Štev. 253.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
/minHKo: Utfca Sv. Frančiška Asižke^a St. 20, I. Jfidto. — Vst rapfei naj se pobijajo uredništvu »sta. Nefranklrarui	«e ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj fn odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konzorcij Hita .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge z rr-ejemrr j:orc*tvom v Trstu, »lica Sv. Frančiška Aslškega §t 21
Telefon uredništva In oprave Štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leta........K 24.—
Im pol leta.................12 --
n tri mesece................. —
z« nedeljsko izdajo za celo leto........5.20
zs pol leta.....................
V Tratil. ¥ nadrtlo 12. septembra 1915.
Letnik XI.
Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglas! se računajo na milimetre v širokostl ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..........C.....mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . „ 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema In se rat nI oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu.
Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančisln Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št 8 ti.652,
Bila oi) Mu se nadagide. *?ifci hI M
Srditi boji no KursKem in u subernijl Orodno. - Živahno delovanje laike artillerije na primorski fronti. Hmadi sovražne pehote ponesrečeni.
Z avstrllsko-rukett bojifta.
DUNAJ, 11. (Kor.) Uradno se objavlja: 11. septembra 1915, opoldne.
Naši napadi v Voiiniji napredujejo. De-razno ob Gorynu je v naših rokah.
Pri Tarnopolu so poskušali Rusi z moćnim navalom vdreti v postoianke zaveznikov. Sovražnik je bil odbit ob težkih izgubah.
Dalje južno smo umaknili naš:) fronto ob Seretu vsled premoči sovražnih sil na višine vzhodno Strype. Vzhodno in severovzhodno Bučaca je bil dan miren. Na višinah zapadno dolnjega Sereta srdit boj. Vzhodno izliva Sereta in na besarabski meji je položaj neizpremenjen.
Na bojišču na Litavskem so naše čete zavzele z naskokom žilavo branjeno vas Albo zapadno Kosowa.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fini.
Najvišji funkcijonarji naše vojaške uprave na Poljskem.
DUNAJ, 10. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Z Najvišjim sklepom je bilo izvršeno imenovanje najvišjih funkcijonarjev avstrijske vojaške uprave na Rusko-Poljskem. Za generalnega guvernerja z istočasno podelitvijo tajnega svetništva je bil imenovan gene-ralmajor baron Diller, za njegovega namestnika generalmajor Karel pl. Lustig, za vodilnega civilnega komisarja r.amest-ništveni svetnik Jurij baron Wodzicki.
Veliki noji ob Vollnlji in vzhodni Galiciji.
Operacije proti Rovnu so že v razvoju. Močno zgrajena, prva ruska predpesto-janka na vzhodnem bregu Stubiela. severno in južno 0!yke, so čete levega krila armade Puhalo že zavzele in rotisnile sovražnika na zasledovanju preko oddelka Stubiela. Ker so bili tudi v ozemlju Rovna in Dubna izvojevani napredki, so torej naše čete najbrže že prispele v bližino predpostojank trdnjave Rovno. Desno krilo armade Puhalo se nahaja jugovzhodno Dubna na desnem bregu lkwe, armada generala Bohm - Ermollija, ki je po zmagi pri mestu Brody nadaljevala z zasledovanjem sovražnika, je prispela do gornje Ikvve in je včeraj z desnim krilom obsežno napadla severno krilo ruske armade ob Seretu. Sovražnik je bil potisnjen proti Zbarazu in je moral radi tega svojo črto ob Seretu vpogniti. Ta odredba pa zamore vzdržanje črte ob Seretu podaljšati le za par dni. Nadaljno e-nergično prodiranje desnega krila Boh-move armade mora kmalu dovesti do odločitve pri Tarnopolu. Srditi ruski napadi pri Tarnopolu niso mogli ovirati naših uspehov pri Zaloščah; na krepki fronti severnega krila Bothinerjeve armade so se izjalovili vsi poizkusi Rusov, da bi pridobili na prostoru proti zapadu. Sovražnik je bil odbit z izrednimi krvavimi izgubami.
Ob srednjem Seretu v ozemlju Stru-so\v—Rudzanou- Rusi nadaljujejo z napadi. Sovražnik je dobil preko Proskurowa po železnici v zadnjih dneh znatna ojače-nja, ki jih je poslal v boj v smereh Tarno-pola in Trembovvla. Sunek preko Tarno-pola je že odpravljen, ker zmagovito prodiranje Bohmove armade proti Zbarazu izključuje ponovitev večjega obsega. Pač
pa postajajo vedno srditejši boji pri Tremhowli. Fronta zveznih čet je bila pomaknjena tu za par kilometrov nazaj in preložena na višine med Seretom in Stry-po. Na ta del naše fronte ob Seretu izvršujejo Rusi naskoke z močnimi silami, ne oziraje se na ogromne izgube. Sovražna protiofenziva spominja na veliki napad na Pflanzerjevo armado v majniku tekom predora na zapadnogališki fronti. Toda, četudi bi se Rifsom posrečilo prebiti tu našo fronto, bi se celotni položaj v vzhodni Galiciji popolnoma nič ne izpremenil Napredovanje Puhalove in Bohmove armade izključuje celo pri taktičnih uspehih sovražnika operativno izrabo uspeha. Tr-dovratnost Rusov je iskati bolj v psiholoških in političnih motivih, kakor pa v treznih vojaških načrtih. Svet naj ve, da je car sam osebno prevzel vrhovno poveljstvo, nevtralce pa se hoče preslepiti, češ da je sedaj konec »prostovoljnega umikanja« in pričetek protiofenzive. Ta vtis naj povečajo tudi srditi ruski protinapadi na severnem operacijskem bojišču.
__(Tagespost.)
I avslrijsfco-ilaniansksfa \m
DUNAJ- 11. (Kor.) Uradno se objavlja: 11. septembra 1915, opoldne.
Po daljšem času je sovražna artiljerija zopet enkrat razvila živahnejše delovanje na vsej primorski fronti. Proti jugo-zapaduemu oddelku doberdobske planote je prešla danes ponoči pehota na fronti Vermeijan - Kosičev vrh v napad. Spreleti z nepričakovanim ognjem metalcev min, so pobegnili Italijani nazaj v kritja.
Na koroškem in tirolskem mejnem o-zemlju se ni zgodilo ničesar pomembnega.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, frnl.
Pogajanja Italijanov glede pokopa-vanja mrtvecev.
DUNAJ, 10. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Italijani so poslali včeraj v ozemlju Kreuzberškega sedla na Seikofel parlamentarja s prošnjo, da bi smeli pokopati svoje mrliče. Avstro-ogrski poveljnik je ugodil tej prošnji z o-mejitvijo, da se sme to zgoditi le v najbližjem območju sovražne postojanke in ne bližje, kakor tteoč korakov do naše postojanke. Pred našo postojanko da bodo pokopali mrtvece naši sami. Nato uvedena pogajanja so bila brezuspešna, ker je italijanski oficir izjavil, da ni pooblaščen za sklepanje takega dogovora.
Italijane — zebe.
Poročevalec milanskega »Secoia«, Marij Mariani. piše svojemu listu takole s fronte:
Naš avtomobil divja ob obali na dolgo raztegnjenega jezera v noč. Jezero se razprostira kot velika črna lisa pod brez-zvezdnim nebesnim svodom. Njegovo vodo je mogoče razločiti le v dosegu luči, ki stoje na obali. Iz ozadja se pošastno kaže mogočen pramen žarometa, ki kakor s ti-pajočimi prsti išče naš voz. Človek ima čut, kakor bi se vozil v repu repatice. Nato se nenadoma zasvetita dva bajoneta in stražni »Stoj!« zadoni v noč. Natančno so pregledali naše legitimacije. Tej operaciji se moramo tekom nadaljne vožnje še mnogokrat podvreči. Nastopajoče dnevno svitanje in sveži gorski vetrovi so obla-
ke polagoma pognali v beg in nebo se je izpreinenilo v belkasto-sivo morje, preko katerega šviga mrzel svit bledečih zvezd. Zrak je tako mrzel, da nam drhte vsi u-dje. Zaman iščemo zavetja v odejah in o-grinjalih pred njegovo nemilo krutostjo. Zobje nam klepečejo in trepetajoč mraza se vsak hip prebujamo iz polusna, v katerega nas pa vendar zopet zaziblje zibanje voza in enolično ropotanje motorja.
Pred mojimi zaspanimi očmi naraščajo gore v modrikasti temini kakor velikani. ki hočejo prodreti nebesni obok. Naša pot vodi skozi vasi, ki se zde, kakor da bi ležale v globokem snu. Splašeni, potepajoči se psi tulijo, zlato bleščeče oči črne mačke se svetijo v noč, iz dalje doni petelinov klic. Na nekem križišču skoči čez plot prestrašen zajec in izgine na drugi strani.
i>e majhna pot navkreber in na cilju smo. Častniki obkolijo naš avtomobil in nas prisrčno pozdravijo. Obžalujejo, da moremo biti le kratek čas njih gostje v strelskih jarkih. V kraljestvu alpincev smo. Po ozki stezi se v spremstvu častnikov vzpenjamo h glavnemu stanu: revni kmečki koči. Skozi razpoke v steni piha ledenomrzli veter.
Dan je napočil. Krog pogrnjene mize sedimo in pijemo svežo, vročo kavo. Govorimo o vojni.
»Tu se ne borimo samo proti sovražnim vojakom, marveč še veliko bolj proti goram«, pripovedujejo častniki. »S skrajnim naporom živcev in neumorno čuječnostjo, ki izčrplja vso našo moč, se borimo proti njim. Hvala bogu, naše zdravje doslej še ni veliko trpelo. Ljudi, ki takim naporom niso dorastli, pošiljamo za fronto, da se uporabijo v lažji službi. Le malokateri izmed naših vojakov se more neposredno privaditi položaju, tisti pa postanejo potem tukaj še krepkejši in zdra-vejši. Z gorovjem je tako kakor z morjem. Slabi ga ne prenaša in izgubi pogum, močni se pa hitro privadi novemu življenju.
Pravi in resnični naš sovražnik je mraz. Ta nam zastruplja življenje, preganja nas korak za korakom in nam izrablja moči-Ravno zato prosijo vse naše straže v o-spredju tako nujno za gorke volnene stvari. Volne, volne, volne! to je njihova stalna želja. Prosijo za dokolenke, snežne čepice, zapestnice, odeje in enake stvari.
Danes smo še v avgustu in že se ne vidi ničesar drugega nego sneg. Sneg je zelo lep, ako ga gleda človek iz gorke sobe, izza gorke peči. Toda mi smo vedno sredi njega. Sneg nam leze za tilnik, v obraz, v obleko in v usta. Ne da nam, da bi se posušili, izsili si vhod v našo obleko, grize nas v meso in prodira do kosti. Vi časnikarji morate doma pripovedovati in vedno zopet samo to poudarjati, da naj nas ženske preskrbe z gorkimi stvarmi, ker je naš prvi sovražnik mraz, ne pa oboroženi vojaki. Ženske naj ne nehajo ple-sti za nas nogavic. Vsak košček čokolade, vsaka cigareta je znamenje skrbi za nas in nam nad vse dobrodošla. Toda med vsemi darovi so nam najdražji in najbolj vroče zaželjeni oni, ki nas varujejo naj-krutejšega sovražnika. Danes ponoči je znašal mraz pri nas 3 in pol stopinj ; toda pred štirinajstimi dnevi smo imeli že celo 20 stopinj pod ničlo. Včeraj nas je obiskal artiljerijski stotnik Q. in nam pripovedoval, da se vleže sneg na topovske cevi in se ne staja niti takrat, ko postaja cev vsled streljanja že gorka«.
Z nemško-ruskeia bojišča.
BERLIN, 11. (Kor.) Veliki glavni stan, 11. septembra 1915.
(Armadna skupina generalfedmaršala Hindenburga.) V bojih jugovzhodno Frie-drickstadta in vzhodno VVilkomierza je bilo ujetih nadaljuih 1050 Rusov in uplenjene štiri strojne puške.
Na fronti med Jeziorim in Zelwo (ob Zelwianki) se Rusi še trdovratno upirajo in poskušajo s protinapadi močnih sil zadržati naše napade.
Skidel in severozapadno odtod ležeče Niekrasze smo zamogli šele po semintja zibajočih se bojih ponoči definitivno osvojiti. Tudi Lavna ob cesti Skidel — Luno WoIa je bila zavzeta. Napad na sovražne postojanke ob Zelwiankl napreduje. Ujetih je bilo 2.700 mož in uplenjeni 2 strojni puški.
Železniški križišči Vilejka (vzhodno Vi-lne) in Lida ste bili po zrakoplovih izdatno obmetani z bombami.
(Armadna skupina princa Leopolda bavarskega.) Tudi na fronti te armađne skupine se boj med cestami Wilkowysk-Slonim in Kobrin - Milowidy nadaljuje z enako srditostjo. Prehod preko Ze!wianke je bil na posameznih mestih izsiljen.
Avstrijske čete .so zavzele vas Albo (zapadno Kosova). Za kolodvor v Kosovu se vrši boj.
(Armadna skupina generalfeldmaršala Mackensena.) Položaj je v splošnem ne-izpremenjen.
Jugovzhodno bojiš-če. — Nemške čete armade generala grofa Bothme-rja so odbile srdite protinapade ob težkih izgubah sovražnika. Ujele so nad 300 mož.
Vrhovno armadno vodstvo.
Angleški glas o odstavitvi velikega kneza Nikotaja.
LbNDON, 10. (Kor.) Poročilo o odstavitvi velikega kneza Nikolaja ie prispeio v London popolnoma nepričakovano. Komentarji časopisov se vijejo brez moči krog neutajljivega dejstva. »Morning Post« pravi: Ne trdimo, da poznamo natančen položaj na vzhodnem bojišču, toda Rusija je najbrže prestala najhujše. Veliki knez je prevzel nase vso krizo. Prihod carja bo najbrže v zvezi s preobratom vojne sreče. _
Napad nemškega zrakoplova na Baltišpoit
BERLIN, 11. (Kor.) Uradno se objavlja: Danes ponoči je eden naših mornariških zrakoplovov metal bombe na Baltišport, oporišče ruskega brodovja, in na njegove železniške naprave in sicer z dobrim u-spehom. Zrakoplov se je vrnil nepoškodovan.	_
Z zapadnem Bojišča.
BERLIN. 11. (Kor.) Veliki glavni stan, 11. septembra 1915.
Zapadno bojišče. — Na Hartrna-nnsweiIerkopfu smo dne 9. septembra o-svojene jarke obdržali kljub dvema francoskima napadoma.
Vrhovno armadno vodstvo.
Potopljena angleška trgovska ladja v Egejskem morju.
BERLIN, 11. (Kor.) »Tageblatt« poroča s Krete: Neka angleška trgovska ladja je bila pri otoku Gaidhos potopljemi od nekega pod vodnika. 18 mož posadke je bilo izkrcanih na Kreti.
Robert Cecil o vojnem položaju.
LONDON, 10. (Kor.) Robert Cecil, državni podtajnik v zunanjem uradu, je v nekem govoru, ki ga je imel včeraj zvečer v Grovdonu. izjavil, da v sedanjem položaju ne najde ničesar, kar bi ga za-moglo pripraviti do dvoma v končno zmago zaveznikov. Smatra, da uspeh v Dardanelah ni več daleč.
Torpedirane ladje.
LONDON, 10. (Kor.) Tiskovni urad poroča, da je bilo v tednu, preteklem dne 6. septembra, potopljenih od nemških pod-vodnikov 10 ladij. Število došlih in odi-šlih prekomorskih parnikov je znašalo v istem času 1438.
Izgube Angležev.
LONDON, 11. (Kor.) Najnovejši seznam o izgubah izkazuje 33 oficirjev in 1291 mož.	_______
Perzija in napad na angleškega konzula v Ispahanu.
LONDON, 10. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Perzijska vlada je izrazila angleški vladi svoje obžalovanje radi napada na angleškega konzula v Ispahanu. Obljubila je popolno zadoščenje in aretacijo krivcev.	___
Si	V| • 1	I	»»v v
turskih bojisc.
CARIGRAD. 10. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča:
V oddelkih Anaforte in Ari Burnu ničesar pomembnega.
Naša artiljerija je zadela eno sovražno torpedovko, ki je obstreljevala naše !evo krilo. Torpedovka se je takoj oddaljila.
Naše čete so se ustalile na leni krilu v nekem sovražnem strelskem jarku, ki je b?l končan dne 9. septembra.
Naše obrežne baterije so pregnale dva sovražna rušrica torpedovk, k; sta obstreljevala naše levo krilo in so bombardirale z uspehom sovražne pehotne postojanke pri Seddil Bahru in sovražno skupino vzhodno Mortolimana. Sovražniki so bili razpršeni.
Na fronti ob Iraku je prišlo od 2. do 7. septembra severno Korne do štirih boiev. Na sovražni strani je bilo ubitih 100 rnož in 4 oficirji in 50 ranjenih. Naše izgube znašajo štiri mrtve in 9 ranjenih.
V strelskih jarkih na Gaiipolju.
Dopisnik lista »Eclio de Pariš« opisuje tako-le razmere na Galipoljskem poluotoku:
Zakopi na Galipolju se v ničemer ne razlikujejo od zakopov na francoskem bojišču. Slika je enako tipična. Enostaven jarek, iz katerega se pojavljajo bradati o-brazi. Oči jim vedno nervozno mežikajo, ker jih imajo polne prahu in zamazane z blatom. Oblečeni so v kratek suknjič iz rumenega platna in široke hlače, ki so spodaj zvezane s širokim flanelom. Na nogah imajo sarrdale ali kake drugačne čre-vlje, ki jih smatrajo navadno za velik lu-ksus. Sandale so sicer vsekakor v veliki vročini veliko pripravnejše, toda vojak je vedno vojak in je vedno rad oblečen popolnoma. Vrpce ali znaki dostojanstva so popolnoma -nepoznani v francoski vojski. Vsak znak častnika, pa naj bi bil kakršenkoli, je popolnoma izključen. Edino, po čemer se razlikuje častnik od ostalega moštva, je usnjena torba, ki jo nosi preko bluze. Poleg tega se morda še razlikuje po tem, da se častnik večkrat brije, kar
Slovenski starši! Slovenski otrok spn
PODLISTEK
GREŠNICE.
Roman. — Francoski i pisal Xavier de Montepia
Ni sicer delal dolgov, toda izdal je na-tačno vse dohodke svoje hiše in svojega čopiča, in če je ob koncu leta napravil bilanco, si je vsakikrat naivno čestital zaradi svojega čudovito natančnega gospodarstva in si je enoglasno izrekel pohvalo.
Dobrosrčen, družaben, uslužen, kakor je bil, je smatral vse ljudi, ki jim je stiskal roko, za prijatelje, in ker ni nikdar potreboval njihove pomoči, dočim pa jih je nasprotno on večkrat podpiral, mu doslej še ni bilo treba doživeti nobenega razočaranja.
Maurice je bil torej radodaren s svojim prijateljstvom; nasprotno pa je drugo čustvo, ljubezen, še prav malo prostora zavzemala v njegovem srcu. Ena sama »ve-
čna« ljubezen, ki pa se je odlikovala z večkratno nezvestobo na obeh straneh in je trajala Ie tri mesece, je Ie nalahko za-posljevala njegovo glavo, ne pa srca.
Zdrav, svobodnega srca, jasnega duha, je bil vedno enakega, veselega humorja in tupatain kak otožen trenutek je imel svoj povod edino le v še vedno se vračajoči bridkosti zaradi izgube matere.
Sedai, ko smo spoznali Mauriea, so minila že tri leta, kar je izgubil mater, in ba-vil se je sedaj resno z ustvaritvijo najljubših sanj svojega umetniškega življenja, namreč s sliko, ki naj bi ga z enim mahom uvrstila med najsijajnejše zvezde sodobnih umetnikov.
Že dolgo časa je dozorevala ideja te slike v njegovi glavi. Večkrat je že njegova roka s kratkimi, drznimi potezami začrtala osnutek na papir in platno. Spoznali bomo te poizkuse pozneje, morda prav kmalu.
Toda vrnimo se k Mauricu v vežo kolodvora orleanske železnice, kjer je ne-
strpno čakajoč nadaljeval svoje izprehaja-nje.
Maurice je Že pokadil svojo drugo smo-tko in se je ravno pripravljal, da bi na-žgal tretjo, da bi si žnjo preganjal ne-všečno čakanje, ko se je iz daljave začul žvižg lokomotive, stokratno odjekajoč od sonornih obokov kolodvorske veže.
Brzovlak je privozil na kolodvor.
Maurice je takoj krenil k dvorani, kjer so mitničarji in carinski uradniki pričakovali potnikov, in le-ti so mu dovolili, da je smel v dvorano.
Komaj je vstopil, je že pridrdral vlak z nestrpnimi potniki, ki so, dasiravno že zaspani, radovedno stegovali glave skozi okna m hitro poskakali na tla, ko so se u -stavili vozovi.
Med prvimi, ki je skočil iz voza. je bil mlad človek srednje velikosti, plavolas. modrih oči, sveže barve v obrazu in živahnega, svobodnega vedenja.
Toplo zavit v sivo suknjo, je imel glavo pokrito s krzneno čepico, ki jo je po-i
tegnil čez ušesa, v roki je nosil potni kovčeg iz močnega usnja, pod pazduho pa velikansko, črno mapo, ravno tako nabasano polno in obsežno, kakor kak svetov-nozna.i odvetnik, ko gre h kaki važni sodni razpravi. Hitrih korakov je krenil proti carinski dvorani.
Ko ga je opazil Maurice, inu je pohitel naproti in zaklical:
—	Karel! Seftikaj, prijatelj, semkaj!
—	Maurice! — je odgovoril prišlec in objel umetnika. — Kaj, ljubi moj Maurice, ti tukaj?
—	Da, seveda, kdo pa drug, Karel.
—	Res, preljubezniv si, da si me v takem mrazu in ob tako zgodnji uri prišel čakat.
—	Ali mi nisi pisal, da prideš danes zju-t raj ?
—	Seveda sem ti pisal, toda priznati ii moram, da nisem upal, da bi te našel tukaj.
—	Torej vidiš, da si se zmotil.
—	I seveda, saj se vsak moti, kdttr te
ne smatra za najljubeznivejšega človeka na svetu.
—	Laskavec!
—	O ne, saj vendar veš sam, da imam prav.
Mlada gospoda sta si ponovno stisnila roko. Nato pa je Karel — upamo, da so naše ljubeznive čitateljice že spoznale v njem svojega starega znanca — vzel iz žepa prtljažni list, odpel jermen velikega potnega kovčega in nadaljeval:
—	Sedaj naj me še preiščejo, potem pa bom ves tvoj.
Poklical je carinskega paznika, ki je prišel nemudoma.
—	Ali imate kaj carini podvrženega? — je vprašal le-ta svečanostno.
—	Napovedujem vam, — je odgovoril Karel smeje, — da sem zelo vesel, da se nahajam tu, in pričakujem, da mi za moje veselje da sem dospel v Pariz, ne bo treba plačati carine.
Carinar, dobrosrčna duša, se je posme-hljal vkljub svoji uradni resnosti.
Sfran li.
.EDINOST- Štev.
▼ Trstu, dne 12. septembra 1915
je v onih zakopih, kjer je le malo vode, največje razkošje. Dasiravno namreč na Oalipolju ne manjka vode, je vendar voda zelo dragocena stvar. Ko prihajajo novi vojaki v strelske jarke, jih opazarjajo tamkaj se nahajajoči tovariši predvsem na to, da četrt litra vode na Oalipolju stane toliko, kolikor na Francoskem četrt litra vina. In kmalu se prepričajo, da je res tako. Od zdravih vodnjakov, ki jih ni veliko, sta za uporabo vojaštvu določena satno dva. Eden je ob glavni cesti francoskega tabora. Neki drugi vodnjak ima zelo privlačno ime, imenuje se namreč »studenec ljubezni«, toda za vojake je zaprt, ker ga smejo uporabljati samo domači prebivalci. Okoli vodnjaka se zbira velika množina ljudi z velikimi, ogromnimi vrči. Noč in dan straži ta vodnjak angleška strža, da bi vojaki ne vznemirjali žensk, ki prihajajo po vodo.
Vodnjak, ki je odrejen za vojaško porabo. ie navadno priljubno sestajališče vojakov. Vojaki čakajo v dolgem izprevodu, da pridejo na vrsto in se napijo. Že ob štirih zjutraj prihajajo prvi žejni vojaki, da se napijejo sveže vode, preden se začne težka vojna služba. Opoldne tudi prihaja k vodnjaku veliko število vojakov, toda največ obiskovalce^ pa ima vodnjak zvečer od pete ure dalje. V tem času je vodnjak gotovo oblegan od vojaštva. Več -krat se potem tamkaj razvija zabava. Pripoveduje se to in ono in poslušajo se razne produkcije zuavov in drugih »umetnikov«, samo da mine čas in priue nanje vrsta, da morejo k vodnjaku. Preden se vojaki vležejo k počitku, jim prinašajo oni, ki določeni za to, vodo v šotore, da si utolažiio žejo, preden zasp
Dasiravno dobro hranijo, so vojaki vendar vedno lačni, in posebno se jim skomina po stvareh, ki jih seveda ni mogoče d' biti v teh krajih. Seveda ie jedilni list zelo enostaven. V majhnih gnezdih s par hišami se sploh ne more dobiti kaj boljšega. Prebivalstvo nima samo nič. je zelo malo in spi tamkaj, kjer ga zaloti zahajajoče solnce. Le majhen del domačinov spi pod streho. Vendar pa je posameznikom prišlo na um, da so otvorili nekakšno trgovinico, s čimer seveda delajo konkurenco vsemogočnemu mestnemu načelniku. ki je edini trgovec v mestu in je dobival blago iz Soluna ter ga prodajal ob ogromnem dobičku. Tako morejo vojaki sedaj vsaj kaj kupiti.
Na večer prihajajo jadernice. polne ja-jec, sadja, perutnine in drugi dan je že vse mesto popljavljeno z vsakovrstnim živežem. - _ -
Potovanje vojvode Ivana meklen-burškega v Carigrad.
SOFIJA, 10. (Kor.) Vojvoda Ivan Al-breeht meklenburški, ki se je mudil 10 dni kot g< - ' ralja Ferdinanda v Sofiji, je odpotoval Carigrad.
tgicčanski kedive v Švici.
BERN, 10. (Kor.) Egipčanski kedive, Abbas Hilmi paša. se je mudil dva tedna v najstrožjem ineognitu v Lucernu, odkoder je te dni zopet odpotoval.
Novi ruski poslanik r.a Cetiniah.
PETROGRAD, 10. (Kor.) Ruski poslanik na Cetinjah, pl. Oiers, je bil radi določene starostne meje odstavljen in imenovan za novega poslanika na Cetinjah Lev Islavinc.
Srbski oficirji pri črnogorskem vrhovnem poveljništvu.
RIM. 10. (Kor.) Agenzia Štefani poroča s Cetinj: Trije višji srbski oficirji so posneli semkaj, da se stavijo na razpolago črnogorskemu vrhovnemu poveljniku in o-didejo k armadi, ki operira na bosenski fronti.	_
Ministrski svet.
DUNAJ, 11. (Kor.) Včeiaj popoldne se je kot nadaljevanje predvčerajšnjega ministrskega sveta vršila daljša seja ministrskega cveta.
10.	Odgovornost, držati se teh predpisov, zadene glede stanovanj, prodajalnic itd. imeiitelje istih, glede ostalih prostorov osebe, ki so za to nameščene, če ni teh, pa lastnike.
11.	Prestopke te prepovedi, oziroma teh določil, se bo kaznovalo po ces. naredbi z dne 20. aprila 1854, drž. zak. štv. 96, oziroma po ministerijalni naredbi dne 30. septembra 1857, drž. zak. štv. 198, z globami od 2 do 200 K, oziroma s šesturnim do 14 dnevnim zaporom.
12.	Ti predpisi stopijo takoj v veljavo in so razveljavljene s tem prejšnje tozadevne določbe.
Trst. dne 12. septembra 1915.
C. kr. redarstveni predsednik: Manussi - Montesole m. p.
C. kr. redarstveno ravnateljstvo naznanja: Namesto doslej veljavnilt določil v svrho omejitve razsvetljave stopijo odslej 7v. tržaške mestne in predmestne o-kraje, ki ležijo v redarstvenem območju, ir; za Milje sledeči predpisi v veljavo:
1.	Javno in zasebno razsvetljavo je kolikor mogoče omejiti.
2.	Glede javne razsvetljave se bo potrebno naznanilo mestni plinarni potom mestnega n agistrata.
J. Rab; /arnic in presvetlo gorečih luči na pročelju poslopij, prodajalnic, vrtov itd. je prepovedana.
4.	Nobeno poslopje, posestvo ali drugi predmet ne sme biti po jedni ali več luči posebno očividno označeno.
5.	Vsa okna, vrata ali druge odprtine poslopij, ki jih je videti od morske strani, morajo biti po nastopu teme popolnoma proti luči zastrte.
6.	Isto velja glede vseh prodajalnic, gostiln, hotelov, kavarn, itd., ki so obrnjene popolnoma ali deloma proti morju.
7.	Oknu. vrata in druge odprtine vseh drugi1! poslopij brez razločka morajo biti z zastori in roloji ali čim drugim tako zastrta, da zamore znotraj goreča, luč le o-mračeno na zunaj prodreti.
To velja ne le glede oken. vrat itd., ki spadajo k zasebnim stanovanjem, ampak tudi glede oken. vrat in odprtin na hodnikih. spnicah, podstrešjih itd.
8.	Isto velja za vhode in izhode, izložbe in okna prodajalnic, hotelov, gostiln, kavarn in drugih podjetij.
9.	Obveznost za popolno otemmtev (točka 5 6). oziroma omračitev (točka 7 in S) oken, vrat itd., začenja z večernim mrakom in traja do jutranje zore.
Mmti vesti.
Gospodarsko, politično in zdravstveno stanje v Trstu. Pri zadnjem, včeraj se vr-šečem razgovoru z zastopniki mestnih interesentskih krogov v Trstu, je namestnik baron Frie=-Skene ki je predsedoval konferenci, opozarjal nato, da je od pričetka vojne z Italijo preteklo sedaj že nad tri mesece in r<|i. doba. ki jo ie Trst kljub ravno tu posebno težavnim razmeram vsled neomajnega junaštva naše zmagoslavne armade in vojne mornarice in vsied pametnega sodelovanja vseli krogov prebi", alstva pri ukrenienih oblastvenih odredbah, prebil popolnoma zadovoljivo. V nasprotju z izmišljenimi poročili v posamezni! .listih sovražnega inozemstva. sta vladala v mestu, kakor se ie za-mogel vsakdo osebno prepričati, stalno največji m-r in popolna samozavest, ki se je vsled sijajnih uspehov našega orožja še povečala, k čemer je mnogo pripomoglo tudi dejstvo, da se zamorejo tudi aprovi-I zacijsk'e in zdravstvene razmere v očigled izrednemu položaju smatrati kot zelo j ugodne.
Skladiščni ravnatelj, dvor. svet. dr. Maiheusche, je konstatiral nato v obširnem poročilu o aproviaacijskih vprašanjih, da se je zlasti preskrbovanje Trsta z moko v zadnjem času bistveno preustrojilo, vsled česar se je zamoglo tudi že pričeti z izdelovanjem znatno boljšega in cenejšega enotnega kruha.
Končno je poročal deželni zdravstveni poročevalec, dvor. svet. dr. Celebrini, o zdravstvenih razmerah Primorske, pri čemer je opozarjal, da se je z ukrenjenimi energičnimi odredbami posrečilo slučaje kolere, ki je bila zanesena v Trst zadušiti že v kali in zajeziti tudi posamezna manjša ognjišča kolere po občinah na deželi, tako da z ozirom na tudi sicer zadovoljivo splošno zdravstveno stanje ni nobenega povoda za kake skrbi.
Tudi v nato sledeči debati, ki so se je udeležile številne lokalne osebnosti, je bilo splošno izraženo popolno zaupanje v bodočnost in sklenjen trden sklep, da je treba v tem težkem času požrtvovalno vztrajati, da zamore priti Trst po povratku normalnih razmer kolikor mogoče hitro do odličnega mesta v gospodarskem življenju v polnem obsegu, ki mu pripada.
Smrtna kosa. Umrl je v 85. letu svoje starosti, gospod Jarnej Peternel, glavar ugledne svetoivanske rodbine in oče tamošnje učiteljice, gospice Milke Peternelove. Pogreb bo danes (v nedeljo) ob 10. uri predpoldne iz hiše žalosti: ulica Kandler 7. Naše sožalje.
t Fr. Ad. Šufcert. Minolo sredo je u-mrl v Pragi bivši ravnatelj češkega narodnega gledališča v Pragi: tega velikega spomenika češkega kulturnega snpva-nja in delovanja. Kdo se ne spominja pravega čudeža, ki ga je bil izvršil češki narod tedaj, ko mu je to gledališče, komaj dozidano z narodnimi žrtvami — pogorelo. Tedaj je narodna požrtvovalnost Cehov v presenetljivo kratkem času. kakor pričarala iz tal novo ponosno stavbo ob VItavi. Po vsej pravici nosi ta zgradba napis: Narod sebi! In pokojni Šubert je bil med prvimi, ki so netili ta sveti ogenj narodne požrtvovalnosti. Pokojnik je bil prvi ravnatelj tega hrama umetnosti: od leta 1883 do 1900. V to dobo spada velik dogodek v življenju češke gledališke u-jmetnosti: češka gledališka razstava leta 1892. na Dunaju, ko je češka umetnost oddala takorekoč svojo vizitko pri vsej Evropi. Nekoliko radi narodne zaslepljeno-i sti, šc bolj pa radi nepoznavanja kuitur-ue višine in veličine češke umetnosti, so bili le-tej dunajski odri do tedaj zaprti. Celo delonf velikana Smetane, čegar opere danes z naklado poslušajo tudi po vsej Nemčiji, so bila Dunajčanom neznana. Z rečeno gledališko razstavo je bil led prebit: češki operi so se odprla vrata v širni svet. Zasluga na tej neizmerni kulturel-ni pridobitvi, na tem triumfu "gre v prvi vrsti pokojnemu Hubertu. Hubert pa ni bil samo sijajen gledališki direktor, ampak tudi gledališki pisatelj. f!no njegovih znamenitih del so pred leti uprizorili tudi v našem tržaškem gledalšču: »Drama štirih revnih sten«. In poleg vsega tega dela, ki zahteva velikega duha in velike u-metnosti, je bil pokojnik delaven tudi na socijalno - političnem polju. On je bil dal n. pr. inicijativo za u-stanovitev velike obrambene organi-

zacije »Narodni Jednota Pošumavska« in knjižnic po deželi. Z njim pada v grob e-den največjih sodobnih delavcev in dobrotnikov naroda češkega!
Pa tudi vseh nas, ker je bil med njimi, ki z delom, izsiljujočim spoštovanje, dvigajo poprej omalovaževano in prezirano slovansko ime pred svetom. Ime Šuber-tovo bo neminljivo v zgodovini slovanske kulture.
Znižanje cene petroleja. Aprovizacijski odbor naznanja, da so se vsled večjega doli da petroleja zopet znižale najvišje cene in sicer: na 60 vin. za liter v mestu Trstu in na 64 vin. za liter v okolici. Vsako prekoračenje teh cen se bo smatralo za navijanje in te bo kaznovalo po zakonu.
Vojaški koncert na Velikem trgu. Poveljnik gorske brigade je odredil, da pride v Trst vojaški orkester. Ta orkester priredi danes med 11. in 12 7* opoldne koncert na Velikem trgu, in to v znak hvaležnosti za mroge darove, ki jih je tržaško prebivalstvo darovalo vojakom na bližnjem bojišču. - Člani vojaškega orkestra so dobrodošli gostje tržaškega mesta.
Sestanek hišnih posestnikov. Danes, dne f2. t. m., popoldne ob treh, se vrši v dvorani »Tersicore«, v ulici Chiozza št. 5, sestanek hišnih posestnikov. Na tem shodu bodo hišni gospodarji razpravljali o stvareh, ki se tičejo ne le interesov hišnih gospodarjev, temveč tudi najemnikov.
Otroški vrtec sv. Cirila in Metoda v Skednju. Vpisovanje za šolsko leto 1915/16 se bo vršilo dne 15. in 16. septembra od
3.—6.	ure popoldne. Prinesti je: izpričevalo o cepljenju. kožic, izpričevalo, da so oči zdrave in krstni list.
Otroški vrtec sv. Cirila in Metoda na Vrdeli. Vpisovanje za šolsko leto 1915/16 se bo vršilo 14., 15. in 16. septembra od 9.- 12. ure dop. in od 3.—6. ure popoldne. Prinesti je: izpričevalo o cepljenju kožic, izpričevalo, da so oči zdrave in krstni list.
Otroški vrtec v Rocolu prične 16. septembra.
Otroški vrtec pri Sv. Jakobu. Vpisovanje v otroški vrtec pri Sv. Jakobu se bo vršilo v torek, 14. t. m. in v sredo 15. t. m. med 9. in 11. uro predpoldne v prostorih otr- škega vrtca. Sprejemajo se gojenci od
4.	leta naprej. K vpisovanju je prinesti krstni list (izpisek iz matice), spričevalo o cepljenju osepnic'in zdravniško spričevalo o zdravih očeh. Pouk prične 16. t. m.
V obrambo. Prejeli smo: Neki dopisnik ine je v izdanju > Edinosti« od minole srede dne 9. 9. obrekoval češ, da odvračam slovenske starše, naj ne pošiljajo svojih otrok med »slovenske ušivce«. Izjavljam, da nisem kaj takega nikdar govorila pred nobeno osebo. Ce mi more kdo dokazati take besede, plačam takoj 20 K za družbo sv. Cirila in A/letoda in 20 K za naše hrabre vojake na italijanski meji. Zlobni dopisnik trdi tudi, da pošiljam jaz svoje otroke v tuje šole. Res je, da moji otroci hodijo sedaj v državne šole, kjer pa obiskujejo pouk v slovenščini. Naglašati pa moram, da so prej hodili v Ciril Metodove šole na Acquedotto. Tedaj pa je bila tam šola za dekleta le do 5. razreda. Kam naj bi se bila obrnila? Dopisnik mora biti malozaveden Slovenec, ker niti tega ne ve, kake razmere so bile pred leti glede slovenskih šol. Resnica je tudi, da se v moji družini ni nikoli drugače govorilo nego slovenski, da ljubim svoj narod in da po svojih močeh tudi žrtvujem zanj. Ni dovolj, da kdo okoli kriči — bodi tudi po časopisih — »Jaz sem Slovenec!«, če pa na drugi strani daja kak novčič, ko gre za njegovo lastno korist, ali pa celo izkorišča društva, ali druge naprave. Zdi se mi, da poznam osebo, ki me je obrekova-Ia, ali ne morem je prijeti, ker previdno skriva svoje ime. S tem je zame stvar rešena in ne bom dalje odgovarjala. Naj sodijo tisti, ki pozn^io mene in mojo družino.	Ve k osi a va Rutar,
Votta di Scorcola št. 790.
Forezala se je 38 letna Marija Rogovi-čeva, ki služi pri neki družini v hiši št. 14 v ulici del Torrente. Čistila je namreč okno, a pri tem se ji je strla šipa, vsled česar si je porezala dlan in sred nec leve roke. Mo-ra'a je na zdravniško postajo, da ji je zdravnik podelil slučaju prjmerno pomoč.
Roko si je izvlniia 57 letna Amalija Bat-tlstova, ki stanuje v ulici s. Servola štev. 8. Stopi a je biia na nek stol, da bi višje dosegla, a je padla s stola ter si pri tem iz-vinila levo roko za pestjo Na zdravniški postaji ji je zdravnik roko naravnal.
Pazite na otroke. Antoni a Strtdiotova, ki stanuje pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji je včeraj pop. ob 3 prinesla na zdravniško postajo komaj 4 letnega sinka Arriga, k teri je bii padel na stopnjicah ter se jako hudo pobil na levem sencu ter se opraskal po čelu in drugod. Zdravnik je ubogemu otroku podeli! slučaju primerno pomoč.
Umrli so: Prijavljeni dne 11. t. m. na mestnem fizikatu: Ilias Terezija, 10 mesecev, Sv. Marija Magdalena zgornja št. 66S; Mežnar Oskar, polpeto leto, ul. V. Aliieri št. 10: Peternel Jernej, 84 let, ul. P. Kandler št. 7; Siega Rožica, 17 mesecev, ul. A. Manzoni št. 26; Skerjanc Frančiška, 14 let, ul. del Coroneo št. 13. — V mestni bolnišnici dne 11. t. m.: Bernič Štefan, 71 let; Bulleši Ivan, 76 let; Luxa
Jakob, 52 let; Maršič Marija, 37 let; Majcen Fran, 67 let; Miškulin Ivan, 2 dni; Mo-čenigo Ljudevit, 55 iet; Miloch Paskva, 82 let; MarušiČ Valdemar, 10 mesecev; Martinčič Marija, 32 let; Ussai Mihael, 33 let.
Kdo ve kal 7
Prosijo so podatki o naslednjih oso
Vojak pešpolka Mihael Medvešček prosi poročil o Tomažu Medveščku (o-četu), Mariji (materi) Alojzu, Juliji, Katarini, Alojziji in Tomažu (bratih in sestrah), iz Skal, občina Anhovo, okr. glav. Gorica. Vesti nima o njih od 22. majnika t. 1. Kdor bi kaj vedel o njih, naj sporoči na naslov: Mihael Medvešček, vojak	pešpolka,
Ljutomer, slovenska šola, Štajersko.
Ustnica uredništva.
Državna železnica. — Usregli smo Vaši želji v včerajšnji številki v tretjem stolpcu na drugi strani. Kakor ste pa videli, je ponoči snežilo in pobelilo ravno tisti sestavek od začetka pa do konca. Kaj hočete, ne da se pomagati, ko so tako slaba vremena.
Kolera o Trstu.
Poročilo o stanju kolere dne ll.septembral915 Dne 8. sept. je bilo v zdravniški oskrbi: 5
Novi slučaji:......... . . 1
Okrevalo (oseb): ...".....—
Umrlo (oseb): . ........—
Ostalo v zdravniški oskrbi (oseb) ... 6 Novi slučaj je bil konstatiran na nekem 69!etnem možu, ki je prišel z Nabrežine. Bacilonosci v opazovanju (v bolnišnici Sv.
M. M.)...........5
V vili Sartorio je na opazovanju: . . ,10
BoAimfl k* se nameravajo nastaniti na Reko ĐKslIIlUf (Fiume) za čas vojne, dobijo po cem lepo meblirano stanovanje (2 sobi, sobica, kuhinja električna razsvetljava, voda, kopelj) v L nadstr. ulice Giuseppe Giusti št. 1, v sredini mesta. Oglar siti se istotam.	500
Meblirano
levo.
soba se odda (K 24) poSteni gospodični. Ul. Čommerciale 9, III. nad.
517
Kocke
pust.
za juho na drobno in debelo se prodaja v ul. Beccherie 42. Preprodajalcem po-
420
Restauracija „Frankfurt"
spet odprta in priporoča se. — Dunajska kuhinja. Istrsko in Štajersko vino. Pivo Steinfeld. 421
Trst, nI. Molin piccolo 17 je
Prodam
neobvezno en vagon f nega, močnega rumenega vina z otoka Vis po kron 120 — hI; fižol .koks- po 118 kron 100 kg; fin sir v zabojčkih po okrog 10 kg po kron 3L>*20; V, vagona riža, 1 vagon špirita 95°/0, 1 vaj ješprenja. Naslov pove Ins. odd. Edin ruti
igon
394
l|i}H] *=e dnevno nova in rabljena volna po kon ■tUpi kurenčni in visoki ceni. Pri
Debiasio, ul. Chiozza štev. 34.
Prinesti ali pisati 313
Kuhano
meso In gulaš v škattjah od Va kg se proda po K 2*60. — Skladišče v ulici Squero Nuovo 11. (403
Stara $r!ka žganjema
"V ia Ciivana 5. Bogat izber likerjev ; grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški slivovec in briski tropinovec in rum. Cene nizke. Izber grenčic. — ŠlaSČice in prepečenci. Grški mastici iz Šija. Fi lija Ura na vogalu Verdijevega trga ne ulice deli'Orologio. —'Se priporoča An dre
Antonopulo-
Si
Cene razniii živil v Trstu.
Moka bela . . • • . .		. *	. . . . K 0-78 kg
Sladkor .......		* •	. ... K 1— kg
Meso (goveje) sprednji	deli		.....K 4 32 kg
m m zadnji	m	K	... 444 kg
Meso telečje . . . . .	•	• •	.... K 7 20 kg
Meso koštrunovo . .	«	• •	.... K 4 — kg
Slanina (FOijena) • •			. . 4.40 do 5.40 kg
Oniat, kuhana . . . •	•	• •	.... K 12 — kg
Maslo sirovo . . • • .		■ .	. . . . K 5-40 kg
Sir (ementalski) ...		• .	.....K 5-40 kg
Kokoši . . • • • • .		•	K 7 50 do 8 - kg
Piščanci ......	• •	•	K 3 — do 4— kg
Polenovka suha ...	■ •		. . K 2-20, 2 40 kg
„ namočena .	.	• •	.....1-28 kg
Testenina......	•	• •	......K 1-60
riiŽ »•...««»•	•	• •	.....K 2-— kg
F žol•«•«••.«•	o	. .	. . . . K 3-2S kg
Bob t a ....«• •	•	•	.... K 1-60 kg
Zeije (sladko) • • • •	•	• •	. ... K 32, 40 kg
Zelje (kislo) . . • •	•	• .	.... K 1-04 kg
Kisla repa ..•••< Ječmen ..,••«.	o » .	• • • •	... K 50. 64 kg .....K —80
Filol (strofiji) vinaijev	O	0 •	..... 36 40 kg
Kromp<> „	•	• •	. o . • • • 20, kg
Grah .			
Paradižniki „	0	• 0	..... 40, 48 kg
Radič .	•		. . 4 do 6 merica
Salata ,	•	o .	. . . 8 do 10 glava
Česen „	0	. .	... 8, 10 glava
čebula „	•	• o	... K 56, 64, kg
Jajca 9	•	• •	... 18, 20 komad
Buče . *			
Pesa »	•	• .	. . 2 do 4 kemad
Malancane m	e		... 3, 4 komad
Kumare .	•	• .	. . 4 do 8 komad
Mleko	.	. .	.... 56, 60 liter
Sardele ..••».»•			. K —kg
Orade........	•		... K 6 40 kg
Dr. HORVATH
TRST, Via Carica 33
SpteljBlist za KOŽNC In SPOLNE BOLfcZNJ ŠIBKOST In NERVOZNOST «s BOLEZNI v NOGAH In SKLEPIH.
Sprejema ed tO - 1 pop* In 4-7 xvefi«a, ob nedeljah od 10 - 1.
r- ZZ&MT i
sa>:
MALI OGLASB.
Pridna služkinja ^VLffiM;
knjižico. Vila Emilia, PeL.dice di Scorcola. 359 nasproti vile Gortan. Najboljše ravnanje.	502
Sokoliće fkaTončka * c°! -Za seda^ sam°
meček.
imena, drugič priimki in nekaj za na-
419
IŠČem Frf
ostrežnico. Naslov ul. Commerc:ale št. 9 nad., levo. vr. št. 37.	503
Kupujem
bezegove jagode. Oglasiti se v ulici Čommerciale 9, IIL nad. levo. 511
Odda
se v najem njiva 8 hišo. Skedenj št.
223. 416
Od Kostanjevice
steni najditelj je naprošen Edinosti proti nagradi.
do Trsta je izgubila ubo^a ženska znesek 300 K. Po-prinesti ga Ins. odd
501
OsrsKl jedilni Krompir
na debelo po kron 17 kv., na drobno po st. 20 kg. — Odrska čebula na debelo po kron 58 kv., na drobno po stot. 62 kg. — Za vojaško oskrbo posebne cene.
Armand Fitz, Trst ulica Poste vecciiie j4.
Ce?te rmerne. Postrežba točna.
M ti i*
Špirit p
Rum
Cognac
Sovifi ielodčni
Florian
se vdobi vedno en vsaki množini pri dobroznani tvrdki
V. Plesnlčor - Trst Via Donlzetti 3
nasproti Židovskega lempelna.
ter
Cene zmerne. Postrežba točna.
| iščem službo za prodajalko v Ćev- (
irorim
Naslov pove
V Ljubljani ljarski ali modni zalogi. Gocorim
dobro fdov n-ko In italijansko, odd. Edinosti.
Ifffi 8e čevljarskega pomoćnika IjVb Krainer, uL Boccaccio 4.
za vsako
- i
UlA i s
likerjev in špirita najboljših tovarn.
Prodaja no drobno in na debelo- - Cene zmerne.
rs!, ulica Solltario št. 27
raznovnfn^c sira, ogrskesa in praškega salama, gnjati, čaj itd. po zmernih cenaii.
ANTON IFOUK, Trst, ulica Carintia štv, 4.
Fin postajen Simonov sirup
(brez alkohola)
toliko ns debelo kolikor v steklenicah
se prodaja v ulici S. Glovannl St 16, nasproti restauracije „flurora".
\ Neobhodno potrebno za vsako družino v časih epidemije. Preprodajalcem popust po dogovoru.
Tržaška posojilnica in hranilnica
im udruga s omejenim poroitvom Plim della (astrma itv. 2, I. nad. - TRS t« lastni palaO) vhod po glavnih stopnjicah.
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 7,% na menice po 6*/« na zastave in nmortizadjo za daljšo dobo po dofovom ESKGMieVIME TRGOVSKE MENICE.
111
HRANILNE VLOGE
Bprejeoui c-d irtai. te tadi ni na in jih obrerttge pa
V«<|e stalne vloge In vloge na tek. rnten po dogovora.
~ t•0DDAM
Poitno-hraailnični račun 16 004.	TEGJ5FON St. 952
lM varnostno celico (safe deposits) ia shraaabo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma vnrne proti uloma in poi&r«, urejeno po najnovejšem naiinu ter jo oddaja strankam v najem pe neJnlSJIte cenah.
STANJE VLOO NAD 10 MUJONOV KRON. Brati «i: ti j k 12 Mi i« H 3 h S ppttii hMfo' s irimftitmhivri
THHBHIrfffiHg