Radiča in njegove poslance Puclja, Kelemina, Tizaja in druge vprašamo: Ali Vam ni znano, kako neznosno se itrtirjujejo zadnje mesece davki v Sloveniji? Ali ne veste, da eksekutori hodijo noč in dan od hiše do hiše? Ali ne vidite, kako kmeta in obntiiika rubiijo, mu vizamejo zadnjo živinče, kako pTidejo posestva na dražbo, kako se vsi zadolžujejo samo- radi strašni hdavkov? Vi radičevci ste slepi, odkar se Vaši voditeilji objeimajio z Pašičeim in sedijo lcot ministri v Pašičevi vladi. Vsi Radičevi pcislanci glasujete za visoke davke in še za nove! Zakaj ne stojite ob strani poslancev Slovenske lijudske stranke, ki se borro proti lcrivioniim davkom? Tudi par tisoč nepoučenih in od Vaše »republiike« zaslepljenih Slovencev Vas je volilo. Ti tisoči, ti trpini, ki jih davčno breme gospodarsko uničuje, Vas kličejo na odgovor. Kako moreite to nesrečno politflko zagovanati? Povejte! — Fr. Obeni zbor Pnosvetne zveze v JVIariboiiu. Občui zbor i Prosvetn-e zveze, ki se je vršil pretekli pondeljek, dne j 23. t. m. v dvorani Zadružne gospodarske banke v Ma - ! riboru, je pokazal silen razvoj te prosvetne organizacije v mariborski oblasti. Udekžilo se ga je preko 100 delegatov podeželskih društev. Veliko število teh dekgatov se je udekžilo prosvetnega tečaja, ki se je pričel pretekli petek ter tra.jal do nedelje, mnogo delegatov pa je prihitelo tudi že v nedeljo, da so -se udeležili Slomšek— Krekove proslave, katero je priredila iProsvetna zveza v Narodnem gledališču in koju potek je zapustil pri vseh ud'eležencih neizbrisen utis. Občni zbor se je pričel v pondeljek ob 10. uri predpoldne. Otvoril ga je predsednik g. poslanec dr. Josip Hohnjec, ki je v svojemi krasnem govoru povdarjal, da se letošnji občni zbor vrši v znamenju obletnic najslavnejših slovenskih mož, škofa Slomšeka, dr. Janeza Ev. Kreka in pesnika Francela Prešerna. Omenjal je njihove ogromne zasluge za probudo slov. naroda ter končno otvoril občni zbor s potkdxavom udekžencev, posebno zastopnika oblasti in zunanjih gostov. Nato so sledila poročila odbornikov, poslevodečega podpredsednika, tajnika, blagajiuka, knjL žničarja, predsednice Dekliške zveze, narodno obrambnega odseka in revizijskega odbora. Dosedanjemu odboru je bil dan absolutorij s pohvalo, nakar so se vršile volitve novega odibora. Enoglasno je bil izvoljen za pred sednika poslanec dr. Josip Hohnjec, za odbornike pa: prof. Iv. Prijatclj, Jože Stabej, dr. Jeraj, Marko Krajnc, Franc Kramberger, dr. Franc Sušnik, Joško Malešič, Franc Hrastclj. Pregkdniki so: dr. Veble, Jožef Krošelj in ravnatelj Jožef Mirt. Razsodišče: dr. Leskovar, dr. Juvan, dr. Jerovšek, Pavel Živorlnik in Jože Barle. Po zanimivih debatah je predsednik zaključil občni zbor s pozivom na novo delo za dobrobit slovenskega naroda. Na občni zbor in splošno delovanje Prosvetne zveze v Mariboru se bomo v prihodnji številki nekoliko obširneje povrnili. Duhovniške spr-enijeinbe in novice. Župniji sta dobila: g. JanezOblak, dosedanji kaplan pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, pride 1. decembra za župnika k Sv. Lovrencu na Pohorjc. Kaplan od Sv. Ruperta v Slov. gor. g. Ferdinandi Pohrašky, nastopi 1. decembra župnijo v Trbonjah nad Muto. G. Martin Verzelak pride 1. decembra za kaplana k Sv. Lovremu na Pohorje, dosedanji lovrenški kaplan Anton Somrek, pride na Vransko. Dosedanji vranski kaplan g. Nace Brvar je prestavljen k Sv. Benediktu v Slov. gor. Umrl je 21. t. m. vpokojeni župnik v Slivnici pri Celju g. Janez Kozinc. Mariblorske novice. Po Mariboru se na ulici in po vseh javnih prostorih naj.več govori o ponareievalcu denarja Potoičniku in o njegoviih pomagačih. Radi soudeležbe pri ponarejanju in radi krivde raizip&čavanja ponarejenib bankovcev je zaprtih v jetnišnici mariborskega okrožnega sodišča 30 aseb. Vsi osumljenci so z Eh-avsloega polja. — V Orožnovi ulici so našli oibešenega v kutxinj,i lastnega stanovanja nekega Franca Bradača. V pLsmu, ki ga je zapustil svoji bčerki irv tastu, sporoča samomorilec, da je šel v smrt radi neazdravljive bolezni. — Radi sunka v kravo sAa. se stepla do krvavega. Pomožni delavec v mariborski klavnicL Golob je kresal v pijanem stanju po Koroški cesti an se zaletel v kravo, katero je gnal po cesti neiki kmet. Ta sunek v kravo je kmeta tako razsrdil, da se je lotil Goloba z oslrino in mu prerezal žilo na roki i<n uho. Golob je imoral iskaiti pomoči na rešilnem oddelku. Ponarejevalci denarja pod ključem. Dne 19. t. m. je prišel v >roke policije že dolgo časa iskan opasen ponarejevalec denarja Jurij Potočnik. Izskdili so ga v Gornji Sv. Kiragoti nad MariboTom, kjer se je skrival pri posestniku Francu Vodanu. Za nfegovo delovanje se je oblast že dolgo oasa zanimala. Svoj čas smo tudi mi poročali, da so našli v Ptuju ponarejen dolarski baTikovec. Sum ponarejanja 'je lotel na Potočnikai, ki ije ibi-1 narto od orožnikov are- tiran. Pri aretacija je prišlo do boja in streljanja ter je ibU Potočnik pri tem ranjen v roko. h jetniške bolnice je ponovno pcbegnil ter se skrival najprej v Braunšvajgu pri Račnh, kjer je stanoval pri nekem kmetu. Ko so orožni-ki zaznali za njegavo skrivališče, jim je še pravočasno pobegnil ter se odpel^al s fijakerjem v Gornjo Sv. Kungoto. Orožniki so mislili, da je pobegnil v Bistrico, ko so pa tu zastonj iskali, so se obrnili na mariborsko policijo, ki je kmalu ugotovila ime fijakerja, ki je Potočnika vozil. Fijaker je iizpovedal, da je peljal Potočnika v Gornjo Sv. Kun- goto, kjer je izstopil pred neko gostilno. Policija je kmalu izsledila ljudi, pri katerih si je ponarejevalec poiskal zavetišče. To sta bila posestnika Franc Vodan in Šunko, ki sta bila skuipaj s Potočnikom aretirana. Pri Vodanu so odkrili celo delavnico in precej, ponarejenih bankovcev. Zanknivo ]e, kako spretno je ponarejal Potočnik bankovce. Po neštetfh težavnih poskusiiš se mu je posrečilo pri 100dinarskih bankovčih ponarediti celo takozvani vodeni odtis ter jih izdelati tako slične pravim, da jih celo uradniki Narodne banke riiso prepoznali. Dolarski bankovci so bili slab še ponarejeTii, iker jih ie zložil skupaj u treh različnih papirjev, toda na zgibih je lep polagoma odpustil. Ponare]evalec Potočnik je rojen v Rošnjah, občina Št. Janž na Dravskem polu. Po poklicu ]e kmetovalec, toda iizredno nadarjen, kot je on in cela rodbina, se je kot samouk iizučil v iizvrstneiga fotografa. Proučeval }e razna znanstvene kemične knjige, kot ji-h rabijo in razumejo samo učenjaki ter se že pred vojno bavil s ponarejanjem denaiva. Leta 1906 je bil obsojen radi tega skupno z bratoma v ječo in sicer <on na 15, eden bratov na 12 i-n drugi ma 3 in pol leta. Svojo kaizen je odsedel v jetnišnici Karlau pri Grazu. Ko je po dolgotrajiriii ječi zoipet prišel na svobodo, ga j.e ponov no agrabila ponaTejevafeka strast, ki ga je privedla zopet ¦v roke pravice. • Shocl SIov. ljudske stranke v Kamnici pri Maril>oni je v nede.ro, dne 22. t. m., dobro u&pel. Dasiravno zborovanje ni bilo dovolj tazglašeno, vendar se je zbralo toliko mož, da so bili prostori gostilne g. Horvata napolnjeni. Shodu je predsedoval domači župan g. Anton Lorbek. Po- ročal je poslanec Franjo Žebot o političnem položaju. Dokazal je, kako radičevci v Beagradu niti besedice ne zinejo za znJžanje davkov, ampak jih še povišujejo in nalagaljo nove. Strašnih davkov, ki uničujejo kmeita, obrtni'ka in delavca, so krivi ipr.istaši samoisto|ne demoikrat&ke stran- ke in radičevci, ki glasujejo za nje. Zborovalci so soglasno odobrili poliiiko Jugoslovanskega kluba, ki stremi za tem, da postane Slovenija samostojna. Našim poslancem so zborovalci izrekli popolno zaupanje. Naj le pride Radič v naše kraje, bo vsaij videl, da Slovenoi ne maramo njegove nesrečne politike. Občinske volitve pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Spomladi leta 1925 je mariborski veliki župan Pirkmajer razpusitil občinski odbor trga Sv. Lenart, v katerem je imela Slovenska ljudska stranka dveire'i;;insko veono. Raapust je bil izvršen radi tega, ker zupan g. Aubl ni hotel izročiti premoženja požarne brambe novi požarni braimbi, katero so sestavili člani Onjuine. Ali.je bil razipust zakonit, o ten\ se bo še svoj čas govorilo. iNekoga bo še radi tega hudo glava bolela. V geremtski sosvet je veliko županstvo, oziroma sretzko poglavarstvo imenovalo skoro same pristaše samoisitojno-demokTatske stranke. Dne 2p. novembra so se vršile nove volilve. Nasprofniki naše Slovenske Ijudske strartke so napenjali pred volitvaimi vse sile, da zmagajo, čeravno imajo v trški občini malo pristašev. In priitisnil je njih vodja tudi na nekateTe sorrušljenike SLS. Grozil je, da bo posame^niim gospadom poslal stanovske tefomece, alko pri volitvah gredo skupaij s prejšn'im našim županom g. Aublom. In res s-e je neikdo — ime danes zamolčimo — ustrašil grotženj samasitojno-demokratskega voditel|a in je na nijegov pritisk v zadnjem hipu preprečil kandidatno listo SLS. Šel je na limanice človeku, ki ga poznaijo cele Slovenske gorice kot najhtrjšega proHvnika vsega, kar je krščansko. Pri volitvah so dobili nasprotniiki radi iega vse mandafe. Nasprotniki niso zmagali sami, ampak pomagal jim je nekdo, ki mu je bila njegova osebna kor.Lst nad v&e drugo. Zaveden priiprosti kmet ali delavec tega ne bi napTavil. SLS pa raidi tega žalostnega čina ne bode propadla. Hvala Bagu, da je človek, ki v odločilnem trenmtku pomaga najhuijšemu nasprotniku na koaja, v Sloveivskih goricah bela vrana. —- Fr. Vescle novice od Sv. jPrimoža na Poharju. Zadnji čas jc v našem kraju vladalo precej živabno življenje. Poročili smo štiri pare. Najpre) je prišel k Turičniku ženin Alojz Zupan<- iz št. Vida nad Valdckom in poročil lastnico Maliko Turičnik. Nato smo oddali Faknlovo Mkiko tja črez planino v šmartinsko župnijo Jožefu Prošlu, pd. Francctu. V domačem kraju sla ostala Jožef Nabcrnik in mlada ncvesta Frančišlta Kralj. Žvikartov Peter pa sc je priženil k Pogaču v Pameče. Da bi bili vsi prav zadovoljni v novem stanu! — Krona vseh porok pa je bila zlala poroka Mihaela Črešnika pd. starega Posoda z njegovo zveslo zakonsko družico Marijo, roj. Peruš. Že 53 let sta v kpem. zvestcm zakonskem živ- lji-nju skupaj. Zato so jiina dobri olroci iu vnuki priredili slovcsno zlalo poroko, ki se je vršila 22. novembra t. 1. Vladalo je prav praznično vtsclje med faiani. Na (ibcdu jc polem ined veselimi svati prodal domači gosp. provizor 25 srečk v korist loleriji Dijaškega p(xlpornega društva. — Bog daj zlaioporučencema še čvrstega zdravja do sktajnih mej človeškega življenja. — Dne 22. noveinbra smo imeli sestavo krajnega šolskega svela. Izvol-jen je bil narclnikom naš zvesti Gašpai Erič pd. Škrubej. Kakor je kol gospodar vzoren, smo prepričani, l)o tudi kot šolski načtinik prav na raestn. Podnačelnik je Ivan Garneš. Priošnjia na usniiljena srca. Dac 12. iu 13. l. m. je obiskala Mursko Soboto silna nesreča. Uničujoča povodenj, kakoršne ne pomnijo najstarejši ljudje. je hipoma preplavila celo mesto. Tik pred zimo je oropala siromašno prcbivalslvo obleke. živeža in živine ter nuiogim zrušila dcni()\c. Bedni nesrečiiiki s slrahom pričakujejo trde zime, kam naj spravijo svojo družino, ubogo, uago deco. Z zaupanjtm se obračajo ti trpini do usmiljenih bralskih in sestrskih src. Okoliške vasi, ki so same siromašne tcr več ali manj tudi po povodnji prizadele, dovažajo dnevno kruh in živež, kar ravno sanu imajo, več ne mcrejo. Apeliramo na plemenita srca, naj, ne zavržejo te prošnje. Kdor zmore, naj nakloni svojo pomoč človekoljubni akciji. Vsak, tudi najmanjši dar bo hvaležno sprejel. Prcd, vsem prosimo za pomoč v dcnarju ali oblcki. Darove naj se naslavlja naravnost na Lokalni pomožni koinite v Murski Soboti, ki bo skrbel za to, da bodo naklonila prišla res v roke onih, ki so podpore najbolj potrebni. Tudi v našem upravništvu bomo sprejemali darove za to podporno akcijo. Nekaj zelo važnega ir» za vsakega. Zgodovina je narodu učiteljica, vzgoijiteljica in voditeljica. Kar sta nevednemu in neizkušenemu otroku oče in mati, to |e narodu Hgodovina, ki mu, kažoč mu vso njegovo preteklost, na ži~ vi'h zgledih pravi, kaj mu je koristilo, kaj škodovalo, ka| bilo v napredek, kaj v pogubo, pa tudi, ka| naj v tem ali onem položaju stori, da doseže dober uspeh, in česa se naj varuje, da ne zajde v propast; v zgodovini najde narod uteiho in pobudo, ona mu določa smemice in predstavlja cilj, po katerem mu je stremeii. Brez zgadovine narod hira in propada, le z zgodovino živi. Zato mora biti vsakemu narodu največja skrb, da si svojo zgodovino spiše. Pišep jo strokovnjaki, učenjaki, ki jim pravimo zgodovinarji. Ne pišejo ipa je tako, da iiz drugih knjig prelpisu}ejo; to bi nikdar ne dalo prave zgodovine; ampak iščejo starih listin. dn pisem, starih napisov na kamnih, starih knjig, zbirajo usitna poročila, ki jim pravimo pripovedke, poviprašujejo po stari'h šegah in starih pravicah, pobirajo pa tudi stare reči vsake vrste; zbirka čelešnakov, svetiljk in svečnikov nann daje podobo o razvoiju naše svečave in taka poddba je drobtina naše zgodovinske obleke, >ki so |o irvosilj pred 6O in. 100 leti, nein kaižejo tedanjo nošo, in ta-le je zopet košček naše zgodavine itd. Iz saraiih takih drobcev se sestavlja zgodovina, seveda se to vrši jako počasi in stane egodovinarje mnogo truda. Toda zgodovinarji se tudi žrtvu(je|o radi, samo da se jim nudi dovolj materijala, ki ga naj proučavajo. Drugod imajo ^godovinarji takih stvari vedno mnogo na razpolago, ker se med narodom neprestano zbira'o in znaša)o v takoizvane muzeje. Talc muizej je naše Zgodovinsko društvo pred nekoliko leti tudi ustanovilo v MaTiboru, tada do danes ]e ie zelo pomanjlkljiv in je še treba mnago nabrati, da jbo količkaj ustrezal. Kar že ima starih listin, pisem in knjiig in raznovrsitniih drugih starin, je x& uspešno proučavanje še mnogo premalo. Zato je Zgodovinsko društvo v zvezi z drugimi društvi, ki mur bodo pomagala, sklenilo, da bx> med našim ljudstvom začelo temeljito ikkati rarnih starin in. je zbiralo v maribonskem muzeju. Pri tem pa mora pomagati vse, kar se čutt ud naroda. Če kdo kak primeren predmet ima, ki se mu je vzljubil, ne sme mu biti žail, da ga da iz rok; ako( ga podari muzeju, položil ga je na tako mesto, kjer bo obrodil tisočerne obresti. Ako se kdo v imenu ZgodovLnskega ali pomožnega mu društva do koga v ornenjeni namen oforne/ naj ne astane breiz podpore. I>rušitva bodo prihcxlnje dni delo začela. Utegne pa kdo ugovariiti: »Nam tega ai več treba, ker iimamo svojo zgodovino že spisano; saj sem jo čital.« jSrate, drugi narodi so že pred mnogimi stoleliij začeli svojo zgodovino pisati, so jo neprestano iizpopolnjevali in še danes svoje stairine neumorno zbiraijo, da svojo zgodovino izpopolnjuje|o. Mi štaljerski Slovenci pa smo svojo zgodovino začeli pisati šek pred par desetletij in. narodni muzej ustanovili tik pred svetovno vojno, in naj smatramo zgodovino, kolikor je mje dazdaij iinamo, za dokončano delo! b\ še nekaj, Ako izobražen tujec pride v mestOv kjer na>pde muzej, si ga ogleda in muzej mu pravi: »Jaz pričam, da narod, ki me je ustvaril, hoče živeti .in ima dlje, ki |e hoče doseči!« Kako se bo dne 8. decembra t. 1. prišlo do sreče? Le v bogati loteriji Katoliškega prosvetnega društva pri Sv. Petru pod Sv. Gorami, katera vsebuje 250 krasnih dobitkov v vrednosti 50.000 D. Cena srečki je 5 D in lahko v srečnem slučaju z isto zadenete glavni dobitek, ki sestoji iz novega, modernega pohištva iz črešnjevega lesa, fino politiranega, in sicer: 2 postelji, dve nočni omarici, 1 umivalnik z zrcalom, 1 miza in 4 sloli, 1 omara in 1 krasna slika. Pa tudi drugi ilobitki vzbujajo občudovanje: Nov »Singer« šivalni stroj, kolo, zofa in stoli, 20 kg kave, vreča moke, pitan prašič, 200 litrov bi1 zeljskega vina, trsna škropilnica, ure obleke, čevlji, svileni robci, servisi itd. Zato ne odlašajte, temveč pišite takoj kartico na Loterijski odbor v gt. Petru pod Sv. Gorami in naročite čim več srečk. Zraven srečk se priloži položnica, tako da vas pošlnina nič ne stane. N« odlašajte, kajti 8. decembra t. 1. bode žrebunje. Osebno lahko kupite srečke pri Prosvelni zrc~ v Mariboru, Aleksandrova cesla 6-1. in v oheh j-.rodaj.'.'¦'. ib Cirilove Gospodarsfvo« Votinik. V nedeljo, dne 6. decembra, se otvori na tukajšnji osnovni šoli db pol devetih dopoldne lcmetiiJsko-Tiaidaljevalni tečaj. Predaval bo učitelj g. Viiloš Levstik iiz CeIja o važnosti kmetijstva in kmetijskega ter gospodinjskega pouka fer o shranjevanju in uporabi sadja. Tečaj bo trajal imeseca decembra, januaija in februarja ter se bo poučevalo ob nedeljah -doipoldne po tri ure in enkrat med tednom popoldne po dve uri o kmetijlskem računstvu, spisju, prirodoznanstvu, rastlinstvu, živalstvu in sadanstvu ter o kmeitijskem gospodarstvu in zadružništvu. Prijave spreje- Onim, ki so pre"eli plemenske mrjaščke od Veliikega županistva. Veliki župan mariborske oblasti je oddal v tem ktu precejšnje število dobriih plemenskih mrjašokov po znižani ceni samo zaneslji-vim rejcem, ki so jih odbrali in priporoeali srezki ekonomi ali veterinarji. Mrjaščki so wgo jeni v najiboljših dcmačiih rejsikih središčih in se v splošnem jako dobro obnesejo, če pddejo v zanesljive roke. Preje>mni'k take živali se mora zavezati, da plača vse strošike dopošiljatve, da vodi spuščalni zapisnik in da bo rabil mrjasca od starosti 10 mesecev do dveh let proti zmenu odškodnini za splošno plemenenje. Srezki ekonomi, oeiroma veterinarji, imao nalog, da vodijo stalni nadzor nad temi žiivalmi, da nadaljujeio započeto deJo in dajejo novim inteTesentom vsa potrebna pojasnila. Oddaja plemenskih petelinav štajeirske pasme v mariborski oblasti. V mariborski oblasti sc sedaj razdeljujejio potom subvenci^e čistokrvni petelini rjave štaijerske pasme. šivali dobiijo zariesljrvi rejci, katere so srezki referentt pri STeakih poglavarjiih za to priifKiTocili. Vsak stoz dobi po šest petelinov; kjer je pos-pbno velik"' y.v limanjie, kakor v Murski Soboti in v Ptuju, t-idi več. Nekaterari zaneslljivim rejccm, o katerih se domneva, da se jbo pri n :i'i dalo irstanoviti kokošierefeko srtdišče t; prsme, se daje poleg petelina še dve kokoši. Vst, ki prejmejo subvenci|9ke pete- line in kokoši, se z zaveznim pismom zavežejo, da bodo te živali redili dve leti v plernensike svrhe, da bodo polagoma odlpravili vso drugo običajno brerzpasemsko perutnimo, od~ nosno, da bcdo svoje dvorce spopolmli s čisto štajersko pasmo. Nadalie se zavežejo razširjati to pasmo z oddajo naraščaja in valilnih jajc svojim sosedom, odvišae živali pa ponudiiti vsako leto srezkenvu poglavarju v odkup. Vs» dvorci, k: s-o prej.eli subvencijske živali, so vpisani v po* seben seznam pri STezkrh poglavaiijih in so pod stalnimnadzorstvom sreizkega ekonoma. Reijska središča, ki vzgajajo peteline in kokoši za odda:o potom državne subvemcije, se vodijo po navodilih živinorejskrh strokovnjakov mariborske ohlasti in kažejo lep naipredek. Začenja se že tudi s kontrolo nesnosti potom zaklopnih gnezd, ki omor gočajo vzgojitev naraščaja od res na boljših jajčaric. Opaiziti je torej razveseljivo giban'e na polju kokošjereje v mariborski oblasti, kar ]e spričo čisto posebnih prilik v teh kraiih velikega pomena. Želeti bi le bilo, da se poprime te panoge tudi podežefeka inteligenca, zlasti naše učiteljstvo, ki bi lahko tudi na tem poliju prav tako uspešno delovalo, kakor že delu|e pri sadjarstvu, vrtnartsvu in čebelarstvu. Mariborski trg dne 21. novembra 1925. Mrzlo vreme je privabilo 70 slaninarjev na trg in tudi drugače je bil trg tega dne prav dobro preskrbljen in obiskan, kajti razven 70 s svinsikim mesom naloženih voz je bilo tudi 135 s krompirjem, zelenjavo in drugimi živili in 15 s sadjem natoiženih vrrzav na trgu. Slaninarji so prodajali kot po navadi svinjino po 20 do 30 din., slanino po 25 do 30 din. in drob po 20 din. 1 kg; domači mesarji pa govedino po 10 do 15 din., teletino po 12.50 do 15 din., svinjino po 20 din., klobase po 25 do 35 din.r prekajeno meso po 30 do 40 din., gnjat po 40 do 50 din., drob pa po 8 do 15 din. kg. — Perutnine je bilo zjutraj komaj 300 komadov, okoli 10. ure pa, ko |e solnce zasijalo, so prinesli še 400 komadov na trg. Cene so bile: kokošem 30 do 60 din., racam, gosem in puranoin 50 do 125 din., grlicam 35 din., golobom 30 do 40 din., domačim zajcem 10 do 50 din. komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje in cvetlice: Pretečeni teden je bilo 150, to pot pa samo 15 vozov, kar je pripisati tudi prejšnjemu slabemu vremenu. Cene so bile krompirju 3.50 do 5 din. za merndk (754 kg), o^ironia 1.25 do 2 din. kg, solati 1.25 do 2.50 din. kg, glavnati solati, endiviji in ohrovtu 0.75 do 2 din., pesi 0.25 do 1 din., korenju 0.25 do 1 din., kaifijolu 2 do 12 din., zeljnatim glavam 0.50 do 2.50 din. komad, čebuli 1.25 do 5 din., česnu 3 do 6 din. venec, kiskmu zelju 3 dfr... kisli repi 2 din., fržolu 2 do 5 din., paradižaiikom 1.50 do 3 din., ovčjemu siru 20 din., trapistovskemu siru 26 din., mr- a 44 do 50 din., kuhanemu maslu 50 do 60 din. kg, r W!;u 2.50 do 3.50 din., smetani 12 do 14 din., masKnemu olju 30 do 48 din., bučnenvu olju 28 do 32 din. liter, jajcam (ki so postale dražje) 2.25 do 2.50 din. komad, sirčku 1 do 10 din. hlebček. Sadja je bilo primeroma dosti na trgu. Cene so bile jabolkom in hiuškam, kr so se podražHe, 5 do 14 din. kg, grozdju (kl je tudi dražje) 8 do 12 din. kg, kostanjem 5 do 8 din. kg, pečenim kostanjem 6 do 7 din. liter; limonain 1 do 2 din. komad, figam 6 do 10 din. venec, kokosovim orehom 15 din. ko* mad. Cvetlicam 1 do 8 din., v lončlkih 15 do 50 din. komad. — Lončene in lesene robe je bilo malo. Cene so bile 1 do 100 din., lesenim ročnim vazovom 100 do 250 din., več}im vozovora 500 do 1700 din., brezovim nvetlam 3.75 do 6 din. koTnad. — Seno in 'slama: V sredo, dne18. noveimbra, so kmetje pTipeljali 6 vokov sena in 3 vo .zove slame, v soboto, dne 21. novembra pa 3 vozove sena in 5 vozov slame na trg in so prodajali seno po 50 do 75 din., slauno pa po 45 do 50 din. za 100 kg. Mcfl-iborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je na sejem dne 24. novembra 1925: 26 konj^ 9 bikov, 124 volov, 371 krav in 11 telet, skupaj 541 glav. PoMprečne cene za raiz¦ličnc živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg- žive teže od 8.75 do 9.25 din., poldebeli voli od 7.75 do 8.50 din., plemenski voli od 6.25 do 7.50 din., biki za klanje od 5 do 8 din., klavne krave debele od 5.50 do 6.25 dinv .plemenske krave od 4.25 do 5.25 din., krave za klobasarje od 3.25 do 4 din., molzne krave od 5.25 do 6 din.,, brejje krave od 5.25 do 6 din., mlada živina od 6.75 do 10 din. 'Prodalo se je 158 glav, od teh za izvoz: 7 v ttatijo, 21 v Avstrijo. Mariborske se"msko poročilo. Na svimjski sejem dne 20. novembra 1925 se je pripeljalo 332 svinj, 6 ovc in 2 kazi. Cene so bile sledeče: Mladi prašjči 5—6 tednov stari komad 40—100 din., 7—9 tednov 125—200 din., 3—4 mesece 250—300 din., 5—7 mesecev 350—450 dm., 8— 10 mesecev 520—650 din.., 1 leto 1000—1100 din., 1 kg žive teže 11.50—12.50 din., 1 log mrtve teže 15—18 din., ovca 100 din. Prodalo se je 148 svinj in 3 ovce. Mesne cene v Maribaru. Volovsko meso, moso od bikov, krav in telic do 10 do 19 din., telečje mcso od 12.50 do 20 din., svinjsiko meso aveže od 12.50 do 30 din. za 1 kilogrem. Vrednost denarja. Ameriški dolair stane 55.50 do 56 dim., angkški funt 272 do 274 din., italijanska lira 2.27 do 2.29 din., švicarski framk 10.85 do 10.90 din., čehoslovaška krona 1.06 do 1.68 dinv avstrijski šiling 7.90 do 8 din. V Curihu stane 1 dinar 9.20 centilmov. tiskame v Mariboru. Kdor jib naroči 10, dobi eno srečko brezplačno. Fant se ie zgubil. Dne 14. t. m. je zginil neznano kam bos in goloiglav fant. DečKO se piše Konrad Leskovar. Kdor 'bi kaj vedel o kgubkjenem, ali ga videl, naj sporoči na županstvo Št. Arvdraž pri Velenju. Razno od Sv. Ruperta nad Laškim. I>ne 9. t. m. je v Velikih Grahovšah uinrl Jožef Bezgovšek, star 92 kt. Bil je vrl krščanski mo-ž, ki je kot dolgoletni župan storil veliko dobrega za svojo občino: po njegovem trudu se je se-» zidala nova šola, zgradila cesta, ki veže Sv. Rupert z LašIkiun. Dal nam ljubi Bog v Grahovšah več takiih možf Vrii starček, počivaj v miru! — Tukaj se je osnovala Dekliška eveza. Dekleta so že v ipar nastopih pokazala, da se hočejo izobraževati in veselilti na odlično lcrščanski podlatgi. Tudi mladeniči nočejo zaostati in se že ipridno pripTavlljajo tna ustanovitev Mladeniške zveze. Mladina, naipretj! Divjaški uboj deklice — osumljenca izsledil policijski pes, V vasi Vaše pri Medvodah na Kranliskem se je zgodil te dni grazen uboj. V hlevu kočarja Kopača je našla mlajša hči zvečer svojo sestro Arvgelo ubito na zveriinski način. Ker Angele ni bib dolgo v Juso k bolnemu oeetu, jo tje šla sestra kficat in iskatt okrog hiše. Našla je na hlevu vrata podprta od znotraj. Po dolg&m butanju je odprla vrata, skočila po luč in našla v hlevu svojo sestro Angelo e groizno ratzmesarjeno glavo, mrtvo na tleh in poviršno poikriito z listjeim. Poleg ubite je ležal okrvavljer, bat, s katetriim je bila žrtev ubita. Pri pogledu na mrtvo Angelo je začela sesitra kričati in v ndcaj trenuitkih je bila pokoncu cela vas. O dogodku je bilo taikoj obveščeno orožništvo, ki je javik. zločin sodišču. Na lice zločina je dospela komisija. Zd-ravnikii so raztelesili ubito Angelo in ugoiovili, da je dekle izdahnilo radi udarcev po glavi. Ubita je bila v druigem stanju in to ,že osmi mesec. Pri zaskdovaniju zločiinca ©o se poslužili policijskega psa, ki je ovohal krvavo morilno orodje — leseni bat in stekel po sledi iz listnjaka naravnosl k vodi. Pri vodi je bilo več stopinj in sledovi fcrvi. Morilec si je pri vodi umival roke in snažil olorvaviljeino obleko in čevljc. VendaT pa se mu je moralo očiv.idmo zelo muditi, ke-r je ta posel zelo slabo apravil. Sled po tem delu pota y- ¦¦i!a zelo težka. Pes je obkttel pri vodi parkrat akrva\rljrno mesto gor in dol in nato stekel naoravnost proti hiši aretiranega osumljenca. Spustili so ga •v hišo, nakar se je zagnal takoj kot dtirvji v osurnljenca in je le malo manjkalo, da ga ni pograbil. Da sta bila sama, ibi se moižu ne godilo baš dobro. S silo so odpravili psa od žrtve, nakar je bil osumljenec takoj aretiran in odpeljan na sodišče v Ljublijano, kjer so ga vtaknili v preis.kovalni zapor. Osumljenec je sosedov s.in, a še ni ugatovljeno, v ikakein razmcrju je ižirvel z umr|einiko. De:an|e zanika e vso odločnositijo ter skuša dokazaiti, da je bil za oasa zločina čisto drugje. Pri njem so zaipknili obleko in čevlje, vse zelo okrvavljeno. Nadaljna preiskava bo pokaizala, ali je sum ntpravičen in gotovo tudi razjasnila VKTok strašnega izločina. Po-rotniški imeniik za IV. rcdno zasedanje mariborske porote: 'RJbič Juri], posestnik, Vuizenica; Jurše Jožef, pos., Smolnik; Zelenik Franc, pos., Vurberg; Potočnik Ivan, veilepos., Bretzno; Mavrič Jurij, pos., Vrtiče; Križan Ivan, pos., Žitnice; EAaitič Franc, graSčiiniski oskrbrak, Čjružait; Arnuš Ignacij, pos.r Krčevina pri Ptuju; Visočnik Franc, pos., Spodnje Hoče; Pečar Avguštin, tpos., Sp. Jablane; Rojko Jožef, veleipos., Sp. Duplek; Petrič Anlton, lesni trg., Kotlje; Pal Jurij, pos., Barislovec pri Phuju; Vraefco Jožef, trgovce, Št. Ilj v SIov. gor.; Bezonija Štefan, pos., Vratja vas; Btrezner Mihael, ipos., Bohova; Mahorič Anton, pos., iMakole; Weiingerl Franc, pos., Ranca; Kolar Karl, pos., Kotlje; Rotman Janez, pos., Sp. Gasteraj; Vavkan Franc, pos., Fara pri Prevaljali; Kšela Joižef, igOBtitniičaT, Stročja vas; iKlasinc Franc, pos., Hoftirvja vas; Smrečnik Ivan, lesini trgovec, Črna pri Prevaljah; Lešniik Antan, ipos., Limbuš; Šarman Peter, pos., Wurmat; Debelak Lovro, pos., Pitunska gara; Horvat Ivan, pos., Cvettkovci; Lemeš Mirosl., jpos., Zerkovci; Kralj Štefan, pos., Dolgobrdo pri Preval}ah; Vodošek Franc, pos., Gorica; Venger Ivan, pos., Vajgen; Kajnih Ivan, ižurpan, Jablance; Flis- Alojz, fcrgovec, Poiijčane; Pohl Ivan, pos., Krčevina; Mežnar Franc, pos., Prevalj.e. — iNadomestni porotniki: Oset Miloš, trgovec; K. Jančič, ib-govec; Rebolj Ivan, fedelovalec orgelj; Kosi Iv., irgovec; Volčič Jožef, mizar; Niipič Radoslav, kov. fiskar; Sajko Ainton, krojač; Minarič Jolžef, (kroijač; Javnik Anton, gostilničar; vsi v Mariboru. Koledarji Jugoslovanske kmečke zveze se dobijo le še pri poročevalcih kraijevnih organfeacij SLS. V zalogi jih rniinamo več. Somišljeniki kozjanskega okraja jih lahko dobijo tudi še pri tajništvu v Kazjem, somišljeniki celskega okraja pa pri tajništvu v Celju, ki ima še par izvodov na ratapolago. Na to opozarjamo kmečke gospodarje in fanite. da si koledar nemudoma kupijO pri svoji krajevni organizacijd. — Tajništvo SLS v MaTiboru. Javna zahvala. Podpisana posestnica v Ciglencah hiš. štev. 50 se zahvaljujem VizajemTii zavaTovalnici v L]ubil|atni, da mi fe lepo plačala zavarovalno svoto ter mi roi nič pri cenitvi odtegnila. Zaio prav toplo pTiporooam ta ediini •domači slovenski zavod vsakomur. — Ivana Novak. Letošnji vremenski preroki nam prorokujejo milo zittvo, pa obilo snega. Ker pa se vremenski preroki velikofcrat motijo, si bo vsak pameten človek priskrbel kurjavo vnapTej. Lepo priliko, draigi čitatelj, Ti nudi efektna loferija društva Katoliški dom, pri kateri lahiko za-deneš za lx>re 5 dinarje seženj drv. Samo ne odla-šaj ki si tako] naToči STečke! V Mariboru jih dobiš tudi v tiskarni sv. Ctrila na Korošiki cesti. Zrebanje se ne vrši, kakor je na STečkah •določeno, anrtpak poznejši čas, ker so prodajaki STečk prosili za podaljšanje roka, znamenje, da se sre-čke piidno kupujejo. Sezitn po njihl Če jc hladno, vsak misli na zimo, treba se .je preskr- • i»eti s tem in onim, pa po možno-sti z malim denarjem do sti in dobro krnpiti. JCdor si pa hoče z maUm denarjeim do- sti naibaviti, mora ceno lcupiti. To bi pa prav gotdvo vsak rad ^zato lx>mo kar povedali vir za cenen naikup razn^g« suikna, volne, cdej, konjslkih koc, barhentov, platna, klo bukov, perila, samoveznic, nogavic itd. itd. Franc Mastek, Maribor, Glavni trg 16. Kadar se mudite v svrho nakup« v MaribOTu, naj niikdo ne pozabi obiskati te tvrdke! Za izborno kakovost našega mila »Gazela« lahko jaTnčimo! Sicer pa kupite samo 1 kos in uverili se bode^e sarni, da je naša trditev resnična.