Poštnina plačana v gotovini 0 VESTNIK REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA SOCIALNO VARSTVO SRS LETNIK II 1963 VABILO K SODELOVANJU Uredništvo bo prav rado objavljalo strokovne in druge prispevke s področja izkušenj, metod in vsebine socialnega dela. Objavljene prispevke bomo primerno honorirali. Prispevke pošljite uredništvu na naslov: Anka Polak, Ljubljana, Cankarjeva 1/IV. VSEBINA: Stran Problematika priznavalnin v SRS ...............................................1 Vojaški mirovni invalidi v Sloveniji in problematika njihove rehabilitacije ... 16 Stanovanjska problematika udeležencev NOB...............................................17 Francka Dolenc: Nekatera vprašanja krajevnih skupnosti..............................33 Olga Krajger: Delo in razvedrilo upokojencev............................................37 Vikica Sečnjak: 1’respektivni program za razvoj otroškega varstva v občini Slovenjgradee 41 Dnevno varstvo otrok v komuni in stanovanjski skupnosti - poročilo recenzijske komisije 94 Aktualnosti iz naših revij .... ....... 100 Novi diplomanti Višje šole za socialne delavce v Ljubljani.................................... 103 REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA SOCIALNO VARSTVO SRS PROBLEMATIKA PRIZNAVALNIN V SRS I. Uvod Informacija je oprta na podatke o sedanjem številu članov Zveze združenj borcev NOV, o njihovih kvalifikacijah in poklicih ter na piibližne podatke o njihovih mesečnih prejemkih oziroma pokojninah. Zveza združenj borcev NOV, Institut za zgodovino delavskega gibanja SRS, Zavod SRS za statistiko i»s Muzej ljud ske revolucije sedaj nimajo natančnejših podaikcv.. Pri obravnavanju problemov smo upcrab.Ui podatke Glavnega odbora ZZ3 NOV in Okrajnega ter Republiškega zavoda za socialno zavarovanje, čep ra v niso popolni. Problematika pokojnin borcev in njihovih mesečnih prejemkov, če gte za še zaposlene borce in aktivi -ste, ge ni zbrana, čeprav je v razvidih komunalnih zavodov za socialno zavarovanje veliko neurejenih podatkov. V SR Sloveniji imamo po zadnjem popisu iz 1960 leta 108 90S članov združenj borcev NOV- Od tega števila je 39 210 žensk (36 %)■ Povprečna starost članov združenj borcev NOV je 50 let pri moških in 51 let pn ženskah. Ta starostna struktura dokazuje, da bo v nekaj letih problem varstva borcev pestal še bolj pereč. Od članov združenj borcev (108 905) je pred 9. 9. 1943 sodelovalo v revoluciji 59 %, kar pomeni 64 251 ljudi. To število članov ima status borca z vsemi pravicami po sedanji zakonodaji, katera bodo seveda posebno ob upokojitvi tudi uveljavljali. Največ članov ZB s sodelovanjem pred kapitulacijo Italije je v ljub -Ijanskem okraju. Članov, ki so bili v oboroženih enotah NOB in POJ je 44 832 (41 % med njimi 1 553 nosilcev Spomenice 1941 (3 4 %). Kvalifikacija članov ZB nakazujejo problem slabega ekonomskega položaja borcev NOV, saj je med njimi 30.554 ali 28 % delavcev, med katerimi je 12 714 nekvalificiranih, kvalificiranih 13 J.57, visokokvalificiranih pa le 4 683- Uslužbencev je 21 695 ali 20 %, kmetov 18 052 ali 17 %. Gospodinj je po popisu sicer 23 304 ali 21 %, vendar je to število od leta 196Q prav gotovo nazadovalo zaradi močne aktivnosti v smeri zaposlitve. Ostalih je 15 300 ali 14 %. Pri angažiranju sredstev za izboljšanje položaja borcev na posameznih območ -jih SR Slovenije je pomemben podatek o članih ZB oziroma udeležencih revoluci je po posameznih okrajih. Zaradi kategorij srednjega ekonomskega položaja, ki v tabeli 1 izstopajo in pri katerih nastane pri upokojitvi problem znižane življenjske ravni, bo v prihodnje pritisk na družbena sredstva za reševanje problemov borcev verjetno š® precejšen. Tabela l Oki-aj Skupno Število bor- cev Od skupnega števila borcev Je delavcev: skupaj nekvalificiranih in pot kvalificiranih kvalifici- ranih visokokvali- ficiranih število % število % število % število % Celje 12 385 3 407 100 1 579 46 1 361 40 467 14 Koper 24 642 7 553 100 3 706 49 3 24) 43 606 8 Ljubljana 57 717 15 847 100 5 751 36 7 104 45 2 992 19 Maribor 14 161 3 747 100 1 678 45 1 451 39 618 16 Skupaj 108 905 30 554 100 12 714 42 13 157 43 4 683 15 Stalen dvig osebnih dohodkov je močno zmanjšal število tistih borcev, ki bi ime ii pravico do dodatka po 265- a členu ZPZ, vendar imamo po sedanjih evidencah še vedno precej borcev, za katere uporabljamo to zakonsko določilo. To so predvsem tisti, ki so v zgornjem pregledu prikazani v rubriki nekvalificirani in pol kvalificirani. Temelj za določanj e posebnega dodatka po 265- a členu ZPZ je 26 000 dinarjev. Po podatkih zavodov za socialno zavarovanje j e izmed 30 554 borcev zaprosilo za ta dodatek 5 921 ali 19 % borcev. Zavodi so pozitivno rešili 4 257 ali 72 % zahtevkov, čeprav ga danes uživa le 2 761 ali 64 % prvotnih upravičencev Od uveljavitve tega dodatka (1. julija 1959) so se osebni dohodki teh borcev toliko povečali, da so presegli mejo 26 000 dinarjev. To zakonsko dolo -čilo bo v kratkem času izgubilo svoj pomen, ker dohodki tega števila borcev tudi naraščajo. Vrednost te meje pa seveda ni več tista, kot je bila ob sprejetju za -kona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem zavarovanju. Ker do tega dodatka nimajo pravice vsi borci, ampak le tisti, ki so sodelovali v revolu- tdji pred 9.9. 1943 ali v španski državljanski vojni, če imajo najmanj 15 lot o a pokojnino vštevnih let, od tega pa najmanj 10 let delovne dobe, lahko ugotovimo, da je med borci še precej takšnih, ki imajo nanj mesečnih dohodkov, kot pa jo določa meja 26 000 dinarjev (povprečje osebnih dohodkov v S”? Sloveniji je bilo po statističnem gradivu Zavoda S^S za statistiko za mesec april 1963 33 370-~ din). itančnejših podatkov o osebnih dohodkih borcev, ki sc v delovneni razmerju,za sedaj nimamo. Statistična služba si v zadnjem času prizadeva zbrati tudi te podatke. Republiški sekretariat za socialno varstvo SRS pripravlja skupaj z Zvezo združenj borcev NOV natančen popis ekonomskega stanja borcev, ki bo omogočil realno analizo za nadaljnje ukrepe. Po približnih podatkih statistične službe, ima delavec na najnižje ocenjenih delovnih mestih cca 1.9 - 20 000 din osebnih dohodkov na mesec. 'Cer je borcev po 9.9. 1943 precej več kot tistih, ki so vstopili v NOV pred tem datumom, lahko domnevamo, daje najmanj dvakrat toliko borcev, katerih ekonomski položaj je še slabši. Upokojeni bore1 in njihove pokojnine Upokojevanje borcev se je posebno v zadnjih treh letih zelo razmahnilo. Poleg rednega upokojevanja imajo nekatere kategarije borcev pravico do izredne upokojitve, pri kateri je zakonodajalec opustil izpolnjevanje nekaterih pogojev, ki so bistveni za upokojitev (73., 80- čl®1 ZPZ). Pomembno vlogo ima tudi določilo ZPZ, ki višje vrednoti dobo, preživeto med revolucijo (poglavje -Posebna doba- ZPZ in čl- 172. istega zakona). Te pravice so dosegljive za udeležence v revoluciji, ki lahko dokažejo takšno stopnjo delovanja za osvoboditev, da se jim Joba šteje v dvojnem trajanju. Od leta 1958 dalje število žalitev za priznanje dvojne dobe nenehno narašča- Samo v letih 1958 do I. polletja 1963 je uveljavi -lo to pravico 5 031 udeležencev osvobodilnega gibanja. Ker za pridobitev te pravice ni zaključenega roka, pričakujemo še zelo dolgotrajno delovanje za to pri -stojnih komisij. Po podatkih zavodov za socialno zavarovanje je v SP Sloveniji sedaj 3 924 borcev in udeležencev NOV, ki so po prejšnjem uveljavljanju dvojne dobe dosegli osebno pokojnino s pregledom delovne dobe, izpolnjevali pa so popij starosti (73. čl- ZPZ). Ulajših upokoj encev jepo podatkih le 555, ki so iz -koristili navedeno določilo 73. člena ZPZ. V 3P.j je torej skupaj približno 130 upokojenih borcev po tem bonificiranem ;• jsiu pokojninskega zakona. Pričakujemo pa še večji porast števila vlog, posab-slajših borcev, kajti po poročilih zdravniških komisij je zdravstveno stanje regi elanih borcev zelo slabo. 1 tim lina pokojnina za opisano kategorijo znaša 21 300 dinarjev. Kljub ugol -s a ;tim, ki jih uživajo pri upolcojevanju po veljavnih predpisih je ekonomski po -le vaj nekaterih še vedno zelo slab. Upokojevanje j e sicer nekoliko zavila določ- 'ba 265- a, člena ZPZ, vendar smo padec zahtev lahko zasledili le kratek čas. ' Tlazlika din 3 000 med zaposlenim in upokojenim borcem nikakor ni stimulativna Splošni podatek 4 480 upokojenih borcev v SR Sloveniji po 73. členu ZPZ pa ne obseže vseh upokojenih borcev, ker bi morali k temu številu prišteti vse tiste,ki so bili upokojeni pred spremembo pokojninskega zakona (decembra 1957) in so njihove pokojnine samo vskladili z novimi določbami. Zavodi za socialno zavarovanje teh podatkov do sedaj niso načrtno zbirali, enako ne Republiški zavod za socialno zavarovanje. Upokojeni borci po določbi 80. členu ZPZ, po katerem lahko Zvezni izvršni svet oziroma njegova komisija prizna pravico do pokojnine tudi v primerih, ko ni so izpolnjeni pogoji ali lahko določi večjo pokojnino, so ekonomsko še na slabšem. Povprečje teh pokojnin je namreč 12 350 dinarjev. Zelo majhno število borcev -narodnih herojev in vidnih političnih ter družbenih delavcev je ugodno upokoje -nih po tem zakonskem določilu. Do konca maja 1963 je na ta način upokojenih 623 borcev. Da so te pokojnine precej nižje, priča tudi podatek, da je za 556 borcev, upokojenih po 73. členu v letu 1962 porabljenih 133 000 000 dinarjev (povpreftia pokojnina 19 800 dinarjev), za 623_upokojencev po členu 80- ZPZ pa le92 376 000 dinarjev (povprečna pokojnina 12 350 dinarjev). Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani je v letu 1962 zbral po -da tke o upokojenih borcih s stanjem 1.7. 1962. seveda ža območje ljubljanskega okraja. Dsugi zavodi za socialno zavarovanje teh podatkov niso zbrali, kajti noben zavod nima posebnih razvidov o upokojenih borcih, ampak jih mora za vsako priliko posebej zbrati iz splošnih razvidov, ki združujejo vse upokojence. V okraju Ljubljana je bilo julija 1962- leta 5 374 upokojenih borcev. Natančnega števila tistih, ki imajo med njimi status borca (pred 9.9. 1943) sicer ne vemo, ker zajema popis celo leto 1943 in iz celotnega števila ni izločil borcev, ki so stopili v NOV po kapitulaciji Italije. Vseh upokojenih borcev, ki so se pridružili NOV do konca leta 1943 je 4 894- Ker je med njimi le 910 tistih, ki so se gi -banju pridružili v letu 1943, lahko s precejšnjo gotovostjo trdimo, da ima značaj borca od celotnega števila 5 374 najmanj 4 300 upokojenih. Glede na leto sodelovanja in višino pokojnine je slika za ljubljanski okraj tale: Tabela 2. Leto Mesečni znesek pokojnine r— udelejba v NOV do 15 000 od 15 001 20 000 od 20 001 25 000 od 25 001 30 000 od 30 001 35 000 več kot * 35 000 Skupaj 1941 Osebni 9 856 505 241 131 100 1 842 Družinski 439 75 21 6 3 2 546 Skupaj 448 931 526 247 134 102 2 388 1942 Osebni 45 681 270 99 35 15 1 145 Družinski 387 47 12 4 1 451 S ku paj 432 728 282 103 36 15 1 596 1943 Osebni 81 354 156 46 24 13 674 Družinski 201 25 7 2 1 - 236 Skupaj 282 379 163 48 25 13 910 1944 Osebni 118 83 59 6 7 8 281 Družinski 127 13 2 - “ 1 143 Skupaj 245 96 61 6 7 9 424 1945 Osebni 11 17 10 2 1 - 41 Dni žinski 13 2 - - - - 15 Skupaj 24 19 10 2 1 56 Osebni 264 1 991 1 000 394 198 136 3 983 Družinski 1 167 162 42 12 5' 3 1 391 Skupaj 1 431 2 153 1 042 406 203 139 5 374 Med njimi je seveda tudi nekaj tistih, ki so bili upokojeni po gienih 73. in 80-ZPZ (vseh v SRS 4 480 oz. 623). vendar ni nikjer razvidno, koliko izmed njihu-živa pokoj v ljubljanskem okraju. Tabela 2 kaže zanimivo dejstvo, da ima od 1 842 osebnih upokojencev - udeležencev MO'j iz 1941- leta 865 oseb (48 %) prejemke do 20 000 dinaijev. Odsto -tek je zelo visok in pove, da so bili ti borci upokojeni ali po 80- členu ZPZ ali pa zaradi neizpolnjevanja pogojev o delovni dobi (15 let oz. 10 let) niso mogli uresničiti pravic po 74- členu ZPZ. Ta člen namreč določa 100 % pokojninsko osnovo za vse borce iz leta 194)., če imajo ob upokojitvi 15 let vštevnih za pokojnino in od katerih mora biti 10 let delovne dobe. Če teh pogojev ne izpolnju- jejo, pade zanje v poštev le izredna upokojitev (30 čl- ZPZ). Tudi za ostala leta udeležbe podatki tabele niso ugodni., ker moramo upoštevati, da je odstotek, ki ga pridenemo k izračunani pokojnini manjši (90 % za udeležbo od 1942. 60.% - 1943. 30 % - 1944 in 10 % - 1945)- Pokojnino namreč računamo tako, da za 15 pokojninskih let določimo 40 % pokojninsko osnovo, k temu pa dodamo določen odstotek po letu udeležbe To pomeni, da tudi borci od leta 1942 in naprej ne dosežejo 100 % pokojninske osnove 21 300 dinarjev. Borci iz leta 1942 morajo imeti 20 let dobe, č? hočejo dobiti 100 % osnovo, tj. 21 300 (ženske 19 let). Zahteve za dosego 100 % osnove so namreč tele: Tabela 3 L^to udeležbe Zahtevano število let % pokojninske v NOG moški ženske osnove 1941 15 15 100 1942 20 19 100 1943 23 21 100 1944 28 25 100 1945 33 25 100 Iz do sedaj navedenih dajatev se vidi, zakaj je Izvršni svet v aprilu leta 1959 sprejel sklep o podeljevanju priznavalnin in zakaj je priznavalnina vedno bolj pomembna. K temu je treba prišteti še dejstvo, da precej upokojenih borcev živi v mestih, kjer so življenjski stroški precej večji kot na podeželju. II. Priznavalnine Že leta 1946 je bivši Prezidij Ljudske skupščiue LRS podeljeval zaslužnim o-sebam priznavalnine, in sicer za prve primere na podlagi zakona, ki je bil spre jet istega leta (Ur.l. LRS št. 48/46). pozneje pa z odločbami po posebnem zakonu za reševanje prošenj in pritožb. Leta 1952 je Prezidij nekatere priznavalnine (podore) ukinil, po sprejetju ustavnega zakona (leta 1953) pa je podeljeval priznavalnine Izvršni svet na podlagi zakona za izvršitev ustavnega zakona, po katerem so nanj prešle zadeve, ki so bile prej v prisioi .osti Prezidija. Nazadnje je o njih odločal Odbor za splošna in upravna vprašanja Izvršnega sveta. Vprašanje podeljevanja priznavalnin še sedaj ni urejeno s predpisi, čeprav je Izvršni svet 3. aprila 1959 sprejel sklep o postopku pri podeljevanju priznavalnin in občasnih podpor iz republiških proračunskih sredstev. S priznavalnino se po tem sklepu zagotovi izredno zaslužnim osebam preživljanje, ki ustreza splošno priznanim zaslugam in položaju, ki ga imajo v javnosti, podeljuje pa se dosmrtno. Leta 1959 je dobivalo priznavalnino 211 oseb v skupnem mesečnem znesku I 2S3 000 linarjev. število predlogov za podelitev priznavalnine je n a gl on a n ščalo. 'omisija za vprašanja borcev narodnoosvobodilne vojne, ki jo je 15. aprila 1950 'iztanovil Odbor IS za aplošna in upravna vprašanja, je novembra 1961 predlagala prenos nekaterih priznavalnin na občinske ljudske odbore. Posvete -vanje predsednikov občinskih ljudskih odborov pri predsedniku Izvršnega sveta je predlog sprejelo, ge naslednje leto pa so na občinah ustanovili komisije za vprašanja borcev in invalidov. V letu 1962 so občinski ljudski odbori š® začeli izplačevati priznavalnine, med drugimi tudi tiste, ki jih je Odbor IS za splošna in upravna vprašanja prenesel na občine (212)- S prenosom 212 priznavalnin na občinske ljudske odbore, je republiška prizna -valrrina postala priznanje za zasluge, občinske in okrajne priznavalnine pa rešujejo najbolj pereče socialne probleme borcev. Okrajna ljudska odbora Ljubljana in Koper sta namreč prav tako začela izplačevati priznavalnine iz v ta namen u-stanovljenih fondov. Kriteriji pri podeljevanju priznavalnin, posebno pri občinskih in okrajnih, niso enotno določeni. Posebne komi saj e konkretno obravnavajo posamezne primere in določijo tudi višino denarnega zneska. V letu 1962 30 občinski ljudski odbori sprejeli odloke o podeljevanju priznavalnin. Odloki določajo pogoje .za priznanje, vendar občin*, nimajo enakih ali vsaj vsklajenia kriterijev. Velike razlike so predvsem glede višino zneska in let udeležbe v revoluciji. Precej odlokov določa pogoj starosti in premoženjski cenzus. Ker odloki postavljajo mejo, npr. 55 ali Q0 let starosti kol pogoj za pridobitev pravica do priznavalnine, udeležbo v NOV najmanj od 9.9. 1943 dalje in rajnižje mesečne osebne dohodke na družinskega člana (celo 3 000 din) pomeni, da je število priznavalnin zelo omejeno. S tem je tudi vrednost priznavalnine ket sredstva za izboljšanje ekonomskega položaja borcev zdo majhna V V SP Slovenijr je prejemalo aprila 1963- leta 1 719 borcev republiško, okrajno in občinsko priznavalnino, če ta podatek primerjamo s celotnim številom članov ZZB NOV Slovenije (108 905), jo dobiva le ] ,6 % ort celotnega članstva ZZB NOV. Samo v ljubljanskem okraju imamo 2 388 borcev iz leta 1941 in njihovih družinskih članov, izmed katerih je 448 oseb (18 %), ki imajo do 15 000 dinarjev osebnih mesečnih .dohodkov (tabela 9). Povprečna mesečna priznavalnina znaša v Sloveniji 7 715 dinarje" (v povprečju je vračunana tudi republiška). Najnižje povprečje je v mariborskem kraju(5 332 d-n), naj višje v ljubljanskem (3 167 din) v celjskem 7 274 din n v koprskem 7 903 din. Upoštevati je treba, da je povprečji: republiške priznavalnine precej vi-jo- ? 906 din), ki pa na splošno povprečje ne vpliva dosti, ker je teh priznavalnin mv- >. Občinskih priznavalnin jc bilo aprila 1963. Ms 1 2-13- V celjskem okraju so podelile občinske skupščino \2f> priznavalnin, koprskem 924, v ljubljanskem 651 in v mariborskem 242- Povprečna občinska priznavalnina je bila 6 372 din. Najvišjo povprečje imajo občine v okraju Koper (I) - 7 076 din, najnižje v okraju M*- 'ribor- 5 560 din, povprečje v celjskem okraju je 6 483 din, v ljubljanskem okra-' ju pa 6 405 dinarjev. V mescu aprilu letos so občinske skupščine na območju vse Slovenije izplačale 7 920 000 dinarjev priznavalnin. Največ so v tem mesecu porabile občine ljub -Ijanskega okraja - 4 170 000 din, slede občin ski ljudski odbori okraja Koper -1 585 000 din, v mariborskem okraju so občine izplačale 1 348 000 din in v celjskem okraju 817 000 dinarjev. Število priznavalnin, povprečen znesek in celotni izdatki so razvidni iz naslednjih podatkov za mesec april t.l. (zadnji podatki za okraje in občine so za mesec april; zaradi skladne primerjave so tudi za republiške priznavalnine uporabljeni aprilski podatki, v poglavju republiških priznavalnin pa obravnavamo podatke za mesec oktober 1963). Priznavalnine - število, povprečna mesečna višina in izdatki; Tabela 4 SR OLO OLO OLO OLO Priznavalnine Slovenija Celje Koper Ljubljana Maribor Občinske Število uživalcev v aprilu 1963 1 243 126 224 651 242 Povprečna mesečna priznavalnina 6 372 6 483 7 076 6 405 5 560 Izplačano za IV/63 v tisoč, din 7 920 817 1 585 4 170 1 348 Potrebno za vse leto v tisoč- din 95 045 9 803 19 020 50 040 16 182 Okrajne Število uživalcev v aprilu 1963 224 - 15 209 - Povprečna mesečna priznavalnina din 10 500 -• 6 666 10 840 - Izplačano za IV/63 v tisoč-din 1 932 - 100 1 832 - Potrebno za vse leto v tisoč- din 23 184 - 1 200 21 984 Republiške Število uživalcev v aprilu 1963 252 20 45 173 14 Povprečna mesečna priznavalnina din 12 306 12 250 12 466 12 204 13 143 Izplačano za IV/63 v tisoč, din 3 101 245 561 . 2 111 184 Potrebno za vse leto v tisoč din 37 215 2 040 6 732 25 335 2 208 Skupaj Število uživalcev v aprilu 1963 1 719 146 284 1 033 256 Povprečna mesečna priznavalnina din 7 715 7 274 7 908 8 167 6 332 Izplačano za IV/63 v tisoč, din 12 953 1 062 2 246 8 113 1 532 Potrebne za vse leto v tisoč- din 155 444 12 743 26 952 97 359 16 390 B S trn k tu ra uživalcev občinskih priznavalnin Priznavalnine se podeljujejo večinoma nezaposlenim ožinama upokojenim bor • cem, saj je od skupnega števila 1 243 v delovnem razmerju le 46 (4 %) uživalcev priznavalnin. Dodeljene so jim bile zaradi nizkih osebnih dohodkov in velikega števila družinskih članov, ki jih preživljajo. Zanimivo je, da je med uživalci občinskih priznavalnin največ kmetov (568), kar pomeni 46 %. Ti borci večinoma žive na kmetijah z nizkim katasterskim dohodkom, ki je malokdaj preseže 20 000 din na leto. Posebno kmetje zaradi udd e^be po 9.9. 1943 in zaradi ntizpolnje vanja pogojev glede delovne dobe nimajo pravice do izjemno pokojnine. Edina rešitev zanje je 80- člen ZPZ O pokojninah po tem Členu odloča Zvezni izvršni svet, ki pa pri odločitvah ocenjuje predvsem zasluge in šele sekundarno social ni položaj prosilca. Zato te vrste pokojnin niso številne. Mesečni zneski občinskih priznavalnin so večinoma zelo skromni Višine po posameznih okrajih kaže naslednja tabela: Občinske priznavalnine po mesečnih zneskih Tabela 5 Priznavalnine SH Slovenija OLO OLO OLO OLO mesečno din število % Celje Koper Ljubljana Maribor do 1 000 1 0,0 - - - 1 1 000 - 2 000 38 3,0 1 1 26 10 2 001 - 3 000 107 8,6 2 5 71 , 29 3 001 u 4 000 i'26 10,1 13 20 55 38 4 001 - 5 000 265 21,3 23 39 147 56 5 001 - 6 000 250 20,1 39 51 110 50 6 001 - 7 000 69 5,6 13 19 26 11 7 001 -- 8 000 172 13,8 20 41 91 20 8 001 -< 9 000 14 1,1 1 2 8 3 9 001 - 10 000 144 11 ,6 11 30 81 22 10 001 - 11 000 2 0,2 1 1 - - 11 001 - 12 000 26 2,1 2 9 13 2 12 001 - 13 000 2 0,2 - - 2 - 13 001 - 14 000 6 0,5 - 2 4 - 14 001 - 15 000 17 1,4 • 4 13 - 15 001 - 16 000 2 0,2 - - 2 - 16 001 - 17 000 - “ - - - 17 001 - 20 000 2 0,2 - 2 Sku paj 1 243 .100,0 126 224 651 242 Podatki, kažejo, da dobiva 95,2 % borcev priznavalnino do 10 000 din. Za 21 % uživalcev je priznavalnina edini redni osebni dohodek. Nekatere priznavalnine sploh ne rešujejo slabega ekonomskega položaja, saj je 537 (43 %) priznavalnin do 5 000-- din. Priznavalnine od 10 000 din navzgor so zelo redke, saj jih v ob-. cinah prejema le 57 (4,8 %) od 1 243 borcev. S tem v zvezi je treba ponovno jati premoženjske cenzuse v odlokih občinskih ljudskih odborov o priznavalni -nah, ki so določali mesečne zneske na družinskega člana celo pod 5 000.- din. Uživalci občinskih priznavalnin po udeležbi v NOV Tabela g SR Slovenija. OLO OLO OLO OLO število % Celje Koper Ljubljana Maribor Način in leto udeležbe v NOB 1941 Borci Aktivisti Skupaj 1942 Borci Aktivisti Skupaj 1943 Borci Aktivisti Skupaj 1944 Borci Aktivisti Skupaj Skupaj borci število % aktiv, število % Skupaj število % Družinski člani število % SKUPAJ število % 55 29 1 137 71 12 192 100 13 89 23 5 304 77 26 393 100 31 111 36 13 197 64 11 308 100 24 64 48 13 68 52 37 132 100 50 319 31 32 100 - 10 706 69 86 100 "* 12 1 025 100 118 100 • 11 218 - e 100 - 4 1 243 - 126 100 - 10 2 44 8 6 106 13 8 1 50 21 19 47 18 69 177 32 88 224 50 49 30 19 50 94 42 99 124 61 7 13 31 2 8 21 9 21 52 77 134 76 24 42 24 127 385 108 18 55 15 204 519 184 20 51 18 20 132 58 9 60 27 224 651 242 18 52 20 Po udeležbi v NOB je med uživalci občinskih priznavalnin (1 243)_največ borcev iz leta 1942, tj. 393 (38 %). Precej manj je tistih, iz leta 1941, ki jih je 192 (19 %), borcev iz leta 1943 pa je 308 (30 %)• Najmanj je med uživalci priznaval-10 'nin borcev iz leta 1944. Te priznavalnine imajo znagaj socialne podpore in bi bilo veijetno bolj pravilno, ge bi uživalcem teh priznavalnin dajali socialno pomog iz ustreznega naslova. Okrajne priznavalnine Okrajne priznavalnine podeljujeta le dva okraja: Ljubljana in Koper. Kljub temu, da je koprski okraj ekonomsko šibkejši od obeh ostalih okrajev, seje odlogil za priznavalnine, kajti v tem okraju je precej peregih problemov borcev, ki so se tu naselili iz vseh krajev Slovenije. V sklad za priznavalnine in druga vpraša -nja borcev pri okrajni skupščini prispevajo v ljubljanskem okraju delovne orga -nizacije in okrajni ptoragun. Sklad ima upravni odbor, predloge pa obravnava komisija za priznavalnine pri predsedstvu okrajnega združenja. Politika pri podeljevanju priznavalnin se v ljubljanskem okraju razlikuje od koprske, kajti vljub-Ijanskem okraju podeljujejo priznavalnine veginoma le nosilcem spomenice in predvojnim revolucionarjem. Tudi družbeni in kulturni delavci morajo izpolnje -vati ta pogoj. Koprski okraj podeljuje znatno manjše priznavalnine in še te le 15 borcem. V bistvu se priznavalnine v tem okraju ne razlikujejo od občinskih, saj se gibljejo od 4 000 - 10 000-- din, povprečje pa znaša 6 666 din. Skupna mesečna vsota okrajnih priznavalnin v Kopru znaša samo 100 000 din. V ljub -Ijanskem okraju je povprečje 10 400 din, izplačana mesegna vsota pa znaša 2 259 000-- din. Tudi med uživalci okrajnih priznavalnin prevladujejo upokojeni borci. Od 224 je upokojenih 198 (86 %). zaposlenih 15, kmetov pa je H. Okrajne priznavalnine po mesegnih zneskih Priznavalnine SR Slovenija OLO OLO OLO OLO mesečno din število % Celje Koper Ljubljana Maribor 3 001 - 4 000 2 0,9 — 2 ' - - 4 001 * 5 000 18 8 * 6 12 — 5 001 6 000 19 8 -- - 19 .... 6 001 7 000 1 0,5 - 1 - 7 001 “ 8 000 49 22,0 4 45 - 8 001 “ 9 000 12. 5,1 - 12 - 9 001 10 000 64 29,0 -- 3 61 - 10 001 - 11 000 - “ ■f - - - 11 001 12 000 11 4,8 ** 11 - 12 001 13 000 1 0,5 - - 1 - 13 001 - 14 000 2 0,9 ** 2 14 001 — 15 000 39 17,3 - - 39 ** 15 001 16 000 1 0,5 “ 1 16 001 - 17 000 “ “ - 17 tlOl 20 000 4 2 4 " 20 001 ali veg . 1 0,5 * — 1 - Skupaj • 224 100,0 - 15 209 - Mesečne vsote priznavalnin se gibljejo od 4 000 do 20 000 din, eden ima celo več kot 20 000 din. Največ priznavalnin je od 9 000 do 10 000 din in sicer 64 (29 %), od 7 000 - 8 000 jih je 49 (22 %), od 14 000 - 15 000 din je 39 priznavalnin (17,3 %)• Iz tabele 7 je razvidno, da ti podatki v glavnem veljajo za ljubljanski okraj,kaj-ti priznavalnine koprskega okraja dosegajo le 10-000 in še to le 3. Večina njihovih priznavalnin je od 5 000 - 6 000 oziroma 7 000 - 8 000-- din. Tudi skupna vsota 100 000 din na mesec ne pomeni dosti pri izboljševanju ekonomskega položaja borcev v tem okraju. Mesečni osebni dohodek na družinskega ciana uživalcev okrajnih priznavalnin je precej višji kot pri občinskih priznavalninah. Uživalci okrajnih priznavalnin po višinrmesečnega dohodka na družinskega člana .‘ Tabela 8 Mesečni dohodek na SR Slovenija . * OLO OLO OLO OLO družinskega člena število % Celje Koper Ljubljana Maribor do ^{jpo 2 1 - 2 - — 3 001 - 5 000 3 1 3 - 5 001 - 8 000 29 13,5 - 4 25 “ 8 001 - 10 000 42 19 - - 42 10 001 - 15 000 73 32,5 - 2 71 - 15 001 - 20 000 39 17 • - 1 38 - 20 001 ali več 36 16 “ 3 33 “ Sku paj 224 100 - 15 209 - Med njimi sta samo dva, ki imata 3 000 din osebnih dohodkov na člana in le tri osebe od 3 000 do 5 000 din. Okrajna priznavalnina se v ljubljanskem okraju približuje resnični priznavalnini, čeprav je odobritev predloga odvisna tudi od so- „ cialnega položaja predlagan ca. Dejstvo je tudi, da mnogi š® zaslužnejši borci ne dobivajo priznavalnine iz preprostega razloga, ker socialno niso ogroženi. Udeležba uživalcev okrajnih priznavalnin je po zbranih podatkih tale: Uživalci okrajnih priznavalnin po udeležbi v NOB ^ ^ ^ Način In leto udeležbe | SR Slovenija OLO OLO OLO OLO v NOB število % Celje Koper Ljubljana Maribor Predvojni število 23 1 2 - 5 18 _ revolucionarji % 100 — 22 78 " 1941 Borci 166 83 - 3 163 - Aktivisti 26 17 1 25 Sku paj 192 100 4 188 - 1942 Borci 1 100 - 1 - - Aktivisti - - - - - - ■■ Sku paj 1 100 “ 1 - — 1943 Borci 3 100 - 3 - - Akti visU - - - - - - Skupaj 3 100 - 3 -f 1944 Borci - - - - - - Aktivisti - - - - - - Skupaj - - ~ - Skupaj borci število 170 83 - 7 163 - % 100 - - 5 95 - akti. v š Levilo 26 17 - 1 25 - % 100 " 4 96 ~ Skupaj število 196 1 00 5 - 8 188 - % 100 “ “ 5 95 “ Dru-lnski člani število 5 _ 3 - 2 3 - % 100 ” “ 40 60 SKUPAJ š tevilo 224 - 100 - 15 209 — % 100 “ S 92 - Is tabele 9 je razvidno, da obe okrajni skupščini priznavata priznavalnine predvsem predvojnim revolucionarjem in udeležencem N03 iz leta 1941. Ljubljanski okraj se stroge drži tega kriterija celo pri družinskih članih zaslužnih borcev,pa tudi koprski ne dela pogostnih izjem. Zasluge za pridobitev okrajne priznavalnine morajo biti torej višje vrednosti kot tiste za pridobitev občinskega priznanja. Republiške priznavalnine Republiška priznavalnina je posebno v zadnjem času izgubila značaj socialne podpore in postala priznanje družbe za velike zasluge v revolucionarnem giba -nju in na posameznih področjih družbenega življenja. Tudi pri nadaljnjem podeljevanju republiških priznavalnin bi bilo treba obdržati ta kriterij in doseči, da bodo okrajne in občinske skupščine same urejale vprašanja ekonomsko šibkih in zaslužnih borcev. Zaradi pomanjkanja sredstev se priznavalnine oziroma ker o-krajni skupščini v Celju in v Mariboru sploh ne podeljujeta priznavalnin, poši -Ijajo okraji in občine republiški komisiji tudi takšne predloge, ki jih po sedanjih kriterijih ni mogoče pozitivno rešiti. S tem seveda ni rečeno, da republiška komisija ne podeli priznavalnine socialno ogroženemu borcu, ki gaje treba zaradi izrednih zaslug nagraditi v republiškem merilu. Po stanju 1. 10. 1963 prejema republiško priznavalnino 315 oseb, poleg tega pa podeljuje Izvršni svet skupščine SR Slovenije še 15 izjemnih pomoči. Za osebne zasluge dobiva priznanje 236 oseb, družinski člani zaslužnih državljanov pa 79- V mesecu oktobru 1963 je bilo izplačanih 4 252 961 dinarjev. Uživalci prizna -valnin se dele na štiri kategorije in sicer: Kulturni delavci, predvojni revolucionarji, borci NOS, družinski člani zaslužnih državljanov. Skupina upravičencev Tabela 10 Skupina Število Povprečni znesek priznavalnine Izplačano mesečno Kulturni delavci 20 16 175 323 500 Predvojni revolucionarji 31 11 080 343 480 Borci NOB 185 13 995 2 589 075 Družinski člani 79 iz 619 996 906 Sku paj 315 13 501 4 252 961 Tabela kaže porabljena sredstva in povprečni znesek priznavalnine. Najvišje povprečje do.sežejo zaslužni kulturni delavci, najnižje pa predvojni revolucio -narji. Večje povprečje od njih imajo celo družinski člani zaslužnih državljanov. Razmerje prav gotovo ni pravilno ter bo potrebno pri ponovnem pregledu priznavalnin to najnižje povprečje uskladiti z ostalimi tremi kategorijami. Priznavalnine po zneskih za oktober 1963 Tabela H Mesečni znesek v din število priznavalnin do 5 000 21 5 001 - .10 000 149 10 001 - 15 000 93 15 001 * 20 000 33 20 001 - 25 000 12 25 001 ali več 7 Skupaj 3,15 Med republiškimi priznavalninami jih je še vedno 21 do 5 000 dinarjev. Najnižja je celo 2 000 din. Glede na pomen oz, smisel priznanja bo treba nekatere zvišati, za druge pa zagotoviti drug izplačilni naslov. To zlasti velja za priznavalnine družinskih članov zaslužnih borcev, ki so bile v številnih primerih podeljene iz socialnih razlogov. Materialni položaj uživalcev na splošno ni slab, razen pri tistih, ki poleg priznavalnine nimajo drugih dohodkov. P< \t -eni znesek pri teh doseže 17 223- dinar-;ev, ki komajda predstavlja minimum za preživljanje. Materialni položaj upravičencev do priznavalnine Tabela 12 Skupina Število Povpiečr.i mesečni dohodek upravičenca na družinskega člana Razen priznavalnine nimajo drugih dohodkov 47 17 223 Itazen priznavalnine imajo še druge dohodke 268 38 230 - Skupaj 315 35 095 24 495 Večina ima še druge dohodke, tako daje skupno povprečje 35 095-- dinarjev.Po-datek v tabeli glede na povprečni mesečni dohodek na posameznega družinskega elana (24 495.-) pa ne zajema le priznavalnin, pokojnin in drugih dohodkov, ampak vsebuje tudi vštete dohodke družinskih članov. V oktobru 1963 je bilo izplačanih tudi 15 stalnih izjemnih pomoči v skupnem znesku 113 000 dinarjev. Povprečna izjemna pomoč znaša 7 575 dinarjev, naj -nižja je 1 000 dinarjev, najvišja pa 25 000-- dinarjev. Za večino izjemnih pomoči prav gotovo velja, da je treba prenesti izplačevanje na občinske organe socialnega varstva. Informacija o tej problematiki je predložena pristojnim organom v obravnavanje in ukrepanje. VOJAŠKI MIROVNI INVALIDI V SLOVENIJI IN PROBLEMATIKA NJIHOVE REHABILITACIJE Značilnost družbenega razvoja v zadnjih letih je povečana skrb za človeka.Var-stva invalidnega človeka ne smemo omejevati na podeljevanje rent in drugih materialnih pomoči, marveč ga moramo predvsem vključevati v družbeno in proizvajalno delo po prejšnji usposobitvi s šolanjem in strokovnim ukom in čim popol -nejši socialni prilagoditvi. Družbena pomoč v taki obliki ni samo odraz socialističnega humanizma, temveč je tudi ekonomsko utemeljena. Uporabljena sredstva za rehabilitacijo bodo povrnjena družbi že po nekaj letih, ko bodo postopoma oc^radale potrebe za podeljevanje denarnih pomoči in bodo rehabilitirani invalidi s svojim delom celo povečevali narodni dohodek. Z vključevanjem inva • lidnih oseb v delovni proces dosežemo tudi dvig njihove moralne zavesti, ko postanejo polnovredni proizvajalci s popolno garancijo za preživljanje sedaj in na starost. Po ugotovitvah Stalne konference za rehabilitacijo invalidnih oseb v Sloveniji, so dosedanji uspehi v tej smeri dokaj skromni zaradi necelovitih, neenotnih in nevsklajenih prizadevanj raznih družbenih služb in organizacij pri reševanju te problematike. Sedaj še nimamo niti popolne evidence, kaj šele izvršene kategorizacije vseh invalidnih oseb in ustreznih delovnih mest za rehabilitirane inva lide, karnaj bo temelj bodočega dela. K obravnavanju invalidnih oseb moramo vključiti tudi vojaške mirovne invalide. Sredstva za njihovo rehabilitacijo so zagotovljena v zveznem proračunu, skupaj s sredstvi za rehabilitacijo vojaških vojnih invalidov. Kdo so vojaški mirovni invalidi Po določbah zakona o vojaških mirovnih invalidih so vojaški mirovni invalidi vojaške osebe, ki .so zaradi posledic ran ali drugih poškodb postale invalidne med opravljanjem vojaške službe, dolžnosti v korist državne varnosti ali n aro dne o-hrambe v mirni dobi (kadrovd, gpjenci vojaških šol, aktivni, podoficirji, oficirji in vojaški uslužbenci ter rezervisti v času otožnih vaj). Poleg vojaških oseb u-živajo varstvo po tem zakonu še pripadniki, ljudske milice, službe državne var nosti, protiletalske obrambe, predvojaške in izvenarmadne vzgoje, pripadniki bivše jugoslovanske vojske v času od 18.5. 1920 do 6.4. 1941 in pripadniki biv-' še italijanske vojske, če so jim invalidsko svojstvo pri male pristojne italijan -ske oblasti. Prvotni zakon iz leta 1946, pa tudi zakonodaja bivše Jugoslavije nista poznala mirovnih bolezenskih invalidov. Spričo dejstva, daje bilo v povojnih letih nedvomno ugotovljenih več bolezenskih primerov v zvezi z napori v vojaški službi, so uredbe ZIS začele postopno uvajati delno varstvo tudi za bolezenske primere. Varstvo bolezenskih mirovnih invalidov v današnji obliki je bilo sprejeto v novelirani zakon 11.11. 1959. Svojstvo vojaškega mirovnega invalida zaradi bolezni pa imajo še vedro le kadrovd, gojenci vojaških šol in rezervisti, ki so oboleli na obveznih orožnih vajah. Omejeno je na najmanj 60 % invalidnosti. Izjema velja za osebe, ki opravljajo obvezno vojaško službo zunaj Jugoslavije zaradi mednarodnih obveznosti in je meja zanje znižana na 50 % invalidnosti. Za -radi razmeroma oricega določila, izgubljajo svojstvo vojaškega mirovnega inva-lida tisti bolezendri invalidi, katerim se invalidnost zniža pod omejeno mejo,razen če so uživali invalidske pravice najmanj 5 let Tak način obravnavanja mirovnih bolezendcih invalidov ni dober, ker jemlje invalidsko varstvo tudi v času, ko bolezen tudi z medicinskega stališča še ni popolnoma ozdravljena. Marsikateremu bivšemu bolezenskemu invalidu se življenjske razmere tako poslabšajo, da ponovno postanejo še težji invalidi. Vedeti moramo, da resnično bolni 50 % invalid težko dobi ustrezno zaposlitev, čeprav ima kvalifikacijo. \fcrašanje jetu-di, če zaposlitev ni celo škodljiva njegovemu zdravju, ko se po sili zaposli kjerkoli. Vojaških mirovnih invalidov je bilo prva leta po osvoboditvi zelo malo. Leta 1954 je uživalo invalidsko varstvo le 80 invalidov. Vzporedno z omiljenjem po -8°jev je število naraščalo. Leta 1957 smo imeli že 595 invalidov, leta 1959 638 in leta 1962 942 invalidov. Invalidske pravice Invalidsko varstvo po zakonu o vojaških mirovnih invalidih je izenačeno z uzakonjenim varstvom po zakonu o vojaških vojnih invalidih. Le otroci - družinski invalidski upravičenci nimajo posebnih ugodnosti kot jih imajo otroci padlih bot cev. Osnovne invalidske pravice so invalidski prejemki. Osebna invalidnina je določena po stopnji invalidnosti s precejšnjim progresivnim porastom za težje invalide Težjim invalidom pripada še ortopedski dodatek, najtežjim invalidom (I. in II. skupine) še dodatek za stalno postrežbo in tujo pomoč- Mirovni invalidi - zavarovanci socialnega zavarovanja imajo pravico izbirati med prejemki po tem za konu in prejemki po zakonu o invalidskem zavarovanju. Težji invalidi s krajšo delovno dobo imajo večje prejemke po tem zakonu. Zato je neznatno število invalidov izbralo invalidsko pokojnino. Za invalidske upravičence, ki se glede na premoženjsko stanje in delazmožnost preživljajo večinoma ali samo z invalidnino, je zakon učinkovito dopolnil njihove dohodre z invalidskim dodatkom. Važna je pravica do zdravstvenega varstva, katero iniajo osebni invalid v celoti, uživalci družinskih invalidnin in svojci osebnih invalidov pa z nekaterimi o-mejitvami. Izredno pomembna je pravica do poklicne rehabilitacije. Določbe zakona in ared-be o poklicni rehabilitaciji vojaških vojnih invalidov dajejo invalidom pravico do usposobitve za prejšnji ali dru3 ustrezni poklic ali strokovno izpopolnitev.Invalid bo lahko uveljavil pravico do poklicne rehabilitacije, če 30 glede na nje -govo splošno izobrazbo, leta starosti, zdravstveno stanje in dmge okoliščine po dani pogoji, da bo uspešna Za razliko od ureditve rehabilitacije po predpisih socialnega zavarovanja, imajo invalidi po zakonu o vojaških mirovnih invalidih ugodnejše pogoje, ker se lahko izpopolnjujejo v isti stroki za višjo kvalifikaci -jo. Med rehabilitacijo dobi invalid oskrbnino, ki seodmeija po njegovem premoženju, podobno kot pri splošnem invalidskem dodatku oziroma po osebnem dohodku iz delovnega razmerja. Najvišja oskrbnina znaša 14 500-- din. Za invalida,ki prihajajo na rehabilitacijo iz delovnega razmerja j e oskrbnina 90 % osebnega dohodka. Za ločeno življenje gre invalidu še dodatek do 9 000-- din. Oskrbnine,odmerjene po premoženju niso stimulativne, če jih primerjamo z višino splošnega invalidskega dodatka. Enako kot vojaški vojni invalidi in invalidi dela, imajo tudi vojaški mirovni invalidi zagotovljeno posebno varstvo po zakonu o delovnih razmerjih, gospodarske in druge organizacije, ustanove in organi morajo zaposlovati na določenih delovnih mestih le invalide. Na drugo delovno mesto lahko razporedijo invalida le po njegovem pristanku. Ti predpisi zakona o delovnih razmerjih so zaostali za razvojem industrializacije, ki nenehno menja delovne faze in karakteristiko delovnih mest in zato praktično nimajo pomena. Težki invalidi imajo posebne ugodnosti po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju: pri obračunavanju pokojninske dobe, pri znižanju starostne meje, pri višini pokojnine itd. Vojaškim mirovnim invalidom gre polna oskrbnina (hranarina) za čas odsotnosti od dela po določbah zakona o zdravstvenem zavarovanju- Nadaljnje ugodnosti so vozne olajšave, oprostitve šolnin, oprostitve administrativnih taks za registracijo motornih vozil, dajatev za uporabo javnih cest idr. 0 invalidskih pravicah so prvotno odločale invalidske komisije pri štabih armij, nato republiški upravni organi za socialno varstvo, kasneje okrajni upravni organi in končno upravni organi občinskih skupščin. c?aDogi, ki so privedli do de -centralizacije so isti, kot za druge upravne zadeve, to je približati službo invalidskega varstva upravičencem v skladu z razvojem služb in nalog komun. Postopek za priznanje invalidskih pravic septične na zahtevo stranke. I?ok za uveljavljanje invalidskega svojstva je določen samo za bolezenske invalide na 5 let po odpustu iz JLA. Nastanek invalidnosti, mora raziskati vojaška enota.Pri uveljavljanju invalidskega svojstva zaradi bolezni, morajo biti priložena pismena dokazila o služenju v JLA. Dokončno mnenje o vzročni zvezi ned ugotovljeno okvaro organizma in službo v JLA tero stopnji invalidnosti daje pristojna zdravniška komisija kot izvedeniški organ upravnega organa. 'Co nisije pogosto ugotavljajo, da datira začetek bolezni iz časa službe v JLA ali celo pred vsto -pom v JLA, čeprav je vojaška enota nima evidentirane, jlede na poostrene predpise o naborniških pregledih in stalne obvezne preglede med vojaško službo pričakujemo, da bo število nejasnih primerov občutno padlo, flenimo, da je rok za pismena dokazila o obstoju bolezni (največ 30 dni po odpustu iz JLA) odločno prekratek, ker je za razvoj in diagnosticiranje nekaterih bolezni potrebno več časa. Starostna struktura vojaških mirovnih invalidov Po stanju konec oktobra 1963 imamo v Sloveniji 1 043 vojaških mirovnih invalidov (v nadaljnjem besedilu VM1). Od tega števila je starih do 30 let 256 VMI od 30 do 45 let 612 VMI nad 45 let 175 VMI Starostna struktura pokaže, da imamo 868 VMI, starih pod 45 let Ujema se s strukturo po izvoru, ker smo ugotovili, da jih je 906 iz JLA, 52 iz drugih povojnih formacij, iz bivše jugoslovanske vojske 76 in bivše italijanske 9 VMI. Zato je 83 % VMI mlajših od 45 let in 92 %iz povojne dobe. Med starejšimi invalidi je 85 VMI izpred vojne in 90 VMIiz povojne dobe. Razliko po starostni strukturi poudarjamo zato, ker nas v zvezi z rehabilitacijo zanimajo predvsem VMI, stari pod 45 let. Socialno vprašanje nad 45 let,starih VMI ni pereče, saj jih je 71 % v delovnem razmerju. Nekaj je osebnih upokojencev, le 10 % pa se jih preživlja s pomočjo splošnega invalidskega dodatka. Struktura vojaških mirovnih invalidov po okvari organizma -starih pod 45 let Po stopnji invalidnosti so VMI razvrščeni v skupine takole: MOO 7o II. III. IV. v. VI. VII. VIII. IX. X. z dod. 100% 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 94 56 99 94 174 128 67 95 51 To stanje kaže, da prevladuje invalidnost nad 50 %. Pri vojaških vojnih invali- dih je obratno, kjer je več nižje invalidnosti. Sorazmerje med bolezenskimi inpoškodbetini invalidi je različno in odvisno od stopnje invalidnosti. Med bolezenskimi in poškodbenimi invalidi od VI- ali pa obiskujejo večerne ter dopisne strokovne šole. Odrehabiiitiranih je 42 invalidov na ustreznih delovnih mestih. Od ostalih 17 invalidov je ostalo 6 na prejšnjem delovnem področju, 9 je po položaju na višjih delovnih mestih od dosežene strokovnosti, 2 sta izven zaposlitve. Uspeh dose -danje rehabilitacije ni zadovoljiv, saj je ostalo na prejšnjem delovnem mestu ali celo izven delovnega procesa kar 13 % VMI in je njihov problem še vedno odprt. Naša skrb je usmerjena predvsem na invalide izven delovnega procesa in tiste, ki so nekvalificirani delavci ali živijo na manjših nedonosnih kmetijah. Pri tem moramo razlikovati najtežje invalide, srednje težke, lažje in najlažje invalide glede na preostalo delazmožnost. Preostala delovna sposobnost najtežjih invalidov j e objekti vno majhna, npr. pri invalidih, ki so povsem izgubili ali imajo težko okvarjen vid, pri poškodbah z e-pileptičnimi napadi, pri težkih okvarah hrbtenice in paralizah. Bolezenski inva -lidi, večinoma T3C bolniki z aktivnim procesom in po težkih operacijah, ne smejo biti izpostavljeni daljšim naporom, nekateri celo ogrožajo neposredno okolico spričo nalezljivosti bolezni. Zakoniti predpisi sicer smatrajo za popolnoma ne-sposobn e za delo tudi invalide V. skupine. Vendar nam dejstvo, da je med njimi več kot dve tretjini bolezenskih invalidov (od 94 je 68 bolezenskih), ki so domala vsi T3C bolniki (od 68 bolezenskih je 59 TBC bolnikov) in postopno padajo v stopnji invalidnosti narekuje, da jih prištevamo med invalide, za katere moramo nujno poskrbeti. če uiso sposobni opravljati svojega prejšnjega poklica moramo celo predvidevati obvezno rehabilitacijo. Najlažji invalidi (X. skupine) niso bistveno ovirani pri ddu zaradi svoje invalidnosti. Večina zlahka opravlja poklic, ki so si ga izbrali pred nastankom invalidnosti. Pozitivna zakonodaja daje pravico do poklicne rehabilitacije vsem invalidom brez razlike. Zato je treba tudi v teli kategorijah (najtežjih in najlažjih) z nenehnim prepričevanjem o pomenu in koristi rehabilitacije vzpodbujati posameznike, da uveljavijo to pravico. Njihove feljepo primerni rehabilitaciji oziroma habilitaciji je treba temeljito proučevati in najti možnosti za uresničitev, kjer je le količk;., upov za uspeh. Isto velja v Celoti tudi za invalide, ki so med 45 in 50 letom. Povsem drugačen je položaj invalidov iz vmesnih skupin (V. do IX.), ki so še vedno znatno delovno sposobni. Primerna poklicr a rehabilitacija je zanje največkrat življenjsko pomembna in edini izhod iz težkega položaja. Zato velja posvetiti posebno skrb njihovi socialni readaptaciji. Do danes je uveljavilo id 558 VMJ V. do IX. skupine pravico do rehabilitacije 63 : 40 je že usposobljenih, 23 ]ihje še na rehabilitaciji. Te pravice torej ni izkoristilo 495 VMI navedenih skupin. Za vse tudi ni potrebe, ker je 228 zaposlenih na delovnih mestih, ki ustrezajo njihovi kvalifikaciji. V navedenih skupinah je še vedno 267 VMI, ki sploh niso zaposleni, ali pa so zaposleni na nekva- lificaranih delovnih mestih oziroma so kmetje. Med njimi je 12 takih, ki so žara-" di telesnih ali duševnih hib popolnoma nesposobni za pridobitno delo. Po ugotovitvah testiranja zanje rehabilitacija ne bi bila uspešna. V celoti se do danes rehabilitacija ni razvijala tako, kot bi želeli. Vzrokov je več. Eden izmed vzrokov je pravica do splošnega invalidskega dodatka. Ta dodatek dobiva od 243 VMI, ki so izven delovnega procesa in so stari pod 45 let, karS3%. Ker smo ugotovili, da je od teh razvrščenih v I. do IV. skupino 106 VMI, pomeni, da imajo le znatno preostalo delazmožnost. Po okvari organizma je 82 bolezenskih in 24 poškodbenih invalidov iz teh skupin. Bolezenski invalidi se bodo polagoma približali tisti mejs, pri kateri je rehabilitacija nujna. Pri invalidih nižjih skupin dodatek ne more biti oviraza rehabilitacijo, ker so invalidnine razmeroma nizke. Drugače je pri invalidih z višjimi invalidninami. Stimulacije za rehabilitacijo invalidov višjih skupin ni, ker lahko uživajo poleg invalidnine še dodatek, če izpolnjujejo določene ekonomske pogoje. Dodatek mora doseči 16 000 din mesečno, torej več kot oskrbnina za rehabilitacijo prej nezaposlenih invalidov. Zato smo mnenja, da bi morali zakoniti predpisi predvideti tolikšno oskrbnino, da bo višja od dodai. a in da se bo približala višini osebnih dohodkov na kvalificiranem delovnem mestu. Pri dosedanji rehabilitaciji smo namreč ugotovili, da jo izkoristijo predvsem . aposleni invalidi, ki dobijo oskrbnino v višini 90 % prejšnjih osebnih dohodkov. Takšna oskrbnina pa znaša najmanj dvakrat toliko kot 9 skrbni na prej nezaposlenih invalidov (14.500-" din). Pri izvajanju rehabilitacije bo treba v prihodnje tudi več načrtnosti. Poiskati bo treba invalidovim telesnim in duševnim zmožnostim ustrezajočo obliko priučitve za delo in zagotoviti po končani rehabilitaciji zaposlitev, ki bo ustrezala invalidu in hkrati potrebam gospodarstva. Pri teh naporih bo treba več iniciativnosti upravnih organov in tesnejšegp sodelovanja množičnih organizacij. Eno izmed vprašanj, ki jih sproži rehabilitacija, je tudi stanovanjsko vprašanje, saj je že več invalidov zaradi tega odklonilo rehabilitacijo. Čeprav stanovanje ne sme biti ovira, pa vendar kaže, da ga je treba resno upoštevati in tako reševati, da se zagotovi invalidu rehabilitacijsko mesto in kasnejša vključitev v delovni proces v bližini njegovega doma. Zanimanje za rehabilitacijo je po naši presoji razmeroma skromno. Izmed invalidov, starih do 45 let, je izrazilo željo po usposabljanju za nove poklice ali za izpopolnitev v dosedanji stroki 182 VMI (106 bolezenskih in 76 poškodbenih); Pripravljenost za rehabilitacijo je očitno večja pri bolezenskih invalidih, ker imajo notranje okvare, a zdrave ude. Brez dvoma pa jih v rehabilitacijo sili tudi nestalnost uzakonjenega invalidskega varstva. To je opaziti pri pregledu prijav invalidov VI. skupine, med katerimi se je prijavilo za rehabilitacijo 28 bolezenskih in 11 poškodbenih VMI. Značilno je, da je največ prijav za rehabilitacijo med invalidi, ki že imajo kvali- 'fikacijo in osebni dohodek. Kvalificiranih invalidov seje prijavilo 92, od tega-71 zaposlenih in 21 nezaposlenih. Od nekvalificiranih se je prijavilo za rehabilitacijo 55 invalidov, od tega 32 zaposlenih in 23 nezaposlenih. Lahko sklepa -mo, da so kvalificirani invalidi bolj razgledani in da hočejo svoje fizične napore čimbolj zmanjšati ter hkrati do.seči isti ali boljši osebni dohodek. Interes je večji med zaposlenimi invalidi (103 zaposleni, 44 nezaposlenih). Med kmeti je razmeroma majhen odziv (35 prijav med 147 kmeti), če upoštevamo, da je njiho -vo delo večinoma težaško. Pri znani navezanosti na zemljo in dejstvu, da jih delo popolnoma zaposli, je število prijav razumljivo. Zanimive so izjave neka -terih, da bodo uveljavili pravico do rehabilitacije, ko bodo oddali zemljo. Željo po rehabilitaciji je izrazilo tudi 9 invalidov, starih nad 45 let (eden iz -med njih je star 51 let). Razvrščeni so v II. do X. skupino. Za 8 invalidov.ki še niso stari nad 50 let, bodo morali občinski upravni organi ugotoviti, če imajo pogoje za uspešno rehabilitacijo, ker se jim ta pravica daje le izjemoma. Inva -lid, ki je star 51 let pa pravice ne more dobiti v nobenem primeru. Problematika terja nadaljnje proučevanje in določene ukrepe pristojnih organov za odpravo pomanjkljivosti in izboljšanje njihove zaščite. STANOVANJSKA PROBLEMATIKA UDELEŽENCEV NOB Uvod Med najbolj pereče probleme borcev NOV sodijo prav gotovo stanovanjska vprašanja, ki so že vsa povojna leta predmet intenzivnega razpravljanja in reševa -nja. Splošno znano je, da so bile med vojno najbolj prizadete družine udeležencev NOB, proti katerim so okupator in domači izdajalci izvajali najstrašnejše represalije, od množičnega ubijanja do uničevanja njihovih naselij. Stanovanjske probleme borcev so takoj po vojni začele reševati občine in okraji oziroma delovne organizacije, zelo pa se je trudila na tern področju tudi or -ganizadja ZB NOV. Osnovni zakon o zadrugah iz leta 1946, v katerem je navedena tudi funkcija stanovanjskih zadrug, je omogočil v vojni prizadetim,_da _ so gradili nova ali obnavljali stanovanja za potrebe svojih družin. Po letu 1951 so gradnjo stanovanj še bolj pospešila zakonita določila, ki so delavcem in usluž bencem v mestih ter industrijskih in gospodarskih središčih omogočila ugodnosti glede stavbnih parcel, kreditov in gradbenega materiala pri zidanju lastnih stanovanjskih hiš- Z ustanovitvijo stanovanjskih skladov seje po letu 1955 začela načrtnejša in hitrejša graditev stanovanjskih objektov. V delitvi narodnega dohodka se prvič upošteva oblikovanje posebnih sredstev, ki predstavljajo osnovni vir dohodkov stanovanjskih skladov, tako občinskih kakor tudi republiških z izrazito centralno funkcijo pri reševanju te problematike. Zvezna ljudska skupščina je potem v 1957 letu sprejela resolucijo o temeljnih načelih stanovanjske zakonodaj e,ki celovito obravnava stanovanjsko gospodarstvo oziroma daje osnovo stanovanjski reformi v letu 1959, ki j e povečala vlogo stanovanjskih skladov in uvedla družbeno upravljanje na tem področju. Številn e prošnje in pritožbe so v preteklem obdobju nenehno opozarjale na množico nerešenih stanovanjskih problemov borcev, čeprav so občine in okraji s pomočjo republike posvetili temu vprašanju veliko pozornosti. Zato je Republiški sekretariat za socialno varstvo SRS v oktobru 1963 organiziraj enoten in podroben popis stanovanjskih potreb borcev v vseh občinah, da bi ugotovil resnično stanje in predlagal določene ukrepe. Dosedanji ukrepi Odgovornost za reševanje stanovanjskega problema udeležencev NOB v glavnem leži od vsega začetka na ljudskih odborih, podjetjih in ustanovah. Toda razde -Ijevanje stanovanj čestokrat ni bilo dovolj usklajeno s potrebami borcev. Nagli razvoj gospodarstva in drugih dejavnosti je med temi borci povzročal nepredvi - . dene težave. Predvsem podjetja in nekateri ljudski odbori so bili premalo pozorni na pereče stanovanjske probleme borcev. Poudarek je bil na reševanju stanovanjskih problemov višjih kadrov in strokovnjakov. V pretekli dobi do konca leta 1959 reševanje stanovanjskih problemov borcev ni bilo dovolj organizirano in sistematično. Zato je zvezni izvršni svet dne 9. 6. 1959 sprejel sklep naj se vsi republiški izvršni sveti zavzamejo za reševanje stanovanjskih problemov vojaških vojnih invalidov, upokojenih oficirjev in borcev, ki niso v delovnem razmerju. Treba je bilo zagotoviti finančna sredstva.Še v istem letu je Zveza borcev izvršila pregled najnujnejših potreb ter ugotovila, da samo v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Koptu, Novan mestu. Novi Gorici, Murski Soboti, Jesenicah, Trbovljah in Kočevju, to je v 11 centrih naše republike zahteva stanovanje 2 957 nezaposlenih in zaposlenih borcev. V Po ugotovitvi potreb je bilo mnenje, da kakšnih večjih stanovanjskih problemov zunaj naštetih krajev najbrže ni. Stanovanjsko vprašanje borcev se je zreduciralo na ugatovitev, da so to končne potrebe, ki jih je mogoče rešiti do konca leta 1963. Enako so sodili tudi okrajni činitelji za svoja območja. Ugotovitev najnujnejših potreb v 1959 letu, ki ni temeljila na popisu, je bila naslednja: - Skupne Za nezaposlene Zaposlene Zaposleni Okraj potrebe borce v družb.slu£bah v podjetjih CelJ« 318 109 57 152 Nova Gorica 100 24 43 33 Koper 48 19 9 20 Kranj 489 105 77 307 Ljubljana 1 311 268 348 695 Maribor 488 186 99 203 Murska Sobota 42 14? 17 11 Novo mesto 161 41 47 73 Skupaj 2 957 766 697 1 494 V začetku leta 1960 je tudi Centralni svet zveze sindikatov Jugoslavije poslal pismo vsem okrajnim svetom Zveze sindikatov s priporočilom naj skušajo doseči, da bi gospodarske organizacije in ustanove dodeljevale stanovanja predvsem bivšim borcem in invalidom, ki so njihovi delavci ali uslužbenci. Tudi bivši JSvet za socialno varstvo LRS je analiziral stanovanjske probleme borcev in 18. 3. 1960 poslal republiškemu izvršnemu svetu informacijo, ki je bila sprejeta z naslednjimi sklepi: 1) za borce izven delovnega razmerja morajo prevzeti odgovornost občinski ljudski odbori; 2) za borce v delovnem razmerju naj prevzamejo odgovornost podjetja in ustanove oziroma tiste delovne organizacije, pri katerih so borci zaposleni; 3) nekaterim mestom in večjim industrijskim centrom v Sloveniji bo dajal republiški izvršni svet denarno pomoč kot participacijo na obveznosti občinskih ljudskih odborov pri gradnji stanovanj za nezaposlene borce. fya podlagi opisanih ugotovitev je Izvršni svet ocenil, da lahko v letih 1960 -1963, to je v 4 letih, rešijo občine v glavnem vse najnujnejše stanovanjske probleme nezaposlenih borcev. Zato je pri republiškem stanovanjskem skladu zagotovil v 1960 letu 70 milijonov, v nadaljnjih letih pa po 120 milijonov dinarjev na leto kot pomoč občinam pri gradnji stanovanj za nezaposlene bdrce. Ta sredstva je razdeljevala posebna komisija v višini 20 % - 25 % obveznosti občinskih ljudskih odborov ali skupščin. Akciji Izvršnega sveta se je pridružila Zveza združenj borcev NOV Slovenije, ki j e v letih 1960 - 1963 prispevala občinam pri grrunji stanovanj za borce izven delovnega razmerja skupaj 156 milijonov dinarjev, prejetih v te namene od jugoslovanske loterije. Občinski ljudski odbori oziroma skupščine so v svojih letnih proračunih v letih 1960, 1961, 1962 in 1963 ali z najetjem posojila pri občinskem stanovanjskem skladu določili vsako 1 eto potrebna sredstva in na ta način zbrali skupaj 2 098 244 000.- din V delovnih organizacijah so glede na sklepe Izvršnega sveta in priporočila Cen-.tralnega sveta Zveze sindikatov ponekod začeli odločnejše reševati stanovanj-; 'ski problem borcev - njihovih delavcev in uslužbencev. V nekaterih večjih podjetjih so aktivi borcev skupno s sindikatom reševali stanovanjske probleme preko organov delavskega samoupravljanja. Drugod je bilo reševanje odvisno od ožjega vodstva, ponekod pa so kolektivi reševali te probleme z veliko težavo za -radi premajhnih dohodkov. Toda z veliko prizadevnostjo so delovne organizacije v letih 1960 - 1963 vložile v gradnjo stanovanj za borce 7 954 928 000.- din. Občine so močno podpirale tudi individualno gradnjo. Borci so najemali posoji -la pod ugodnejšimi pogoji (daljši roki za vračanje posojila in nizke obrestne mere). Skupna vsota posojila, ki so ga prejeli borci, znaša 1 442 563 000.- din, od tega samo v 1963 letu 703 936 000.- din. Učinek dosedanjih ukrepov Občinski ljudski odbori oziroma skupščine niso dohajale delovnih organizacij pri gradnji stanovanj za borce. Popis je v oktobru 1963 ugotovil, da je bilo v Sloveniji v letih 1960 - 1963 rešenih 5 678 stanovanjskih primerov borcev, od tega 873 za nezaposlene borce. Popis v 1959 letu ni ugotovil vseh dejanskih potreb borcev, ker je bil omejen le na ll izrazitih mestnih in industrijskih centrov v Sloveniji. Netočno ugotovitev dejanskega stanja v 1959 letu potrjuje dejstvo, da je bilo od 2 957 skupnih potreb za borce rešenih 5 678 ali 92 % več kot je bilo prvotno ugotovljeno. Od tega je bilo za zaposlene borce ugotovljenih 2 191 potreb, rešenih pa 4 805 ali 119 % več, dočim je bilo za nezaposlene ugotovljenih 766 potreb ter rešenih 873 ali 14 % več od prvotno ugotovljenih. Občinski ljudski odbori oziroma skupščine so kljub zaostajanju za podjetji vendarle uspešno reševale stanovanjske potrebe nezaposlenih borcev, ker so istočasno reševale stanovanjske probleme zaposlenih borcev v malih podjetjih in ustanovah, ki v ta namen nimajo sredstev. Takih primerov so rešili 1 220- Kako so občinske skupščine in ddovne organizacije reševale stanovanjske pro bleme borcev od začetka leta 1960 do oktobra 1963, pojasnjuje naslednja tabela: Brez stanovanj S slabimi stanovanji S k u pa j zaposleni nezaposleni zaposlaii nezaposlsit zaposleni nezaposleni Olje 41 33 361 48 402 81 Kpper 260 23 1 36.6 137 1 626 160 Ljubljana 432 116 1 415 286 1 847 402 Maribor 326 83 505 147 930 230 SKUPAJ 1 058 ■ 255 ■ 3 :74? 618 4 805 873 Pri reševanju stanovanjskih problemov borcev so občinske skupščine in delovne organizacije upoštevale dejanske potrebe in lastne finančne zmogljivosti ter skušale rešiti čimveč primerov. Zato so poleg dodeljevanja novih stanovanj rešer-vale posamezne primete z različnimi kombinacijami (zamenjave, odkupi starejših stanovanj, popravila in modernizacija starih stanovanj itd.). Na ta način so bot-cem dodelili v tem razdobju 3 562 novih stanovanj, od tega občinske skupščine 1 188 stanovanj nezaposlenim ter zaposlenim borcem v manjših podjetjih in ustanovah. Dodeljevanje stanovanj po okrajih (novih ali starih) od začetka leta 1960 do 15. 10- 1963. kafe naslednja tabela: Okraj Občinske skupščine delovne organizacije Skupaj nova stara nova stara Celje 1.17 86 175 105 483 Koper 160 469 622 535 1 786 Ljubljana 574 1.63 1 006 506 2 249 Maribor 337 187 571 65 116 SKUPAJ 1 188 905 2 374 1 211 5 678 Z novimi, gradnjami stanovanj so občinske skupščine predvsem reševale nezaposlene borce, glede katerih so dobivale vsako leto pomoč od Izvršnega sveta. Toda v letošnjem letu komisija ni mogla določili participacije v višini -25 %, ker so občine sporočile prevelike obveznosti. Zato je letos republika prispevala povprečno 11 % k občinskim obveznostim. Komisija za razdeljevanje republiških sredstev je pri določanju participacije upoštevala samo tiste občine, ki so predložile dokumentacijo o investiranju. Republiški sekretariat za socialno varstvo SRS ji je sporočal gibanje trošenja sredstev, kar je prispevalo, da so se stanovanjski problemi nezaposlenih borcev hitreje reševali. Komisija za razdeljevanje republiških sredstev je pri razdelitvi predvsem upoštevala v letu 1959 ugotovljene potrebe v 11 gospodarskih centrih republike.Med reševanjem vlog seveda ni mogla prezreti številnih stanovanjskih problemov, ki so se pojavili izven popisanih krajev. Zato je pri razdelitvi sredstev upoštevala 26 občin, za katere je sodila, da jim mora pomagati republika. V štirih letih je komisija razdelila 430 milijonov dinarjev. Delitev republiških sredstev med občine: v tisogih Občina 1960 1961 1962 1963 Skupaj Celje 11 250 5 400 9 150 7 600 33 400 Čmom el j - - 1 200 - 1 200 Domžale -- 2 500 - - 2 500 Grosuplje - - 3 000 - 3 000 Ilirska Bistrica 4 400 - 3 600 8 000 Jesenice - - 5 940 5 000 10 940 Koper 5 500 3 400 - - 8 900 Izola 4 175 3 000 7 175'J Kočevj e - 2 500 2 500 5 000 Kranj n 4co 5 750 10 700 27 850 L j ubij an a-C en ter 4 500 5 400 16 600 18 800 45 300 L j ub Ij ana- Be £i g rad 7 500 - 7 500 8 800 23 800 Ljubljana-gička 3 800 - 3 500 10 800 18 100 Ljubljana-Moste 5 500 - 3 300 18 200 27 000 Ljubljana-Vič 1 700 7 750 11 000 6 300 26 750 Maribor-Center - 43 000 10 000 1 000 54 000 Maribor-Tabor 8 950 6 300 19 720 - 34 970 Metlika 3 600 2 200 2 165 - 7 965 Nova Gorica 1 OOC 2 000 - 4 100 7 100 Novo mesto 4 500 5 300 - - 9 800 Ptuj - - 9 000 - 9 000 Slovenj Gradec - 8 700 8 000 8 000 24 700 Trbovlje 3 7 50 5 000 - -- 8 750 Trebnj e - 2 250 - - 2 250 Tržič 4 200 - - - 4 200 Velenje 4 250 - ~ 4 250 Skupaj 70 000 117 500 122 500 105 000 415 900 Nerazdelj eno 14 100 Iz gornje tabele je razvidno, da komisija v letošnjem letu ni razdelila vseh sredstev. Znesek 14 100 000.- je bil namenjen občini Maribor-Tabor, vendar je kasneje komisija spremenila svoj sklep, ker občinska skupščina ni določila lastnih sredstev za gradnjo stanovanj za nezaposlene borce v letu 1963. Planirarni znesek 107 050 000-- dinarjev je občina porabila za gradnjo novega mostu čez Dra -vo v flariboru. Poleg tega, da so občinske skupščine in delovne organizacije investirale grad -njo stanovanj za borce, so mnogi upravni odbori občinskih stanovanjskih skladov z velikim razumevanjem odobravali .posojila borcem za graditev ali popravljanje lastnih stanovanjskih hiš- V letih 1960 - 1963 so borcem odobrili za 1,682-33[1000 din posojil. V večini primerih so dobili posojila z nizkimi obrestni, rok za vra -Čanje dolgov pa na splošno ni ugoden, ker marajo vrniti posojila najkasneje v 20 letih. 'Pregled posojil za individualne gradnje in adaptacije hiš od leta 1960 do 15.10. 1963: Za nove gradnje Za adaptacijo Skupaj Skupno število posojil 1 945 1 387 j 3 332 Obrestne mere do 2 % 1 667 1 175 2 842 nad 2 do 4 % 274 196 470 nad 4 do g % 3 16 19 nad 6 do 8 % 1 - 1 Vsota posojil v 000 din 1 203 494 479 386 1 682 880 Roki za do jo let 599 798 1 397 vračanje nad 10 do 20 let 691 360 1 051 nad 20 do 30 let 507 182 689 nad 30 do 40 let 41 26 67 nad 40 let 107 21 128 Uspeh štiriletnega reševanja stanovanjskih problemov borcev potrjuje pravilnost dosedanje politike Izvršnega sveta in komun. Organizirana akcija je imela veli--ko oporo pri vseh družbenih in političnih činiteljih, vendar uspeh še ni popoln glede na potrebe, ugotovljene s popisom 15. 10. 1963. Občinske skupščine in delovne organizacije sicer predvidevajo, da bedo poleg dosedaj rešenih primerov rešile do konca leta 1963 še 333 prošenj borcev,ki so brez oziroma imajo slaba stanovanja. Stanovanjska problematika borcev je še zmeraj pereča, čeprav je bilo. v štiriletnem obdobju: - rešenih 5 678 perečih stanovanjskih problemov, - zgrajenih 3 562 novih stanovanj v vrednosti H 659 671 000.- - o dobra: rii 3 332 individualnih posojil v znesku l 682 800 000.- Sedanje stanje stanovanjskega problema borcev Stanovanjski problem borcev ne bo kmalu rešen, čeravno je zavzetost občinskih skupščin in delovnih organizacij zelo velika, v 18 letih po osvoboditvi so se močno spremenile stanovanjske potrebe. Nenehno priseljevanje v mesta in industrijske centre ter nastajanj e in večanje družin borcev, j e povzročilo nove za -hteve po stanovanjih. Med njimi je mnogo takih, ki že več let čakajo na ugodno rešitev. Popis 15. 10. 1963 je ugotovil naslednje potrebe: Okraj Nezaposleni Zaposleni brez stanovanja slaba stanovanja brez stanovanja slaba stanovanja skupaj Celje 3 39 2 241 285 Koper 35 179 87 625 926 Ljubljana 57 589 169 603 1 418 Maribor 42 104 54 241 441 Skupaj 137 911 312 1 710 2 070 V s ega sku pa; 1 048 2 022 Po podatkih upravnih organov pristojnih za socialno varstvo občinskih skupščin bo v prihodnje mnoga težje reševati stanovanjske probleme nezaposlenih borcev kot dosedaj. To velja za zaposlene v majhnih komunalnih podjetjih in obrtnih delavnicah, kjer ni sredstev za gradnjo ali nakup stanovanj. Če bo republiška pomoč ukinjena, bodo občine prisiljene zmanjšati svoje načrte za gradnjo stanovanj za borce. Občinske skupščine imajo še zmeraj premalo sredstev za potrebe stanovanjske gradit e. Z zadnjim popisom je ugotovljeno, „ še zmeraj največ stanovanjskih problemov med borci v mestih in industrijskih središčih (od skupnih potreb dve tretjini). Problemi v mestih in industrijskih središčih: Industrijska središču Nezaposleni Zaposleni brez stanovanja s slabim stanovanjem brez stanovanja s slabim stanovanjem skupaj Celje 2 16 1 122 141 Izola 10 20 2 65 97 J esenice - 13 11 69 93 Koper 23 66 66 265 420 Ko£evje 2 20 - 11 33 Kranj 4 95 1 42 142 Ljubljana 37 332 131 197 697 Maribor 18 68 35 83 204 Novo mesto - 40 10 27 77 Piran - 16 - 82 98 Skupaj 96 686 257 963 2 002 Po mnenju strokovnjakov bi za vsako stanovanje potrebovali 5 milijonov dinarjev. Občinske skupščine in delovne organizacije bi v prihodnjih letih potrebovale: 'za 1 048 stanovanj za nezaposlene borce za 2 022 stanovanj za zaposlene borce .5 240 000 000.- • 10 110 000 000.- Skupaj 15 350 000 000-- V navedenih mestih in industrijskih centrih pa bi rabili: za 782 stanovanj za nezaposlene borce za 1220 stanovanj za zaposlene borce 3 9.10 000 000 -6 100 000 000.- Skupaj 10 010 000 000-- Občinske skupščine in delovne organizacije bodo po predvidevanjih v 1964 letu rešile 1 626 stanovanjskih problemov. Občinske skupščine predvidevajo v perspektivnih planih, da bodo v letu 1964 rešile 513 stanovanjskih primerov neza -posl enih borcev. Do sedaj je 8 mest oziroma industrijskih centrov (Celje, Mari -bor, Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Izola, Koper, Nova Gorica) že sporočilo, da bodo v 1964 letu določili za gradnjo stanovanj 973 milijonov dinarjev. Od repu -blike pričakujejo 25 % participacijo v skupnem znesku 243 250 000.- din. Prav gotovo bodo svoje obveznosti sporočile še nekatere občine. Reševanje stanovanjskih problemov bo kot dosedaj tudi v prihodnje odvisno od finančnih sredstev. Po načrtih občinskih skupščin bo stanovanjski problem re -šen v prihodnjih treh letih (1964 - 1966)- Občinske skupščine pričakujejo pomoč od republike, ker bi le na ta način lahko izpolnile svoje obveznosti do konca le- Stanovanjski problem borcev je po najnovejših podatkih še vedno tak, da bodo v prihodnje še potrebne velike investicije. Dosedanje ugotovitve in izkušnje štiriletnega organiziranega reševanja stanovanjskega problema borcev narekujejo,da je treba vprihodnje posvetiti temu vprašanju še veliko pozornost. To velja pred vsem za nezaposlene ter zaposlene borce v manjših podjetjih, obrtnih delavni -cah in ustanovah. Znano je, da postaja celotna problematika borcev z vsakim letom obsežnejša. Stanovanjski problemi borcev počasi upadajo, nastajajo pa problemi, ki jih povzročajo izboljšana merila stanovanjskega standarda, ki pa jih v teh mejah ne mo remo reševati. Če bodo skupščine in delovne organizacije ohranile dosedanji tempo reševanja stanovanjskega problema borcev, potem ni bojazni, da bi problemov po zadnjem popisu ne rešili do 1966- leta. V tem času bi morali zgraditi v Sloveniji za borce vsako leto povprečno 768, od tega za nezaposlene 262 stanovanj. Do konca leta 1966 bi rešili 3 070 končnih potreb. Občinske skupščine prevzemajo odgovornost za reševanje stanovanjskega problema zaposlenih borcev v manjših komunalnih podjetjih. Takih primerov je še 534- Zato je treba skupščinam zagotoviti dodatna sredstva za izpolnitev njihovih načrtov, ker bodo sicer prizadeti nezaposleni borci, ki rešitve od drugod ne morejo pričakovati. ta 1966- Če naj stanovanjsko problematiko borcev rešimo po načrtu v treh letih, je nujno, da prevzame del odgovornosti komun tudi republika. NEKATERA VPRAŠANJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Službe socialnega varstva so se razvijale v vsem povojnem obdobju enako kot dejavnosti na vseh drugih področjih dražbeno- ekonomskega življenja. Pri tem so se večkrat menjavali nosilci izvajanja socialne politike in izvrševalci social nih nalog. Z uvajanjem vse večje decentralizacije in hkrati tudi demok-afcrzacije v dmžbeno-političnem življenju, se je tudi ta služba vedno bolj približevala terenu, kjer se socialna problematika poraja in zaradi. Sega tudi najlažje uspešno rešuje. Zaradi naglega dmžbeno-ekonomskega razvoja seje socialna problematika spreminjala in porajala so se povsem nova socialna vprašanja. Če bi hoteli to problematiko nekoliko opredeliti oziroma jo grupirati, bi jo lahko razvrstili v sledeče kategorije: 1 v probleme, ki so bili podedovani in ki nastajajo zaradi socialne nepreskrb •• Ij eri osti. ljudi., 2- v probleme, ki jih je povzročila vojna Ekonomska in zdravstvena vprašanja oseb, ki spadajo v to kategorijo, so palično rešena s predpisi in priporočili, mnogokrat pa se pojavljajo zaradi, preživelih naporov in strahot vojne pri osebah, ki spadajo v to kategorijo, razna socialna vprašanja, ki jih je treba reševati; 3- v probleme, ki izhajajo iz samega človeka. Povzročitelji teh problemov so lahko bolezen, in alidnost, mladost, starost, duševna prizadetost ali zaostalost Vzroki teh problemov lahko izhajajo iz prirojenih oziroma dednih odrso-sov, lahko pa nastajajo pozneje v kateremkoli obdobju človekovega življenja; 4- v probleme, ki jih poraja dinamika našega družbenega življenja. Velikanski razvoj, ki smo ga doživeli na področju dmžbeno-ekonomskega življenja v sorazmerno kratkem času, je povzročil povsem nova socialna vprašanja. V več primerih se ta razvoj ni skladal in st. š« sedaj ne ujema z razvojem služb za zadovoljevanje osebnih ali skupnih potreb prebivalstva. Ta neskladnost je bila zlasti v prvih povojnih letih večkrat posledica omejenih gmotnih sredstev ko je bilo prvenstveno potrebno ustvariti primemo ekonomsko osnovo vsemu nadaljnjemu razvoju. Pozneje pa je ta neskladnost mnogokrat izhajala iz nepopolnih, pomanjkljivih ali napačno usmerjenih analiz, ko socialne službe niso mojsje ali niso bile sposobne proučiti nastajanja novih socialnih problemov, ki jih je povzročal planirani ekonomski razvoj, ker niso imele potrebnih strokovnih kadrov, včasih pa je bila neskladnost razvoja posledica tudi ne- 'razumevanje za potrebe ljudi, oziroma druge potrebe, ki so narekovale hitrejši razvoj raznih družbenih služb. V nagem vsakodnevnem življenju se navadno smatra področje socialno-varstvene dejavnosti za tako, ki samo obremenjuje ostala področja družbeno-ekonomske-ga življenja. Tako pojmovanje izhaja iz površnega opazovanja socialno-varstve-nih služb, ne da bi se pri tem upoštevali končni uspehi teh služb. Popolnoma u-mestno je vprašanje, ali lahko starši, ki so pustili doma otroka brez varstva ali v bolezni, delajo na svojih delovnih mestih kot popolni proizvajalci? Ali ne bodo na svojih delovnih mestih samo fizično prisotni, medtem ko bodo z mislimi doma pri svojem otroku? Slično so duševno razdvojeni vsi proizvajalci, ki jih tarejo osebne težave. Vsi ti ljudje spadajo vtisto skupino proizvajalcev, ki jim predstavlja že njihova redna zaposlitev veliko obremenitev, medtem ko je o njihovem udejstvovanju v diužbeno-političnem življenju komaj mogoče govoriti Po drugi strani nastaja pri tej skupini proizvajalcev zaradi premajhne zbranosti pri delu vedno večja možnost: za nesreče. Tako postavljena nerešena vprašanja zaposlenih ljudi dokazujejo, da je hitrejši razvoj socialnih služb nujen, obenem pa tudi močan gospodarski čini ter j pri stremljenju za vedno večjo proizvodnjo in proizvodnost. Nerešena osebna vprašanja imajo za posledico tudi dejstvo, da je gospodarsko neaktivno dokajšnje število ljudi in to predvsem žensk - mater, zaradi česar nastaja tudi občutna gospodarska škoda. Neizpodbitno in ekonomsko dognano je, da je narod tem bolj bogat, čl™ več ima gospodarsko aktivnega prebivalstva. VII- kongres ZKJ je analiziral vse te probleme in nakazal smer razvoja socialne politike in socialnih služb. Nosilci in izvajalci socialne politike so komune ter delovne in družbene, zlasti pa še sindikalne organizacije in krajevne skupnosti Komuna kot osnovna politična - teritorialna skupnost je danes po svojem območju zelo obsežna in ima mnoga različnih in odgovornih pristojnosti. Praksa kaže, da njeni organi zaradi odmaknjenosti od terena ne morejo uspešno razvijati socialno-varstvenih, zlasti še preventivnih služb, ker ne morejo povsem poznati problematiko terena, zlasti tudi ne mnogih vsakodnevnih potreb in problemov ljudi. Še teže pa občinski organi pridobijo same državljane za sodelovanje in reševanje vsakodnevnih težav ljudi. Krajevne skupnosti kot samoupravni mehanizem, ki so po obsegu dosti manjše, mnogp lažje razvijajo službe za pomoč in razbremenitev svojega prebivalstva. Krajevne skupnosti poleg te prednosti laže spo -znavajo potrebe, razvijajo le tiste dejavnosti, ki jih zadovoljujejo vsakodnevne potrebe ljudi in uspešneje vključujejo občane v to .ido. S tem pa se ta dejavnost postopoma podmžablja, kar je tudi v skladu z družbeno delitvijo ustvaijenih sredstev. Razvijanje socialnih, služb v krajevnih skupnostih bo v doglednem času lahko delamo razbremenilo občinske strokovne službe, da bodo te poleg strokovne obravnave posameznih primerov lahko prešle na širše področje analitičnih obdelav raznih socialnih vprašanj, kar bo dalo tem službam širšo perspektivo in večjo veljavnost v celotnem družbeno-ekonomskem sistemu. Pri tem nastaja vprašanje, ali lahko krajevne skupnosti rešujejo vse kategorije socialnih problemov. Če krajevno skupnost pojmujemo kot živi organizem, na kar terem območju deluje poleg organov krajevne skupnosti še vrsta dmžbeno-poli ličnih, tdesno-vzgojnih, kultumo-prosvetnih, športnih in drugih organizacij, potem krajevna skupnost lahko uspešno rešuje skoraj vsa socialna vprašanja razen tistih, ki zahtevajo strogo strokovno obdelavo. Njena udeležba pri razvoju socialnih služb je odvisna prvenstveno od poznavanja socialnih problemov ter od njenih kadrovskih in materialnih možnosti in sposobnosti. Pri ugotavljanju potreb po razvijanju določenih socialnih dejavnosti je znano, da te obstoje v normalni kot tudi v asocialni družini, da je pri odraslih, samskih, starih, bolnih in invalidnih osebah. Temu naštevanju bi morda kdo oporekal, češ da so to vendar vse skupine prebivalstva in vsi ti tudi nimajo socialnih problemov. Tak ugovor zavrača Program ZKJ, ki nakazuje zelo ššjoko področje dda socialnim službam. Tako navaja omenjeni program kol glavne naloge socialne politike naslednje: "skrbeti za delovnega človeka, za družino, za njene vsakodnevne potrebe, za počitek in razvedrilo; zagotoviti take življenjske in ddovne pogoje vsakemu članu skupnosti, ki bodo ohranili in krepili njegpvo psihično in fizično zdravje, skrbeti za zdravstveno zaščito in pomoč, da se preprečijo bolezni in zdravijo o-boleli, omogočiti slehernemu delovnemu človeku, ds sodeluje v družbenem življenju in delu, rešujoč socialne probleme, ki so kot ostanki preteklosti š® vedno živi, ali pa nastajajo novi problemi; pomagati določenim kategorijam oseb in tudi posameznikom, kadar so zaradi nesreče, bolezni, invalidnosti, defektnosti, starosti ali mladoletnosti, zaradi zunanjih in včasih tudi notranjih vzrokov v posebno neugodnem položaju; socialna zaščita mora takšnim osebam poleg materialnega zavarovanja omogočiti predvsem to, da se vključijo v družbeno življenje in proizvodnjo dela s šolanjem in stro -kovnim poukom, s sistematično rehabilitacijo in prekvalifikacijo, s socialno a-daptadjo, hkrati pa se mora vedno bolj lotevati reševanja težav in zadovoljevanje potreb vsake posamezne potrebe, bodisi, da izvirajo te težave in potrebe iz • objektivnih življenjskih pogojev, bodisi iz psihične ali fizične konstitucije posameznika". Pri tako široki orientaciji socialne politike in socialnih služb ni umestno ostati pri reševanju ozkih individualnih problemov posameznikov, ker tako delo ne u-stvari uspeha in ne ugleda in ni v duhu navedenega Programa ZKJ- Socialne službe morajo vse bolj razvijati preventivno dejavnost, ki sloni na dobrem spoznavanju socialne problematike terena in na planskem razvoju. Preventi vno .socialno delo zajema mnogo obširnejše področje dda in mnogo več koristnikov teh služb, zato se mora razvijati tam, kjer se težave ljudi pojavljajo. Zaradi tega so občinske strokovne socialne službe zelo zainteresirane na čimprejsinji usposobitvi krajevnih skupnosti za reševanje socialnih vprašanj. Poleg tega pa morajo biti občinske strokovne službe pobudnik za uvajanje in širjenje strokovnih socialnih služb tudi na drugih področjih našega družbeno-ekonomskega življe - nja, kot so to delovne organizacije, zdravstveni zavodi, organi socialnega zavarovanja, notranjih zadev idr. Občinske strokovne socialne službe bodo v odnosu do krajevnih skupnosti prvenstveno skrbele za strokovno pomoč, za usposabljanje kadrov, za opravljanje določenih socialnih nalog in pomoč pri zbiranju materialnih sredstev za razvoj raznih socialnih služb. Pri tem se bodo te službe naslanjale na obstoječe organe, družbene, delovne in politične ter druge institucije krajevne skupnosti, predvsem pa na tiste, ki imajo v svojem programu tudi socialno dejavnost. Ti organi in organizacije so: svet krajevne skupnosti, komisija za socialna vprašanja, društvo prijateljev mladine, organizacija RK, pionirska organizacija, mladinska organizacija, ZZB (zveza združenj borcev), razne strokovne organizacije, šole, vzgojno-varstvene ustanove in drugo. Socialno dejavnost vse te pestre organizacijske mreže bo povezovala komisija za socialna vprašanja pri svetu krajevne skupnosti. Ta komisija bo poskrbela za enoten program socialno-varstvene dejavnosti v krajevni skupnosti in za razvoj služb, ki bodo pomagale občanom pri reševanju njihovih vsakodnevnih težav. Dalje bo komisija skrbela, da bodo vse poklicne organizacije tudi izvajale tiste naloge, za katere bodo zadolžene. V primerih, kjer take institucije na območju krajevne skupnosti ne obstojajo, bodo strokovni socialni delavci pobudniki za ustanovitev teh organizacij in tudi njihovi aktivni sodelavci. Socialni delavci naj imajo pri tem pred očmi dejstvo, da pomeni delo v navedenih organih in organizacijah, šolanje prostovoljnih in poklicnih kadrov za opravljanje socialnih služb v krajevni skupnosti. Zaradi uspešnega dela naj občinske strokovne službe skrbijo za nenehno izpopolnjevanje teh kadrov. Tako strokovno izpopolnjevanje prostovoljnih socialnih delavcev, kakor specialnih kadrov za opravljanje specialnih socialnih služb v krajevni skupnosti, naj bo načrtno in stalno. Za izobraževanje se nudijo različne in pestre oblike, kakor so to: seminarji, posvetovanja o odoločenih problemih, prisostvovanje na sejah, pogostejši osebni stiki, posredovanje strokovne literature, ogledi in drugo. Občinske strokovne socialne službe od primera do primera ocenijo in določijo, katera oblika je najbolj ustrezna. Zaradi obilice raznolikosti nalog, ki jih ima komisija za socialna vprašanja pri krajevni skupnosti je izredne važnosti njena kadrovska sestava. V teh komisijah naj bodo stalni kadri, ki naj se le po potrebi zamenjujejo. Seveda bi bilo potrebno za nove člane komisij poskrbeti za dopolnilno strokovno izobraževanje. Socialne službe v krajevni skupnosti bo možno razvijati uspešno le tedaj, če bomo tudi sami prepričani v pravilnost te poti in če bodo zagotovljeni primerni kadri in določena sredstva. Kakšne socialne službe za pomoč občanom naj se razvijajo, pa bo predmet, našega nadaljnjega razmišljanja Dolenc Francka DELO IN RAZVEDRILO UPOKOJENCEV Pod tem naslovom ni mišljeno redno oziroma poklicno delo v okviru delovnega razmerja, niti delo, katero si skušamo najti po upokojitvi, da si izboljšamo materialni polofaj, pač pa delo, ki nam bo tudi po upokojitvi ohranilo v družbeni sredini položaj polnovrednih, aktivnih državljanov, ddo, ki nas bo reševalo pred dolgočasjem, enoličnostjo življenja in osamelostjo, ki je tako pogost spremljevalec tega obdobja. Življenjska doba se vztrajno podaljšuje. To je dejstvo. Podaljšanje življenja je v zvezi z zvišanjem življenjskega standarda, s tehniko civilizacije, z napredkom higiene, preventivne medicine in zdravljenja. To pa ima za posledico, da je tudi obdobje po upokojitvi vedno daljše, včasih tako dolgo kot sam delovni staž ali celo še več. Naj tu mimogrede povem, da imamo pri nas med upokojenci veliko število sorazmerno mladih ljudi. Tako nam kažejo statistični podatki Republi -škega zavoda za socialno zavarovanje v letu 1962 naslednje stanje: do 45 let 2 709 osebnih upokojencev 45 - 50 let 1 863 (f, 51 - 55 let 6 658 56- 60 let 21 118 V 61 - 65 let 17 259 nad 65 let 31 035 Povprečje življenja pri narodih, kjer je znanstvena medicina nepoznana, je 28 let, v razvitejših deželah pa se približuje 75 let. To gibanje od 28 do 75, se je opazilo prvotno v Evropi, toda zadnja leta zajema ves svet. Vendar so vsi dosedanji ukrepi za podaljšanje življenja šele borba proti fizični smrti, medtem ko vemo, da mnogi zelo zgadaj dožive socialno smrt Prosti čas, brezdelje, osamelost, občutek nepotrebnosti, vodi v naveličanost do življenja in v obup. Stojimo pred problemom, ki nas je s svojim pojavom prehitel in našel nepripravliene. Zato se vedno pogosteje sliši geslo: ‘'Letom moramo dodati še tudi življenje in ne samo leta življenju*. Kako torej v dobi po upokojitvi zdravo, prijetno in koristno izrabiti prosti čas? Ponekod v svetu že precej razmišljajo o tem problemu. Tako je Inštitut za geron-tologijo državne univerze v ZDA izdelal celo listo potreb ljudi v višji starbsii, ki izgleda takole: a) potreba po opravljanju nekih družbeno koristnih služb, b) potreba na zadovoljiv način preživljati prosti čas, c) potreba po prijateljih, č) potreba po priznanju kot osebnosti, * d) potreba po javnem udejstvovanju in priznanju, e) potreba po zdravstveni zaščiti in skrbi, f) potreba po primernem stanovanju in družinskih odnosih. Poglejmo, kako so rešljiva ta vprašanja v naših pogojih. V zvezi s tem lahko trdimo, da se pri nas modnosti opravljanja nekih družbeno koristnih služb, skoraj neomejene. Upokojenci se lahko udejstvujejo v vseh dmžbeno-političnih in humanitarnih organizacijah, v strokovnih, športnih in drugih društvih kot aktivni člani odborov; dalje v organih družbenega upravljanja, v svetih, komisijah ipd.; zelo so dobrodošli kot aktivni sodelavci na številnih področjih krajevne skupnosti zlasti kot organizatorji pri razvijanju raznih oblik dejavnosti starejših oseb (organizacija individualne pomoči na principu solidarnosti in organizacija razvedrila za starejše ljudi), pri razvijanju posebnih servisov in služb, pa tudi v delu hišnih svetov. Široko področje družbeno koristnega dela je odprto tudi v de lu z mladine: pomoč pri učenju, vodstvo različnih politehničnih, šahovskih in podobnih krožkov. Zaradi bogatih življenjskih izkušenj so mnogi upokojenci lahko zelo primerni svetovalci ali skrbniki mladoletnim storilcem prekrškov, vzgojno zanemarjenim otrokom itd. Med upokojenci so številni kvalificirani delavci raznih strok, ki bi nedvomno z veseljem opravljali razna drobna popravila, za katera vemo, da so v vsakem gospodinjstvu na dnevnem redu. Tako npr. popravilo vodovodnih pip, delov polu -štva, oken, vrat, kljuk, ključavnic itd. Znano je pomanjkanje tovrstnih delavct -, upokojencem pa bi pomenila takšna zaposlitev ne le razvedrilo, temveč tudi do datni dohodek. Za ročnega kot za umskega delavca so pomembna razna drobna dela, ki pomenijo koristno izrabo prostega časa. To so razni takoimenovani konjički: obdelovanje lesa, železa, knjigoveštve, pletenje, vezenje, zbiranje znamk, urejanje različnih drugih zbirk, fotografiranje, slikanje, ukvarjanje z glasbo itd. Vsa ta dela so z ozirom na praktično vrednost čislana razvedrila, po dragi strani pa se preda temu vsak z navdušenjem, ker ustvarja po svoji želji. Med takšna dela štejemo tudi vrtnarstvo in rejo malih živali, ki so lepa, zdrava in včasih tudi donosna razvedrila. Dalje poznamo še drage oblike preživljanja prostega časa: telovadbo in športne igre kot npr. balilanje, kegljanje ipd., sprehode, izlete, potovanja, obiske športnih prireditev, gledališča, razstav, predavanj, kina, pa tudi bolj pasivne oblike kot npr. družabne igre, branje, poslušanje radia, televizije poslušanje glasbe itd. t Kako izkoriščajo prosti čas naši upokojenci. To nam kaže študija o aktivnosti nad 55 let starih Slovencev. Študijo je pred kratkim izdelal Sociološki inštitut ljubljanske univerze (B. Kavčič) Študija je zajela vse skupine prebivalcev te starosti, ne le upokojence. Iz študije ugotovimo, da je v politične organizacije včlanjenih 65 % prebivalcev v starosti nad 55 let. Največ je članov Socialistične zveze. Od ostalih organi -zacij in društev je najbolj zastopan Rdeči križ, slede gasilska društva. Odsto -tek je sorazmerno visok. Vendar pa je število tistih, ki opravljajo v teh organi -zacijah kakšne funkcije le 6 %, kar je glede na izkušnje ljudi te starosti in pa 38 glede na njihov razpoložljiv čas, zelo malo. Sestanki in zborovanja so ge vedro ena naj po gostejših oblik dela predvsem družbenih organizacij, zato smo pričakovali tu višji odstotek redne udeležbe.. Podatek pa kaže, da 47 % nad 55 let starih sploh ne hodi na sestanke. Med vzroki.zakaj ne hodijo, je na prvem mestu odgovor, da so nezanimivi. Med predlog', o katerih vprašanjih bi bilo treba na sestankih razpravljati, pa je tema o problematiki komuna Obiskovanje kina se progresivno zmanjšuje s starostjo, vendar je odstotek tistih nad 55 let starih, ki sploh ne hodijo v kino, presenetljivo visok in to 80 %» Rednih obiskov:!cev kinp pa je le 8,5 %• Sodimo, da igrajo pri tem važno vlogo nizki dohodki ter bi bilo v nasprotnem primeru zanimanje za te aktivnosti dosti večje. Najbolj priljubljena aktivnost v prostem času je poslušanje radia, saj jih je to nav®dlo kar 62 %• S kulturno prosvetnimi dejavnostmi se ukvarja 4 % upokojencev, 7 % jih igra kak glasbeni instrument, v gledališč® ali na koncerte pa jih hov di 11 %. B anje knjig je z ta- p 3 ljubljeno, saj j: h bere 52 %. Upoštevati pa moramo, da ta odstotek z ostarevanjem pada. Odvisne ■e to tudi od poklica, saj je odstotek kmetov, ki se ukvarjajo z branjem, manjš- Na izlete hodi 11 % nad 55 let starih oseb, 7 % se vozi s kolesi, 5 % pa se ukvarja s športom oziroma hodijo na športne prireditve. V gpstilne ali kavarne zahaja 17 % nad 55 let starih oseb. Šah, karte ipd. igra 14 %, nad 55 let starih Slovencev. Izmed ostalih dejavnosti se 58 % oseb nekmetov v tej starosti ukvarja z delom na vrtu, 8 /o Pa se ukvarja z različnimi drugimi “konjički®. Ukvarjanje z otroki predstavlja obenem smotrno vključitev starejših v družinsko delitev dda. Podatek kaže, da se s tem ukvarja 41 % oseb te starosti. 8 % oseb v starosti nad 55 let je še redno zaposlenih. Le-ti so sorazmerno aktivnejši od ostalih. Med drugim deluje 17 % teh oseb v organih delavskega samoupravljanja. Navedeni podatki veljajo za vse prebivalstvo v starosti nad 55 let. Zato bomo dobili za upokojence ugodnejšo sliko, če pogledamo dejavnosti naših klubov u-pokojencev ali nekaterih podružnic Društev upokojencev. Danes imajo Društva upokojencev že 11 klubov z bolj ali manj ustreznimi klubskimi prostori, nekateri že z bogatim programom. Ob tem bo koristno, če ugotovimo, kaj takšen klub lahko daje aktivnim sodelav-Cem in kaj obiskovalcem. Za vse tiste, ki kakorkoli aktivno sodelujejo pri organizaciji klubskega življenja, pomeni to delo zadovoljitev vrste osebnih potreb, kot smo jih že predhodno navedli in obenem bogato izpopolnjen delovni dan. Vsem obiskovalcem, iki sa.poslužujejo ugodnosti kluba, pa se nudi mgižnost, da razvijajo tu dmžabnerstike in prijateljstva, ki jih trgajo iz osamljenosti in vsestransko možnost aktivizacije. Vrednost dobrega kluba za njegove člane in za skupnost, zlasti kot eno izmed oblik preventivnega dela, je težko oceniti. Pri tem ne gre le za organiziranje oblik dela in razvedrila zdravim starejšim ljudem, ki sodelujejo event. v klubskem življenju ali. kjerkoli drugod, temveč tudi tistim, ki zaradi bolezni ali višje starosti ostajajo doma, osamljeni in zapuščeni. Za vse te osebe lahko klub z aktiviranjem zdravih upokojencev organizira vrsto pozornosti: prijateljske obiske, spremljanje na sprehode, k zdravniku ipd., organizira tovariško pomoč za prinašanje knjig, časopisov, hrane ipd, pritegne mlajše upokojence k sodelovanju pri organiziranju servisnih uslug za pomoč starejšim ljudem v oskrbi, negi rtd. Pri vseh teh oblikah dela in pomoči pa je priporočljivo pritegniti tudi mladino, ker je takšno sodelovanje obojestransko koristno. Klubi oziroma družabni centri, ki naj bi delali s čimbolj pestrimi delovnimi programi na principu prostovoljnosti in solidarnosti,- bi se morali razviti v vseh večjih krajih. V strnjenih naseljih pa v vsaki krajevni skupnosti. Lahko bi se razvili tudi ob večjih podjetjih, kjer bi upokojenci teh podjetij preko klubov i n&d^lje spremljali razvoj tovarne, življenje delovne skupnosti in dajali iz svoje bogate zaloge izkušenj koristne pobude k delovnim planom ipd. Z nastajanjem krajevnih skupnosti se odpirajo tudi možnosti za uspešnejši razvoj nekaterih stalnih služb, zlasti pri organiziranju novih oblik socialnega dela, kjer bo za upokojence tudi možnost stalnega dodatnega zaslužka. Študija sociološkega inštituta nam daje dovolj gradiva za razmišljanje in usmerjanje našega dela v dlju, kako čim uspešnejše pomagati starejšim ljudem v duševni razgibanosti, v dejavnosti in v doseganju uspehov. To je obenem najboljši način dodajanja življenja letom. Olga K»ajge* 'Viki ca Sečnjak PERSPEKTIVNI PROGRAM ZA RAZVOJ OTROŠKEGA VARSTVA V OBČINI SLOVENJ GRADEC Uvod Ljudska skupščina LRS je dne 28- 9- 1961 sprejela resolucijo o nalogah komune in stanovanjskih skupnosti pri otroškem varstvu na podlagi naslednjih 'pomembnih ugotovitev: Sprememba družbenegp sistema pri nas je dala novo vsebino tudi vprašanju o-tioškega varstva. Skrb za otroke ni le stvar posameznikov, ampak je postala tudi splošna družbena skrb. Tefnja družbe, da bi se mladi rod vsestransko razvil, ima tudi objektivne vzroke. Z naglim razvojem industrije, z vse večjo vključitvijo žena v proizvodnjo se spreminjajo družinski odnosi, vzporedno s tem pa nastajajo vedno bolj pereči problemi varstva otrok zaposlenih staršev. V povojnem obdobju se je družbena pomoč družinam pri otroškem varstvu izražala predvsem v razširjanju mreže različnih otroških ustanov. Lq-fce so se ustanavljale večkrat n ep ro gramsko, brez upoštevanja potreb določenega okoliša in brez sodelovanja staršev in upoštevanja možnosti družbe in posameznikov za njihovo vzdrževanj e. Uveljavljanje delavskega in družbenega samoupravljanja je vplivalo na vsebino družbene skrbi za mladega človeka in dalo tej skrbi širšo družbeno orientacijo. Delavec kot proizvajalec je postal tudi upravljal ec družbenih sredstev. Sam odloča o tem, za katere namene bodo sredstva uporabljena, npr sredstva, ki ostanejo delovni organizaciji za izboljšanje življenjskega standarda delovnega človeka (sklad skupne porabe). V njem, delavcu, se združujejo dolžnosti inptavi-ce proizvajalca, upravljalca, roditelja in občana. Kot tak vpliva na razvoj onih oblik varstva otrok, ki so v skladu s potrebami in zmogljivostjo komune ali krajevne skupnosti, in pripravlja materialno podlagp za to družbeno dejavnost. Kljub širokim možnostim tako glede odločanja samoupravnih organov o oblikah kot tudi materialni podlagi pa otroško varstvo še vedno zaostaja za splošnim družbenim razvojem. Vzroki za to so predvsem v nepravilnem vrednotenju in preslabi osveščenosti delovnih kolektivov za te probleme kakor tudi krajevnih skup- nosti, samoupravnih o^anov, strokovnih slu^b, družbenih or^am^-acij in tudi stargev samih. Spričo teh U0ptovitev resolucija o nalogah komune in stanovanjskih skupnosti pri otroškem varstvu opozarja na pereče probleme otroškega varstva in terja od vseh naštetih činiteljev več zanimanja in prizadevnosti za hitrejše razvijanje raznih oblik otroškega varstva in za izboljšanje njihovih materialnih razmer Resolucijo je podprlo tudi <;Piiporoči!o o nadaljnjem razvoju otroškega varstva v komuni*,, ki sta ga dne 26- 12. 1961 sprejela Odbor za socialno politiko in zdravstvo Zveznega zbora in Odbor za delo in socialno zavarovanje Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine Priporočilo navaja, da ie potrebno izde lati enoten akcijski program za razvoj otroškega varstva v občinah in doseči koordinirano delovanje vseh samoupravnih organov in družbenih organizacij.Program mora izvirati iz realno spoznanih potreb in načrtov krajevnih skupnosti in družbenih organizacij in vseh drugih, ki obravnavajo otroka II. Izbor teme Na občini Slovenj Gradec delam kot referent za varstvo družine od leta 1955 dalje. Ves čas svojega dela v socialni službi sem ugotavljala, da vse preveč časa porabim za individualno in kurativno, a veliko premalo za preventivno delo.Kljub večletnim delovnim izkušnjam moje delo ni bilo dovolj strokovno in načrtno. Bilo je brez potrebnih analiz in kljub vlož enemu trudu manj uspešno. V naši občini otroško varstvo .dosedaj ni bilo dovolj proučeno. Na različnih posvetovanjih so sicer obravnavali problematiko otroškega varstva in so nakazovali potrebe po tej dejavnosti, vendar sklepi niso bili nikdar izvedeni. Družbeni razvoj je res prehitel potrebe delovnega človeka v pogledu skrbi zanje-gpvo družino in je zato potrebno sedaj to področje pospešeno in bolj temeljito obravnavati'. Kot uslužbenka^ki delam na tem področju, sem se zato odločila za diplomsko nalogo: Perspektivni program za razvoj otroškega varstva v občini Slovenj Gradec. V svoji nalogi želim opisati stanje otroškega varstva v občini, pomembnost otroškega varstva za družbo in posameznika,' vlogo in naloge organov občinske skupščine, krajevnih skupnosti, delovnih in družbenih organizacij, zavodov in strokovnih služb pri otroškem varstvu in Si.upaj z odgovornimi organi pripraviti konkreten program za razvoj otroškega varstva v občini od leta 1963 do leta 1967. V programu zajemam starostno skupino otrok od 0 do 15 let. V nalog izhajam iz načel, ki jih je glede nadaljnjega razvoja otroškega varstva nakazala resolucija Ljudske skupščine LRS in Poročilo o izvajanju resolucije o nalogah komune in stanovanjskih skupnosti pri otroškem varstvu, ki sta ga iz» delala Svet za socialno varstvo LRS in Svet za šolstvo LRS in ga je nato Izvršni svet LRS hkrati s posebnim priporočilom predložil skupščini. Ljudska skup- šjina L'?.'] ja dne 13 marca 1%3 na plenarni seji obeh zborov obravnavala c e- ' lotno 2radivo in sprejela priporočilo za izvajanje nalog komun in krajevnih skupnosti pri otroškem varstvu. Tudi to priporočilo navaja, naj občinski ljudski odbori in krajevne skupnosti izdelajo v sodelovanju z vsemi prizadetimi činitdji konkretne programe razvoja otroškega varstva za svoje območje ter tako zagotovijo sistematično družbeno skrb za varstvo otrok, zlasti pa za otroke zaposlenih staršev. III, Ekonomska šn družbena struktura občine Občinski program razvoja otroškega varstva je lahko kvaliteten le, če predstavlja sestavni del splošnega gospodarskega in družbenega razvoja občine. Izhajati mora iz analize sedanjega stanja in potreb, ki temeljijo na materialnih mož nostih delovnih organizacij, komune in staršev. Zato navajam nekaj osnovnih pokazateljev o strukfnri prebivalstva, sedanjem in bodočem razvoju na področju gospodarstva, komunalne, zdravstvene, kultumo-prosvetne in socialne dejavnosti v občini: 1. Prebivalstvo (po popisu iz leta 1961) skupaj prebivalcev 15 816 100 % a) po spolu: moških 7 513 47,5 % žensk 8 303 52,5 % b) po starosti: 0 - 2 let 1 003 6,4 % 2 - 7 1 et 1 356 8,5 % 8- 15 let 2 943 18,6 % 16 - 24 let 2 545 16,1 % 25 - 33 let 3 881 24,6 % 34 - 54 let 1 562 9,8 % od 55 let dalje 2 526 16 % Otrok od 0 -15 let je 5 302 ali 33,5 % vseh prebivalcev. To pomeni, da v programu nastopamo v imenu dobre tretjine vsega prebivalstva, če i zvzamemo pomen in vpliv, ki ga ima urejeno otroško varstvo na posameznike - proizvajalce in u-pravljalce in s tem na povečanje storilnosti dela. e) po zakonskem stanju: (nad 15 let starosti) skupaj 10 748 100 % neporočeni moški 1 900 36,9 % neporočene ženske 2 048 poročeni moški 2 921 54,9 % poročene ženske 2 962 vdovci moški 126 7,5 % J vdove ženske 685 razvezani moški 34 0,7 % razvezane ženske 43 Podatek nam pokaje, da je dobra polovica nad 15 let starih prebivalcev poročenih. Za te domnevamo, da imajo interes ustvariti družino. 8,2 % Pa Je vdovih in razvezanih mož in žena, katerih otroci potrebujejo š® posebno družbeno skrb. d) Družine po številu članov: skupaj 3 990 z 1 članom 587 z 2 članoma 528 s 3 člani 662 s 4 člani 769 s 5 člani 577 s 6 člani 355 s 7 člani 224 z 8 člani 143 z 9 člani 72 z 10 člani 49 z 11 ali več člani 24 gornja tabda nam pokaž^, da je največ 4 članskih družin. Po zadnjem popisu prebivalstva šteje gospodi! jstvo v naši občini povprečno 3,97 članov(v »epubL ki 3,48)- V procesu naglega ir.rti.sirijskega razvoja in pospešene urbanizacije se hitro spreminja naša družina. Družino večinoma tvorijo le še starši in otroci, v pogojih, ko skoraj ni več razširjene družine in ko se matere vse bolj vključujejo v proizvodnjo, rastejo potrebe po družbeni pomoči družini, zlasti v skrbi za varstvo otrok. e) po aktivnosti: skupaj prebivalcev 15 816 100 % aktivnih 8 269 52 % vzdrževanih 7 547 48 %; Družine po številu članov (po popisu 1. 1961) število Legenda: 1. družina z l članom 2- * z2 članoma 3. " s 3 člani 4. * s 4 člani 5- » s 5 člani 6- * s g člani 7. “ 37 člani 8- "(28 člani g. '■ zg člani 10. " z lOčlani 11. " z 1 ičlani in več Med aktivnimi prebivalci je 42 % žena. Iz podatkov vidimo, da delež žensk v strukturi prebivalstva predstavlja v občini že slabo polovico. f) po panogah dejavnosti: Skupno število Aktivnih Delež prebivalcev aktivnih Skupaj 15 816 8 269 100 Rudars tvo 296 108 1,3 Industrija 3 564 1 778 21,5 Kmetijstvo 5 129 2 766 33,4 Gozdarstvo 913 316 3,5 Gradbeništvo 636 241 2,9 Promet 388 147 1.7 Trgovina 391 233 2,8 Obrt 838 489 5,9 Storitve 224 132 1,5 Državni organi 829 489 6 Svobodni poklici 176 124 1,7 Izven dejavnosti 2 432 1 437 17,8 Gornji pregled nam pokaže, da med aktivnim prebivalstvom prevladuje kmetijska skupina in sicer privatni kmetje, vendar jo industrijska skupina naglo dohiteva, kar je razvidno iz pregleda zaposlenosti (tabela h). Domneva, da se tudi kmečke družine zmanjšujejo po številu članov, nakazuje potrebo po pomoči za druž -beno varstvo otrok tudi v kmečkih naseljih. g) po mestu zaposlitve: (stanje januar 1963) Skupno število Število Delež žensk zaposlenih žensk v % Skupaj 3 805 1 421 37,3 Industrija Tovarna usnja Slovenj Gradec 401 97 24,1 Tovarna kos Slovenj Gradec 143 18 12,5 Tovarna meril Slovenj Gradec 370 130 35,1 Nova oprema Slovenj Gradec 196 89 35,9 LIP (skupaj 668) 309 105 33,9 Kmetijstvo in gozdarstvo KGG (skupaj l 050) 365 75 20,5 KZ Slovenj Gradec 123 20 16,2 KZ Podgorje 3.3 5 15,1 Splošno vrtnarstvo Slovenj Gradec 2 1 50 Gradbeništvo Gradbeno podjetje Slovenj Gradec 165 23 13,9 Promet Ljubljana-trans po rt 28 2 7,1 Železnica 50 3 6 PTT 24 12 50 Cestno nadzorstvo 32 3 9,3 Trgovina Trgovsko podjetje »Žila« 56 37 66 Trgovsko podjetje »Zarja« 74 45 60,8 Ostala trgovska podjetja 63 36 57,1 , ■ .. Gostinstvo 6 državnih gostinskih podjetij 56 51 91 Obrt 9 državnih obrtnih podjetij 422 147 34,8 Kpmunala Elektro Slovenj Gradec 183 28 15,3 Pekama Slovenj Gradec 18 4 22,2 Kino Slovenj Gradec 4 1 25 Stanovanjska skupnost Slovenj Gradec 30 10 33,3 Skupno število Število Del^ensk zaposlenih žensk V % Komunalna uprava Slov enj Gradec: Državni organi, ustanove,, pmlttigne in družbene organizacije 30 3 10 Občinski LO Slovenj Ga dec 83 42 50,5 Okrajno sodišč6 Slovenj, Gradec 23: 14 60,9 Splošna bolnišnica 226 184 82,4 Zdravstveni dora Slovenj. Orad ec Komunalna in Narodna banka Slovenj 57 46 80,7 Gradec 48 44 91,7 Lekarna Slovenj, Gradec 8 8 100 Politične in družbene organizacije: 46 25 54,3 Tabela nam pokaje število zaposlenih in posebej žensk, s tem pa obveznost do lovnih organizacij za pomoč pri organiziranju ustreznih oblik otroškega varstva. KGG, LIP in Elektso imajo svoje obirate tudi izven občine. V pregledu je prika zano število zaposlenih v njihovih ob J*ih, ki so na območju občine. Po netočnih podatkih je zaposlenih sr mem mestu Slovenj Gradec 3 114 ljudi. Od teh jih stanuje v Slovenjem G a- 0 ir l 478 ali 47,5 %. Okoli 800 ali 25 % jih stanuje v bližnji okolici (Šmartno, S ari trg. Gmajna, Troblje). 27,5 % zapo -slenih v Slovenjem Gradcu pa je oddaljenih od delovnega mesta 3 do 12 km. Izven občine, tj. v Rudniku Velenje in Železarni Ravne je zaposlenih 495 delavcev. Zato bodo morale del stroškov za otroško varstveno dejavnost v nagi občini prevzeti, tudi ta podjetja. Oddaljenost delavcev od delovnih mest je tehten razlog v <č, ki kaže na večjo potrebo po organizira::ju različnih oblik varstva,ker so stav ' /doma še več časa- Zaradi tega, ker bivališča delavcev niso strnjena, tudi ne bi pišio v poštev, da bi delovne organizacije organizirale samostojno varstvo otrok. h) Pregled zaposlenosti žena (izven privatnega sektorja v kmetijstvu (po skupinah) (stanje januarja 1963) Leto Skupno število zaposle- nih Primarna skupina Sekundama skupina Terciarna skupina število vseh zapo- slenih število žensk delež žensk v % število vseh zapo - slenih število žensk delež žensk v % število vseh zapo- slenih š levilo žensk delež žensk v % 1953 857 159 18,5 1 448 525 36,2 1963 3 805 1 584 462 29,1 523 101 19,3 1 695 858 50,6 1963 rep^Dovpr. 49 32,7 46,2 i) Pregled zaposlenosti po kvalifikaciji v socialističnem sektorju (po popisu iz leta 1961) Kvalifikacija Moški število Ženske število Sku paj 2 614 100 1 371 100 Visoka izobrazba 55 13 Viši01 izobrazba 16 10 Srednja izobrazba 116 . 137 -v f . 187 7,2 160 11,6 Nižja izobrazba 184 324 Pomo£ni uslužbenci 20 17 204 7,9 341 24,8 Visokokvalificirani 138 9 Kvalificirani 867 138 1 005 38,8 147 10,7 Po Ikvalif icirani (priučeni) 466 17,2 246 17,9 Nekvalificirani 752 28,9 477 35 Diagram št- 2 (k tabeli i) % 100. 90. 80. Zaposlenost moških in žensk po kvalifikaciji (popis 1. 1961) '////\ ""ški Legenda: .70. 60. 50. j. visoka, višja in srednja izobrazba 2- ni~ja izobrazba in pom, uslužbenci 3. visokokvalificirani in kvalificirani 4. polkvaiificiraru 5. nekvalificirani 40 30. 20. 10. 0 . Iz pregleda zaposlenosti žena (tabela h) vidimo, da predstavlja Jeasko prebivalstvo ža dobro polovico zaposlene delovne sile v terciarnih dejavnostih in da vzporedno z vse večjo modernizacijo in mehanizacijo proizvodnih sredstev,s sodobnejšo organizaci jo in specializacijo tehnoloških postopkov ter z vse večjo interno delitvijo dela, ženska delovna sila v vse večji men prodira v vrste industrijskih proizvajalcev. (Za sekundarno skupino odleta 1953 ni na razpolago podatkov o zaposleni delovni sili). Podatki o zaposlenosti po kvalifikaciji nam pokažejo, da v stnrkturi moške delovne sile prevladuje visokokvalificiran in kvalificiran kader, v strukturi ženske delovne sile pa nekvalificiran kader. To pomeni, da je potrebno žene razbremeniti družinskega dela z raznimi oblikami pomoči zaposleni ženi, med katerimi je tudi otroško varstvo, da se bo tako lahko strokovno izpopolnjevala. Iz pregleda prebivalstva po naseljih (tabela j) vidimo, da so strnjena samo naselja: Mislinje, Pameče, Podgorje, Šmartno in mesto Slovenj Gradec. Organizacijo posrineznih oblik varstva otrok, predvsem varstveno-vzgojnih ustanov, nam narekuje tudi število otrok zaposlenih staršev v teh naseljih. Pregled letnega naravnega in priselitvenega prirasta pa nam pove, da je treba računati na precejšnje povečanje števila prebivalstva predvsem na območju Slo-venjega Gradca, kar moramo nujno upoštevati pri perspektivnem programu razvoja otroškega varstva v občini. j) Pregled prebivalstva po naseljih, starosti, zaposlenosti in gospodinjstvu (po popisu 1. 1961) a o I ? a w 2 § S >CQ CT ^ sl, w 'flj 2-5 0 o N 8 TJ O R 5 S > -5 o 55^7 O (D a-M S1 T3 C O a 2 1 a a 3 S- > a a 2 2 w >w N w I (N a 2 n 13 3 " 2* 0) U ^ g 2 a /rv ^ r* k. o cmco t£>c^tD^iOTrcococo CT> cD CD OTiOOr^CN^tOCDtOtOO^*— 0 u 8 2 o> co oo 00 CN lO O) Oi O) 00 00 r—• co oo uooo>oooooooo^^ra)—*oo o OJ *-h OJ <—• uo r-«>--*OJOJOJ'—• CO »—« CO —i O •■H CD OJ CO CO^CO—40-^TCDOCN xJ4OJ'—‘CSJO^OCJJC^J— f—- c^co c^oooojcmojooo ojojot^minc^inoo-. uo OJtN 00.OOOJ^cOiOOO 8 TJ s o a M a a u 8 I f |js -g g C 1 f f ^ J o -S fi I •sž B-o^segal^Illols-sl d mo oooc30^jJ2S2aacLti:ir:www & >& M ^ »1 0 s a o 0) TJ E S o Q tD CD NT 00 TJ« CO CD 00 0-* CO O lO O > > > > N N ja 2 =j s a > W 2 *c Ch i :3 s •c a, •S 1 i Z d a 6 £ (D W •d d CO CD O LO m oo uo O) o I I + + n s d a • •■H i g o 2; LO C7> CSJ 00 CN »—4 CO (N C -h 2 r, «> 0 ° ■£? O “ & 8 0 go CU w T3 0 TJ 2 2 2 0 3 0 •»H »H c c rt Id al S 2 2 2 ^ ^ ^ o a o M CO naseljenosti 2 lospodarska struktura a) jlavni elementi družbenega plana 1961 1962 Indeks na bazi 1.1961 na prebi- na z a po- na prebi- na zapo na prebi- J na zapo* valea slone ga valca s len e ga valca slenega Bruto produkt 541 2 331 586 2 411 108,3 103,4 Narodni dohodek 2 57 1 027 269 1 064 104,6 103,6 b) Glavne postavke proračuna v ooo dinarjih Proračunske postavke Leto igel Leto 1962 Indeks na din % din % bazi 1.1961 Skupna proračunska kvota Socialno in zdravstveno 281 489 100 312 545 100 111 vars tvo 21 085 7,4 26 048 8,5 123,5 Zdravstvena preventiva 4 800 1,6 5 100 1,6 106,2 O trojko-varstvena dejavnost Sredstva za ostale družbene 1 450 0,5 700 0,2 48,2 službe 14 999 5,3 12 673 3,1 84,4 (regres dijakom varstvo spomenikov civilna zaščita knjižnice muzej sklad za zav. kmetijstva umetniški paviljon) Sredstva za otroško varstveno dejavnost so bila namenska sredstva za počitniško letovanje otrok ob morju. Dotacija za varstveno-vzgojno ustanovo se je dodeljevala iz sklada za šolstvo. c) Skladi (realizacija za leto 1961 in 1962) T 1961 1962 Indeks na bazi Naslov sklada v 000 din v 000 din 1961 Skladi skupne porabe 106 000 97 323 91,8 Preventivni sklad za socialno zav a • • rovanje (dotacija za počitniški dom za otroke v Fiesi) ; 2 085 3 090 148,1 Stanovanjski sklad 92 881 153 896 165,6 Sklad za štipendije 6 007 5 557 92,5 Sklad za varstvo otrok 2 852 2 390 83,8 Sklad za šolstvo i 115 201 168 191 145,9 (dotacije za varstveno vzgoj.ust.) i 1 960 1 843 99,1 Komunalni sklad 10 039 11 650 116,4 Iz podatkov o brutoproduktu in narodnem dohodku v občini (tabela a) je razvidno, da se občina po ekonomski moči uvršča med srednjemočne občine v okraju Maribor. Trditve nekaterih posameznikov, da občina zaradi slabše ekonomske moči ne more razviti družbenih dejavnosti v večji meri, ne držijo v celoti, res pa je, da bi kazalo bolj sistematično in programsko razdeljevati sredstva za dejavnosti družbenega standarda Iz tabele (b) Glavne postavke proračuna) vidimo, da so se v primerjavi z letom 1961 povečali izdatki za družbene dejavnosti za H %. Povišanje sredstev za socialno-varstveno dejavnost je temeljilo predvsem na zvišanju oskrbnin v raznih domovih za otroke in odrasle. Torej so se povečali, le izdatki za kurativo, medtem ko so se za preventivo povečala le sredstva za zdravstveno varstvo, in to za 300 000 din, kar pa kljub povečanju ne krije potreb zdravstvene preventive, ki bi jo naj fin and ral občinski ljudski odbor. Za preventivno socialno-varstveno dejavnost pa seje\iširia sredstev, dodeljenih v te namene, zniževala. Skladi (tabela c): 1. Podatek o skladu skupne porabe ano prejeli od banke z namenom, da ugotovimo materialne možnosti delovnih organizadj za sofinanciranje razvoja raznih oblik otroškega varstva. Daje višina sredstev v tem skladu v letu 1962 nižje prikazana, je vzrok v tem, ker delovne organizadje še med levom razpore5ajo_ sredstva v posamezne sklade. Verjetno pa ta sredstva ne bodo nižja rod leta 1961. Upoštevati pa moramo, da imajo KGG, LIP in Elektro svoje obrate tudi izven občine, zaradi česar ne moremo jemati v poštev celotna njihova sredstva, temveč le toliko, kolikor odpade sorazmerno po številu zaposlenih na tukajšnjo občino. Upoštevajoč to, bi mcida lahko računali na ustvarjeni sklad skupne porabe v e-nem letu na 70;000 000 din (to je le orientacijska številka). 2. Okrajni zavod za sodalno zavarovanje oziroma njihove podružnice so do leta 1963 razpolagale še s preventivnim skladom. Iz sklada podružnice Slovenj Gradec sivo v letu 1962 prejeli 2,000.000 din za zdravstveno preventivo, kar je b..iO potročjino predvsem za letovanje zdravstveno šibkih otrok. Od leta 1963 dalje je prev ■ rivni sklad pri komunalnih skupnostih socialnega zavarovanja ukinjen. Tudi bodoče naj bi komunalne skupnosti socialnega zavarovanja poiskale možnosti za sofinand tanje otroško-varstveni h dejavnosti. 3- Stanovanjski sklad je v letu 1962 začel z gradnjo stanovanj za tržišč6- V ta namen je sklad zbral podatke od vseh podjetij in ustanov o potrebah po stanovanjih in vrstah teh stanovanj za obdobje do leta 1965. Potrebe po stanovanjih nam pokaže naslednja tabela: L e 'c 0 1962/63 j 1964 1965 skupaj Skupaj 44 44 41 129 Eno so bna 22 20 17 59 Dvosobna 13 15 15 43 T.-osobna 8 5 7 20 Štirisobna 1 4 2 7 Letno je torej potrebno okrog 40 stanovanj, od tega polovico enosobnih, kar močno odstopa od dosedanje stiukture stanovanj in močno zaostaja za dejanskimi potrebami. V letu 1962 je biio zgrajenih v družbeni lastnini 20 stanovanj, v gradnji je skupaj 26 stanovanj, kar kaže na to, daje dosedanja gradnja stanovanj glede na potrebe polovico manjša, in to predvsem na škodo eno in dvosobnih stanovanj. 3. Sklad za štipendije je od leta 1962 dalje ukinjen. Sredstva se dajejo iz proračuna. štipendiran je v glavnem učiteljski kader. 4. Sklad za varstvo otrok je bil formira, v glavnem iz dotacij iz proračuna. Svojih rednih sredstev je imel največ 1 JliO din letno, in to iz prispevka ob Tednu otroka. Občinski ljudski odbor je dbdeljeval sredstva le za počitniška letovanj a otrok ob morju. Ker so bila sredstva za te namene v letu 1962 znatno nižja, so se morala delno koristiti sredstva, ki jihje dodelil Okrajni zavod za socialno zavarovanje Maribor za razširitev kapacitete počitniškega doma. Ta sredstva bo treba v letu 1963 vrniti. 5. Sklad za šolstvo je dotiral varstveno-vzgojno ustanovo na podlagi predračuna ustanove. Z dotacijo so bile krite potrebe osebnih dohodkov vzgojnega osebja. Poleg tega je sklad za šolstvo plačeval kuharice in opremo v šolskih mlečnih kuhinjah. Dohodki sklada za šolstvo so bili v letu 1962 formirani iz sredstev: 2 % dopolnilnega proračunskega prispevka (na 10 %) in 49 % od dopolnilnega proračunskega prispevka, ki se odvaja v proračun. 6 6. Komunalni skladje bil formiran od prispevka investitorjev stanovanjske izgradnje. V letu 1962 so bila sredstva delno uporabljena za rekonstrukcijo Gosposvetske ceste v Slovenj on Gradcu (v višini _2 142 000 din za kanalizacijo) in ureditvene načrte novega naselja (v višini 1 408 000 din)- V programu oz. predračunu za prihodnje leto je ureditev novih naselij, pri čemer bo potrebno poskrbeti tudi za otroško-varstvene objekte. CO O N t- O Pri perspektivnem planu povečanja delovne sile je treba upoštevati, da v planu ni zajeta Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, ki bo zaradi povečane kapacitete v tem obdobju povečala število delovne sile, pri čemer bo po domnevi velik del odpadel na žensko delovno silo. Podatki kanejo, da se bo delovna sila povečala v 4 letih za 23,5 %, zaposlenost žena pa za 22,6 %• Perspektivni plan povečanja ženske delovne sile po kvalifikaciji od 1963 - 1966 Povečanje v 4 letnem Kvalifikacija obdobju število % Visokokvalificirane in kvalificirane 144 46 Z visoko-strokovno in sredn j o-s troko vno izobraz bo 84 27 Polkvalificirartie, nekvalificirane, z nižjo izobrazbo, pomožne uslužbenke 84 27 Tabela nam pokaže, da bo potrebnih 46,1 % visokokvalificiranih in kvalificiranih moči, 27 % delavk z visoko in srednjo šolsko izobrazbo, le 27 % pa nekvalifid -ranih delavk. To nam zopet potrjuje, da bo ženi potrebna znatna družbena pomoč pri vzgpji in varstvu otrok, da se bo lahko strokovno izpopolnj evala in družbeno uveljavljala. 3. Komunalna dejavnost a) Urbanizacija komune: urbanistični načrt je izdelan le za mesto Slovenj Gradec V načrtu za nova naselja so predvideni prostori za čustveno-vzgojno ustanovo . in igrišča. V naselju med Partizansko in Celjsko cesto so predvidena 4 manjša igrišč3 s peskovnikom in 1 večje v izmeri 30 x 70 m. Tudi še na nezazidanem gradbenem naselju so prostori za igrišča primerno razporejeni. Novo naseije še do danes ni urejeno in tudi nima igrišča- Za ostale predele mesta bo Zavod za urbanizem Maribor predvidel prostore za igrišča naknadno. Obstoječa varstveno-vzgpjna ustanova v Cankarjevi ulici v Slovenjem Gradcu lokacijsko sicer ne u-streza, ker mora večji del otrok prečkati glavno prometno cesto, ki vodi zkozi Slovenj Gradec. Zato bo potrebno misliti na dodatno varstveno-vzgojno ustanovo v novem naselju. Zeleni pasovi in ignščaob šolah so opisane pri šolski dejavnosti, b) Stanovanja: Število stanovanj po kategorijah in sektorju (popisi. 1959) Kategorija Skupaj r % Družbeni Zasebni SKUPAJ 1 293 100 593 700 I II 30 2,2 30 - III 42 3,2 35 7 IV 113 8,5 67 46 V 301 23,1 143 158 VI 645 51 249 396 Brez kategorije 162 12 69 93 Tabela nam pokafe, da je 51 % stanovanj naj slabše kategorije (po Odredbi o o-kvimih kategorijah stanovanj, objavljeno v Uradnem listu FLUJ štev, 48 z dne 2/12 1959) in daje 12 % stanovanj izven kategorije. Torej lahko govorimo o slabih stanovanjskih razmerah v občini. Zato je toliko bolj potrebno nuditi otrokom varstvo v ustanovi, dnevnih sobah, otroških klubih in igriščih in s tem razširiti in dopolniti družinsko stanovanje. Stanovanja po površini in številu družinskih članov (popis 1. 1959) Kraj In lastništvo Število stanovanj Površina m2 Število stano valcev Površina na j s tono valca Najemniška v mestu 476 18 802 1 500 12,2 Lastniška v mestu 140 10 505 607 17,3 Najemniška izven mesta 577 17 898 2 100 8,5 Ti podatki kažejo dokaj ugodno stanje, kar se tiče površine stanovanj. Domne -varno pa, da del najemniških stanovanj v mestu daleč presega občinsko povprečje na 1 stanovalca, drugi del stanovalcev pa živi v utesnjenih stanovanjih. V V letih 1959, 1960 in 1961 Je bilo zgrajenih 1Q6 družbenih in zasebnih stanovanj • ali povprečno letno 55 stanovanj. Od leta 1961 do 1965 je bilo planiranih 270 družbenih in zasebnih stanovanj ali povprečno letno 54 stanovanj. Stanovanjski problem je najbolj pereč v Slovenjem Gradcu, kjer je naj večje število zaposle -nih. Največji problem obstoja pri delavcih s sorazmernimi nizkimi osebnimi pre- Diagram št. 3 Stanovanja po kategDtijah (popis 1. 1959) število VI brez Legenda: a) kategorije stanovanj b) število stanovanj Diagram št 4 Stanovanja po površini na 1 stanovalca (popis 1. 1959) m2 Legendo: 1) najemniška vmestu 2) lastniška v mestu 3) najeimiška izven mesta jemki, ker kljub nujni potrebi večkrat ne morejo sprejeti stanovanja v stanovanj skem bloku, saj ne zmorejo plačila najemnine. Zato bodo morale delovne organizacije pri gradnji novih stanovanj misliti na to, da bodo gradile za svoje delavce ustrezna in cenena stanovanja. c) Promet Od zaposlenih prebivalcev občine je zaposlenih v podjetjih izven občine 495 (po popisu iz leta 1961), in sicer naj več v Železarni Ravne in Rudniku Velenje. V kraju zaposlitve jih stanuje le 47,5 %, medtem ko so ostali oddaljeni od delovnega mesta 3-12 km. Na relaciji Ravne-Velenje so ugodne avtobusne veze in tudi vlakovne za delavce, dijake in uslužbence, medtem ko ni avtobusne in tudi ne vlakovne zveze za delavce in dijake iz Podgoija, šrcuklavžain Suhega dola. Ti kraji so oddaljeni od Slovenjega Gradca 5 do 12 km. Nujno potrebno bi bilo prilagoditi avtobusni prevoz na tem območju potrebam delavcev, uslužben -cev in dijakov. d) Prehrana V občini, in to v Slovenjem Gradcu, obstoj a obrat, družbene prehrane (tople malice), ni pa nobenega obrata družbene prehrane za celodnevni ali opoldanski o-brok. Družine so za to primorane - če sta oba zakonca zaposlena - iskati kosilo v gostilnah, največkrat pa taka družina pripravlja kosilo po vrnitvi iz službe.Ker šole ne pripravljajo opoldanskega obroka za otroke, je tudi precej otrok dnevno brez kosila. e) fjslužnostna podjetja: Stanovanjska skupnost Slovenj Gradec j e odprla doslej naslednje servi sne obrate: pralnico, razrez drv, slikarstvo, pleskarstvo, zidarski in kovinski obrat ter brivnico. Drugod v občini uslužnostnih podjetij ni Ker se stanovanjska skupnost bori s finančnimi težavami usluge niso cenejše kot pri obrtnikih, zato še te u-služnostne enote niso dosegle svojega namena. Vidimo tudi, dani dovolj uslužnostnih obratov za pomoč zaposleni žer|i- f) IJekreacij ski objekti: Večina delovnih organizacij, razen manjših, ima počitniške domove ob morju,bodisi lastne, bodisi v najemu. Na letni oddih odhajajo največ uslužbenci in de • lavci iz mesta, ostali izkoriščajo dopuste še vedno za delo na polju. Za letovanja otrok na morju ima občinski ljudski odbor Slovenj Gradec lasten objekt s kapaciteto 60 ležišč (v Fiesi pri Piranu). g) Zdravstvena dejavnost: Zdravstvena služba je v občini dobro razvita. Delujejo naslednje zdravstvene e-no te: Kurativne: Splošna ambulanta I Slovenj Gradec <• u n « « in Zdravstven a po staj a Mi slinj a Zdravstvena postaja Podgorje Okulistična ambulanta Slovenj Gradec Interni slična ambulanta Slovenj Gradec Ortopedska ambulanta Slovenj Gradec Zobna ambulanta Slovenj Gradec Preventivne Otroški dispanzer Slo var j Gradec Dispanzer za žene Slovenj Gradec P roti tuberkulozni di spanzer Slovenj Gradec Otiogke posvetovalnice: Slovenj Gradec, Mislinja, Šmartno, Podgorje Otroške pomožne po sveto val.nice: Mislinjski jarek, Dolič. Zaviše, Dovže, Sele, Pameče, Tungka vas, Šmiklavž in Suhi dol Higienska postaj a Slovenj Gradec Šolska ambulanta Slovenj Gradec Športna ambulanta Slovenj Gradec Babiška služba: Slovenj Gradec, Podgorje, Mislinja in Šmartno, Primanjkuje babiškega kadra. Brez babice sta območji Slovenj Gradec in Pod -gorje. Po manj Konj e babiškega kadra je verjetnoeden izmed razlogov, da je od celotnega števila sojenih otrok v občini v letu 1962 rojenih brez stroko-ne pomoči 5,23 % ali od 42 rojenih otrok doma v istem letu 45,2 % brez strokovne pomo -či. Pomanjkanje bab e je lahko tudi razlog za rok odstotek umrljivosti dojenčkov. Taje znašal v retu 1961 3,92 % (v okraju 3,34 %) in v letu 1962 3,58 „ (v okraju 3,14 %). Najpogostejša obolenja, ki so se pojavljala v le a 1962 in ki jih evidenti: Otroški dispanzer Slovenj Gradec za otroke do 7 let, so: 1. bronhitis (prehladi) £13 primerov ali vsak _8- otrok 2. glistavo st L6a * “ “ 10. U 3. vnetje sred.ušesa 161 “ “ 10. M 4. okužbe gornjih dihal 124 “ * 13. * 5. poškodbe po nesrečah 49 * * 33. a Najp gostejša obolenj a, ki sc evidentirana v letu 1962 Pri šolskih otrokih v šol- ski ambulanti Slovenj Gradec, so: 1. poškodbe 73 primerov ali vsak 26 otrok 2. okužbe gornjih dihal 7(1 * v a 28- tt 3. glistavo st 61 u 9 32- « 4. bronhitis 52 ti * 38. a 5. obolenja piebavil 51 u u 38. u 6- i etje brednjega ušesa 45 a u u, 43- u 7. bolezni kosti 37 u ts u 53- a Zgoraj so prikazani le podatki, ki jih evidentirata otroški dispanzer in šolska ambulanta Slovenj Gradec (otroke pa zajemata iz naselij: Slovenj Gradec, Pameče, Sele, Vrhe, Gmajna, Podgorje, Raduše, Šmiklavž, Vodriž, Razbor, Legen, Gradišče, Šmartno, Mislinjska Dobrava, Brde in Golavabuka). Zato je pogostnost obolenja prikazana na število otrok iz teh naselij in sicer na j 707 predšolskih in 1 969 ščitih otrok. Vsa navedena obolenja lahko povezujemo tudi z nezadovoljivim otroškim varstv vom. Slaba stanovanja, nezadovoljiva prehrana, pomanjkljivo nadzorstvo so lahko eden izmed posrednih ali neposrednih vzrokov za razna c tol en j a. Zalo pa je tembolj potrebna družbena pomoč družini, zlasti v skrbi za otroka. 4. Področje šolstva in prosvete Šole po številu učencev (stanje december 1,962) SKUPAJ 2 849 otrok Slovenj Gradec I 468 H Slovenj Gradec XI 488 tl Mislinja 475 •r Šmartno 408 K La '-i; 206 M i-odijorca 166 ' » Pameče 133 K Sele 130 n Zarazber 96 0 Pod Graško <3010 80 11 Mislinjski jarek 73 n Završe 67 u Paški Kozjak 59 0 Poleg osnovnih šol obstaja v Slovenjem Gradcu še Ekonomska srednja šola s 157 učenci, ki prihajajo tudi iz območij drugih občin, in 1 glasbena šola v Slovenjem Gradcu s 94 učenci. 'Ja ravni osemletk so samo osnovne šole I in II Slovenj Gradec, Mislinje in Šmartno. Ostale šole imajo predmetno enak, a skrajšan program. Kader Trenutno je zaposlenih 105 prosvetnih delavcev in sicer 87 učiteljev, 8 pred -realih učiteljev, 6 profesorjev in 4 direktorji šol. Manjka 35 učiteljev. To še monjšuje možnost, da bi se prosvetni delavci v večji meri posvetili izvenšol-skim dejavnostim. Ureditev in opremljenost šolskih prostorov: Od 13 osnovnih šol je 5 novozgrajenih in sicer Pameče, Pod Graško goro, Mislinje, Završe in Mislinjski jarek. Le-te imajo urejene prostore za delavnice, šolske mlečne kuhinje, prostor za igrišče in dvorišče. Opremljeni delavnici i-nata samo šoli Pameče in Mislinje. 4 osnovne gole so bile prenovljene in sicer Sele, Šmartno, Podgorca in Zaraz-ber. Le-te imajo za silo urejene prostore za šolale e mlečne kuhinje, prostore za igrišča in dvorišča. Prostorov za delavnic pa nimajo. Ostale šole (Slovenj Gradec I in II, Paški Kozjak in Dolič) so stare. Vse imajo zasilne prostore za šolske mlečne kuhinje in tudi prostore za dvorišč3 in igri -šča. Samo osnovna šolal Slovenj Gradec je brez zelenega pasu in brez igrišča in tudi v naj slabšem objektu. Učilnice so temne in se slabo zračijo. Na šoli, kjer so vozači, imajo zanje potreben prostor. Na 1 učilnico (brez najemniških) odpade 57,5 učenca, z najemniškimi vred 50,4 učenca (v Sloveniji 47,5, normati v 36). Zato so vse gole primorane delati v dveh izmenah. Nobena šol® nima urejene telovadnice. Osnovni šoli I in II Slovenj Gradec koristita telovadnico TVD Partizan, Nobeno igrišče pri šoli nima igral, razen za odboj ko. Televizijske sprejemnike imajo 3 šole: osnovna šola H Slovenj Gradec ( last DPM Slovenj Gradec), Pameče in Podgorca. Občinski odbor SZDL zbira sredstva za nabavo televizijskih sprejemnikov za šole Zavrge, Pod Graško goro, Za-razber in Šmartno. Diaprojektor imajo vse šole, razen Paškega Kozjaka in Mislinjskega jarka. Le teh se šole bolj malo poslužujejo, ker so filmi in diapozitivi dragi. Varstveno-vzgojne dejavnosti na šolah; Na vseh šolah je dodatni pouk za slabe učence. Organizirani so tudi >nterasni krožki, Le-te vodijo prosvetni delavci na ta način, da podaljšujejo pouk za dopoldansko izmeno in pričnejo 1 mo prej za popoldansko 1 zrn aro. Vsi slabi učenci se dodatnega pouka ne udeležujejo kljub temu, da razredniki o tem obveščajo tudi starše. Premalo je individualnega dela in prizadevnosti v tej smeri tako prosvetnih delavcev, še bolj pa staršev Interesne krožke v naj večji med vodijo prosvetni delavci. Šolske mlečne kuhinje: V šolskih mlečnih kuhinjah se hrani 2 031 učencev ali 71 % vseh šolskih otrok (republiško povprečje 73 %) Prispevek staršev znaša od 100 do 350 din mesečno Najnižji odstotek koristnikov je v mestu Slovenj Gradec (le 35 %)■ Občina dosedaj ni dajala dotadj za socialno ogrožene otroke. Vsaka šola je nekaj o-trok sprejela brez prispevka, vendar na breme drugih. Kulturno-prosvetna dejavnost izven šol: V občini aktivno delujejo naslednja društva in organizacije: a) v mestu Slovenj Gradec: Mestni odbor Z3 NOV, NK, Planinsko društvo,Avto-moto društvo, Nibiško društvo, Čebelarsko društvo, Gasilsko društvo, Turistič-nc-olepševalno društvo, Telovadno društvo Partizan s sekcijami, kulturno-pro-svetno društvo Svoboda s sekcijami, Foto-kino- amaterski klub, Smučarski klub, končki aeroklub, Lovska družina, Taborniška in Filatelisti5na organi aadj a ter Strelska dtufina. b) .ra podeželju: kultumo-piosvetna društva, gasilska društva, strelske in lov-ske družine, organizacije 7.3 NOV in r?X. Podmladek vključujejo le: OIC, TVD Partizan, Planinsko društvo, taborniške in filatelistične organizacije, gasilska društva, v manjši meti tudi kultumo-prosvetna društva. Primer aktivnega dela z otroki so družbene organizacij e v Starem trgu. V sodelovanju Z? NOV, kuj tumo-pro svetnega in gasilskega društva so na-bavili televizijski sprejemnik in ga namestili v klubsko sobo, kjer je na razpo -lago odraslim in otrokom. Preko zime so v sobotnih popoldanskih urah prirejali predavanja “Partizanska torba". Predavali so člani Z3 NOV. Kultumo-prosvetno društvo ima otroške skupine. Vsaka sekcija ima okrog 70 otrok. Organizacija Z3 NOV pa je vodila otroke tudi na pohode. Iz ankete, ki smo jo izvršili na obeh osnovnih šolah v Slovenjem Gradcu, je razvidno, da je v slovenjegraških društvih vključenih le 30 % šolskih otrok, in sicer pri TVD Partizan, planinskem društvu, taborniški in filatelistični organizaciji ter gasilskem društvu. Ista anketa je pokazala tudi interes otrok za posamezne družbene dejavnosti.. Vsak otrok seje izjavil povprečno za 3 društva in organizacije. Nekatere družbene organizacije so pripravljene vključiti v svoje programe tudi delo z otroki, vendar nimajo zato potrebnih prostorov. 5. Social no-varstven a dejavnost in skrb za otroke A. Splošno varstvo otrok a) Varstveno-vzgojne ustanove: Prostori V občini je ena varstveno- vzgoj n a ustanova, in to v Slovenjem Gradcu. kapaciteta te ustanove je trenutno 60 otrok v dopoldanski ali popoldanski iz vini ali 2 skupini po 25 in 1 po 15 otrok. L t!'.ko bi uredili š® večjo sobe na podstrešju (sedaj služi za stanovanje učite -Ijid). V ten primeru bi se kapaciteta tega objekta lahko povečala na 75-30 o-trok vi izmeni. Zasedba: V mesecu decembru 1962 je bila ustanova zasedena s 35 predšolskimi otroki, kar predstavlja 1,4 % vseh predšolskih otrok ali 0,6 % vseh otrok v občini (okrajno povprečje je 6,8 % predšolskih in 0,6 % šolskih otrok). Ustanova je bil n zasedena le 55 %. Delovni čas v ustanovi je od 7. do 14. ure. Zaposleni sta dve strokovni vzgojiteljici. Od 12. do 14. ure delata honorarno. U 'tanoviteljske pravice ustanove so bile s 1. 1-1963 prenešenena stanovanj -sko skupnost. Struktura oskrbovancev v ustanovi po stanju decembra 1962 Obojestran- 1 J Število oskrbovancev Vseh s ko Samohranilk zapos lenih Otroci kvalificiranih 1 1 " polkvalificiranih - - - " nekvalificiranih 1 1 -- Skupaj otroci delavcev 2 2 - Otroci uslužbencev z visoko in višjo izobrazbo 3 2 - Otroci uslužbencev s srednjo izobrazbo 16 11 2 Otroci uslužbencev z nižjo izo braz bo 14 12 3 Skupaj otroci uslužbencev 33 • 27 5 Otroci od obrtnikov t* _ _ « od kmetov - - - " od ostalih “ Otroci iz družin: z 1 otrokom 14 z 2 otrokoma 18 s 3 ali več 3 Skupaj vseh otrok 35 Iz tega pregleda je razvidno, da je zelo malo vključenih otrok delavcev Vzrok temu je delno neprilagojen delovni čas, nediferenciran prispevek za starše in tudi premajhna osveščenost staršev o pomembnosti tega varstva. Iz »stih razlogov tudi ni vključenih več mater samohranilk. Podatki nan tudi pokažejo, daje zelo malo otrok tistih družin, ki ima 3 ali več otrok. Domnevamo, da so ti otroci v večini primerov, če sta oba roditelja zaposlena, sami brez varstva ali pa v varstvu svojih starejših bratov ali sester. Anketa je namreč pokazala, da ima le okrog 10 % otrok obojestransko zaposlenih staršev doma starejšega člana družine. Financiranje: Ekonomska cena pri sedanji zasedbi znaša g 552 din. Starši so do 31/12 1962 prispevali delež v višini 3 000 din. V to vsoto pa je bila všteta tudi malica. Ta prispevek je biluveden s 1. I. 1962- Povišanje je občutno vplivalo na zmanjšanje števila oskrbovancev. Zanimivo je, da so v 60 % vzeli o-troke iz ustanove tudi starši, katerih dohodki na družinskega člana znašajo nad 10.000 din, in sicer nad 25.000 din dohodka 4 otroci nad ^0.000 “ 4 “ nad 15.000 “ 1 “ nad 1J2.000 “ 5. “ nad 10.000 “ “ 1 “ Zato domnevamo, da slabe ekonomske razmere staršev niso glavni razlog, da ustanova ni zasedena, temveč premajhna osveščenost in skrb staršev za svojega otroka. Na predlog komisije je ustanova s 1. I. 1963 uvedla diferenciran prispevek, ki je računan po dohodkih na enega družinskega člana in znaša od 600 do 3.000 din. Najvišji prispevek plačajo starši z dohodki nad 20.000 din na družinskega člana. Struktura ekonomske cene v ustanovi, izračunala na povprečno število 35 otrok / po zasedbi v letu 1962 Skupni izdatki din Izdatki za 1 otroka mesečno din % SKUPAJ Z 752 663 6 552 100 Plače osebja 2 032 100 4 838 74 Materialni izdatki 452 063 1 076 16,3 Funkaizdatki 76 500 181 2,8 Amortizacija 192 000 457 6,9 Starši so s svojim prispevkom plačali materialne in funkcionalne izdatke v celoti, poleg tega pa še 19 % sredstev za osebne dohodke oziroma so k celotnim stroškom prispevali 40 % (republiško poprečje 33 %). b) Dnevna in večdnevna letovanja otrok Dnevnih letovanj doslej v občini ni bilo. Počitniška letovanja otrok ob morju so vsako leto v Fiesi pri Piranu, kjer ima občinski ljudski odbor svoj počitniški dom. Kapaciteta doma je 60 otrok v izmeni. Glede na klimatske prilike je možnih 5 b;men. Doslej so bile organizirane le 4 izmene po 20 dni. Ekonomska cena letovanja je znašala skupaj z amortizacijo za leto 1962 890 din dnevno. Starši so prispevali k temu povprečno le ; ' 145 din ali okrog 16 %■ Ostalo je klil občinski ljudski odbor in zavod za socialno zavarovanje. Doslej jeiz občine letovalo v tem domu vsako leto okrog 200 o-trok. Koristniki letovanja so bili iz vrst. zdravstveno in socialno gibkih družin. Poleg otrok, ki letujejo v Fiesi, gre vsako leto okrog 50 otrok na 14-dnevno taborjenje v Pulo. Taborniška organizacija Slovenj Gradec prireja vsako leto j.O-dnevna taboijenja v različnih krajih. Tega načina letovanja se udeleži okrog 30 otrok in mladine. Igrišča: V občini ne obstaja doslej nobeno otroško igrišč6* imamo pa športna i-grišča in majhno igrišč6 za košarko, ki so si ga uredili otroci sami v novem naselju v Slovenj Gradcu (med Partizansko in Celjsko cesto). V novem naselju v Slovenjem Gradcu je zemljišč6 za igrišč6 določeno. V drugih naseljih pa bo povigine predvidel naknadno zavod za urbanizem V Mislinju bodo za splogne potrebe lahko koristili igrišč6 TVD Partizan, za predšolske otroke pa igrišč6* ki bo urejeno ob varstveno-vzgojni ustanovi. V ostalih krajih zadostujejo igrišč3 ob šolah, Kino-predstave: Iz ankete je razvidno, da od 404 šolskih otrok v Slovenjem Gradcu obiskuje kino-predstave 305 otrok ali 75 %■ Od_teh redno obiskuje predstave 1 x tedensko v 69 %. v 8 % dvakrat tedensko, v 19 % 1 x. na mesec, v 4 % pa občasno, kadar je šolski film. Otroci obiskujejo kino največ ob 16- uri in ob 10. uri dopoldne ob nedeljah. Kljub temu, da otroci tega niso napisali, pa na prireditvah po 20- uri lahko vidimo skoraj redno po 15 otrok. Le-ti prihajajo v kino navadno pri stranskih vratih, kjer jim po dolgem trkanju na vrata gledalci le odprejo. Doslej tudi ni nihče kontroliral, kdaj in kakšne filme gledajo. Po anketi je razvidno, da obiskujejo starši kino-predstave le v 50 %. zaradi česar ne mo -remo pričakovati, da bi vsi starši lahko nudili otrokom primemo filmsko vzgojo. Kino-podjetje je predvajalo doslej mladinske filme običajno 1 x tedensko. V Mislinju je udelefba otrok pri kino-predstavah znatno nižja in tudi ni problemov kot v Slovenjem Gradcu, Isto je v Doliču. Mladinski film vrtijo navadno 1 x te -densko. Delavska univerza v Slovenjem Gradcu ima ozkotračni kino projektor, ki je zelo malo izkoriščen Za dedka Mraza je občinska Zveza prijateljev mladine orga nizirala predvajanje poučno zabavnih filmov z ozkotračnim kinoprojektorjem po vseh šolah, kjer je dovoz aparatur možen Preko leta pa ni bilo predvajanih no benih takih filmov. Na podeželju je mali kino zelo zaželen, prav tako željo so izrekli starš? v mestu, ker so zainteresirani, da bi otroke odtegnili gledanju neprimernih filmov. Televizijske predstave: Televizijske sprejemnike, ki jih lahko koristijo otroci imajo: osnovna gola Pameče, Podgorca, II Slovenj Gradec (last DPM) in TVD Partizan Slovenj Gradec. V Pamečah gledajo televizijske predstave navadno ob nedeljah, ker so otroci precej oddaljeni. Isto je v Podgorju v Slovenjem Gradcu pa gledajo predstave tudi med tednom Problem je dežurstvo, ki bi ga naj opravljali prosvetni delavci take gole in pa čas predstav, ki je za zimsko sezono dokaj pozen. Predstav se udeležuje okrog 25 otrok. Potrebno bo priskrbeti televizijske sprejemnike bolj oddaljenim šolam, kjer je manjša možnost organizirati druge oblike varstva, vzgoje in razvedrila za otroke. Čitalnice ni nobene na območju občine. b) Varstvo otrok, ki uživajo posebno družbeno skrb: (iz evidence skrbstvenega organa o mladoletnikih pod družbenim varstvom) Skupina Število otrok Skupaj 144 Otroci padlih borcev 26 Otroci ŽFN 2 Otroci brez staršev 17 Vz qo j no zanemarjeni otroci 21 Telesno defektni otroci 23 Moralno in vzgojno ogroženi otroci 13 Duševno defektni otroci 2 Zdravstveno ogroženi otroci 17 Ekonomsko ogroženi otroci 23 Otroci padlih borcev in ŽFN imajo urejene prejemke in uživajo potrebno zdravstveno In socialno varstvo. Otroci brez staršev so v 9 primerih v rejništvu, v 3 primerih pa v zavodih. 4 o-troci ne uživajo potrebnega zdravstvenega in socialnega varstva. Pri Občinskem ljudskem odboru je evidentiranih 70 rejenčkov. Za vse še niso sklenjene rejniške pogodbe. Za 10 rejenčkov plačuje rejnino občinski ljudski odbor. Ta znaša od 3 000 do 6 500 din mesečno. Za 40 rejenčkov prejemajo rejniki rejnino od staršev, To so v večini le otroški dodatki. Okrog 20 otrok pa je pastirčkov brez plačila rejnine ali otroškega dodatka. Rejenčki so premalo nadzorovani od socialno-skrbstvenih organov in družbenih organizacij, zato domnevano, da živijo nekateri še v zelo neugodnih razmerah. Vzgojno zanemarjenih otrok je v evidenci 21- V letu 1962 je storilo kazniva dejanja 16 otrok do 14. leta starosti (ali indeks 145 na bazi leta 1961)- Te otroke obravnava komisija za vzgojna vprašanja, v kateri so: zdravnik-pediater, bodoči psiholog (točasno še študent), pravnik in socialni delavec kot stalni člani, kot občasni pa vsakokratni razrednik otroka, člani komisije delajo posamezno, na skupni seji (teamski konferenci) pa predlagajo ukrepanje. V vzgojnih zavodih se nahajajo 3 mladoletniki do 14. leta starosti in sicer: v vzgojnem zavodu Planina, v 'Camni Totici in v vzgojnem domu v Mariboru. O -skrbnina v teh zavodih znaša skupaj 109 000 din mesečno, prispevek staršev pa le 5 000 din ali 4,6 % celotne oskrbnine. Pod strožjim nadzorstvom skrbstvenega organa so po stanju decembra 1962 4 mladoletniki, 1 mladoletnik pa pod strožjim nadzorstvom tuje družine. Otrok s telesnimi in duševnimi motnjami je po stanju za december 1962 v evider^ ci skrbstvenega organa 25- Od teh se nahaja 10 v spedainih zavodih in sicer v: Zavodu za gluho mladino Ljubljana 4 otroci Zavodu za gluho mladino Portorož 3 “ Zavodu za usp. inv, mladine Kamnik 3 “ Kategorizadja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju bo pokazala število teh in stopnjo njihove prizadetosti Večina otrok s telesnim/ motnjami je v zavodih. Kot kaže, bo precejšnje število lažje duševno prizadetih otrok, ki v rednih šolali ne morejo uspevati, zaradi česar bo potrebno organizirati posebno šolo, bodisi v občini sami, ali pa v občini za nižje razrede, za višje oz-ede pa morda medobčinsko posebno šolo. Do decembra 1962 je bilo kategoriziranih 25 otrok, od katerih je nad polovico z duševno motnjo. Otroci iz nepopolnih družin: V letu 1.961 seje rodilo v občini 58 nezakonskih o trok, v letu 1962 Pa 38 Skrbstveni organ nudi pomoč P« ugotavljanju očetovstva in uveljavljanju pravic do preživnine.. Več pome, i bi matere potrebovale p stvu in vzgoji otrok, saj je iz naslednje tabele razvidno, daje nad polovico i;< zakonskih mater zaposlenih. Sodalni sestav nezakonskih mater (rojstva v letu 1962) V Število % Skupaj 38 100 Delavk.. 17 45 Kmečke hčere (poljske delavko) 9 23 Gospodinjske pomočnice 5 13 Nezaposlene 7 19 Razvezanih zakonov je bile ; 7 -itu 1951 5 v letu 1962 7 V leU 1961 je bilo zaradi razveze zakona prizadetih 7 otrok, od katerih je bilo 6 dodeljenih materi, 1 pa očetu. Tuli gornji podatki kažejo, da živi precej otrok v nepopolnih družinah, zaradi česa/ je potrebno le tem nuditi večjo družbeno pomoč P11 varstvu in vzgoji. IV. Nekateri vzroki počasnega razvoja otroškega varstva v občini Da se otroško varstvo ni razvijalo vzporedno s splošnim gospodarskim in družbenim razvojen občine, je vzrok v tem, ker v komuni in krajevnih skupnostih do -slej ni bilo prave orientacije glede sistena otroškega varstva in njegovega raz -voja. činitelji, Id imajo v obravnavi otroka, niso bili dovolj osveščpai ° tem problemu in niso pristopili k načrtnemu delu na tem področju. Starši in občani v komun? >n krajevni skupnosti so se svoje odgovornosti do o-troka predalo zavedali Zato niso delovali kot činitelj, ki bi se zavzemal za raz' širitev d. žbene in materialne osnove organiziranega otroškega varstva; kot člani samoupravnih organov in družbenih organizacij niso dajali, dovolj iniciative za organizacijo raznih oblik varstva za otroke, predvsem zaposlenih delavcev, kot člani delovnih koldttivov (proizvajalci in upravljala) niso dcvolj vplivali,da si ta družbena dqavnost ustvari tudi svojo materialno bazo. Kot starši pa niso bili pripravljeni sodelovati pri ustvarj anju materialne podlage in so se zanašali s. mo na družbo. Krajevne skupnosti kot nosilci in kcci iinatorji družbene skrbi za varstvo otrok na svojem območju doslej niso us; in pomagale urejati problemov otrok po dejanskih potrebah in zmogljivosuh. Sile so organizacijsko, kadrovsko in materialno prešibke, da bi pospešeno povezovale aktivnost in sredstva staršev in družbe ter tako pospešile razvoj otroškega varstva. Usmerjene so bile doslej bolj na razvijanje raznih servisnih obratov, zadnje mesece tudi na obravnavo sodal-no-kurativnih primerov. Ljudski odbori, njihovi organi in strokovne službe jim pri tem niso dovolj pomagali. Niso jim zagotavljali potrebnih sredstev in ustrezne strokovne pomoči v akcijah, ki bi jih krajevne skupnosti v sodelovanju občanov lahko in morale izvršiti. Zlasti je bilo pomanjkljivo sodelovanje med krajevno skupnostjo in šolo. Šole doslej niso zavzele ustreznega mesta pri reševanju varstveno-vzgojne pro -blematike svoj ega okoliša. Tovrstna dejavnost š°l se doslej nirazvila predvsem zaradi slabih materialnih pogojev, v katerih delujejo. Poleg pomanjkljivih prostorov za razredno učno delo nimajo prostorov za knjižnico, za delo mladinske organizacije, nimajo obednic, igrišč, telovadnic in prostorov za izvenšolsko delo. Šele niso razvijale varstveno-vzgojne dejavnosti tudi zaradi tega, ker je to bilo ar sedaj usmerjeno skoraj izključno na varstvene ustanove, kar ni vzpodbujalo šolskih kolektivov za dejavnost tega področja. Nekatere oblike varstveno-vzgojne dejavnosti (pomoč pri učenju, prehrana, interesne zaposlitve, itd.) pa se v šolah lahko razvijajo v večji meri. šole je potrebno zato materialno in kadrovsko okrepiti. Nekateri prosvetni delavci se v tej dejavnosti premalo prizadevajo. Zato je potrebno v pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov v šolah med ostalimi postavkami upoštevati tudi prizadevanje in dosežene uspehe na tem področju. Delovne organizacije se niso zanimale za razvoj otroškega varstva, ker teb pri-' zadevanj niso imele za enega izmed nujnih ukrepov za povečanje storilnosti dela svojih proizvajalcev. Probleme proizvajalcev, ki so izvirali iz pomanjkljivega otroškega varstva, so ponekod reševali, vendar na ta način, da so prizadetim skrajševali delovni čas, menjavali delovni čas med roditeljema in podobno, kar pa ni v skladu s konceptom družbene pomoči zaposlenim staršem. Kadrovske socialne službe, ki bi naj ugotavljale in analizirale potrebe po načrtnem reševanju teh problemov, v večini delovnih organizacij še ne obstojajo. Tudi sindikalne organizacije se niso zavzemale za reševanje teh problemov Varstveno vzgojna ustanova ni delovala kot strokovni center vseh razvijajočih se oblik varstva za šolske in predšolske otroke. V vzgojno-varstveno celoto ni povezovala otrok izven ustanove. Premalo je bilo prizadevanja s strani te ustanove in prešibka je bila družbena intervencija, da se v ustanovo vključijo predvsem otroci, ki nimajo urejenega varstva in primerne vzgoje v družini neglede na njihove ekonomske zmogljivosti Zato so bili v ustanovi predvsem oskrbovanci iz bolj situiranih družin. Kljub temu je število oskrbovancev v letu 1962. ko je bil prispevek za starše povišan na 3 000 din, občutno padlo, tako da je zmogljivost ustanove bila izkoriščena le 70 % V ustanovo pa niso bili pritegnjeni otroci iz slabše situiranih in delavskih družin, ker se prispevek ni določal po ekonomskih zmogljivostih in ker delovni časni bil prilagojen, delovnemu času v proizvodnji Družbene organizacije, med katerimi imajo organizacije prijateljev mladine pri razvoju otroškega varstva najpomembnejše mesto, se niso dovolj poglobile v razvoj otroškega varstva v občini Društva prijateljev mladine so dokaj aktivna pri organiziranju prireditev ob raznih praznikih, premalo pa je njihovo delo usmerjeno na pobude pri iskanju ustreznih oblik varstva in vzgoje za otroke Povezava s krajevnimi skupnostmi je prešibka, da. bi lahko kompleksno obravnavali ta problem za svoje območje Društva prijateljev mladine y občini so tudi organizacijsko slaba, zato se izogibajo gj. šim in zahtevnejšim nalogam. Premalo sode J ujejo s starši, da bi spoznali njihove potrebe in želje ter jih osveščali za dolg -nosiš pri vzgoji in varstvu njihovih otrok. Organizacije prijateljev mladine naj bi se ustanovile še v ostalih krajih občine in to povsod tam, kjer je oziroma bo krajevna skupnost. Le na ta na&n bi tudi program dela občinske Zveze prijateljev mladine zajemal celotno območje občine in hkrati dopolnjeval programe krajevnih skupnosti. Ostale družbene organizacije niso izdelale enotnih programov za razvoj svobodnih dejavnosti in smotrno izkoriščanje prostega časa otrok. Premalo je bilo med sebojnega sodelovanja s šolami in krajevnimi skupnostmi. Nekatera društva pa dela z otroki sploh niso razvila (kot npr. strelske in lovske družine, čebelarska društva, avtomotodruštva, foto-kinoamaterski klubi, aeroklub, itd.) kljub temu, da bi tudi oni sami morali skrbeti za svoj zdrav, vzgojen in predan naraščaj, O problematiki otroškega varstva ni nikdar razpravljal občinski ljudski odbor. Odnos ljudskega odboja do te dejavnosti se izraža v šibkih materialnih dotacijah, namenjenih za otroško varstvo. Iz proračuna občine j e razvidno, daje bilo v letu 1962 v proračunu zagotovljeno in dodeljeno le 48.2 % sredstev za preventivno o-tcoško varstveno dejavnost v primerjavi zletom 1961. Družbeni plan za leto 1962 vsebuje le splošne formulacije o razvoju te dejavnosti, medtem ko jih družbeni plani iz drugih let sploh ne omenjajo. Temu je vzrok, ker občina še ni imela enotnega akcijskega programa, ki bi usmerjal razvoj otroškega varstva in bi temeljil seveda na realno ugotovljenih potrebah in materialnih možnostih občine. Svet za varstvo družine kot družbeno politično-rzvršilni organ je bil preveč u-smerjen na socialno-kurativne naloge, Umikal se je kompleksnemu obravnavanju družbene pomoči družini, ker ni imel z analizo utemeljenih podatkov o stanju in potrebah za otroško varstvo v občini. Uspešnejši razvoj otroškega varstva v komuni je ovirala tudi nerazvitost ustreznih strokovnih služb Otroško varstvo še vedno obravnavajo ob laičnem ugotav -Ijanju in ocenjevanju potreb. Strokovne službe-zdravstvene, socialne, prosvetne, urbanistične in druge še ne pripravljajo in ne posredujejo ustrezne dokumentacije, ki bi služila smotrnemu programiranju otroškega varstva v komuni in krajevnih skupnostih. Glede tega je zlasti pomanjkljivo delovanje zavodov za stanovanjsko izgradnjo in zavodov za urbanizem. V praksi se dogaja, da ideja o manjši stanovanjski, površini- ki jo dopolnjujejo potrebni objekti, ni realizirana, in to najpogosteje na škodo objektov, prostorov in odprtih površin za potrebe otroške ga varstva S takim ravnanjem se odmika uresničitev ideje, da mora prostor za otroško varstw postati s os ta vrti del naselja Tudi posamezni gradbeni načrti naj večkrat ne ustrezajo sodobnim potrebam družine in otroka, ker so izdelani po zastarelih normativih in tujih vzorcih- Do teh napak prihaja predvsem zato, ker zavodi za stanovanjsko izgradnjo in zavodi za urbanizem, kakor tudi gradbene re vizijske komisije, niso dovolj seznanjene z družbenimi prizadevanji za uspešen razvoj otroškega varstva in ker tudi niso neposredno udeleženi v tej družbeni akciji. V. Pomembnost otroškega va stva za družbo in posameznika Nerazvito otroško varstvo lahko posredne in neposredno vpliva na slabšo materialno bazo v občini, na drugi strani pa ogroža zdrav in vsestranski razvoj otrok, povzroča mnogo akutnih socialnih in vzgojnih problemov, ki često zapuščajo nepopravljive posledice. 1. Neurejenost otroškega varstva moramo gledati kotoviro za nadaljnji pospešen razvoj tudi iz ekonomskega rn družbeno-političnega vidika. Razvoj industrije gre v smeri mehanizacije in avtomatizacije, torej take proiz ■ vodnje, ki zahteva kvalificirane delavce, ki bodo pri delu zbrani. Vedno težje bo v dobio organizirani industrijski proizvodnji dopuščati, da delavci ne psiha jajo na delo in da gre v izgubo mnogo delovnih ur. Tudi razvijanje dragih vej gospodarstva (kmetijstva, gostinstva, turizma, storitvene obrti) bo vedno bolj zahtevalo kvalificiran kader. V podjetjih težimo povsod za večj$ storilnostjo, ki naj bo posledica bolj organizirane proizvodnje, večjega znanja proizvajalcev in končno tudi boljšega izkoriščanja delovnega časa. Da bi vse to hitreje dosegli, uveljavljamo nagrajevanje po delu, ki budi v proizvajalcih večje zanimanje za delo na delovnem mestu, prav tako pa za uspeh celotnega podjetja. Večajo se in postajajo odgpvomejše naloge organov upravljanja, kar zahteva od proizva -jalcev večjo izobraženost in poglabljanje v probleme. Tak iazvoj pa je že danes v popolnem protislovju z urejanjem odnosov v družini, ki je kljub že nekaterim izpopolnitvam v svojem bistvu še vedno takšna, kot je bila: individualna, polna drobnega in zamudnega dela, ki izčrpava ne samo ženske, ampak spričo obojestranske zaposlitve tudi moške. Neurejeno varstvo lahko vzbuja pri možu in ženi na delovnem mestu zaskrbljenost, povzroča neredno prihajanje na delo in tako nizko storilnost. Zaradi preobremenjenosti (službaupravljanje-gospodinj -stvc) se zožujejo njegove možnosti za izobraževanje in intenzivnejše poglabljanje v probleme. Vse to pa neredko rodi tudi odpor proti novostim v industriji, ki bi zahtevale od njega dodatne napore za prekvalifikacijo in za pridobivanje no vega znanja. To nam potrjuje dejstvo, da je v naši občini od vseh zaposlenih v sodalistič -nem sektorju (torej brez zaposlenih v kmetijstvu, ki predstavlja 27 % vseh zaposlenih v občini) 37 ,3 % žensk in da je kvalifikacija žena v primeqavi z moškim, mnogo nižja (visokokvalificiranih in kvalificiranih moških je 37,5 %, žena 10,7% vseh zaposlenih). Otroško varstvo je torej nujno potrebno povezovati s povečanjem produktivnosti, poklicno usmeritvijo, strokovnim usposabljanjem in delovnimi uspehi žena, zlasti mater. Centralni higienski zavod LRS ugotavlja, da med vzroki nesreč pri delu v Sloveniji prevladuje osebni faktor in sicer v 60 %• K osebnemu faktorju pa lahko brez dvoma prištevamo tudi zaskrbljenost, za družino, varstvo za otroke, če le-to v odsotnosti ro di tel j a- p roi zvaj al ca ni urejeno Nezbranost pri delu je mnogokrat vzrok nesreče. Torej lahko povezujemo tudi obratne nezgode z otroškim varst -vom. V občini Slovenj Gradec je bilo v leto 1965 968 primerov nesreč pri delu. kar p in dopolnilne aji spremenjene predloge et za varstvo družin je nato sklica! razširjeno sejo, na katero je povabil komi-s o a izdelavo programa, predsednika občinskega "judskega odbora, zastopnike eh organov in organizacij, ki jim je bil dostavljen osnutek programa ter pred s-svrike krajevnih odboro Na seji je bil ponovno pregledan in obravnavan csnu-t 'r programa s spremembami in dopolnitvami, ki so jih dostavili posamezni orga-n organizacije. ko p reči 5 c60 o snu tek programa je bil dostavljen v razpravo krajevnim odborom, vsem delovnim in družbenim organizacijam s priporočilom, da o predlogu razpravljajo tudi samoupravni organi in sindikalne organizacije in dajo svoje pripombe in predloge. Na razpravo naj vabijo tudi čl3116 komisije, ki bodo lahko dajali pori rona dodatna pojasnila. K misija je predlagala, da pred dostavo predloga programa ljudskemu odboru taz-p; rvlja o njen še pler um občinskega odbora SZDL, da bo samoupravne organe, 79 dmžbene ojganizadje in občane vzpodbudil zaaktivnejše sodelovanje pri spieje-manju predloga programa za razvoj otroškega varstva, posebej pa za njegovo u-spešno in dosledno izvajanje. Plenum občinskega odbora SZDL in seja občinskega ljudskega odbora po tem vprašanju sta predvidena v mesecu juliju 1963- VIJ- Predlog piO grama ' Da bi otroško varstvo tudi v občini Slovenj Gradec približali potrebam, ki se po javljajo s splošnim ekonomskim in družbenim razvojem v občini in izvajali' na •• čela resolucije o naiogah komune in stanovanjskih skupnosti pri otroškem varstvu je za sistematičen razvoj te dejavnosti potreben perspektivni program razvoja otroškega varstva. Na podlagi ugotovljenih potreb po otroškem varstvu in na podlagi materialnih možnosti v občini predlagamo naslednji Perspektivni program za razvoj otroškega varstva v občini Slovenj Gradec i. Načela 1. Otroško varstvo je skrb staršev in družbe (krajevnih skupnosti, družbenih in delovnih organizacij, strokovnih služb in ljudskega odbora) 2. Družbeno varstvo dopolnjuje in izpopolnjuje družinsko vzgojo, ne da bi okrnilo vlogo družine pri skrbi za rast in vzgojo otroka, ne da bi odtujevalo otroka družini. 3. Otroško varstvo zajema otroke od dobe dojenčka do končane šo'ske obveznosti oziroma do 15. leta starosti. 4. Program zajema obdobje 5 let, to je od leta 1963 do 1967- II. Činitelji pri razvijanju otroškega varstva Program otroškega varstva bo uiesničljiv le, če bodo pri njegovem izvajanju so- 'delovali starši in drugi državljani, krajevne skupnosti, ljudski odbor, družbene in delovne organizacije in drugi činitelji, ki imajo v svojih programih skrb za človeka, posebno pa tisti, ki skrbe za otroka. Starši in drug državljani omogočajo nastanek in uspešno delovanje posameznih oblik varstva s tem, da sodelujejo in prispevajo sredstva, kakor tudi s tem, da dvigajo storilnost dela, ki krepi materialno osnovo za reševanje teh vprašanj v občini. Krajevne skupnosti kot samoupravni organi državljanov in družin koordinirajo delo in tudi same razvijajo posamezne oblike varstva za otroke na svojih območjih. Družbene organizacije krepijo zavest državljane v in jih spodbujajo k še aktivnejšemu delu, ki je v zvezi a otroškim varstvom, in usmerjajo njihovo iniciativo. Samoupravni organi delovnih organizacij skladno s prizadevanji za povečanje proizvodnje in urejanje življenjskih razmer proizvajalcev prispevajo sredstva za razvoj in izboljšanje otroškega varstva. Ljudski odbor posveča otroškemu varstvu posebno pozornost. Na podlagi ugatov-Ijenih potreb, ki so sestavni del programa, zagotovi materialno podlago, s tem pa sistematičen razvoj te dejavnosti. S.rokovne službe, ki delujejo v občini, pomagajo vsem oblikam otroškega varstva uresničevati smotre in naloge na vzgojnem, socialnem in zdravstvenem področju. Z do izboljšujejo njihovo strokovnost in skrbe zlasti za usposabljanje kadra. III. Organizacija in oblike otroškega varstva Oblike otroškega varstva nastajajo in se razvijajo glede na potrebe določenega okoliša, na pobudo, s sodelovanjem in podporo zainteresiranih staršev. Otrokom nudijo varno zavetje, preskrbo, zdravo okolje, ustrezno družbo, možnosti za igre in delo ter vse, kar j e potrebno za otrokov vsestranski razvoj. Pri organizaciji pomoči družini pri otroškem varstvu so upoštevane najrazličnej-še oblike. Te oblike so: 1. Ustanove za dnevno varstvo otrok ali varstveno-vzgojne ustanove sprejemajo otroke, ki nimajo na drug način urejenega varstva, in otroke, ki so zaradi slabih vzgojnih razmer posebno potrebni družbene vzgoje. Varstvo v teh ustanovah zajema predšolske otroke od 2 do 7 let in šolske otroke, če jim šola zaradi slabih materialnih pogojev ne more sama nuditi dnevnega varstva. Delovni čas v usta -novah j e prilagojen potrebam določenih okolišev. 2. Igrišč«* za otroke vseh starosti, in sicer: igrišč3 s peskovnikom in večja igrišč3 ali igrišč3 soseske. 3. Dnevni prostori za otroke v stanovanjskih zgradbah, kjer se zbirajo otroci ti-. stih in sosednih stanovalcev za igre in interesno zaposlitev. 4. Svobodne dejavnosti, ki jih razvijajo za otroke v šolah in izven njih družbene organizacije, kjer se otroci udejstvujejo in interesno zaposlujejo, s tem pa smotrno izkoriščajo svoj prosti čas. 5. Poldnevni in dnevni izleti, ki jih za otroke organizirajo družbene organizacije v njihovem prostem času. 6- Večdnevna letovanja otrok, ki jih organizirajo občinski ljudski odbor, občin -ska Zveza prijateljev mladine in taborniške organizacije. 7. Kino in televizijske predstave. Ta oblika varstva se izrafa v pomoči pri filmski vzgpji in večanju kulturnega obzorja pri mladem čl°veku. 3. Pomoč pni otroški prehrani; z razvijanjem in pospeševanjem šolskih mlečnih kuhinj in z nudenjem opoldanskega obroka tistim otrokom, ki so v družini brez rednega kosila. 9. Pomoč učencem s slabimi učnimi uspehi. 10, O ganizirano varstvo dojenčkov od 0-2 let po varuhinjah s potrebnim zdrav-stvijfiim in strokovnim nadzorstvom. 11. Pomoč otrokom, ki so potrebni posebne družbene skrbi (otroci brez staršev, vzgojno zanemarjeni, telesno in duševno prizadeti in ekonomsko ogroženi). Oblike otroškega varstva bodo v petletnem obdobju nastajale in se razvijale v posameznih okoliših občine takole; 1. Ustanove za dnevno varstvo otrok v Slovenjem Gradcu, Mislinju, Pamečah, Podgorju in Šmartnem. a) V Slovenjem Gradcu bodo adaptirali obstoječo ustanovo v Cankarjevi ulid,da bo ustrezala higienskim in tehničnim pogojem in kapaciteti 60 otrok v 1 izmeni. Ob ustanovi bodo uredili igrišče in namestili najpotrebnejša igrala. Potrebna sredstva bodo znašala okrog 3 000 000 din. Za adaptacijo in ureditev igrišča sta zadolženi varstveno-vzgojna ustanova in stanovanjska skupnost Slove:') Gradec, v letu 1963- Druga varstveno-vzgojna ustanova v Slovenjem Gradcu bo ustanovljena v novem naselju med Partizansko in Celjsko cesto, in sicer v prostorih stanovanjske zgradbe, kjer so v pritličju bili določeni poslovni prostori Zavoda za stanovanjsko izgradnjo in jih bo ie-ta odstopil za namene varstva otrok. Kapadteta ustanove bo za 40 otrok. Opremo ima na razpolago obstoječa varstveno-vzgojna ustanova. Za notranjo u-reditev in igrala bo potrebnih okrog 200 000 din. Ustanovitelj bo stanovanjska skupnost Slovenj Gradec. Ustanova bo začela po-• slovati s l. 9. 1963 pod strokovnim vodstvom obstoječe varstveno-vzgojne usta- nove. Glede na sedanji plan stanovanjske izgradnje bo v Slovenjem Gradcu potrebna v tem obdobju najmanj še ena varstveno-vzgojna ustanova. Le-ta je planirana v enem izmed novih stanovanjskih zgradb, ki bodo dograjene v letu 1966- Za prostor naj poskrbi investitor in sicer za kapaciteto 50 otrok. Za opremo in igrala bo potrebnih okrog 400 000 din. b) V Mislinju bo ustanova v domu družbenih organizacij, ki bo dograjen v letu 1964- Kapaciteta ustanove bo 50 otrok. Soinvestidj^e bodo znašale 2 000 000.din, od katerih bo l 000 000 din dodeljen v letu 1963, 1 000 000 din pa v letu 1964- Ustanovitelj bo krajevni odbor Mislinje o z. bodoča kraj evna dtupnosL Ustanova bo poslovala od 1,7. 1965 dalje. c) V Pamečah bo ustanova v domu družbenih organizadj, ki je v gradnji, ali v prostorih osnovne šole Pameče. Prostor bo priskrbel krajevni odbor. Kapadte-ta ustanove bo 50 otrok. Potrebna sredstva za opremo in igrala bodo znašala okrog 400 000 din. Ustanovitelj bo krajevni odbor Pameče oz. bodoča krajevna skupnost Ustanova bo poslovala od 1.9. 1963 dalje. d) V podgotju bo ustanova v kultumo-p to svetnem domu, ki je v gradnji. Za prostor bo skrbel krajevni odbor Podgorje. Kapadteta ustanove bo 25 otrok. Potrebna sredstva za opremo in igrala bodo znašala 400 000 din. Ustanovitelj bo krajevni odbor Podgorje oz. bodoča krajevna skupnost. Ustanova bo poslovala od 1.7. 1964 dalje. e) V Šmartnem bo ustanova predvidoma v nadonalizirani stavbi župnišč3, kjer je sedaj učiteljsko stanovanje in se bo le-to kmalu izpraznilo. Investidje bodo znašale okrog 1 500 000 din. Ustanovitelj bo krajevni odbor Šmartno oz. bodoča kraj evna skupnost. Ustanova bo poslovala od 1.7. 1965 dalje. Vsaka ustanova mora imeti ptimemo igrišč®, bodisi ob ustanovi ali v naj bližji okolici (oddaljeno največ 150 m od ustanove). Delovni č3® v ustanovah mora biti prilagojen potrebam tistega naselja. Ustanove bodo nudile otrokom toplo malico, po potrebi pa tudi opoldanski obtok hrane. V statuta občine in z odlokom naj se zagotovi, da bo ob vsaki nadaljnji večji novogradnji stanovanjsl ^datnejša družbena pomoč in sicer poleg dotacije za socialno ogrožene ptičke še v višini 500 000 din, v letu 1964 že 1 300 000 din, od reta 1965 do 1 967 pa vsako leto po 2 800 000 din. Šolski odbori in vodstva šol naj skrbijo za opoldanski obrok hrane za tiste otroke, ki nimajo doma rednega kosila. Starše je potrebno osvestiti in pripraviti na to, da bodo k stroškom prehrane prispevali po svojih zmogljivostih. Starši na deželi bode lahko prispevali svoj delež tudi v naravi. Za socialno ogrožene otroke je potrebno zagotoviti dotacijo iz družbenih sredstev. Dotacija bo znašala okrog 300 000 din letno. Šole naj poglobijo pomoč pri učenju tistim otrokom, ki so intelektivno sposobni, da napredujejo v redni šoli, vendar iz različnih razlogov sslabo uspevajo. To pomoč bi lahko nudili učitelji ali pa tudi boljši učenci. Šole naj pravočasno obveščajo komisijo za kategorizacijo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, če ugotovijo pri otroku kakršnokoli motnjo v telesnem in duševnem razvoju in če domnevajo, da zaradi nje otrok ne bo mogel uspevati v redni šoli. Posebno pozornost naj posvetijo otrokom, ki enkrat ali večkrat ponavljajo ali napredujejo s slabimi ocenami kljub dodatni pomoči. Ljudski odbor bo zagotovil takim otrokom šolanje in usposabljanje v ustreznih posebnih šolah. V pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov na šolah naj bo pri kvaliteti dela posameznih vzgojiteljev upoštevano tudi prizadevanje za varstveno-vzgojno dejav- no st. Večje gole naj čimprej sistemizirajo delovno mesto za socialnega delavca, ki bo vzgojiteljem pomagal pri reševanju varstveno-vzgojne problematike šolskih otrok v tesni povezavi s terenskimi organizacijami in občinskimi službami. 9. Pomoč otrokom, ki so pod posebnim družbenim varstvom: Šole, krajevne skupnosti in družbene organizacije bodo odkrivale otroke brez staršev in javljale to skrbstvenemu organu, predlagale primerne skrbnike in po potrebi rejniške družine ter pomagale pri nadzorstvu oskrbe in vzgoje teh o-trok. Skrbstveni organ bo nudil vsem tem činiteljem pri delu potrebno strokovno pomoč- Prej navedeni Čmitelji bodo obveščali skrbstveni organ o otrokih, katerih vzgoja je na kakršenkoli način v družini ogrožena in je zaradi tega potrebna premestitev v tujo družino. Posebno krajevne skupnosti bodo pomagale pri nadzorstvu oskrbe in vzgoje rejenčkov in pravočasno predlagale ukrepe za izboljšanje njihove oskrbe in vzgoje. Staršem bo nudena večja pomoč pri vzgoji njihovih otrok. Delavska univerza Slovenj Gradec bo v vseh večjih krajih vsako leto prirejala šolo za starše in šolo za življenje. Družbene organizacije bodo pomagale s tem, da bodo v te šole pritegnile čimveč staršev, posebno takih, kjer je že nastopil vzgojni problem. Poleg širših oblik vzgojne pomoči je potrebno pospešeno razvijati individualno pomoč staršem pri vzgoji otrok. Komisija za vzgojna vprašanja, ki obstaja pri občinskem ljudskem odboru naj preraste v vzgojno svetovalnico, ki bo delovala tedensko ob določenih urah. t.e-ta bo staršem svetoval a in nudila nomoč pri vzgoji otrok. Vzgojna svetovalni ca,naj se ustanovi, vsa^ v letu 1966- Za delovanje te ustanove predvidevamo za leto 1966 in 1967 po 1 000 000 dinletno. Ljudski odbor bo zagotovil pravočasno habilitacijo in rehabilitacijo otrokom s telesnimi ali duševnimi motnjami. Po ugotovitvah in nasvetih komisije za kategorizacijootrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju bo občinski ljudski odbor skrbel za odpiranje posebnih oddelkov za otroke z manjšimi intelektivnimi sposobnostmi Za višje razrede bo organiziranaposebna osnovna šola v Slovenjem Gradcu, ali pa bo občina usmerjala te otroke v posebne šole izven občine. V ta namen naj svat za ^olstvo poskrbi za potrebno število defektologov in zagotovi potrebna materialna sredstva. Ekonomsko ogroženim otrokom bo ljudski odbor na predlog krajevne skupnosti nudil potrebno socialno pornoč, ki je lahko finančna, v posredovanju zaposlitve star- šev, v posredovanju za plačevanj e preživnine otrokom, katerih starši ne živijo sirup aj. Za mladoletne prestopnike, ki jimje bil po sodišču izrečen vzgojni ukrep strožjega nadzorstva skrbstvenega organa bodo pri izvajanju tega ukrepa pomagale krajevne skupnosti in družbene organizacije s tem, da bodo iz vrst izkušenih in vplivnih oseb predlagale vodnike in pomočnike za te mladoletnike. Le-ti pomagajo skrbstvenemu organu pri prevzgoji mladoletnika. Skrbstveni organ pa jim bo nudil strokovno pomoč- 10- Krajevne skupnosti naj preko hišnih sveto v organizirajo varstvo za dojenčke v starosti od 0 do 2 let Te vrste varstvo naj bo organizirano po varuhinjah, lu so lahko iz vrst nezaposlenih žena. Zdravstvenemu domu pa priporočamo, da poskrbi za zdravstveno nadzorstvo po patronažni službi, ki bo hkrati dajala strokovne nasvete za pravilno nego in prehrano teh otrok. IV. K ader Uspehi organiziranega otroškega varstva so v marsičem odvisni od sposobnosti osebja. Narava tega dela zahteva strokovno izobraženo osebje s posluhom za odgovornost do otrok, staršev in družba Delo otroškega varstva opravljajo prosvetni, zdravstveni, socialni in drugi zato usposobljeni kadri kot stalni uslužbenci ali kot zunanji sodelavci, ki se usposabljajo za varstveno dejavnost redno ali izredno v ustreznih izobraževalnih u-stanovah. V prizadevanju, da bi pospeševali razvoj otroškega varstva, da bi tesneje sodelovali z družino in skupnostjo naj se tudi starši in drugi državljani čim bolj vključujejo v to družbeno dejavnost. Ljudski odbor jim mora preskrbeti potrebno strokovno pomoč- Strokovne in laične moči v varstveno-vzgojni h ustanovah vodijo tudi ostale oblike varstva in vzgoje otrok, ki se organizirajo za otroke i zven ustanov, (igrišč8 in podobno) s tem, da dajejo posameznim oblikam vsebino, ki priteguje in zadovoljuje otroke ter uživa zaupanje staršev. Za strokovni in laični kader v ustanovah skrbi svet za šolstvo pri občinskem ljudskem odboru. V V letu 1963 b° potrebno mamestiti še 3 strokovne moči, in sicer 2 v Slovenjem jradcu in 1 v Pamečah. V Pamečah bo potrebna še 1 laična moč. V letu 1964 bo potrebna 1 strokovna moč za ustanovo v Podgorju. V letu 1965 bosta potrebni 2 strokovni moči za ustanovi vMislinjuin šmartnu in 1 laična moč v F.lislinju. V kolikor bodo potrebe tudi za popoldanske izmene, bo treba nastaviti poleg strokovnih še potrebno število laičnih moči. Pri nagrajevanju osebja, ki se ukvarja z otroškim varstvom, j e treba upo števati splošna načela o nagrajevanju po delovnih uspehih. V. Ustanavljanje in financiranje Oblike otroškega varstva organizirajo krajevne skupnosti in krajevni odbori, družbene in delovne organizacije pa nastopajo kot soustanovitelji. f Vse oblike otroškega varstva se financirajo iz prispevkov državljanov, družbenih skladov, ljudskega odborain delovnih organizacij. Družbena sredstva se zbirajo v skladu za varstvo otrok ali v skladu za socialno varstvo, ko bo le-ta obstojal. (Sklad za socialno varstvo bo ustanovljen, ko bodo proučena in analizirana tudi druga področja socialnega varstva). Ustanovitelj posamezne oblike otroškega varstva bo zagotovil sredstva za gradnjo, opremo, investicijsko vzdrževanje, amortizacijo in vzgojno delo. Ceno usluge, ki jo plačujejo starši, pa sestavljajo vsi drugi stroški. O višini stroškov in obveznostih staršev odloča organ družbenega upravljanja, ki gospodari s sredstvi. Iz pregleda potrebnih finančnih sredstev za 5-letno obdobje (jglej prilogo štev. 1) je razvidno, da je za sistematični razvoj te dejavnosti: v planiranem obdobju v občini potrebnih 42 800 000 din ali povprečno letno 8 560 000 din.Pri tem pa niso upoštevana sredstva za vzgpjno delo in potrebna sredstva za urejanje manjših igrišč,ob. stanovanjskih zgradbah, ki sefinandrajo iz drugih skladov. Da bi zagotovili redni in pravočasni dotok sredstev in razvijali po programu posamezne oblike otroškega varstva, je potrebno: 1. da delovne organizacije prispevajo vsako leto 6 % iz sklada skupne porabe v sklad za varstvo otrok. 2. da del proračunskega prispevka občine redno odvajamo v sklad za varstvo otrok, kar se naj zagotovi pri sprejemanju občinskega proračuna. Ta del naj bi znašal 6 % od dopolnilnega proračunskega pri spevka, ki se odvaja v proračun. 3. da komunalna skupnost socialnega zavarovanja redno letno zagotovi prispevek za zdravstvene počitniške kolonije otrok (kot dosedaj) v višini 500 000 ’ ’ ! do 1 000 000 din. . . .v - : . : t. • vi v ' rj 4.1 da sklad za gol stvo zagatovi v letnem predračunu stedstya* za o $ebhexJphnd- ^ ! ke vzgojnega osebja v varstveno-vzgojnih ustanovah ter sredstva za osebne dohodke in materialne izdatke v šolskih mlečnih kuhinjah. . »Ij ,e >> :.• • t: i •' :..ji ..i’i r ^ 5. , da komunalni sklad občine vzporedno z ureditvijo novihnaselij financira in ureja tudi manjša igrišča ob stanovanjskih zgradbah. ■i ’ , .i : - V ■ ' •' • J It • , g. da i n vesti to rji večjih stanovanj dcifi zgradb zagotovijo tudi dnevne prostore za otroke. 7. da investitorji nadaljnje večje stanovanjske novogradnje (n.pr. na vsakih 50 družin, kot se bo pokazala potreba glede na sestav družin) zagotovijo prostore za dnevno varstvo otrok oz. varstveno-vzgojne ustanove. Zbrana finančna sredstva v skladu za varstvo otrok bo razdeljeval upravni odbor tega sklada po programih in vsakoletnih predračunih, ob tem pa bo upošteval predložene predračune in programe dela ustanovitelja oziroma organizatorja posamezne oblike varstva otrok. Sklad za šolstvo bo po svojem up ravnem odboru dodeljeval dotacijo varstveno-vzgojnim ustanovam na podlagi predhodno prddloženega programa dela, pri čemer bo upošteval število oskrbovancev v ustanovi. Xo bo občinska skupščina sp rej el a program za razvoj otroškega varstva v občini bo poudarila pomembnost te dejavnosti za oblikovanje mlade generacije, kar pa je nedvomno pomembno za splošni družbeni napredek. Uresničevanje programa terja polno zavzetost vseh činiteljev v komuni, tako za sistematično razvijanje vseh oblik varstva kakor tudi za i zboljšanje materialnih in kadrovskih razmer. Perspektivni program za razvoj otroškega varstva naj dobi svoje mesto v statutu in vsakoletnem družbenan planu občine ter postane sestavni del perspektivnega plana splošnega gospodarskega in družbenega razvoja občine. LITERATURA Resolucija o nalogah komune in stanovanjskih skupnostih pri otroškem varstvu (Uradni list LRS štev 26/61 °d 28/9 1961)- Priporočilo o nadaljnjem razvoju otroškega varstva v komuni (Uradni list FLRJ štev-52/61 °d 30/12 1961)- Resolucija o nalogah komune na področju socialnega varstva (Uradni list LRS štev-30/61)- Priporočilo Sveta za socialno varstvo LRS o izvajanju socialnega dela v stanovanjskih in krajevnih skupnostih (v aprilu 1962)- Poročilo Sveta za socialno varstvo LRS in Sveta za šolstvo LRS o izvgjanju resolucije o nalogah komune in stanovanjske skupnosti pri otroškem varstvu ( 1963) Vida Tomšič^ Za otroka sta doljna skrbeti drujina in družba (iz razprave na posvetovanju SZDL okraja Ljubljana o problematiki varstveno-vzgojnih ustanov - marec 1962) Vida Tomšič: Problemi družbenega položaja žensk, Ljubljana 1962 - Vida Tomšič: Problemi naše današnje družine (predavanje na Ljudski univerzi v Zagrebu leta 1958}- Zveza prijateljev mladine Slovenije- O nekaterih oblikah varstva otrok v stanovanjskih skupnostih (leto 1958) Danica Vogrinec: Referat ma okrajnem posvetovanju v Mariboru o razvoju otroškega varstva v občinah in okraju (le-a 1962) OZPM Maribor. Pismo filmske komisije (leta 1962) Cilka Malešič: Več načrtnosti pri otroškem varstvu - (Občan od 6/12 1962)- Silvo Matelič: Nekaj misli o razvoju otroško-varstvene dejavnosti (Občan od 27/12 1962) potrebnih finančnih sredstev za razvoj posameznih oblik otroškega varstva v občini za planirano obdobje '963 - 1967 O O O o o o o o o o o o o o o o s 3 D. £ C 3 DNEVNO VARSTVO OTROK V KOMUNI IN STANOVANJSKI SKUPNOSTI-POROČILO RECENZIJSKE KOMISIJE Republiški sekretariat za šolstvo je skupno z republiškim sekretariatom za socialno varstvo z odločbo št. 021-27/63 z dne 28/9-1963 imenoval posebno recenzijsko komisijo z nalogo, da pregleda in oceni predložene elaborate o dnevnem varstvu otrok v komuni in v krajevni skupnosti. Komisija je ugotovila, da so bili v sklopu celotne naloge predloženi 3 deli. Izvajalci študije so: I. Uvod - Zavod za napredek šolstva SRS - tov. DOLANC Anica, svetovalec za predšolsko vzgpjo II. Otroška igrišče ia fizična rekreacij a v krajevni skupnosti - Urbanistični, inštitut SRS izdelal Mitja JERNEJ C dipl. ing. arh. s sodelavci Alenka 80LTIN dipl. ing. arh. Čedna Momčilovič dipl. ing. arh. III. Programiranje in projektiranje ustanov otroškega varstva - Centralni zavod za napredek gospodinjstva: - Cilka MALEŠIČ, dipl. ekonomist - Vida 3ATTELINO, dipl. ing. arh. - Sabina PIŠČANEC, strokovna učiteljica gospodi njstva. Študija obravnava: I. Utemeljitev potreb po družbenem varstvu otrok: - vsebina in organizacija družbenega varstva otrok - družbeno varstvo otrok v krajevni skupnosti - družbeno upravljanje v varstveno vzgojnih zavodih - pravna ureditev družbenega varstva otrok - financiranje varstvenih dejavnosti - naloge komune in družbenih služb na področju varstva otrok. n Pregled stanja otroških igrišč v nekaterih mestih in krajevnih skupnostih v SRS: - urbanistično planiranje otroških igrišč - primeri raznih otroških igrišč - anketa o vplivnem območju nekaterih ljubljanskih igrišč - fotodokumentacija. III. Uvodni dei: elementi investicijskega programa in osnove za projektiranje o-'aoških vzgojno-varstvenih ustanov: - analiza funkcionalnih elementov - pedagoške in zdravstveno higi Lirske zahteve - shematični prikaz povezave p osiotov - programiranje kuhinjskih obratov. Naročniki študije: "Jepubliški sekretariat za šolstvo SHS t Republiški sekretariat za socialno varstvo SRS Pobuda za študijo: Izhaja izpotrebe čim hitrejšega, programsko usmerjenega razvoja otroškega varstva v komuni in v krajevni skupnosti - v smislu Resolucije o nalogah komunein krajevne skupnosti pri otroškem varstvu (z dne 28- septembra 1961- leta). Resolucija je opozorila na pereče probleme otroškega varstva v komuni in poudarila, da se ta dejavnost ni razvijala enakomerno in v skladu s splošnim družbenim razvojem. S tem v zvezi so bil? odgovorni činitelji v komuni zadolženi za hitrejše razvijanje oblik otroškega varstva in za zboljšanje njihovih materialnih pogojev. Pri uresničevanju resolucije seje kmalu pokazalo, daje med drugim velika ovira pri razvijanju otroškega varstva pomanjkanje enotnih programov v komunah, ki bi temeljili na realnih potrebah in materialnih možnostih. S tem v zvezi seje u-temeljevala potreba po študiji o elementih programiranja otroškega varstva - na podlagi katere bi se lahko izdelali enotni, dokumentirani programi - osvetljeni z urbanističnega, pedagoškega in zdravstvenega aspekta. Študija v treh delih je celovit prispevek k realizaciji te utemeljene potrebe in bo koristen prispevek organom, katerih naloga je programirati otroško varstvo v komuni. I. Uvod V V utemeljitvi potreb po družbenem varstvu otrok je poudarjeno, da zahtevo po organiziranem otroškem varstvu nujno narekuje naš družbeni razvoj. Osnovna dejavnost varstva je nega in vzgoja otrok, predvsem otrok zaposlenih staršev. Varstvo pa je hkrati namenjeno vsem otrokom določenega območja, ker bogati njihovo družbeno vzgojo. Obe dejavnosti se med seboj organizacijsko povezujeta in vsebinsko dopolnjujeta. Organizirane oblike družbene vzgoje morajo biti sestavni del vzgojnih načrtov varstveno vzgpjnih zavodov in š°li lahko pa se razvijajo tudi izven njih povsem samostojno, če to ustreza specifičnim razmeram v okolju. V dosedanji praksi se je kot najbolj razvita oblika uvelj avila kombinirana varstveno vzgojna ustanova za predšolske in šolske otroke, ki ima stalne in občasne oskrbovance - v dnevnem varstvu oziroma prehrani. V skladu s potrebami določenega območja se organizira eden ali več vzgojno varstvenih zavodov - kot center otroškega varstva. Mimo tega služijo organiziranemu varstvu v ožjem okolju še posamezne sobe v stanovanjskih blokih, urejena dvorišča in igrišča, itd. Pereče vprašanje varstva dojenčkov se rešuje ali z vat^ stvom posameznih otrok v družinah ali v oddelkih za dojenčke v kombiniranih zavodih. Poudarjena je odgovornost izbire ustreznega osebja za delo z otroki, navedeni so okviri za število vzgojnega osebja po starosti otrok in pritegovanj a družbenih delavcev za delo z otroki. V posebnem odstavku j e poudarjeno tudi družbeno varstvo otrok v krajevni skupnosti: otroško varstvo sodi med temeljne in najnujnejše naloge krajevne skupnosti. Te naloge so tudi precizirane. Posebej j e obravnavano tudi družbeno upravljanje varstveno vzgojnih zavodov ter pravna ureditev ter financiranje varstva otrok. Recenzijska komisija je sočasna, da je ta dol solidno izdelan, le da bi ga bilo potrebno zaradi obsežnosti celotnega elaborata smiselno skrajšali in pri tem u poštevati osnovne koncepte otroškega varstva, ki so bili nakazani v gradivu za obravnavanje Ljudske skupščine SRS na skupni seji odbora za zdravstvo in socialno politiko ter odbora za prosveto in kulturo Republiškega zbora SRS - dne 12- marca 1963- Predvsem bi bilo treba jasneje nakazati in obrazložiti potrebo po kompleksnem programiranju otroškega varstva v komuni in po koordinirani dejavnosti ustreznih faktorjev, ki so odgovorni za skladen razvoj te važne družbene dejavnosti. II. Otroška igrišča in fizična rekreacija v stanovanjski skupnosti Delo pod tem naslovom se uvršča kot H. del celotnega elaborata Izvršeno je bilo na Urbanističnem inštitutu SRS in obsega pravzaprav dve nalogi: “Urbanisti^ no planiranje in projektiranje ustanov otroškega varstva in igrišč“i za katero sta bila naročnika Svet za socialno varstvo SRS in Svet za šolstvo SRS in naloge “Fizična rekreacija v soseski", katere naročnika sta bila republiški sklad Boris Kidrič in Republiški sekretariat za urbanizem SRS. Ob sklenitvi pogodbe je bila naloga zamišljena v dokaj ožjem obsegu in le kot dopolnitev spoznanj ob analizi nekaterih stanovanjskih skupnosti. V teku raziskav pa je delovna skupina svoj obseg znatno razširila in izpopolnila ter za izdelavo zahtevala več časa in finančnih sredstev kot je bilo prvotno predvideno. Vodstvo Urbanističnega inštituta SRS seje zaradi važnosti obravnavanega p robi em a strinjalo z razši ritvi j o naloge in odobrilo za to potrebno vsoto. V končni obliki obsega naloga pet delov: V prvem delu naloge je prikazan pregled stanja otro£, ,ih igrišč v SRS po anketi Zveze prijateljev mladine iz leta 1961- Sledi pregled igrišč v večjih mestih v republiki (Celje, Jesenice, Koper, Kranj, Ravne in Velenje) s posebnim poudarkom na Ljubljani. Stanje v teh mestih je .analizirano in prikazano na grafičnih prilogah. Priključen je pregled in analiza stanja v nekaterih stanovanjskih skupnostih in je ta problematika obdelana opisno, grafično in s primerjalnimi tabelami. Študija obravnava stanovanjske skupnosti Savsko naselje, Litostroj-šercerjeva, Otok, Zla to polje in Jožica Flander. Iz prikazanega materiala je razvidno, da je v večini slučajev število, dimenzioniranje, oprema invzdrževanje otroških igrišč na anke- tiranih območjih pomanjkljivo in še daleč P°d zaželenim minimumom. Tudi ni opazna zadostna diferenciranost igrišč- Dru.jj del med drugim načelno obravnava urbanistično planiranje rekreacijskih površin in otroških igrišč in njihovo členitev glede na starostne skupine otrok innamembnost. Navaja norme za velikost posameznih otroških in športnih igrišč in daje od prikazov tujih normativov priporočila za naše razmere. Temu delu je priključena tudi študija »Otrok in promet'-, ki analizira razvoj otrokovega dojemanja v prometnih pojavih in daje predloge za varno ureditev prometa v soseski. V nadaljnjem poglavju so obravnavani činitelji, ki vplivajo na velikost, število in vrsto vzgojno-varstvenih ustanov. Avtor predvsem poudarja, da okolje, v katerem se otrokne more ali ne sme igrati, ali ki mu ne dudi dovolj primernih možnosti za igro, zavira njegov naravni razvoj. Naloge planerja vidi predvsem v tem, da ta ustvari najrazličnejše možnosti za igro in da je ne usmerja enostransko ali celo omejuje. Elastičnost in bogastvo spranemb sta glavni značilnosti dobro urejenega igralnega območja. Glede norm za velikost posameznih igrišč se avtor zavzema za približanje švedskim preferenčnim m eram. Igralne površine naj se ne večajo avtomatično s številom o-'aok, saj velja za vsako igro neko optimalno število otrok, ki se igrajo istočasno. Pri nogometu na primer 10 - 20 >.n no 2 Ji pa 50. Površine naj se ne večajo so--azmemo, ampak skokoma. Tudi pri majhnem številu otrokne smemo pod nek minimum. Če se število otrok poveča preko določene norme, ustrezne površine igrišča ne smemo prekoračiti, temveč urediti nove površine. V tretjem delu so prikazani primeri dobro urejenih tujih in domačih sosesk in manjših stanovanjskih enot in otroških igrišč- Tu so obravnavane zazidave od naselja enodružinskih hiš pa do strnjenih starih mestnih jeder. Oti teh primerih avtor ponovno poudarja važnost prometne varnosti otroka in daje domi selne predloge ureditve samih igrišč- Taka ureditev bo otroke vedno pritegnila in jim nudila okolje, ki ga bodo vzljubili.- V četrtem delu je opisno, grafično in tabelarično prikazan material ankete, izvedene oktobra 1962. ° vplivnem območju nekaterih ljubljanskih igrišč- Namen raziskave je bil ugotoviti; a) območje igralne dejavnosti otrok v stanovanjski skupnosti, b) pomen prostora pred vhodom v stanovanjsko zgradbo za igro otrok, c) vpliv višine nadstropja stanovanja v različnih stanovanjskih zgradbah na čas, ki ga otrok prebije izven stanovanja. Peti del pa vsebuje foto-dokumentadjskl material, ki živo prikazuje problematiko obravnavano v elaboratu, predvsem pa igralno okolje in navade otrok ter ra via igrišča v posameznih mestih in stanovanjskih skupnostih. Obravnavani material je po mnenju recenzij ske komisij e skrbno in vestno obdelan. Iz prikazanih elementov je možno izbrati individualne primere za širok raz- poc irsiitve igrišč ob vzgojno-varstvenih ustanovah za različne tipe naselij. Koristnost obdelanega materiala je morda najbolje ovrednotil sam avtor v naslednjih staykih: cOb primerjavi domačih in tujih izkušenj in spoznanj smoizlušči-li tiste elemente, Id so trdni in nudijo osnovo za nadaljnje delo. Z vzporednimi raziskavami strokovnjakov in družbenih delavcev bomo na teh osnovah gradili naprej, jih izpopolnjevali, širili inprilagajali in se tako približali tistemu, kar želi-mo: ustvarjanje življenjskega okolja, ki odgovarja na-iro sedanjim možnostim in obenem ustvarja pogoje za popolnejše ureditve v bodočnosti". III. Programiranje in projektiranje ustanov otroškega varstva Naloga se vključuje kot 3- in zaključni del v celotni kompleks. Izdelana je bila v Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva in vsebuje naslednja poglavja: 1. vzorec za investicij ski program splošni in ekonomski del v celoti in detajlno 2. analizo varstva in prehrane otrok v občini Ljubljana - Center po podatkih ankete, izvedene v oktobru 1962 (mnenja in želje staršev) 3. podlage za programiranje zmogljivosti varstvene ustanove v stanovanjski skupnosti Poljane - Ljubljana - Center 4. analiza obstoječih otroško vzgojno-varstvenih ustanov 5. osnove za p roj ek tiranje otroško vzgojno-varstvenih ustanov (elementi) a) analize funkcionalnih elementov in b) pedagoško zdravstveno higienske zahteve (5. shematični prikazi pravilne povezave prostorov 7- programiranje kuhinjskih o bratov 8- predlogi za realizacije. Elaborat jepomembenprispevek k obravnavanju pereče problematike varstva otrok v komuni inktajevni skupnosti ter kaže veliko zavzetost izvajalcev pri proučevanju programiranja in projektiranja ustanov otroškega varstva tako aktualnega prav za to obdobje, ko si zastavljamo plan 7-letnega programiranja in ko je našlo vaiL stvo svoje mesto ne le v novi ustavi, temveč tudi v statutih občin, krajevnih skupnosti inponekod v statutih delovnih organizacij. Ustvarjalci elaborata so se poglobili v problematiko in vložili v izdelavo elaborata veliko truda. "'X V tem deluje v celoti zajeta problematika elementov za projektiranje varstveno-'vzgojnih ustanov in to od detajla pa do celotnega investicijskega programa. Tak stSirnatičen prikaz elementov je i zredno koristen za vse projektante in investitorje n^Vtočju varalveno-vzgejne dejavnosti in lahko trdimo, da je tu prvi primer Kompleksne obdelave teh ustanov v naši tepubliki. Problematika je skrbno obdo^ lana in bo to delo dobro služilo svojemu namenu. Nujno pa sepii tako obsežiVem delu pojavijo manjše pomanjkljivosti npr. (primeri neenotnega poimenovanja, manj šili pomanjkljivosti v programiranju, preozkih formulacij, nekaterih nejasnosti in premalo dokumentirane utemeljitve), ki se bodo pri končni redakciji za tisk morale odpraviti. : Zaključek Komisija, Id je pregledala celotno delo, je mnenja, da predstavlja kompleksni material solidno in resno delo z velikim številom uporabnih sugestij in napotkov, katere bo naša praksa lahko s pridom uporabljala. Zato je komisija mnenja, da bi bilo potrebno in koristno zbrani material po nujnih okrajšavah izdati v tisku in ga s tem široko publicirati. Celotno gradivo je tako obsežno, da ga veijetnone bo mogoče v celoti publicirati. Zato bi bilo nujno potrebno za tisk pripraviti samo za prakso najbolj uporabna poglavja in jih delno popraviti, obenem pa v kratkih potezah označiti še ostala poglavja. Recenzijska komisija ) AKTUALNOSTI IZ NAŠLI REVIJ Bilten št. 2/1963 Udruženja sodjalnih radnika Bosne in 'lercegovine H us ref Teporič: Metoda anketiranja in intervju-vanja v raziskovanj u vzrokov vzgojne zapuščenoati mladoletnikov. Republiški zavod za napredek socialnega dela v Sarajevu je v sodelovanju s centri za socialno delo v razdobju od leta 1961, preko leta 1962 1° v prvih mescih leta 1963 raziskoval vzroke vzgojne zapuščenosti. Delo je zajelo celotno področje republike. Analiza dobljenih podatkov s sklepi vred naj bi služila za organizacijo preventivnega in kurativnega dela s to mladino. Strokovne skupine socialnih delavcev, psihologov, pedagogov in defektologov so obdelale 1 375 vzgojno zanema*1-jenih otrok in mladoletnikov. Izhodišče raziskovalnega dela je bila hipoteza: “družbeno neprilagojeno vedenje otrok in mladoletnikov je posledica njihovega zanemarjanja v družini; podpovprečni pogoji vzgoje in zadovoljevanja otrokovih potreb povzročijo prevladovanje negativnih vplivov arabienta na otroka. Vedenjsko reagiranje je individualno, odvisno od kompletne psihofizične konstitucije otroka'1. Ugotovilo naj bi se, ali predstavlja družina, v kateri ne vladajo povprečno normalni social ni odnos in povprečno normalno biološko, ekonomsko in psihološko stanje, osnovni vzrok težav v vzgojnem procesu in v družbeni (socialistični) vzgoji otroka, ali ne. Ali z drugimi besedami, kakšna je struktura družine, v kateri se formirajo mladoletni delinkventi. Raziskovalno delo je obsegalo štiri osnovne delovne operacije: anketiranje, in-tervjuvanje, zbiranj e odgovorov iz ankete in intervju vanj a in sestava analize. Vsaka od teh faz dela je imela svoj operativni plan, detajlno obdelana napotila in odrejen datum, do kdaj mora biti deloizvršeno. Anketa je zajela vse otroke inmladoletnike, ki so jih obdelale strokovne grupe. Za zbiranj e podatlcov je bil sestavljen poseben vprašalnik in kontrolni spisek. Vprašalnik je o bse^al 32 vprašanj nanašajočih se na postavljeno izhodiščno hipotezo. Prva vprašanja, klasifikacijska, so obsegala starost mladoletnikov in družinski status. Ostala vprašanja šepa tičejo tistih faktorjev, ki jih hipoteza predpostavlja kotosnovne faktorje ogroženosti, zanemarjenost in zapuščenosti (odnosi v družini, socialno-e-konomsko stanje mladoletnika in njegove družine, kulturno-prosvetno stanjemla-doletnika in družine, notranja osebnost mladoletnika). 1 00 Anketiranje je bilo torej postavljeno zgolj na objektivna dejstva in predstavlja kvantificiranje vseh razpoložljivih elementov tega socialnega problema. Intervjuvanje j e bilo namenjeno proučevanju mišljenja staršev, pedagogov in socialnih delavcev o vzrokih vzgojne zapuščenosti. Vršilo se je po domovih otrok in mladoletnikov in po šolah. Vprašanja za starše so bila formulirana, najprepro-stejše, skladno z njihovo izobrazbo in kulturo in so se glasila: 1) zakaj se vaš otrok tako obnaša, 2) v čem se kaže vaša skrb za vzgojo otroka, 3) kdo bi vam mogel pomagati pri vzgoji otroka. Za anketiranje je bilo treba sestaviti zelo izčrpno napotilo, ki je zlasti preciziralo organe, organizacijo in neposredno izvajanje anketiranja Rezultati ankete so prikazani na 33 tabelah. Z anketo, intervjuvanji in zbiranjem odgovorov seje ugotovilo, da je v 83 Bosni in Hercegovini temeljni fakto' vzgojne zapuščenosti otrok in mladoletnikov iskati najprej v neurejeni družini, v nezadovoljivem družinskem ekonomsko-so-cialnem stanju, v neodgovarjajočih življenjskihpogojih, v negativnem delovanju bližnje in širše okolice otroka oziroma mladoletnika in končno v izvestnih njegovih hereditamih dispozicijah.Dočunje nenormalna družinska situacija teh otrok innjihovo grobo zanemarjanje s strani neorigpvomih staršev primarni faktor, so ostali ugotovljeni faktorji komplementarnega pomena za vzgojno zananaijanje. Anketa jepokazala, da so v 51(2 % obravnavanih primerov neurejeni družinski odnosi osnovni faktor vzgpjne zapuščenosti. Samo 6,8 % je med njimi nezakonskih otrok, deklet pa je med vsemi anketiranci le 9,7 %. 70 % anketirancev ima živa oba roditelja, 27 % jih živi v družinah, ki štejejo več kot 6 članov. V 15 % so primarne hereditame dispozicije vzrok asocialnega ponašanja. Rezultati tega raziskovanja bodo koristili socialnim službam, zlasti organom skrbništva in centrom za socialno delo kot izhodišče za pravilno usmerjanje svoje dejavnosti v preprečevanju asocialnega ponašanja in delinkvence mladoletnikov. Centri za socialno ddo se metode anketiranja inintervjuvanja poslužujejo za raziskovanje družbenih negativnih pojavov v čimdalje večjem obsegu (alkoholizem in njegove posledice). Praksa je pokazala, da je anketiranje uspešno le pri čvrsto fiksiranem cilju, dobri organizaciji in pri premišljeno in temeljito sestavljenem vprašalniku. Bilo bi umestno, da bi strokovne socialne službe sedaj, ko vse bolj metodološko proučujejo in analizirajo aktualne socialne pojave, svoje ugatovitve medsebojno menjavale. 1 01. Mesna zajednica broj 11/1963 (Glasilo društva “Poiodica i domačinstvo", Zagreb-Beograd) Mladen Koritnik: Uredimo otrokom izletne točke V okvir dejavnosti krajevnih skupnosti po mestih spada tudi ureditev izletnih točk, kjer bi otroci imeli prostor za igre in raznovrstne aktivnosti. V poštev pridejo obale rek in potokov, griči, gozdički, trate nedaleč od mesta, da so možni eno dnevni izleti z odhodom iz mesta zjutraj in povratkom proti večeru, bodisi s prevoznim sredstvom ali peš- Krajevne skupnosti bi morale to nalogo reševati v dogovoru z občino in urbanističnim zavodom. Kar se tiče ureditve take otroške izletne točke, je predvsem potreben zadosti velik sončen prostor, primeren za najrazličnejše otroške igre, kjer je tudi senca za oddih. Biti mora lahko: dostopen, po možnosti tudi za avto oziroma za avtofcus.O-premiti ga je s pitno vodo (napeljava oziroma cisterna) s straniščem in v kolikor ni v bližini kakega naselja, naj ima tudi nekako primitivno streho za slučaj slabega vremena. Na prostoru mora biti tudi ognjišče, nekaj klopi in miz za družabne igre in oddih, urejena igrišča za razne športne igre in slično. Priporočljive so skromne montažne hišice, kamor je mogoče spraviti rekvizite za igre in razno orodje in kjer je omarica za prvo pomoč. Krajevna skupnost bi morala za uspešno realizacijo te naloge pridobiti nekaj občanov- staršev, ki bi se zavzeli, da bi se zbrala potrebna denarna sredstva in ob sodelovanju mladine izvedle prostovoljne delovne akcije. Izletne točke bi bilo mogoče koristiti tekom poletnih počitnic vsak dan, sicer pa ob sobotah innedeljah in ob državnih praznikih. Stremeti pa bi bilo za tem, da se jih cim več koristi preko celega leta. Treba bi bilo sestaviti nekak pravilnik koriščenja, ki ui urejal piinod in odhod iz igrišča, tople in hladne obroke, minimum o-sebne garderobe itd. Vnaprej bi pa bilo La rešiti materialno plat z določitvijo obveznosti prispevkov staršev, komune, ovnih organizacij in družbenih služ b. Kar se tiče vsebine tega dela, bi moralo biti to precizno določeno s programom dela na izletni točki. Sedaj se namreč ugotavlja, da tega načina dejavnosti otroci ne akceptirajo povsod, ker so izleti za otroke ponekod pusti in nevabljivi, ker igre, zaposEtve in zabave niso organizirane ravno zaradi pomanjkanja programa NOVI DIPLOMANTI VIŠJE ŠOLE ZA SOCIALNE DELAVCE VLJUBLJANI 145- PUNGERČAR Janez 18- 10.1963 Delinkvenca pri alkoholikih v bolnišnici za duševne bolezni Ljubljana - Polje 146- SEČNJAK Vikica 26- 10- 1963 Programiranje o iraškega varstva v občini Slovenj Gradec 147- KOSMATIN Silva 148. GOLOB Adolfa 149. BRIC Branko 150- ZENKOVIČ Justina 151- GERŽELJ Zdenka 152- BREZNIK Ivan 153' KOROŠEC Jože 26- 10 1963 Prevoz delavcev na delo in z dela v Cinkarni Celje z vidika potreb in možnosti za lastno organizacijo prevozov 31. 10. 1963 Vzroki učnih neuspehov pri učencih iz kmetijsko industrijskega območja 31.10.1963 Družinski vplivi na učni uspeh in družbena pomoč učencertl (ugotovitve na o-snovni š°li Tone Oi!01, na Jesenicah) 8.11.1963 • V Delo občinskih ljudskih odborov pri usmerjanju socialne politike v obdobju 19 57-1 962 26- 11.1963 Sodelovanje socialnega delavca pri pravnem reševanju delovnih sporov pri Službi pravne pomoči RS ZSS 25. 12. 1963 Zdravstveno varstvo delavcev v luči novih zakonskih predpisov v podjetju JELOVICA Škofja Loka 26,12.1963 Zaposlovanje invalidnih in dela manj zmožnih oseb v ŽTP Postojna 154- JERMAN Lucijan in 155- . DOLINAR Filip 25- 12. 1963 Problematika rudarjev rudnika ligiita Ve- lenje, ki žive na podeželju 156- ČREŠNOVEC Anica 21,12. 1963 Analiza kadrov v upravnih organih in cen- trih za socialno delo v Sloveniji 157 DEŽELAK Marija 27.12.1963 Problematika varstva otrok v stanovanjski skupnosti Aljažev hrib - Celje 158- KRAMAR Majda 27.12. 1963 Analiza organizacije in dela svetov za področje socialnega varstva v okraju Ljubljana (fl)#-?--'; \^y » o> »VESTNIK" REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA SOCIALNO VARSTVO SRS - Izdaja Republiški sekretariat za socialno varstvo SRS, Ljubljana - Tiska Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, Vožarski pot 12. Tiskano v 800 izvodih, decembra 1963 - Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik dr. Viljem Lippai, Ljubljana. Uredništvo in uprava sta v Ljubljani, Cankarjeva ul. 1/IV, telefon 21-908 Vestnik izhaja v 6 številkah na leto. Naročnina za leto 1963 znaša 1000 din.- Ta številka stane 300 din. OPOZORILO NAROČNIKOM! Letos bo izšlo 6 številk »Vestnika", zato je letna naročnina zvišana na din 1000. Prosimo, da naročnino nakažete na tekoči račun št.: 600-11-637-14. Prosimo naročnike, ki so v zaostanku z naročnino za leto 1962, da jo čimprej poravnajo. Naročnina znaša 600.- din