ Kidričevo.
Prav tako smo sprejeli sklepe v zvezi z nerešenimi terjatvami. Nanašajo se na župana in Občinski svet, da zberejo najugodnejšo varianto za odprtje letnega kopališča.
Odbor za družbene dejavnosti
Občinski svet je na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja stanovi I svoja delovna telesa. Med temi je tudi odbor za družbene dejavnosti. Sestavljen je iz petih članov, od katerih smo trije člani občinskega sveta, dva pa sta zunanja člana.
Naloge odbora so predvsem, da obravnava in daje mnenje v zvezi vzgojno-izobraževalno in vzgojno-varstveno dejavnostjo, športom, rekreacijo, zdravstvom in socialnim varstvom.
V tem mandatu se bomo v odboru največ ukvarjali s šolstvom in otroškim varstvom. Prednost bo seveda imela priprava osnovnih šol na devetletko.
Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da so dela osnovni šoli Kidričevo v zaključni fazi oz. so se v glavnem končala. Zato je šola v Kidričevem in njena podružnica v Lovrencu že sedaj pripravljena na devetletko.
Za osnovno šolo Cirkovce je v pripravi projektna dokumentacija. Ta investicija bo zahtevnejša, zato se bo izvajala v treh fazah, v razdobju treh let.
Na področju otroškega varstva nas v naslednjih letih prav tako čaka večja investicija pri obnovi in razširitvi zmogljivosti naših vrtcev.
Zapostavljene pa tudi ne smejo biti naloge
odbora pri kulturi, športu, zdravstvu in socialnem varstvu. Proračunska sredstva, ki so namenjena tem področjem, bomo tako tudi razdelili in s tem prispevali naš delež za uresničevanje zaželjenih ciljev.
Predsednik odbora Alojzij Korošec
Obvestilo o koriščenju podpor in regresov občine Kidričevo na področju kmetijstva in gozdarstva
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo občine Kidričevo se je odločil, da bo pospešil razvoj živinoreje, prašičereje ter da bo regresiral obrestno mero za kredite.
Sofinancirali bomo umetno osemenjevanje govedi v višini 2.000,00 SIT, in sicer samo za prvo osemenjevanje, ne glede na pasmo živali. Stroške številčenja živali bo od zdaj naprej v celoti pokrila občina, tako da rejec ne bo plačal nič. Sofinancirali bomo preventivno cepljenje plemenskih svinj v višini 50 %, glede na dogovor z veterinarsko bolnico Kriza. Cepljene naj bodo vse plemenske svinje, ne glede na to, ali je lastnik član društva prašičerejcev ali ne. Edini pogoj, ki ga mora izpolnjevati je, da je občan občine Kidričevo. Sofinanciranje se bo začelo 1.7.1999, v ta namen bomo spremenili pravilnik.
Sofinancirali bomo tudi zavarovalno premijo za naše posevke. Zaradi varnosti bi bilo potrebno zavarovati glavne poljedelske kulture pri nas. To so pšenica, koruza in sladkorna pesa. Vsakemu kmetovaalcu, ki bo želel svoje pridelke zavarovati, nudimo ugodnejše premije preko Zavarovalnice Maribor. Za vsako sklenjeno polico bo občina Kidričevo (preko odbora za kmetijstvo in gozdarstvo) sofinancirala 50 %. Vsak občan mora sam poklicati zastopnika, da sklene polico. Sofinancirali bomo manjše agromelioracije in komasacije. Pogovor je tekel tudi glede ceste/mostu čez Polskavo v vasi Pleterje. Sredstva smo odobrili, iščemo le še izvajalca za delo.
Sofinancirali bomo tudi obrestne mere za kredite za kmetijstvo (obnova hlevov, nakup strojev), da bi kmetje dobili čim ugodnejši kredit, ki bi ga kmetijska proizvodnja bila sposobna pokriti.
Sofinanciramo programe CRPOV. Zadolženi bi bili, da uredijo projekte znotraj podeželja. Želimo
čimveč poučnih in dobrih projektov, ki bi koristili našim občanom.
Sofinancirali	bomo	vse
izobraževalne programe povezane s kmetijstvom. Tu mislim na našo mladino in Društvo podeželskih žena in deklet občine Kidričevo.
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo se je zavzel, da se uredijo vse poljske poti, tako da bi bile primerne v času spravila poljščin. Zato se predstavniki vasi obrnite na g. Igorja Primožiča, ki je zadolžen za izvedbo projekta.
To je grob oris naših zadolžitev in projektov, za katere upamo, da bodo čimbolj uspešno delovali in Vam pomagali.
Člani odbora za kmetijstvo: Milan Unuk -predsednik; lože Peršuh, Župečja vas; Janez Zafošnik , Lovrenc; Anton Gojkovič , Starošince; Anton Babšek , Šikole
Predsednik odbora za kmetijstvo in gozdarstvo Milan Unuk
Osnovna šola Cirkovce
Ker je konec šolskega leta že pred vrati, smo se na OŠ Cirkovce ozrli nekoliko nazaj in pretehtali naše delo in dosežene rezultate v tem šolskem letu.
Veliko naših učencev je sodelovalo na najrazličnejših šolskih, regijskih in državnih
Otroška folklorna skupina OŠ Cirkovce
tekmovanjih, kjer so dosegali lepe uspehe in s tem pod vodstvom svojih mentorjev dostojno zastopali našo šolo tudi na nivoju republike. Prav gotovo je na tem mestu potrebno omeniti Gorana Beraniča, ki je osvojil zlato Cankarjevo priznanje.
Na šoli zelo cenimo ljudsko izročilo, saj že nekaj let neprekinjeno deluje otroška folklorna skupina pod vodstvom Marije Jurtela; s harmoniko jih spremlja Ivan Kojc. Skupina se je predstavila na številnih nastopih doma in v tujini. V letošnjem šolskem letu skupino sestavlja 22 plesalcev. Skupaj plešejo že tri leta in iz leta v leto dosegajo lepše rezultate. Udeležili so se območnega srečanja na Destrniku in bili izbrani na medobmočno srečanje v Veržej, kasneje pa še na državno revijo otroških folklornih skupin, ki je bila v Horjulu.
Vsako leto sodelujejo tudi na pastirskih igrah na binkoštno nedeljo v Cirkovcah, saj poleg plesov skupina ohranja tudi ljudske igre, med katerimi je največ pastirskih. Učenci petega razreda so ugotovili, da je že mnogo teh iger pozabljenih, saj sta jih zamenjala računalnik in televizija. Zato so se odločili, da z raziskovalno nalogo podrobneje spoznajo te prijetne igre naših dedkov in babic. Z nalogo Pastirske igre pod mentorstvom Marije jurtela in Stanke Ivančič so na Ptuju dosegli zlato priznanje.
Da pa želimo našo preteklost bliže spoznati so dokazali tudi učenci sedmega razreda, ki so pod
mentorstvom Metke Kodrič izdelali raziskovalno nalogo En kovač konja kuje. S to nalogo so spoznali kovaško obrt in življenje celotne kovačeve družine. Zanjo so na republiškem srečanju zgodovinskih krožkov dosegli zlato priznanje, na Ptuju pa. srebrno.
Seveda ob tem ne smemo mimo pevskega zbora in njegovih ljudskih in nekoliko modernejših pesmi, saj se je tudi ta povzpel na medobmočno srečanje v Lenart. Tam je dostojno zastopal našo regijo.
Učenci so si pri rednem pouku, pri različnih izvenšolskih aktivnostih in šoli v naravi nabrali najrazličnejša uporabna znanja za življenje. Izvedli smo strnjene naravoslovne aktivnosti za učence 7. razredov, saj si mnogi učenci že med šolskim letom želijo pridobiti več praktičnih izkušenj in znanj iz naravoslovnih in drugih predmetov. Letos so teden naravoslovnih aktivnosti preživeli na Koroškem v domu Ajda v vasi Libeliče.
V tem sklopu vsekakor ne smemo zanemariti obeh šol v naravi. Učenci 4. razreda so poletno šolo v naravi preživeli v Simonovem zalivu, medtem ko so se petošolci v decembru na Rogli učili prvih osnov smučanja.
Ivanka Korez
KOLO
Mačke imajo življenj milijon, kolesa skupaj tehtajo več ton.
50	tista v glavi,
z njimi mislimo le sami.
S kolesom vozimo se naokrog in energijo trošimo povsod. Kolovrat poganja kolo, ki se vrti,
a vseeno nikamor ne prihiti.
51	lahko mislite, koliko koles je na svetu,
če jih je že v moji glavi nešteto.
Sonja Pišek, 6. b OŠ Cirkovce
polje
Predšolska dejavnost
Kidričevo je delavsko naselje in potreba po predšolski vzgoji in varstvu je bolj intenzivna, kot v kakšnem majhnem mestu ali naselju.
Že pred 35-timi leti so v Kidričevem zgradili enega izmed prvih zgradb za izvajanje predšolske vzgoje, ki pa je žal zdaj že dotrajana in ne ustreza več normativom in standardom predšolske dejavnosti. Vrsto let je Vrtec Kidričevo deloval v sklopu VVZ Ptuj. Ob avtonomiji občin so se vrtci iz okoliških občin odcepili od Ptuja. 1.7.1998 smo prešli pod okrilje občine Kidričevo. Nekaj mesecev smo bili pod OŠ Kidričevo. Od oktobra 1998 pa smo že samostojni pod novim nazivom Vrtec Kidričevo.
Potrebno je bilo mnogo storiti, da je lahko začelo delo Vrtca Kidričevo nemoteno potekati. Urediti je bilo treba prostore za administrativno -računovodske posle in za ravnatelja, nabaviti ustrezno opremo. To delo pa še zmeraj ni končano. Konstituirati je bilo potrebno organe in komisije za uspešno delovanje vrtca in izbrati ravnatelja. Istočasno smo morali reševati sprotne probleme in težave, ki pa jih v začetku izvajanja neke dejavnosti ni malo.
Zavedati se moramo, da je predšolsko obdobje otroka eno izmed najpomembnejših obdobij v njegovem razvoju. V tem času se pri otroku izoblikujejo osnovni temelji njegove osebnosti na vseh področjih, ki se potem v nadaljnem izobraževanju (OŠ, srednja šola,...) dograjujejo, dopolnjujejo, nadaljujejo... Mi, ki izvajamo predšolsko dejavnost, se trudimo, da imajo otroci optimalne možnosti za razvoj na vseh področjih, seveda glede na njihove sposobnosti z upoštevanjem drugačnosti. Najlepše bi bilo, ko bi to možnost imeli vsi otroci.
Vrtec Kidričevo ima 8 oddelkov, od tega 2 jaslična in 6 oddelkov od 3-6 let. Vanje je vključeno 164 otrok. V celodnevnem programu imamo tudi otroke s posebnimi potrebami.
Vrtec ima kuhinjo, kjer kuhamo za naše varovance v Kidričevem. Imamo tudi svojo pralnico in kurilnico, kjer še zmeraj kurimo na trdo gorivo -upamo, da se bomo lahko čim prej priključili na toplifikacijo, da ne bomo več eni izmed redkih onesnaževalcev zraka v Kidričevem.
K nam sodi še vrtec v Cirkovcah, v katerem sta 2 oddelka otrok od 2-7 let. V teh oddelkih je 44 otrok. Kuhajo jim v kuhinji OŠ Cirkovce.
Imamo tudi 2 oddelka skrajšane priprave na šolo, ki se odvijata v OŠ v Lovrencu in v OŠ v Cirkovcah. Tu je zajetih 38 otrok.
Ubadamo se s perečim problemom nerešenih vlog za vrtec. Nekateri starši s svojimi otroki čakajo tudi do 2 leti in še več na sprejem v vrtec. Vrtec je premajhen za potrebe prebivalcev občine Kidričevo.
Skupaj z občino se trudimo, da bi rešili ta problem vsaj delno. Občina Kidričevo je s 1.9.1999 odobrila še 1 oddelek predšolske dejavnosti, ki se bo odvijala v novozgrajenih prostorih OŠ Kidričevo. Prostor je namenjen za izvajanje devetletke, vendar v OŠ Kidričevo v šolskem letu 1999/2000 še ne bodo izvajali tega programa. Tako bomo vsaj delno rešili ta problem, čeravno se še nekaj otrok ne bo moglo vključiti.
Vrtec v Kidričevem je že star, zadnja leta slabo vzdrževan, kar se na objektu zelo vidi. Ne zadovoljuje več potreb in normativov predšolske dejavnosti. Ima še mnogo drugih pomanjkljivosti: je premajhen, v njem je premalo svetlobe, premala je kuhinja, ima dotrajano kurilnico - in še in še, zato se bomo prijavili na razpis Ministrstva za šolstvo in šport RS za novogradnjo vrtca. Upamo, da bomo lahko v doglednem času nudili otrokom optimalne možnosti za njihov razvoj glede na sposobnosti, seveda z upoštevanjem drugačnosti.
Vrtec v Cirkovcah je novejše gradnje, bolj svetel in prijazen otrokom. Problem vrtca v Cirkovcah je igrišče, ki se je od leta 1977 od ustanovitve vrtca zmanjšalo in se celo preselilo pred vrtec v neposredno bližino ceste. Trenutno bomo rešili ta problem vrtca oz. otroškega igrišča tako, da bomo namestili dvoje vrat in zasadili ciprese z zunanje strani ograje ter zagotovili varnost otrok. Tudi v mestih imajo otroška igrišča in vrtce v neposredni bližini ceste in so tako zaščitena, kot bomo storili v Cirkovcah. Razmišljamo, da bi bilo potrebno ustanoviti še en jaslični oddelek, ker je potreba po vzgoji in varstvu majhnih otrok tudi v Cirkovcah velika.V vrtcu v Kidričevem ne moremo zadovoljiti vseh potreb za vzgojo in varstvo v jasličnih oddelkih.
V vrtcu se odvijajo razne dejavnosti za
IZcumo.
vzgoja in izobraževanje
popestritev dela z otroki. Zraven redkih vzgojnih dejavnosti imamo še pevski zborček, ki nam popestri razne proslave in priredtve, v obeh vrtcih izvajamo ritmično-plesno dejavnost, skrbimo za nego zob v sodelovanju z zobozdravstvenim centrom na Ptuju. V sodelovanju s policijo izvajamo preventivo v cestnem prometu. Na področju športa se odvijajo aktivnosti pod nazivom Zlati sonček, kjer si otroci pridobijo
nalepke in kolajne za dosežke raznih športnih aktivnosti. Kot ravnateljica sem želela, da gremo z programom in dejavnostmi v našem vrtcu s časom naprej, da sledimo napredku... Preko Zavoda za
šolstvo RS OE Maribor sem prijavila vrtec na Inštitut za varovanje zdravja RS z ustreznim programom in vizijo Vrtca Kidričevo. Meseca marca 1999 smo postali njihovi člani. Zelo smo ponosni, da nam je uspelo, seveda v soglasju z občino Kidričevo. Takoj smo začeli izvajati še bolj zdrav način življenja v vrtcu in izven njega. Že ob koncu marca smo začeli delati po projektu "Ukradimo zemlji smeti" ter izvajati osnove ekološkega osveščanja otrok in ekološke vzgoje. Vrhunec projekta je bila zaključna prireditev 10.6.1999, na kateri je bila razstava vseh izdelkov in predstavitev projekta. Preko modne revije smo prikazali, kako je mogoče koristno uporabiti odpadne materiale, preden romajo v koš. Naše geslo najmlajših v družbi je: Mladi smo in bi radi dolgo živeli. To pa nam bo uspelo le v čistem in lepem okolju in v zdravi družbi. Za prvo se trudimo že sami, kolikor pač zmoremo, za drugo pa boste poskrbeli VI - VELIKI.
Vsak začetek je težak, ravno tako je pri nas. Želimo še naprej dobro sodelovanje in uspešno poslovanje z občino ter računamo na razumevanje občanov občine Kidričevo in seveda na njihovo nesebično pomoč.
Ravnateljica Vrtca Kidričevo Nežika Šešo
S šolo rastemo
Šola. Koliko različnih misli nam roji v glavi ob besedi šola. Vsak ima svoj spomin.. V Kidričevem se spominjamo leta 1959, ko je bil izgrajen vzhodni trakt šole in leta 1964, ko je bil dograjen zahodni trakt s telovadnico.
Za kvalitetno delo in dobro počutje učencev nam je primanjkovalo prostora. Šola je potrebna adaptacije in dograditve. Prvo fazo smo uresničili letos. Obnovili smo slačilnice in avlo ter dogradili knjižnični prostor in pet učilnic. Vse novozgrajene učilnice je možno s premičnimi stenami spremeniti v večji večnamenski prostor. Knjižnica bo zagotovo ena najlepših šolskih knjižnic. Naša želja je, da bi resnično postala skupen prostor šole in kraja, nekakšno kulturno središče.
V	prihodnosti načrtujemo obnovo fasade, stavbnega pohištva in izgradnjo večnamenske športne dvorane.
V	jeseni ne bomo več onesnaževalec okolja, saj se bomo priključili na skupno kurjavo. Letošnje šolsko leto je bilo prelomno. Začeli smo z gradnjo, prijavljeni smo bili na uvajanje devetletne šole in pomagali smo pri ustanavljanju Vrtca Kidričevo.
Vse se je uspešno končalo, razen devetletne šole. V času potrditve prijave nismo imeli dovolj prostora. Nismo obupali in smo se
ponovno prijavili za devetletno šolo, ki bo pričela v letu 2000.
V Lovrencu so obnovili dvorano. Prilagojena je tako za kulturne kot za športne dejavnosti. Lovrenški učenci bodo v jeseni imeli vso športno vzgojo v obnovljeni dvorani.
Uspešni smo bili pri izvenšolskih dejavnostihin tekmovanjih znanj. Pohvala gre vsem učencem, ki so uspešno tekmovali in se dokazali. Mladi raziskovalci so z raziskovalno nalogo zapisali vse, kaj se je zadnjih petdeset let dogajalo z vrtcem.
Ob koncu šolskega leta se zahvaljujemo gospodu županu in občini Kidričevo za razumevanje in financiranje nadstandardnih programov. Zahvala velja tudi staršem, ki so aktivno sodelovali s šolo.
Učencem želimo prijetne počitnice.
B. Tonejc
feoljc - reportaža
l. MAJ - praznik dela
Prvomajsko praznovanje^ je potekplo v prijetnem razpoloženju tudi v OBČINI KIDRIČEVO.
Pa naj se na kratko vrnem v leto 1890, ko so po sklepu I. kongresa Internacionale pričeli 1. MAJ praznovati kot mednarodni praznik. Takrat je to pomenilo zmago delavstva nad izkoriščevalskim kapitalizmom, a le za kratek čas. Kakor koli že, tudi letos smo praznovali 109. delavski praznik, ki je bil nekako zasenčen s številnimi stiskami ljudi, saj kljub trdemu delu in žal tudi skromnemu življenju mnogi nimajo pogojev, da bi živeli človeku vredno in dostojno življenje.
Pa kaj bi danes o tem. Lahko dodam še, da je za mnoge praznik že to, da imajo delo, pa čeprav so za to delo mnogo premalo plačani. Samo da je plača, pa čeprav le za golo preživetje. Priprave na praznovanje so potekale v občini Kidričevo zadnje dni v mesecu aprilu.
Na pobudo Občinskega odbora ZLSD Kidričevo smo skupaj z Občino Kidričevo in sindikatom Talum-a Kidričevo na predvečer praznika 30.4.1999 ob 18. uri v mladinskem parku v Kidričevem organizirali in pripravili kratko proslavo s kulturnim programom.
Nastop folklorne skupine Cirkovce
V popoldanskem času smo postavili majsko drevo, nato je sledil program. Zbranim je zaigral Pihalni orkester TALUM Kidričevo, sledil je pozdravni govor organizatorke in pozdrav predsednika društva upokojencev Kidričevo.
Sledil je nastop folklorne skupine Vinko Korže iz Cirkovc. Nato so ob povezovanju programa
g. Marjana Nahbergerja so zapele ljudske pevke iz Kidričevega.
Nato smo bili v pričakovanju prihoda varuha človekovih pravic, g. Iva BIZJAKA, in župana Občine Kidričevo, ki je prav tako pozdravil gosta in 400 obiskovalcev tega srečanja.
Slavnostni govornik je bil g. Ivo BIZJAK, ki je nagovoril občane	o pravicah delavcev,
prepočasnosti dela sodišč in o pomenu tega praznika.
Nato nam je zaigral in zapel še samostojni kantavtor Vito Mlinarič, sledil je recital učenke Kozoderc iz osnovne šole Kidričevo.
V somraku smo skupaj z organizatorji in z gostom g. Ivo Bizjakom zakurili najbolj strokovno urejen kres.

Varuh človekovih pravic g. Ivo Bizjak
Na 1. MAJ pa je občane Kidričevega v zgodnjih jutranjih urah prebudila budnica pihalnega orkestra Talum Kidričevo.
Tako smo praznovali 1. MAJ - praznik dela v Občini Kidričevo. Praznovala ga je vsa Slovenija v pomladnem cvetju, plapolale so zastave, zagoreli so kresovi, prebujale so nas budnice in vabili na prvomajske piknike.
Kot organizatorka za pripravo proslave in kot krajanka bi se zahvalila vsem in tudi tistim posameznikom, ki so pomagali pri pripravi prireditve.
Krajanka Marta Pinterič
fantje - reportaža
Uspelo prvo srečanje oldtimerjev v Občini
Kidričevo
22. maja ob 5. uri zjutraj. Oblačno jutro. Dež je počasi začel rositi. Kaj pa zdaj, se vprašam. Vsedem se na svojega jeklenega konjička Gillero in se odpeljem proti Kidričevemu. Pred restavracijo "Pan" se že vse pripravlja. Mize so pogrnjene in iz restavracije diši po srninem golažu. Pogledujem nebo in si mislim: "Saj mogoče pa ne bo tako hudo". Predrami me glas, kje se naj obesi Puchova slika. Pripravljajo namreč Puchovo razstavo. Slikovni del je pripravil Arhivski muzej Ptuj. Na ogled je deset Puchovih motorjev, od naj lepšega iz leta 1910, ki je last Muzeja Vransko, Puch S4 iz leta 1 938, ta je zmagal na dirki na Ljubelj. Na razstavi je tudi SGS 250 last znanega dirkača na Puchovih motorjih iz Slovenske Bistrice, g. Pušnika. Vse je že skoraj pripravljeno in prvi povabljenci prihajajo. Frajtonarica jih pozdravlja. 1, 2,
3, 4, 5, ...65, in še kar prihajajo. Saj, če
jih ne bo več, bo tudi super, si mislim. Toda ob 9.30 zapišemo zadnjo številko 70, vrsta za prijavo je še dolga.
Po kratkem pozdravnem govoru župana g. Alojza Špraha, nas je nagovoril tudi g. Silvo Rihtarič, direktor Intre. Povabil nas je na ogled proizvodnje vlivanja platišč.
Ob 10.00 uri so zaropotali jekleni konjički ter zaigrale harmonike. Odpeljali smo se proti Talumu v obrat Intra. Ogled je
bil zelo zanimiv in vsak udeleženec je dobil spominsko darilo - aluminjasto kladivo. Na poti nas je spremljala policija in varovala vsa pomembna križišča. Tudi razstava v Kidričevem je bila varovana; varovali so jo delavci Vargas-a iz Taluma.
Iz Taluma smo se odpeljali skozi vasi Apače in Lovrenc proti Ptujski gori. Na nas je pokukalo sonce in razgnalo oblake. Kot v pravljici se je pokazala cerkev. Na poti nas je pričakala haloška konjenica in nas spremljala proti cerkvi. Gasilci iz Ptujske gore so avtomobile razporedili na parkirišču pod cerkvijo, motoristi pa smo se odpeljali na goro. Sonce, romarji in glas frajtonarice -vzdušje je bilo popolno. Na stopnišču pred cerkvijo nas je pričakal pater Janko, ki nas je prijazno povabil v cerkev in nam na kratko razložil zgodovino Ptujske gore. Ko smo prišli iz cerkve, nas je ponovno pričakal glas frajtonarice in za spomin smo naredili skupinsko sliko na stopnišču ob sramotilnem stebru.
Prisrčno nas je pozdravil župan občine Majšperk g. Franc Bezjak, nas povabil k bogato obloženim mizam in na dobro haloško kapljico kar iz soda. To je
marljivo pridelal g. Marinič iz Janškega vrha. Bil sem presenečen, saj so se zares izkazali. Tudi v naslednjem letu so pripravljeni sodelovati. To si moram zapomniti.
Naj omenim nekaj zanimivih avtomobilov, ki so sodelovali na tem srečanju. To je znani Bently iz leta 1 953, ki je bil posebej narejen za znanega igralca Rooger Moora. Že takrat je imel klimo, servo volan, zatemnjena stekla, da o luksuzu v avtomobilu sploh ne govorimo. Na poti nas je vodil Ford Galaxy iz leta 1 953, last g. Lavrina. Znan je po tem, da ga je vozil igralec John Travolta pri snemanju filma na slapovih Niagare. Omeniti moram tudi prava lepotca Mercedes 1 70 SD, letnik 1 953 in Mercedes kabriolet iz leta 1941, last g. duhovnika Karla Vogrina iz Korene. Ta kabriolet je prav takšen kot ga je vozil Hitler, ko je osvajal svet. Tam je bil še Ford Tudor S30 iz leta 1930, last g. Frleža, ki je kot prvi avto-taxi vozil po Ljubljani.
Na prireditvi smo opazili še nekaj znanih motorjev: najstarejši vozni DKW iz leta 1 92 7, last g. Šuleka iz Ljutomera, Gillero 500 iz leta 1 936, Puch 250 S4 iz leta 1 938, Triumpt 250 iz leta 1 939, Zundap 500, DKW 350 in še mnogo predvojnih motorjev.
In zopet nadaljujemo pot iz Ptujske gore nazaj skozi vasi Lovrenc, Župečjo vas, Mihovce, Cirkovce, Sp. in Zg. Jablane, Pongrce, Si kole v Sp. Gaj pri Pragerskem k mesariji g. Jožeta Fingušta. Tukaj smo si ogledali proizvodnjo mesnih izdelkov. Tudi
g. Fingušt ni skoparil z dobrotami in nas je obilno pogostil. Vsakemu udeležencu pa je podaril reklamno salamo.
Seveda je bila potem velika žeja. S seboj smo imeli pravo haloško kapljico iz domače kleti, ki je last mojega brata, in ni ga bilo, ki bi se odrekel kozarčku. Po dobrem zalogaju hrane in pijače ob veseli glasbi frajtonaric, ki sta jo igrala moj sin Stanko in njegov prijatelj Sašo Hojnik, smo ponovno prižgali svoje konjičke. Na koncu našega potujočega muzeja smo imeli vlečno vozilo g. Milana Dobiča iz Mihovc, za primer, če bi slučajno komu "crknil" konjiček. In gasilski avto PD Mihovce - Dragonja vas, ki je prevažal muzikante, zdravniško pomoč, snemalce,...
Pot nas je ponovno peljala skozi vasi Stražgojnca in Šikole v Starošince. Vozili smo zelo počasi, saj je ta vozeči muzej gledalo veliko ljudi. PGD Starošince so nam odstopili prostor okrog gasilskega doma, kjer smo parkirali svoje lepotce, da so se jih vaščani in okoliščani lahko ogledali. Med tem pa nas je kmečka domača pekarna Metličar iz Pongerc pogostila z domačim kruhom in zaseko, za katero je mojster "baje" gospodinjin mož. Za posladek smo dobili še domače pecivo. Res je bilo zelo dobro. Domač prigrizek, domača kapljica in seveda domača glasba, ki se ji je pridružil še harmonikaš Mitja iz Podove. Pozdravila nas je ga. Ivica Korez in se nam zahvalila, da smo se jih spomnili. Razpoloženje je bilo na vrhuncu, ko so se mnogim med nami orosile oči.

polje
m
Nismo bili samo potujoči muzej, ampak smo izpolnili skrito željo ge. Marije Golog iz Starošinc, ki je slepa že od rojstva.
Želja, da bi se lahko dotaknila motorja in popeljala z njim, se ji je izpolnila. Gospod Kavčič iz Ljutomera, lastnik BMW s prikolico, je go. Golob popeljal v prikolici po dvorišču. Vsi smo bili ganjeni in srečni, saj, narediti nekaj tako humanega, je vredno pohvale.
Zopet je zapela frajtonarica, nekaj nas je zaplesalo in že čez nekaj trenutkov smo se zapeljali skozi vasi Starošince, Brunšvik, Kungoto, Gerečja vas proti končnemu postanku v Kidričevem. V tej povorki je sodelovalo okrog 100 prijavljenih in seveda nekaj neprijavljenih gostov iz cele Slovenije, dva iz Hrvaške in eden celo iz Švice. Našo razstavo v Kidričevem so si ogledali tudi bivši poslanci državnega zbora, ki jih je vodil g. Bizjak; v
knjigo vtisov je napisal zelo pohvalne besede. V Kidričevem nas je pričakala cirkovška folklora Vinko Korže z našimi harmonikaši in obilno kosilo. Zopet sem moral stopit pred mikrofon kot že tolikokrat v tem dnevu, saj se je začel naš zaključni del - podelitev priznanj, zahval in spominske maskote "divjega prašiča". Nekateri so ob pogledu na maskoto bili navdušeni, nekateri so se nasmejali. Zakaj ravno divji prašič, se vprašate. Vemo, da je v jeseni po naših poljih polno divjih svinj in tudi domačega prašiča v teh krajih ni problem dobiti. Narejen je iz gline, izdelala pa ga je opekarna Pragersko. Upam, da bo postal tradicionalen.
Naše srečanje je šlo h koncu. Ljudje so si nazdravljali z dobro kapljico, ki jo je prispeval Avtoservis Krničar iz Pongerc. Pogledovali so svoja lepa priznanja in zahvale, ki so bile delo g. Bogdana Babška iz Šikol. Izdelal je tudi vsa vabila, letake, štartne tablice, plakate in še mnogo drugega. Za njegovo požrtvovalnost, ideje in trdo delo se mu naj lepše zahvaljujem. Posebej pa se naj zahvalim g. Danilu Topleku, direktorju Taluma, ki nam je s finančno pomočjo omogočil dobro jedačo in pijačo v restavraciji "Pan", g. Silvu Rihtariču, direktorju Intre, za spominska darila in finančno pomoč pri izdelavi video kasete, županu občine Kidričevo g.Alojzu Šprahu za finančno podporo.
Iskreno se zahvaljujem še gostiteljem g. Finguštu, županu občine Majšperk g. Francu Bezjaku, direktorju podjetja Albin Promotion g. Pernatu, za ozvočitev pred restavracijo "Pan", Zgodovinskemu arhivu Ptuj, ge. Kristini Šauperl- Purg za Puchovo razstavo, Opekarni Pragersko, direktorju g. Ivanu Šmigovc za izdelavo maskote in še mnogim drugim, ki so prisluhnili in pripomogli k temu srečanju.
Kot organizator in vodja srečanja se vsem še enkrat lepo zahvaljujem.
Stanko Kores Sp. Jablane
Razmišljanje v Lovski družini Cirkovce
Življenjski prostor se oži že človeku, še bolj pa živalim - divjadi. Napredek z eno roko daje, z drugo jemlje. Ampak življenje na našem planetu je že od vsega začetka naravnano tako, da je za naravno ravnovesje pomembno vsako živo bitje.
Ker mnogim ni vseeno, kaj se dogaja z Zemljo in z našo malo Slovenijo, kjer se zaradi omejenega prostora kmetijska krajina in bivalno okolje nasploh hitro spreminjata, si veliko posameznikov in tudi organizacij prizadeva za naravi prijaznejše življenje. Sodržavljane osveščajo, da sta osnovi zdravega življenja soodvisnost in sožitje človeka ter živalskih in rastlinskih vrst, da nihče ne more brez škodljivih posledic osvojiti prostora na račun druge vrste in da se narava za vse neusklajene posege vedno maščuje.
Med tistimi, ki si prizadevamo za naravi prijazno življenje in hočemo v njem ohraniti vsaj nekaj prvobitnega, smo tudi cirkovški lovci.
Lovišče Lovske družine Cirkovce leži predvsem na kmetijskem območju, zato se lovci zavedamo, da ima predelava hrane prednost. Prav pa bi bilo, če bi vsi, ki imajo karkoli opraviti s kmetijstvom in naravo sploh, vedeli, da so nekatere živalske vrste oziroma divjad za kmetijstvo zelo koristne (na primer jerebica) in ne delajo nobene škode. Zagotoviti jim je treba le življensjki in razmnoževalni prostor. Z dobro voljo in brez pretiranega hlastanja za vsako, dostikrat tudi za pridelavo manj primerno pedjo zemlje, bi se tudi to našlo.
Intenzivno poljedelstvo je popolnoma spremenilo nekdanje njivske površine. Na žal še vedno precejšnjem delu kraljuje, dostikrat nestrokovno uporabljena, agrokemija. Na naše zadovoljstvo pa se kmetijci vse bolj zavedajo, da nestrokovna uporaba kemičnih sredstev in intenzivno poljedelstvo ne škodujeta le divjadi, ampak tudi kmetijstvu samemu. Zato se v zadnjem času tudi oni vse bolj ogrevajo za naravi prijazno predelavo hrane. In prav zato upamo, da bomo v cirkovškem lovišču ohranili avtohtone vrste divjadi.
Cirkovški lovci, podobno pa počenjajo tudi v drugih lovskih družinah, si prizadevamo, da damo v naravo malo divjad iz umetne vzreje. Z njo želimo premostiti tiste izgube številčnosti, ki nastanejo zaradi neustreznih valilnih oz. razmnoževalnih pogojev in življenjskih pogojev kot celote.
Nekateri ljudje so še vedno prepričani, da je lov privilegij premožnih in da je divjih živali manj prav zato, ker jih lovci pobijamo, to pa da počenjamo kruto in brezobzirno. Vendar to že dolgo ni res. Lovci si prizadevamo, da bi že zelo osiromašeno kulturno krajino še naprej bogatile divjad in redke rastlinske vrste. Kot pa pravi pregovor, v vsakem žitu so tudi smeti, so tudi med
nami takšni posamezniki, ki vsa dobra prizadevanja večine lovcev izničijo in ustvarjajo neprimerno sliko.
V Lovčevem priročniku je pod vprašanjem, ali je lov oz. odstrel etično upravičen, zapisano: "Lovec tudi ubija. Pri lovu teče kri. Za mnoge je to nasprotujoče si dejstvo: Kako to, da ubijamo, kar imamo radi? Kmet,
ribič, vrtnar, gozdar in še kdo to ljubezen razumejo. Kmet ima rad živino, vsako govedo ali prašiča posebej, četudi ga na koncu odda v zakol. Ribič ima rad ribe, jih goji in tudi lovi. Vrtnar ima rad rože, jih goji, a tudi potrga ali poreže. Tudi otrok, ki natrga cvetice, da si naredi šopek, ima rad cvetice. Gozdar ima rad gozd in posamezno drevo, a ga tudi poseka. Tudi rastline so živa bitja! Kjer je dober kmet živinorejec, je živina. Kjer dobro gospodari ribič in učinkuje njegov klic po čistih rekah, potokih, tam so ribe. Kjer je skrben vrtnar, so rože. Kjer umno gospodari gozdar, je gozd. In kjer skrbno in pravično upravlja lovišče lovec, je divjad. Odstrel določenega števila posameznih vrst - zlasti bolne in preslabotne za nadaljnji razplod - je končno dejanje v dolgotrajnem procesu varstva in gojitve".
Lovska družina Cirkovce je bila ustanovljena 1.11.1946 z odločbo št. 803/66, izdano v Ptuju. Skupna velikost lovišča je 3220 hektarjev in leži v jugozahodnem delu občine Kidričevo.
Poleg naše osnovne dejavnosti varstva in gojitve divjadi po svojih močeh skrbimo tudi za videz okolja. Vsako leto vsaj enkrat letno, in to že trideset let, organiziramo čiščenje okolja. Takrat ob cestah, poteh in na drugih javnih površinah izven strnjenih naselij, poberemo navlako, ki jo odvržejo neodgovorni posamezniki. Zadnja leta se čistilnih akcij udeležujejo tudi člani drugih krajevnih društev in organizacij. Ob letošnji, ki je sovpadala s vseslovensko akcijo "Naravi krademo smeti", smo nabrali odpadkov za osem velikih traktorskih prikolic.
Za cirkovške lovce Milan Munda
Tamburaši
POZDRAVLJENI!
Člani tamburaške skupine, ki deluje v okviru PD Cirkovce, smo veseli, da se lahko preko našega glasila predstavimo občanom naše občine.
Skupina deluje od leta 1975. Glavna pobudnika ustanovitve sta bila ga. Mara URIH, upokojena učiteljica naše OŠ in g. Anton Brglez, dolgoletni kulturni delavec bivše KS.
Število članov se je skozi leta delovanja skupine zelo spreminjalo. Zadnja leta deluje v stalni zasedbi okoli 20 članov. Seveda ne smemo pozabiti naših solistov na različnih instrumentih, ki so se nam z veseljem pridružili. Z njihovo pomočjo smo razširili
repertuar, ki je prej zajemal samo klasično glasbo. Danes se lahko predstavljamo s priredbami znanih evergreenov, popevk,
klasikov,..., ki jih v veliki meri prireja naš dirigent g. KLAJN.
Rezultati našega dela se kažejo po povabilih iz celotne države in tudi zunaj nje (Hrvaška). Sodelujemo na različnih prireditvah v sosednjih občinah, najraje pa seveda zaigramo v naši občini.
Letos smo tako nastopili v Skorbi, Kungoti, v Mariboru na predstavitvi knjige Minerali Pohorja in Kobanskega, katere soavtor je tudi naš občan g. Vili Podgoršek, ustvarjal je pod pokroviteljstvom naše občine. Gostje na prireditvi so bili navdušeni nad igranjem in sledilo je povabilo na Koroško v Mežico, kjer jim ta zvrst glasbe ni tako znana. Korošci so nas sprejeli z velikim navdušenjem. S samostojnim koncertom smo se predstavili tudi pod Pohorjem na Evropskem združenju rektorjev univerz in še drugod.
Radi ustvarjamo, imamo še veliko načrtov, vendar žal vseh ne bomo mogli izpeljati, saj so finančna sredstva v naši državi zelo omejena. Veseli smo, da se ob težavah lahko obrnemo na občino, ki nam, kolikor je možno, pri tem pomaga. Hvaležni smo tudi vsem donatorjem. V prihodnjem poletju imamo v načrtu gostovanje v sosednji Hrvaški, nakup novega basa (berda), novih notnih stojal, izvedbo božično-novoletnega koncerta, pripravljaamo pa se že na 25. obletnico našega delovanja, ki bo prihodnje leto.
Ena izmed največjih želja pa je, sadove našega dela posneti na kaseto ali zgoščenko, kar je zopet povezano z velikimi finančnimi sredstvi.
Upamo in želimo si, da bi nam načrte uspelo realizirati v najvišji meri, saj želimo ohranjati in izboljšati izvajanje te zvrsti glasbe pri nas.
Veseli bomo vsakega povabila.
Tamburaši PD Cirkovce
fe&Cje - Turizem
Turizem v občini Kidričevo
Tudi v občini Kidričevo smo se začeli ukvarjati s turizmom. V okviru javnih del -program usposabljanja za trženje v turizmu -delujeva od 1.8.1998 dve delavki: Melita Repec in Viktorija Kokol. Odkar sva na občini, sva jo že večkrat uspešno predstavili na raznih sejmih.
V programu, ki je razdeljen na tri dele, popisujemo turistične ponudnike in turistične potenciale, ki so v občini. Tako sva izdelali zbirnik vseh turističnih potencialov, ki vsebuje vse podjetnike, kultu rno-zgodovinske, krajinske, naravne, etnološke in kulinarične znamenitosti, vse tradicionalne prireditve in vse turistične ponudnike, od gostincev do športnih igrišč in dvoran.
Lani v septembru sva se udeležili obrtnega sejma v Celju, kjer sva prvič uspešno promovirali občino.
podjetništvom in turizmom. Na osnovi zbranih in popisanih turističnih potencialov
sva izdelali turistične aranžmaje in pakete. Marca sva se udeležili turističnega sejma Alpe - Adria v Ljubljani. Tudi tam sva uspešno promovirali občino in pokazali, kaj vse znamo in delamo.
Potem sva sodelovali na turistični borzi v Mariboru in na gastro-kulinaričnem sejmu Gosttur, tudi v Mariboru.
V januarju sva v okviru programa izobraževanja obiskali velik mednarodni turistični sejem v Utrechtu na Nizozemskem. Ob ogledu sva spoznali, kako svoje države predstavljajo in promovirajo drugi.
In že sva konec januarja zaključili prvi del programa. Takoj sva nadaljevali z drugim delom, v katerem se ukvarjava s
Seveda sva se redno udeleževali vseh predavanj in turističnih delavnic, ki jih je organiziral Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in Zavod za turizem Maribor ter bili večkrat pohvaljeni za svoje delo. Pomagava tudi pri delu občine, predvsem pri prireditvah. Še naprej bova pridno sodelovali in se udeleževali vseh predavanj ter pomagali pri prireditvah, ki so in še bodo v občini.
Viktorija Kokol, Melita Repec
fio&fe - Šport in rekreacija
Tekmovalni šport in rekreacija v občini
Kidričevo
V	občini Kidričevo delujejo naslednja športna društva: NK Aluminij, ŠD Apače, ŠD Lovrenc, ŠD Kidričevo, ŠD Cirkovce, Tenis klub Cirkovce, ŠD Strnišče, Strelsko društvo Kidričevo in Karate klub Kidričevo. V okvir športnih društev sta vključeni tudi šolski športni društvi Kidričevo in Cirkovce.
Več kot polovica društev deluje na bazi rekreacije in množičnosti, kar pomeni, da v svoje vrste vključuje člane, ki se s športom ukvarjajo rekreacijsko.
Vodilna disciplina v tekmovalnem športu v občini Kidričevo je nogomet, kot klub pa glavno breme nosi NK Aluminij. Članska ekipa tega kluba tekmuje v drugi slovenski nogometni ligi. V svoje vrste ima vključeno celotno verigo mlajših selekcij od mlajših dečkov, starejših dečkov, kadetov in mladinske ekipe. Slednji ekipi zelo uspešno nastopata v drugi slovenski kadetski in mladinski nogometni ligi.
Lansko moštvo NK Aluminij je v končani sezoni doseglo zavidljivo končno uvrstitev na lestvici takoj za najuspešnejšimi ekipami v drugi slovenski ligi.
NK Aluminij združuje več kot 120 aktivnih nogometašev, ustrezno usposobljen strokovni kader in ambiciozno vodstvo kluba, kar daje garancijo za še večje uspehe. Vsi privrženci nogometa in športa v občini lahko realno pričakujemo v bližnji prihodnosti tudi morebitno uvrstitev NK Aluminija v prvo slovensko ligo.
V	medobčinski nogometni ligi Ptuj pa sta v tekmovalni pogon vključena še dva kluba, in sicer NK Apače in NK Lovrenc.
Ekipa NK Lovrenc, prvak MNZ Ptuj 97/98
Oba kluba imata večdesetletno tradicijo, vendar se iz subjektivnih in objektivnih vzrokov nobenemu od njiju ni uspelo povzdigniti višje v kakovostni razred. Je pa NK Lovrenc uspelo osvojiti v sezoni 1997/98 prvo mesto v medobčinski ligi Ptuj.
V	tekmovalni pogon sta vključeni še strelsko društvo Kidričevo in karate klub.
Z nastankom občine Kidričevo skrbi za šport in rekreacijo komisija, imenovana s strani občinskega sveta Kidričevo. Naloga te komisije je predvsem, da skrbi za razvoj tekmovalnega in rekreacijskega športa na področju občine Kidričevo, sodeluje pri koordinaciji športnih aktivnosti v občini, spremlja tekmovanja in rezultate društev in posameznikov in razporeja finančna sredstva, namenjena športu in rekreaciji iz občinskega proračuna, na osnovi določenih kriterijev in meril.
Glavni cilj in naloga komisije za šport in rekreacijo je, da poskuša posamezna društva stimulirati k še večji angažiranosti, oziroma jih spodbujati, da poskušajo postopoma usmerjati svoje cilje k doseganju še boljših tekmovalnih rezultatov in s tem, uvrstiti se v višje kakovostne razrede. Pri tem pa nikakor ne bo šlo brez medsebojnega sodelovanja med društvi s sorodno dejavnostjo.
V	kolikor bo komisiji za šport uspelo med športnimi društvi v občini Kidričevo vzpostaviti relacije medsebojnega sodelovanja, potem se za tekmovalne uspehe naših ekip ne bo treba bati. Prav tako bo potrebno narediti korak naprej pri vzpodbujanju še večjega kroga ljudi, od mladostnikov do starejših, da se vključijo v programe rekreacije, ki jih bodo organizirala društva in da maksimalno koristijo športne objekte, ki so namenjeni za odvijanje športnih dejavnosti.
S skupnimi močmi do novih zmag in naj šport in rekreacija postaneta način življenja sta dva slogana, ki vodita komisijo za šport in rekreacijo k uresničevanju nalog in ciljev, ki si jih je zadala za prihajajoče obdobje.
Podpredsednik komisije za šport in rekreacijo Janko Turk
2. praznik občine Kidričevo
četrtek, 24. junija, 1999 ob 18. uri v Osnovni šoli KIDRIČEVO
Prireditve ob občinskem prazniku
13.06.'99 ob I8h	“Pesem naj doni” tekmovanje v športnem streljanju - Kidričevo
18.- 25.06 '99 ob 9h	
18.06.'99 ob I9h	nočni turnir v malem nogometu - Lovrenc
19.06.'99 ob I4h	kulinarična razstava - Apače
19.06.'99 ob I7h	krst gasilskega avtomobila - Apače
20.06. '99 ob 8h	razstava ročnih del - Lovrenc
20.06/99 ob I6h	otvoritev obnovljene dvorane - Lovrenc
24.06/99 ob I8h	proslava ob 2. občinskem prazniku in otvoritev prizidka OŠ Kidričevo
24. in 25.06/99 ob I6h	turnir v tenisu za moške in ženske - Kidričevo
25.06/99 ob 9h	občinsko gasilsko tekmovanje - Lovrenc
26.06. '99 ob 9.30h	kolesarski maraton - Kidričevo
27.06. '99 ob I5h	krst gasilskega vozila - Pleterje
OBČINA KIDRIČEVO
iskreno čestita
svojim občanom in občankam za 2. občinski praznik in dan državnosti!
TENZOR
d.o.o.
PTUJ
-	hišni alarmi
-	protipožarni sistemi
-	zaščita izdelkov pred krajo
-	video - nadzorni sistemi
-	računalniški inženiring
-	programi za vodenje podjetja
Tenzor d.o.o. Ptuj, Podjetje za varovanje premoženja
Tel 062 779 788, Fax: 062 779 338, e-mail: tenzor@tenzor.si