MOSTISCAR GLASILO OBČINE IG LETNIK XV • marec 2010 • Številka: 2 str. 9| 13. Podkrimski pustni karneval strlj Velika spomladanska čistilna akcija str. 15l Kulturni praznik MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • marec 2010 Pust 2010 www.obcina-ig.si Foto: Maruša Švigelj Spoštovani bralci/ Po dolgi zimi z obilico snega, ki je razveseljeval mlade in spravljal v slabo volje vse, ki so ga morali čistiti, smo na pragu pomladi. Pa bo tako težko pričakovana pomlad res prinesla lepše čase? Prebujanje narave nas bo zagotovo spravilo z zapečka, ampak zunaj ne bodo zacveteli samo prvi zvončki in troben-tice, temveč se bodo izpod snega pokazale tudi številne smeti. Za okolje je odgovorna celotna skupnost. Bo prišel kdaj čas, ko spomladanska čistilna akcija ne bo več potrebna? Ko bodo tisti, zaradi katerih jih moramo sploh imeti, končno dojeli, da se smeti odpelje na za to urejen odpad, in ne v krajinski park. Po Zakonu o varstvu okolja je za divje odlagališče odgovoren in kaznovan lastnik zemljišča, na katerem je odlagališče, čeprav marsikdaj ni nič kriv. Je smeti res lažje peljati po slabi gozdni poti in odvreči v očem skrito jamo, kot jih po lepo asfaltirani cesti odpeljati na bližnji odpad ali v zabojnik? Očitno, da. Prav zaradi takšnih posameznikov je tudi letos, 27. marca, po vseh naseljih v občini Ig organizirana velika čistilna akcija. Slab mesec pozneje bo sledila še ena, vseslovenska prostovoljna akcija. Lahko res v enem samem dnevu pospravimo vse, kar s(m)o nasvinjali skozi vse leto? Dokažimo, da je možno! Maja Zupančič, odgovorna urednica Koledar prireditev Praznujmo s športom Športne prireditve ob občinskem prazniku Športna dvorana Ig SD KBM Košarka (inf. IgorZrimšek, tel. 031 343 132) torek, 9. 3. od 20.00 do 23.00 Odbojka (inf. Andrej Podobnik, tel. 041208 459) četrtek, 11. 3. od 20.00 do 23.00 RK Mokerc Ig Rokomet (inf. Andrej Ambrož, tel. 041/630-282) petek, 12. 3. ob 18.00, kadeti, RK Mokerc Ig - RK Kranj Žabnica sobota,13. 3. ob 15.00, mlajši dečki A, RK Mokerc Ig - RK Trimo Trebnje ob 16.15, starejši dečki A, RK Mokerc Ig - RK Cimos Koper ob 17.45, mlajši dečki B, RK Mokerc Ig - RK Radovljica ob 19.30, člani, RK Mokerc Ig - RK Velika Nedelja sreda, 17. 3. ob 14.30, mini rokomet, RK Mokerc Ig - RK Krim ob 16.45, mlajši dečki B, RK Mokerc Ig - starejši dečki B, RK Škofljica ob 18.30, mladinci, RK Mokerc Ig - RK Col Karate-do klub Ig Shotokan Karate Dan odprtih vrat: (inf. MatejKabaj, tel. 041 200 219) sreda, 17. 3. od 16.30 do 17.30 - začetniška skupina od 17.30 do 18.30 - nadaljevalna skupina od 18.30 do 20.00 - tekmovalna skupina Futsal nedelja, 14. 3. od 9.30 do 17.00, člani (inf. Sead Nadarević, tel. 040/303-150, Senad Hevešević, tel. 031 519 491) četrtek, 18. 3. od 10.00 do 15.00, osnovnošolci -deklice, dečki (inf. Stanko Zavec 041 510 019) Šahovski klub Ig Šah (inf. Adrijan Rožič, tel. 041 706 684) nedelja, 21. 3., ob 10.00 - 8. Mladinski šahovski turnir Ig 2010 Gasilski dom Iška vas SD Iška vas tekmovanje s serijsko puško (inf. Marko Sterle tel. 041 703 796) sreda, 17. 3., ob 18.00 9.3. do 21.3, različne lokacije sreda, 17. marec, ob 19.uri, gostilna Gerbec na Igu Praznujmo s športom Predavanje Piščal iz Divjih bab - najstarejša piščal na svetu Športna društva Društvo Fran Govekar Ig petek, 19. marec, ob 19.30, športna dvorana na Igu Proslava ob občinskem prazniku Občina Ig sobota, 20. marec, ob 17. uri, dvorana na Golem Prireditev ob krajevnem prazniku Vaška skupnost Visoko - Rogatec sobota, 20. marec, ob 13. uri, športna dvorana na Igu Srečanje članov Društva upokojencev Ig DU Ig, Občina Ig ponedeljek, 22.marec, ob 19. uri, Knjižnica Ig 9. Govekarjev večer Društvo Fran Govekar Ig torek, 23. marec, ob 17. uri, dvorana Center Ig Okrogla miza o starosti in staranju Občina Ig torek, 23. marec, ob 17. uri, Knjižnica Ig Velikonočna ustvarjalna delavnica za otroke Knjižnica Ig torek, 23. marec, ob 19. uri, gostilna Gerbec na Igu Poslanski večer z Anžetom Pratnemerjem Poslanka Alenka Jeraj četrtek, 25.marec, ob 19. uri, dvorana Center Ig Predavanje Zgodovina jezer na Tibetanski planoti Občina Ig sobota, 27.marec, ob 8. uri, celotna občina Čistilna akcija Stop divjim odlagališčem na Barju Občina Ig, društva, SVS nedelja, 28. marec, od 13. do 19. ure, dvorana gasilskega doma Vrbljene Razstava velikonočnih jedi, pirhov, butare velikanke TD Krim ponedeljek, 5. april, ob 19. uri, športna dvorana na Igu Košnikova gostilna Občina Ig sreda, 7. april, ob 19. uri, dvorana gasilskega doma Vrbljene Predavanje o balkonskem cvetju TD Krim mostiščar je glasilo občine ig Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1.80 EUR. Naslov uredništva: Telefon: E-naslov: Izdajateljski svet: Naklada: Ustanovitelj: Izdajatelj: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig 01 280 23 10 mostiscar@obcina-ig.si Janez Cimperman, Zlatko Usenik, Stanislav Ostanek, Alojz Kobal, Anton Tegelj 2.400 izvodov Občinski svet Občine Ig Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Lektoriranje: Računalniški prelom: Naslovnica: Tisk: Maja Zupančič, odgovorna urednica Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice Katja Ivanuš, Maruša Švigelj, Andreja Zdravje Katarina Mihelič Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Pustni utrinek, Maruša Švigelj Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, v primeru društva, politične stranke ali skupine morajo biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354. www.obcina-ig.si 3 Zasnežena občina Drage občanke, spoštovani občani, ko pišem te vrstice, so polja in travniki še pokriti z debelo snežno odejo. S streh še ne kaplja, čeprav je pust že mimo. Najmlajši so na počitnicah in uživajo na belih strminah, saj je gospa zima letos res natresla obilo snega in poskrbela za prijetno preživljanje šolskih počitnic. Zima pa ni poskrbela za živžav samo na belih strminah, ampak tudi na cestah, ki jih je z dneva v dan neusmiljeno posipala ter spravljala voznike in druge udeležence v cestnem prometu v slabo voljo predvsem v jutranjih urah, ko je bilo treba v službo ali po drugih opravkih od doma. Vik in krik ter slaba volja posameznikov sta se prenašala tudi na občinsko upravo in izvajalca zimske službe, ki skrbi, da je čim manjtežav na cesti. Nekatere pripombe so bile seveda upravičene, nekatere pa nikakor ne. Zavedati se moramo, da gre za zimske razmere in je treba biti na njih pripravljen tudi kot posameznik oziroma udeleženec v cestnem prometu. Ni moj namen, da komurkoli solim pamet, da je treba imeti v takih razmerah zimsko opremo in prilagoditi hitrost vožnje razmeram na cestah. Kar v nekaj primerih smo ugotovili, da ni bilo tako. Bilo je tudi nekaj napak s strani izvajalca zimske službe, ki pa smo jih reševali od primera do primera in upam, da se v prihodnje ne bodo ponavljale. Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah, ki jih določa Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki ga je izdalo Ministrstvo za promet in zveze ter je bil objavljen v Uradnem listu RS. 31. člen tega pravilnika opredeljuje prednostne razrede, v katere so ceste razvrščene glede na kategorije, gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne potrebe. Šteje se, da je prevoznost zagotovljena, če višina snega na cesti I. in II. prednostnega razreda ne presega 10 cm, na drugih cestah pa 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. Ne glede na to, kaj pravi pravilnik, se pluženje v občini Ig začne pri 8 cm snega ali še prej. Pri vsem tem pa je treba upoštevati kategorizacijo cest in poskrbeti, da so ceste, po katerih poteka več prometa, prednostno splužene. Nikakor ni moj namen zagovarjati izvajalca zimske službe, kot mi nekateri očitajo. Od udeležencev v cestnem prometu pa pričakujem, da bodo njihove pripombe argumentirane na podlagi dejanskega stanja na cestah, in ne napihnjene zaradi medsebojnih odnosov s posameznimi podizvajalci ali česa drugega. Izvajalec zimske službe je odgovoren, da so ceste splužene, in če je nevarnost poledice, tudi posipane, kar od njega tudi zahtevam ne glede na snežne razmere. Ima povsem jasna navodila, zapisana v pogodbi, ki jih mora upoštevati. Izvajalec zimske službe odloča na podlagi predhodne kontrole cest in stanja na njih, kdaj je treba ukrepati. Nikakor nisem jaz tisti, ki odloča, kdaj se začne pluženje. Ob taki količini snežnih padavin, kot smo jih imeli letos, nastanejo tudi težave, ki pa niso samo krivda izvajalcev. Marsikatero nevšečnost povzročimo občani sami, ker se ne držimo odloka, ki opredeljuje odmik ograj od cestišča, namestitev snegobranov na strehah hiš, ki stojijo ob cestah. V mnogo primerih je speljana padavinska voda iz streh prek žlebov neposredno na cesto, ki pozimi zmrzuje in ogroža varno vožnjo. Veliko primerov je, da lastniki dvorišč sneg preprosto zmečejo na pločnik ali na cesto, kar je prepovedano, in bo treba v prihodnosti, če ne bo šlo drugače, tudi kaznovati tiste, ki ne bodo upoštevali občinskih aktov, ki vse to opredeljujejo. Veliko težav povzročajo tudi napačno parkirana vozila. Vse te nepravilnosti veliko pripomorejo k slabši urejenosti cest v zimskih razmerah, krivdo pa je najlažje prevaliti na izvajalce, kar ni vedno opravičljiv argument. Vsa opozorila, ki sem jih prejel, jemljem kot dobronamerna, saj gre za reševanje problemov, ki nastajajo v zimskih razmerah in jih je treba reševati s skupnimi močmi, z veliko mero medsebojne potrpežljivosti. Kljub nekaterim pripombam menim, da je bila zimska služba glede na količino snežnih padavin letos dokaj uspešna. Vsem, ki ste imeli težave, se opravičujem in zagotavljam, da bomo vaše pripombe upoštevali, da bo čim manj težav v prihodnje. Da ne bomo imeli v glavah samo težav, ki tako ali tako pridejo same po sebi, Vas, drage občanke, spoštovani občani, vabim, da se v čim večjem številu udeležite proslave ob občinskem prazniku, 21. marcu, ki ga bomo počastili s slavnostno podelitvijo občinskih priznanjin bogatim kulturnim programom v petek, 19. marca, ob 19.30 v športni dvorani na Igu. Poveselimo se skupaj in za nekaj ur pozabimo na težave! Župan Janez Cimperman Spoštovani občani in občanke! Vljudno Vas vabim na osrednjo proslavo ob občinskem prazniku, 21. marcu, ki bo v Športni dvorani na Igu v petek, 19. marca, ob 19.30. Podelili bomo priznanja najboljšim športnikom in najzaslužnejšim občanom. Župan Janez Cimperman Vse občane in občanke pozivam, da se v čim večjem številu udeležijo čistilne akcije, ki bo potekala po celotni občini v soboto, 27. marca. Pridružite se in skupaj naredimo našo občino še lepšo! Župan Janez Cimperman 4 www.obcina-ig.si novice iz občinske hiše 4 P GLASILO OBČINE IG • marec 2010 MOSTIŠČAR Pokopališče - kraj spoštljivega ravnanja Številne pripombe naših občanov so nas spodbudile, da vas ponovno obvestimo, da je pokopališče mesto, ki od nas zahteva dostojno vedenje, s katerim izražamo svojo kulturno raven in s tem izkazujemo spoštovanje do vseh umrlih, tudi do svojih dragih. Na pokopališčih in pripadajočih parkiriščih je strogo prepovedano: - sprehajanje psov na povodcih ali brez njih v kateremkoli času dneva - voziti se s kolesom čez pokopališče - uporabljati vodo s pokopališča za namene vrtičkarstva Vse pogosteje opažamo neprimerno vedenje, še posebno vožnjo s kolesi in motornimi kolesi, v času slovesa v mrliški vežici. Takšno ravnanje je nedopustno in samo sprašujemo se lahko, ali je človeku, ki to počne, sploh še kaj sveto? Bodite drugačni od drugih in predvsem kulturni, zato spoštujte pieteto umrlih. Hkrati pozivamo vse, ki obnavljate svoja stanovanja, da gradbeni material (ploščice, elektro-material, železo, stoli in drugo) ne sodi v zabojnike za smeti na pokopališčih. Za ta namen je v naši občini DVAKRAT letno organiziran odvoz kosovnega materiala. Naprošamo vas, da tovrstne smeti odlagate le v za to namenjene zabojnike na posebno mesto, nikakor pa ne na pokopališče. Bodite zgled ostalim ter spoštujte red in mir, ki velja za ižanska pokopališča. Andreja Zdravje Občinska uprava Odvažanje smeti po novem Obveščamo vas, da je Občinski svet občine Ig na svoji 21. redni seji dne 12. 2. 2010 sprejel sklep, da se po celotnem območju Občine Ig od 1. 3. 2010 dalje vrši odvoz smeti 1x (enkrat) tedensko po vseh vaseh. Opozorilo velja predvsem za naselje Ig, kjer bo odvoz po novem samo ob torkih. Prav tako je Občinski svet sprejel sklep, da se bodo skupinski zabojniki (individualne stavbe) postopoma zamenjali z manjšimi zabojniki za vsako gospodinjstvo posebej. Priporočeno je, da uporabniki posameznih skupinskih zabojnikov spremembo velikosti zabojnika podate skupno. Za spremembo velikosti zabojnika pošljite pisno izjavo velikosti zabojnika na naslov JP Snaga, d. o. o., Povšetova 6, 1000 Ljubljana oziroma na elektronski naslov snagalj@snaga.si. Uroš Čuden Občinska uprava Sklep o izvajanju obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Ig ter Sklep o načinu izračuna cen storitev gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov sta bila objavljena v Uradnem listu RS št. 13/2010 dne 22. 2. 2010. Skupinski zabojniki so ponekod ostali takole zakopani v sneg, saj njihovi uporabniki niso poskrbeli za dostop. Smetarji Snage jih tako niso mogli izprazniti, kar je povzročilo obilo slabe volje. Foto: Katja Ivanuš Tako nevarno pa postane, ko pade sneg neposredno na cesto ali celo na udeleženca v prometu! www.obcina-ig.si 5 % 1 novice iz občinske hiše MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • marec 2010 Režijski obrat sporoča Praznjenje greznic in malih čistilnih naprav Izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode obsega tudi praznjenje greznic in malih čistilnih naprav. Na območjih, kjer javna kanalizacija še ni zgrajena, se odvaja komunalna odpadna voda v nepretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave in obstoječe greznice do poteka roka za prilagoditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki je določen v predpisih, ki urejajo emisijo snovi pri dovajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in emisijo snovi pri dovajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Uporabnikom, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, mora greznice oz. male čistilne naprave prazniti upravljavec s posebnimi vozili za praznjenje. Praznjenje greznic in malih čistilnih naprav se izvaja po načrtu enkrat na štiri leta, na podlagi naročila uporabnikov pa tudi večkrat. Uporabniki morajo dopustiti dostop do greznic oz. čistilnih naprav s specialnimi vozili (22. člen Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v občini Ig, Ur. list RS, št. 41/2009). Večina obstoječih nepretočnih greznic je velikosti 5 m3. Po pregledu zaračunane porabe vode ugotavljamo, da je povprečna mesečna poraba na objekt v občini 5 m3 ali več, naročil praznjenj greznic pa je zelo malo. Kam potem odteka komunalna odpadna voda iz objektov, če so greznice velikosti 5 m3? Še posebej nas mora skrbeti prepustnost/neprepustnost greznic v hribovitem delu občine, saj se komunalne odpadne vode ne zadržuje na površju. Pri praznjenju greznic in malih čistilnih naprav ne gre za zaslužek podjetja, ki opravlja to storitev, temveč gre za ohranjanje čiste narave, še posebej vode. Čistilna naprava Ig Foto: Katja Ivanuš Praznjenje greznic in malih čistilnih naprav lahko naročite od 7. do 16. ure pogodbenemu izvajalcu podjetju Komunalne gradnje, d. o. o., Gasilska cesta 5, Grosuplje na telefon 041 344 523. Skladnost in zdravstvena ustreznost pitne vode na območju občine Na podlagi Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (UL RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) mora upravljavec vodovodnih sistemov zagotoviti skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. Za izvajanje storitev zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode na vodovodnih sistemih v občini Ig je sklenjena pogodba z Zavodom za zdravstveno varstvo Ljubljana za obdobje od 1. 6. 2009 do 31. 5. 2010. Izvajalec opravlja nadzor po letnem programu. Za vodo iz Brezove noge, s katero se oskrbujeta naselji Kremenica in Draga, in za vodo iz vodarne Brest opravlja preizkus vzorcev pitne vode Javno pod-+jetje Vodovod Kanalizacija, d. o. o., ki je tudi upravljavec vodarne Brezova noga in vodarne Brest. Javno podjetje Vodovod Kanalizacija, d. o. o., in Občina Ig režijskemu obratu pošiljata poročila o mikrobiološkem in fizikalno-kemijskem preizkusu pitne vode. Na osnovi rezultatov preizkušanje, zadnji so bili opravljeni v mesecu januarju 2010, so vsi odvzeti vzorci glede na preiskane mikrobiološke in fizikalno kemijske parametre skladni s Pravilnikom o pitni vodi. Klorna postaja Zapotok Vodovodni sistem Število mest vzorčenja Vodarna Brest 5 Vodovod Gornji Ig 3 Vodovod Visoko Rogatec 2 Vodovod Golo Zapotok 5 Vodovod Iška vas 3 Opomba: Vzorčenje se opravlja na vseh mestih enkrat mesečno. Menjava vodomerov Konec minulega leta so naši vzdrževalci Komunalne gradnje Grosuplje začeli z redno menjavo vodomerov. Zaradi snega je bilo delo onemogočeno, zato so z menjavo ponovno začeli konec februarja. Vodomere se na vsakih pet let umerja in vsakih deset let menja. Ob menjavi vodomera so vzdrževalci tudi popisali stanje na vodomeru, kar je tudi razvidno iz položnice za mesec februar. Ob preplačilu se kubični metri vode prenesejo na nov vodomer in tako je pavšal zmanjšan za preplačane kubične metre vode. Mesečni pavšal je izračunan glede na popis maja lansko leto in popis ob menjavi. Za morebitne dodatne informacije pokličite na telefon 01 280 23 14 v času uradnih ur ali vprašanje zastavite po elektronski pošti rezijski.obrat@obcina-ig.si. Tina Škulj, režijski obrat 24-urna dežurna služba: 051/340-647 - vodovod, 041/902-403 - kanalizacija Praznjenje greznic: 041/344-523, od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure. Vse dodatne informacije glede vodovoda in kanalizacije lahko občani dobijo osebno na Občini Ig, v času uradnih ur ali po telefonu 01/2802314 ali po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si. Stanje vodomernega števca lahko sporočite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - preko elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si - NOVO Katja Ivanuš, režijski obrat 6 www.obcina-ig.si novice iz občinske hiše 4 P GLASILO OBČINE IG • marec 2010 MOSTIŠČAR Pluženje snega - zimska služba Zaradi pripomb glede zimske službe navajamo člen iz Pravilnika, ki opredeljuje vzdrževanje prevoznosti cest v zimskih razmerah. 31. člen Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (UL RS, št. 62/98) Vzdrževanje prevoznosti posameznih cest v zimskih razmerah je opredeljeno s prednostnimi razredi, v katere so ceste razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne potrebe. Razvrstitev cest po prednostnih razredih določi strokovna služba tako, da je zagotovljena usklajena prevoznost cestne mreže. Prednostni razred Vrsta ceste Prevoznost ceste Sneženje Močno sneženje I avtoceste, hitre ceste 24 ur zagotoviti prevoznost vozišč, pomembnejših križanj, dovozov k večjim parkiriščem in dostavnih pasov zagotoviti prevoznost vsaj enega voznega pasu in dovozov k večjim parkirščem II ceste s PLDP > 4000, glavne ceste, glavne mestne ceste, pomembnejše regionalne ceste od 5. do 22. ure zagotoviti prevoznost; možni zastoji do dve uri med 22. in 5. uro zagotoviti prevoznost (pri večpasovnicah prevoznost vsaj enega voznega pasu), možni zastoji do dve uri predvsem med 22. in 5. uro III ostale regionalne ceste, pomembnejše lokalne ceste, zbirne mestne in krajevne ceste od 5. do 20. ure zagotoviti prevoznost: možni zastoji do dve uri predvsem med 20. in 5. uro zagotoviti prevoznost (pri večpasovnicah vsaj enega voznega pasu), možni zastoji predvsem med 20. in 5. uro IV ostale lokalne ceste, mestne in krajevne ceste od 7. do 20. ure, upoštevati krajevne potrebe zagotoviti prevoznost, možni krajši zastoji zagotoviti prevoznost; možni zastoji do enega dne V javne poti, parkirišča, kolesarske povezave upoštevati krajevne potrebe zagotoviti prevoznost; možni zastoji do enega dne zagotoviti prevoznost; možni večdnevni zastoji VI ceste, ki se v zimskih razmerah zapro Opombe: Šteje se, da je prevoznost zagotovljena, če višina snega na cestah I. in II. Prednostnega razreda ne presega 10 cm, na drugih cestah pa 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. Ne glede na določila v tretjem stolpcu v obdobju izredno močnega sneženja, ob močnih zametih in snežnih plazovih prevoznosti ni nujno potrebno zagotavljati. Podobno velja za poledico, če je zaradi dežja cesta gladka in poledice ni mogoče odpraviti z razpoložljivimi tehničnimi sredstvi. Program opremljanja Občinski svet je na svoji 21. redni seji, 12. 2. 2010 sprejel Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za pet stanovanjskih objektov v območju urejanja VS 17/4 Golo m.e. 2a, ki je bil pripravljen skladno z Zakonom o prostorskem načrtovanju (UL RS, št. 33/07, 108/09) na podlagi vloge investitorja za izračun in odmero komunalnega prispevka. Program vsebuje prikaz obstoječe in predvidene komunalne opreme, investicije v gradnjo nove komunalne opreme in podlago za odmero komunalnega prispevka. Odlok je bil objavljan v Uradnem listu RS, št. 13/2010 z dne 22. 2. 2010. Katja Ivanuš, režijski obrat Prenovljen portal Občine Ig Z letošnjim letom smo posodobili našo spletno stran, ki jo najdete na naslovu: www.obcina-ig.si. Na prvi strani običajno najdete najbolj aktualne novice in obvestila. Največje novosti so: - spletni obrazec za sporočanje stanje vodomera, - galerija slik in - prijaznejše listanje Mostiščarja na spletu. Prihranite čas in si sami natisnite vloge, ki jih potrebujete pri urejanju postopkov, ter jih nato posredujte na Občino Ig. Najdete jih pod OBRAZCI VLOGE. Preostale vsebine bomo še sproti dopolnjevali in jih bogatili. Vaši predlogi in zanimive fotografije so dobrodošli. Andreja Zdravje Občinska uprava 1. Prenovljena podstran Mostiščarja, ki omogoča prijaznejše spletno listanje. 2. Fotogalerija z utrinki naših dogodkov. 3. Aktualne ankete, ker želimo slišati vaše mnenje. 4. Elektronski obrazec za vnos stanja vodomera, najdete ga tudi pod Obrazci/vloge/režijski obrat www.obcina-ig.si 7 v 4 1 novice iz občinske hiše MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • marec 2010 Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/2006) ter v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. št. 63/2009), Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 31/2004, 93/2005, 124/2007) ter Odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Ig (Uradni list RS, št. 55/1996, 69/2006, 32/2008) je Občinski svet Občine Ig na svoji 21. redni seji dne 12.2.2010 sprejel naslednji SKLEP o načinu izračuna cen storitev gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov 1. Občinski svet Občine Ig sprejme predlog faktorja preračuna za: 1.1. komunalne odpadke iz gospodinjstev in njim podobnih iz dejavnosti iz mase v prostornino, ki je razmerje med zbrano maso mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstev in njim podobnih iz dejavnosti ter obračunskega volumna posod za preostanek odpadka in znaša ob uveljavitvi povprečne cene za storitve ravnanja z odpadki 63,72 kg/ m3. V kolikor se spremenijo vhodni podatki (zbrana masa mešanih komunalnih odpadkov in njim podobnim iz dejavnosti ali obračunski volumen posod preostanka odpadka) za več kot 1,0 odstotne točke, se sorazmerno spremeni faktor preračuna in s tem cenik. 1.2. komunalne odpadke iz proizvodnje, obrti in storitvene dejavnosti mase v vožnjo, ki je razmerje med zbrano in odpeljano maso odpadkov ter številom opravljenih voženj in znaša ob uveljavitvi povprečne cene za storitve ravnanja z odpadki 1.023,58 kg/vožnjo. V kolikor se spremenijo vhodni podatki (zbrana masa odpadkov ali število voženj) za več kot 1,0 odstotne točke se sorazmerno spremeni faktor preračuna in s tem cenik. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki upošteva vhodne podatke za spremembo faktorjev preračuna iz količin navedene v sprejetem letnem poročilu podjetja. 2. Cenike storitev gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na podlagi sprejetih povprečnih ceh storitev gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in faktorjev preračuna oblikuje izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in jih objavi na svojih spletnih straneh. 3. Mesečni strošek za komunalne odpadke iz gospodinjstev in za komunalne odpadke iz opravljanja dejavnosti, ki so po naravi in sestavi podobni gospodinjskim odpadkom, določa izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na podlagi naslednjega izračuna: Strošek mesečni = E x N, kjer sta: E - cena za komunalne odpadke za velikost posode ali vrečke N - število prevzemov posod ali vrečk. 4. Za stavbo, ki se jo uporablja kot počitniško hišo, se za mesečni obračun storitev javne službe zbiranja in prevoza ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov za komunalne odpadke iz gospodinjstev upošteva 30 % cene, ki velja za prevzemanje komunalnih odpadkov v posodi s prostornino 120 litrov. 5. Kot merilo za razdeljevanje javne službe med posameznimi stanovanji v stavbi ali več stavbah s kupnim zbirnim mestom za prepuščanje komunalnih odpadkov se uporablja število prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v posameznem stanovanju. Če izvajalcu javne službe lastniki stavbe ali njen upravitelj ali plačniki računov storitev javne službe niso posredovali pisno podatke in dokazila o številu prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v posameznih stanovanjih, se uporabi kot merilo za razdelitev stroškov javne službe po posameznih stanovanjih podatke o tlorisnih površinah stanovanj. 6. Z dnem uveljavitve tega sklepa, prenehat veljati Sklep o določitvi povprečne cene za obračun storitev gospodarske javne službe ravnanja z odpadki in odlaganja ostankov odpadkov (Uradni list RS, št. 12/2001) in Sklep o objavi povprečne cene za obračun storitev gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja ostankov komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 29/2004). Številka: 3544/006/2009 Ig, dne 12.2.2010 Janez Cimperman ŽUPAN 8 www.obcina-ig.si Na podlagi 1. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 31/2004, 93/2005, 124/2007) in 16. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/2006) je Občinski svet Občine Ig na svoji 21. redni seji, dne 12.2.2010 sprejel SKLEP o izvajanju obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Ig 1. člen Odvoz mešanih komunalnih odpadkov se izvaja enkrat tedensko na celotnem območju Občine Ig. 2. člen Skupinski zabojniki na celotnem območju Občine Ig, se ukinjajo. Nadomestijo se z individualnimi zabojniki na vsako stanovanjsko enoto oziroma gospodinjstvo. Pri večstanovanjskih objektih (šest in več stanovanj) se skupinski zabojniki ne ukinjajo, razen na zahtevo upravnika stavbe oziroma uporabnika storitev obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. 3. člen Ta sklep začne veljati s 1.3.2010. Datum: 12.2.2010 Janez Cimperman Številka: 3544/003/2007 ZUPAN Občinski svet Občine Ig je na svoji 21. redni seji z dne, 12. 2. 2010 sprejel naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Ig potrjuje cenik oglasov in popuste ob naročilu več zaporednih oglasov v Mostiščarju. Tip oglasa Cena z DDV Cela stran 240 € Pol strani 130 € Tretjina strani 90 € Četrtina strani 75 € Osmina strani 40 € Zahvala/čestitka 15 € Cena številke 1,80 € Ob naročilu več zaporednih oglasov se obračuna popust: - za naročilo 5 zaporednih oglasov (pol leta) - 5% - za naročilo 10 zaporednih oglasov (celo leto) - 10%. Številka: 03001/001/2010 Datum: 12. 2. 2010 Občina Ig Janez Cimperman ŽUPAN 13. Podkrimski pustni karneval Pust je eden najstarejših ljudskih praznikov ter ima pomen odganjanja zime in obujanja pomladi. Na Igu smo to počeli v soboto, 13. februarja 2010, in to s 13. Podkrimskim pustnim karnevalom, začeli pa smo, kot se spodobi, ob 13. uri in 13 minut. Vsako leto posebej se potrudimo, da bi bil čim bolj prepoznaven, za kar so zaslužni vsi, ki kakorkoli sodelujejo na karnevalu. Vreme je bilo za potek karnevala idealno, tako da se je ob progi zbralo kar veliko število ljudi. Sprevod je potekal po ustaljeni poti od KIG po Baniji do Ljubljanske ceste in Govekarjeve ceste, kjer je bil konec pred stavbo občine. Predstavitev skupin je na Baniji v 'ižanščini' vodil Janez Arhar, ki je s svojimi pristnimi komentarji spravljal ljudi v smeh. Na 'studencu' sta profesionalno izpeljala predstavitev Andreja Zdravje in Jani Šivc. Pred začetkom je že ob 10.30 uri v šotoru na igrišču potekala poslikava obraza naše stare spremljevalke karnevala Anite. Kot vsako leto je imela kar gnečo, saj so vsi želeli biti namazani za ta norčavi dan. Ob 11.30 uri pa je v šotoru zabaval staro in mlado tako tiste z maskami kot tiste brez njih klovn Žare. Svoje izdelke so obiskovalcem ponudili tudi člani Čebelarskega društva Ig. Ob 13. uri in 13 minut se je začel sprevod okoli tisoč mask od aktualnih družbeno-političnih in športnih tematik do pravljičnih in risanih junakov. V sprevodu je bilo tudi približno sto korantov iz Podgorja, Podbrežja in Podvincev, pokači, orači, Cundri iz Movraža, Šjme iz KD Vrbovo, naši vsakoletni udeleženci so tudi iz Pustne sekcije Striček, Vir pri Domžalah, iz TD Suha krajina-Žužemberk, Vrtačarji iz Lesc, iz Društva dobre volje Bevke, stalnica so tudi Godba Stična iz Stične in otroci iz Osnovne šole Primož Trubar Velike Lašče, letos pa je prišla še skupina iz Podpeči. Kot že nekaj let smo imeli tudi goste iz sosednje Hrvaške - Mesopustarje iz Kraljevice, Halubajske zvonča-re iz Viškova, Zametske maškare iz Reke, Pehinarsko gospodo in Krimejske feštare iz Krimeje. Kot se za take karnevale spodobi, so na začetku nastopili mažoretke in Godba Litostroj. Še posebejnas je navdušila častna konjenica iz KD Krim, ki se nam je predstavila z novimi oblačili oz. uniformami kot uvod v začetek karnevala. Res so bili lepi. Še posebej moramo predstaviti in pohvaliti domača društva, ki so se ponovno v lepem številu odzvala sodelovanju na karnevalu. Lepo je, da jih naštejemo, kdo vse je sodeloval in s katerimi prizori: • Konjerejsko društvo Krim: častna konjenica, Zapuščamo kmetijo, gremo na morje • Turistično društvo Krim: Krimski mož in Jezerka, Povodni mož, Parlamentarci, Turistična kmetija Pod krimom, Podkrimske čarovnice Vrtec Ig: Šeme brez treme Osnovna šola Ig: teleFON in RAČUNalnik Društvo Fran Govekar Ig: Borovničke, Dimnikarji PGD Kot - Staje: Damjan Murko - Koški slavček, Sneguljčica in sedem palčkov Društvo upokojencev Ig: Medgeneracijski center Kulturno društvo Mokrc: Mušnice Kulturno društvo Izviri Tomišelj: Klinika za živali Doza PGD Tomišelj: Pivovarska vojna Bavčar-Šrot PGD Brest: Nogometaši PGD Vrbljene Strahomer: Misija Mars PGD Ig: Ižanska pažarna abramba SVS Iška Loka: Vinogradništvo in žganjekuha Loka ga žloka, d. o. o. PGD, VS in TD Iška vas: Pustni sprevod, Bob team Turistično društvo Bober: Mostiščarji iz Matene: Vrtičkarji Po končani povorki je v šotoru vse nastopajoče čakal topel obrok, ob 16. uri pa je začel svoj nastop Max bend, ki se mu je pozneje pridružila še Brigita Šuler. Šeme brez treme Letos nismo podelili pokala in nagrad za najlepše maske (nagrade je vzela recesija), vendar je komisija vseeno sledila prizorom iz naše občine in jih ocenjevala po standardnih merilih: sestava pri- zora, natančnost izdelave maske, motiv iz domačega okolja, zvočna spremljava, izvirnost, aktualnost prizora, koreografija in animacija ter število sodelujočih v prizoru. aktualno Glede na vse navedeno je največ točk dosegel prizor borovnič-ke, takoj za njimi so bili Ižanska pažarna abramba in Slovenski nogometaši. Vsem iskrene čestitke! Ob tej priložnosti se moramo še posebej zahvaliti: - Društvu upokojencev Ig, katerega člani so pobirali simbolično vstopnino en evro, - Gasilski zvezi Ig in njenim članom za urejanje in varovanje udeležencev ob poti, potekala povorka, vsem posameznikom: Lenartu Orniku, Antonu Salobirju, Antonu Debevcu, Mateju Milharčiču, Jožetu Purkatu, Matjažu Zupanu, Antonu Teglju, vsem iz občinske uprave in drugim neimenovanim, ki so pomagali, da je prireditev uspela. Marica Zupan Foto: Maruša Švigelj MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • marec 2010 kjer je Za sponzorska sredstva in podporo pa se zahvaljujemo: • RADIO VESELJAK, Ljubljana • AGM NEMEC, d. o. o, Sedrež, Laško • ELEKTRO Zdešar Robert, s. p., Podpeč • JOŽKO KRALJIČ, d. o. o., Golo • KROVSTVO IN STAVBNO KLEPARSTVO, Matija Halič, s. p., Ig • MESNICA Farkaš Boris, s. p., Ig • PIŠKUR JANEZ, s. p., Ig • TAUBI-T.R., d. o. o., Ig • MVA, d. o. o., Polhov Gradec • TOMISLAV GOLOB, s. p., Škrilje • PROMET MESEC, d. o. o., Logatec • VGRAJEVANJE POHIŠTVA, Roman Zdravje, s. p., Iška vas • FRIZERSKI SALON NELA, Nasiha Kahrimanović, s. p., Ig • MIZARSTVO IN ŠIVILJSTVO Viljem Modic, s. p., Podkraj • ORGANIZACIJA PRIREDITEV Štefan Zelko, s. p., Ig • STUDIO OKO, grafično oblikovanje in tisk, Ig • STUDIO PUNGART Janez Mencej, s. p., Ig Nasvidenje spet prihodnje leto, ko bomo ponovno odganjali zimo! Pred občinskim praznikom Dobitniki zlatih plaket Občine Ig (2000-2009) Občina Ig je za svoj občinski praznik izbrala zgodovinski datum 21. marec, ko so leta 1848 ižanski kmetje napadli grad Zonek in zažgali urbarje, v katerih so bile napisane njihove davčne obveznosti do zemljiških gospodov. Dogodek sodi v sklop dogajanja v tedanjem srednjeevropskem prostoru ob t. i. zemljiški zavezi, ki je pomenila konec fevdalnega družbenega reda. Ob občinskem prazniku Občina Ig od leta 2000 podeljuje priznanja, zlate plakete in naziv častnega občana najboljzaslužnim prebivalcem. Predlagajo jih lahko posamezniki, društva ali organizacije. Letos so na občini prejeli 15 predlogov, ki jih je pregledala posebna Komisija za obravnavo pobud za podelitev priznanj. Prejemnike, ki so za zdaj še skrivnost, je že potrdil tudi Občinski svet. Zadnjih pet let se je tem priznanjem pridružil še izbor najboljšega športnika in najboljše športne ekipe. Do zdaj je bilo v devetih letih podeljenih 31 zlatih plaket in trije nazivi častnega občana. Naziv častni občan Občine Ig je bil do zdaj podeljen le Antonu Glavanu, Antonu Koširju in Miri Glavan. O dobitnikih priznanjza leto 2010 bomo obširno poročali v prihodnji številki Mostiščarja. Vabljeni na proslavo ob občinskem prazniku, ki bo potekala v petek, 19. marca, kjer boste lahko nagrajence spoznali v živo. Maja Zupančič Družina Platnar iz Kota Marko Kramar PGD Ig Stanka Rebolj Čebelarsko društvo Ig KUD Iška vas Justin Peček Izobraževalni center za zaščito in reševanje RS Društvo upokojencev Ig CUDV Draga Anton Maček Lovska družina Ig (60 let) PGD Škrilje (80 let) PGD Golo PGD Kot-Staje PGD Tomišelj (100 let) PGD Brest (100 let) PGD Vrbljene-Strahomer (100 let) Janja Fric Cimerman KIG (60 let) PGD Matena (100 let) PGD Iška Loka (100 let) Jože Škulj ŠD Mokrc Ig (50 let) Anton Pucihar Marjan Žagar Jožica Serafin Ludvik Golob Jože Pozderec Andreja Župec Jožica Kovačič 10 www.obcina-ig.si Velika spomladanska čistilna akcija Občina Ig v sodelovanju z vaškimi sveti, društvi in javnimi zavodi organizira vsakoletno spomladansko čistilno akcijo. Letošnja čistilna akcija bo potekala v soboto, 27. marca 2010, pod naslovom STOP DIVJIM ODLAGALIŠČEM 2010. Podrobnejša navodila za izvedbo čistilne akcije bodo vsem zgoraj navedenim poslana po pošti. Čistilna akcija Stop divjim odlagališčem bo potekala po celotnem Ljubljanskem barju. Najna tem mestu še enkrat opozorimo, da je ne glede na okoliščine za sanacijo divjega odlagališča odgovoren lastnik zemljišča, na katerem je odlagališče. STOPI Divja odlagališča večjega obsega (npr. gradbenega materiala, gum ...) lahko prijavite na Inšpektorat RS za okolje in prostor, manjša (gospodinjski odpadki) pa tudi na Medobčinski inšpektorat. Zbirna mesta za vse sodelujoče po posameznih naseljih (akcijo koordinirajo posamezne vaške skupnosti) najdete navedena v spodnji tabeli. Začetek čiščenja je ob 8. uri na spodaj navedenih lokacijah: Ig Pri Silvaproduktu in pred pošto Iška Loka V Senožetki Strahomer Pri mostu Vrbljene Na hipodromu Brest Pred gasilskim domom Škrilje Pred gasilskim domom Golo, Selnik Pred trgovino Iška Iški vintgar in parkirišče ob križišču na Gornji Ig Kot Pred gasilskim domom Iška vas Na produ pred Brunarico Sarsko Pred hišo Sarsko 1a Zapotok Pred RTC Zapotok Matena Pred gasilskim domom Tomišelj, Na obračališču v Podkraju Podkraj Dobravica Pri cerkvi Podgozd Pri kozolcu Visoko, V vasi pri izlivki Rogatec Gornji Ig Pred gasilskim domom Staje Pri odcepu za vas Kot Suša V središču naselja Kremenica Pri kapelici Akciji so se pridružila tudi številna društva, vse lovske družine (Ig, Mokrc, Tomišelj), čebelarji in ribiči. Do konca redakcije so bili znani naslednji podatki: Lovska družina Ig bo z akcijo začela ob 8. uri pri lovskem domu Draga. Ribiška družina Smuč bo s čiščenjem začela ob 9. uri pri ribniku Rakovnik (pri Ribi). VABLJENI, DA SE V ČIM VEČJEM ŠTEVILU ODZOVETE AKCIJI IN S SVOJIM ZGLEDOM PRIPOMORETE K VEČJI OZAVEŠČENOSTI OBČANOV ZA ČISTO OKOLJE! Eno izmed evidentiranih divjih odlagališč v občini Ig Foto: Uroš Čuden Obveščamo vas, da bo spomladanski odvoz kosovnega materiala potekal po naslednjem urniku: • 31. 3. 2010 - Ig, Dobravica, Iška Loka, Kot, Kremenica, Matena, Sarsko, Staje, Podgozd • 1. 4. 2010 - Golo, Škrilje, Rogatec nad Želimljami, Selnik, Suša, Visoko, Zapotok • 2. 4. 2010 - Iška vas, Iška, Gornji Ig • 6. 4. 2010 - Tomišelj, Podkraj, Strahomer, Vrbljene, Brest Očistimo Slovenijo v enem dnevu V slovenskem prostoru je veliko pozornost pritegnila tudi čistilna akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki bo 17. aprila potekala po celotni državi. Gre za največjo prostovoljno okoljsko akcijo v zgodovini Slovenije. Vsi, ki vas zanima sodelovanje tudi pri tej čistilni akciji (smeti bo verjetno ostalo še dovolj), se za dodatne informacije lahko obrnete neposredno na društvo Ekologi brez meja. Več informacij o poteku akcije najdete na spletni strani: http://www.ocistimo.si/. Planinsko društvo Krim vabi čistilno altfiio v soboto, 17. aprüa. Čistili bomo planinske poti na Krim, za katere skrbi naše društvo, in njihovo bližnjo okolico. Zbrali se bomo ob 8. uri v Strahomeru (pri mostu), kjer se bomo razdelili v tri skupine, ki jih bo vodil Janko Purkat. Čiščenje bo potekalo iz Iškega vintgarja, Iške, Straho-mera (obe varianti poti), Vrbljena in Tomišlja. Kontaktni osebi: Simona Zoko (031 684 884) in Mateja Uršič (051 652 324). Čistilna akcija bo potekala v okviru vseslovenske čistilne akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu. ¥ Očistimo Slovenijo občanov kotiček MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • marec 2010 Srečanje sošolcev ob 50-letnici konca osnovne šole 30. januarja smo se po več kot 50 letih prvič srečali bivši sošolci iz Osnovne šole Ig in podružničnih šol, ki smo bili rojeni leta 1943 ali 1944. V prvi razred so nas vpisali v letih 1950 in 1951. V gostilni se nas je zbralo 20. Prijavljenih je bilo še več udeležencev, vendar je tisti dan snežilo kot za stavo. Kar nekaj sošolcev je žal že pokojnih, štirje pa živijo v tujini. V nižjih razredih so nas do tretjega razreda večinoma združevali po več letnikov skupaj. Večina nas je šolo po četrtem razredu nadaljevala na Igu, nekaj pa jih je šlo na nižje gimnazije, ki so še delovale na nekaterih ljubljanskih šolah. To je bilo namreč ravno v obdob- ju ustanavljanja osemletk, kar ni potekalo po vseh šolah hkrati. Na koncu, ko smo se vpisovali dalje, pa smo bili tako vsi na istem. Ob koncu šole nismo imeli valete, kar se bo današnji generaciji mogoče zdelo čudno, vendar tako je bilo! Srečanje je bilo prisrčno in je kar prehitro minilo. Da je bilo tako, se da videti tudi na priloženi fotografiji. Se posebejnas veseli, da smo uspeli vzpostaviti stik ne le z ižanskimi sošolci, ampak tudi s sošolci iz podružničnih šol. Najinim domačim se za fotografiranje in zbiranje podatkov najlepše zahvaljujeva. Vera Ciber in Hedvika Župec POSLANSKI KOTIČEK Predlog družinskega zakonika Prejšnja vlada pod vodstvom Janeza Janše je sprejemala pozitivne ukrepe družinske politike in tako se je po desetletjih začelo povečevati število rojstev, povečala se je vključenost v vrtce, naredili so se pomembni koraki za preprečevanje nasilja v družini, uredila se je prehrana srednješolcev, sistemsko se je uredilo področje štipendij, uvedle so se stanovanjske olajšave in olajšave za velike družine itd. Po raziskavah je družina na prvem mestu med vrednotami v slovenski družbi, zato bi pričakovali, da se bo v to materijo posegalo previdno in analitično -torej z analizo morebitnih slabosti in odpravo le-teh veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V času prejšnje vlade v letu 2005 je bil sprejet Zakon o istospolni partnerski skupnosti, s katerim so bila urejena razmerja tudi v isto-spolnih partnerskih skupnostih. Vlada v družinskem zakoniku ti dve skupnosti, torejzvezo med moškim in žensko ter zvezo med istospolnima partnerjema, izenačuje. Ustavno sodišče RS je v svoji odločbi zapisalo, da gre za podobni, ne pa enaki skupnosti. Enaki nikoli ne moreta biti, saj istospolna skupnost nikoli ne bo mogla imeti reproduktivne vloge. Zveza med moškim in žensko je zaradi tega, ker je ena od njenih značilnosti usmerjenost v rojstvo novega življenja, deležna posebnega varovanja in skrbi države, kar izhaja iz več členov Ustave RS, še posebejpa iz 53. člena Ustave RS, ki pravi: »Država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere.« Enačenje obeh skupnosti prinaša z družinskim zakonikom možnost, da tudi istospolni partnerji lahko zaprosijo za posvojitev otroka. Po podatkih v Sloveniji skoraj 400 parov čaka na posvojitev. Letno se izvede med 25 in 30 posvojitev, kar pomeni, da vsaj še nadaljnjih deset let praktično ni otrok za posvojitev. Iz ankete javnega mnenja iz septembra 2009 izhaja, da kar 69,4 odstotka prebivalstva nasprotuje možnosti posvojitve otroka isto-spolnim partnerjem v istospolni skupnosti, zato je nerazumljivo, da vlada teh spornih členov iz zakona ni umaknila. Trenutno o družinskem zakoniku poteka razprava v Državnem zboru RS in upam, da ne bo sprejet in da bodo koalicijski poslanci ponovno razmislili o spremembah, ki jih predlagajo. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije Vabim vas na POSLANSKI VEČER v torek, 23. marca 2010, ob 19.00 v Gostilni Gerbec na Igu. Moj gost bo ANŽE PRATNEMER. Anže je naš občan, živi v Stajah in je pred dobrim letom doživel hudo prometno nesrečo, v kateri je izgubil nogo. Pred nesrečo se je ukvarjal s športom, hodil v hribe, bil celo učitelj rolanja ... Da bi vse to lahko počel še kdaj, potrebuje protezo, zato se je poleg donacij začela tudi vseslovenska akcija zbiranja plastičnih zamaškov, v katero se je vključilo veliko ljudi. Zbiranje se je končalo decembra 2009, vendar kljub tonam in tonam zamaškov zbranih sredstev ni bilo dovolj. Zato z zbiranjem na različne načine nadaljujemo. Tudi sama bi, ker sem vesela Anžetovega optimizma in moči, da je aktiviral celotno Slovenijo, rada zanjnaredila kaj več. Na poslanskem večeru bova poklepetala in predstavil nam bo svojo zgodbo, izročila pa mu bom sredstva, zbrana v poslanski skupini SDS. Vabljeni! Alenka Jeraj, poslanka v DZ RS Lahko me pokličete na tel.: 01 478 95 35 ali se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Informacije o mojem delu lahko najdete na: www.alenkajeraj.sds.si. Veseli december v Tomišlju Letos smo organizirali miklavže-vanje v Tomišlju in obdarili tako pridne kot tudi poredne otroke. 4. decembra pozno popoldne je prišel sv. Miklavž s svojimi angelčki in parklji, se sprehodil od vrat do vrat ter obdaroval naše najmlajše z bomboni in sladkarijami. Pridni otroci so bili deležni večjih dobrot in pozornosti angelčkov, poredne pa so okregali parklji, vendar je Miklavž prav tako obdaroval tudi poredne otroke. Večina otrok spet komaj čaka prihodnje leto, vsi pa obljubljajo, da bodo v prihajajočem letu postali še bolj pridni. Nikakor pa ne smemo mimo novoletnega rajanja pri kapelici v Tomišlju ... Končno smo jo dokončali. Govorimo seveda o najdaljši noči v letu. Tako kot lansko leto je bila tudi letošnja zadnja noč v letu pestra in polna veselih obrazov. Malo po 22. uri smo se začeli zbirati stari in mladi pri zdaj že vsem znani kapelici v Tomišlju. Za hrano in pijačo je bilo poskrbljeno, češnjo na tortici pa je dodala glasba, ki je prihajala iz gasilskega vozila v lasti PGD Tomišelj. Med prisotnimi je bilo opaziti sproščenost in veselje, medtem ko so naši najmlajši budno odštevali minute in sekunde do novega leta. Pri zdaj že skoraj tradicionalni kapelici se je zbralo okoli 50 veseljakov, ki so obujali spomine na iztekajoče se leto ter med seboj podelili načrte in cilje za leto 2010. Ko je ura odbila polnoč, se je nebo razsvetlilo kot novoletna jelka, vsi pa smo občudovali mavrične barve, ki so švigale na vse strani. Čudovit večer se je končal kar prehitro, poslovili pa smo se v upanju, da prihodnje leto ponovimo nepozabno rajanje v še večjem številu. KD Izviri Tomišelj Dopust ižanskih upokojencev V začetku februarja nas je 30 upokojencev letovalo v hotelu Delfin v Izoli. Vreme nam letos ni bilo prav naklonjeno, zato dolgih sprehodov po soncu ni bilo. Marsikdo se je boljposvetil plavanju v toplih bazenih. Priča smo bili tudi sneženju na morju, česar še skoraj nihče ni doživel. Za družabno življenje je bilo tokrat kar dobro poskrbljeno. Imeli smo tombolo in naša Francka je dobila prvo nagrado. Tudi pustnih šem ni manjkalo. Kar dva večera smo uživali v šemljenju, plesu in opazovanju mask. Bilo je super. Mask je bilo ogromno, saj so jih tudi ocenjevali in nagrajevali. Nekajnaših je bilo tudi med nagrajenci. Skratka, bilo je lepo, imeli smo se dobro. Če se hočete o tem prepričati, se nam pridružite v začetku novembra. Točen datum prijave bo objavljen. Za DU Ig Ivana Žagar IG DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG Občina Ig in Društvo upokojencev Ig vabita na srečanje članov DU Ig in vseh občanov, starejših od 75 let, ki bo v soboto, 20. marca 2010, ob 13. uri v Športni dvorani na Igu. Srečanje bodo spremljali kratek kulturno-zabavni program, nagovor župana občine Ig, skromna pogostitev ter nadaljevanje druženja ob pogovoru in dobrotah, ki jih bodo med drugim pripravile tudi članice DU Ig. Srečanje bo združeno tudi z občnim zborom DU Ig. Podrobnejša navodila v zvezi s prireditvijo bodo v vabilih, ki jih bodo člani DU in drugi starejši občani prejeli na dom. Za udeležbo bo potrebna predhodna potrditev. Vljudno vabljeni! www.obcina-ig.si 13 lt: vMr /J Ss MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • marec 2010 3. pustni sprevod iškavrskih fantičev Tudi letos smo na pustno nedeljo pripravili pustni sprevod iškavrskih fantičev. Priprave so potekale kar mesec dni. Zelo pohvalno je to, da so se za razdelitev posameznih vlog v sprevodu letos dogovorili sami, pomoč so potrebovali le pri zbiranju oblek in nakupih nekaterih dodatkov. Sprevod je potekal po Iški vasi in v šestih urah so obredli vse hiše, kjer so naleteli na številne pohvale in prisrčen sprejem. Ob koncu so kljub utrujenosti kovali načrte za naslednji pustni sprevod, kar je dokaz, da v tem uživajo in da je dogajanje pozitivno za njihovo druženje. Posebna pohvala pa gre fantičem, ki so bili v sprevodu že v soboto na karnevalu na Igu. Fani Intihar Pustni sprevod se postavi na ogled. Vabilo na občni zbor TD Iška vas Želimo vas obvestiti, da se Turistično društvo Iška vas prebuja in obnavlja svoje vrste. Ponovno želimo vzpostaviti povezanost krajanov in enotno delovanje v skupnosti. Naj bo to tudi pozitivna popotnica za naše najmlajše. Vabimo vas, da s svojimi predlogi in načrti obogatite naš program in se aktivno vključite - več ko nas bo, bolj opazni in uspešni bomo! Vabljeni v četrtek, 25. marca, ob 19. uri v dvorano v Iški vasi. Mamice in žene, vabljene, da se udeležite občnega zbora, saj bomo za vaš praznik pripravili kratek kulturni program. Turistično društvo Iška vas Turistično društvo KRIM VABI na redni letni občni zbor Turističnega društva Krim, ki bo v soboto, 10. aprila 2010, ob 20. uri. Na občnem zboru bomo predstavili delovanje društva v preteklem letu in sprejeli načrt za leto 2010. Ob tej priliki si bomo na DVD-posnetkih pogledali aktivnosti društva v preteklem letu. Vsi lepo vabljeni! Turistično društvo KRIM Predsednik JANEZ MODIC KULTURA Izrekanja V kavarniškem vzdušju Gostilne Gerbec na Igu so se v poklon kulturnemu prazniku že petič srečali literarni ustvarjalci iz okolice Ljubljane (iz območja osmih občin, ki ga pokriva izpostava JSKD Ljubljana okolica). V poeziji in prozi so se izrekali v glavnem že stari znanci z novimi, svežimi literarnimi zapisi: Alenka Jeraj, Tomaž Simetinger, Irena Hegler, Jože Škulj, Sonja Pirman in Vida Kughar, prvič pa so se jim pridružili tudi Marko Žnidaršič (KUD Pirniče), Gregor Rozman iz Medvod - nagrajenec festivala mlade literature Urška (2008) pri JSKD in gost, pesnik Kobrowsky, ki je duhovito sklenil večer. S priključitvijo občine Medvode pod okrilje izpostave JSKD Ljubljana okolica v lanskem letu se je tako razširil tudi krog literarnih ustvarjalcev. Namen srečanja je bil preprosto prisluhniti tistemu, kar avtorji želijo podeliti s poslušalci, kar imajo povedati. Predstavljena literarna dela so bila zelo različna, edinstvena kot njihovi avtorji tako po vsebini, slogu in zrelosti ... pa vendar se je vsakega izmed nas kaj dotaknilo. Predvsem pa je vrednost tovrstnih srečanj v družen-ju, medsebojnem spoznavanju, izmenjavi vtisov ... Tatjana Avsec JSKD-OI Ljubljana okolica Pesniki so se zbrali pri Gerbcu 14 www.obcina-ig.si kultura_ GLASILO OBČINE IG • marec 2010 I MOSTIŠČAR Kulturni praznik - 8. februar Lepota v besedi in glasbi Ob vsakoletni obletnici smrti našega največjega pesnika se sprašujemo, kaj je tisto nepozabno, trajno, kar nam je zapustil naš največji pesnik za ta čas računalnikov, robotov in napredka. Ta napredek jih mnogo vidi samo v množici novih reči, proizvodov, naprav, strojev ... Ob strani pa pušča človekova čustva, miselni razvoj, notranje bogastvo, kulturne dosežke, ki so potisnjeni v ozadje, sajkultura ne prinaša dobičkov. Tisto največje bogastvo, ki nam ga je zapustil Prešeren, je duševno bogastvo, brez katerega ni napredka, izumov, civilizacije, novih misli, spoznanj, slik, kipov, simfonij, romanov, dram in pesmi. Dobra umetniška pesem presega s svojo izpovedjo, čustvom, modrostjo vse čase in dobe, saj nam sporoča veliko spoznanj, misli, čustev in ljubezenskih izročil. Te misli so nas vodile v četrtek, 4. februarja 2010, ko je potekala v športni dvorani na Igu občinska proslava, posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku, Prešernovemu dnevu. Prireditev so sestavljali trije deli: Najprejso koncertirali učenke in učenci naše šole, ki obiskujejo glasbeno šolo. Prisluhnili smo lahko zvokom citer, flavt, violončela ter klavirja. Glasbeni del so sklenile flavtistke, ki so združene v ansamblu Zvezdice. Prav na koncu glasbenega dela pa je pod taktirko učiteljice Nadje Janežič zapel Mladinski pevski zbor naše šole. Osrednji del programa je bila ugledališčena ljudska pesem Desetnica. Glavno vlogo je igrala učenka Tinkara Mazej, ki je v svoji gledališki vlogi poosebljala tragično usodo sedemletne deklice Marjetice, ki je morala zaradi nesmiselne zahteve tradi- Učenke so predstavile ljudsko pesem Desetnica cionalnega izročila kot desetoro-jena oditi v svet. Vlogo nesrečne matere je prepričljivo predstavila učenka Jerca Podržaj, vlogo po sinu hrepenečega očeta pa učenka Maruša Mazej. Igra vseh nastopajočih učenk, njihovi kostumi, ki jih je pomagala osmisliti in izdelati naša zunanja sodelavka ga. Andreja Podržaj, glasba ter primerna osvetlitev so naredili predstavo privlačno, obarvano s pristno pravljično prepričljivostjo. Dekliški zanos in zavzetost s poglobljeno čustveno noto ter vživljanje v smisel socialne krivice, ki se je zgodila Marjetici, so presegli pričakovanja gledalcev in tudi poznavalcev šolskih odrskih uprizoritev. Po predstavi so gledalci, a ne samo matere in očetje nastopajočih, izražali priznanje, začudenje in čestitke, ki niso bile obarvane zgoljs starševskim odnosom do nastopajočih. Slovensko ljudsko izročilo je na odru z mladimi navdušenci zazvenelo z vso polnostjo in pristnostjo, zlito z besedo, glasbo in gibanjem. Med nastopajočimi je izstopalo nekaj resnično nadarjenih mladih igralk. V tretjem, zadnjem delu kulturne prireditve pa je vse poslušalce in gledalce razveselila pevka Eva Hren s svojo skupino Sladcore, ki je v skorajpolurnem programu pela slovenske ljudske pesmi v džezovski priredbi. Naša gostja je poslušalcem približala bogastvo ustnega izročila, bogastvo spoznanj, misli in čustev slovenskega človeka v prejšnjih stoletjih vse do današnjih dni. Džezovska izvedba klasičnih ljudskih pesmi, ki izraža ritem dobe, v kateri živimo, je gotovo približala ljudsko izročilo, ki je tako izgubilo klasično folklorno, togo obliko ter pridobilo živahnost in izpovedno globino. Tudi žalostne ljudske pesmi je mogoče približati z veselejšim ritmom. Poleg spevne in igrive interpretacije nas je izvajalka Eva Hren prežela s svojo igrivo in duhovito osebnostjo, saj je zapete pesmi interpretirala in posredovala mladim z globljim občutkom za izročilo, ki je vredno, da gre iz roda v rod. Vživljanje v ljudske pesmi je poglobila tako, da so postale del njene lastne čustvenosti, in jih tako izpovedno približala današnjemu človeku. Dvorana je sprejela njeno interpretacijo s toplim ploskanjem. Letošnjo kulturno prireditev lahko brez dvoma uvrstimo med najboljuspele. Ob proslavljanju veličine našega nepozabnega pesnika, ki nam s svojo poezijo še vedno živo sporoča vero v vrednote ter veselje do življenja in ljubezni, tudi sami postanemo boljši in občutljivejši ljudje za prave vrednote. IN GNALE BODO SVOJ CVET BOLJ VESELO nam je pesnik Prešeren zapel v Sonetnem vencu, posvečenem Juliji. Prihaja pomlad in mnogo cvetov nam bo vsem zacvetelo BOLJ VESELO ... ob toplem spominu na nekaj lepega. Janja Fric Cimerman Foto: Barbara Oblak www.obcina-ig.si 15 L kultura MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • marec 2010 Strokovna ekskurzija v Italijo V soboto, 30. 1. 2010, smo se s člani Društva Fran Govekar Ig odpeljali proti Italiji. Avtobus agencije ABCtour z vodnico Darjo Mavrič z Grafičnega oddelka Narodnega muzeja Slovenije je poln članov likovne skupine in ljubiteljev umetnosti ob 7.30 startal z Iga. Ustavil se je še na Škofljici in Rudniku ter tako pobral še nekaj željnih udeležbe strokovne ekskurzije v Italiji. Odšli smo v mesto Passariano (v bližini Udin), natančneje v Villo Manin, ki spada med najlepše in najpomembnejše zgradbe v Furlaniji - Julijski krajini. Vila Manin je ena najpomembnejših arhitekturnih spomenikov Furlanije - Julijske krajine, ki po veličastnosti spominja na kraljevsko palačo oz. na francoski Versailles. Vila je služila za poletno rezidenco bogati beneški družini Manin. Zgradili so jo v 16. stol., v 17. stol. pa so jo povečali in dodali polkrožne kolonade po vzoru Trga sv. Petra v Rimu. Sodi med najlepše beneške vile z vidnim Palladijevim vplivom. Za vilo se razprostira velikanski park, kjer so bili nekoč gledališča, arene, labirinti, čudoviti drevoredi in različni nasadi, viseči vrtovi, vodnjaki ... Vila je bila priča mnogo izjemnim zgodovinskim dogodkom slavne Beneške republike, bila je rezidenca zadnjega doža Ludovica Manina, tu je bilo Napoleonovo poveljstvo ... Danes je vila s parkom središče sodobne umetnosti, kjer vsako leto razstavljajo umetniki z vsega sveta, še posebej so zanimive instalacije v parku. Villa Manin je prizorišče številnih razstav, tokrat razstave Obdobje Courbeta in Moneta - realizem in impresionizem v srednji in vzhodni Evropi. Obsegala je 120 umetniških slik iz obdobja realizma in impresionizma. Na razstavi smo si tako lahko ogledali slikarska dela Maneta, Moneta, Reniorja, Degasa in Van Gogha. Na ogled so bila tudi dela drugih evropskih sodobnikov. Vzeli smo si čas in se resnično posvetili vsaki sliki posebej. Po končanem ogledu smo se odpeljali še malo globlje v Italijo, in sicer v mestece Spilimbergo. Mesto je poznano kot mesto mozaikov. Tam smo si gledali šolo mozaika - Scuola Mosaicisti del Friuli, kjer nam je vodnica prevajala razlago učiteljice tamkajšnje šole. Šola je razdeljena v tri razrede oziroma letnike. Ogledali smo si učilnice vsakega letnika posebej in ob tem vzdihovali ob čudovitih slikah, ki so predvsem rezultat trdega dela in vztrajnosti 'DRUŠTVO I FRAN GOVEKAR IG umetnikov, ki izdelujejo mozaične slike oziroma izdelke na splošno. Okolico šole krasijo mozaične skulpture, ki šolo samo še dodatno podkrepijo z dokazi o njeni edinstvenosti in čudovitosti. Spilimbergo je sicer tudi znan po svoji sladici iz mandljev, a sem prepričana, da je tudi šola velika sladica za oči. Pozno popoldne smo se utrujeni in polni čudovitih vtisov počasi vračali v Slovenijo. Izlet, ogledi in družba so bili tisto, zaradi česar sem prepričana, da to ni naša zadnja ekskurzija, zato z veseljem pričakujem novo dogodivščino druženja s člani Društva Fran Govekar Ig. Draga predsednica društva Alenka, le tako naprej!!! Pisateljica in udeleženka ekskurzije Sonja Pirman (Škofljica) 8. Govekarjev večer v Knjižnici Ig V ponedeljek, 22. februarja, smo v Knjižnici Ig na 8. Govekarjevem večeru gostili pesnico in pisateljico iz Škofljice Sonjo Pirman. Odprli smo tudi razstavo slik Ivanke Demšar iz Matene. Razstava je na ogled v času odprtosti knjižnice do 22. marca 2010. V prvem delu večera se nam je humorno in iskrivo predstavila pesnica in pisateljica Sonja Pirman. Pravi, da njene pesmi nastajajo le, ko je žalostna, zato ni nobene napisala že dve leti. Izdala je tri romane, Poželenje ni ljubezen, O tebi, nama in usodi ter Gospodična s trni. Prvega je napisala še kot najstnica in s svojimi junakinjami zorela do Gospodične s trni. Vedno piše iz sebe in se med pisanjem zlije z liki iz zgodbe, jih živi. Predstavila nam je vse tri romane in iz vsakega prebrala odlomek, prav tako nam je prebrala nekaj svojih pesmi. Je tudi mama 11-letne hčerke Laure. Za otroke do zdajše ni pisala, vendar nam je prišepnila, da z Lauro vendarle skupaj snujeta nekaj za otroke. Je tudi pravljičarka - pravljice pripoveduje na pravljičnih uricah v knjižnicah Mestne knjižnice Ljubljana, v MKL knjižnici Škofljica pa vodi Knjižni klub. Člani kluba se srečujejo enkrat mesečno ter izmenjujejo svoje misli in mnenja o knjigi tistega meseca. V drugem delu večera smo odprli razstavo slikarke Ivanke Demšar. Je članica likovne skupine društva Fran Govekar. Likovnega pouka, risanja in ustvarjanja se je veselila že v šolskih klopeh, želja po risanju in slikanju pa je z leti rasla. Tako se je Ivanka začela udeleževati različnih slikarskih delavnic in tečajev. Pet let je obiskovala tudi slikarsko šolo slikarke Urše Vidic, kjer si je nabirala dra- fran govekar ig goceno znanje o slikarskih veščinah in tehnikah. Želja po širjenju likovnega obzorja jo še vedno žene naprej. Trenutno obiskuje slikarsko skupino v Grosupljem, ki deluje pod vodstvom prof. Sandi Zalarjeve in likovno skupino na Igu pod vodstom Žige Bratoša. Največkrat slika z akrilnimi barvami in ogljem pa tudi v akvarel-ni tehniki. Ustvarja tudi v tehniki kolaža. Prijeten pogovor z obema gostjama je vodila Alenka Jeraj. Knjižničarka Tadeja Kavčič Prva samostojna razstava slik V Knjižnici na Igu sem na 8. Govekarjevem večeru sodelovala tudi jaz, Ivanka Demšar iz Matene. Sem mlada članica Društva Fran Govekar Ig, kjer sem se pridružila likovni skupini. S slikarstvom se ukvarjam šele zadnjih deset let. Ker slikanje ni šlo brez teoretičnega znanja, sem si to pridobila na slikarski šoli in različnih delavnicah znanih slikarjev, kot sta slikarja Todorče Atanasov in Urška Vidic, ter pri profesorici Sandi Zalar. Navdih za slikanje sem dobila v mavricah prelepega in raznovrstnega cvetja, ki ga zelo rada posejem in zasadim. Tudi lepa pokrajina se mi kar sama ponudi, da jo narišem. Na razstavi je razstavljenih 24 umetniških slik z različnimi motivi in tehnikami. Slike so risane v tehniki akvarel, akril in kombinacija kolaža. Motivi razstavljenih slik so različni. Tako lahko vidimo tihožitja, pokrajine in portrete. Slike izhajajo iz različnih obdo-bijmoje slikarske poti od začetkov do ... Presodite sami. Otvoritve razstave se je udeležilo lepo število povabljenih, prijateljev in znancev. Po uradni otvoritvi smo se sproščeno pogovarjali, poskusili dobrote in nazdravili s kapljico žlahtnega. Ob vseh izrečenih čestitkah tistega večera se vsem najlepše zahvaljujem in vam obljubljam nove umetnine, saj ste mi dali zagon za nadaljnje ustvarjanje. Ivanka Demšar Ižanci radi pojemo V Iški vasi je 23. januarja potekala XV. občinska revija pevskih zborov, na kateri je nastopilo 11 zborov. Vsak zbor se je predstavil s tremi skladbami. Po izboru selektorja Stojana Kureta so program najbolje izvedle Borovničke pod vodstvom Nadje Janežič, ki so bile predlagane tudi za udeležbo na regijskem tekmovanju oz. Sozvočenjih. Že XV. revija zborov Občine Ig je potekala v tokrat skoraj premajhni dvorani gasilskega doma Iška vas. Večer je povezovala Mateja Glavan. Poslušali smo lahko pevce od najmlajših do najstarejših. V prvem delu so se nam predstavili zbori, ki delujejo v okviru šole in vrtca. Vrtec Ig se je predstavil z zborčkom iz Iga in zborom iz enote Hribček (Golo). Mladi pevci so s svojo sproščenostjo in neposrednostjo navdušili številno občinstvo in tudi glasbenega strokovnjaka. Na osnovni šoli Ig delujeta dva pevska zbora, oba pod vodstvom učiteljice glasbenega pouka Nadje Janežič. Učenci nižjih razredov pojejo v otroškem, učenci višjih stopenj pa v mladinskem zboru, kjer se srečajo tudi z večglasnim petjem. Zbor je s ploskanjem animiral tudi publiko, ki je sodelovala pri izvedbi pesmi Pojz menoj. Oba zbora sta dobila visoke ocene strokovnega ocenjevalca. Sledilo je še sedem zborov, v katerih sodelujejo odrasli pevci. Najprejso bile na vrsti Dekleta in žene dveh vasi, z Golega in s Škrilij, ki so občinstvo navdušile z izborom ljudskih pesmi. Zlasti nam je šla v uho rezijanska ljudska pesem. Sledili so ženski pevski zbor pod vodstvom Iztoka Petriča, moški pevski zbor z umetniškim vodjo Štefanom Balažicem in zbor upokojencev. Borovničke so z ubranim petjem in mladostjo spet vzdignile razpoloženje v dvorani in navdušile tudi Stojana Kureta. Kot predzadnji se je predstavil Cerkveni mešani pevski zbor župnije Ig - predstavili so se z božičnimi pesmimi. Zadnji je na oder stopil oktet Orfej ter navdušil s svojo izvedbo Nine blance in Gallusovo skladbo. Letošnja pevska revija je bila zelo dobro, če ne celo rekordno obiskana, kar dokazuje priljubljenost zborovskega petja. Vendar naj se ob koncu dotaknem prav občinstva - glasno pogovarjanje, vstajanje in sprehajanje med koncertom ni primerno obnašanje za takšno prireditev. S tem ste motili tako druge poslušalce kot tudi koncentracijo pevcev na odru. Težava je bila tudi na strani organizatorja, saj v dvorani ni ozvočenja, pa tudi prostora za vse pevce v zaodrju in v dvorani je bilo premalo. Mogoče je prišel čas, da se prireditev preseli v večjo dvorano ... Maja Zupančič Foto: Maruša Švigel Mladinski pevski zbor OŠ je v izvedbo pesmi vključil tudi spremljavo s ploskanjem. www.obcina-ig.si 17 _kultura MOSTIŠČAR I GLASILO OBČINE IG • marec 2010 V knjižnici Ig se vedno nekaj dogaja - pa še knjige imamo Knjižnica Ig je v letu in pol od preselitve dodobra zaživela v novih prostorih v Centru Ig. Tudi statistični podatki kažejo, da svetlo, prostorno in prijazno knjižnico bralci z veseljem obiskujejo. Obisk knjižnice se je v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 povečal za skoraj 30 odstotkov, za 14 odstotkov več kakor leto prej pa je bilo aktivnih članov knjižnice. Za 9 odstotkov se je povečala tudi izposoja vsega gradiva. Poleg pestrega izbora knjižnega gradiva si v knjižnici lahko izposodite tudi jezikovne tečaje, DVD-je, glasbene in otroške CD-je ter več kot 50 različnih revij s strokovno in poljudno vsebino za odrasle in mladino. Uporabnikom so na voljo tudi računalniki z dostopom do svetovnega spleta in številnih informacijskih baz z možnostjo shranjevanja, pošiljanja in tiskanja podatkov. Posebno pozornost smo v lanskem letu posvetili prireditveni dejavnosti. Pripravili smo precejšnje število razstav, literarnih večerov, predavanjza odrasle ter pravljičnih ur in ustvarjalnih delavnic za otroke. V sodelovanju z društvom Fran Govekar smo v letu 2009 pripravili 12 razstav. Februarja je fotografije iz potovanja po Avstraliji in Novi Zelandiji razstavljala popotnica Simona Šivec. Marca je razstavljala slikarka Jožica Serafin, ki je v letošnjem letu prejela zlato plaketo Občine Ig za leto 2009 za dolgoletno likovno ustvarjanje. Aprila je razstavljal fotograf in turistični vodnik Dejan Veranič. Tematika razstave so bile poplave na Ljubljanskem barju. Maja je razstavljala slikarka Julijana Peršič, junija je bila na ogled razstava V deželi koliščarjev, julija je razstavljal svoje slike v zelo različnih tehnikah slikar Franc Konc. Septembra smo gostili fotografsko razstavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ljubljana okolica - z naslovom Ljubljansko barje. Fotografije so nastale v okviru fotodelavnice krajinske fotografije pod mentorstvom profesorice fotografije Sonje Lebedinec. Oktobra je razstavljal slikar Zvonko Dobovšek, novembra sta po nekajmesečnem potovanju po Afriki - toplem srcu sveta - razstavili svoje fotografije in spregovorili o svojih vtisih in občutjih Simona Šivec in Eva Tomšič, decembra pa so razstavljali udeleženci likovne delavnice pod vodstvom Žige Bratoša. Dvakrat v lanskem letu so razstavljale svoje izdelke udeleženke tečaja keramike pod vodstvom Anite Indihar Dimec. Pripravili smo tudi nekaj priložnostnih razstav. Ob slovenskem kulturnem prazniku je bila na ogled knjižna razstava o življenju in delu Franceta Prešerna. Ob občinskem prazniku marca smo pripravili razstavo o Občini Ig, aprila, ob dnevu knjige, je bila na ogled razstava Izvirna slovenska slikanica in ob dnevu zemlje razstava z naslovom Zemlja, naš edini planet, s katero smo želeli opozoriti na enkratnost in ranljivost planeta, na katerem živimo. Junija in julija so si obiskovalci lahko ogledali razstavo z naslovom Ali veste ... meseca junij in julij skozi zgodovinska dejstva in zanimivosti. Avgusta smo predstavili delovni opus v avgustu rojene pisateljice Dese Muck in ilustratorja Zvonka Čoha. Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic je bila na ogled razstava z naslovom Knjižnica, knjiga, branje, decembra pa razstava V spomin Kristini Brenkovi in razstava z naslovom Po praznikih diši o običajih in pomenu praznikov od adventnega časa do svetih treh kraljev. Otvoritve razstav so bile lepo obiskane, razstave pa si je ogledalo skupaj skoraj tri tisoč obiskovalcev. V letu 2009 smo organizirali tudi predavanja, in sicer februarja predavanje o psihološki astrologiji Spoznavanje globlje astrološke simbolike, ki nam daje globlji vpogled v delovanje naše lastne duševnosti in nam je v pomoč pri razvijanju intuicije, ter predavanje društva Share International Izziv nove dobe o tem, kaj lahko naredimo zase in za svet, v katero smer gredo današnje spremembe in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti. V povezavi s predavanjem smo pripravili tudi fotografsko razstavo Pravična delitev dobrin. V maju smo poslušali predavanje društva Eno z naslovom Zakoni vesolja. Vodja društva Eno Slava Čeak je skozi zanimiv pogovor predstavila tudi knjige Ester in Jerryja Hicksa. Oktobra smo izvedli delavnico za odrasle z naslovom Kreirajmo svoje življenje, kjer je pogovor tekel o življenju, o vsakdanjih problemih, o medsebojnih odnosih v družini, službi in partnerstvu. Maja je urednik knjige prof. dr. JernejPavšič ob diapozitivih predstavil obsežno monografijo z naslovom Ljubljansko barje, ki je izšla pri založbi Slovenska matica. Monografija je do zdaj najpopolnejša obravnava vseh vidikov naravne dediščine Ljubljanskega barja. Ker leži Ig na področju Barja, je bila predstavitev knjige še toliko bolj zanimiva. Novembra smo na literarnem večeru gostili pisateljico Zmago Glogovec, decembra pa smo prebirali poezijo in prozo na temo vode. Prav posebej smo se spomnili pisatelja in dramatika Frana Govekarja, katerega obletnico rojstva praznujemo v decembru. Pozornost smo posvetili tudi otrokom. V lanskem letu smo pripravili šest ustvarjalnih delavnic. Januarja smo v sodelovanju z društvom Fran Govekar in zavodom Parnas organizirali delavnico izdelovanja miniatur. V pustnem času smo izdelali papirnata pisana očala, iz plastičnih steklenic pa kronice za princeske in klobuke za gospodiče. Na velikonočni ustvarjalni delavnici so nastali prikupni backi in piščančki. Jesenska ustvarjalna delavnica je bila v znamenju ježkov, kostanjčkov in lučk za noč čarovnic. Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic smo na ustvarjalni delavnici Knjiga, moja prijateljica izdelovali različna knjižna kazala in mape iz valovite lepenke. Decembra smo na praznično obarvani delavnici izdelali novoletne smrečice in simpatične snežake. Otroci ustvarjalne delavnice obiskujejo z velikim veseljem, prav tako na delavnicah radi ustvarjajo tudi njihovi starši. Otroci z velikim veseljem obiskujejo tudi pravljične urice, kjer ob prvem obisku dobijo tudi izkaznico Palčka sanjalčka, v katero pridno zbirajo pisane žige. V čarobni svet pravljičnih junakov so jih naše pravljičarke v lanskem letu popeljale devetkrat. Poslušalo jih je 92 otrok in 46 odraslih. Otroci iz vrtca sodelujejo tudi pri predšolski bralni znački Palček bralček. Zaključno prireditev, kjer so otroci prejeli priznanja in drobno pozornost, so obiskali 103 otroci in 10 odraslih. Dvakrat pa so nas v lanskem letu obiskale tudi lutke. Aprila so mladi lutkarji lutkovne skupine društva Fran Govekar uprizorili lutkovno predstavo Babica pripoveduje, junija pa smo si ogledali ekološko pravljico Povodni mož in Makov škrat pisateljice in lutkarice Jane Stržinar. Obe predstavi sta bili odlični in dobro obiskani. Kot vidite, se v naši knjižnici vedno kajdogaja. Najse zato zahvalim prav vsem, ki prispevajo svoj kamenček, da knjižnica tako uspešno deluje, vas pa prijazno povabim, da nas obiščete. Čaka vas kup zanimivosti in prijazne knjižničarke, ki vam bomo z veseljem svetovale. Prav posebej pa naj povabim najmlajše na prireditve za otroke ter v otroški kotiček med pisane slikanice, kartonke in igrače, ki jih bodo popeljale v deželo domišljije, saj otroci za obisk knjižnice niso nikoli premajhni. 2008 2009 izposoja knjig 40.899 45.226 izposoja neknjižnega gradiva 12.205 13.274 obisk knjižnice 13.670 16.720 aktivni člani knjižnice 1.116 1.269 Delovni čas knjižnice: ponedeljek 8.00-19.00 torek zaprto sreda 8.00-19.00 četrtek 8.00-14.00 petek 13.00-19.00 Tadeja Kavčič vodja Knjižnice Ig 18 www.obcina-ig.si literarni kotiček GLASILO OBČINE IG • marec 2010 MOSTIŠČAR IŽANSKE PRIPOVEDKE je zapisal pisatelj Fran Govekar (1871-1949) in objavil leta 1892 v mladinski reviji Vrtec pod imenom Fr. G. Podkrimski. Sodijo med njegova zgodnja dela, saj je tega leta dopolnil 21 let, maturiral in odšel študirat na Dunaj. V drugi pripovedki srečamo Povodnega moža ... Boj v vodi Išci Bila je viharna noč, ko je nekdo trikrat močno potrkal na okence lesene koče Vrbasovega Martina. Martin je bil siv čolnar, ki je prevozil v svojem življenju s svojima čolnoma po Išci tja v Ljubljano vže marsikaj drv in šote. A šota in drva niso bila njegova svojina, ker Martin je bil vže od rojstva velik siromak - ampak vozil je za plačilo drugim in to podnevi in ponoči. Hitro je tedaj tudi nocojopravil - Martin je namreč vže spal na trdej klopi pri peči - in prišel iz koče. Čokat mož z gosto brado ga ondu prijazno nagovori ter ukaže peljati ga urno z manjšim čolnom proti mestu. Martin je hitro pripravil čoln in veslo ter odrinil od brega. Burja je bučala preko tihega ljubljanskega barja in šumela z visokim trstjem, bičevjem in kolmažem, ki je bujno rasel ob vodi. Ker ni tujec ničesar govoril, molčal je tudi stari čolnar. Tako sta se vozila vže dolgo časa, ko nenadoma izpregovori skrivnostni mož ter reče: "Ko pripelješ do prvega tolmuna, ustavi čoln in vrni se domov! Po plačilo pridi jutri zgodaj na breg v ta čoln; a ne pripoveduj nikomur o meni, niti svojej ženi ne!" Martinu to ni bilo po volji. Ko priveslata do globokega tolmuna, tedaj skoči tujec na nogi, hipoma postane grozen velikan ter zavpije z gromovitim glasom trikrat: "Povodnji mož, kje si da se skusim s teboj? Jaz sem krimski mož!" To rekši plane z viška v vodo ter porine ob jednom z veliko silo čoln po Išci nazaj, da zdrči po gladkej vodnej površini naravnost v Iško vas. Iz razburkanega tolmuna pa so se slišali še dolgo besni kriki in težki udarci, da so Martinu kar lasje ustajali pokonci in se mu je koža ježila. Takoj, ko se je Martin povrnil domov, vprašala ga je zvedava žena, koliko je zaslužil in -Martin jej je v svojem strahu vse povedal. Žena se mu je navidezno rogala in trdila, da je preka-nen. Ali komaj je zatisnil Martin oči, šla je žena skrivaje gledat v čoln, koliko plačila je prinesel krimski mož. In kaj je našla v čolnu? Lonec poln - črnega ogljija! Nevoljna je stresla ogljije v vodo, a lonec razbila na drobne kosce. Ko je šel Martin drugo jutro v čoln po plačilo, našel je v čolnu razbit lonec in poleg njega nekoliko koscev suhega zlata. Slučajno je namreč padlo nekaj koscev ogljija na suho in to se je izpremenilo v suho zlato. Kerga pa je radovedna žena vrgla v vodo, to se je zgubilo vse. Zaman sta Martin in njegova žena še mnogo let pozneje iskala mej kalužnicami in bičevjem suhega zlata, ki je bilo zavrženo ogljije. Radovednost in klepetavost sta bili dovolj kaznovani. Svitanje na 'podstrehi' Svitanje ... v roke primem za danes vabilo, pa se mi je posvetilo za uvod besedilo: Sem danes zjutraj se 'zmigu', še enkrat rime pogledal, odpravil se delat, prav dobro vedoč, da zvečer bom pristal v gostilni na Igu. Mi piše tam na papirju: »Dobimo se v gostilni Gerbec.« Le kaj bo dogajal se, mika me 'firbec'. Le pesmi na temo sex na ex sem moral poslušat, ko zadnjič sem bil na literarnem večeru, mi dolgčas je bilo, se mi je 'zameru'. Zato danes zvečer me res veseli, da slišim kaj novega, vnaprej se mi zdi, da se odpre mi kak novi pogled, da veselje poslušat prime me spet. Da mi ne bo treba vsakič, ko hočem dobro pesem slišat, spet se usest, jo sam napisat. Z veseljem slišim tudi drugih muke duše, da z Barja širnega preženemo vsi skupaj obdobje literarne suše. Zato vsem skupaj lep pozdrav, rdeč'ga na ex , a le bolj 'mau', ker moramo danes še kaj prebrat, v gostilni Gerbec ... pol pa spat. 4. februar 2010 Spisal: Marko Žnidaršič Pesem je bila prvič predstavljena javnosti na literarnem srečanju Izrekanja. to —'društvo v fran govekar ig Vabimo vas na 9. Govekarjev večer v ponedeljek, 22. marca 2010, ob 19.00 v Knjižnico Ig. Gostja večera bo pisateljica MIMI MALENŠEK. 8. februarja letos je gospa Mimi Malenšek, ki velja za eno najplodovitejših slovenskih pisateljic, dopolnila 91 let. Gospa je kljub visoki starosti bistra in še danes natanko pozna podatke, ki jih je zbirala za svoja dela. Napisala je veliko zgodovinskih in vojnih povesti in romanov, med katerimi bomo omenili roman Marčni veter, ki govori o revolucionarnem letu 1848 in se je dotaknil tudi naših krajev, pa Plamenici, romanu o Primožu Trubarju, in še o mnogo drugih, zato tega večera res ne smete zamuditi. Odprli bomo tudi razstavo slik slikarja Ivana Jeroma. Vabljeni! kotiček za mlade MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • marec 2010 Pustni živžav Pust Spet je leto naokrog in ponovno nas je obiskal pust. Otroci iz skupin Žabice in Zajčki smo se našemili v različne maske. Bili smo vitezi, pikapolonice, Winksice, Indijanci, tigri, vile, Španke, čebele ... Priredili smo si ples v maskah in pustno pojedino. Pozneje smo naše maske predstavili še županu in njegovim sodelavcem ter prijateljem v centralnem vrtcu. Žabice z Majo in Natašo, Zajčki z Jano in Romano Tudi letos prišel je med nas ta veseli pustni čas, ki obarva naš obraz. Šeme dobro jedle so in pile, se brez treme veselile in z zimo konec naredile. skupina Mucki z Metko in Martino KNJIŽNICA IG VABI OTROKE NA VELIKONOČNO USTVARJALNO DELAVNICO V TOREK, 23. MARCA, OB 17. URI. *>v' » » 4 Tralala, hopsasa, pustne smo šeme ... Letos smo se v Gozdičku res razveselili zime, ki nam je prinesla veliko snega. Kljub temu smo pogrešali toplo sonce, petje ptičkov ... zato smo se vsi našemili ter zarajali ob veselih in razposajenih pustnih pesmih. Za en dan smo se spremenili v metuljčke, pikapolonice, Nodije, miške, kavboje, zajčke, levčke, slončke, Telebajske, klovne, mojstre Mihe, kužke in navihane Pike Nogavičke. Upamo, da smo bili dovolj razigrani, da smo priklicali zeleno pomlad s toplim soncem in prebujajočo se naravo. Ribice in Račke z Germano, Andrejo, Teo in Ano POZABLJIVOST Dež zunaj lije, /""/f dan se budi, v šolo bo treba dežnika pa ni. "" ? Ф Ub\ Če spomin me ne vara, pozabil sem ga, ^ na šolskem avtobusu dva dni bo tega. Šoferja bom vprašal morda on kaj ve, da ga je le našel, mi iz misli ne gre. In res kot sem upal, tako je bilo, zdaj dežnik v mojih rokah bolj varen bo, obljubim še mami. Jan Mavec, 5. b MESECI Januarja novo leto je, februarja valentinovo se prične, marca pridno se učimo, aprila pa vsi norimo. Maja ptički se ženijo, junija si gnezda naredijo, julija šole konec je in vsi lenarimo, avgusta pa vsi si torbo za v šolo pripravimo. Septembra šola spet je, oktobra spet učimo se, novembra sneg je že v vasi, decembra pa božiček pred vrati. Neža Rupert, 5. b * JANUAR ** M sne eM ... MOJE ŽIVALI Moj kuža Ron rad se igra, ko za žogo podi se sem ter tja. Moja muca Pika naokoli se potika, miške lovi ter se za ptičkami podi. Moja želva Lara rada solato grizlja, zato ker je vodna, po vedru voda čofota. TURIZEM Turizem in prosti čas —'društvo v fran govekar ig Tudi letos smo člani Društva Fran Govekar Ig sodelovali na sejmu Turizem in prosti čas. Turistično ponudbo in aktivnosti smo predstavili v okviru Konzorcija barjanski cvet, katerega člani smo. Ponudbo konzorcija je na prireditvenem prostoru predstavil lokalni vodnik Občine Ig in vodja Turistično informacijske pisarne Dejan Veranič. Udeleženci so za nagrado prejeli izlet z našim ponudnikom ABCtour. Tudi tokrat smo za sejem izdali zgibanko Barjanski cvet s kontaktnimi podatki ponudnikov na Barju, ki so člani konzorcija. Vabljeni na spletno stran, kjer najdete vse o dogajanju na Ljubljanskem barju: www.barje.net. Alenka Jeraj Dejan Veranič je predstavil turistično ponudbo Barja. www.obcina-ig.si 21 svet okoli nas MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • marec 2010 Barje, ali te poznam? Zimsko-pomladni čas, ko je dan še kratek, je ravno pravi čas za podpihovanje radovednosti in širjenje obzorji. To omogočajo z brezplačnimi izobraževanji, delavnicami društva in drugimi ustanovami. Društvo Fran Govekar nadaljuje tradicijo predavanj Barje, ali te poznam. Tokrat že sedmo sezono, pri čemer se tematika ni ponovila niti enkrat, na kar smo še posebej ponosni. Veseli smo, da se udeležujete predavanj in s tem dvigujete vrednost našega Barja. Ijvt) ^DRUŠTVO v fran govekar ig Kraška reka - Ljubljanica Letošnje prvo predavanje je bilo posvečeno Ljubljanici. Številnim poznani temi, ki jo je izjemno predstavil dr. Andrej Mihevc, prepoznavni geograf, zaposlen na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU. Na začetku je poudaril, da kraška Ljubljanica dejansko ne obstaja, ker ne teče po kraški podlagi, le vode so kraškega izvora. Podobno kot Ižica, ki nabira vode v ogromnem podzemnem rezervoarju. Zanimiv je bil tudi odgovor na vprašanje, kakšna je ocena velikosti vseh kraških jam, jamic in kapilar, napolnjenih z vodo. »Največji pretok vode reke Pivke, ki izginja v Postojnsko jamo, je 60 m3 na sekundo in ta voda potuje dva dneva do izvira Ljubljanice.« V poenostavljenem izračunu pridemo do ogromnih številk, ki so eno glavnih gonil raziskovalcev krasa. Drugo zanimivo vprašanje je bilo, zakaj izvira Ljubljanica ravno pri Vrhniki, in ne drugje. Odgovor nanj je v kamninski podlagi območja. Vode Ljubljanice se namreč zbirajo iz dveh krakov, Babnega polja in Bloške planote, ki se nato združita v Planinski jami. To je največje podzemno sotočje na svetu. Ves čas tečejo vode po ali v apnencu. Na obeh straneh jo obdajajo prepreke iz dolomita, ki zaradi svoje slabe topnosti zadržuje vodo na apnenčasti osnovi. Na eni strani so to Javorniki, ki ločujejo oba kraka, proti severu pa Menišija, ki usmerja vode proti Močilniku, in ne kam drugam. Ljubljanica teče po tektonski udorini, zapolnjeni s sedimen-tom, oziroma Ljubljanskem barju. Vendar ne za večno. Zanamci bodo to reko lahko opazovali in z njo živeli še kakšno tisočletje, dokler se ne bo voda v podzemlju preusmerila proti Vipavski dolini. Dejan Veranič Netopirji so doma tudi na Ljubljanskem barju V okviru predavanj Barje, ali te poznam smo februarja prisluhnili naravoslovni temi. Biologinja Monika Podgorelec nam je približala življenje netopirjev, ki živijo okoli nas, vendar jih zaradi njihove nočne aktivnosti težje opazimo in relativno slabo poznamo. V Sloveniji je bilo do zdaj dokumentiranih 30 vrst netopirjev. Na območju Ljubljanskega barja in občine Ig so prvi podatki o netopirjih znani iz petdesetih let prejšnjega stoletja, vendar so netopirji tu zagotovo živeli že veliko pred tem. Najbolj običajna vrsta netopirja na Ljubljanskem barju je mali podkovnjak. Vse naše vrste so uvrščene na Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst in so zavarovane! Posebnost netopirjev je, da so edini sesalci, ki znajo aktivno leteti. So nočne živali, ki svojega plena ne iščejo z očmi, temveč s t. i. eholokacijo, tj. poslušanjem odmevov svojih ultrazvočnih klicev. Prehranjujejo se z žuželkami, nekatere vrste pa tudi s sadjem. V nasprotju s prepričanjem, ki nam Pot Ljubljanice od Babnega polja do Ljubljanskega barja ga posredujejo filmi, krvi ni na njihovem jedilniku. Samička, ki skoti enega ali redko dva netopirčka, lahko tako v eni noči ulovi in poje več kot za polovico svoje teže žuželk! Literatura navaja, da je to več kot tisoč žuželk v eni uri. Malo nam je poznano tudi, da so netopirji selivci podobno kot ptice. Od vrste je odvisno, na kakšno razdaljo se selijo, lahko samo na 20 km, medtem ko se nekatere vrste (npr. natuzijev netopir) selijo tudi do 1.900 km! Med pticami in netopirji lahko potegnemo še eno vzporednico - podobnost v raziskovanju teh dveh živalskih skupin. Tudi netopirje v namene znanstvenega raziskovanja obroč-kajo. Tako lahko natančno spremljajo njihovo selitev, ugotavljajo njihovo življenjsko dobo in to, kje prezimujejo netopirji iz točno določene stavbe (cerkve). Zadnje je pomembno predvsem z vidika varstva netopirjev. V najhladnejšem delu leta netopirji mirujejo, skrijejo se v jame in različne špranje v stavbah. Pravimo, da prezimujejo (hibernirajo), kar pomeni, da vso zimo prespijo. Prav zato jih pozimi ponoči ne vidimo leteti nikjer po zraku, saj takrat v zraku ni njihove leteče hrane. Med pre-zimovanjem se jim telesna temperatura močno zniža in s tem se upočasnijo tudi vse življenjske funkcije (dihanje, bitje srca). Zelo pomembno je, da netopirje v času zimskega spanca ne motimo, saj s tem, ko so prisiljeni prekiniti hibernacijo, izgubijo zelo veliko energije in zaradi tega mogoče ne dočakajo pomladi. Spomladi se netopirji selijo na svoja poletna zatočišča, kjer skupine samic, ki jim pravimo porodniške gruče, skupaj kotijo. Različne vrste netopirjev si za svoja bivališča, kjer se zadržujejo poleti čez dan, izbirajo različne prostore. Nekatere vrste, na primer vrsto mali podkovnjak, največkrat najdemo na podstrešjih stavb (cerkva). Na Ljubljanskem barju so dokumentirane 'porodniške gruče' netopirjev v cerkvah v Tomišlju, Podkraju, Strahomerju, Kremenici in še kje. Pohvalno je, da so pri obnovi ostrešja tomišelj-ske cerkve mislili tudi na netopirje in upoštevali njihov letni cikel, saj netopirje najpogosteje ogroža človek s prenovami ravno v času kotitve. Nekaterim vrstam pa bolj ustreza življenje v drevesnih duplinah ali pa špranje pod lesenimi opaži fasad. Pogosti so tudi v mestnem okolju, kjer se naseljujejo v votle fasade zgornjih delov stolpnic. V Sloveniji deluje Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev s sedežem v Ljubljani, ki poleg osveščanja javnosti zbira tudi podatke o tem, kje živijo netopirji. Če veste za takšno lokacijo, najdete poškodovanega netopirja ali pa imate kakršnokoli vprašanje o netopirjih, jih lahko pokličete na številko: 041 945 607. Več informacij o društvu najdete na njihovi spletni strani: http:// www.sdpvn-drustvo.si/. Maja Zupančič Foto: Monika Podgorelec Mateja Berčan magistrirala Ižanska patronažna medicinska sestra nem okolju starostnika, ki ga je spisala pod Mateja Berčan je na Fakulteti za zdravstve- mentorstvom doc. dr. Majde Pajnkihar ter ne vede Univerze v Mariboru v decem- somentorstvom prof. dr. Jožeta Ramovša bru 2009 uspešno zagovarjala magistrsko in prof. dr. Zmaga Turka. Po razglasitvi delo z naslovom Arhitektonske ovire in je povedala: »Zelo vesela sem, da sem uporaba tehničnih pripomočkov v bival- magistrirala prav na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, ki je drugačna od drugih prav v svoji fleksibilnosti, interdisciplinarnosti, še posebejpa me veseli, da gre razvoj in strategija fakultete v smeri mojih sanj.« Poudarimo naj še eno dejstvo, da je Mateja Berčan tako prva v Sloveniji pridobila strokovni naziv magistrica zdravstvene nege. Čestitamo! (mz) Foto: Arhiv FZV UM Od leve proti desni: prof. dr. Zmago Turk, somentor, doc. dr. Majda Pajnkihar, mentorica, Mateja Berčan, mag. zdrav. nege, prof. dr. Jože Ramovš, somentor OKROGLA MIZA o starosti in staranju bo potekala v torek, 23. marca, ob 17. uri v dvorani Centra Ig. Sodelujejo: antropolog in socialni delavec prof. dr. Jože Ramovš, zdravnica Marija Štefančič Gašperšič, dr. med., fizioterapevtka Teja Vinšek, dipl. fiziot., patronažna medicinska sestra Mateja Berčan, mag. zdrav. nege Predstavili bomo prakso dela s starostniki, sledila bo razprava z odgovori na vprašanja. Vljudno vabljeni! Občina Ig Kdaj bo na Igu še en zdravnik? nadaljevanje Po prispevku v prejšnji številki Mostiščarja sem dolžna povedati še nekaj dejstev, zakajna Igu ni vsaj še enega zdravnika, čeprav bi jih potrebovali glede na število prebivalcev občine več. Verjetno vam ni vsem znano, da je v času ministrovanja gospe Zofije Mazej Kukovič občini uspelo ministrstvu za zdravje dopovedati, da na Igu ni zdravstvenega doma, ker je bila tu vedno le Zdravstvena postaja kot del ZD Ljubljana, OE Vič-Rudnik, in da smo vsi izvajalci javne zdravstvene službe konce-sionarji. Tako ni možno prenesti sredstev za plačilo dodatnega zdravstvenega tima iz druge matične enote. Treba je postaviti mrežo osnovne zdravstvene službe, kamor spadajo družinska, otroška in šolska medicina, na novo. Gospe ministrici so poslali v podpis soglasje k podelitvi koncesije konkretnemu zdravniku, vendar do tega podpisa iz meni neznanih razlogov ni prišlo. Bilo je tik pred parlamentarnimi volitvami. Koalicijska pogodba nove vlade je podeljevanje koncesij zamrznila v imenu bodočega novega Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je že v naprej treba upoštevati, pa še do danes ni bil sprejet! Koncesije za osnovno zdravstvo so bile do zdaj v Sloveniji povsod podeljene za obstoječe programe in s pisnim soglasjem javnega zavoda, kjer je bila ambulanta. Noben družinski ali splošni zdravnik nikjer v Sloveniji ni dobil koncesije za delo na novo, to so bile povsod že obstoječe ordinacije. Ta t. i. mreža osnovne zdravstvene službe je stara več kot 60 let! Na Igu je v petdesetih letih 20. stoletja, ko so se ljudje še vozili s koleslji, ta mreža pomenila eno ambulanto splošne medicine oz. enega zdravnika in še danes, v 21. stoletju, je tako. Saj se je romantično peljati z zapravljivčkom, a danes za vsak dan to ni več primerno, povsod prideš prepozno! Že stari Rimljani so znali povedati: Sero venientibus ossa (Pozno prihajajočim kosti). Na področju preskr-bljenosti z zdravnikom se namreč v občini dogaja točno to. Krivec? Aktualna zdravstvena oblast, ki na dopise občine in pozive, naj se vendar zganejo odgovorni, niti odgovarja ne! Tako se Ižanci še naprej vozite k splošnemu zdravniku in pediatru v Ljubljano, če pa ste se k nam preselili iz drugih krajev Slovenije, pa celo tja, ker je v Ljubljani splošnega zdravnika na novo nemogoče dobiti. Vsi imajo polno število opredeljenih pacientov. Ni res, da je v mestu preveč družinskih zdravnikov, le manj jih je premalo kot na bližnjem podeželju! Pridite, naredimo seznam tistih, ki želite zdravnika v domači občini, podpišimo se ter pošljimo predsedniku vlade in ministru za zdravje odprto pismo! Če na dopise občine ne odgovarjata, bosta na vaše pismo morala! Ne vem, če vsi občani, ki želite priti k sedanji zdravnici, veste, da je v Sloveniji na enega zdravnika povprečno 1.900 glavarinskih količnikov, sedanja ordinacija pa jih pokriva 3.619! Normativ, ki ga zastopata Katedra za družinsko medicino MF in Republiški strokovni kolegij za splošno medicino, je 1.500 glavarinskih količnikov. Že 707 pacientov, starejših od 65 let, pomeni več kot 2.000 gla-varinskih količnikov, da si boste lažje predstavljali, kaj to pomeni. Obseg dela je pogodbeno določen, presegamo ga za tretjino. V času, ki ga zakupi ZZZS, naredimo tretjino več, kot plačajo! Na tem prostovoljstvu temelji vzdržnost slovenskega splošnega javnega zdravstva. Kaj porečete tudi vsi starši, ki morate svojega enomesečnega dojenčka pri -10 °C peljati k zdravniku na sistematski pregled naj-manjdeset kilometrov daleč, če ste z Iga, če ste iz okolice, pa pri-štejte še razdaljo do Iga. Pa otroke z vročino tudi! V občini država ni predvidela v zdravstveni mreži niti ure dela pediatra niti šolskega zdravnika. Minister Gregor pa nič, če se izrazim z besedami slovenskega pisatelja Frana Levstika. Moje skromno mnenje je, da ministrstvo, ki je dolžno sestaviti mrežo osnovne javne zdravstvene službe, tega niti ne ve! Saj pred nekaj leti tam niso niti vedeli, da na Igu ni zdravstvenega doma! Zakajpa ga pravzaprav ne bi ustanovili? Povežimo se s sosednjo občino Škofljica! Če seštejete število uradno prijavljenih prebivalcev obeh občin, neuradno vas je še precej več, dobite manjše slovensko mesto, ki ima zdravstveni dom z vsemi zdravstvenimi službami, ki so potrebne! Kot sem ob otvoritvi Centra Ig povedala, nas čaka še veliko dela. Zato zavihajmo rokave in pljuni-mo v dlani! Marija Štefančič Gašperšič, dr. med. www.obcina-ig.si 23 Kam z odpadnimi zdravili? Odpadna zdravila ne sodijo med običajne gospodinjske odpadke, saj so nevarna tako za ljudi kot tudi okolje, zato jih je treba zbirati in uničevati posebej. Zdravila v majhnih količinah in ob pravilni uporabi zdravijo, v večjih količinah pa so strup. Včasih na to pozabljamo že pri uporabi zdravil. Kadar sledi odpadnih zdravil pridejo v vodo, so še posebejogrožene ribe in drugi vodni organizmi. Odpadna zdravila pa so tudi velik strošek za zdravstveno blagajno. Denar, ki je bil namenjen za nakup teh zdravil, bi lahko bolj koristno uporabili za potrebna zdravljenja. Varno odlaganje odpadlih zdravil Skladno z novo Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili lahko z novim letom neuporabna zdravila oddate tudi v lekarni, kjer smo organizirali varno ločeno zbiranje odpadnih zdravil. Poleg lekarne pa lahko odpadna zdravila prepustite tudi izvajalcu javne službe v zbirnih centrih, kakor do zdaj, ali premičnih zbiralnicah, v specia- liziranih prodajalnah v posebnih zabojnikih in zbiralcu odpadnih zdravil ob kampanjah. odpadna zdravila, ki jih sprejmajo v lekarni • Odpadna zdravila v trdnem stanju (npr. tablete, kapsule, svečke), ki so zaprta v originalni, nepoškodovani in čisti embalaži - ni pa nujno, da so takšna zdravila še originalno zaprta. • Odpadna zdravila v obliki praškov ali tekočin (npr. praški, posipala, kreme, sirupi, kapljice), ki so originalno zaprta v nepoškodovani in čisti embalaži, in še niso bila odprta, pretrgana ali kako drugače spremenjena. Najpozneje od 31. decembra 2011 dalje pa bomo v lekarnah sprejemali vsa odpadna zdravila, torej tudi ostanke zdravil, ki so v obliki praškov ali tekočine. Zaradi varnosti zaposlenih in obiskovalcev lekarne ter varovanja okolja v lekarni NE sprejemamo: • injekcijin drugih ostrih predmetov, • medicinsko tehničnih pripomočkov, • kemikalij. Skladno z Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili v lekarni ni dovoljeno odlagati odpadnih radiofarmacevtskih izdelkov in odpadnih zdravil iz krvi in plazme. Dobro je vedeti ... • Pred škodljivimi posledicami odpadnih zdravil se najučinkoviteje zavarujemo tako, da čim bolj zmanjšamo količino neporabljenih zdravil. • Čeprav v lekarno vrnete originalno zaprta zdravila, ki še niso bila načeta, teh zdravil ne bomo izdali drugemu pacientu. Ko zdravilo zapusti lekarno, se izgubi sledljivost ^ Lekarna Ig Banija 4 • SI-1292 Ig t +386 (0)1 28 02 376 f +386 (0)1 28 02 377 info@lekarna-ig.si www. lekarna-ig.si Odpiralni čas: ponedeljek: 9.00 - 19.00 pd torka do petka: 8.00 -18.00 takšnega zdravila in lekarna ne more več zagotavljati kakovosti tega zdravila, zato sta lahko zaradi morebitnega nepravilnega hranjena zdravila vprašljiva njegova varnosti in učinkovitost. • Že majhne količine nepravilno odvrženih in uničenih odpadnih zdravil lahko povzročijo veliko škodo v naravi. Preden boste oddali odpadna zdravila, se v primeru dvoma o primernosti le-teh za varno odlaganje posvetujte z nami, lekarniškimi farmacevti. Radi vam bomo priskočili na pomoč. Simona Vučko Mole, mag. farm., Lekarna Ig Pomladansko čiščenje in razstrupljanje telesa DOBRO JE VEDETI Običajno je najprimernejše v zgodnjem spomladanskem času predvsem zato, ker se zaradi pomanjkanja hrane telo v tem obdobju prilagodi na čiščenje. V tem letnem času je namreč nekdaj že zmanjkovalo zalog hrane, zato so bili ljudje prisiljeni v spomladansko postenje. Prav to jim je omogočilo, da so se znebili škodljivih in odvečnih snovi ter potem z novo, svežo hrano spet dobili zdravo osnovo. Post Čiščenje, razstrupljanje telesa in post nesporno vplivajo na izboljšanje zdravja in počutja. Zaradi sodobnega načina življenja naša prehrana ni vedno najboljša pa tudi okolje je že dokaj onesnaženo, zato občasno čiščenje z lahko prehrano ali postom deluje zelo blagodejno. Post ne pomeni, da ničesar ne jemo, ampak v tem času ne uživamo trde hrane. Torej pijemo sadne in zelenjavne sokove, čaje in seveda vodo. Pri tem pride do čiščenja telesa, katerega posledica je tudi izguba kilogramov. Za začetek imamo lahko krajši, npr. eno- ali tridnevni post in pozneje nadaljujemo z daljšimi. V povprečju je za odraslega člo- veka čisto primerno sedemdnevno postenje. Sicer pa je najpomembneje prisluhniti sebi in trajanje postenja prilagoditi svojemu počutju. Za boljši učinek je priporočljivo prehodno obdobje, v katerem se najprejkakšen teden prehranjujemo z lahko in surovo hrano ter nato nadaljujemo s postom. Prehod na običajno hrano Se posebno je pomemben prehod na običajno hrano po postu. To obdobje je težje kot post, ker nam ta ne bo veliko koristil, če bomo potem nadaljevali s slabimi prehranskimi navadami. Zato se je treba dobro poučiti in prehranjevanju posvetiti vso pozornost. Ker pri prehrani velikokrat delamo napake tudi zaradi neznanja in izbiramo nezdrava živila ali pa jih s pretirano toplotno obdelavo po nepotrebnem uničujemo, naše društvo občasno organizira delavnice zdrave prehrane. Pri nas lahko dobite gradivo o novejših raziskavah in dognanjih s tega področja, ki smo jih preizkusili tudi sami. Zdravilni učinki Zaradi zastajanja in razkrajanja odpadnih snovi v črevesju in njegovih oblogah se odpadne snovi ne izločajo v celoti, ampak se tudi vsrkavajo nazaj v črevesje. To povzroča slabo počutje in sčasoma se lahko razvijejo različna obolenja. S čiščenjem najprejpospešimo izločanje škodljivih snovi in izboljšamo vsrkavanje hranil. Za naše optimalno zdravje je potreben celosten pristop, zato sta poleg primerne prehrane pomembna tudi način mišljenja in gibanja. Zelo koristna je kombinacija redne telesne vadbe za določene mišične skupine ter rekreacije v naravi - hoja, tek, kolesarjenje, plavanje ... V ta namen tudi naše društvo organizira rekracijo v naravi s hojo in tekom ter vadbo pilates. Pri vsem pa je pomemben tudi način mišljenja, zato se potrudimo usmerjati svoje misli pozitivno in verjemimo v svoje sposobnosti, sajbomo tako uspešnejši pri doseganju svojih ciljev. Ker se je treba na takšno spremembo dobro pripraviti, so izkušnje in podpora drugih pri tem zelo dobrodošli. Zato smo v društvu že nekajkrat organizirali teden zdrave prehrane, kjer smo lahko ugotovili, da je ob podpori skupine in neokrnjene narave to zelo spodbudna izkušnja. Če se nam letos želite pridružiti tudi vi, vam bomo z veseljem posredovali vse dodatne informacije. Milena Roter Društvo POT Cesta na Kurešček 26, 1292 Ig Tel.: 01 286 28 31 in 03 1 385 548 24 www.obcina-ig.si dobro je vedeti N f (p5 GLASILO OBČINE IG • marec 2010 MOSTIŠČAR Tla v vrtu zrahljamo in obogatimo Ko posijejo toplejši sončni žarki, pridni vrtnarji že pripravljamo lopate in motike, zato nestrpno čakamo dan, ko lahko začnemo prekopavati svoj vrt. Pred obdelavo pa je treba poskrbeti za osnovno gnojenje. Pomlad je čas, ko grede na zelenjavnem vrtu zrahljamo. Pri tem si lahko pomagamo kar z vilami. Še posebejče so tla lahka in srednje težka, jih ne prekopavamo, saj s tem skrbno oblikovane plasti postavimo na glavo. Vrhnje plasti, ki potrebujejo kisik, vržemo na dno, kjer je kisika manj, in tako živa bitja, ki živijo v teh plasteh, dobesedno pokopljemo. Na površje spravimo mrtve spodnje plasti, ki nam na vrhu prav nič ne koristijo. S prekopavanjem ali oranjem zmanjšujemo rodovitnost tal in uničimo večji del živih bitij v tleh. Tako v spomladanskem času tla vedno le zrahljamo, ko je to opravljeno, pa jih še pognojimo. Opozorimo še na eno načelo ekološkega vrtnarjenja: ne prehranjujemo le rastline, temveč živi talni svet! Tako vselej uporabljamo samo organska gnojila, sajse iz teh hranilne snovi topijo počasi, poleg tega pa organska gnojila tudi na splošno izboljšujejo rodovitnost tal. Izberimo primerno organsko gnojilo S poznavanjem razlik in izbiro najprimernejšega organskega gnojila rastlinam zagotovimo optimalne pogoje za rast in razvoj. Če smo na podlagi analize tal spoznali, da tla potrebujejo nekoliko več kalija, ga je najbolje dodati z organskim gnojilom v obliki mikropelet Plantella Organik K, ki je obogateno z naravnimi viri kalija. To gnojilo je primerno tudi za gredice, na katerih bodo rasle plodovke (paradižnik, paprika, jajčevec, kumare, buče), krompir, korenje, zelje, vinska trta in sadno drevje. Te rastline namreč potrebujejo nekaj več kalija za tvorjenje kakovostnih, okusnih in zdravih plodov. Kadar so tla zelo izčrpana in tudi v dolgoletnih nasadih, moramo izbrati organsko gnojilo, ki izboljša njihovo biološko aktivnost. V ta namen izberemo organsko gnojilo z visokim številom koristnih mikroorganizov - Biogreno. Mikroorganizmi so za razgradnjo organske snovi v rastlinam dostopno obliko še posebno pomembni. Gnojilo Biogrena vsebuje kar 22 milijard mikroorganizmov v enem gramu, za hlevski gnoj pa za primerjavo le 800 tisoč v enem gramu. Z višjo biološko aktivnostjo tal zagotovimo kakovosten in zdrav pridelek. Odlična izbira med organskimi gnojili je tudi Plantella Organik, ki vsebuje visoko vsebnost suhe snovi, je brez semen plevelov in bolezenskih klic, hranilne snovi pa rastlinam zagotavlja več kot šest mesecev. Vsebuje vsa glavna hranila in mikrohranila, ki so popolnoma organskega izvora. Gnojilo je termično obdelano in peletirano. V primerjavi s tradicionalnimi organskimi gnojili (hlevski gnoj, kompost ...) in tudi nekaterimi sodobnimi organskimi gnojili je Plantella Organik homogeno gnojilo, kar pomeni, da ima konstant-no količino hranil in organske snovi. Še posebej ga priporočamo za gnojenje gredic, kjer bomo gojili plodovke (paradižnik, paprika, buče, kumare ...) in kapusnice (zelje, cvetača, brokoli, ohrovt ...), uporabljamo pa ga lahko tudi pri drugih vrtninah. Za osnovno gnojenje pri pripravi tal in poznejše dognojevanje manjših vrtov lahko uporabimo organsko gnojilo Bio Plantella Nutrivit, ki je v obliki granul. Odlikujeta ga bogata sestava in hitro sproščanje, kar omogoča obilen in vitaminsko bogat domač pridelek. Strokovnjaki Kluba Gaia Če niste prepričani, katero organsko gnojilo izbrati za potrebe svojega vrta, za nasvet povprašajte na brezplačni telefonski številki Kluba Gaia 080 81 22 ali kliknite na www.klubgaia.com. Nagradno vprašanje: Katero organsko gnojilo vsebuje 22 milijard organizmov v gramu? Odgovor: B_ _ GR_NA Vaše odgovore (s pripisom Mostiščar) pričakujemo do srede, 31. marca 2010, na naslov: Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali po elektronski pošti gaia@klubgaia.com. Med prejetimi odgovori bomo izžrebali pet nagrajencev, ki bodo po pošti prejeli darila praktične narave (gnojilne palčke, rumene lepljive plošče ...). Imena nagrajencev bodo objavljena v prihodnji številki Mostiščarja. * — l f^ 1 kulinarika MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • marec 2010 Velikonočni kolački in punčke 1 kg moke 4-5 dag kvasa 4 dl mleka 2 dl olja 1 1 jajce 2 veliki žlici sladkorja 2 mali žlički soli stepeno jajce za mazanje Iz sestavin vgnetemo gladko testo. Takoj za tem z rokami oblikujemo poljubno dolge valjaste trakove in jih damo vzhajat. Dolgi naj bodo približno 50 cm in premera za mezinec. 2. Ko se malo dvignejo, iz njih spletemo kitke, jih sklenemo v obroč in ga lepo zaključimo. Kolačke polagamo na pomaščen pekač. 3. Pred peko jih pomažemo s stepenim jajcem, damo v na pol ogreto pečico, da še malo vzhajajo, nato jo nastavimo na 200 stopinj in kolačke rumeno zapečemo. Pečeni imajo na sredini luknjico. Ohlajenim lahko vanjo položimo pomarančo ali pirh in s tem razveselimo otroke. Za punčke je postopek enak, le da je polovica trakov krajših. Na krajšega položimo surovo jajce, ki služi za glavico, daljši trak pa ovijemo okrog nje in spet spletemo kitko. Izberemo čim manjša jajčka, okrogla, lahko tudi prepeličja. Naj ne bodo mrzla zaradi kvašenega testa. Da ne pokajo, začnemo peči pri nizki temperaturi, npr. 70 °C, nato jo zvišujemo, vendar ne na več kot na 180 °C. Kakšno jajce lahko še vseeno poči. Pečena previdno obrišemo z vlažno krpo, najlaže, ko so še topla, ohlajena pa poljubno poslikamo. Lahko jih samo pobarvamo kot pirhe, lahko pa narišemo očke, lička in pravi obrazek. Velikonočni ajdovi štruklji Ko kuhate velikonočno šunko, juhe na zavrzite, še posebno če je domača. Moji predniki so vse koristno uporabili in tu je recept. 2 čajni skodelici ajdove moke, 1 čajna skodelica bele moke, 1 čajna skodelica narezane šunke, juha, v kateri se je kuhala šunka 1. Obe moki stresemo v skledo, poparimo z mesno juho (približno slabi dve čajni skodelici, odvisno od ajdove moke) in premešamo. Juha je 2. 3. običajno že slana, sicer jo dosolimo. Zmes naj se malo ohladi, nato ji dodamo na rezine narezano šunko in pognetemo v gladko maso. Roke pomokamo, oblikujemo štruklje, dolge približno 15 cm in premera 3-4 cm. Povaljamo jih v beli moki in zložimo v vrelo suho juho. Kuhamo pokrite približno 15 minut, da priplavajo na vrh. Zložimo jih na leseno desko in čez nekaj časa obrnemo. Postrežemo hladne, narezane na kolobarje zložimo v lončeno posodo za žgance. Na vrh naložimo koščke narezane domače šunke in nariban hren. Tega običajno pripravimo posebej. Zelo preprosta in okusna dobrota! Vida Zalar Recepta sta iz knjige Ko zadiši po peki na Ižanskem. Rubriko pripravljamo v sodelovanju z Društvom žena in deklet na podeželju Ig. K- KMETIJSTVO Analize zemlje in jemanje vzorcev zemlje Za ugotavljanje reakcije tal (pH) ter založenosti tal s fosforjem (P2O5), kalijem (K2O) in drugimi elementi je priporočljiva analiza vzorcev zemlje posamezne enote rabe vsakih pet let, kar nam služi kot kontrola rodovitnosti tal in priporočilo za gnojenje. Čas za jemanje vzorcev zemlje je od spravila pridelka do naslednjega gnojenja. Na njivah pazimo, za katerimi poljščinami bomo jemali vzorce. Žita pustijo njivo glede hranil najbolj izenačeno. Po okopavinah je pravilno jemanje vzorcev težje, saj so hranila v tleh neenakomerno razdeljena (zemlja v redih je bolj izčrpana kot med njimi), zato je treba pred odvzemom vzorca pobranati njivo. Na pašnikih se izogibamo krajem, na katerih živina pušča iztrebke. Iz rezultatov kemične analize zemlje zvemo, ali je v določeni zemlji dovolj ali premalo posameznih hranil, in temu primerno lahko prilagodimo gnojenje. Gnojenje na pamet, nakup mineralnih gnojil, ki so trenutno na voljo v trgovini ali še doma na zalogi, ter uporaba hlevskega gnoja in gnojevke zgolj zato, da se porabita, se pogosto izkažejo za negospodarne. Plast zemlje, iz katere jemljemo vzorec: • na njivah do globine oranja (15-20-25 cm), • na travnikih do globine 6 cm, ker se v tej plasti zemlje razvije največ korenin. Ker hranila v tleh niso enakomerno razporejena, je treba iz vsake parcele, ki je po talnih lastnostih in načinu izkoriščanja izenačena (oziroma iz enote rabe - po seznamu parcel ali C-obrazcu iz subvencijske vloge), vzeti na več mestih (20 in več) majhen vzorček zemlje, tako da je skupni vzorec iz ene parcele oziroma enote rabe težak od 1 od 2 kg. Posamezna izenačena parcela pa naj ne bi bila večja od 2 ha. Z robov parcele ne jemljemo vzorcev. Pedološko neiz-enačene parcele (na primer en del peščen, drugi del glinast) razdelimo po značilnih talnih lastnostih, povprečni vzorec pa vzamemo iz vsakega dela posebej. Povprečne vzorce pakiramo v plastične vrečke in označimo: • krajodvzema (domače ime parcele, parcelna št. oziroma enota rabe, kot je označena na C-obrazcu ali seznamu parcel iz subvencijske vloge), • globino in datum odvzema, • kulturo (na primer: njiva - koruza, travnik - trikosni), • polni naslov lastnika. Gnojilni načrti so obvezni na vsaki kmetiji (»Načelo dobrega gospodarjenja ...«), osnova za pripravo nasveta oziroma gnojilnega načrta pa je analiza zemlje. Analize zemlje opravljajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije in Biotehniški fakulteti. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete tudi na kmetijsko svetovalno službo, tel.: 01 256 57 93. Zlatko Krasnič Kmetijski svetovalec 26 www.obcina-ig.si Roki za oddajo zbirne vloge, prilog in drugih zahtevkov v letu 2010 Vložitev zbirne vloge (osnovni podatki o KMG, stalež rejenih živali, oddaja/nabava živinskih gnojil, zahtevek za izplačilo plačilnih pravic z vsemi dodatki, zahtevek za OMD, SKOP, KOP, zahtevek za pomoč za stročnice, zahtevek za podporo za pridelovanje lupinarjev, zahtevek za dodelitev dodatkov za ovce in koze, za hmeljišča, za ohranitev živinoreje na kmetijskem gospodarstvu s travinjem, za dodatno plačilo za mleko za gorsko-višinska KMG ter vloga za uveljavljanje sprememb pri izvajanju ukrepa kmetijsko-okoljskih plačil (podukrepov KOP) zaradi pojava koruznega hrošča) 8. marec-15. maj 2010 Zapisnik o pregonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik (za podukrep KOP planinska paša s pastirjem pa mora biti oddana tudi pogodba s pastirjem) Najpozneje do 30. junija 2010 Oddaja uradnih etiket, s katerimi je opremljeno seme konoplje, če se setev konoplje izvede po 15. 5. 2010 Najpozneje do 30. junija 2010 Zahtevek za posebno premijo za bike in vole, ki se vlaga na KSS • če je bil zakol ali izvoz izvršen med 1. 1. in 31. 5. 2010 1.-30. junij 2010 • če je bil zakol ali izvoz izvršen med 1. 6. in 30. 9. 2010 1.-31. oktober 2010 • če je bil zakol ali izvoz izvršen med 1. 10. in 31. 12. 2010 1.-31. januar 2011 Zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi: • za krave, ki so telile od 11. 12. 2009 do 31. 3. 2010 1.-30. junij 2010 • za krave, ki so telile od 1. 4. 2010 do 31. 7. 2010 1.-31. oktober 2010 • za krave, ki so telile od 1. 8. 2010 do 10. 12. 2010 1.-31. januar 2011 Za zahtevke na površino ter druge zahtevke, ki so vezani na površino, se ob izpolnjevanju vloge za leto 2010 upoštevajo podatki o GERK-ih na stanje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge. Na Upravni Enoti Vič (Trg MDB 7, poleg Kina Vič) je treba urediti tudi vpis namestnika kmetijskega gospodarstva, če tega do zdaj še niste storili, in vnesti morebitne spremembe podatkov, vpisanih v Register kmetijskih gospodarstev (vpis spremembe nosilca, naslova, spremembe članov kmetijskega gospodarstva, smrt nosilca kmetije), ali če je prišlo do sprememb pri trajnih nasadih (krčitve, novi nasadi, spremembe lokacije trajnega nasada, površina zaščitne mreže proti toči ...). Prav tako vas ponovno opozarjamo, da je treba zaradi strožjih kontrol nujno spoštovati roke pri identifikaciji in registraciji živali (premiki, zakol, telitve), kar lahko opravite na pooblaščenih veterinarskih postajah ali selekcijskih službah na KGZS. Zlatko Krasnič Kmetijski svetovalec Preprečite škodo, ki jo povzročajo velike zveri Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, je objavila Javni razpis za sofinanciranje nakupa elektro-mrež in pašnih aparatov z namenom preprečevanja nadaljnje škode, ki jo lahko povzročijo velike zveri (rjavi medved, volk, ris). Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje nakupa elektromrež in pašnih aparatov, ki so jih upravičenci kupili po 30. 7. 2009 in do 10. 5. 2010. Pravna podlaga za izvedbo ukrepov, ki preprečujejo nastajanje nadaljnje škode na premoženju, ki jo lahko povzročijo živali zavarovanih prostoživečih vrst, je določena v drugem odstavku 92. člena Zakona o ohranjanju narave ter v 5. in 6. členu Pravilnika. Sredstva se bodo črpala iz proračunske postavke 3544 - Nadomestila in odškodnine. Višina razpoložljivih sredstev za leto 2010 je 100.000,00 EUR. Upravičenci do finančnih podpor iz tega javnega razpisa so fizične in pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji in živijo na območju, kjer je nastanek škode, ki jo povzročijo velike zveri (rjavi medved, volk, ris), objektivno pričakovan. Šteje se, da je nastanek škode objektivno pričakovan, če je znano, da je v neposredni okolici premoženja, ki je enaka življenjskemu prostoru zavarovane živali, v obdobju zadnjih treh let že naj- manjdvakrat prišlo do nastopa škodnega dogodka. Življenjski prostor velikih zveri je območje, ki je s predpisom, ki ureja ekološko pomembna območja (Uredba o ekološko pomembnih območjih, UL RS, št. 48/04), določeno za osrednji življenjski prostor velikih zveri, kot navajata druga in tretja točka prvega odstavka 2. člena Pravilnika. Sofinancira se le nakup elektromrež višine 106 centimetrov (cm) ali več. Sofinancira se le nakup baterijskih in akumulatorskih pašnih aparatov z energijo pulza 1,5 džula (J) ali več in omrežnih pašnih aparatov z energijo pulza 5 J ali več. Priznani strošek nakupa je 129,84 EUR za 50 metrov elektro-mreže (1 kos). Priznani strošek nakupa je do 800,00 EUR za pašni aparat (1 kos). Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa do zaključka javnega razpisa na spletni strani http://www.arso.gov.si/, na Agenciji Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti: gp.arso@ gov.si. Vse informacije v zvezi z javnim razpisom je mogoče dobiti na tel. št. 01 280 40 20 v ponedeljek, sredo in petek med 10. in 11. uro ter v sredo tudi med 14. in 16. uro. Andreja Zdravje www.obcina-ig.si 27 Promocija podeželja - Leader LAS Pet občin: Ig, Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica in Mestna občina Ljubljana je v soboto, 6. februarja v zadružnem domu Zadvor na temo Podružnična šola - gibalo razvoja predstavilo svoje aktivnosti in promocijo podeželja. Neprecenljivo vlogo pri razvoju podeželja imajo podružnične šole, ki so gibalo razvoja za vse generacije na podeželju, saj s svojim širšim delovanjem dvigajo kakovost življenja ne le otrokom, ampak vsem prebivalcem s poudarkom na ohranjanju in vrednotenju naravne, kulturne in etnološke dediščine ter prispevajo h krepitvi zavedanja pripadnosti kraju, je bilo zapisano v vabilu. Bogat kulturni program 14 podružničnih šol je dokazal, da so mladi šolarji zelo učljivi, njihove učiteljice pa vztrajne in polne idej za ustvarjanje. Resnična pohvala gre vsem nastopajočim in njihovim mentorjem. Naše ižanske podružnične šole se dogodka žal niso udeležile, so pa na promocijskemu dnevu nastopili varovanci CUDV Draga s plesom, ki je navdušil obiskovalce. Vzporedno z dogodkom je potekala tudi predstavitev uspešno končanih projektov Leader LAS iz leta 2009. Ponovno so se mize šibile od dobrot članic Društva žena in deklet na podeželju Ig. Ob tako velikem dogodku, trudu, času in denarju, ki je bil vložen v ta dan, bi se spodobilo, da dogodek ne bi izzvenel, kot da je sam sebi namen. Nekaj gostov, staršev ter seveda učiteljev in šolarjev - drugih gledalcev pa praktično ni bilo. Zato je res škoda, da tovrstni dogodki niso bolje promocijsko oz. medijsko pokriti, glede na to, da je dogodek velik organizacijski zalogaj. Izšla prva številka Epp magazina Enotna propaganda podeželja skupnega območja petih občin. V prvi številki so nagovori vseh petih županov ter predstavljeni uspešno končani projekti Leader Las leta 2009. Iz naše občine je EPP E3 шш ■ - - jggrj^ ш obsežen članek ob uspešni izdaji knjige Društva žena in deklet na podeželju Ig, Ko zadiši po peki na Ižanskem. Revija je dostopna na občini Ig. Pristop LEADER Pristop Leader je nadgradnja dosedanjih ukrepov politike razvoja podeželja in je namenjen izboljšanju razvojnih možnosti podeželja ob izkoriščanju lokalnih virov ter dejavni vlogi lokalnega prebivalstva. Osnovni cilj pristopa Leader je izgradnja lokalnih zmogljivosti, izboljšanje zaposlenosti, povečanje raznovrstnosti na podeželju, izboljšanje upravljanja na podeželju in širjenje ino-vativnosti. Ker postaja podeželski prostor vse bolj dragocen za bivanje, delo in preživljanje aktivnosti v prostem času, vas pozivamo, spoštovani občani, društva in podjetniki, da tudi vi s svojimi idejami obogatite naše podeželje. Z evropskimi sredstvi lahko uresničite številne projekte. V letu 2009 sta z občine Ig za evropska sredstva uspešno kandidirali dve naši društvi, v letu 2010 imamo prijavljene tri projekte, lahko pa bo v letu 2011 razvojni projekt podeželja prav vaš, le prijaviti se je treba. Več informacij vam je na voljo na Občini Ig ali po tel.: 01 280 23 24. Andreja Zdravje Občinska uprava Izšla prva številka Epp magazina Polna dvorana v Zadvoru IŽANSKA PAŽARNA PGD Brest spet presenetil Člani PGD Brest smo po preudarnem premisleku in posvetu sklenili, da se tudi letos udeležimo pustnega karnevala in zastopamo slovensko nogometno reprezentanco. S skupnimi močmi in pripravami smo si priskrbeli nogometne drese, ki jih bo nosila slovenska reprezentanca na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki. Ker pa je pot dolga, smo si nabavili avto in ga lepo opremili z barvami naših nogometašev. Da naša reprezentanca ne bi prišla na tekmo nepripravljena, smo povabili trenerja Keka, ki je poskrbel, da so imeli tekmovalci kondicijski trening. Ker vemo, da je naš predsednik vlade zagrizen športnik, smo povabili tudi njega, da je skrbel za njihov uspeh in čevlje. Slovenska nogometna reprezentanca se zahvaljuje sponzorjem, ki so pripomogli k organizaciji in udeležbi na pustnem karnevalu - PanGoslar, OGD zidarstvo Kotolenko, predvsem pa trgovini Sonček, Andreji Prek in Briki Ivanov. Slovenska nogometna reprezentanca Nogometna mrzlica se stopnjuje tudi v Brestu. 28 www.obcina-ig.si Pregled opravljenega dela PGD Matena v letu 2009 19. 2. 2010 je v PGD Matena potekal občni zbor, na katerem smo pregledali delovanje našega društva v preteklem letu in naloge, ki smo si jih zadali za leto 2010. V letu 2009 smo bili uspešni tako na delovnem kot tudi na tekmovalnem področju. Ena večjih akcij je bila obnova strešne konstrukcije z zamenjavo dotrajane salonitne kritine. Poleg sredstev, zbranih s prostovoljnimi prispevki vaščanov in donatorjev, sta se s svojimi pridružili tudi Gasilska zveza Ig in Občina Ig, za kar se vsem prav lepo zahvaljujemo. Spomladi smo se udeležili tekmovanja z ekipo pionirjev in mladincev, jeseni pa z ekipo članov A in novo ekipo članic A. Z rezultati tekmovanja smo bili zadovoljni, sajso si članice našega društva prislužile tudi udeležbo na regijskem tekmovanju v Šentjakobu. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo našim mentorjem za nesebično pomoč pri učenju o gasilstvu, spodbudah pri vajah in za spremljavo na tekmovanjih. Zahvaljujemo se tudi Martinu Strletu, ki nam je v času priprav odstopil prostor za vaje. Matenski gasilci se postavijo na ogled. Članice PGD Matena smo se v preteklem letu po dolgem času udeležile tudi rednega letnega pregleda društva, v letošnjem letu pa smo se začele o gasilstvu tudi izobraževati. Poleg delovnih nalog, ki smo si jih zadali v letošnjem letu, se bomo zanesljivo udeležili gasilskega tekmovanja v reliju in 3. julija 2010 organizirali veliko vrtno veselico. PGD Matena Regijski posvet gasilk V petek, 22. januarja, je Gasilska zveza Ig gostila Regijski posvet gasilk, ki se ga je udeležilo kar 120 gasilk. V uvodu so nas pozdravili predsednica Regije Ljubljana I tov. Marija Kunstelj, poveljnik PGD Golo tov. Janez Ciber, predsednik Gasilske zveze Ig tov. Ivan Demšar, poveljnik Regije Ljubljana I tov. Iztok Zajc in predsednik Regijskega sveta tov. Franc Bradeško. Vsi so nam zaželeli dobrodošlico in prijeten večer. V prvem delu smo imeli predavanje o požarni varnosti v bival- nem okolju, ki ga je vodil Oskar Neuvit. Izvedele in spoznale smo res veliko poučnih stvari ter se marsičesa tudi naučile, kar nam bo prišlo prav pri vsakdanjem delu. Posvet je bil zelo razgiban, sajnas je Oskar Neuvit večkrat spravil v zelo dobro voljo. Gasilke so zbrano prisluhnile predavateljem. Drugi del predavanja je bila predstavitev sprememb svečane ženske uniforme. Predstavila nam jo je tov. Marija Kunstelj. V tretjem delu Posveta je bil izveden še kviz najšibkejša cev in šaljiva abeceda. Vse udeleženke Posveta smo bile zelo navdušene, saj smo bile enotne, da je bil poučen, zanimiv, družaben in prijeten. Našemu povabilu na Posvet se je z veseljem pridružil tudi župan občine Ig Janez Cimperman. Nad zbranimi gasilkami in posvetom je bil zelo navdušen. Povedal je, da je tudi on na petkovem večeru izvedel marsikajpoučnega in zanimivega. Še enkrat se v imenu gasilk kot tudi v svojem zahvaljujem županu Janezu Cimpermanu, da je odstopil dvorano, kulturnemu društvu Mokerc za vso organizacijo, gasilkam in gasilcem PGD Golo za topel sprejem in pogostitev ter seveda tov. Jožetu Virantu za vso njegovo požrtvovalnost in trud. Komisija za žene za GZ Ig Jožica Drobnič www.obcina-ig.si 29 planinski kotiček MOSTIŠČAR I GLASILO OBČINE IG • marec 2010 Planinska literatura Iz ižanskih vasi na vrh Krima 1107 m. Danijel Cilenšek idr. Ig, Planinska skupina, 2007. 30 str. in zemljevid. Krim (1.107 m) je najvišji vrh v okolici Ljubljanskega barja. Za svojega bi ga radi imeli tako Ižanci kot tudi prebivalci ob srednjem toku Ljubljanice vse do Vrhnike. Tudi Ljubljančani se radi ozirajo nanj, saj jim oblačna kapa na njegovem vrhu napoveduje slabo vreme. Na vrhu so postavljeni geodetska točka I. reda, meteorološka postaja, telekomunikacijski stolp, nekaj vojaških stavb ter planinska koča, ki jo je slovenska vojska odstopila v uporabo Planinskemu društvu Podpeč-Preserje. Krim je zanimiva kraška gora, na kateri lahko najdemo tudi podzemne jame s kapniki in jamskimi živalmi. Na površju živi večje število različne divjadi in mnogo vrst ptičev. Da ne boste mislili, da tod ne boste našli veliko različne- ga lepega cvetja. Prek gore, ki je bogata z drevesi listavcev in iglavcev, so speljane številne gozdne poti za spravljanje lesa, širše ceste pa vodijo iz Rakitne v Iško vas ter z Iga na Golo, Kurešček in dalje. Navdušeni planinci so speljali tudi številne planinske poti na ta barjanski Olimp. Člani Planinskega društva Krim pa so pripravili tudi lično zloženko, v kateri so poleg naštetega opisane vse tudi pri Planinski zvezi Slovenije registrirane planinske poti: 974 Iški Vintgar-Dolenje Senožeti-Krim 1351 Tomišelj-Strmec-Krim 1352 Vrbljene-Strmec-Krim 1353 Strahomer-Strmec-Krim 1354 Strahomer-Kramarca-Krim 1355 Iška-Gornji Ig-Krim Na vzornem in preglednem priloženem zemljevidu pa pogrešam le občinske meje, ki bi bile nujne vsaj zato, ker je Občina Ig s finančnim prispevkom omogočila izid te brošure. Ižanci kljub temu vabijo na svoj'Triglav' vse ljubitelje neokrnjene narave ter jih vabijo, naj brošuro naročijo na naslovu: Planinsko društvo Krim, Boštjan Gačnik, Iška vas, 01 367 30 41, 041 638 616, pdkrim@gmail.com. Če pa boste prišli v nevarnost, ko se boste ustavljali na Igu, naj Vam z nasvetom pomagam z naslednjo originalno staro zgodbo: - Če pride Ljubljančan na Ig in ga obstopijo štirje krepki ižanski fantje, se ve, kaj temu sledi. - Kako se Ljubljančan lahko reši? - Začne naj jih prepričevati, da imajo na Igu lepše krave kot v Bohinju! Ciril Velkovrh Moker nočni pohod TD Iška vas je v petek, 26. 2. 2010, uspešno izpeljal tradicionalni Matijev nočni pohod na Krim, ki je bil letos bolj moker. Čeprav je bilo udeležencev na začetku zaradi vremena bistveno manj kot pretekla leta, jih je bilo na koncu 60, ravno pravšnja številka. Pohodnike je na začetku močil dež, od Gornjega Iga dalje pa so noč preplavile snežinke. Je že tako, da se dober glas širi daleč okoli, zato so pohodniki prišli na Krim zaradi druženja tudi od drugod. Skupaj, okoli sto jih je bilo, so v koči pripravili posebno vzdušje, ki je trajalo vse do jutranjih ur. Najbolj vztrajni se odločajo za pohod zaradi vzdušja in druženja ter posebnega nočnega pogleda na Ljubljano, zato jih slabo vreme ni odvrnilo. Andreja Zdravje TD Iška vas Planinsko društvo Krim vabi na 2. redni zbor • V I • vse svoje člane in druge simpatizerje v sredo, 24. marca, ob 19. uri v gasilskem domu Vrbljene. Ob tej priložnosti si boste lahko ogledali tudi razstavo s planinsko tematiko, ki jo bo pripravil Ciril Velkovrh. PD KRIM 30 www.obcina-ig.si Vodni aerobiki se je pridružila vadba v vodi za seniorje Kot smo obljubili v novembrskem članku, smo ponudbo zavoda DIR razširili, in sicer smo januarja začeli z vodno vadbo seniorjev. Kot je razvidno iz naziva, gre za vadbo, ki je namenjena starejšim -tako tistim, ki so razmeroma zdravi, kot tudi tistim z zdravstvenimi težavami in omejitvami, nastalimi zaradi bolezni ali poškodb. Njen primarni cilj je varovati in krepiti zdravje. Vadba v vodi je še posebno primerna za seniorje s čezmerno telesno težo, bolečinami v križu, artritisom in težavami z ravnotežjem. Pomembno vpliva na vrsto dejavnikov tveganja za razvoj koronarne bolezni srca in ima velik pomen pri preprečevanju nastanka kroničnih in drugih bolezni v starosti. Izrazito pomemben je njen psihosocialni vidik. V naslednjih vrsticah je podrobneje pojasnjenih nekajbistvenih vplivov telesne dejavnosti na organizem starostnika. Preventivno zdravstveni vpliv Redna telesna dejavnost zmanjšuje tveganje za nastanek in razvoj številnih kroničnih degenerativnih bolezni in težav: zmanjšuje tveganje za nastanek in razvoj bolezni srca in ožilja, zmanjšuje vrednosti maščob v krvi, znižuje vrednosti škodljivega holesterola LDL ter zvišuje vrednosti zaščitnega holesterola HDL, upočasnju-je proces ateroskleroze, znižuje krvni tlak, zmanjšuje tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, vpliva na upočasnitev napredovanja osteoporoze, ugodno vpliva na prebavo in izločanje, pomaga pri uravnavanju telesne teže in preprečuje debelost idr. Vpliv vadbe na imunski sistem V mnogo publikacijah lahko zasledimo, da redna telesna vadba krepi imunski sistem. Pomembno je poudariti, da so zmerni telesni napori tisti, ki ugodno vplivajo na odpornost proti različnim okužbam. Tudi negativnim posledicam zaradi temperaturnih sprememb, do katerih pride v zimskem času, se je mogoče izogniti, in sicer s postopnim ogrevanjem pred vadbo in postopnim ohlajanjem po vadbi. Tako se izognemo neprijetnim prehladom, kar mnogo ljudi odvrne od vadbe v bazenu v zimskem času. Vpliv vadbe na gibalne sposobnosti in pomen njihovega ohranjanja v starosti Za starejšega človeka, ki želi kar najdlje ostati gibalno aktiven, so posebejpomembni moč, gibljivost, ravnotežje, koordinacija in vzdržljivost, ki je opredeljena kot funkcionalna sposobnost. Vse te sposobnosti so potrebne za vzdrževanje mišične mase in mineralne kostne gostote, izboljšano delovanje srca in ožilja ter za preprečevanje bolezni in poškodb kostno-mišičnega sistema. Nanje ima vadba v vodi precejšen vpliv (Petavs, N., Backovič Juričan, A., Štrumbelj, B., 2008). Na koncu naj vse vljudno povabim na vadbo: VADBA SENIORJEV V VODI poteka vsak ponedeljek od 20. do 21. ure, VODNA AEROBIKA pa vsak četrtek od 20. ure do 21. ure v bazenu CUDV Draga (prva ura, ki se je udeležite, je brezplačna). Na vašo željo vam bomo z veseljem ponudili tudi druge termine, za katere se bomo osebno dogovorili. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na tel. št.: 040 321 866 (Polona Rožič) ali po elektronski pošti polona.rozic@hotmail.com. Polona Rožič Foto: Polona Rožič 0» v« v v ^ I Smučišče na Golem Na hribu poleg cerkve na Golem sta Jože in Janez Ciber postavila vlečnico in uredila smučišče za otroke. Otroci so neznansko uživali v zimskih radostih, medtem ko so se starši greli ob kuhanem vinu in čaju. Kar precej otrok se je na tem smučišču naučilo prvih smučarskih korakov. Smučali in sankali smo se na lastno odgovornost. Smučarskih kart ni bilo, lahko smo le prispevali prostovoljne prispevke za stroške, ki sta jih imela lastnika smučišča, ki jima ne manjka dobre volje in požrtvovalnosti. V nedeljo, 31. januarja, je na smučišču potekala smučarska tekma za predšolske otroke v organizaciji Jožeta in Janeza Cibra ter Vita Čehovina. Tekme se je udeležilo 22 tekmovalcev in prav vsi so uspešno prismučali med vratci v dveh vožnjah do cilja. Vsi so bili deležni aplavzov in čestitk ter seveda medalj. Za napovedi tekmovalcev in komentarje je poskrbela Mojca v gasilskem avtomobilu PGD Golo, ki ga je pripeljal Jože Virant. Naj še enkrat pohvalim brata Ciber, ki sta vsak konec tedna in med zimskimi počitnicami poskrbela za nasmehe na otroških obrazih. Katja Ivanuš Mladi smučarji in smučarke pred štartom www.obcina-ig.si 31 I GLASILO OBČINI Tudi v letu 2010 že nekaj odličnih rezultatov V začetku februarja se je osem tekmovalcev Karate-do kluba Ig Shotokan s trenerjem udeležilo mednarodnega turnirja v Mantovi v Italiji. Tekmovanja se je skupno udeležilo več kot 200 tekmovalcev, ki so svoje športne zmogljivosti primerjali v katah in športnih borbah. Nekateri tekmovalci z Iga so se tudi prvič pomerili v športnih borbah. Vsi tekmovalci so svoje nastope opravili zelo dobro, saj se jih je polovica povzpela na zmagovalni oder. S prvim mestom se je okitil Dino Mujdžič v borbah starejši dečki absolutno, z drugim mestom Vanessa Mujdžič v katah mal-čice in borbah malčice ter David Lah v borbah starejši dečki absolutno, Miha Peruš pa z dvema četrtima v katah in borbah starejši dečki. Tekmovalce je na tekmovanju spremljal in vodil glavni trener kluba Matej Kabaj, 3. DAN. V drugi polovici februarja je v Rušah v okviru praznovanja 35-letnice Shotokan karate-do kluba ŠD Ruše potekalo mednarodno tek- movanje, ki se šteje tudi v Pokal Shotokan karate-do internacional zveze Slovenije. Na tekmovanju je nastopilo 258 tekmovalcev iz 21 klubov in štirih držav, Italije, Srbije, Madžarske in Slovenije. Tekmovanja se je udeležil tudi karate klub z Iga z osmimi tekmovalci. Skupajso dosegli dve prvi mesti, tri druga mesta in tretje mesto. Skupno je klub osvojil četrto mesto na turnirju, ki si ga je delil z domačini iz Ruš. Ob tej priložnosti pa je bil tudi Matej Kabaj, glavni trener kluba, imenovan za športnika leta Shotokan karate-do internacional zveze Slovenije za leto 2009. Čestitke vsem! Mateja Breznik Sekretarka Karate-do kluba Ig Shotokan Obiščite prenovljeni spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si OBVESTILA - VABILA ^DRUŠTVO fran govekar ig V sklopu predavanj Barje, ali te poznam vabimo na predavanje z naslovom Piščal iz Divjih Bab -Najstarejša piščal na svetu Piščal so odkrili leta 1995 v podzemni jami Divje babe v bližini Cerknega med sistematičnimi izkopavanji arheologa Ivana Turka. Narejena je bila iz cevastega dela stegnenice mladiča jamskega medveda. Piščal iz Divjih bab je starejša od vseh do zdaj znanih paleolitskih piščali na svetu in obenem prva, ki je zanesljivo izdelek neandertalca. Stara je 55 tisoč let in velja za najstarejše glasbilo na svetu. Predavanje bo v sredo, 17. marca 2010, ob 19. uri v Gostilni Gerbec na Igu. Predaval bo arheolog Matija Turk. Vabljeni! Vabilo Vaška skupnost VISOKO-ROGATEC vas vabi na prireditev ob počastitvi krajevnega praznika, ki bo v kulturni dvorani na Golem v soboto, 20. 3. 2010, ob 17. uri. V kulturnem programu se vam bodo predstavili naši najmlajši iz vrtca na Golem in podružnične šole Golo ter KD Mokrc. Po kulturnem programu vas vabimo na druženje vaščanov. VAŠKA SKUPNOST VISOKO-ROGATEC 32 www.obcina-ig.si VABILO Občina Ig v sodelovanju s prof. dr. Antonom Brancljem, vodjem oddelka za ekologijo sladkovodnih in kopenskih ekosistemov, vabi na predavanje ZGODOVINA JEZER NA TIBETANSKI PLANOTI v četrtek, 25. marca 2010, ob 19. uri v dvorani Centra Ig, Banija 4. V okviru dvostranskega sodelovanja med Kitajsko in Slovenijo je predavatelj poleti leta 2009 obiskal dve jezeri na Tibetu. Na predavanju bo predstavil skupno delo s kitajskimi raziskovalci, poudarek pa bo na predstavitvi nekoliko manj znanih predelov Tibeta. VABLJENI! Turistično društvo KRIM V A B I na ogled razstave velikonočnih jedi, pirhov, butare velikanke ter starega orodja in pripomočkov. Razstava bo na cvetno nedeljo 28. marca 2010 v dvorani gasilskega doma Vrbljene-Strahomer (Hipodrom Vrbljene), in sicer od 13. do 19. ure. Na razstavi si boste lahko ogledali velikonočne jedi, pirhe na sto in en način, pred dvorano pa bo na ogled butara velikanka, ki je lansko leto merila v višino 17 metrov. Kot vsako leto bo tudi letos prikaz izdelovanja butaric in še kakšno presenečenje. Vzemite si urico časa in pridite na ogled naše razstave. Vsi prav lepo vabljeni! Turistično društvo KRIM Turistično društvo KRIM organizira predavanje Ruth Podgornik Reš o balkonskem in drugem cvetju, ki bo v sredo, 7. aprila 2010, ob 19. uri v dvorani Gasilskega doma Vrbljene-Strahomer. Bliža se pomlad in spet bo treba poskrbeti za takšne in drugačne rože. Vzemite si urico ali dve časa in pridite prisluhnit zanimivemu predavanju. Mogoče dobite kakšno novo idejo za okrasitev svoje hiše. Vsi lepo vabljeni. Turistično društvo KRIM OBVESTILO Obveščamo vas, da lahko na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, kupite DVD 13. Podkrimski pustni karneval po ceni 9,00 €. Republika Slovenija Upravna enota Ljubljana Sektor za upravno notranje zadeve KRAJEVNI URAD IG Telefon: 01/286-20-03 Uradne ure: sreda od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek od 8. do 13. ure www.obcina-ig.si 33 oglasi MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • marec 2010 OBČINA IG IN DOBRODELNO DRUŠTVO FRANCE TREFALT VABITA NA ZABAVNO PRIREDITEV športna dvorana ig PONEDELJEK, 5. APRIL 2010, OB 19.00 URI kot Janez Košnik slovenski oktet gašper s prijatelji PROGRAMOM - PREMIERA NA IGU. ČE BOSTE NA VELIKONOČNI PONEDELJEK V DVORANI NA IGU SE BOSTE OD SRCA NASMEJALI. PREDPRODAJA vstopnic po 5€: Občina Ig, kavarna Studenec Ig, papirnica in galerija Margala Ig, gostilna IJlčak Ig, bar Roljjm - bencinski servis Ig, iiram pri Pepiju Ig, trgovina Golo, bar PrFlorjan, Pekjjzzijeva 97, Ljubljana, Cavallino caffe, Dolenjska c. 250, Lavrica, kavarna Mostiščar, Podpeč vabljeni Cenik oglasnega prostora v Mostiščarju: Tip oglasa Cena z DDV Cela stran 240 € Pol strani 130 € Košmerl - Mandeljc, s. p. Trgovski center RAKOVNIK 1000 Ljubljana, Dolenjska 43 Tel.: (01) 427 33 60 GSM: (041) 33 20 53 CVETJE VENCI IKEBANE LONČNICE DARILA Tretjina strani 90 € Četrtina strani 75 € Osmina strani 40 € Zahvala/čestitka 15 € Ob naročilu več zaporednih oglasov se obračuna popust: • za naročilo 5 zaporednih oglasov (pol leta) -5 % • za naročilo 10 zaporednih oglasov (celo leto) -10 % Cena barvnega oglasa je višja za 10 %. 34 www.obcina-ig.si Dragan Zafirović, s. p., Tomišelj 42f, 1292 Ig Tel.: 01 286 32 63, GSM: 041 549 293 e-pošta: zafirovic.dragan@gmail.com VAŠ HIŠNIK za vzdrževanje, popravila in montažo. • Vodovod - pipe, ventili, bojlerji, WC-kotlički ... • Elektro - svetila, vtičnice, stikala, varovalke ... • Odtoki - lijaki, bideji, pomivalna korita, WC-školjke ... • Centralno ogrevanje - radiatorji, ventili, črpalke ... • Pohištvo, okna, vrata - barvanje, popravila, montaža ... • Ograje - balkonske, dvoriščne ... • Košnja trave, ureditev okolice in še mnogo več ... Naš moto: ZADOVOLJNA STRANKA AVTOMEHANIKA PODRŽAJ Hrenova ulica 35 1292 Ig Nudimo vam naslednje storitve: * servis za vsa osebna in kombi vozila * vulkanizerstvo (prodaja novih in rabljenih pnevmatik) * avtooptika (za vsa osebna in kombi vozila) * izdelava in prodaja izpušnih sistemov (tudi unikatnih) * popravilo izpušnih kolektorjev * priprava vozila za tehnični pregled * menjava končnikov, zglobov, vilic, ležajev, amortizerjev ... * popravilo zavor za vsa osebna in kombi vozila * nudimo vam nadomestno vozilo (če gre za večjo okvaro vašega vozila) * prodaja alu- in kovinskih platišč * diagnostika vozila za vsa vozila (tester) Pri nas se ne čaka! C Naročila na telefon: 041 732 073, Robert Podržaj I SALON DARJA DARJA W. LANINŠEK, S. P. ŠKRILJE 129, MALI VRHEK, 1292 IG • moško striženje od 7 do 12 € • žensko striženje od 8 do 15 € • otroško striženje od 5 do 8 € • barvanje klasično, modno • prameni - enobarvni, večbarvni ZA VEČ INFORMACIJ IN NAROČANJE POKLIČITE 041/680-657. VLJUDNO VABLJENI. Kakšne barve so zavese na sliki? Prepustite odločitev nam! Ponujamo vam strokovno svetovanje pri izbiri in izdelavi zaves. Pokličite nas in obiskali vas bomo z najnovejšimi vzorci ter vam svetovali pri izbiri zaves glede na vaše želje in okus. Prihranite čas in opravite vse na enem mestu - doma. Kaleidoscope Telefon: 031 738 222 E-mail: info@zaveseindom.si www.zaveseindom.si 0 Kaleidoscope svetovanje pri opremljanju prostorov V najem oddamo poslovni prostor v izmeri 100 m2 v trgovsko-poslovnem centru na Igu - ZADRUGA. Prostor priporočamo, ker: - je najemni prostor novogradnja - dejavnost ni omejena - je lahko dostopen - pritličje - ima urejeno infrastrukturo in parkirišče - je lokacija poleg večje živilske trgovine - je možen najem za daljše obdobje Ponudbe pričakujemo osem dni po objavi v Mostiščarju. Za dodatne informacije pokličite telefon 01 286 44 50. Odkupujemo govedo vseh kategorij bikov, krav, telic in telet. Možnost posredovanja pri uslugi klanja, organizaciji odkupa, zakola in dostave mesa na dom. Nudimo vam zelo ugodne plačilne pogoje in zanesljivo plačilo v sedmih dneh za telice in krave ter v 30 dneh za bike. Vse informacije dobite po telefonu 01 286 44 51 ali osebno v zadrugi Ig. www.obcina-ig.si 35 MALI OGLASI občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uradne ure sprejemne pisarne: ponedeljek: od 8. do 12. ure sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek: od 8. do 12. ure V sprejemni pisarni so vam na voljo splošne informacije, obrazci vlog in navodila za njihovo izpolnjevanje ter informacije o predpisanih prilogah. Telefon: 01 280 23 00 m občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Župan 01 280 23 02 Direktor občinske uprave 01 280 23 04 Sprejemna pisarna 01 280 23 00 Družbene dejavnosti 01 280 23 10 Komunalne dejavnosti 01 280 23 12 Gospodarske dejavnosti 01 280 23 08 Kmetijstvo 01 280 23 24 Požarna varnost in zaščita 01 280 23 24 Turizem 01 280 23 18 Finančno-računovodska služba 01 280 23 06 Urbanizem 01 280 23 16 Režijski obrat 01 280 23 14 Medobčinski inšpektorat 01 360 16 24 Nudim čiščenje vašega stanovanja, hiše ali poslovnega prostora ter likanje na Igu in okolici. Sem mlajša upokojenka, vestna in natančna. Zainteresirani pokličite na: 041 260 220. Imaš težave pri učenju matematike? Potrebuješ pomoč? Nudim kakovostne inštrukcije za osnovnošolce-ke in srednješolce-ke po zelo ugodni ceni. Pokličite: 040/286-931 Mali oglasi so brezplačni in jih sprejemamo na naslov: Občina Ig Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si Rok za oddajo malih oglasov za objavo v naslednji številki je 31. marec 2010. Obvestilo Prihodnja številka Mostiščarja bo predvidoma izšla 14. aprila 2010. Rok za oddajo člankov je 31. marec 2010. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig oz. na el. naslov: mostiscar@obcina-ig.si. m občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig PRIJAVNICA Podpisani se prijavljam na občinsko tekmovanje koscev in grabljic 1. kot kosec 2. kot grabljica (Ustrezno obkroži) Točen naslov posameznika/društva Telefon, el. naslov Datum:__Podpis:_ Prijave zbiramo do 20. maja 2010. Prijavnico lahko pošljete po faksu: 01 280 23 22 ali po el. pošti info@obcina-ig.si. 36 www.obcina-ig.si ČVEK-LAHKE KRIŽANKE ZA VSE OKUSE KDOR SE PRIJAVI K IZPITU ALI GA OPRAVLJA OBSEŽEN, ORGANIZIRAN NAPAD NEKDAJ ORODJE ZA ROČNO ŽETEV PREBIVALKA DEŽELE V ZAHODNI AVSTRIJI UČNI PRIPOMOČKI PREDSTOJNIK SAMOSTANA > ) SNOVALKA IGRALSKIH KOSTUMOV PREBIVALEC "ČRN?' CELINE NENA-RAVNOST DENIS NOVATO OSJE GNEZDO, OSIŠčE PIVO ST. SLOVANOV OBOROŽENE SILE DRŽAVE NAŠE OBMORSKO MESTO NEBEŠKI "GLAVAR" NAŠA PISATELJICA (LELA B.) ATLETSKO ORODJE ZA METANJE ZNAK ZA NIKELJ STRANSKI DEL TRUPA NATOVA LETALSKA BAZA V ITALIJI SPRIMEK, ZLEPEK AZIJSKA GORSKA KOZA VAŠE OBČINSKO SREDIŠČE AVTOR: MARKO BOKAUČ IZIDE 16. FEBRUARJA IN 2. MARCA ŽELEZARSKA PEČ VISOK UPRAVNI ORGAN IZTOK MLAKAR NIZOZ. MESTO Z MEDNARODNIM SODIŠČEM SLEČEN, GOL VELETOK NA INDIJSKI PODCELINI ŽENSKI ORGAN PISANJE IVANKA POLANEC ZDRAVNICA ZA DUŠEVNE BOLEZNI GRADBENO PODJETJE PO 24-URNI DIRKI ZNANO FRANC. MESTO JEZUSOVI UČENCI PLENJENJE DIVJADI ANDREJ KAROU ZLOČINEC HITLER NAPITEK, KI SPODBUJA TEK SMUČARSKI AVTOBUS HUDIČ PRISTANIŠKA NAPRAVA PREMOGO VI UGASKI BRITANSKA PEVKA UKARAM RAJKA PUPOVAC V NJEM NOSIMO DENARNICO IN ROBEC TOVARNA VIVANČNI GORICI CONA, PREDEL SMSKE REŠEVALNE SANI OSREDNJA SLOVENSKA KNJIŽNICA ULKUS PO NJIH HODIMO NAŠA SMUČARSKA SKAKALCA (OČE MIRAN IN SIN JURU) UMRLI ITALIJANSKI KOLESAR (MARCO) KRAJ PRI KF OBČINSKO SREDIŠČE POTOMCI, OTROCI ŠPORTNI KLUB IZ SOLUNA GNETUIVO SREDSTVO ZA IZRAVNAVANJE POVRŠIN NESTROKOVNJAK PESNIŠKI IZRAZ ZA DIVJO RACO OZNAKA KARLOVCA NAŠA TV VODITELJICA (JASNA) TONA ZNAK ZA TANTAL Informacije o naročilih Tel: 01/5880 276 E-pošta: narocni NAŠ KOMORNI PEVSKI ZBOR Salomon 2000, d. o. o., Ljubljana, Cesta 24. junija 23, 1231 Ljubljana - Črnuče AGLUTINAT - v medicini izraz za sprimek, zlepek, NJATIN, Lela B. - sodobna slovenska pisateljica (roj. 1963) www.obcina-ig.si 37 s Sarskega 1932-2010 se zahvaljujemo vsem vaščanom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala sosedovi družini Švigelj za pomoč, ki so jo nudili pokojnemu. Hvala patronažnemu osebju, gospodu župniku Janezu, gospe Silvi Dolinšek, gospodu Vrhovcu in njegovim pevcem. Vsi njegovi! ZAHVALA Ob smrti FRANCIJA MOČILNIKARJA 1953-2010 se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sodelavkam in sodelavcem Banke Slovenije, Aktima, d. o. o., sošolkam in sošolcem, sosedom, prijateljem za izrečeno sožalje, cvetje in podarjene sveče ter še vsem neimenovanim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ga v času bolezni obiskovali, še posebno sestri Majdi, teti Veri, zdravnici dr. Janji Ahčin, gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, gospodu Vrhovcu in njegovim pevcem ter gospema Tončki Prek in Silvi Dolinšek. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu, žena Vlasta in sin Iztok ZAHVALA Ob zadnjem slovesu dragega STANETA OVNA iz Strahomerja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala zdravnici dr. Mariji Gašperšič Štefančič, gospodu župniku Srečku Golobu za lepo opravljen obred, gospodu Vrhovcu, gospe Tončki Prek ter gasilcem PGD Vrbljene-Strahomer za govor in častno stražo. Vsi njegovi ZAHVALA V 88. letu starosti je za vedno zaspal naš dragi ata, dedek in pradedek JOŽE TEGELJ_ iz Bresta. 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma Marije in Marte iz Logatca, gospodu župniku Srečku Golobu za lepo opravljen pogrebni obred, gasilcem iz Bresta za poslovilni govor in častno stražo, Društvu upokojencev Ig, gospodu Vrhovcu in njegovim pevcem ter gospe Tončki Prek. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Ana Tomc, s. p., Banija 23, 1292 Ig (pri Pepi baru) Tel. 040/652-360 Ikebane, venci, sveče, aranžiranje daril, cvetje in poročna floristika Do 30 km dostava brezplačna! pogrebne stnritue - naročila na domu - pevci, glasba - prevozi - venci, cvetja, sveče - prevozi za upepelitev - urejanje grobov - postavitev mrliškega odr( - urejanje dokumentacije - pogrebna oprema - prevozi v pogrebnem - urejanje umrlih spremstvu - izkop jam ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika Tel.: 01 7551 437, mobitel: 031 637 617, 041 637 617 38 www.obcina-ig.si Z zbranimi pikami s kartico Mercator Pika popusta. Mercator Hipermarket Rudnik praznuje 2. rojstni dan> v soboto, 20.3.2010. Vsak200 kupec HM Rudnik prejme IZLET V BENETKE 2 OSEBI. Vabljeni v našo družbo s pestrim programom in degustacijami. I | VHipermarketu Rudnik, vam pripravimo raznovrstne narezke in obložene kruhke, za različne priložnosti. Več informacij lahko prejmete na oddelku informacije HM ali po telefonu: 01283 70 42. Zbirajte lepe trenutke tudi vi! Izpolnite priloženo pristopno izjavo, izrežite kupon, izpolnjeno pristopnico skupaj s kuponom oddajte na info pultu v hipermarketu Rudnik in prejeli boste priložnostno darilo. Pohitite, prvih 50 bomo posebej nagradili. Izpolnjene pristopnice in kupone lahko oddate do 30.4.2010. Pričakujemo vas! Mercator Pika Zbirajte lepe trenutke OBCiNA iG Obcina Ig vabi na slavnostno prireditev s podelitvijo priznanj ob občinskem prazniku, ki bo v petek, 19. marca 2010, ob 19.30 v športni dvorani Ig. V programu bodo sodelovali: otroci vrtca in Osnovne šole Ig, Borovničke, ŽPZ Žene dveh vasi. Redno letno razstavo bo pripravilo Društvo žena in deklet na podeželju Ig. • • Ol Program bosta popestrili Tanja Žagar in folklorna skupina Tine Rozanc. Prireditev bo povezovala Andreja Zdravje. Vljudno vabljeni