khaja v Trstu
soboto opolndie.
^kopisi se ne vra-™J°. Nefrankovana P*8ma se ne sprejemajo.
OiMUltro in npraTništro
"*• del Lavatoio
«. I, |.
'TELEFON 18-67.
^	__________I
proslavi
po sledečem vsporedu
Ob 10. uri dopoludne:
= l/ELIKI se==> MflNIFESTHCUSKI SHOD
v gledališčni dvorani
5= ^Narodnega doma“ v Trstu =
z dnevnim redom :
Pomen 1. majniha za slovensko delavstvo v Trstu'
govoril bode tov. Dr. Josip Mandič.
Po shodu obhod po mestu z društveno zastavo.
Ob 3. uri popoludne:
Odhod izpred ..Narodnega doma" v Trstu z godbo na čelu v ..Narodni dom“ pri Sv. Ivanu, kjer se bode
ob 4. uri popoludne vršila
5oi=i 1/ELIKfl sns DELfllfSKH 5LHUN05T
na kateri sodelujeta iz posebne prijaznosti pevsko društvo „Ilirija", delavsko pevsko društvo „Kolo“ in godba
Zvečer bode v veliki dvorani ,.Narodnega doma pri Sv. Ivanu
Vstopnina k slavnosti 20 vin. brez razlike. Otroci v spremstvu starišev so vstopnine prosti.
Tovariši ! Udeležite se vsi te slavnosti
Glasilo „Narodne delavske organizacije** v Trstu.
Useobtu mobilizacija.
Prvi rnajnik mora biti naš.
Življenje spomladi zglaša se za svojo pravico in mi. otroci dela, prihajamo, da napravimo v prvih spomladnih solučnih dneh naš generalni pregled.
KI čemo tedaj danes k mobilizaciji. Ob deseti uri snidejo se narodni delavci k majnikovi manifestaciji, da proslave svoj majnikov praznik.
Majnikova slavnost nam pokaže velikost narodno delavske ideje in njenega cilja; zagledamo v njej sedanjost, zagledamo v njej bodočnost, bodočnost, o kateri sanjarimo. To naj nam zadostuje, da napnemo svoje moči do skrajnosti, da neumorno delamo, da uporabimo vsa agitacijska sredstva.
Znova morajo zagrmeti naše prisege, znova morajo s spomladnim odmevom zveneti naša gesla k obrambi, znova moramo klicati iz polnih pluč in s celim svojim navdušenjem:
Libertč, Egalite, Fraternite!
Jednakost, Svoboda, Bratstvo!
In znova si kličemo v spomin misli, ki nas vzgajajo k socialnemu napredku, k resnični, družabni ljubezni in bratskemu sožitju, znova si moramo ponavljati ono sveto resnico, da dospemo k cilju samo z močno strokovno in politično organizacijo.
Nočemo manifestirati morda samo , ..idi par časovnih vprašanj. Nastopimo kot celi ljudje in zahtevajmo vse, kar nam pristoja. Demonstrirajmo za celokupnost vseh potreb, ki v svoji sestavi tvorijo takozvano socialno vprašanje moderne dobe, vprašanje, v katerem se gre za popravljenje krivic, za odstra-njenje nejednakosti družabne in gospodarske, in zatrenje vsake nepravičnosti in povzdignjenje vsakega človeka k v resnici človeškemu življenju. Pri tej priliki se hočemo spominjati krasnih besed jednega sociologa, ki piše: „Ni svobode, kjer je pomanjkanje kruha, ni jednakosti, kjer je bogastvo nasproti bedi pohujšanje, ni bratstva, kjer se delavka z lačnimi otroci valja pred vežo palače“.
Sešli se bomo zopet vsi, ki jednako čutimo za pravično in družabno pomnjenje.
Spominjali se bomo radi na pretečeno dobo, ko smo se šele začeli zbirati in ko smo videli druge tako hladne in ponosne.
Ali ravno: to nas bp. posebno veselilo, da se naše vrste množe, da narodno delavska ideja pridobiva novih spoznavateljev in apostolov.
Majnikov naš dan je in mora biti manifestacija zmagujoče misli in ob enem slavnost družabne solidarnosti, pri kateri si podajajo roke vsi oni, ki ljubijo napredek in pomembno delo.
Če mobiliziramo danes slovensko delavstvo in slovensko ljudstvo s pozivom na majnikovo bojišče, delamo to v trenotku, ki je jako važen za naš narod. Davni sovražnik našega naroda -- Italijan — skuša parcelirati našo lepo domovino, če nam odtrgati po kosih našo zemljo, kjer smo po cela leta živeli in z našo krvjo hladiti 'črno prst.
Narodni delavci morajo prvega mejnika na svoji slavnosti povzdigniti svoj glas invsklikniti svoj: veto!
Moramo biti plat zvona, da vzdramimo naš slovenski narod z lethargije, da korakajo vsi ljudje dobre misli in volje z nami proti skupnemu sovragu.
In v tako težki dobi spomnimo se tudi nepozabnega češkega narodnega pevca, Svatopluka Čecha, ki nam je zapisal:
„Po vsej pravici se spominjajte, bratje, da imate drugo stališče, kot delavci prostih narodov, zasiguranih v svojem bitju, odlo-
Posamezne štev. «e prodajajo po 6 vin.
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru.
Naročnina za celo leto K -4-—; za pol leta in za četrt leta razmerno.
S_________________r
čujočih samostojno o svoji usodi: oni morejo osredotočiti vse sile v boju proti vladajočim domačim slojem, Jci jim odrekajo njih pravice; vi pa občutite poleg krivic, ki vam jih dela, kot delavcem, družabni red še tudi kot Slovani krivice, ki jih trpi celi naš narod in veste, da morate poleg boja za lastne pravice pomagati tudi njemu v težkem boju za osvobojenod tujega jarma in za pridobitev jednako-pravnosti v družbi ostalih narodom !u
Mobilizirajmo tedaj narodno delavske čete.
Potrudimo se, da bode vdeležba ogromna, da bodo videli piratje naših žepov in našega naroda, da nas je mnogo, strašno mnogo.
Pozdravimo prvi majnik v polni, kipeči moči, ki zamore odnašati gore in zastavljati vodopade.
In onim, ki bodo na nas gledali s zasmehom in si bodo delali z našega navdušenja norce, odgovorimo z besedami Abigail Horakove, ki je napisala v nekonfiscirani knjigi „Na grobovih mrtvih kraljev":
„Nič niste obrodili, vedno ste vi samo narod zatirali, gnali v pogubo, samo vaša častihlepnost, vaša trenotna vo\ja, vaše malenkosti so vam bile vedno drage. Tudi sedaj po smrti so vaša telesa v kovinskih zabojih brezkoristna, z vaših zakrknjenih src ne vzraste roža niti drevo komu v razvedrilo, kot drugje s skromnega telesa priprostega tlačana.
Spite, brezčutne mamijo, s«j ste tudi v življenju spali v svojih težkih oklepih, narod gre čez Vas!“
individualizem in kolektivizem.
(Konec)
Reklo se je: to podrejanje posameznika skupnosti, asocijacija sebi podobnih, oslablja osebno podjetnost. Človek se odreka svoji svobodni in vstvarjajoči volji in postaja orodje družbe. Njegov pomen kot oseba, kot uradnik, kot lekarnik, kot delavec obstoja le v tem, da pomnožuje za eno številjko skupino uradnikov, lekarnikov, delavcev. Morda je temu res tako. Toda, kedo naj bi se resno skušal izogniti temu gibanju, ki je prodrlo tako globoko v go-spodarsko-socijalno ustrojstvo vseh slojev in razredov, tako sicer, da je zagospodovalo celim svetom? Posameznik je danes bolj nego sploh kedaj poprej pristopen uplivom svoje okolice. V njej živi, v njej se razvija. V njej in ž njo hrepeni po preosnovi socijalnega reda, po uresničenju stvarne enakopravnosti in enakoveljavnosti, z eno besedo — socijalne pravice. To opažamo dan za dnevom.
Korporativizem srednjega veka, ki je prišel do zgodovinskega izraza v cehovstvu, je po zaslugi revolucionarnih idej devetnajstega stolet a odstopil svoje mesto vdru-ženju (asocijaciji).
V tem znamenju se vrši počasi, toda tem dosledneje, oni proces, ki je poklican, da izjednači v potu svojega obraza delajočega trpina z v izobilju vseh zemskih radosti šopirajo-čim se vsemogočnežem. — Povsod, kamorkoli obračamo svoje oči, vidimo vstajati zvezo za zvezo. Lokalne zveze se združujejo v deželne zveze. Deželne v državne. Da, ni daleč čas, ko se bodo vstanovbale svetovne zveze.
In hoc signo vinces! Interesi posameznikov se morajo umakniti pred interesi družbe. Komunistična ideologija, nekdaj plod prenapeta fantazije učenjakov in filantropov, je še enkrat zaztresla svoje žarke: človečanstvo se združuje, ker vidi v tem edino rešitev iz današnje solzne doline — privilegijev, sebičnosti in izkoriščanja. Individualizem zgublja svojo zgodovinsko moč, kolektivizem — vstaja !
ŠIRITE ,.NARODNEGA DELAVCA"
Starostno in invalidno zavarovanje.
Dunaj, 26. aprila.
Danes sta govorila v odboru izmed čeških odbornikov poslanca dr. Winter in in Slama.
Dr. AVinter je branil stališče socijalaih demokratov v zadevi razdruženja invalidnega in starostnega zavarovanja delavcev in starostnega zavarovanja oseb samostojno delajočih, sklicujoč se na to, da se vendar ne more zahtevati, da bi delavci doplačevali na zavarovanje obrtnikov in narobe. Isto tako je umestno, da se vsaka skupina razvija samostojno in bi ena drugo ne ovirala v razvoju. V zadevi okrajnih uradov je zavzel isto tako kot ostali socijalni de-m okra tj e kontrarno stališče.
Posl. Sidrna je opozoril na to, da njegova stranka sicer priznava gotove prednosti predloga, vendar pa ne more zamolčati spoznanja, da ima predlog tudi velike napake, ki se morajo odstraniti, če ima socijalno zavarovanje provzročiti ono ubla ženje onih neznosnih razmer, ktere zakrivi zguba delavske zmožnosti bodisi delavcu, bodisi maloobrtniku in kmetovalcu, ki se nahajajo često še v goršem položaju kakor delavec. — Pri presojanju zavarovanja proti bolezni je opozoril pred vsem na škodljivi upliv, ki ga ima razcepljenost blagajn na razvoj' celega zavarovanja proti bolezni, posebno škodljivi vpliv bolniških blagajn na okrajne bolniške blagajne v obče in za delavce še posebej. Govornik je polemiziral z ministrom bar. Haerdtlom v zadevi funkcioniranja teh blagajn in mu je posebno priporočal, naj opazuje tudi njih senčno stran, posebno naj pogleda v neštete rekurze, ki se valjajo v ministerstvu notranjih zadev in najbolje pričajo, kako so te blagajne opravičene in vtemeljene. Kar se tiče zavarovanja proti nezgodan je očital govornik vladi posebno, da ni podvzela saniranje deficita zavarovalnic proti nezgodam in da je do gotove mere tudi poslabšala višino rent, posebno v šestem razredu.
Invalidnemu in starostnemu delavskemu zavarovanju očita govornik, da ne nudi eksistenčnega minima češkemu delavstvu in da je potrebna, da se s teritorijalnim uravnanjem to zavarovanje prilagodi posebnim razmeram raznih dežel, kar je pri centralnem vodstvu naravnost nemogoče. S teritorialnim uravnanjem bi se moglo razrešiti ugodno tudi zavarovanje oseb samostojno delujočih. Odločno zahteva govornik aktiviranje oseb samostojno delujočih : obrtnike, trgovce in kmetovalce.
V interesu ugodnega razvoja invalidnega in starostnega zavarovanja si želi, da se združi zavarovanje oseb samostojno delujočih s zavarovanjem delavcev, posebno že radi tega, da se zmanjšajo upravni izdatki tega zavarovanja.
Govoreč o okrajnih uradih, utemeljuje govornik, da je njih eksistenca opravičena do tedaj, dokler imajo prevzeti gotove funkcije vsled spremembe celokupnega zavarovanja proti nezgodam v zavarovanje individualno in dokler imajo tvoriti temeljno obliko za invalidno zavarovanje in starostno. Za bolniško zavarovanje pa so te oblike nepotrebne.
Po posl. Slžmi je govoril o starostnem in invalidnem zavarovanju jako natanko tudi posl. dr. Licht, ki je trdil, da dežele kot Galicija in Bukovina, isto tako Kranjska in Dalmacija gotovo ne spolnijo pričakovanj, ki stavi v nje vlada, kajti te dežele bodo, sodeč po izdatnosti v bolni -
PODLISTEK.________
Princezinja Maat-Neut.
Spisal Jožef J. Svetek, poslov IT.
Naslonil se je na steno in roko stisnil na sence, v katerih mu je divje buhala razdražena kri. Sedaj šele je jasno videl. V sredini zlatih listov je ležala v sarkofagu pestro slikanz rakev staroegiptska v podobi ljudskega telesa. Zgoraj, nad licem mumije, je bila slika preminole princezinje ; tako mojstersko izdelana, da se je Ayrtonu zdelo, da se mu smehlja še bolj ljubeznivo kot z,utraj. In oči, upodobljene s zasajenega lapislazuli in obsidijana, so bile kakor žive in so oživele celo lice. Pod rokami pa je bil v pokrov urezan kartuš z imenom princezinje, katero je Ayrton lahko prečital po tipičnih značkah za obe boginji. Trenotek je tako zrl na to relikvijo s tako davnih dob, potem pa se je odločil, da odpre pokrov. Toda hitro se je umaknil, kajti zdelo se mu je, kot bi se ljubeznive oči v sliki princezinje skalile. Potem se je
škem zavarovanju, pasivne. Samo na Češko, I Moravsko in Šlezko, Zgornjo in Spodnjo ‘ Avstrijsko, se je lahko že v naprej zanašati. S tem je priznal tudi dr. Licht teri-torijalno sestavo, o kateri je govoril posl. Sidrna, za pravo. Prihodnja seja bo v četrtek.
Iz Napoleonovih časov.
Zastonj so bili dali junaški slovenski in hrvatski polki svojo srčno kri in življenje za čast cesarske zastave na italijanskih in nemških bojiščih pred sto leti. Napoleonova vojska prodirala je zmago-nosno naprej iz Italije proti Dunaju in in zasedla spomladi naše kraje. Vse se je zbalo Francozov, ker so bili na glasu gro-zovitežev, pred katerim ni ničesar varno in ljudstvo je tnnnoma bežalo in se razkropilo. Ali oktobra meseca leta 1808 je bilo sklenjeno premir,e in Napoleon je obdržal mej drugimi tudi vse dežele ob Jadranskem morju počenši od meje tirolske do skadarskega jezera v Albaniji, tedaj Koroško, Kranjsko, Primorsko, Dalmacijo, Bosno, Hrvatsko, bivšo republiko Dobrovnik in Boko Kotorsko. Vse te obsežne zemlje je združil v eno upravno celoto, v veliko pokrajioo ilirsko ter Ljubljano določil za njeno središče, kjer je vladal njegov namestnik zvesti maršal Marmont.
A prav tam na onem mestn, kjer stoji sedaj tržaška rižarna pri S'. Andreju, tem v nekdanji vili Murat, posvetoval se je veliki Napoleon, ki je bil pač enako moder kakor grozovit, ter v krogu izvrstnih svetovalcev ukrenil, kako bi se najbolje pomagalo tem važnim in lepim ilirskim deželam, kjer ljudstvo govori eden in isti slovanski jezik. Mir je bil zopet povrnil se v deželo in ljudstvo se je počasi navadilo na novega gospodarja in se poprijelo zopet vsakdanjega dela, dasi je trebalo vedno plačati novih in težkih davkov, kakor znajo pripovedovati stari ljudje še dandanašnji. Ali ta veliki vojni davek francoski ni bil namenjen samo za vojaštvo, deloma je ostal v deželi, in žnjim se je veliko koristnega napravilo. Napoleon je namreč jako cenil te kraje in razumel njih važnost za Evropo. On se je spomnil kako so hrabri prebivalci il rskih dežel branili rimsko in nemško cesarstvo ter vso evropsko kulturo in krščanstvo proti vsert divjim narodom, kar jih je v 1000 in več letih pridrlo Huncev, Obrov, Madjarov in Turkov iz Azije. In kakor so prej te ilirske dežele služile Evropi za nepremagl.ivo obrambo, tako je nameraval Napoleon jih vporabiti za najkrajši prehod, za varni most tja na Balkan, na bogati Istok, v bajno Azijo.
Spoznavši važnost jugoslovanskih dežel, ki so tvorile njegovo Ilirijo, uvel je Napoleon v istih takoj velike preosnove, da bi jih gospodarsko in socjalno čim hitrejše povzdignil. Naj prvo je oslobodil kmeta od tlačanstva, le desetine so imeli odrajtati svojim dosedanjim gospodarjem in grajšakom, vse drugo je prešlo v posest kmeta samega, ki je bil sedaj gospodar na svoji zemlji, katero je obdeloval. S tem je izpolnil vbogemu ljudstvu starodavno željo, za katero so se bili zmu-čeni tlačeni že tolikokrati zaman uprli. Občinsko starešinstvo z domačimi župani zadobilo je večje pravice, a imelo za to skrbeti za največjo varnost popotnikov. Povsod so se zgradile ceste in zvezali kraji: a v več krajih so bile ustanovljene šole v domačem jeziku, v središču, v Lju-
pa zasmejal svoji lahkovernosti in se oprijel pokrova, ki je usušen in strohnen v tisočletjih, lahko odnehal. Oprl ga je ob zid, ne da bi bil do sedaj pogledal na mumijo samo. Tako je bil razburjen ! Obrnjen proti zidu je težko dihal in si brisal vroč pot s čela. Končno se je obrnil in izbulil oči. V rakvi je ležala mumija bronasto zlata, s krasnimi, če prav nekoliko strohnelimi potezami, pod pajčolanom finih, tankih tkanin.
Nad glavo ji je gorel zlat diadem v liku jastreba z raztegnjenimi in zadaj za glavo se dotikajočimi krili. Okolu vratu je ležal krasen ovratnik z ene vrste čistih topazov, menjajočih se s skarabeji;. na-daljše štiri vrste so tvorile zlate solze, finimi sponkami vezane, in na prstih skri-žanih rok so se bleščali veliki prstani.
Kakor pred prikaznijo je stal Ayrton in se tresel po celem telesu. Sklanjal se je polagoma nad lice davne princezinje in je na lahno odstranjeval tanki pajčolan, dokler ni odkril docela njenega lica. Bilo je to bronasto lice mumije, in vendar se je v njem videlo bivšo krasoto mlade princezinje ; sklonil se je nad zaprtimi udrtimi očmi, ki so se pred davnimi leti zaprle
bljani celo visoka šola, akademija, nekako vseučilišče po francoskem uzorcu. Zidala so se skladišča za trgovino, tovarne, podpiralo se je domačo obrt, in vse uredilo za čim hitreji promet iz italijanske ravnine v slovenske dežele na Hrvatsko in Bosno. Dasi so bili časi še burni in nestalni, vendar se je tudi BIlirija“ sama vzdramila in prvi slovenski pesnik Vodnik zapel je svojo „Ilirijo oživljeno11 a tudi drugi so začeli pisati in tiskati časopise in -prve knjige slovenske. Tako nam je zasijala nakrat sredi viharnih časov kratka pomlad naznanjevalka boljše bodočnosti.
Ali Napoleonu se je sreča kmalu izneverila in moral je vrniti „Ilirijo“ zopet Avstriji; ta je začetkoma res ohranila to ilirsko skupino dežel, jo povzdignila celč v kraljstvo, ali ko so hoteli priklopiti semkaj tudi nemške Korošce, ki niso s tem sogla • šali, razdrlo se je kmalu zopetj vse v sedanje kronovine, in zamrle so vse one velike reforme, ki so imele povzdigniti jugoslovanske zemlje.
Zakaj pripovedujemo te davno minole ' zgodbe, ki so zginole brez sledi in brez koristi; saj minolost naša je vselej tako žalostna, da bi morali le zreti in upati v bodočnost. Da res je. In tudi spomini na Napoleonove čase ohranili so se ljudstvu le v žalostnih vtisih, ker niso njegove zasnove v onih par letih mogle obroditi še nikakoršnega sadu.
A vendar! Kljubu vsej neizbrisnej nesreči, kar jo je francoska vojna pred 100 leti provzročila našim pokrajinam, moramo se mi Slovenci vsekako tudi hvaležno spominjati velikega Napoleona, katerega ne obsojajo več vsi zgodovinarji kakor krvoločnega ubijalca in nenasitlji-vega roparja. Po njegovem prizadevanju zanesla se je mej nas živa iskra slobode in napredka, ki jo ni nihče mogel več ugasniti! da je tlela naprej do sedanjih dnij, a je -«*krat vsplamtela kaj mogočno v v srcih dobrih mož. Naše ljudstvo tedaj ni moglo razumeti in ceniti vse te velikanske preosnove, ker ni bilo še pripr.tv ljtno za to; ali še danes po 100 letih nismo potom naravnega razsoja dosegli vse, kar se nam je že tedaj nujalo, kajti na skupnost s sorodnimi plemeni jugoslovanskimi skoraj ne smemo misliti, socjalna ravnopravnOst vseh stanov tudi ni še izvedena, da si je pdpoznana, celotnega in »enotnega gospodarskega programa za vse slovenske dežele še nimamo in edino pravilna vzgoja v materinščini od ljudske šole počenši do vseučilišča je sedaj še nedosegljiva zahteva narodne volje. A vse to je bilo že jasno začrtano in deloma celo izvršeno po volji Napoleonovi. Te temeljite preosnove so pač odgovarjale duhu časa naprednih Francozov, ki so takrat toliko prehiteli ostali svet. Naravno je, da smo skoraj vse izgubili, čim smo bili zopet vrnjeni nemškemu vplivu, ter moramo sedaj po onem vzorcu zopet stremiti da si z lastno močjo in vstrajno voljo zopet priborimo sami iz sebe ono veljavo, ki tiče našemu narodu, ker biva sredi kulturne Evrope ob obali jadranskega morja.
DELAVCI!
vpišite se«»Konsumno zadrugo1,
članov N. D. O.
zadnjikrat in ko so pred tem očarale celi gornji Egipt. Kaj vse se je neki utisnilo v te temne zenice in kaj je ž njimi umrlo ! Ali so znale poljubljati zatenmele ustnice krasno'zaokroženih in kot bi se smehljajočih
ust? In to oprsje, ali je bilo strastno ob-jemano ?
Mrzlično tresoča se roka Ayrtonova je naprej odkrivala tanke pajčolane nižie in nižje.
Tu so se stiskale roke nad popki prsi. V Ayrtonu je zdivjala strast. Ali se je smel kdo v življenju drzniti zreti te lotosove prsi in ali ji je smel kdo poljubljati ? Ayrton se je skoraj na glas zasmejal. In sedaj jih ima on, človek drugega sveta, popolnoma v svoji moči. bodisi da mrtve, in zamore jih poljubljati...
Na steni je v tem trenotku nekaj za-škrtalo. Kos belega štuka se je odtrgal in padel na tla. Ayrton se je zdrznil in zravnal.
„Morda se demoni s kraljestva Osirisa javljajo11, se je zasmejal v duhu in se znova sklonil nad mumijo.
In te roke, ti fini tanki prsti, ali so znali ti objemati in stiskati ? si je pomislil Zrl je na umetno zaokrožene zlate zapest-
Politični razgled.
Avstrijski državni zbor je bil otvorjen v torek, dne 27. aprila t. 1. Prvi dan so bila na dnevnem redu razna poročila nisterskega predsednika: o rešenju bosanskega vprašanja, o trgovinski pogodbi ,* Romunsko, o narodnem sporazumljenju T Dalmaciji, o vprašanju zavarovanja za st*" rost in onemoglost. Za tem je zbornica začela razpravljati o drugih predlogih, so bili tekom počitnic predloženi. Seje nadaljujejo.
za
Vlada namerava podvzeti korake rešenje jezikovnega vprašanja v Istri. N* predhodno konf-renco namerava povabi*1 ministerski predsednik dr. Rizzi-ja in ('r-Laginjo.
V Ljubljani se je vršila te dni obravnava proti obsumljenim snemalcem nemških napisnih desk ob času septembersk111 dogodkov. Seveda so razne zaslišane pr1®0 prisegale in izpovedovale nemško, kar 80 ni moglo smatrati v prilog obtožence®' Obsojeni so bili: E. AVindischer na i meseca težke ječe; J. Lotrič na 3 mesC0 težke ječe; Lušin 3 tedne navadne j600' Ž. Vodušek 2 mesca ječe; Bukovnik mesec ječe; Leben 1 mesec ječe; Cer®*| 10 tednov ječe; Škof 2 tedna zapor*' Štruss 2 tedna ječa; Škof 2 tedna zapor*' Kozinc 5 dni zapora. Drugi obtoženci 8° bili oproščeni.
/»
,,Veleizdajniški“ proces v Zagrebu11* daljuje s vso vehemenco posebno sedaj zaslišavanjem obteževalnih prič.
V Turčiji so zopet Mladoturki n površju. Sultan Abdul Hamid je odstavlj00 in najbrž odveden v Malo Azijo. K*J 9 bo žnjim zgodilo, je pač skoraj j*3" j Sultanom je proglašen sedai prestolen* slednik 64-letni brat Abdul Hamida Efendi, ki si je nadejal ime Mohamed Dosedaj se ni še o njem ničesar sli®*’ a tudi od zdaj naprej bo le slepo orod) Mladoturkov.
DOMAČE VESTI.
Tovariši! Konsumna zadrti9, članov N. D. O. je otoorila svojo ptM t skladišče v uliti del Bosco štev. 11 Dolžnost je vsacega slo venskega de!ar c j tudi do danes ni zadružnik
s umne zadruge, priti v skladišče,
d<*
si tamkaj nakupi raznih potrebščin ^ svojo družino.	,	J
Šentjakobčani!	V	Vaši	bližini	J
je odprlo skladišče,	na	Vas	je	v	.	.
vrsti ležeče, da v velikem števila P | hajate.	■,
Naznanja se ob jednem, da j skladišče odprto ob delavnikih od '
1. ure in od 3. do 8. ure 0ve 6
AjKJ JL. ti/l O ('It Ul* SJ. SA/V v_/.	v -	.
Ob sobotah zvečer je skladišče odp1 , ’	9. ure. Ob nedeljah je odprto, 0
do 11 in pol.
Predstoječe volitve v deželni z^°gf0
Pakoj po preteku reklamacijskega r0^8.p-začeli zglašati volilci pri različnih ** j. j
j
1
1
likih, da lih kliče magistrat, da se }e^v , nirajo radi triletnega bivanja — i®..!- I
i
J
u v mislili le volilce 4. razreda. Dog*1
ie je marsikaj smešnega. Tako na
nnice in konečno je očaral njegov
prstan z velikim smaragdom na nia*
_	i gji
To je bil ogromen smaragd, udelan v D {j0
J. V JU »V 1J.	— — — —	p
ki je žaril m je temno odseval od 3V
zelene povlake, ki je legla na bakr-zdelo se mu je, kot bi se mu tudi ta te|o men smehljal, tako je v njem pl*®o2rl čarobno svetilo. Ayrton se je znova j, in trenotek poslušal. Trenotek je Pre®?S0 1 potem pa je počasi pomikal svojo r<) ^e; prstom mumije. Bili so suhi, kot votle ®' tj; Ayrton je poprijel prstan in ga je hotel^n ^ toda prst je bil preveč krčevito stisnjeyg|, odnehal. Ayrton je trenotek PreDLgV Zdelo se mu je, da Dekaj težkega P1". b>
okoli glave, da zdelo se mu je, zlata krila jastreba na diademu zatrep0 J Vnovič je skušal sneti prstan, jji je upogniti več kot tri tisoče let 0 fSl prst, toda v trenotku se mu je m.rtVl.js# princezinje izmuznil in se še bolj s z* Ayrtonaje spreletela groza. Toda trenotek. Znova se ga je polotila c j«
JV.	J,,
strast, čudno, bjlehno hrepenenje 8e o-polastilo. Hotel je oni prstan z roke princezinje, hotel je stisniti njeno hotel je objeti njen nekdaj tako ^ in pohoten prs, hotel.
Vi
4
h
Priloga »Narodnega T)elavca“ št. 18.
je prišel na magistrat poštni vslužbenec s poštno torbo, v kateri je imel dokumentov najmanj 20, in je dokazal, da biva že v Trs'u svojih 26 let. Da je bil razkačen, se mu ne more zameriti in je imel tudi popolnoma prav, če se mu napravlja po nepotrebnem pota in skrbi.
Ravnokar smo tudi zvedeli, da je poslal magistrat 150 reklamacij nazaj, ker se bile iste sestavljene v slovenskem jeziku. Nekako čuden razlog, radi katerega se reklamacija vrne. No upamo, da se bo tudi našla pot, po kateri bomo prišli do svojih pravic.
Tekom prih. mesca se bodo vršili volilni sestanki, na katerih se bodo volilci izrekli za svoje kandidate. Pričakujemo, da bodo volilci vršili svojo dolžnost in se v čim večjem -številu udeleževali vol.lnih sestankov.
Železničarska organizacija podružnice 3. v Trstu. Prejeli smo ter objavljamo : Ni nam mogoče povedati, kako strašno »dobro** ? skrbijo za dnevne delavce veliki sodrugi. I)ri ravnateljstvu južne železnice so dolgo beračili za poviške a danes se hvalijo, da so dosegli le oni povišanje. Ker so pa tako dobri, vprašali smo jih, če tudi nam dajo kakšno drobtinico. »Vi se niste ničesar učili, vi ste lakini in to ostanete, zdaj pa molčite**, takšne in slične odgovore se nam daje.
No dosedaj so bile res jako dobre „tlike“, katere smo nosili skupaj, kakor čebelice, a trotje so se redili. Dokler so bili 6tdaDji voditelji soc. demokracije revni so hodili okoli nas in se nam lizali, da smo jim dajali denar, danes pa se bojijo, da bi se umazali, in se nas izogibljejo, samo zmirjati nas še znajo z »narodnja-karji“, če jim ne plačamo točno »njiho-vega“ davka.
Preteklo soboto, dne 17, t. m. je šel v pokoj kurilniški „cušet“. Seveda se mora za kaj tacega napraviti posebna veselica, na katerej se hvali slavljenca na vse pre-tege. Mi dodamo temu hvalisanju le to, da je bil dotični „cušef“ pravi barantač z verižicami in urami, da je najbolj izkoriščal svoje delavce ter bil skoz in skoz sovražnik naše delavske stranke. Kurilniški šef ga je enkrat nekoliko posvaril in radi tega se je skril pod delavsko streho, vsled česar se je tudi za njega demonstriralo.
'i ; Kako internacijonalni so naši socijalni demokratje, kaže pa dejstvo, da je predsednik zadružne gostilne trd Nemec, ki se nikakor ne more zmeniti s slovenskim delavcem. Gostilna v ulici Giovanni Boccaccio je sM^tj zbirališče vseh nemško-nacijonaloih mternacijonalcev, vsled česar svarimo naše delavce, da se izogibljejo takšnih krajev, ker imamo tudi mi sedaj svojo gostilno, v katero bomo lahko zahajali. Tukaj se bomo v našem jeziku z našimi ljudmi in za naše koristi potezali oziroma pogi-varjah. Vsi slovenski delavci naj se ne pustijo več okuževati od socijalnih demokratov, ampak naj pridejo k nam, da se bodo z nami potegovali- za naše koristi.
Ob enem pa povemo tudi Tomschik-u, da se ne pustimo več za nos voditi, ampak da smo se odločili, da mu za vedno pokažemo hrbet ter pristopimo k organizaciji, ki bo znala nas bolje zastopati nego je v stanu socijalna demokracija.
I. P.
Iz krogov zasebnih uradnikov.
OLčni zbor deželnega urada splošnega pokojninskega zavoda za nameščence v Trstu se bo vršil dne 16. maja 1909 od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne v sejni dvorani deželnega urada v Trstu, Via della Ca-s“rma št, 4./II.
Od 16. aprila naprej je razpoložen na vpogled tudi volilni imenik, vseh zavarovancev, ki so zavarovani pri deželnem uradu.
Vsak volilec ima samo en glas. Voliti se sme samo z uradnimi glasovnicami, s zelenimi za delodajalce in z belimi za nameščence.
Število delegatov, katero se ima izvoliti, je razdeljeno sledeče :
po 3 v kategoriji delodajalcev in delojemalcev veleindustrije in obrti (B),
po 9 v kategoriji trgovine i prometa (C),
po 3 v kategoriji prostih poklicov, kmetijstva in gozdarstva (D & A). Na to volitev opozarjamo prizadete zasebne uradnike slovenskih zavodov, da takoj vpogle-dajo, če so vpisani, in se potem eventualno pokliče v kratkem kakšen sestanek, da tudi Slovenci, če jih je zadostno število, postavijo svoje kandidate. Nujna potreba je, da imamo tudi v splošnem pokojninskem zavodu, v katerem je vendar precej veliko Slovencev vpisanih, svojega delegata. Glede (D & A) opozarjamo, da skličemo prihodnji teden sestanek.
Delq po delopustu. »Soc. R.“ prinaša kakor navadno zakasnjeno poročilo o
delu po delopustu v Avstriji v tretjem četrtletju lanskega leta. Vseh podjetij, v katerih se ie delalo po delopustu, je bilo skupno 157, a v istem obdobju prejšnjega leta 163. Delalo se je po delopustu v ce lem 495.332 ur, v istem obdobju prejšjnega leta pa 452.035 ur. Celotno delo po delopustu je tedaj narastlo za 10 procentov.
Nasproti temu je pa padlo za • nekaj povprečno delo posameznega delavca. Največ se je delalo po delopustu na Češkem. S celotnega dela po delopustu pripada na Češko 43 procentov, tedaj skoro polovica. Največ se ie delalo po delopustu v jestvin-čar.ki obrti. V čeških sladkornah (cukro-varih) se je delalo 16.408 in v tovarnah čokolade in slaščic 136.260 ur po delopustu. Nasproti temu se je zmanjšalo delo po delopustu v tekstilni obrti za celih 43.000 ur. Skoro popolnoma nič se ni delalo po delopustu v predilnicah rastlinske volne na Češkem in Tirolskem. Veliko pa se je delalo razmeroma v opekarnah spodjenavstrijskih. Silno je padlo tudi delovanje v stavbeni stroki ki znaša v celem črez 24.474 ur. V čeških usnjarnah se je delalo po delopustu celih 17.787 ur. V teh številkah se pač jasno vidi padec konjunk ture lanskega leta in njen vpliv na zaposlenost v posameznih proizvajajočih strokah. Delanje po delopustu je pripadajoči konjunkturi na vsak način zločin hasproti delavstvu.
Za odpuščene reserviste. — V ž £
se vračajo domov reservisti, ki so bili poklicani pod orožje. Marsikateri ne bo več dobil Blužbe, katero je imel, ko je moral odriniti pod zastavo, a težko mu bo tudi tako hitro dobiti službo, ki bi odgovarjala njegovim zmožnostim in stanju, drugi bodo zopet potrebni počitka, po velikih naporih in težki službi v hudi z;mi in neobljudenih hribih. Zato se je ustanovilo »Društvo srebrnega križa**, ki si je postavilo nalogo, posredovati službe za reserviste, ki se bodo vrnili domov, ter jih v slučaju potrebe tudi materijelno podpirati.
Poziilja se torej vsakogar, ki ima kako službo ali delo za oddati, naj si bo to kmet, tovarnar, obrtnik ali trgovec, da to naznani pismeno županstvu ali pri okr. glavarstvu, ali naravnost pri društvu na Dunaju z navedbo imena naslova in pogojev.
Vlada in oblasti bodo društvo dejanski podpirali, kar bode društvu omogočile uspešno vršenje naloge.
Najmanji letni prispevek znaša o K.
Prispevke naj se pošlje okrajnemu glavarstvu, ali pa naravnost na društveno tajništvo Dunaj I. Strobering 8.
Upliv obrti na „pasmo ali raso** je neovrgljiv. Tehnične pridobitve, na katere se opira današnja obrt, so na vsak način velekrasne, toda ubijajo raso. Pasmo ubija tudi industrijalismus, dokler so živ-ljenski pogoji delavstva tako slabi kot do sedaj. Klasična priča v tem oziru je Angleška.
Z ozirom na to deželo je demonstriral nedavno George Stetson v antropologičnem društvu v Washingtonu, da se morajo življenski pogoji delavstva zboljšati, da ss država obvaruje važnih in groznih posledic, ki temelje v prevelikem razvoju tehnike brez zadostnega ozira na delavstvo. Glasom štetja z leta 1906 je bilo na Angleškem 109.068 tovaren v katerih je bilo zaposlenih 4,200.000 delavcev1. V celotnem številu je bilo 71 procentov žensk in otrok. Ali zamore kaj takega ko* ristiti pasmi? Najbolj strašne so razmere V predilnicah in tekstilnih podjetjih. Otroci delavcev, zaposlenih v takih podjetjih zaostajajo očividno v teži in razvoju telesa. Trpe tudi najčešče za tako imenovano angleško boleznijo. Največje zlo je, da moderna obrtna tehnika stlači na malem prostoru veliko množino ljudij. S tega navstaja neizogibno revnost in bolezen. V Sheffieldu je '»nastopila umrjočnost otrok na celih 33°/#f' Vsak tretji otrok neod-vratno umrje ! Pri tem tudi higiena ne napreduje zadostno. Stetson celo trdi, da so se v minolem četrtstoletju higijenične razmere poslabšale.
Prihodnje dni se bo začelo vročati sklepe glede poprave volilnih list. Komur bodo vročene neugodne odločbe, naj si pripravi takoj dokumente, s katerimi ovrže razloge, radi katerih se je odrekla volilna pravica. Te pritožbe bo vložiti tekom treh dnij, ki pričnejo teči od dneva, kateri bo pozneje posebno razglašen. Kdor potrebuje v tem oziru sveta in pomoči, i.ej se oglasi zvečer v prostorih N. I). O.
Konsumna zadruga članov N. D. O. (ulica del Bosco št. 17.) se prav lepo razvija. Vsak dan je prinaša novih članov. Upati je da se bodo vsi zavedni slovenski delavci oklenili te prekoristne konsumne vstanove. Pomisli naj vsak delavec, da če
si sami ne pomagamo, nam drugi ne bodo pomagali. Vsa moreb tna pojasnila se dobijo v prodajalnici.
Sijajna razsvetljava „Divaške vile-nice“ bo v nedeljo dne 2. maja t. 1. od 4. ure popol. do 7 ure zvečer ob vsakem vremenu. Ksr so se popravila razna pota tako, da je jama pristopna vsakemu brez nevarnosti, nudi se slehernemu redka prilika poleteti v Divačo in si ogledati ta res prekrasni podzemski dom. Vstopnice po 1 krono se dobe pred vhodom jame.
Kako počasi in previdno plazijo naši socijalisti okoli svojega največjega sovražnika Slovenca, kaže naslednji slučaj, ki se je odigral te dni v arzenalu. Slišalo se je, da nameravajo organiziranci napraviti nekaj koristnega za delavstvo vposleno v Lloydovem arzenalu. To pa nikakor ne gre v glavo socijalistom. Mirno se priplazi k našemu delavcu nek dobro znani socijalist in ga vpraša: »Toni! Sliši se, da nameravajo »narodnjakarji** zopet nekaj mešati v arzenalu. Ako je to res, potem jim pa le povej, da naj mirujejo, ker jih je premalo. Se nas, ki nas je bilo kot listja in trave se ni Lloyd zbal, kaj pa hoče potem N. D. 0.“. Toni nato : »Res je, da socijalisti precej visoko letajo, pa jako nizko padajo organiziranci se pa po časi vspenjajo, pa če padejo, vsaj ne dalje, kakor do zemlje. Z nizkega pasti, ni tako slabo, ker se človek ne udari; če se pa z visokega pade, je pa udarec precej hud. No pa le potolaži se, bomo že videli v juniju mescu, kako da bi šlo**.
Skrb dela sivo glavo.
Vsled enoglasnega sklepa zastopnikov zbranih na sestanku v nedeljo dne 18. t. m., ki ga je skhcalo pevsko društvo »Ilirija**, se priredi dne 27. 28. in 29. junija t. 1. poseben vlak za izlet v Ljubljano na petindvajsetletno slavnost pev. društva »Slavec**.
Opozarjamo že danes sl. pev. društva, da nemudoma priglase svojo udeležbo, ker se jim bo v teku prihodnjih dnij vposlal zbor, s katerim bodo Tržačani skupno nastopili na slavnosti v Ljubljani.
Tudi vsa druga društva naj se bla-govole priglasiti, kajti gotovo se bo peljal vsakdo rad v belo Ljubljano po primorsko-goreojskem vlaku za tako nizko ceno, kakor bo ob tej priliki. Vlak sem in tja za osebo bo ostal okrog 8 K v III. razredu. Za vse druge informaci.e je odbor pev. društva »Ilirija** vedno na razpolago v ul. Montecchi št. 15. I.
Pozabljena para. — Mej slovenskimi trpini, ki se najbolj mučijo v tržaškem prometu so ogljarji. To so sami naši rojaki, najkrepkejše postave, ker drugi tako teža-nega dela ne prenašajo. Ali njih prašno opravilo jih odločuje od ostale družbe, ker so vedno preveč črni, da bi mej druge zahajali. Nekdaj so se smeli vsaj ob bregu pri kakej vodi umivati, da so potem lahko zahajali mej tovariše, ali sedaj je oblast tako »nedostojno** pranje prepovedalo in reveži nimajo kam se obrnti. Zgubljajo se radi tega največ v žganjarnah in zakotnih gostilnah navadno le mej seboj, in udani pjači in igri. Zaslužijo sicer navadno več ko drugi delavci, ali za njih trud in razmere vsekako premalo. Nihče se za nje ne briga, ker jih navadno niti ne opazi, niti njih patron Polak, ker ima druge skrbi po glavi. Tako kljubu vsemu napredku časa in dobremu zaslužku, vzbujajo pomilovanje ali preziranje mimoidočih, zapravljajo lepe denarce, ostajajo nevedni, ter nimajo navadno ne stanovanja niti ležišča. Kdaj bo možno pomagati tej pozabljenej pari ?
Slovensko gledališče.
V nedeljo je imel svojo benefic-pred-stavo g. Marko Veble, ki je nastopil v »Graničarjih**. Predstava je dobro vspela, občinstva je bilo še precej, dokaz, da je g. Veble tudi pri našem delavstvu jako priljubljen.
DOPISI.
Po preteku 2 mescev se pa izključi iz društvene organizacije**. Zato, če je kdo kaj zaostal s plačilom, naj poskrbi, da poravna, da ne bo presenečen v slučaju, čf bi potreboval podpore.
Odbor ima 2. maja sejo, pri kateri b uravnal vse potrebno radi podpor, da i bo kasneje pomot in pritožb.
Dne 9. maja popoldne napravi podružnica zabavo svojim članom v Boljuncu. Pri zabavi se poda članom vsa podrobna pojasnila glede izplačevanja podpor. Pri zabavi se bo povedalo še kaj druzega, kar bo članom v korist, zato vabimo vse člane in prijatelje N. D. O., naj ne zamude se udeležiti te zabave. Združiti hočemo koristno in prijetno v korist našemu narodu in posebej našemu delavstvu.
Nekateri člani so želeli, da bi se napravila ta zabava 1. maja. Naša po druž-niča pa ima mnogo članov kmetiskega stanu, ki ne praznuje 1. maja in bi bili nekako izključeni od te prireditve. Spored zabave bo pravočasno objavljen tudi v listu »Edinost** ker naš list izide še le 8. maja in ga člani podružnica dobe še le 9. maja.
Iz Pule. V veliki dvorani »Narodnega doma" v Pulju se je vršil minulo neddjo občni zbor podružnice N. D. O. Bilo je prisotnih lepo število članov. Predsednik, g. L. Križ, je podil obširno poročilo o delovanju v pretečenem upravnem letu P navduševal slovanske delavce v Pulju, naj se mnogoštevilno oklenejo za njih eksistenco skrbeče organizacije. Poslanec g. dr. M. Laginja je obljubil, da bo tudi v bodoče šel na roko delavcem, ki so vpisani N. D. O. in skrbel posebno za delavce v puljskem arzenalu. Nato so se vršile volitve: predsednikom je izvoljen enoglasno g. L. Križ. Odbor je z malimi izjemami ostal ist’, kakor prejšnje leto.
Boršt. — Plesni venček, ki ga je priredila podružnica N. D. O. v Birštu, je vsestransko lepo vspel v zadovoljstvo in navdušenost naših članov. Vrli tamburaški odsek naše podružnice se je z vdarjanjem na tamburice povspel mnogo višje od prejšnje prireditve ; za ta napredek pa se je treba zahvaliti v prvi vrsti delavnemu tov. Marcu in tamburašem, ki so prav pridno zahajali k vajam.
Vendar pa moramo v t?m poročilu nekaj pribiti, kar gotovo ne bo čast delalo razsajajočim elementom iz sosednjih vas? ki so prišli k nam delat le — zgago r Či Vas Vaša izobraževalna društva uče le razgrajati, potem se Vam prav prisrčno zaliva ljujemo za take obiske, tudi če se štejete med posebno narodoe mladeniče. Opominjamo Vas, da ostanete v prihodnje raje doma s svojim petjem, ne pa, da nas prihajate žalit, sami sebe pa sramotit. Ža danes dosti, če bi se pa to ponovilo, bomo govorili jasneje !!
Za podporni fond so darovali: Tov. Mladovan K 2, -Jug K 1, družba br. Hrvatov K 1.10, Kosmač Ivan 1 K. Ražem A. 20 stot. Vsem darovalcem srčna hvala i
Odgovorni urednik: STEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA t Trstu.
Tiska : TISKARNA »EDINOST" v Tratu.
Adolf Kostoris
skladišče oblek za moške in dečke
Trst, via I. Giovanni 10,1. n.
(zraven restavracije Gooperatlva e* 8®cker)
prodaja na mesečne ali ted. obroke
obleke in površnike za moške, perilo i. t. d* «
NAJDOGOVORNEJŠE CENE.
©000©®©®©©®©®®©
Kje se snidemo vsi delavci ob
nedeljah in praznikih?	v
jl/. \J, v 1JJ UUlJaI.ll
je podala ravnateljstvu električne železnice spomenico, v kateri zahteva razne po-boljške za uslužbence pri električni železnici ljubljanski. Termin za odgovor je po • tekel v torek.
LJUBLJANI, 29. — Četrtek opoldne stopili električni železničarji v stavki.
Dolinska podružnica N. D. O. naznanja svojim članom, da prične 1. maja t. 1. dajati podpora članom, ki so potrebni iste. Ob tej priliki opozarja, da pravi določilo, ki ga ima vsak natisnjega na pri-četni platnici knjižice : »Kdor 1 mesec ne plača udnine, pripada sicer še društvu, ali njegove društvene pravice so suspendirane.
V gostilni Hinka Kosiča
„Pri stari Breskvi“
v ulici del Belvedere 17. kjer dobimo dobrega terana vipavca in istrsko vino ter vsake vrste jedila gorka in mrzla.
ŠUS
h
k
m
v\\\\\\A\\V/
POZIV
— k —
SUBSKHPCU OELMC V. EMSUE
V
Ustredni banke	českych sporitelen
Osrednje banke	čo.štciL hranilnic
čeških hranilnic
V PRAGI.
PODRUŽNICE: Brno, Vel, n&m. 28; Lvov, ul. Sjkstuska 15; Dunaj, I. VVipplingerstrasse 22; Trst, Piazza del Ponterosso 3. - Od 1. julija t. 1. nova podružnica v Črnovicah.
Nad 5000 spojencev-denarnili zavodov cele države. — Vlog nad k 100,000.000. — Menični posel v letu 1908. k 536,000.000.
SkUPEN PROMET 5 MILIJARD.
DIVIDENDA :{ za 1903. 3°/0, za 1904. 4%, za 1905. 41///0, za 1906. 4 V2°/0, za 1907 4V2°/0, za 1908. 5%.
Na podlagi sklepa IV. rednega občnega zbora delničarjev, ki se je vršil dne 25. marca t. 1., se zviša delniška g. 7nica
od 10,000.000 na 15,000.000 kron
z izdanjem 12.500 delnic po 400'— kron nominalne vrednosti
t*
F Akcije OSREDNJE BANKE ČEŠKIH HRANILNIC so edini dividendni papir, ki je pripuščen poleg delnic Avstro - ogrske banke za nalaganje hranilničnih fondov, ker se nanašajo na papilarno varnost.
VPISOVALNI ROK do 31. maja 1909.
0
0
0
VPISOVALCI POGOJI:
a)	Dosedanjim delničarjem pritiče na ‘2 stari delnici po ena nova za ceno K 410.
b)	Večje število delnic nego jim pritiče po odst. a) se prepušča starim delni-čaijem, dalje hranilnicam, posojilnicam, zavarovalnicam ter denarnim zavodom sploh, raznim fondom, korporacija«^ funkcionarjem in uradnikom denarnih zavodov za tečaj K 415.
c)	Ostalim vpisovateljem se prepuščajo za tečaj K 420. Posebna pozornost se bo obračala na bančne spojence kot vlagatelje, posestnike bančnih zadolžnic itd.
d)	Delnice V. emisije bodo deležne na dobičku od 1. julija 1909, torej za drugo polletje tekočega poslovnega leta. Njih kupon št. 7 se bo izplačal s polovično dividendo, ki bo določena od prihodnjega rednega občnega zbora na podlagi zaključenih računov za ostale akcije l$ar bo označeno na dotičnem kuponu.
e)	Na pravilni vpis se izda potrdilo, proti kateremu se dobi pozneje nove delnice.
f)	Delnice morajo biti plačane najdlje do 30. junija t. 1. Pri vpisu mora založiti vsak vpisovatelj — izvzemši denarne zavode — najmanj K 50 na račun za vsako delnico, ker se sicer na priglas ne bo oziralo.
Po § 51. pravil se glasijo delnice na ime in se izdajajo tako stare kot nove bodisi v posameznih kosih ali skupno v 3, 30 ali 50 in to v svrho udobnosti posestnikov z ozirom na hranitev in varstvo. Dotične želje naj se na vpi-sovalnih prijavah izrecno označijo.
Preplačani zneski se obrestujejo do 30. junija po 41/a°/<» ki se prevedejo z onim dnem na račun vpisanih delnic.
Kdor ne plača do 30. junija t. 1. celega vpisanega zneska, zgubi pravico nele do novih delnic ampak i na predplačilo, ki zapade v korist rezervnega fonda banke.
0
0
g)
0
» *
t
Priglase in vplačila sprejema, ter izdaja prospekte glavni zavod v Pragi, podružnice v Brnu, Lvovu, na Dunaju in podružnica v Trstu, Piazza Ponterosso štev. 3, ter poleg tega iz prijaznosti vsak z Osrednjo banko čeških hranilnic v zvezi stoječi zavod.
Priporoča se, da se vršijo prijave v kolikor možno z obratno pošto. Prospekt, ki obsega poročilo o poslovanju bank in \/ razvoju banke, dalje zadnje letno poročilo in pravila, ter kakoršriekoli informacije pošilja drage volje
s
r
Ustredni banka českych sporitelen.




(0srA*i!,*r8ln* i *,an*ta *eikych sporitelen.
fatni aa ,^.an^a težkih hranilnic). — Inse-cSL ddelek današnjega lista prinaša ofi-emiRii r?°Z1T k aupskripciji delnic V. £J io°^endnje kanke beških hranilnic. Z Po K	delnic v nominalni vrednosti
10 no iFi’ma zv^ati glavnica od za	milijonov kron. Vpisovalni tečaj
»•tare delničarje znaš. K 410.-, tej
Oov« 7 na V8ak* 2 stari delnici po ena i 420JLD0Te delničarje je določen tečaj »iihnm' Za delnico. Denarnim zavodom, delnic m> za,*°Pnikom in uradnikom, dalje SeBn ardem> ki želijo večje število delnic, Dren, *'»m- 8klepu pripada, se jim dotične 2UščaJ° P« K 415,- Ob enem z vpis-Takref9 lma Založiti ^ 60.— za akcijo, •adne Da em'8|Ja odgovarja potrebi izvan-valeH^a razvoJa zavoda, potrebi, ki je že Osreri • toliko jnanejša, da uživa misija like • kanke čeških hranilnic brez raz* leea ^nZnan e celega slovanskega finanč* Pic n8^8, 98rednJa banka čeških hranil-®lor»n l ad’a danes najvažnejše središče fakat' 6®a kapitala ; da bo pa mogla ko-potr J z V8pehom do svo ih vzvišenih ciljev, dov °P°re ne samo denarnih zavo-W**Pak najširše zavedne javnosti. Na-raZDofi‘i .vP*80V£dni prospekti se ravnokar željo ^ JaJo denarnim zavodom, ter se na brL dopošljejo tudi zasebnim interesentom vsake odškodnine.
—
N^ki pomočnik
di Tor S. Piero št. 4.
Slovenski delavci!
Postrežem Vam z kozarcem dobrega in pristnega vina v svoji gostilni
„Pepi Moro“
Belvedere 49.
ter tudi vsaki dan z vsakovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedmi.
Za obilen obisk se priporoča
Ivan Škerjanc.
Podpisani priporoča sl občinstvu in članom „N. D. 0.“ svojo
Pekarno, sladš(i(arno in tov. biskotov
v ullol del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago
vedno svež kruh
raznovrstne sladščice In najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd.	Vdani
LOVRENC REBULA.
Delavci!
Če hočete dobiti kozaree dobrega in cenega vina vstopite v
VINOTOČ
ulica del Vento 20. (vogal ulice Guardia.)
Prepričajte se, da četrt najbolj ega | vina stane le 14 st., na dom po 12 stot. se takoj sprejme , Za obilen obisk se priporoča
2 dob,° 1	JOŽE LEBAN.

C
m
3
Tovariši, členi „M. D. O."!

Podpisani Vam naznanja, da otvori v soboto pred Binko*ti»iml prazniki, dne 29. inaja svojo novo gostilno
JRRTTORIR RL GINMRSIO4
(Gostilna pri Gimnaziji)
v ulici dello Squero Muovo štv. 7
kjer bo postregel vsacemu in vsem ravno tako in po istih cenah, kakor dosedaj v gostilni ..Pri stari breskvi".
Priporoča se za obilen obisk o priliki otvoritve '	udani
Hinko Kosič.
m
3
*g
^variši!
Tovariši!
^ Vse narodno čuteče delavstvo, ki je sedaj podpiralo razne italijanske in ^Uiške trgovce, naj krije zdaj svoje f°trel)ščine pri svoji, tako željno priča-J°Vani ustanovi.
%sumna zadruga elanov j<. D. 0.
registr. zadruga z omejenim poroštvom v Trstu
1. skladišče
J*
odprla
v ulici Bosco št. 17.
Ni treba še posebno omenjati, da dobite v skladišču ^kovrstno popolnoma sveže špecerijsko blago, kar se °raj samo ob sebi razume, ker se je novoustanovljena /Jl<^Uga preskrbela tudi z novim blagom.
K obilnemu obisku vabi
ODBOR.
AUSTRO-AMERIKANA - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
—NOVI-ORLE AN 8, via Patraso in Palermo, odhod \saki mesec. _»IJKNOS AIRES.
—NOVI-YORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec.
__\rm7r onr r 4 \ro	, n..i—.....	,1 v,,4 . ...i,; „„„„„
BUENOS-AIRES, via Almeria, Gadix, Las-Palmas, R'0 de .laneiro, Santos ali Veij,. Montevideo, odhod vsaki mesec.
1 transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in lnksoznimi Ža ,	inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
"formacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trata, ulica Molla Plaoolo it 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
jtiatevž furlan
ul. Antonio Coccin 17.
(prej Androna del Moro).
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo
dobroznano žganjarno
v ulici Miramar I, nasproti kolodvora južne železnice kjer toči najpristuejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje.
Ferdinand Pečenko.
—Pekarna i sladščičarna —
Josip Pahor - Trst
ulica Madonnina št. 39.
ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan
svež kruh lastnega izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladščice in izdeluje najboljše hiš-kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd, ter postreže na dom. Priporoča se za Velikonočna peoila.	Telefon št. 1190.
Književne novosti.
GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K 2-20
vezano „ 3.20
GOVEKAR:	.Dobra gospodinja11,
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano......... 2 80
„Štirl ruske slike1*, povesti ....	„ —-60
BENEŠ : „Bro dnkovskl odvetnik* .	„	1-50
Kip Gregorčiča.................. 4-—
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
NOVOST!	NOVOST
Ilakltl za dvorane In vrte pri
• • • •
zabavah
I t • •
▼ belo-modro-rudečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir In potrebščine se dobivajo v
Slovanski knlljnrnl In papirnici
Josip Gorenjec
TRST. - Ulica Valdirivo 40.
Pekarna in slaščičarna
Benedikt Soban
TRST, - ulica delNstria št. 12. - TRST
je preskrbljena s kruhom lastnega izdelka ter veliko izbero vsakovrstne moke in mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan.
»C Postrežba aa dom
VESNA
imenuje se izvleček iz rastlin in drugih naravnih snovi. Izkazala se
je kot edino res uspešno sredstvo za raŠČO las. Uspeh zanesljiv že po kratki uporabi iste tudi na največji n zastareli plesi. — Spričevala uglednih in znamenitih oseb na razpolago.
i. ■ ' " ' ii Cena steklenici od IOO gr. K 1*50.
Dobiva se pri založniku :
HZ. ŠKRINJAR, Trst, ul. Solitario 25.
Podpisani nazisnjam slavnemu občinstvu in tov. členom „N. D. O.1*, da tem odprl
v nedeljo dne 14. min. meseca
Novo gostilno ,,Pri Jelenu"
v ulici Domenico Rossetti Štev. 3
kjer točim belo vipavsko I. vrsto po 72 st. In istrsko vino po 72 st., kakor tudi Opolo po 80 st. lit. Domača kuhinja vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili - Točila bosta voditelja Alojzij In Urška Kosec. - Mojim znancem, prijateljem, članom N. D. O. in slavnemu občinstvu se priporočam udani J08IP FURLAN, lastnik dobroznano gostilne pri Francu v ul. Geppa
PEKARNA in -SLADClČARNA
Vinko skerk
TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul Miramare 9.
V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov, biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni.
Spoštovanjem VINKO SKERK.
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
JOSIP STANTIČ
Zalagatelj c. kr. redarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega urada In skladišč c kr. priv. lloyd orož. c. kr. finančne st.-aže v Trstu, Kopra In Pulja.
TRST. - Ul. Rosario st. 2, -
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodaja najboljše voščilo (is) C. ia i
Velika izbera Galosch
-----Cene nizke. — —
— Postrežba točna. —
Člani „N. D. 0“ 1 Pozor !
V trgovini jestvinami
ANTON ŽERJAL, T ulica BELVEDERE it 3.
in v Kilijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerciale St. 18. dobite vsi K I.— blaga zaston|
ako nakupite za K SO.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom.
Telefon št. 699.	Telefon št. 699.
kemično pripravljena tekočina radikalno za iztrebljenje mrčes (osohito stenic) je povsem neškodljivo zdravlju in opravi.
Vsestransko priznavanje in mnogobrojna spričevala (hotedirjev, vojaških oblastih itd. itd.) dokazujejo izbornost „BIOJ£ANE“.
Cena steklenici od IOO gr. 50 vin.
Dobiva se po večjih mirodilnicah. .—-—  -^—==^-^=====7
Morana
Olani „N. D. 0.“ dobe 2 °/o popusta, ako nakupujejo v trgovini jestvin
Jvan Viegele S 5r.
•• (fttatija jttlllonig) -
ul. C. Ghega Stv. 10.
: pekarna jffreule :
v Rojanu, ulica Montoreino št. 7
ima na razpolago
0 vedno svež kruh n
in vsakovrstne najfiinejše sladščice.
Sprejema naročila.
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek t Jesenicah pri Omišu
v ulici Valdirlvo 17 (Telefon 1405)
▼ kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne
I „All’ Adrla“ ul. Nuova Str. 11 in „Ai fratelli dalmatl11 ulici Zudecche Stv. 8 v katerih toči svbja vina I. vrst.

I
Podpisani pripo a svojo
ostiln
lqer toči najboljši tigam. — Postrer mrzlimi jedili.
agagna
Carradori
hega
:o vipo“, in pivo Pun-laki uri z gorkimi in
Jakob Maganja.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno in sladftičnrno
■ Čampo Belvedere št. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
Udan Filip Trobeo.
Podpisani naznanja članom „N. D. 0“, da je v ulici del Solitario št. 3 odprl svojo
BC GOSTILNO
iL GASTELLO Dl DORNBERG"
kjer toči najboljša vipavska, izborna latruka in najiinejša desertna vina, in ima poleg tega vedno na razpolago gorka in mrzla jedila. Postrežba točna in cene zmerne.
Za obilni obisk se priporoča vdani
R. Lužnik,
raoooottooooooooc
Slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“ priporoča podpisani svojo dobro-znano	v
»Kavarno Universo“
na trgu della Caserma št. 1, tik „Narodnega doma“, kjer ima na razpolago najfinejše likerje ter tukajšnje in zunanje slovenske, italijanske in nemške časnike, kakor tudi najboljše ilu-strovane revije.
Za obilni obisk se priporoča vdani
Fran Bojc.
MOOOOOOOOOOOOOt
Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urejeno
trgovino izgotovljenih oblek za
gospe, gospode in otroke
i
• • • •
ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi naj nižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem
Bohinec & Co. - Trst
Via delle Torri štv. 2
(za orkvljo sv. Antona novega;.
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki Izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano
gostilno s krasnim orlom
: „41 Im ritni":
v ulici Stadion štv. 19,
Iger toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more posiužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce.
Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan.
Člani „N. D. O.44
dobe 2 °/o popuste, ako nakupujejo ■ -	v trgovini jestvin
JOSIP LUIN
ulica Giacinto Gallina št. 6.
ii\.crYc.i .
Pekarna
Valentin Kukanja
vogal ul. Molin a Vonto in Gastaldi Ima na razpolago
- - vedno svež kruh - -
in vsakovrstne sladščice.
fi\o\z povh, urar
s pridelano delavnico
Trst - Via del Rivo št. 26 - Trst
Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragulj arsko delo po najzmernejih cenah.
Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje.
MF Slovansko podjetje I m
		
		
Podpisani priporoča svojo
GOSTILNO
o il deiristria (51
kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko
tudi z mrzlimi in gorkimi jedili.
.vij n ur"" ..
G. Babič.
Civilna in vojaška krojačnica
Bogata zaloga tu* in Inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. —
Odlikovan dne 5. aprila 1906.
v Parizu s častno diplomo, častni in križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko »GRAND PRIX“ diplomo.
Naročbe se izvršujejo točno In ee dostavljajo na dom
August Štular.
TRST, vla delte Posle 12. I. nadet.
(nasproti, Smolarsove papirnice.
Civilna in vojaška krojačnica
Pavel Pestotnik
Trst — ul. Farneto št. 46 — Trst
se priporoča
slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“
Cene najnižje.
Delo solidno. - točna. —
Postrežba
Na novo vrejena
■ Pekarna Karol Trošt
TRST, - Čampo S, Giacomo št. 20. -
(nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vrstne sladščice, čokolado itd., kakor najfinejše likerje.
Gostilna društva Jadrn
ulica S. Marco št. 17*
toči najboljša
vipavska in istrska vin*
Gorka in mrzla jedila so
na razpolago, kakor tudi slove časopisi. — Najnovejše avtomati1' j orgije, katere avirajo izbrane sl°vCf ske komade.	,
Postrežba točna.
■■r Cene zmerne.
Za dobrohotni obisk se pripor01*
Odbor	krčm*r
društva „Jadran“	Vinko Kart*
IVAN KOŠMERLJ IVANOV
priporoča svojo
TRGOVINO Z JESTVINA#1
v ROJANU, ul- Moutorsino št. 7' kjer ima na razpolago vsakovrstne kolon** j, ! In druge Jestvine, kakor tudi razne <*e teše, najboljša vina. in pivo v buteljkah.
r
K
NOVO POGREBNO PODJETJE s
v Trstu, ul. Vincenzo Bellini 13, telefon 1402
tik cerkve av. Antona novega
Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi na izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov.
Lastna lzdelovalnloa ln zaloga venoev ln raznih ovetllo Itd. Prodaja vaakovr.tnlh predmetov mrtvaške atroke. Zaloga voščenih sveč, * lastno tovarno. — Prodaja na debelo ln na drobno.
Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deže.o ln v inozemstvo.
VODSTVO.
P Vsi Slovenci v slovenske trgovine!
V. Dobauschek
TRST, ul. Giosue Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST-
Velika izbera motkih in otroških oblek kakor tudi vsakovrstne druge potreb' I ščine: srajce, spodnje srajce, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, ovratnici g naprsniki, nogavice hlačniki, jope, hlače, telovniki, površniki itd.
Velika izbera vsakovrstnih oblek, hlač, srajc za delavec lastni izdelek. — Klobuki in čepice.
NEVERJETNO|! Prevzema se tudi naročila po meri za moiko obleko po K 2 Lastna specijaliteta! Volnene obinke polfine, flne in najfinejše po K 30 do K go.
LASTNA DELAVNICA !	GOVORI SE SLOVEVENSKO !
Delniška glavnica
K 10,000.000
Telefon 19-95
ČEŠKIH HRANILNIC. KTi*
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3.
StOSREDNJA BANKA
j — Piazza del Po
Vloge na tekoči račun do ^ “|
- Premijene vloge po 43/4°/0
Centrala .denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije
A j/ O/ vloge na knjižice.	Vloge na tekoči račun do A
*T /A. /O	Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Premijene vloge po 4V/o	“ /jJ, /(/
-- JADRANSKA BASKA v TRSTU
Via della Cassa di Risparmio st. 5 (lastno poslopje)
KUPUJE IN PRODAJA
VpEDHOSTflE PAPIRJE
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISJVTA, PRItlORITETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.)
Jm’«* VALUTE IH DEVIZE--------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
—	.... Uradne ure ; 9 — 12., 2-30
Butanu menic ln laso, Borzna naročila
SflFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
5.30. — Brzojavi: ..JADRANSKA11 - Trst. -
4
11 O VLOGE NA KNJIŽIC^
— TEKOČI IN ŽIRO RAČUN*’^ VLOŽENI DENAR OBRESTUJ15 SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. ; : : \ STAVBNI KREDITI - KREDITI PR O?1 DOKUMENTOM VKRCANJA, nr — ^
Telefon : 1463 in 793.
= Re8^v™,ciia’ = X Trst - Grand Hotel	- Trst
S S Kavarna, S ^
mi cene zmerne _^