Fletushke e Seksionit Letrar te ShK Shqiptare „ MIG JENI Glasilo literarne sekcije KD Albancev „ MIG JENI SlML 4036C8 3-4 Ljubljana, gush-shtator 1989 avgust-september 1989 KATER-PESE FJALE 1. Mos po na dggjon Ali Shukria: athua sa shqiptarg ka ne bote?! Ng Jugosllavi nuk dihet as nuk ben te dihet sa jang. Kudo jang. Bizanti i Ri njeh:shqiptargt e nder- shgm dhe sepatatistgt.fi fundamentalizmi veteqeverisgs shqiptargt jashtg Atdheut i ndang ng besnikg dhe e.kstremi- te. Njeriun e pBrjashtuar nga Jugosllavia. duan ta pgrjash,- t o j ne edhe nga Evropa. Mos jan" gjallg Hitleri e "usolini?! 2. Luigj Gurakuqi, Hasan Frishtina, Shota e Azem Galica, po vriten pgr te dytgn herg. VrasSs: bijte mg tg mirg tg kombeve e kombgsive tona ng Kosovg e ng Serbi. Si nd King si ng Prishting, si ng Tien An Men si ng Prizren... U hoqen disa nga. masat e jashtdzakonshme. Shtuan vetgm disa njgsi milicgsh specialg dhe tankesh. Dr. Gani Ja.shari, pgrsgdytg e pgrsgrit: diferencami nuk gshtg dhung mbi inteli- gjencien shqiptare! Doktor Ganiu gshtg besnik i rrast dhe nuk ben tg mos i besosh. Ne ng Lubjang e kemi pak mg lehtg derisa besnikgt tg mos dgrgojnB pak tanke edhe kah veriu. Diferenciral mazhdon deri ng stabilizim. Pse tg mos i quajmg tanket stabilizetorg... 3. 'linatorgt e Kosovds ng grevg. Azem Vllasi studjon Aktakuzgn qg i ngritgn ata qg i ngriti vetg. Azem: Burgu, ku gjendesh ti, u provua nga ata qg ti mg 1981 i shpalle kundgrrevolucionare. Dgshirojnie i tg dalgsh ng liri. As Jugosllavisg as Serbisg nuk u bgre kurrgnjg faj...Kosova ka zemgr tg gjerd... 4 . Gjuro Kozar shkroi ng Oslobogjenje njg koment rreth aktivitetit tg "Migjenit" tg Lubjangs, Kgshillit pgr Mbrojtjen e tg Brejtave tg Njeriut ng Kosovg, rreth Altemativgs, meje e disa tg tjergve. Komenti im: Gjuro Kozar ka tg drejtg tg rrejg dhe le tg rrejg ng mg shumg ek- zepplarg. Rrena e tij ishte e shkruar me alfabet cirilik! 5. A stabilizohet Kosova me "shqiptarg tg ndershgm"?! Šalih Kabashi KUR DO TE DALE E REJA ALTERNATIVA jone e bashke me te edhe gji¬ the Shoqata Kulturore e Shqiptareve MIGJENI po ben hapat e pare. Ne faqet e fletushkes sone, Seksioni Letrar i Shoqates, i ndihmuar nga nga te gjithe anetaret e saj dhe miqte e ALTERNATIVES beri pune te lavderueshme, duke vene themele te sigurta dhe duke shprehur shpirtin e saj te ve?a- nte. ALTERNATIVA hapi dyert per te gjithe ata qe kane per te thene diska sepse hapsira e uniformuar nuk le vend per mendime te lira. Asaj i dhemb ?do kocke nga mendimi i shfaqur i shqiptareve per s h q i p - tar et. Po spunuakan vetem ata te Seksionit Letrar. Šalih Hasani, palodhur stervit ekipin e futbollit. Ketij don tla kaloje Ilir Elezkurtaj me orkestrinen e siftelive. Mjeshtrit e siftelive e bilbilat e melosit popullor u kendojne pranverave e verave tona po edhe vjeshtes qe po vjen-ardhte e bardhe... (Perkthyesit presin fjaloret se pa ta, duket se nuk u vete... Medicina si duket spaska fort prirje aleance me artin dramatik... Se shpejti presim lindjen e komedise me tituli UDH£HEQ£SI I DRAMES NE MUNGESE TEKSTESH SHKRUAN VETE NJE DRAME.. . ) . ...ne Beograd eshte lire letra-gjysme faqeje i kush- tuan Alternatives... "Ne dite te veshtire njihen burrat", thote, populli. Ne patem nevoje e populli na ndihmon me ndihma morale materiale. I falenderojme te gjithe qe ndihmuan daljen e dy numrave te pare. Fletefalenderimi e keni ALTERNATI¬ VEN 3. Nga Maribori kemi nje telefon:" Or, taj, mo luj me mou po mdefto far thote ai redaktori, si e kur do vej e treta?...Si be jo...e lexova pike per pike. Nuk mora nje, dhjete i mora, va ndava shokeve...Si jo or taj, do gjej kohe do reskiri edhe ni sahat pi gjumit. Gji ti bajsh gjumit... Te vene npajth tnanes..." Telefoni i dyte nga Kranji:Cka u be kjo pune o vella, sot erdha nga Lubjana, nuk me pyet kush se sfare pazari bana po a na prune ALTERNATIVEN. 5o čope shkuan si hallve. Vellaunga Kosova permes telefonit me thote"soma sat trene".. -Mora nja dhet čopa, bisedonin ata te Malesise. Tuzi do meshume,ulsinaket na hidherohen,ne Tivar griftit duhet derguar disa, 900 vjet i ben kisha at je, ajo kishe qe eshte e gjithe shqiptareve. Ne kohe te veshtire u linde ALTERNATIVE...Keto kohera do te te kalisin ty dhe ne me ty. Derisa Dedijeri merret me "racizmin" slloven, Rrahmani e Sllobodani kerkojne ta shpene diferencimin ne veriperendim. Cti besh kur me demokracine merren ata qe bejne dhunen. Rrahmani ka gjete ilasin per te mekembe ekonomine e Kosoves:ekspertet e Krahines i dergoi per specializira ne Vranje e Leskove.. . g Kosova e paster etnike e beri boze fjalorin bajat te te shendosha...Po burgjet e pastra etnike sa i takon gosurve politike? Rrahmani e Sllobodani angazhohen per gjeneratash-amnesti se shqiptaret presin ne radhe per , a p o jo... 1 FADIL DEMIRI MUNDJA E BALLKANASVE Lufta e Kosoves 1389 4->:ai E>—:ai:aix: o 3 Noč pada. Neznano nebo vse pokriva, hladno, polmesec vzhaja in prevzame vse v svoje roke. GJERGJ FISHTA GJUHA SHQYPE 1. Porsi kanga e zogut t'veres Qi vallzon n'blerim te Pri 11 it Porsi i ambli flladi i eres Qi lmon gjit e drandofi11 it: Porsi vala e bregut t'detit , Porsi gjama e rrfes zhgjetare, Porsi ushtima e njij termetit, Njashtu a' gjuha jone shqyptare. 2. Aft po; a* e ambel flala e saje, Porsi gjumi m'nji kerthi, Porsi drita plot uzdaje, Porsi gazi i pa mashtri; Edhe ndihet tue kumbue, Porsi fleta e Kerubimit, Ka 'i bjen qiellvet tue flutrue N't'zjartat valle t' ameshimit. 3. Pra, mallkue njai bir Shqyptari, Qi kete gjuhe te Perendis, Trashigim, qi na la i Pari, Trashigim, s *i a len ai fmis; Edhe ati j i u thafte, po, goja, Qi e perbuze kete gjuhe hyjnore; Qi n'gjuhe t'huej, kur s' asht nevoja, Flet e tveten len mbas dore. 4. Ne gjuhe shqype nanat fona Shi prej djepit na kane thanun. Se asht nji Zot, qi do t'a dona: Njate, qi jeten na ka dhanun, Edhe shqyp na thane se Zoti Per Shqyptare Shqypnin e fali. Se sa fenden stina e moti. Do t' a gzojn kta djale mbas djali. 4 5. Shqyp na vete, po pik' ma para, N'agim t'jetes kur kemi shkue Tue ndjeke flutra neper ara, Shqyp ma s'pari kemi kndue: Kemi kndue, po armet besnike, Qi flakue kane n'dore t'Shqyptarevet, Kah kane deke kta per dhe t't'Parvet. 6. Ne kete gjuhe edhe njai Leka, Qi 'i rruzllim mbretnin s'i a xuni, Qi kah bijte ai, shkelte deka, Shekllit mbare 1igje t'rande i vuni; Ne kete gjuhe edhe Kastriota U pat fole njatyne ushtrive, Qi sa fndrise e diellit rrota. Kane me kene ndera e trimnive. 7. Pra, Shqyptare,gdo fes qi t'jini, Gege e Toske, malci e qyteta, Gjuhen t'uej kurr mos t'a lini, Mos t'a lini sa t'jete jeta. Po per te gjithmone punoni; Pse, sa frnbani gjuhen t'uej, Fisi i juej, vendie zakoni Kane me u mbajte larg kambet s'huej. 8. Nper gjuhe shqype bota mbare Ka me njohte se g'fis ju kini, Ka me u njohte ju per Shqyptare: Trima n'za sikurse jini. Prandej, pra, n'e doni fisin, Mali, bregu edhe Malcija Prej n ja j goje fbrohorisin: Me gjuhe t'veten rrnofte ShqypnijaI 5 Vorea Ujko MOMENT ARBERESH E dua kumbonaren bizantine ne mes te qie11it te kaltert qe pingultaz zbret ne shpirtin tone ndersa mbremja merr ngjyre manushaqje dhe vajza e endrravet bisedon kokulur ne pragun e deres. Keshtu pergjumshem e vetmitar me vijne parasysh levizjet e femijnise dhe fytyra fatkeqe e Garantines. Dhe arrin nga largesia e hijevet troku i kalit te Konstantinit qe qaset me shpatulla vdekje. Dhe nje jehone arbereshe deperton ajrin e zemren e ngjitet perpjete si mister me flatrat e veta te lehta e rrok kacavarset e murit, rrok heshtjen, rrok gjakun tim. VOREA UJKO Albanski trenutek Rad imam bizantinski zvon sredi sinjega neba ki se navpično spuSča v naSo dušo ko mrak dobiva barvo ciklame in dekle iz sanj govori s sklonjeno glavo na pragu vrat. Tako zaspanemu in osamljenemu mi prihajajo pred oči gibi otroštva in otožni obraz Garantine. Iz daljave senc me dohaja peket Konstantinovega konja ki se pri bi ji2uje s prsmi smrti. In odmev arbanaSki prebija zrak in srce se dviguje kot skrivnost in s svojimi lahkimi krili pleza po zidu objema molk objema mojo kri. Prevod: S. Kabashi in M. Hanzek FRANJO FRANČIČ SY FEMIJE sy femijesh tha tankisti nuk shoh qie11 parulla qie11 katror shtatembedhjete vjet shtate vjet burg te mos rritesh te mplakesh per dy fjale kosova republike dy vite apo dhjete per sy femije te zotit plak qe qeveris qe urdheron qe kercnon qe kamxhikos qe girret e nuk sheh nuk sheh sy femijesh FRANJO FRANČIČ otroSke oCi otroSke oCi reče tankist ne vidim nebo parole nebo kvadratov sedemnajst let sedem let aresta da ne odrasteS da ne ostari § za dve besedi kosovo republika dve leti ali deset za otroSke oči starca boga ki vlada ki ukazuje ki grozi ki biča ki se reži a ne vidi ne vidi otroSke oči I VETMI ZOT do te mbysim zot ne ty thane ata sa zota jane vertete vetem nje ai juaji REPRIZE vjershat i mesonim permendesh atehere nje udheheqes nje zot prap do te mesojme vjersha permendesh NE PRITJE TE AKSIONIT ndodhi ne maribor me mi kun shqiptar ndezem muhabetin sa u kali gfare te ndrroj babe me tha dhe pau ne largesi droja e guximi shtepia e une pa fjale aksioni Nga sllovenishtjarS.K. 10 edini bog ubili bomo boga v tebi so rekli koliko bogov je res samo eden in ta samo vaš ponovitev pesmi smo se učili na pamet takrat en vodja en bog spet se bomo učili pesmi na pamet v času akcije bilo je v mariboru s preijateljem albancem sva besede grela da so zagorele kaj naj zamenjam očeta mi reče in se zagleda daleč strah in pogum dom jaz pa brez besed akcija JURE DETELA, pacifist i njohur sl loven: PERVOJAT E MIA ME POLICINE Ne kete tekst do te provoj qe ne raenyre kronologjike te pershkruaj perpelitjet e mia me policine. Duke pershkruar disa nga lajthitjet e mia do te perpiqem te deftoj per ato fintat tipike policore,ne te cilat njeriu nuk do te duhejrene. Perjetimet e numerta qe i pershkruaj ketu, deshiroj te mos perseriten tek askush.Njeherit dua te mos perdoren me metodat policore qe i parashtroj. Sjelljet e pershkruara policore do te mund te zhduken vetem pas transformimit radikal te shoqerise e te vetedijes, andaj gdo dshire hakmarrjeje mbi milice te caktuar qe kane tejkaluar autorizimet e tyre, eshte e gabuar. Pa kuptim eshte te luftosh kunder njerezve si individe; ka kuptim te luftosh vetem ate te keqe qe njohim ne permasat boterore.Vetedija mbi vegorite e paperseritshme te nje ngjarjeje te rralle si dhe vetedija mbi poziten e paperseritshme qe ze individi ne situata te konflikti, assesi nuk mohojne vetedijen mbi dimensionet boterore te se keqes,qe sundon mbi mbi situata konflikti. E dh e xh e 1 a ti e sh t e v i ktimeepozesseti j,e jo vetem njeriu, te cilin xhelati e mbyt-te gjitha pjeset e botes jane te lidhura midis tyre me fije te panumerta. Shkurt:gesht je qenesore tek problfemi i dhunes policore eshte problemi i edukates, qe i nenshtrohen te rinjte qe ne Konviktet e Tacenit/shkolla e milicise-ver. e perkth./mesojne per milice. Edhe tek edukimi ne Tacen eshte qenesor edukimi qe i jane nenshshtruar organizatoret e sistemit mesimor. Pas ketij vargoi mund te verne shume larg.Porse jo me mendime hakmarrese, qe me me qejf do ti ndrroj me ate vezullimen bleroshe te nje nate pranverore qe para njezete e gjashte vitesh pat vezulluar mbi Parkun e Tivolit.Dua qe para se te vie ajo dite e pritur kur ne asfaltin midis godines se policise ne Rrugen e Kidrigit dhe te Rrokaqiellit/Neboticnik/ do te digjen te gjitha dosjet policore sllovene ne nje flake te mrekullueshme, askush te mos pergatise veprime hakmarrese mbi milicet. Nuk dua kurrefarerepresioni 12 mbi milicet qe kane keqperdoruar autorizimet e veta,dua prerjen e keqperdorimeve ne te ardhshmen. Sepse metodat e pershkruara policore jane shprehje e sraundjeve shoqerore, qe jane me te perhapura se sa mendojme zakonisht. Ne fellute pak me te madhe me policine shkallova per here te pare me fajin tim, para se gjithash nga marrezia, trika,moshonepsejes ndaj njerezve dhe papervoja rinore. Me 9 marš 1974 i lodhur e i pagjume po ec ja nga Pirani ne Izola. Pasi i shmangesha rruges kryesore dhe rrugeve me trafik te dendur, do ja buze detit te arrija ne qender te Izoles. Keshtu u gjeta ne oborr te Fabrikes DELAMARIS te cilen ne njeren ane e lag deti. Shikova tymtarin dhe menjehere ndjeva nje zeli te ngjitesha ne te. Atehere me thuproi nje kujtim i hershem kur kisha pare poashtu nje tymtar te ketille dhe kur kisha ndjere te njejten deshire per zvaritje; dhe ndjeva se kishte qene perjetim qe kam mbajtur mend sepse po perseritej se paku tri here. Keto ndjesi me tmerruan. Ne nje gjendje te ketille me pa rojtari i fabrikes. Ishte e diel dhe ne te dy ishim njerezit e vetem ne oborr. Rojtari me shpuri ne kabinen e tij dhe me telefon thirri policine,te cilet arriten se shpejti me Fiqen e kalter dhe pa nje pa dy me derguan ne posten e policise. Atje ashpersisht thane qe ne pyetjet e tyre te pergjigjesha shpejt dhe te mos rrej.Zbrazen trasten time dhe me pyeten prej nga jane sendet qe ishin brenda(me kujtohen dy libra e nje kasete). Atehere njeri nga milicet me tha tu them gdi per drogat dhe se per keto kam ne disponim nje gerek ore. Vete iku.Ajo thenie me preku pak sepse geshte e verteta une asokohe disa here kisha shijuar lirin indas dhe mu be se kane milicet njefare njohurie mistike te fshehte mbi te gjitha veprimet e mia sado te parendesishme te jene ato.Nuk dija se milicet perqendrohen ne pyetjet per drogen tek pjesa me e madhe e te rinjve qe sillen panatyrshem dhe skane tjeter mundesi pos ti trajtojne si narkomane. Ngaqe asokohe isha pak a shume bestytnik, fitova pershtypjen se po permbushet njefare fati i keq ndaj se cilit jam i pafuqishem dhe ska boje ti kundershtoj. Kesodore vendosa te.rrefei per dy trupa liri indas. (vijon) 13 Ali Podrimja: TATEPJETES Vetem njera ane degjohet Vetem njera dritare hapet po Dielli pik diku ngjeti Kur te degjohet ana tjeter Ana tjeter a do te shurdhohet A do te mbyllet dritarja e zgurdulluar Dielli a do te pike edhe ne gatine e kerrusur Degjohet vetem njera ane Vetem njera ane Dhe gishtat ne vesh dhe fishkellima Kur te degjohet ana tjeter A do te harroje njeriu te lehe A do ta zeme Diellin tate pjetes ME JETOHET Lehin zoti im lehin E une skam fjale Per toke kapem Mbahem per qie 11 Lehin zoti im lehin E mua me jetohet 14 DRITERO AGOLLI PER GRATE TONA Sa pak kendojmee per grate tona. Per grate te bukura e te mira, Qe na perkedheelin me duar te njoma. Kur kthemi nga rruge te veshtira. Gabohemi shume, kur flasim e grijme rreth gotes me birre, rreth gotes me vere. Se gjoja grate tona e humben freski ne, Se gjoja ishin te kendshme nj^here... Ah,vellezer s'humbet hijeshia e tyre. Ato pertrihen, ato lulčzojne, Mjafton t§ qendrojng pak ne pasqyre, Dhe behen prape vajza tr* njoma... E si te mos kendojme, poete, P£r ato qe kane ditur ne jete Te lindin kreshnike e perri. Ne materni tet e shtepi. Ne mal a ne are Duke prere dru e duke hedhur fare... ( 1961 ) 15 ESAD MEKULI SODBA O NAS Za nami pridejo naši otroci in otroci njihovih otrok in bodo spregovorili o nas, bodo sodili o nas (Rodovi ocenjujo dela...-je dejal veliki Nekdo)- in ne bodo nas obsodili, vem, zaradi našega jecljanja, porodnih muk, naših napak-majhnih i veliki h-za to, kar smo ustvarili... kajti-kdo je kriv, da nam predniki niso zapustili skoraj ničesar(drugim dosti) razen grobov in neznanja, kdo je kriv, da so s tolet j a-tema in osamljenost- kod zgodnji mraz spočetka še kali morila? Za nami pridejo naši otroci in otroci njih otrok- rodovi, in vedeli bodo za nas, ker smo veliko rojstvo Novega Dne sonca in ljubezni; vedeli bodo za nas, z občudovanjem-vem- bodo pripovedovali svojim otrokom, kako smo, iz pepela in revščine, gradili... z golimi rokami nesmrtnih graditeljev; kako smo pisali pesmi, kako zgodbe, črkovaje abecedo, besede, jezik... Za nami pridejo otroci in otroci njih otrok in vedeli bodo za nas-svoje hrabre prednike- ker pravo življenja se pričenja iz nas, z nami. . . In ne bodo nas,, vem, obsodili za to, kar smo dosegii - ker-kdo je kriv, da nam predniki niso zapustili skoraj ničesar(drugim dosti) razen grobov in neznanja, kdo je kriv, da so stoletja kot zgodnji mraz 16 VOJ IN KOVAČ - CHUBBY HYRJE l€ DRAfCN E PASHKRUAR do te doja te pshurrja zonjen qe merret me kanarinat do t£ doja t'i vidhja fqiut karrigen se s'me pelqen baroku do te deshiroja guret te hudhin njerez do te doja te takoj nje burre te terbuar qe kafshon qenin do te doja kali te kaleroje siper meje do te doja mačet t'i perlajne gjithe vendimet e deratizimit do te doja t'ia ktheja kuroren qe i vodha preshernit protestoj pse boje e penes thahet saora protestoj pse pushteti nuk ka ndaluar te lehet ne shesh te qytetit protestoj pse ne gazete s'jane gjithe lajmet per vrasjet protestoj pse protistutat te mos jene te mbrojtura protestoj pse shtremberohen gozhdat aq shpejt protestoj pse qeveritaret s’kane urdheruar qe bretkocat te kene kater kembe protestoj pse portokajt te kene gjithe ate levozhge 17 kerkoj heqjen e menjehershme te vranesise kerkoj vazhdimin e shtatezanise per dynbedhjete muaj kerkoj qe peshqit menjehere te shtohen peshgit ne lublanice ju lus shuani driten therras ne greve urie te gjithe ata qe jane kunder keqesimit te motit therras ne grve urie te gjithe ata qe qente u ndiqen therras ne greve urie te gjithe ata qe u prish era floket therras ne greve urie te gjithe ata qe sorrollaten udheve boje ul "liri therras ne greve urie te gjithe ata qe bari u rritet ngadale therras ne greve urie Nga sllovenishtja:S.K. 18 Bajram Dabishevci ETHET E MINJVE Kurre nuk munddn t'me pergajne mua me themelet e lashta te Keshtjelles sime, sado qe shi sixhim...e rrodhen e rrodhen ujerat erozive hengren kahere tragjizmin e shen rrenes komika e mbetur lakuriq domosdo po perplaset hendeqeve te rrugeve poshte... Ka mbetur e paster komika se si i...ngordhur perpiqet miu ekspert...rreth pusit te oborrit, rreth pusit te Keshtjelles. Miu i ngordhur, aman g'pune te medha, me...klorizimin e...vellamerise me ujet e burimit... Ethet e... trilluara te minjve, trillimi me krahet e hapur nga Lindja, Veriu, ne Jug... e i falet kerdise. Perandoria e miut po heq ore gastet e fundit, miu i ngordhur perpiqet me gapat e fundit... Paqe moderne, paqe moderne. 19 DEME TOPALLI A MUND TE KTHEHEM PRAPE NE LLUGA A mund te kthehem prape ne Lluga Ku fle pikellimi i botes Zjarri dhe uji qe sheron? Lulen qe gel ne drurin e thare Ahengun e lene midis nje pylli A mund t'1 takoj? Ajo vere e ikur dhe ajo muzike e shurdher Qe vjen si vaj nga zal 1i i gjalle Pse me kerkojne? Ajo kremte e mbare dhe ai fron dovleti A do te me mashtrojne? KRONIKA Do te ma vesh kohen ne thiken me te mprehte Qe te jem vetem stoli e rreme -Njesoj te ulerijne ujku dhelpra e qeni. Me dhuron defter mesjete Me myhyr mbreti Njesoj te ulerijne ujku dhelpra e qeni. Do t *i bie tejpertej ferrit Pa nishan pa fron -Njesoj te ulerijne ujku dhelpra e qeni. Do te me shartosh me gjak te ri Dhelparak -Njesoj te ulerijne ujku dhelpra e qeni. 20 Se lahko spet vrnem v Llugah Se lahko spet vrnem v Llugah Kjer svetovna žalost spi Ogenj in voda ki celita. Cvet ki cveti v suhem drevesu Vzdihljaj spuščen sredi gozda Ali ju lahko srečam. Tisto izginulo poletje in tista gluha glasba Ki kot jok prihajata iz živega peska Zakaj me iščeta. Tista srečna slovesnost in tisti prestol domovine Ali me bosta prevarala? Kronika Rezala mi boš čas z najostrejšim nožem da bom le lažen okras - naj enako lajajo volk lisica in pes. Daješ mi srednjeveški defter s kraljevskim prstanom - naj enako lajajo volk lisica in pes. Križaril bom skozi pekel brez znamenja brez prestola - naj enako lajajo volk lisica in pes. Križal me boš z novo krvjo lisjak - naj enako lajajo volk lisica in pes. Prevod: Gani Rrustem Lipaj 21 MIGJENI V CERKVI V našem mestu je četrt... V tej četrti je cerkev. V cerkvi berač, v katerem gori želja: želja po življenju. »Pridite k meni vsi tega sveta, ki ste izgnani in zasme¬ hovani,« je dejal nekoč gospodar te cerkve, »pri meni boste našli navdih...« Berač je prišel. In resnično je našel navdih. Cerkveni hlad mu je pregnal vročino iz njegovega telesa, ki ga je skoraj žgala. Zunaj je vroče. Sonce je tako noro segreto in te tako divje boža, da čutiš v glavi udarce, kot bi kovač razbijal po žarečem železu. Kako se je mučil berač, preden je prišel sem. Zaradi vročine ni mogel hoditi hitreje. Lahko bi ga tudi ujeli. Toda vročina mu je tudi pomagala. Policaj, ki mu je sledil, je bil debel: bal se je, da se bo stopil kot mast v ponvi, če se bo še naprej zaganjal za njim. Hudič naj vzame teh pet, šest lekov za katere je berač osumljen, je mislil policaj. Hudič naj jih vzame! Morda jih tudi ni vzel. Berač pa ni hotel priznati. Ne zaradi česa drugega, marveč zato, ker kot pošten človek ne želi pred sodišče. Prav ima! Ali ne delajo enako tudi vodilni trgovci v našem mestu? - In kdo lahko dvomi o njihcjvi poštenosti? Da prideš pred sodišče nedolžen, pa je v očeh naših ljudi sramota. Berač je v cerkvi... Sedi na klopi in uživa v hladu. Kako lepo je sedeti, se spočiti in imeti zagotovljen kruh za dva dni... Šest lekov! Tudi tri dni lahko živiš s šestimi leki. Eden, dva, tri, štiri, pet, šest lekov. Cink, cink, cink, cink, cink, cink! Duhovnik za oltarjem se moti zaradi zvena kovancev. Pokuka izza ikone nekega svetnika. Vendar nič! Vidi le berača, ki moli s sklenje¬ nimi rokami. Tudi neiznajdljivi berač ga gleda. Boji se. Skoraj bi verjel, da se bo zgodil čudež. Toda ne! Bila je samo padrejeva glava. Zbral se je. Ko je glava izginila, je berač s še večjim sanjarjenjem spet začel božati šest lekov; bil jih je bolj vesel kot izdajalec Iškarijot svojih tridesetih, ki jih je dobil, ko je prodal svojega in padre- jevega Učitelja. V tem sanjarjenju je berač počasi zaspal na zadnji cerkveni klopi, njegovo spanje je bilo mirno, kot je mirno spanje ljudi brez življenjskih skrbi. Cerkvena tišina je začela izginjati... Črne in rdeče kape, modre in bele obleke, svilene in bombažne noga¬ vice, obrazi z brki in brez njih, nasmejani in spačeni - verniki se zbirajo k poslušanju popoldanskega pridi¬ garja. Klopi so polne. Na zadnji pa sedi berač. »Res, resnično vam povem,« odmeva padrejev glaS in nasuje dež in točo nad grešnike. Vsi verniki so si čistili in umili ušesa in zelo dobro slišijo. Starejši osta jsjo odprtih ust. Neka starka Se simbolično smehlja. Dve mlajši se prepirata z gibi rok: »Ali seje padre.obril danes ali včeraj?« Neko dekle uživa v mavričnih žar¬ kih, ki so skozi raznobarvna okna osvetlili padrejevt- kuto... Govor teče zelo dobro. Toda ko je padre začel groziti 'tistim, ki kradejo, in se je tako lotil beračeve intimnosti, je berač vstal, šel ven, in pri vratih, ko je poln sovraštva počastil pridigaija s kletvico, zamr¬ mral: »Kako pa naj jaz živim?... Tega mi nisi nikoli povedal. -Živeti pa moram!« PREPOVEDANO JABOLKO Tridesetletnik. Brezposeln. Stoji pred reklamami za kino, čeprav je delovni dan. Fuj, pljune in obme glavo proč. Zdelo se mu je, da ga nekdo kliče... Toda ne. Nihče ga ne kliče. Nihče ne potrebuje delavcev. On pa mirno, mirno nadaljuje s svojim vsakdanjim delom: ogleduje si reklamo za kino. No ja! Ti pa res živijo, pravi in se približa, da bi lahko še natančneje študiral. Vsakdanji film vrtijo - lepo dekle in ob njej lep moški. Nevoščljivost v očeh delavca. Čuti sovraštvo do igralca. Grdo ga gleda. Pljune. Gleda svojo obutev. Tudi sam ne ve, kaj je to. Inkarnacija čevljev, škrpet. Pripogne se, zveže škrpet z vrvico, vse to pa pospremi z vzdihom. Vzravna se. Hodi - po pločnikih, se razume. Tudi čisto bos bi lahko hodil po pločnikih, zakaj pa ne! Premika se počasi, zbran je. Kot vsak brezposelni. Tudi drugi hodijo, toda niso zbrani - nemirni so. Kako lepo je biti zbran, hoditi počasi kot gospod. Kaj pa govorim? - Je dobro, da hodiš zbran in počasi? ... Ne in da! Da in ne! Kakor se vzame... Za gospoda je dobra počasna hoja, da se mu hrana poleže, za delavca ni dobro, da hodi počasi. Zakaj? - Veste. Vendar delavec še naprej hodi počasi, s popolno zbranostjo in udob¬ nostjo. Nič slabše od kakšnega gospoda. Kaj moreš? Takšen je današnji čas... in svet. Tudi če nočeš biti gospod, to postajaš. Delavec noče biti gospod, pa tudi imitirati gospoda ne bi hotel, vendar čas... ne ljubi se mu! Ni mu všeč takšne vrste gospodstvo. Ne zaradi utrujenosti - marveč... no, saj tudi to veste. Tam-tam-tam-tam! Štiri popoldne je že! Štirje udarci ure se slišijo iz svetega stolpa in odmevajo v hudičev želodec delavca. Štiri! Štiri! Štiri! Povsod štiri! In zakaj štiri? Zakaj? Zakaj štiri? Nesporazum. Nesoglasje: nekaj kot revolucija. Revolucija v miniaturi. Poka... top... Ne, želodec od lakote. Delavec nadaljuje hojo korak za korakom. Išče delo. Kot njegovi tovariši v Berlinu ali pa v Londonu. Nikjer polne samokolnice, da bi jo izpraznil. Nikjer potnikov s prtljago, da bi jim pomagal. Nikjer! Nikjer! Nihče noče njegovega znoja. Pri nikomer ne more zaslužiti dveh, treh lekov. Delavec se ustavlja pred trgovinami in gleda skozi steklo. Gleda in občuduje romantični čas. Pred ste¬ klom papirnice: spet igralci! Škriplje z zobmi. Od jeze dvigne pesti, da bi... kaj pa zakon! Policaj, ga prešine. Podcenjujoče zapusti igralce. Pljune. Nadaljuje. Spet pljune. Gleda desno in levo. Pljune. Lačen in propadel hodi ob prodajalnah, polnih »prepo¬ vedanih jabolk« (biblijska zgodba). Instinkt hoče na dan. Delavec se obvlada! Zakon! Poli¬ cija! Zaradi varnosti položi roke na hrbet. Tudi hudiča bi zgrabil za vrat in ga zadavil. Toda tudi hudiča ščiti zakon. Tam-tam-tam-tam. Do kdaj tako naprej? Prevedel Nikolla Berishaj JURE DETELA DISKRIMINIMI I FEMIJEVE NE TETOVE Ne artikullin e botuar me 27 nentor 1988, ne faqen e 19 te Nedeljski Dnevnikut, Marjana Vončina pyet pse ne paraqitjen time ne nentor ne Cankarjev Dom te Lubjanes u shpreha kunder ligjit demografik te Komunes se Tetoves qe u mohon shtesat e femijeve qe kane lindur ne familjet me dy a me shume femije. Kjo s'eshte e vertete. Jam paraqitur kunder mases qe eshte shume me brutale nga masa qe permend Marjana Vongina: kunder ligjit mohon mbrojtjen shendetsore falas per femijet e lindur ne familjet me dy a me shume femije. Nuk di se per te paverteten ne artikull eshte fajtor raporti nga Nova Makedonija, te cilin autorja e citon apo ndonje dezinformim tjeter; vegse nga artikujt e botuar ne DELO te 18 janarit 1988 dhe ne MLADINA te 3 qershorit 1988, behet plotesisht e qarte se ne Komune te Tetoves, vlen ligji qe femijeve te familjeve qe tejkalojne kater anetare, u mohon sigurimin shendetsor, prandaj mendoj se ne Cankarjev Dom kete fakt e kam formuluar pa medyshem dhe qarte. Ne tekstin e Marjana Vongines eshte edhe nje e pavertete. Kurre s'kam thene se eshte krim "perpjekja e gdo mjeku ne Komune te Tetoves qe gjate kryerjes se detyres mjeksore kontrtribuon ne zvogelimin e lindeshmerise se shqiptareve". Porse kam thene se eshte krim gdo abortus dhe gdo shkurtim i mjekimit falas per femijet e diskriminuar. Jam koshient se duhet gjate shqyrtimit te problemeve demografike, te jemi shume te perpikte, keshtuqe hudhja e qendrimeve te mia ne menyre te thjeshtesuar e te pergjithesuar, eshte jokorrekte. Perdorimi i kondomeve e diafragmave, pas mendjes sime s'eshte krim. Propagandimi i te permajturit seksual e te "ruletes vatikanase" ne emer te zvoglimit te natalitetit, poashtu nuk eshte krim. Poashtu pilulat qe me siguri shkaterrojne spermat para se te vie deri tek frytnimi, e qe sidomos nuk shkaktojne ndonje rrezik ndaj vezeve tashme te mbarsur, nuk i hedh a priori; edhe tek keto 25 pilula paraqitet pyetje e rende etike rreth procedures se eksperimentimit e te sprovimit, aniqe kesaj radhe kete geshtje nuk do t'a shqyrtoj. Patjeter se, perdorimi i pilulave (je disa ore pas mbaresimit mbysin vezet e mbaresur, eshte krim dhe vrasje. Do te raashtroheshin ata qe do te mendonin se kundershtimi im abortuesit, eshte i vetrni shkak per kundershtimin tim ligjit tetovar. Eshte e vertete se ky ligj eshte i mbrapshte me vete faktin se nxit drejteperdrejte abortusin. Eshte e vertete se jam kundershtar i pakusht i gdo abortusi, edhepse te kundershtosh ligjin tetovar, s'ke pse te pajtohesh me kete qendrim timin. Arsyeja kryesore pse kam kundershtuar ligjin tetovar eshte fakti se ai ligj mohon barazine midis femijeve te familjeve te medha dhe te femijeve te familjeve te vogla. I huaj eshte per mua ?faredo diskriminimi para ligjit, sidomos diskriminimi midis femijeve me tmerron. Poqese edhe femijet e rritur nuk jane te mbrojtur para diskriminimit eksplicit ligjor, atehere kemi te rrenuara ndjesite themelore te drejtesive sociale. Ligji i Tetoves, qartas eshte ne kundershtim te plote me konventa nderkombetare te numerta qe ndalojne diskriminimin e femijeve para ligjeve. Ne nenin 24 te Paktit mbi te drejtat qytetare e politike, qe e ka ratifikuar Jugosllavia, eshte ky percaktim: "Cdo femije, pa dallim race, ngjyre, gjinie, gjuhe, besimi fetar, kombesie a prejardhjeje sociale,pasurie a lindjeje, ka te drejte ne masat mbrojtese te familjes, shoqerise e shtetit per shkak te pozites se tij prej te miturit". Ne piken e dyte te Deklarates mbi te Drejtat e Njeriut,gjejmee te shkruar: "Femija duhet te gezoje mbrojtje te vegante dhe me ligje e mee mjete te tjera, duhet t'i mundesojjme kushte e lehtesime, qe aiai te zhvillohet ne pikepamje trupore, mentale,morale e shoqerore ne konditat e lirise e te dinjitetit. Shtytje kryesore per agrovimim te ligjeve te tilla le te jene interesat e femijeve". Kushtetuta kerkon tejete ne harmoni me konventat nderkombetare qe ka nenshkruar Jugosllavia. Nga kjo pike 26 ligji tetovar eshte antikushtetues.Por e drejta qe dikush te shoh veten mbrojtes te barazise, nuk eshte pune e kote. Jugosllavia angazhohet per barazi midis jugafrikaneve neger me te bardhet,gka duhet lavderuar, mirepo kur duhet ne Kuvend te vendosen ndej> jonjeset e te punesohen perkthyesit simultane, menjehere lindin problemet. Te dhenat mbi dendesine e popullsise, papunesise e varferise jane ngjethese dhe na vene para dilemes: a te heqim dore nga parimi per drejtesi, barazi dhe qe veten ta kemi mbrojtes te barazise, apo te paguajme per kete barazi gmimin qe kerkon mjerimi tetovar? Une angazhohem per alternativen e dyte. Lexuesit te mos trishtohen per gmimin e madh qe duhet paguar per barazine e femijeve shqiptare. Te kujtojme disa nga shembujt e shumte historike. Cfare gmimi pagoi Gandhi per te drejten qe ne veten e tij te shohe mbrojtesin e harixhaneve me perfaqesuesit e kastave me te larta? Cgmim pagoi pader Niemoller per te drejten qe me 1938, guxoi te konsideroje mbrojtes te barazise se ebrejve me "arianet"? Shtate vite te Dachaut...Sa njerez para 20 vjetesh u burgosen ne Shtetet e Bashkuara te Amerikes, pasiqe me bojkotimin e sherbimit ushtarak, deshmuan angazhimin e tyre per barazi te vietnamezeve me amerikanet. Shembujt jane te panumert.Shkurt: angazhimi yne per barazi vertetohet e deshmohet vetem ne situata te renda, derisa demokracia eshte e siguruar vetem ne shoqerine, anetaret e se ciles jane te gatshem te paguajne gmimin e larte te deshmise se ati j angazhimi. Marjana Vongina terheq verejtjen ne varferine tetovare; shihet qartas se ne emer te ketij fakti, eshte e gatshme te heq dore nga parimi per barazi. Mirepo, akemi arsye qe ne emer te luftes kunder fakteve te verteta te pakendshme, te perdorim mjete te ketilla?Ku jane kufijte e kesaj logjike? Shumica e barbari ve me te tmershme ne histori, jane bere duke marre parasysh "faktet e verteta", apo me fjale te tjera: ekzekutoret e dhunes gjithnje arsyetojne egersine e tyre me "faktet e verteta". 27 Tmerrohem nga (jendrimi i Abdulla Ademit, kryetarit te Komunes se Tetoves se ligji i permendur nuk eshte aprovuar "pse nuk duam femijet, po pse i duam shume". K jo don te thote se guxojme qe, ne emer te shpetimit te femijeve nga dendesia e madhe, te diskriminojme femije te caktuar dhe t'u mohojme mbrojtjen shendetsore. Femijet pa mbrojtje shendetsore, pra, le ti therorizojme qe mbi ato viktima te ngritet gezimi i femijeve te tjere. Sipaš kesaj logjike, angazhimi per leverdite e shumices japin te drejte egersie mbi viktima te caktuara dhe, prape shtrojme pyetje: ku jane kufijte e kesaj logjike? Mohimi i mbrojtjes shendetsore, assesi nuk eshte diskriminim naiv e i vogel. C'bejne mjeket e Tetoves me femijet e diskriminuar qe kane nevoje per ndihme mjeksore po qe prinderit s'jane ne gjendje te paguajne? I lene,ne fund te fundit, te vdesin ne emer te dashurise ndaj femijeve qe per gezimin e tyre kane nevoje te kufizojne shtimin demografik? Nese kemi te drejte qe me egersi te tilla ndaj femijesh, te frikesojme prinderit potenciale, duke i kthyer nga qellimi qe te kene femije tjere-?ka eshte e drejte e tyre, ku jane atehere kufijte e egersise? Pse, bie fjala, sipas kesaj logjike, te mos kemi te drejte te zaptojme me pranga prinderit e femijet e tyre ti mbysim duke i munduar gjate sepse kane lindur te tepert ne familje te medha? Kjo, mbase, do t'ishte metode e sukseshme frikesimi qe njerezit te lene lindjet e teperta: kete, merret vesh, nuk do ta benim "pse femijet nuk i duam po pse i duam shume"; keshtu do t'ishte e pelqyeshme qe veglat per shkaktimin e mundimeve, ti emertojme, bie fjala, "elektrode e dashurise gjitheperfshirese,"spirale e vellazerim bashkimit", "sharre-cirkular dashurie per femijet", etj.. 28 DISKRIMINACIJA OTROK V TETOVU V članku, ki je bil 27. novembra 1988 objavljen na 19. strani Nedeljskega dnevnika, se Marjana Vončina sprašuje, zakaj sem na zboru slovenskih kulturnih delavcev, ki je bil novembra 1988 v Cankarjevem domu v Ljubljani, nastopil proti demografskemu zakonu tetovske občine, ki odreka otroške dodatke tistim otrokom, ki so se rodili v družinah z dvema ali več otroki. To ni res. Nastopil sem proti ukrepu, ki je še veliko brutalnejši od ukrepa, ki ga omenja Marjana Vončina: proti zakonu, ki odreka brezplačno zdravstveno varstvo tistim otrokom, ki so se rodili v družinah z dvema ali z večimi otroki. Ne vem, ali je za neresnico v članku krivo poročilo iz Nove Makedonije, na katerega se avtorica sklicuje, ali kaka druga dezinformacija; toda iz člankov, ki sta bila objavljena v Delu 18. januarja 1988 in v Mladini 3. junija 1988, je popolnoma jasno, da v tetovski občini velja zakon, ki otrokom iz družin, ki presegajo štiri člane, odreka brezplačno zdravstveno zavarovanje, in mislim, da sem v Cankarjevem domu to dejstvo dovolj jasno in nedvoumno formuliral. V tekstu Marjane Vončina je še ena neresnica. Nikoli nisem rekel, da je zločin "poskus vsakega zdravnika v tetovski občini, ki pri opravljanju zdravniške dolžnosti prispeva k zmanjšanju rodnosti Albank". Rekel pa sem, da je zločin vsak abortus in vsako odrekanje brezplačne zdravniške pomoči diskriminiranim otrokom. Zavedam se, da je treba biti pri obravnavanju demo¬ grafskih problemov skrajno natančen, zato je zavračanje mojih stališč s poenostavljujočimi in posplošujočimi obnovami nekorektno. Uporaba kondoma in diafragme po mojem mnenju ni zločin. Propagiranje spolne vzdržnosti in "vatikanske rulete" v imenu zmanjšanja natalitete tudi ni zločin. Tudi tablet, ki z gotovostjo ubijejo 29 semenčice, še preden pride do oploditve, in ki zagotovo ne povzročajo nobene nevarnosti, da bi ubile že oplojeno jajčece, ne zavračam a primeri; tudi pri teh tabletah se postavlja težko erotično vprašanje o postopkih, s katerimi so bile preizkušene, vendar se zdaj v to vprašanje ne bom spuščal. Pač pa je uporaba tablet, ki nekaj ur po zanositvi ubijejo že oplojeno jajčece, zločin in umor. Vendar bi se motil, kdor bi mislil, da je moje nasprotovanje abortusom edini razlog za moje odklanjanje tetovskega zakona. Res je, da je tetovski zakon med drugim pošasten tudi zato, ker neposredno vzpodbuja k abortusom. Res je tudi, da je odnos do najbolj prezrtih in najbolj nezaščitenih, na primer odnos do živali in embiov, tisti preizkusni kamen, pri katerem odpove vsaka morala, ki temelji le na pogodbi ali na konsenzu in se zato izključuje s tistim univerzalizmom, ki upošteva tudi najbolj prezrte in najbolj oddaljene in ki je za etiko neizogiben. Res je, da sem zato brezpogojen nasprotnik vsakega abortusa, vendar za nasprotovanje tetovskemu zakonu sploh ni potrebno strinjanje s tem stališčem. Poglavitni razlog, iz katerega sem zavrnil tetovski zakon, je dejstvo, da ta zakon odreka enakopravnost otrokom iz velikih družin z otroki iz majhnih družin. Odvratna mi je vsaka diskriminacija pred zakoni, diskriminacija med otroki pa mi je še posebej odvratna. Če niti mladoletni otroci niso zaščiteni pred eksplicitno zakonsko diskriminacijo, je oskrunjen vsak najosnovnejši čut za socialno pravičnost. Tetovski zakon je v očitnem nasprotju s številnimi mednarodnimi konvencijami, ki prepovedujejo diskriminacijo otrok pred zakoni. V 24. členu Pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Jugoslavija ratificirala, je tole določilo: "Vsak otrok brez razlike glede na raso, barvo, spol, jezik, veroizpoved, narodnost ali socialno poreklo, imetje ali rojstvo ima pravico do zaščitnih ukrepov s 30 strani svoje družine, družbe in države, ki jih zahteva njegov položaj mladoletnika." V 2. načelu Deklaracije o človekovih pravicah je zapisano tole: "Otrok mora biti deležen posebne zaščite in z zakonom ali drugimi sredstvi mu moramo omogočiti razmere in olajšave za to, da se razvija na telesno, mentalno in družbeno zdrav način in v pogojih svobode in dostojanstva. Glavna pobuda za sprejetje zakonov, ki bodo težili k temu cilju, naj bodo kar največje koristi za otroke." Ustava zahteva zvestobo mednarodnim konvencijam, ki jih je Jugoslavija podpisala, torej je tetovski zakon protiustaven. Tudi Helsinška federacija za človekove pravice je obsodila tetovski zakon; protestno pismo Helsinške federacije je bilo 3. junija 1988 objavljeno v Mladini. številne jugoslovanske ustanove rade poudarjajo svoje zavzemanje za enakopravnost. Toda pravica, da sme nekdo gledati nase kot na zagovornika enakopravnosti, nikoli ni bila zastonj. Jugoslavija se zavzema za enekopravnost južnoafriških črncev z belci, kar je hvalovredno; toda če je v imenu enakopravnosti med pripadniki jugoslovanskih narodov treba v zvezni skupščini montirati slušalke in zaposliti tolmače, že nastanejo problemi. Podatki o gosti naseljenosti, nezaposlenosti in revščini v tetovski občini se pretresljivi in nas postavljajo pred dileme: ali se odrečemo zavzemanju za enakopravnost in pravici, da sebe smatramo za zagovornike enakopravnosti, ali plačamo za te pravice tisto ceno, ki je tetovska revščina zahteva od nas? Jaz se zavzemam za druge alternative. Toda bralca naj misel na jugoslovansko revščino ne zavaja k samopomilujoči misli, kako strahotna bi bila cena, ki bi jo morali plačevati za enakopravnost albanskih otrok. Pomislimo na številne zgodovinske primere. Kakšno ceno je plačeval Gandhi za pravice, da je smel gledati nase kot na zagovornika 31 enakopravnosti haridžanov s pripadniki uglednejših kast? Kakšno ceno je plačal pater Niemoller za pravico, da se je leta 1938 smel smatrati za zagovornika enakopravnosti Zidov z "arijci"? Sedem let Dachaua ... Koliko ljudi je bilo pred dvajsetimi leti v Združenih državah Amerike zaprtih, ker se z bojkotom vojaškega služenja izpričali svoje zavzemanja za enakopravnost Vietnamcev z Američani. Primerov je nešteto. Skratka: naše zavzemanje za enakopravnost se preverja in izpričuje le v težkih pogojih, in demokracija je zavarovalna le v držbi, katere člani so pripravljeni plačevati težko ceno za izpričevanje tega zavzemanja. Marjana Vončina opozarja na tetovsko revščino; očitno se je v imenu tega dejstva pripravljena odreči zavzemanju za enakopravnost. Toda ali smo v imenu boja proti neljubim stvarnim dejstvom upravičeni uporabljati takšna sredstva? Kje so meje te logike? Večina najgrozovitejših okrutnosti v zgodovini je bila storjena v imenu upoštevanja "stvarnih dejstev", ali z drugimi besedami: izvrševalci nasilja zmeraj opravičujejo svoje okrutnosti s "stvarnimi dejstvi". Z grozo me navdaja stališče Adama Abdula, predsednika tetovske občine, da ta zakon ni bil sprejet "zato, ker otrok ne bi marali, ampak ker jih imamo radi." To pomeni, da smemo v imenu rešitve otrok pred prenaselje¬ nostjo diskriminirati posamezne otroke in jim odreči brezplačno zdravstvo. Otroci brez zdravstvenega varstva naj bojo torej žrtve, na katerih bomo gradili srečo drugih otrok. Po tej logiki nam zavzemanje za koristi večine daje pravico do okrutnosti nad posameznimi žrtvami - toda še enkrat se sprašujem: kje so meje te logike? Odrekanje zdravstvenega varstva nikakor ni malenkostna in nedolžna diskriminacija. Kaj storijo tetovski zdravniki z diskriminiranimi otroki, ki potrebujejo zdravstveno pomoč, ki je njihovi starši ne morejo plačati? Jih v skrajnih primerih pustijo umreti v imenu ljubezni do otrok, ki za svojo srečo potrebujejo omejitev demografskega prirastka? če imamo 32 pravico, da s takšnimi okrutnostmi nad otroki zastrašimo potencialne roditelje in jih tako odvrnemo od rojevanja novih otrok - kje so meje okrutnosti, do katerih imamo pravico, seveda v imenu ljubezni do otrok in v imenu eksamplaričnega zastraševanja, ki izhaja iz te ljubezni? Zakaj ne bi po tej logiki meli pravice, da vpričo zvezanih potencialnih roditeljev ubijamo z dolgotrajnimi mukami tiste otroke, ki so se rodili v prevelikih družinah? To bi bila morda učinkovita metoda zastraševanja, s katerim bo odvračali ljudi od prepogostega rojevanja; tega ne bi počeli zato, "ker otrok ne bi marali, ampak ker jih imamo radi;" zato bi bilo ustrezno, da bi mučilne pripomočke imenovali na primer "elektrode vseobsežne ljubezni", sveder bratstva in enotnosti", "cirkularna žaga ljubezni do otrok", itd. 33 SLOBODNA DALMACIJA _ Dr. ZEKERIA CANA,histor ian shgiptar per Kosoven sot FSHESA E CELIKTE S’KURSEN ASKE Ne emer te " diferencimit" zbatohet spastrim rrenjesor, rrenohet tere konstruksioni kadrovik qe te ngritet gjo ja i riu.Kjo praktikisht don te thote se ne vend te eksperteve te afte, te vendosen mediokritetet, kualiteti i vetem i te cileve shte perulja e degjueshmeria.-Ne Kosove rane viktima pa asnje fjale ngushllimi e protesti publik.-Forcat qe klimen kosovare e kane ndotur me gazera te rrezikshem helmues•edhe me tej jarie shkatrrimtare. Kush do ti ndaloje? Ndoshta Plenumi ri i Brioneve. Ne mesin e intelektualeve te padegjueshem shqiptar, krabas Ibrahim Rugoves e Rexhep Qosjes, gjendet edhe Zekeria Cana, historiani kryesor shqiptar. Dr.Zekeriai u gjet vegmas ne shenjester, kur kolegut te tij Dr. Gani Jasharit, qe mban funksionin e kryetarit te partise se Prishtines, ia tha haptas se gdo te thote te kualifikosh ashtu nenshkruesit e "Apelit 215" duke i konsideruar ata separatiste shqiptare. Keshtu eshte interesante te degjohet se gthote ai per ato sulme dhe g fare jane pikepamjet e tij rreth gjendjes kosovare. _ Apeli nuk eshte kontestues -"Apeli 215" u sulmua ashper. Pse ndodhi kjo dhe cilat qene qellimet tuaja kur e shkruat dhe e nenshkruat? -"Apeli 215" ne shtypin e verdhe u prezentua ne drite shume te shemtuar, si fare veprimi i kryetradhetise. Eshte dem imadh pse teksti i tij nuk u botua ne te gjithe gazetat. Te themi se nuk u botua as ne Rilindje, te vetmen gazete ne gjuhen shqipe, e čila per taksirat te madh u be zedhenese vazalesh te perkorte. Mbi "Apelin" u hap zjarr i kryqezuar nga shkaku i thjeshte se ate e kane shkruar punetore shkencore e- te kultures si dhe intelektuale shqiptare. Ne te ska asgje kontestuese.Perkunder ketyre ne rolin e prokurorit shteteror u paraqit edhe Sinan Hasani. Shkrimtarin e mjohur duhet pyetur: athua romani "Era e Lisi"(sipas te cilit u xhirua filmi me te njejtin emer e seriali televiziv), eshte edhe me tej roman i tij. Binak Maxhari, profesor universitar dhe sekretar i posazgjedhur i KK te Prishtines, sillet si nje kuestor kujdestar. Shkrimtari i femijeve Kitat Kukaj Unetar i ri i KK te LK te Prishtines) vepron pak me kujdesshem:me shkrimtaret e poetet bisedon ndaras duke lutur ^ te pendohen e te terheqin nenshkrimet. Ne intervisten dhene NIN-it Agim Mala (drejtori i Televizionit te Prishtines),edhepse ndaj intelektualeve shqiptare sillet me nje doze te rešpektit,megjithate ve theksin ne "ne demin e qarte politik te "Apelit".Disa nga opinionet e tij rreth drames kosovare puqen me "vleresimet" e Gani Jasharit. 34 -Disa, megjithate, terhoqen nenshkrimet nga "Apleli"? -Deri me tash kete e ka bere vetem Dr. Liman Matoshi. Si kundershperblim e perjashtuan nga KK i LK te Prishtines dhe u "shperblye" me denim partiak paraperjashtimi. Merret vesh se tes i beri sherbim te keq porse ndihmoi apeluesit e luhatshem te cilet morem mesim te mire se 9fare i pret perkunder pendimit. Edhe me keq kalojne ata intelektuale qe nuk kane nenshkruar "Apelin". Atyre u zbulohen "gjynahe" te tjera. F sh e s a e 9 e 1 i k t e nuk kursen a s k e. -Ju nuk kini pesuar sanksione. Punen tuaj e beni qete dhe askush nuk ju bezdis, pos se ju sulmojne verbalisht.? -Kush po thot? Sanksionet ligjore ndoshta jane me te durueshme se sa represioni psikologjik. A mun te mirrni me mend se si ndjehet njeriu i viteve te mia kur ka peshtypjen se i pergjohet telefoni, i kontrollohet posta,i konfiskohet shtypi, bile edhe revistat shkencore e mbi keto ndjehet i mbikqyrur vazhdimisht. Te gjitha keto se bashku lene pershtypje te peshtire, te vrasin deshiren per jete e pune. Bashkesia Krahinore per Pune Shkencore nuk financoi botimin e doreshkrimit tim ne te cilin kam s h k r i r e energji shkencore disa vite. Te njejtin fat e perjetoi edhe doreshkrimi i Hajrullah Goranit nga Fakulteti ekonomik. Keto nuk jane me sanksione po hakmarr je. -A don te thot kjo se intelektualet shqiptare u shtruan? -Intelektualeve shqiptare me vite u jane mohuar te drejtat qytetare demokratike, te drejtat shprehjes se lire te ideve e te mendimeve(sado te kene qene ato pjrogresive) duke i denuar te bejne monolog te shurdher. Komploti shumvje9ar i^heshtjes me ne fund u thye me rastin e diskutimeve publike per ndryshimet kushtetuese. Por, ajo fryme demokratike politike ishte jeteshkurter. Pas votimeve ne Kuvendin e Kosoves e shpalljes se Kushtetutes se re te Serbise, erdhi furtuna. Njerezit qe lirisht kishin shfaqur mendimet e veta gjate debatimit kushtetues, per 9ka edhe ishin ftuar,tashme pa daliim duhet te paguajne hara9in edhe me 9mim te lenies pa pune.Ne organet perfaqesuese te Kosoves, ndodhin skena tragjikomike. Delegatin Agim Kastrati e ndoqen nga Kuvendi sepse ballorin e ri te rinise se Kosoves, Rexhep Hoxhen, e kishte quajtur produkt i Laboratorit te Frankesteinit. I njejti fat e pret edhe Riža LLuken dhe te gjithe te tjeret delegate "rebele". 35 KESHTJELLE nacionaliste -Institucioni ne te cilin punoni, Instituti Albanologjik, eshte quajtur kala e nacionalizmit shqiptar. Sa eshte i drejte ky vleresim? -Kjo fare etikete i eshte ngjitur para se gjithash Universitetit te Kosoves. Unitaristeve e kundershtareve te politikes se barazise nacionale e te rilindjes kulturore te kombesise shqiptare,themelimi i Universitetit u ishte therre ne sy. Instituti Albanologjik, ne periudhen parabrioniane, kah mesi i viteve pesedhjete, u ndalua, qe te ringjallet vetem pas Plenumit te Brioneve te KQ te LKJ. Keshtu seshte e rastesishme qe menjehere pas demostratave te studenteve(1981 ) , Universiteti u gjet nen goditje si "kala e nacionalizmit shqiptar". Kualifikim te tille te rende i pari dha Millan Daleviqi me perkrahje te fuqishme te bashkemendimtareve te ti j dhe pothuaj gjithe shtypit te Beogradit. Pas pothuaj tete vitesh rektori i Universitetit te Prishtines Dr.Stevan Balosheviqi deklaron:"U pa se diagnoza e tille ishte percaktuar drejt". Ne hovin e fushates kunder trashegimise shpirterore e historike te shqiptareve nuk eshte befasi kerkesa p er heqjen e nje institucioni aq te njohur ne bote si? eshte Instituti Albanologjik. Sepse Kosova kthehet ne gjendjen parabrioniane. Tash zhvillohet beteja per ?shqiptarizimin e plote.Keshtu derisa ne njeren ane kerkohet heqja e Institutit Albanologjik, ne anen tjeter themelohet Instituti i Sllavistikes. -Megjithate shpesh manipulohet me termin "shqiptar i ndershem". Te tille jane ata qe, qarte, mendojne ndryshe nga ju. Nga ky shkak ju pyesim kush jane shqiptaret e ndershem ne Kosove? -Se pari vijne personat e qendrimit te perulte e te degjueshem, te cilet dhenien e besnikerine ketij vendi e tregojne me martesa te perziera, ata qe ne shtepite e tyre nuk flasin shqip, qe aq u ben per qenien kombetare e per identitetin nacional. Pasojne peshtjellaqe e intrigante te regjur, pakurrizore e denoncuejje nuk kursejne aske-ata shkelin neper kufoma per te arritur ne cak. Ne Kosove diferencimi behet edhe brenda familjeve shqiptare ne ate menyre qe femijet distancohen nga prinderit e tyre-te padenje emrit familjar dhe anasjelltas.Te mos e zgjas, sipas meje, disa gjoja "shqiptare jugosllavisht te orientuar" jane sinonim i renegateve. Ata ne fund (?ka dihet nga historia) do te perfundojne si te ngrate e te mjere: d o te urrehen nga popu 11 i e do te hudh en nga padronete t y r e. 36 C'na qenka gjenocidi? -Ne Kosove u derdh gjak. Te sherbehemi me terma te raportuesve te gazetave, viktima pati njera dhe pala tjeter. Organet e sulmuara te Sherbimit te Sigurimit, iu pergjigjen zjarrit. Gjakderdhja ne Kosove permendet ne konotacione te ndryshme? -Pse te mos perkujtohet kur u derdh gjak djelmoshash e vashash. A eshte dashur te vije deri tek kjo? Nga ana zyrtare eshte kumtuar se ne Kosove ka shperthye kryengritje e armatosur dhe se milicia ka qene eksponuar sulmit te armatosur, se ka qene e shtrenguar te zbatoje Basat e fundit te vetembrojtjes. Cka tregon se ne anen e organeve te Sigurimit, jane vrare dy persona, derisa numri i demonstruesve te vrare ndoshta kurre nuk do te merret vesh? Edhe ne Gruzi ka ardhur deri tek gjakderdhja, porse eshte shpallur zi kombetare dhe shkaktareve te asaj drame te pergjakshme u jane shqiptuar denime shume te ashpra. Dhunen ne Kine e kane denuar shume institucione jugosllave dhe organizata te rinise. Numri i viktimave ne Kosove marre sipas perqindjes se banoreve, seshte aspak me i vogel se ai ne Kinen e larget. Megjithate, nuk u degjua ze protesti e ngushllimi. Keshtu: jashte angazhohemi per shoqeri humane, civilizuese e ruajtje te jeterave te njerezve, ndersa ne vendin tone lejojme dhunen dhe me indiference sillemi ndaj viktimave. Demonstratat e fundit te Majit moren kualifikimin: nuk jane me "eskalim i nacionalizmit e separatizmit shqiptar", por "erupcion rrenues i terorizmit dhe egersise". Po i interesoi dikujt e verteta, a jo eshte: naten e pare studentet jane tubuar ne rrethin e Qendres se tyre kane kenduar e brohoritur parulla derisa organet e Sigurimit kane bllokuar shtigjet dhe nuk kane intervenuar, jeshte e verteta per di? te tille nuk pati arsye sepse rinia nuk u nis asnje hap jashte sheshit. Mirepo, naten e dyte(kur Parlamentare evropiane ishin larg Prishtines), milicia u nis ne aksion. Nuk u kenaq me largimin e demonstruesve me lotesjelles e pendreke, po zbatoi edhe"shkal1 en e fundit te masave te "domosdoshme"- versulej neper konvikte, futej korridoreve e dhomave, godiste kush i gjendej para. Kjo ishte hakmarrje klasike.Te ballafaquar me kete, studentet e Bllokut 5., bene ne shkallet e katit te peste barikade me shtreter, dyer e ffare u gjendej ne duar. Nderkaq Balosheviqi nga fotele e Rektoratit i deklaron reporterit te TV Beogradit se studentet thyen dyert,dritaret dhe asgjesuan inventarin. Sipas mendjes se tij kjo ishte "terrorizem dhe egersi". 37 -Permendet parlamentaret evropiane, takimi i te cileve me intelektualet shgiptare ne Hotelin Grand u vleresua ne menyra te ndryshme. Vertete kush qend ron pas ketij takimi? -Disa dukuni dhe ngjarje duhet shikuar ne lidhmeri te ngushte dhe ne kontinuitet historik. Nuk eshte e tepert nese terhiqet paralele midis 1913 dhe 1989. Ne kohe te luftave ballkanike kur kabineteve evropiane arrinin raporte mbi ndjekjen e popullsise se "jliruar", kryetari i qeverise serbe Nikolla Pashiqi nuk u lejoi gazetareve te huaj qendrimin ne Kosove dhe Metohi. Megjithate, nuk mundi ta bllokoje depertimin e te vertetes mbi gjendjen e shqiptareve dhe maqedoneve nen sundimin serb. Kuvendi i RSFJ parlamentareve evropian nuk u mohoi nikoqirllekun, por u mohoi mundesine e informimit ne vendin e ngjarjes. Merret vesh se Delegacioni i Parlamentit Evropian e leshoi Prishtinen para kohe-sigurisht plotesisht i pakenaqur dhe i fyer. Kjo me shume u flet se sa do te kuptonin nga bisedat me intelektualet shqiptare apo disa delegate te Kuvendit te Kosoves. Pra, s'kemi te bejme me fare bisede "pas dyersh te mbyllura" apo per fare "mbledhje te fshehte". Disa intelektuale, si Dr. Agim Vinca, nuk paten guxim qytetari te paraqiten para Parlamentareve nga frika se do te bartin konsekuenca te renda, ndoshta edhe motive te tjera. Megjithate eshte dem. i madh pse Vinca nuk iu pergjegj fteses sepse do te kishte 9 'te thoshte per gjendjen e padurueshme te shqiptareve ne Maqedoni. 38 MATJAŽ HANŽEK PROGRAMI NACIONAL SERB Per skandalin ge shkaktoi harta e dy jugosllavive ge u botua ne Mladina, ne gjeset e Jugosllavise se Jugut, nuk ishte fajtore vete ideja e ndarjes se shtetit ne dy pjese, g je ge disa deshen ta paraqesin si sulm ne Jugosllavine avnojane dhe si deshmi te seperatizmit slloven, as ajo ge sipas thenies ”kapeni bajnin ", deshen fajin per ndarjen e shtetit t'ua mveshin te tjereve, por ishte puna gjetke: ne konceptimin e Jugosllavise se Jugut dhe skicimi i”gabueshem”i kufijve te saj respektivisht i kufijve midis shtetesh. Profetet e Mladines eshte dashur ta kene pasur te ditur se pjesa jugore e Jugosllavise se sotme eshte Serbia, ne te cilen jetojne vetem serbe dhe nje pakice e vetrne kombetare-shqiptaret(shiptari sipas terminologjise serbe) dhe se kufiri i asaj Serbie eshte shume me ne perendim se sa e paraqiten ne ate harte. Perfytyrim te tille krijon lexuesi me te lexuar "Propozimin e Projekt Programit Nacional Serb" te shkruar nga Petar Millatoviq-Ostroshki , te botuar ne Srpski kulturni klub Sveti Sava ne Nikshiq, ne tirazh 3000 copesh ne Poggorice > po u besuam te dhenave per shtypjen. Libri perbehet nga ligjeratat ge ka pasur autori me bashkepunetoret, derisa beheshin gati te shkonin ne menyre te organizuar ne Kosove per Vidovdan. Lexuesi tezat e shtruara ketu lehte do ti hudhte poshte si fare meditimi naiv militant individual po te mos perputhej ky me me nje vister dokumentesh enigmatike e naive, me deklarata te perfaqesuesve zyrtare te institucioneve shkencore, ne njeren ane dhe te mos profetizonte disa ngjarje • nga ana tjeter. Prandaj, te behemi reale dhe te merremi me naivitetetlll Projekt-programi eshte rezultat i vajit mbi fatin e serbeve • para se gjithash ne shekullin XX, kur si$ thote autori, mbi popullin shumice serb , bene gjenocid tre popuj pakice: sllovenet, kroatet,dhe shiptari ,Ky vaj eshte plot agresivitet militant ge kerkon si ne te gjitha ideologjite imperialiste, permiresimin e demeve te shkaktuara historike ge te 39 tjeret ia shkaktuan "zemres e shpirtit te gjere serb” qe " u tregua ne gjithe naivitetin e ti j dhe nuk mbajti mend se bijte e popujve joserbe luftuan kunder Serbise".Serbet qe ne shekullin XX kater bere fituan ne lufte e dy here u munden prane tryezes se blerte, tash jane borxhli ndaj jjasardhesve te tyre qe t'i permiresojne ato padrejtesi. Per kete qellim autori permend tete qellime te programit nacional serb qe do te realizohet me forca te perbashketa te vete serbeve. "Detitoizimi i filluar, i inicuar nga Akademia e Arteve dhe Shkencave te Serbise, nga njera ane e debrozoizimi i filluar nga Vojisllav Sheshel, ne anen tjeter,(...)do te vazhdohet nga populli vete ngaqe ai ka zotesi qe brenda nje kohe te shkurter te hedh te gjitha dogmat ekzistuese.Aq me teper kur vete ai duhet te shpelahet per vendnumrimin e tij ne rruge te historise . E sidomos kur dihet se Titoja ka rrenuar qenien kombetare serbe ne pjesen e saj me te ndjeshme”,Ketu "eshte e nevojsbme te njejtesohen synimet e emigracionit politik serb me pjesen e ndergjegjshme ne atdhe ". Dhe, ku jane kufijte e asaj Serbie te bashkuar? "kudo at je ku ekziston populi serb, ku ka murana serbe, shpella, ku ka varre serbe e kisha serbe". Ne perendim perfshin Dalmacine, Kordunin, Liken, Banine e Sllavonine, ne veri shtrihet deri ne Subotice me pjese te Rumanise e ne jug te sajat i do pjese te Shqiperise. Per maqedonasit e malaziasit-asnje fjale. Ata per autorin nuk ekzistojne.Serbet, merret vesh,nuk do te jetojne me se bashku me kroatet dhe sllovenet, sepse gjate jetes se perbashket me ta, jane treguar te padenje per nje nderim te tille.. Hapi i pare drejt relizimit te te drejtes serbe do te duhej t'ishte, fatkeqesisht, "denimi i Titos per se vdekuri"(edhe emri i tij rridhka nga shkurtesa Tajna Internacionalna Teroristigkaa Organizacija) dhe i "tradhetareve te tjere te popullit" qe i dhane krahe gjenocidit mbi popullin dhe politikaneve te deritanishem serbe te shekullit XX. Pastaj duhet rehabililituar "guerilin e pare te Evropes se shtypur, gjeneralin Dragolub-Drazha Mihajlloviq bashke me tjetrin njeri te madh te te popullit serb, gjeneralin Milan Nediq" si dhe nje vistre te emigranteve politike. Keshtu autori i Programit nuk harron te 40 thote se"Srbogladni Srbozhder Tito”, i čili me "bashkatdhetaret e tij ka marre pjese ne plojen masovike mbi populi in serb ne Magve e Podrinje”dhe i čili paska bere te vetat sukseset e Drazhes nga fillimi i kryengritjes bile edhe kengen e njohur: "Ciga Dražbo mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo". Po pse populli serb te vendnumeroje historikisht kur permban te gjitha vegorite e mbipopullit? Nje populi me gjithe ato vegori do t'ishte dashur qe edhe ne te kaluaren te kishte treguar gjithe zotesite e tij duke mos humbur ne vendqendrim. Edhe ketu PM ka pergjegjen e gatshme. Njeri shkak eshte permendur me pare(shpirti i gjere serb). Shkaktare te tjere jane tradhetite e vazhdueshme te politikajve serbe"qe nga Car Lazari deri tek Milosheviqi"Shkaku i trete, ndoshta me i rendesishmi, eshte tradhetia e popujve te tjere qe bashke me serbet kane jetuar ne Jugosllavi e Evrope.Faji, pra, qenka gjetke. Populli serb ne shek. XX ka luftuar dhe i ka fituar kater luftera. Ne dy te fundit u mund politikisht.Kete "fakt" nuk e permend vetem PM. Kjo eshte e njohur dhe e persentur shume koheve te fundit:"I mundur prane tryezes se blerte, pas perdesh te komplotit boterorl”»shkruan Ostroshki. Sig shihet, bota e tere nuk di te beje gje tjeter pos kurdisjes se komploteve kunder Serbise.Ky civilizim aspak civilizues boteror, shton PM,"aspak nuk sheh dhe e hesht duke e shtytur ne heshtje gjenocidin e vetem ne Europen e pragut te shekullit XXI"."Te kujtojme se vuan populli shumice(serb) nga popujt (joserbe)pakice ne shtetin qe e ka krijuar populli serb duke dhene 4,5 milione viktima ne te dy lufterat..." Per shkak te ketyre komploteve boterore (teprimet mbi viktimat ti leme ngaqe keto shquajne "shkencetaret” e numrave te medhenj")dhe tradhetive,populli serb deshtoi tri here ne shek.XX. heren e pare kjo ngjau "me braktisjen e linjes serbe g jate Luftes se Pare Boterore dhe me refuzimin e Traktat it te Londres me 1915, kur perfaqesuesit serbe per nje gast humben dhe leshuan rastin qe per here te pare pas disa shekujsh te bashkojne popullin serb qe shtetesine e tij e kishte humbur shume me heret se u krijuan vete shetetet me te zhvilluara te botes, qe i 41 shquan harresa per shtetin mesjetar qe me te arriturat e ti j ne fushen e arkitektures, te letersise e te filozofise thjesht fshin shkollen e Berlinit e te Vjenes "... Shkaku i kesaj renie qendron ne "gjeresine e popullit serb, qe kurre nuk isbte i mbyllur e ekscenofobiklll" nga njera ane, dhe nga tradhetite e popujve joserbe, "bijte e te cileve asokohe luftonin kunder Serbise" dhe te cilet "dy here mesyne Drinen", ne anen tjeter.Me kete rast PM shkencerisht terheq verejtjen(me shkronja te medhal): "TASH SERBET NUK BEN TE PRESIN PA U PERGATITUR SULMIN E TRETE MBI DRINE", qe po pergatitet permes vezeve te qyqes asociacioni afarist-turistik(?) ALPE-ADRIA.., "Renia e dyte serbe ka ndodhur atehere kur populli serb, fitimtar ne tri luftera boterore politikisht u mund me 1918 nga ana e popujve joserbe me vete themelimin e shtetit te ri SKS, ne te cilin serbet sollen FITOREN, dersa popujt joserbe sollen uniformat e shqyera te mundura austro-hungareze. Ne kete menyre lindi partneritet i pamerituar me popujt joserbe(slloven e kroat) ne dem te sebeve."Me themelimin e shtetit te ri SKS, serbet pranuan te harrojne shtetesine e tyre, te kaluaren e byre, kulturen e tyre, qe te mos cenojne popujt joserbe ne shtetin e ri". Dy popujt tjere, mirret vesh, nuk kishin asgje nga e kaluara e tyre. Ata kishin sherbyer te huajt dhe kultura e tyre "ishte nen ndikimin e jokultures gjermane antiserbe”.Historia e Jugosllavise se Vjeter, sipas PM, ishte gare e slloveneve e kroateve se cilet do te fshijne me shume kujtesen kulturore serbe. Ne Luften e Dyte Boterore, "qe ne trojet tona serbe u shndrrua ne lufte qytetare" ku u hodh populli i pafajshem serb, fillon shkaterrimi i trete serb. Viktimat, qellimisht te flijuara,(kush kujt ia flijoi,PM nuk e thote) as sot nuk guxojne te permenden ne koalicionin ekzistues antiserb Lubjane-Zagreb-Prishtine-fije qe terhiqen me pafytyresi para krejt botes indiferente ne Vjene, Vatikan, Tirane e Teheran". Per te gjitha keto me meritorja eshte PK,(e čila ka "shfrytezuar gastin qe ne dem te gjithe popullit serb qe deri pas luftes 42 nuk pati te themeluar Partine e tij komuniste(e formuar me 1945), dhe qe kur u formua, i beri čemet me te shumta popullit serb. Ne turmen e madhe te udheheqesve tradhetare serbe , qe nga Beteja e Kosoves e kendej, anen e popullit e mbajten vetem dy burra te medhenj:DRAGOLJUB-DRAZHA MIHAJLLOVIQ(srpski siga) dhe MILAN NEDIQ, te cilet "egersisht u vrane nga ana e komunisteve pas marrjes se pushtetit. Ata per se vdekuri ngrisin padine kunder gjithe armiqve serbe". E te tjera. Edhe ne kete Jugosllavi, cje u ngrit pas LDB,, qellimi kryesor i veprimit te shtetit, par tise dhe popujve joserbe, ishte se si sa me shume t 'i shtrojne serbet dhe te ushtrojne gjenocid mbi ta."Si te shpjegohet ndryshe fakti se populli me i madh ne numer behet sherbetor i pakicave?", ben pyetje PM. Per kete shkak askush ne bo te nuk mund te pengoje ngritjen dhe kendelljen serbe.Kesaj, zaten, i frikesohen Lubjana, Zagrebi, Tirana, Vjena, Mynihu dhe Teherani(shkaktare te mundshe te Luftes se Trete Boterore)l...",girret PM. Shembuj dhe "fakte" mbi komplotin boteror kunder Serbise PM jep bukur shume. Ne gjithe kete shihet deshira e perbashket qe per krizen qe nuk eshte e renče vetem ne Serbi, po ne gjithe Jugosllavine, faji te hidhet mbi te tjeret.Dhe natyrisht te kerkosh dalje nga kriza me te gliruar nga zgjedha e huaj qe gjithnje e me shume shprehet me fluturim drejt yjeve, me gka fshihet agresioni imperialist, konturat e te cilit jane gjithnje me te dukshme ne ngjarjet e fundit(p.sh. Knini). Fatkeqesisht, ne histori ka qene gjithmone, keshtu. Droj se do te je te edhe kesaj radhe, sepse projektet e fluturimeve ne hapesiren pa peshe, perfundojne ne bal te. Perkthei:S.K. 43 SRBSKI NACIONALNI PROGRAM Za Škandal, ki je ob objavi zemljevida obeh Jugoslavij v Mladini nastal predvsem v nekaterih delih Južne Jugoslavije, ni bila kriva sama ideja o razdelitvi države na dva dela, kar so nekateri hoteli prikazati kot napad na avnojsko Jugoslavijo in kot dokaz slovenskega separatima, niti to, da bi po znanem reku "primite tatu!" hoteli speljati pozornost in krivdo za cepitev države na druge, ampak napačno poimenovanje Južne Jugoslavije ter "nepravično" vrisane meje med obema državama. Mladinini preroki bi vsekakor morali vedeti, da je južni del sedanje Jugoslavije Srbija, ker v njej živijo le Srbi in ena sama nacionalna manjžinja- Albanci (Siptarji v sladu z srbsko terminologijo), pa tudi to, da je meja te Srbije veliko bolj na zahodu, kot so jo prikazali na zemljevidu. Tako sliko dobi bralec ob branju "Predloga za načrt srbskga nacionalnega programa", ki ga je napisal Peter Milatovič - OstroSki, izdal Srbski kulturni klub Sveti Sava v NikSiču, razmnožili pa 3000 izvodih v Podgorici, če lahko verjamemo podatkom o tisku. Knjiga je nastala na osnovi predavanja, ki ga je imel avtor pred svojimi sodelavci v NikSiču ob pripravah na organiziran odhod na Kosovo na vidovdansko proslavo. Bralec bi teze, ki jih vsebuje to delo, preprosto zavrnil, čeS da gre v tem primeru spet za neko naivno militantno meditiranje posameznika, če se ne bi preveč očitno skladale z vrsto drugih, manj skrivnostnih in naivnih dokumentov, izjav uradnih predstavnikov in znanstvenih institucij po eni strani ter napovedovale nekatere prihodnje dogodke po drugi. Zato bodimo realni in resno vzemimo naivnosti! Načrt programa je splet nesrečnega stokanja nad usodo srbov predvsem v 20. stoletju, ko so, kot pravi avtor, nad večinskim srbskim narodom delali permanentni genocid trije manšinjski narodi - Slovenci, Hrvati in Siptarji -, z militantno agresivnostjo in zahtevo po Širitvi srbskega ozemlja, ki pa je, kot pri vseh imperialističnih ideologijah, prikazana kot odpavljanje v zgodovini prizadejanih krivic in pravično združevanje srbskega naroda v eni državi. Kot vedno v takih primerih, se tudi tu idealno ujema cmeravo tarnanje nad krivicami, ki so jih drugi zadali "Sirokogrudni srbski duSi“, ki se je "pokazala v vsej svoji naivnosti in ni za seboj povlekla povratno dejstvo nesrbskih narodov, katerih sinovi so se bojevali proti Srbiji", z odpravljanjem zgodovinskih krivic. Srbi, ki so v dvajsetem stoletju Štirikrat zmagali v vojni in bili dvakrat premagani za zeleno mizo, so sedaj dolžni pred svojimi potomci vse te krivice popraviti. V ta namen avtor predlaga osem ciljev srbskega nacionalnega programa, ki ga naj s skupnimi močmi uresničijo združeni Srbi, predvsem pa tist, ki so ga na posameznih segmantih že začeli. "Začeto detitiozacijo, ki jo je injicirala Srbska akademija znanosti in umetnosti z ene strani in debrozovizacijo, ki jo je injiciral Dr. Vojislav SeSelj v svojih pomembnih teoretičnih delih z druge, (...) bi nadaljeval narod, ki je sposoben v zelo kratkem času odvreči vse postane dogme, kot da jih ni bilo, ki je v stanju, da se odkupi za svoje nezgodovinsko tavanje na dosedanji zgodovinski poti - ki je narod odvedel na stranpot. To Se toliko prej, ker je Tito razruSil srbsko narodno bit tam, kjer je najbolj občutljiva...". Ob tem je "potrebno združiti sremljenja srbske politične emigracije z mislečim delom naroda v domovini". In kje so meje te združene Srbije? "Povsod tam, kjer obstaja srbski 44 narod, srbska morišča, jame, kjer obstajajo srbska pokopališča in srbske cerkve". Ta na zahodu zajema Dalmacijo, Kordun, Liko Banijo in Slavonijo, na severu sega do Subotice z deli Rumunije, na jugu pa ji pripadajo še deli Albanije. 0 Makedoncih in Črnogorcih niti besede, ker za avtorja sploh ne obstajajo. Srbi pa vekakor ne bodo živeli skupaj s Hrvati in Slovenci, ki v vseh letih po združitvi niso pokazali, da bi bili vredni te časti. Prvi korak k uresničevanju srbske pravice pa bi moralo biti "žal posthumno" sojenje Titu (njejovo ime je baje nastalo iz kratic Tajna Internacionalna Teroristična Organizacija) in drugim "narodnim izdajalcem", ki so pomagali pri genocidu nad Srbi, skupaj z vsemi "srbskimi politiki v dosedanjem toku 20. stoletja" ter rehabi1itacija "prvega gverilca v zasužnjeni Evropi generala Dragoljuba-Dražo Mihajloviča" in "drugega velikana srbskega naroda generala Milana Nediča" in še vrste drugih političnih emigrantov. Pri tem avtor programa ne pozabi povedati, da si je "srbogladni srbožer Tito", ki naj bi " s svojimi rojaki sodeloval v masovnih pokolih srbskega naroda v Mačvi in Podrinju", pripisal večino Dražinih dosežkov od začetka vstaje do znane pesmi, ki se je med vojno pela: "Čiča Dražo, mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo!". Toda zakaj je srbski narod "nezgodovinsko taval na svoji pretekli zgodovinski poti", če pa ima vse lastnosti nadnaroda? Narod, ki je tako večvreden kot drugi, bi moral tudi v preteklosti pokazati vse svoje sposobnosti, ne pa se izgubljati v tavanju. Tudi za to ima PM odgovor. En vzrok sem omenil že prej (širokogrudna srbska duša), drug je v izdajalstvu vseh srbskih politikov za Lazarjem in pred Miloševičem, tretji, in verjetno najpomembnejši pa je v izdajalstvu drugih narodih, ki so skupaj s Srbi živeli v Jugoslaviji in Evropi. Torej je vsa krivica drugje. Srbski narod je v 20. stoletju bojeval in zmagal štiri vojne, a je bil na koncu zadnjih dveh politično poražen, ne trdi le PM, ampak je to že kar znano "dejstvo", ki ga zadnje čase vse pogosteje slišimo. "Poražen za zeleno mizo, za kulisami svetovne zarote!", piše Ostroški. Kot vidimo, ves svet nima početi kaj pametnejšega, kot da neprestano kuje zaroto proti Srbiji. Ta svetovna civilizacija, kot dalje trdi PM, "ki niti malo civilizacijsko opazuje, molči in molče pospešuje edini genocid v Evropi na pragu 21. stoletja, v katerem, da spomnimo, trpi večinski (srbski) narod od manjšinskih (nesrbskih!) narodov v državi, ki jo je ustvaril srbsk narod in pri tem dal 4.5 milijona žrtev v dveh vojnah...". Zaradi takih svetovnih zarot (pretiravanje o žrtvah pustimo, saj je to ena pomembnih lastnosti "znanstvenikov" velikih številk, in v povezavi z domačimi narodnomi izdajalci je srbski narod v dvajsetem stoletju kar trikrat propadel. Prvič se je to zgodilo z "opuščanjem srbske linije v toku I. svetovne vojne z zavrnitvijo Londonskega sporazuma 1915, ko srbski predstavniki zgubijo občutek za trenutek, v katerem so ispustili priložnost, da prvič po nekaj stoletjih ponovno združijo srbski narod, ki je državotvornost izgubil veliko prej, preden so nastale najbolj razvite države sveta, katerim je ustrezala srbska samopozaba lastne srednjeveške državnosti, katerih domete na področju arhitekture, književnosti, filozofije, religije enostavno briše 45 berlinsko dunajska šola!". Vzrok tega propada je v "širokogrudnosti srbske duše, ki nikdar ni bila kseno-f obi ino zaprta!!!" z ene strani in v izdajalskih nesrbskih narodih "katerih sinovi so se tedaj bojevali proti Srbiji" in ki so "dvakrat jurišali na Drino". Pri tem PM znastveno opozarja do te thote stimulim i analfabetizmit, i čili mendojme eshte e keqja me e madhe per traditen e ardhmerine e KSA te Kosoves. 48 VLADIMIR GAJŠEK KAJ HOČEJO SPET TI ALBANCI? -PRAKSA IN TEORIJA V POLITIČNIH OBLIKAH- Ko je zadnji gospod in prvi socialist Saint-Simon predvideval napredujočo priza¬ devnost kot industrijo, je videl pred sabo družbo proizvodnje in strojev kot vladajočo vojno družbo. V sodobni balkanski kritiki, ki se zoži zdaj dogmatično zdaj pravno- politično ali državno na pomen v razvojno zgodovinskih pripravah, pa je zlasti indu¬ strijski razvoj posebej v zaostajanju človeških sil za stroji in industrijo. Če gre v takšnem balkanskem položaju za metafizični komunizem, se spreminja v sektaštvo, namesto vzorne socialistične republiškosti in suverene avtonomije pa v. nenehno razbijanje starih, največ patriarhalnih domačih skupnosti. Prav v tem vmesnem razcepu se je znašel al¬ banski narod, ki sodi med enakopravne jugoslovanske narode in narodnosti. Ali kmečki komunizem ali industrijsko barbarstvo? Je v tem vprašanju skrita alternativa ali težnja po dilemi? Kajti koministični sistemi so lahko ustrezali nerazviti zavesti zlasti proletercev, medtem ko so se nacionalno socialistična barbarstva povezovala v centre moči in osi, še v polpreteklosti Rim-Tokio- Berlin... Albanska ali kosovska komuni¬ stična skupnost se vendarle sooči šele z zdomstvom in na delu, primeroma v slovenski industriji, naposled še z delom ostalih nastalih strank. Ni verjetno, da se v tem razmerju ne bi česa naučila. In se še lahko vprašamo, kateri so najbližji cilji kosovskega komunizma, če vemo za državna najbližja aktualna sredstva. Morda smo se vprašali premalo izčrpno in postmoderno. Pravo vprašanje se namreč glasi: ali je kosovska mešovita narodna družba s prevladujočim albanskim prebi¬ valstvom že kako poindustrijska? Takoj je potrebno odgovoriti, da kosovsko- albanska država, zaenkrht še v obliki socialistične avtonomne pokrajine, predstavlja politično avtoriteto, čeprav je odvisna od trženja, ko¬ mercialnih kreditov in dejansko pred¬ stavlja mnogonacionalno državo. Albanski narod v kosovski pokrajinski državi išče prav v njeni nesorazmernosti med bogastvom in revščino osnovno krivdo za brezlastništvoj zato se je izseljeval in se izseljuje kot delovna (e)migracija, kot znotraj jugoslovansko zdomstvo. Socialistična avtonomno pokrajinska država 2 Kosovo obsega 10887 km z 1,58 milijona prebivalcev, ima svojo ljudsko skupščino in izvršni svet, in kot vemo, je njeno glavno mesto Priština. Na ozemlju sedanje socialistično avtonomno pokrajinske države Kosovo je obstajala srednjeveška srbska država od Nemanjidev naprej, po 1371. letu je vladal dinast Vuk Brankovič, po kosovski bitki leta 1389 med knezom Lazarjem in sultanom Muratom, ki ga je med bitko ubil Miloš Obilid, pa so se Turki dokončno utrdili širje od leta 1455, ko so zavzeli celotno Kosovo in Metohijo - pretežno ob koncu 17. stoletja so se odseljevali Srbi spod turškega jarma, Kosovo so pa naselje¬ vali Albanci, ki tvorijo v te.j pokrajinski državi dandanes večinsko prebivalstvo oziroma 49 so večinski narod te avtonomne socialistične, nacionalno mešovite države. V sodobnem zgodovinskem okviru sodi socialistično avtonomna pokrajinska država Kosovo v sklop Socialistične federativne republike Jugoslavije in SR Srbije. Ta pokrajinsko avtonomna država ima danes sev£ vse kulturne ustanove, kot sodijo v sklop SFR Jugoslavije: svojo univerzo, založništvo, umetnostne ustanove, literaturo... Ker socialistična avtonomna pokrajinska država Kosovo še zaostaja v poljedelstvu, živino¬ reji in industriji, čeprav je bogata dežela - pšenica, koruza, tobak, sadovnjaki, vinogradi, pašniki in travniki, sicer še največji skladi lignita v Jugoslaviji, kromova, svinčeva ruda, magnezit -, pa zlasti po- 2. svetovni vojni posku¬ ša utrditi gospodarstvo, kulturo, šolstvo ter družbenopolitično življenje. Prav zaradi tako imenovane nerazvitosti je v gospodarskem smislu prišlo do izrazite delovne migracije, do delovne razseljenosti. Zanimivo in alter¬ nativno ekonomsko dejstvo je, da so Albanski delavski in ekonomski razseljenci podjetni, delavni in da ohranjajo ravno preko tega svojo narodno samobitnost. Kratek družbeno¬ zgodovinski okvir samega Kosova je dejstveno in dejansko bil potreben zato, ker so se zlasti v polpreteklosti razširjala iluzorna mnenja, češ da je socialistična avtonomna pokrajinska država Kosovo kastovska država in da zategadelj izraža kastovsko pravo in moralo. Vse takšne velikodržavne iluzije so se spremenile v deziluzije, brž ko je človek spoznal bodisi način proizvodnje ali kosovsko občansko življenje. Zato se je kosovsko državna filozofija znašla predvsem v izrazu lastnih nenehnih poudarjenih socialistično-avtonomnih interesov in vsemi tistimi brstenji države same, ki so poganjala iz deželnega gospodarstva, kolikor z indu¬ strijo vred: kajti prav na tem lahko temelji socialistična avtonomna pokrajinska država Kosovo kot politična država s svojim pred¬ stavniškim ali skupščinskim sistemom. Kdor bi se še danes skriceval na gospodarske oblike in vsebine stare, nekdanje bizantinske države kot učinkovite, bi moral vzeti orodje iz muzejev in po sosledju religij prositi nacionalne bogove, naj mu pomagajo pridelati vsaj vsakodnevni kruh. Interesi vladajočega razreda pa so dandanes očitno različni od nekdanjih, saj je tudi dandanes državno vzeto prav tam drugačna stopnja civilizi¬ ranosti in civilizacije. Šele s tega stališča se lahko vprašamo, koliko so pripravljene -najbolj- razvite države Evrope vlagati gospodarsko v socialistično avtonomno pokrajinsko državo Kosovo neposredneje, da ne bi bilo to razmerje kakor med beračem in gospodom iz mesta. Iluzije in druge državne utvare, da se bo sicer socialis¬ tična avtonomna pokrajinska država Kosovo kar sama od sebe razsula, ko ne bi bila v sklopu SR Srbije, ali da bi se kakor¬ koli prav zato zmanjšala demokratična avtonomija, so se prikazovale kot zgolj iluzije, saj sodi Kosovo kljub nespornim dialektičnim notranjim nasprotjem naposled med moderne države v sklopu SFR Jugoslavije: ne gre za obetavne obljube z ustavami za vsako državo, ampak za lastni ustavni po¬ ložaj Kosova v celoti: sicer bi šlo za nadaljnje golo (re)-produciranje države in za kapital v okrilju državnih oblasti. Ko bi namreč prevladal tudi v socialistični 50 avtonomni pokrajinski državi Kosovo na pri- iper interes zgolj oblastnikov in armade, bi lahko govorili o preživeti državni obliki, ki ne spada v socilaistično samoupravno družbo, pri čemer pa vemo, da se lahko tvori državna avtoriteta le z družino kot mono¬ gamno družbeno celico in po drugi plati kot samostojna javna oblast. Torej predstavlja socialistična avtonomna pokrajinska država Kosovo vso tamkajšnjo družbo, po nacionalni sestavi pa je večnarodnostna. Prebivalstvo SR Slovenije se po svoje sooči s primarnim sektorjem in delavstvom iz socilaistične avtonomne pokrajinske države Kosovo predvsem v proizvodnem smislu, torej v proizvodnem skupnem procesu in na jugoslovanskem ter mednarodnem trgu. Kakovostne razlike med zaposlenimi obsta¬ jajo tam in tukaj. Znotraj razredne druž¬ bene strukture sestavljajo v SR Sloveniji poleg prodajnega osebja, menežerjev, inženi¬ ringov, strokovnjakov in tako imenovanih belih ovratnikov z novo civilizacijsko stopnjo tudi obrtniki, samostojni podjetniki seveda ob mešovitem in domačem delavstvu; kar pa za socialistično avtonomno pokra¬ jinsko državo Kosovo še ne velja, ker tam še ni prevladujoča država soft-weare tehnikov, računalničarjev in akademikov. Toda sve¬ tovni in evropski trendi gospodarskega združujočega razvoja vendarle kažejo, da se povečuje pomen priučenih in preučijivih poklicev in znanje, zlasti seveda proizvodno, visoko tehnološko znanje. V obeh primerih pa obstajajo nujno socialistični lastninski odnosi. Nove strukture mednarodnih gospodarstev vplivajo na politično organiziranost. Slove¬ nija kot jugoslovanska imigrantska družba je na univerzi in v tovarnah že proti postopkom gospodarskih recesij, zato pa politično spret¬ no in kulturno izraža vse večji interes po pluralizmu, dialogu in politični demokraciji kot najvišji obliki dosedanje državnosti sploh. V takšnem okolju delajo albanski in drugi zdomci. Torej ~ne“^re"za abstraktno prislinje- nost, ampak za različne pojasnitve, da je ob inovacijah na tehnološkem področju mogoče vsaj predvidevati tudi spremembe v jugoslo¬ vanskih družb h. Makro-ekonomski načrti obsegajo dandanes Evropo in svet, iz teh načrtov pa ne more biti izključeno jugo¬ slovansko gospodarstvo: tudi albansko zdomsko ne, ki seznanja svojo matično večnacionalno državo ravno o novih alter¬ nativnih trendih. S tem se lahko morda spreminja tudi javnost v socilaistični avtonomni pokrajinski državi Kosovo in v njeni javni oblasti bolj, kot vskršna oblika navidezno še tako funkcionalne represije. Produkcija dobrin bi morala pripeljati tudi celotno Kosovo v poindu- strijsko družbo. Torej ne gre za eksperimentiranje z dražvo, marveč za obsežna vprašanja soci¬ alističnih družbenih dejavnikov. Ko bi šlo za državno simulacijo, bi nastali v sami družbeni sferi razpoke, ki bi pogoltnile dobršen del usodnega socialnega in gospodar¬ skega položaja. Ravno položaj delavske mo¬ bilnosti in novih odločitev lahko ponudi demokratičen model v skupnih problemsko razrešljivih težnjah. Kajti ne delamo samo in le za dede, ampak tudi za vnuke. Bojo vnuki v socialistični avtonomni po¬ krajinski državi Kosovo živeli na poindu- strijski ravni? "Kaj hočejo spet ti Albanci" pa je vprašal 51 statistik, navajeno je še povrhu pogledal na minimalne in maksimalne možnosti. To vprašanje se je radikaliziralo: ali bojo živele jugo¬ slovanske družbe, vključno seve s Kosovom, v predindustrijski, pretežno mehanizirani sestavi, v industrializiranem nacionalnem gospodarstvu ali po različnosti dejansko poindustrijsko? Na to vprašanje že odgovarjajo družboslovci, sociologi, psiho¬ logi, zdravniki, sodniki, politiki* literati..., v izmenah pa vsakodnevno delavci. Kajti v zadnji instanci gre za ozaveščeno sposobnost in odgovornost. (Nadaljevanje sledi) ALTERNATIVA V "ALTERNATIVI" , piše Blerim Shala v "Fjali" Ljubljana, polna političnih in kulturnih razlik, je te dni dobila še en ton, ki veča in bogati spekter politinega in kulturnega pluralizma. V mislih imamo ustanovitev Kulturnega društva "MIGJENI", ki združuje albansko "diasporo" v Ljubljani in v vsej Sloveniji. Ib društvo, ki ima velike načrte, se je pred javnostjo predstavilo z glasilcm, ki so ga poimenovali z imencm_"ALTERNATIVA". Za tem naslovan po vsej verjetnosti stoji vpliv tistega političnega (in ne le političnega) viharja, ki je Slovenijo iz enodnevne monistične politike spremenil v pravi in resnični pluralizem. Ta naslov nosi v sebi tudi željo, da se o problemih in vprašanjih "kosovske stvamosti"spregovori nekoliko drugače od uradnih verzij in institucij. Ti alternativni koraki v resnici korakajo na vseh straneh prve številke tega zelo prijetnega glasila. Dejstvo je, da na straneh "Alternative" poleg albanskih avtorjev, ki živijo in delajo v Ljubljani, nastopaji še znana imena slovenske politično-kulturne scene, kot so Spomenka HRIBAR, Matjaž KMECL, Veno TAUFER, Franko JURI, Peter BOZlC, Jaša ZLOBEC in Matjaž HANŽEK. Ni vsakdanja stvar, da se kot iniciativna skupina pri ustanavljanju takega društva pojavljajo ljudje, kot so Jaša Zlobec, Matjaž Hanžek in drugi. Kot smo že prej omenili, je prva številka "Alternative" naredila odločilen korak pri razsvetljevanju kosovske stvarnosti, drugačne od tiste uradne. V zvezi s tem, kot tudi spoštovanjem pravice do različnosti mišljenja, najdemo v "Alternativi" prispevke, ki v mnogočem nanovo problematizirajo kosovski vihar s ten, da vnašajo dvcm v institucionalno resnico. K tej problematizaciji največ prispevajo zlasti slovenski avtorji (posebno Zlobec in Hanžek), kar kaže na njihovo intelektualno angažiranost, da bi uvedli bolj realen in ploden modus za končno rešitev "kosovske drame". Seveda sta se temu vzdušju (v nekoliko milejši obliki) pridružila še dva kosovska avtorja, Ali PODRIMJA in Shkelzen MALIQI. V drugem delu "Alemative" najdemo tudi literamo-poetične prispevke Podrimje, Tauferja, Daneta Zajca, pa še krajše razlage Saliha KABASHUA o knjigi "Kosovo, Srbija in Jugoslavija", tar krajši prispevek Petra KOLŠKA o zbirki pesmi Željka KOZINCA "Kača pod kamnan", ki obravnava kosovski motiv. Za konec bi lahko rekli, da je "Alternativa" opravičila svoje izhajanje; podrčrtati pa je še treba veliko željo glavnega urednika Saliha KABASHUA (kot tudi željo vseh avtorjev, ki sodelujejo V tem časopisu), da bi se v bodoče na straneh pojavljala imena številnih kosovskih avtorjev. Prevod: Gani Rrustem Lipa j 52 LETRA TE LEXUESVE PISMO BRALCEV Opomba k pismom bralcev: Redakcija Alternativ je zaradi velikega odziva naših bralcev sklenila uvesti tudi to rubriko, sicer malo nenavadno za tak časopis kot je Alternativa. Vendar pa je to glas poklicanih in ne tistih, ki imajo vsakršen monopol. Tudi ker ta pisma prihajajo od najpreprostejših bralcev in ker nam je njih glas enako dragocen kot glas izobražencev ali pa še dragocenejši. Vendar pa si redakcija pridržuje pravico, da opravi samo tiste nujne jezikovne in slogovne posege, ki bi bili albanskemu jeziku v prid, in kvečjemu kakšne nedomišljene in razvlečene formulacije, pri čemer jamči za avtentično in neokrnjeno vsebino. Cenzura je v Alternativah prepovedana - to pa je tudi edina prepoved. V teh pismih so morda tudi že kakšna zelo znana stališča in mnenja, ki jih na dolgo in široko ne bi imelo smisla objavljati, vendar ta mnenja pomenijo pomemben plebiscitaren glas in obenem tudi glas ljudi, zato si redakcija prav tako pridržuje pravico, da jih objavlja bodisi v skrajšani obliki bodisi kot povzetek, ki zabbsega vse, kar nam je želel bralec sporočiti. Tudi taka mnenja in povzetki bodo natis¬ njeni s polnim podpisom, če pa bodo bralci želeli, da objavljamo njihove prispevke pod psevdonimom, bomo tudi to storili (ime in naslov bo imela redakcija). Navsezadnje ne redakcija ne naši bralci niso odgovorni za vse represije, pred katerimi se je pač bolje zavarovati z anonimnostjo. Naša in njihova velika želja in upanje je, da bi vendarle zaživeli v deželi, kjer bi bili psevdonimi in anonimnost odveč. Uredništvo TE PAKOMPROMISET Ngjarjet te cilat ne Kosove u zhvilluan ne pj_esen e pare te ketij viti ngriten ne kembe ate pjese numerikisht te vogel te njerizve te cilet veten e quajne "forca__ te shendosha", "forca progresive", etj. nga radhet e konbesise shqiptare. Te njohur__ vite te tera__ si kampion absolut e luftetare te nacionalizmit, individet e tille, me teri qenien u angazhuan dhe po angazhohen per, sig mendojne ata, stabilizimin e gjendjes politike dhe te sigurise ne kete treve. Mendra se si e "stabilizojne" ata gjendjen, megjithate flet, per digka tj eter- per ate se si keta kuazihumaniste dhe demagoge, duke qene ga skrupullajnorale, me sjelljet e veta, veprimet, provokimet qe bejne , situaten vegsa e bejne me ti ndere. Ne vend se te luftojne nacionalizmin enjamendte-shovinizmin dhe primitivizmin, ata, pajada, veprojne si shkatrrimtare te kultures, shkences, arsimit, _etjte popullit te vet. Keta njerez te veteshenjuar jane^shnderruar ne nd^ekes te vertete te gjithgkaje njerezore e kombetare; pra, te gdo gjeje qe shenon arritje civilizuese.Te gjitha keto i kane bere, kuptohet, Jo pse i .ndejten besnike Programit te _LKJ, ngaqe jeta e tjnre tregon se nuk kane asgje te perbashket me te; por me te vetmin qellim qe te mos shkeputen nga dashuria ndaj fotelevei Etahet pranuar, megjithate se nje pjese e ketyre luftetareve te pakomprcmis te nacionalizmit vetjak pas ngjarjeve te shkaktuara nga "ndodhja e popullit" ne Serbi, Kosove,Vojvodine e Mal te Zi, duke u gjendur balle per balle me veten dhe iluzicnin e vet u dezulozionuan ngaqe fare qarte u binden se "pushteti"i tyre eshte fare i kufizuar, dcmethene se dajaku i "tyre" eshte i tyre vetem per aq sa u nevojiten urdherdhenesvelll ...Protagoniste te tille jane gazetari Beqir Hoti dhe tandemi poet-shkrimtar Rrahman Dedaj dhe Rifat Kukaj. Duhet, megjithate, te pranojne se qe te tre jane te niire, por kete, per^ fat te keq, vazhdimisht__u keq ta deshmojne. Te serte dhe te ligj(athua gfare mekatesh tjera kane bere?), ata kane treguar se jane luftetare. Bile te pakanprcmis. Menduh Sylejmani 54 BREZKOMPROMISNI Dogodki, ki so se odvijali na Kosovu v prvi polovici tega leta, so na žalost dvignili na noge tiste maloštevilne ljudi iz vrst Albancev, ki sebe imenujejo 'zdrave sile*, že leta znani kot absolutni šampioni, borci ne le proti nacionalizmu, osebe, ki so se in se še vedno z biče« angažirajo za, kot saio si slijo, stabilizacijo političnih in varnostnih razaer v teh ‘predelih 1 . Toda način, s kateri a 'stabilizirajo' stanje, vseeno govori o drugi stvari, govori o tea, da ti kvazi humanisti, deaagogi in ljudje brez kulturne obzirnosti s svoji* obnašanje«, postopki in provokacijami povzročajo, da je položaj napet. Naaesto, da bi se borili proti resničneau nacionalizmu, šovinizmu in primitivizmu, neprestano uničujejo kulturo, znanost, prosveto svojega naroda. Ti ljudje so se samooznačili kot pravi graditelji vsega, kar je ljudsko, nacionalno; to je vsega, kar pomeni civilizacijsko. Vse to delajo, se razume, ne zato, ker bi bili verni disciplini in partijskemu programu ZKJ, saj so s svojim obnašanjem dokazali, da nimajo ničesar skupnega z njim, ampak le zato, da ne bi prekonili z 'domoljubjem* do foteljev. Toda priznati moramo, da je del teh brezkompromisnih borcev proti svojemu nacionalizmu po 'dogajanju naroda' v Srbiji, na Kosovu in v trni gori izgubil svoje iluzije, ker so ugotovili, da sta njihova ‘oblast* in njihova 'batina' njihova samo do takrat, dokler je to povšeči njihovim zapovednikoa. Kjub temu zakasnelemu osveščanju, je druga marginalna, a agresivna skupina v odnosu na 'svoj' narod, katere lastnost je močna podrejenost, navalila na vse, kar je bilo pred njimi. Razumljivo je, da so naredili škodo le tam, kjer so mogli, kjer jim je bil lov odprt. Kot strahopetci, ki so dali 'beso partiji', čeprav so jo leta dajali vsemu in vsakomur, da bi dokazali ( le tako lahko preživijo), da so brezkompromisni borci (!), so uničili vse, kar je bilo pred njimi. Poniževali in ovajali so povsod, kjer so mislili, da bo to komu všeč. Taki borci proti oddaljevanju s prave poti, kot se želijo imenovati, ne uporabljajo več svoj tragikomični rek 'čim prej je potrebno počistiti pred svoji* pragom...'! Ker pred tujo hišo ne smejo (niti misliti) čistiti, neprestano delujejo na 'svojem' dvorišču. Nalogodajalci se ji* seveda včasih zahvalijo. Samo začasno in samo do 55 takrat, ko nehajo biti 'kreativni 1 . Pote« se tudi zanje zbirajo podatki in obstaja verjetnost (prevetjena stvar), da tudi njih proglasijo za kontrerevolucionarje. Nar ni tak protagonist novinar Beqir Hoti in tande« pesnik-pisatelj Rrahaan Dedaj in Rifat Kukaj? Vseeno loraao priznati, da so vsi trije dobri, tal pa jia je bilo vedno neprijetno to dokazati. Močni in slabi (kakšne grehe so še naredili!) so pokazali le, da so borci. In to brezkoaproaisni. Henduh Sylejaani Po dogodkih leta 1981 so oživeli uarli duhovi, reaktivirale so se ideje Jovana Cvijiča, Vase Cubriloviča, Stojadinoviča..., ki so vzeli na auho vse, kar je albanskega. Napadali so naš jezik, zgodovino, naše nacionalne heroje, našo zastavo, kulturo..., ponižali so nas kot narod in kulturo, da bi nas "privzignili* kot »anjšino brez kulture. Etiketirali so vse naše ljudi: zdravnike, pesnike, pisatelje, akadeaike, profesorje, učence, satere, ki so jih proglasili za stroje za rojevanje... In nasraano so naa rekli: tudi otrok v aaterinea trebuhu je iredentist, sovražnik Jugoslavije. Poštene so iaenovali saao tiste, ki obdelujejo zeljo. Kakšen nacionalistični absurd! Albanci sao do Brionskega plenuaa kosaj ostali živi kot narod. Ni slučaj, da sao Albanci predlagali, da se ta planua slavi kot antibirokratska zsaga. Do takrat so rankovičevci uporabljali najbrutalnejše aetode, da bi nas uničili kot narod in kulturo. Zapirali so nas, tepli, izseljevali v Turčijo, nas zapirali šole, inscenirali akcije zbiranja orožja, izvedli prizrenski proces, deleli dosjeje... Tudi takrat je bil albanec kriv, ker je bil kriv oni iz davnine in ta današnji. Kakšen šovinstični absurd! Po dogodkih leta 1981 se hodi fantazsa po vseh koncih Kosova v želji, da bi se razlila po vsej Jugoslaviji. Uvedli in podaljšali so izredno stanje, poostrili idejno-politično diferenciacijo, etiketirajo, inscenirajo, izključujejo, zapirajo in izolirajo Albance..., predloži so predčasno upokojevanje prosvetnih delavcev, zahtevajo 56 karakteristike in aoralno-politične pogoje za zaposlovanje Albancev, aedten ko Srbe zaposljujejo brez natečaja, brez razloga odvzeaajo potne liste, predlagali isti fond knjig za vso Srbijo... Kakšen tragi-koaični in represivni absurdi Leta 1981 so nas obtožili, da sao protiustavni, da hočeao ustavne spresesbe, aedtea ko so saai proglasili ustavo iz leta 1974 za kontrarevolucionarno. Obtožili so nas državnosti, aedtea ko saai ustanavljajo edinstveno (unitaristično! državo in odvzeli so naa avtonoaijo... Letos obtožujejo in izolirajo Albance, ker branijo ustavo iz leta 1974. Obtožujejo nas za genocid, aedta ko te “obrti" ni nikjer več. Sedaj je vsakoau rasno, vsakdo ve, da so obtožbe Albancev najava tistega, kar bodo nadaljevali proti nji«. Vse kar drugi« očitajo, sasi počnejo. Ni hujšega kot, da te v lastni deželi proglasijo za prišleka, da si tujec v svoji hiši, da nisi varen, da nisaš svobode govora in te kot narod postavljajo na obtožno klop. Za storjeno in nestorjeno. Živeti kot narod v obraabi je zares nevzdržno. Novica o ustanovitvi Kulturnega društva Albancev “Higjeni" v Ljubljani nas je neskončno razveselila. Izdajanje revije Alternativa nas je ohrabrilo. Razveselilo in ohrabrilo nas je to, da se v enea delu socialistične Jugoslavije, v socialistični Sloveniji, še vedno svobodno govori in piše o pravicah človeka, ne glede kdo je in od kod je. Zato najiskreneje čestita« za to pobudo. Žlelia, da ta revija doseže nivo resnične kulturne in človeške revije, ki bo aost prijateljstva aed dveaa narodoaa - albanskia in slovenski« - , aost aed dvaaa kulturaaa. Naj bo Alternativa tribuna vsealbanskih in vsečloveških idej. Horaao jo aoralno in aaterialno podpirati. Na kratko: KISLIH STE DOBRO IN NAREDILI. Bardh Drenova 57 co CM < f LU 1 $ 3 x 2 X X C[ LU C, L O c S "S «5 ' K MU|ii £“§ s §8 sl | S & § ^ s »g s s ^ fS§? |3^£* ^ fc c?S tr lbg^s ^ g 5 o m Ss; . s 5 3 g s ■bSsIlS ilHa |§- B & <» S ^ S •f« s?^ 8 -^.^S h> ^-2.6 6 ? &*© ^ S Oj S ^ * s st-b % s 9 o g 5“s § 5 S § *? Š S 3) C o|Sg »1 S >5 S S 3 5! B : s „ s I* H Qj en ' ^, lx fn 6 n 5 5 5 §i 25 23 23 l ^ O fc D. s g P g 5 >& 5 S| •5 g ^8 P g o 5 * ^ 5 tC .23 2S 3^ ? 2 !"-,>r5 ^ Cj S^P* 5 * _i Ois;^^ ^ § S * s £g-£S * «1 P, s S S S § '£>>3 ^ s šj s g Sj = : g la Is ?<5 5« !TS 2 I S*! O «) s I ^ is 5 1 ?S § I S v,\° en S & “3 5 Ct, «J O g a ET 9 3 gsllisl!slH 8 S 8 S 4; <-> § * O 2 , ^ | e § s | §-^ £ S o dJš 1**^5 ^'? 3 ^g|l s 8 -§S o g I bSIS.^£s-&sl 5 2^r 5 5 1 . S S g-§^ C S «3 flšll g t; 5 s e , ni " 6,5 u,3 S ^>o s ? a -5 ►* »• 1 * g' * N g/i 65 s 2>g-s,! j £ §/£ & * * i Sg Q,JV O 23 Q . < * S ST-Sž,! % 58 Milena Ule: Ngjarje qe i shkruan-poli tika IZOLIMI VAZHDON EDHE NE LIRI.. Askush nuk e di sakte se sa shqiptare, pas shuarjes se grevave masovike(“kunderrevolucionare"?) dhe demonstratave ne Kosove, kane ardhur te kerkojne ne Slloveni hapesiren e tyre nen diell, porse eshte shume e sigurte, se vijne tek ne gjithnje me shume. Kryesisht Lubjana, por edhe vende tjera tona,po behen strehe te tyre (politike). Dhe ndoshta s'shte larg mendjes, se instiucionet e pushtetit slloven do te detyrohen, heret a vone, te mendojne per themelimin e nje qendre azilantesh per shqiptaret e Kosoves (dhe Maqedonise?), te cilet ndjehen refugjate ne shtetin e tyre. Patjeter se rreth kesaj duhet inicuar edhe bisedime me udheheqesite e republikave te tyre... ...Per shqiptare te shumte Sllovenia po behet dalje e perdhunshme perbrenda Jugosllavise: oaze, ku gjenden nga izolimi shkreterues dhe teper i mundimshem, nga atmosfera e apatise dhe e frikesimit. Padyshim tek disa pos ndjekjes politike jane ne pvetje edhe arsyet ekonomike qe te vendosin largim nga shtepia, ngase Shqiptari, sidomos i shkolluari, sot e kesaj dite veshtire gjen pune ne Kosove.,. ...Si eshte me shpernguljen e shqiptareve, ndoshta me se miri dine neper konsulatat e huaja neper Evrope, ku trokasin dyerve te tyre kandidatet tane per azil politik respektivisht emigrim ekonomik. Merret vesh.te gjithe as nuk mund te dalin jashte, ngaqe ua kane plagkitur pasaportat , duke u kufizuar ne kete menyre Urine e qarkullimit. Shume as nuk duan jashte, ngaqe nuk pajtohen te heqin dore nga Atdheu i tyre, nga shtetesia,as nga te drejtat qe u takojne ne trollin e lindjes... ...Te shkoje ne Slloveni, te ik at je. Ramadan Pllana vendosi,apo me mire te themi se e kishte nder mend qe nga fillimet e demonstratave te sivjetrne, ngaqe ne vendlindje nuk shihte mundesi jetese. Sllovenine , ne te ver tete, e sheh ashtu si? do te duhej t'ishte me vone gjithe Jugosllavia demokratike... ..."Jugosllavia ka nenshkruar Karten e Helsinkit mbi te Drejtat e Njeriut, porse nje pjese e banoreve te saj nuk gezon as te drejtat themelore njerezore, nuk ka as te drejte te mendoje zeshem", nuk i vete ne koke. "Dime gka mund te flase Gjillasi e te tjeret e te mos u ndodh asgje e keqei derisa njeriu yne i lindur pas revolucionit, kete nuk guxon ta beje. Po foli sig ia thote mendja, menjehere e gjykojne si kunderrevolucionare’... Shenim i redaksise : Pas botimit te tekstit te gazetares Milena Ule ne DNEVNIK te Lubjanes ku gjere e gjate zberthen problemin e rende te izolimeve edhe ne liri, te bojkotimeve, perbuzjeve dhe mohimit te te drejtave minimale njerezore, gazetarja merr shembullin e Ramadan Pllanes,profesor i frengjishtes qe kurre nuk iu dha mundesia te ushtroje profesionin. Di ten kur u botua artikulli i Milenes, redaksia e DNEVNIKUT pati numer te madh thirrjesh telefonike, ku sllovene e sllovene dhe banore te Lubjanes shprehen gatishmerine t'i vijne ne ndihme profesorit Ramadan Pllana. Nje numer telefoni te nje solidarizueseje e ka edhe kryeredaktori dhe redaktori pergjegjes. Ramadan, lajmerohu, sllovenia qe ndjen problemin tend dhe tonin ka ne dispozicion dhe ta le nje banese ty, shoqes dhe femijeve tu.Merret vesh, der sa te gjendesh vete. 59 SHQIPTARI I NDERSHEM Mčsuesi ynd i madh, udheheqesi ekstra-vizionar, burreshteti mendjendritur, shoku yne Sllobo Slloboda, duke menduar nate e di- dhe dite e nate pšr qytctar£t e krejt Republikes, m£ ne fund vgrejti se dikund puna nuk vete mbare, verejti se dikund njemend rrota e historlsg po "shliajfit". Pikerisht ky u be shkaku kryesor pse nje nate i doli gjumi, me mire eshte te themi se e zu shqete- simi, perndryshe udheheqesi yne, te thuash nuk fle kurre... Nejse, rrotullohu ne ate ane rrotullohu ne kete tjetren, e zgjoi, me falni e $hqetesoi, sepse as ajo nuk fle, shoqen e nderuar Marjanin, te ciičs ka koh£ qe i eshte b£re mendja top se eshte shumg me e bukur se ^ian Qini dhe akoma me e emancipuar se princesha e Moldavise Elena (paushi... Ne rrotullim e siper e zbuloi "sto je to §to ne štima": shqip- taret, shqiptaret e mallkuar..., konkretisht mungesa e shqiptareve te ndershem. Ja problemi i problemeve qe shkelqSsine e tij, prije- sin tone te mrekullueshem ka kohe q£ s'e le te qete. Dhe ate nate vendosi ta zgjidhe njčhere e mirg nyjen qe po i rri Repubiikčs si bolla ne fyt. Duke qene njeri me aftesi t£ ja- shtčzakonshme intelektuale e organizative, naša bačuška, naša sve- tllost, naše rumeno sunašce perq£ndroi mendimin mbi kryeproble- min duke e ndri^uar ate si me prozhektoret e karaullave te ka-pe-dome-ve. Pas nje meditimi te gjate erdhi ne perfundimin se shqiptari i ndershem duhet tč jete: analfabet i shkolluar; njohes i mirg i historise se car Dushanit; adhurues i Kishds Ortodokse serbe; njeri me rešpekt te konsiderueshem per jeten dhe veprgn e Nikolla Pashiqit; perdorues i shkathte i girilices; admirues i veprimeve praktike te Dimitrijevig-Apisit; dele e urte e grigjes se Germanit; mundesisht hudum; te kete: lekurč te hoile qe n€ largesi astronomike e ndien se kah fryn era ne Kalemegdan; hunde te pagabueshme te zagarit; vesh te ndieshem si antenat e radarit; shiqlm te depertueshem si rrezet e lazerit... shtat mesatar; 60 herdhe pa kokrra; flok te zinj; mustaqe poashtu te zeza; profession milic me se pakut 23 vjet prakse; vendosmerine e mushkes ne zbatimin e urdherave; kembenguljcn e papagaliit per td pdrsdritur referatet e per- gatitura; Pasi i krijoi konturet c shqiptarit te ndershem shoku Sllobo Slioboda ia shpjegoi bashkaudhtares ne jete dhe bashkeluftetares ne pdrpjekje perfundimin^hulumtimit te vet. Ajo si femer me sens te zhvilluar pdr veprime praktike, gjeti te nevojshme te plotesoje vetem emrin; i tha disa prej tyre por dikur neper goje i mbeti t'i silien shkronjat Rr rr rr h h m m n n. Sapo desh t’i thote prijdsit: Nesto ne štima i erdhi nd gjuhe emri qd i duhej: Rrotd. U tha e u be. Mbeti qe menjehere te caktohet ekipi i anetardve te Akadami- sd se Shkencave per prodhimin e menjehershem te prototipit te shqiptarit td ndershem. Kdshtu qd pa u ndare mire nata nga dita ne seli, pikerisht aty ku kishin bere disa netd Mikaili gojdmbdi dhe Raisa e lezet- shme, erdhen te gjithe perpiluesit e Memorandumih Aty per aty u formua Komisioni i ve^ante ne krye te te cilit u vu i percjelle me duartrokitje frenetike, doajeni i Akademise Vaša Cubrilovkpi, zeve- ndds i tij u vendos te jete Dr. Macurra, ndersa prilloget per bio- grafine e $hqiptarit te ardhshem te ndershem u vendos t'i shkruaje bashkdrisht trioja: Qosiq- Bullatoviq-Dedier. Mbeti vendi se ku duhej berd finalizimin e prodhimit. Ne kete pike u bene diskutime te gjata e perplot emocione te cilat do te zgjasnin akoma me shume sikur te mos e prente si me shpate udhdheqdsi mendjendritur i te gjithe qytetareve te Republikes, Sllobo Slioboda: Shoke, per kete veprim paqedashes, nga suksesi i td cilit mvaret shume edhe integrimi i ardhshem i Repubiikds ne Evrope, edhe nderprerja e shpernguljes se serbeve dhe malazezve nga Ko¬ sova, edhe zhdukja e inflacionit edhe suksesi i huase patriotike, edhe geshtja e zgjidhjes sd shteteve baitike, edhe rinddrtimi i Ar- menise, edhe suksesi i perestrojkes e gllasnostit, edhe sherimi i kdrdhoklies se Germanit, edhe kthimi i kolonisteve ne Metohi dhe ne Banovinen e Vardarit... propozoi qe prodhimi*Rrhmnve, perkate- sisht rroteve t'i besohet cigllanes se Kurshumlise. Te gjithe u mahniten me zgjidhjen fatlume. Vera e