I-UDC 05:624; YU ISSN 0017-2774 BLJANA, MAJ—JUNIJ 1984, LETNIK XXXIII, STR. 85—148 SRADBENI VESTNIK G l P GRADIS — LUKA KOPER, TERMINAL ZA RAZSUTI TOVOR GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ST. 5-6 • LETNIK 33 • 1984 • YU ISSN 0017-2774 V S E D I N A - G O N T E N T S Članki, študije, razprave Stane Uhan: Articles, studies, procedings NAČRTOVANJE DOSEDANJEGA RAZVOJA ............................... 87 Simon Fišer: 25 LET GRADISOVE STANOVANJSKE GRADNJE (1958— 1983) — NADALJEVANJE .......................... j .............................................................. 89 Alfred Petelin: GRADISOV DELEŽ PRI POMORSKIH GRADNJAH .....................93 Miro Smolinsky: PROJEKT — NEW QURNA BRIDGE AND APPROACHES — CES­ TOGRADNJA .............................................................................................................. 98 Mirko Kajzelj: GRADNJA GRADISOVIH MONTAŽNIH HIS GMH ..........................101 Franc Marinčič: PROIZVODNJA GRADBENIH STROJEV IN OPREME V GIP GRA­ DIS ..................................................................................................................................105 Erviim Schwarzbartl: ORGANIZACIJA RAZISKOVALNEGA DELA V GRADISU . . 110 Andrej Petelin: SONČNA TOPLOTA JE ZASTONJ ..............................................................111 Vukušin Ačanski: PROJEKTIRANJE IN IZVEDBA PREMOSTITVENIH OBJEKTOV PO SISTEMU GRADIS ................................................................................... 118 Marko Nemec — Pečjak: INFORMACIJSKI PODSISTEM MATERIALNEGA POSLOVANJA V GIP GRADIS .................................................................................................. 130 Iz naših kolektivov OZD GIP GRADIS, L ju b ljan a ................................................................................ 134 From our enterprises SOZD GIPOSS, Ljubljana ................................................................................ 134 SGP GROSUPLJE, G r o s u p lje ............................................................................ 135 SGP BETON, Z a g o r je ............................................................................................ 136 SGP PRIMORJE, A jd o v š č in a ............................................................................ 136 SGP KONSTRUKTOR, M a r ib o r .......................................................................137 Glavni in od govorn i uredn ik : SERGEJ BUBNOV L ek tor : ALEN K A RAIČ T ehničn i uredn ik : DUŠAN LAJOVIC U redniški od bor: NEGOVAN BOŽIC, V LAD IM IR ČADEŽ, JOŽE ERŽEN, IV A N JECELJ, ANDREJ KOMEL, STANE PAVLIN, FRANC CACOVIC, BRANKA ZATLER R ev ijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov S lovenije, L jubljana, E rjavčeva 15, te lefon 221 587. Tek. račun pri SDK L jubljana 50101-678-47602. Tiska tiskarna T one T om šič v L jubljani. R ev ija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 400 din, za študente 90 din, za pod jetja , zavode in ustanove 2000 din. R evija izhaja ob finančni pod­ p ori Raziskovalne skupnosti S lovenije, Splošnega združenja gradbeništva dn IGM S loven ije in Zavoda za raziskavo m a­ teriala in konstrukcij L jubljana. SGP SCT, Ljubljana .............................................................................................138 SGP STAVBENIK, Koper .................................................................................. 139 GIP VEGRAD, Titovo Velenje ........................................................................139 EM HIDROMONTA2A, Maribor ...................................................................140 Jubileji CIRILU STANICU ZA NJEGOVIH O S E M D E S E T ............................ 140 In memoriam BORUTU MAISTRU V SLOVO .................................................................... 141 Vesti in informacije POSVETOVANJE: OPTIMALIZACIJA STANOVANJSKE GRADIT- News and informations VE V POGOJIH GOSPODARSKE S T A B IL IZ A C IJ E .......................142 6. ZBOROVANJE SEKCIJE GRADBENIH KONSTRUKTORJEV SLOVENIJE 27. IN 28. SEPTEMBRA NA B L E D U ...............................142 Informacije Zavoda za raziskavo PROBLEMATIKA NEPROPUSTNOSTI KANALIZACIJSKIH SIS- materiala in konstrukcij Ljubljana TEMOV — mag. Gojmir Černe ........................................................... , 145 Proceedings of the Institute for material and structures research Ljubljana POPRAVEK V številki 11-12 letnika 1983 smo objavili obvestilo o tem, da znaša naroč­ nina za Gradbeni vestnik po sklepu Skupščine ZDGITS z dne 8. aprila 1983 v letu 1984 350 din, članarina za članstvo v ZDGTTS pa še naslednjih 50 din. V ko­ lofonu prvih dveh letošnjih številk je os.al znesek za naročnino in članarino, ki je veljal v letih 1982 in 1983 to je 300 din letno. S to številko je ta napaka odprav­ ljena in se članom zanjo upravičujemo. Uredništvo Tehniška sekcija Terminološke komisije Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in Terminološka komisija Zveze inženirjev in tehnikov SR Slovenije Tehniška sekcija Terminološke komisije Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in Terminološka komisija Zveze inženirjev in tehnikov SR Slovenije prirejata v aprilu 1985 IV. SIMPOZIJ TEHNIŠKE BESEDE na katerem bodo udeleženci obravnavali razvoj, stanje in prihodnje naloge slovenske tehnične terminologije. Vabimo strokovne zveze in društva inženirjev in tehnikov, zavode, 'inštitute in izobraževalne ustanove ter posameznike, da prijavijo udeležbo z navedbo poroče­ valcev in naslovov referatov. Priporočamo vsem interesentom, da se v svojih ustanovah in tehniških knjižnicah seznanijo z doslej izdanimi publikacijami s področja tehniške besede. Načrtovanje dosedanjega razvoja UDK 65.012,2 STANE UHAN Prvi resnejši poskus izdelati program razvoja Gradisa je bil narejen s srednjeročnim planom za obdobje 1971—1975. Tedaj so se zbrali vsi vodstve­ ni delavci ter predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij in s svojimi sta­ lišči dopolnili pripravljeni osnutek razvoja Gra­ disa. Dragocene izkušnje iz tega razdobja so bile uporabljene pri oblikovanju srednjeročnega plana 1976—1980. Iz tega razdobja imamo poleg izva­ janja večjih razvojnih programov v nekaterih TOZD tudi nekaj uspešnih skupnih akcij: Železo- krivnica v Ljubljani, nabave težkih strojev v SPO, upravno poslopje Gradisa, počitniški dom Biograd na moru. Za sedanje srednjeročno obdobje 1981—1985 smo načrtovali še večje »podvige«. Dokončali naj bi razvojne načrte v večini TOZD. Predvsem pa naj bi bistveno povečali vlaganje v težke in spe­ cialne stroje v SPO — za kar je bil izdelan obse­ žen strokoven elaborat. Hkrati smo hoteli uresni­ čiti doslej naj večjo skupno Gradisovo naložbo — tovarno gradbene opreme in strojev (s kraticami bi jo lahko imenovali TOGOS) na področju MP 3/8 v Mostah za KO Ljubljana ter GE Ljubljana in še za Centralni laboratorij in Inženiring — in jo tudi uresničili! Pri tem je prevzel veliko breme amor­ tizacijski sklad težkih strojev, ki se zato niso ob­ navljali niti z enostavno reprodukcijo. Očitno ni bilo mogoče uresničiti dveh tolikanj obsežnih in zahtevnih »podvigov« v razmerah, ki jih imenujemo stabilizacija. V bistvu pa gre za iz­ jemno zmanjševanje investicijske rabe in s tem za zmanjševanje naše angažiranosti. Tolažimo se, da zato s srednjeročnim planom načrtovano poveča­ nje strojev v SPO tako ne bi mogli plasirati na močno omejenem investicijskem trgu. Hkrati pa vemo, da že letos, ko bomo začeli snovati nov srednjeročni plan za obdobje 1986—1990 in tudi dolgoročni program do leta 2000, mora dobiti na­ črtovano bistveno povečanje težkih in specialnih strojev brezpogojno prednost pri (združenih) na­ ložbah v Gradisu. V tem srednjeročnem obdobju, ki se počasi že izteka, smo morali preložiti še dve veliki na­ ložbi, obe na mariborskem področju. Ena je In­ dustrijska cona v Hočah. Veliko razlogov imamo za prestavitev (menda ne tudi odložitev) te in­ vesticije: pomanjkanje denarja, še nerešena loka­ cijska vprašanja, odprta problematika gradbeni­ štva v širši mariborski regiji. Druga naložba pa zadeva družbeni standard oziroma kompleks ob­ jektov na Studencih. Tudi tu sta bila glavna prob- Avtar: mag. Stane UHAN, dipl. pol., GIP Gradis, Ljubljana, Smairtimska 134 a lema: lokacija .in denar. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da bi na Studencih zastavili dela vsaj ob koncu tega obdobja in jih končali do leta 1990. Temeljna zamisel razvoja Gradisa Kako torej danes lahko programiramo razvoj Gradisa tja do konca tega tisočletja? Naš pogled v prihodnost je tesno povezan s predvidevanji družbe kot celote. Če najprej osta­ nemo v Sloveniji, potem kaže posebej omeniti ne­ davno sprejet zakon o zaščiti zemljišč. Slovenci smo se sorazmerno pozno odločili zelo rigorozno zaščititi našo lepo domovino pred nelepimi grad­ benimi posegi. To pomeni, da se bodo morali novi objekti siliti z ravnic proti pobočjem, to je v skalo ali drug manj ugoden teren, na ravnem pa le še na neplodna ali vsaj na manj plodna, predvidoma bolj ali manj močvirnata zemljišča. V obeh pri­ merih se zahteva od graditeljev dvoje: 1. večje znanje za bolj zahtevno temeljenje in 2. obsežnejša oprema za posebna zemeljska dela za temelje ob­ jektov. To nakazuje najprej razvoj v specialne kadre (raziskovalce, laborante, geo-mehanike, rudarje ipd.), hkrati pa v specialno opremo. Že pred peti­ mi leti smo v omenjenem elaboratu za SPO napi­ sali, da se bo naše delovanje pri zaposlovanju spe­ cialne opreme in strojev (za temeljenje na pri­ mer) moralo aktivno vključiti v iskanje zaposlitve v ožji in širši domovini in zunaj nje in s tem širiti ime in usposobljenost Gradisa za posebej za­ htevna dela — se ve z doseganjem primernih po­ slovnih rezultatov. Že v sedanji srednjeročni plan Gradisa bomo zapisali temeljne smeri razvoja, ki bodo zelo ver­ jetno ostale rdeča nit tudi v smeri nadaljnjega razvoja — do leta 2000. Temeljna zamisel Gradisa je oblikovati močno delovno organizacijo, ki bo sčasoma prerasla v širšo asociacijo združenega dela in bo tako spo­ sobna v interesu širše družbene skupnosti graditi zahtevnejše objekte doma in v tujini. Temeljno zamisel in cilje bo mogoče uresni­ čiti z uveljavljanjem inženiring metod ter stan­ dardizacije in unifikacije proizvodov. Temeljni cilji razvoja Gradisa Zastavili smo si štiri temeljne cilje: 1. Zagotavljanje in krepitev samoupravnih od­ nosov ter dvig splošnega in osebnega standarda delovnih ljudi kot rezultat vloženega in minulega dela z družbenimi sredstvi. Ta cilj je na prvem mestu; danes, po spre­ jetju dolgoročnega programa gospodarske stabili­ zacije v naši družbi še bolj upravičeno. V ta cilj je vključena tudi takšna samoupravna organizira­ nost Gradisa (obračunska enota temeljne organi­ zacije), ki bo na eni strani dajala maksimalne mo­ žnosti delavcem uveljaviti svoje samoupravne pra­ vice in dolžnosti, na drugi strani pa Gradisu kot gospodarskemu subjektu (delovni organizaciji ali širši asociaciji) omogočila največji možni razvoj tako po obsegu in še bolj po vsebini, kakovosti. To pomeni ne le doseči raven velikega Gradisa, ampak še bolj in predvsem raven VELIKEGA Gradisa — torej ne dvometraša ampak uspešnega razumnika. 2. Vključitev Gradisa z izvajanjem storitev in lastno proizvodnjo v planske in tržne usmeritve gospodarstva. Z uresničevanjem tega cilja se vključujemo v uresničevanje družbenih ciljev. Navedli smo že usmeritev družbe v uporabo manj kakovostne zem­ lje za gradnjo. Nič manj pomembne so druge družbene us­ meritve oziroma usmeritve gospodarstva. Do leta 2000 bomo pri nas morali zgraditi še mnogo sta­ novanj, Gradis pa je največji graditelj le-teh. Prav pri gradnji stanovanj bomo morali narediti naj­ večji korak za povečanje produktivnosti na podla­ gi že omenjene standardizacije in unifikacije. Gradis bo moral na tem področju v sodelovanju z drugimi institucijami (splošnim združenjem, grad­ benim centrom, fakulteto, sorodnimi organizaci­ jami združenega dela in drugimi) prevzeti eno od vodečih vlog tako pri gradnji stanovanj kot pri vseh drugih skoraj brezštevilnih aktivnostih, ki spremljajo stanovanjsko gradnjo. Naslednje področje usmeritve gospodarstva je izkoriščanje naravnih in drugih virov pri izgradnji energetskih objektov. Na tem področju ima Gra­ dis velike možnosti še izboljšati dosedanje dosež­ ke, tako pri izpolnjevanju in razširitvi kadrov kot opreme. Dalje bomo prisotni pri pomembnejših nalož­ bah gospodarskih subjektov, saj lahko glede na naš obseg in mobilnost ter znanje (reference) us­ pešno izvajamo najzahtevnejše objekte. Na tem področju se bomo morali sami, še bolj pa v pove­ zavi s specialnimi institucijami, vključiti v celo­ vitejše inženiring posle. Se cela vrsta drugih področij je (zeleni pro­ gram v poljedeljstvu, infrastruktura v prometu, tu­ rizem in še nekatera druga področja, ki se bodo pospešeno razvijala in kjer se bodo iskale gradbe­ ne (in inženiring) organizacije, ki bodo sposobne zgraditi (na ključ v roke) objekt hitro, kakovost­ no in poceni. 3. Izvajanje gradbenih storitev v tujini ob sode­ lovanju z drugimi organizacijami, predvsem v de­ želah v razvoju. Investicijska dejavnost v tujini je in bo stal­ nica našega delovanja. Večja angažiranost sega nekaj let nazaj, če ne upoštevamo zdaj že dvaj­ setletnega delovanja v Frankfurtu. Naša skupna (družbena) slabost pri nastopanju v tujini je po­ manjkanje denarja, zato se bomo morali povezo­ vati z drugimi organizacijami, tudi zunaj domovi­ ne. Prav tako se bomo morali nenehno truditi za kar največji možni izvoz naših izdelkov. 4. TOZD bodo sporazumno širile dejavnosti, ki so tehnološko in organizacijsko razvite že pri dru­ gih udeleženkah, vendar le na podlagi enotnega programa in tipizacije, ki omogoča združevanje zmogljivosti na ravni delovne organizacije. Ta temeljni cilj je sila pomemben za dosega­ nje kar največjih sinergetskih (skupnih) učinkov na podlagi razumne delitve del in proizvodov zno­ traj — pa tudi zunaj — Gradisa. Dosedanje akcije niso bile kaj prida uspešne pri uresničevanju tega cilja. Nasprotno, obstajajo nekateri posegi znotraj in zunaj Gradisa, ki delujejo celo v nasprotni smeri. V Gradisu nismo na primer uspeli koncen­ trirati železokrivske dejavnosti v dveh centrih ali nabavljati težko mehanizacijo samo v enem TOZD. Zunaj Gradisa pa se širijo nekatere zmogljivosti, ki so predimenzionirane že zdaj, čeravno so tehno­ loško in organizacijsko razvite v drugih OZD. Skupne aktivnosti v slovenskem gradbeništvu V slovenskem in jugoslovanskem gradbeni­ štvu bomo morali v prihodnje bistveno bolj sode­ lovati kot doslej predvsem na nekaterih področjih, kot so nastopanje v tujini, raziskave in razvoj, unifikacije in standardizacija, težki stroji in opre­ ma, planska poslovna skupnost, izobraževanje, ka­ kovost, standard delavcev. Nezadovoljni smo z uresničevanjem sklepov po­ sebne konference o gradbeništvu, ki jo je pred leti pripravil CK ZKS. Zato bomo morali v bližnji in tudi daljni prihodnosti poskrbeti za večjo aktiv­ nost, to pa so večje dolžnosti in pravice nekaterih institucij, ki bi morale skupaj z OZD s področja gradbeništva učinkoviteje urejati njegove prob­ leme. Te institucije so: izvršni svet s svojim ko­ mitejem za industrijo in gradbeništvo, gospodar­ ska zbornica s splošnim združenjem za gradbeni­ štvo, svet zveze sindikatov z republiškim odborom in ne nazadnje tudi fakulteta za gradbeništvo. Pomanjkljivo je že to, da ni institucionalizira­ ne oblike in vodstva, ki bi skrbelo najprej za re­ ševanje najbolj perečih vprašanj graditeljstva in potem tudi za oblikovanje, predvsem pa uresni­ čevanje razvojnih ciljev. Na koncu lahko samokritično ugotovimo, da tudi gradisovci nismo bili vselej in povsod zado­ sti vključeni in aktivni v raznih republiških orga­ nih in organizacijah. Končno nam nudi delegatski sistem skoraj neizmerne možnosti prek raznih oblik in načinov uveljavljati dobre zamisli, sklepe in usmeritve. Zdaj je (še) čas, da se tudi na tem, razvojnem področju uveljavimo kot organizacija z izbranimi kadri. 25 let Gradisove stanovanjske gradnje 1958— 1983 — nadaljevanje UDK 728.1:69 Povzetek Po 'letu 1965 je v Gradisovi stanovanjski gradnji prevladala tehnologija litega betona, zasnovana v si­ stemu LIT-6. Za sisrtem so značilni veliki razponi, največkrat v izmeri 4,6 X 6,0 m. Stropovi so bili mon­ tažni, izvedeni s »stropnimi koriti«. V sedemdesetih letih je z naglim prodorom pro­ storskih opažev postala »tunelska tehnologija« uni­ verzalna. V tem času so težnje, da bi dosegli ekstrem­ no optimizacijo stanovanjsekga tlorisa, zavirala hu­ manizacijo stanovanj. Sprostitev sanovanjskega prostora je bila mogo­ ča šele po letu 1980 z načrtovanjem fleksibilnih sta­ novanj- V sisemu POP (»prosto oblikovanje prostora«) so se pojaviiile stanovanjske dvorane, v katerih je dovolj površine za nemoteno prestavljanje predelnih sten. Za Gradisovo stanovanjsko gradnjo je značilno, da je skozi vsa obdobja prevladovala varčnost v za­ snovi in izvedbi). Sistemske spremembe .so se pojav­ ljale v petletnih ciklusih. Predvidoma se bo pot malih koraikov nadaljevala tudi v prihodnosti. Največ inovacij bo namenjenih irazvoju fleksibilnih prostorskih opažev, is kajteirimi bo mogoče obvladati vsak stano­ vanjski prostor in s katerimi se bo znatno olajšalo izvajanje betonskih konstrukcij. SISTEM LIT-6 1966 -1973 MONTAŽNO STROPNO KORITO 0,733mJ/1850 kg/M8300 in. 2c) Liti beton 1966—1973 — sistem LIT-6 Strokovni razgovori na področju stanovanjske gradnje leta 1964 so se sukali okoli tehnologije li­ tega betona. Prav tedaj so izšli predpisi o potresno varni gradnji, ki so omejevali gradnjo v mešanih sistemih, govorilo se je o čisti in enostavni kon­ strukcijski zasnovi stavb. Prevladalo je enotno mnenje, da naj bo nosilnost betona čim bolje iz- SISTEM LIT-6 5356-1973 stolpnica P*12 Ljubljana, M.Jarše arh. Poris Vede konstr. Jože Uršič I lA l » 610 ji« ______ 540______ _ p ______040_______!§ ™ S . j W , 'C 1017 1 'j 100 j . Avtor: Simon Fišer, arh., GIP Gradis TOZD Biro za projektiranje, Ljubljana, Kvedrova 32 koriščena, vznikla je težnja k velikim razponom med nosilnimi zidovi. Po uspešni gradnji malih hiš v Kopru (naselje Šalara, kasneje še naselje Olmo) so bila ugodno sprejeta prednapeta strešna korita, dolž. 6,5 m. Tako ni presenetila analogija, da naj se tudi v blokovni gradnji za premoščanje velikih razponov razvije podoben element, imeno­ van »stropno korito«. V Gradisovem Strokovnem svetu (tedaj še ni delovala Razvojno organizacijska služba, ROS) je bila potrjena zamisel o razvijanju enotnega siste­ ma blokovne nizke in visoke zazidave v tehniki litega betona. Leta 1965 je bila izdelana študijsko razvojna naloga Modernizacija opažarskih del v podjetju, leto kasneje pa naloga Sistem gradnje z litimi be­ tonskimi zidovi v rastru nad 6 m, sistem LIT-6. Študij tlorisa se je zaključil v unificiranih gabaritih, velikosti 6,4 X 6,0 m, študij stropa pa v unificiranem stropnem koritu, velikosti 6,4 X 1,2 X X 0,29 m. Tako je bila zagotovljena varčnost opa­ žev in hitra prilagoditev delavcev na ponavljajoče se delovne operacije. Na podlagi ekonomske primerjave razponov, velikosti 3,6 in 6,4 m, je bilo dokazano znižanje cene nosilne konstrukcije v tipični etaži za 3,5 %. Poudarjene so bile še prednosti sočasne mon­ taže betonskih predelnih sten in stropnih korit. Zunanje vzdolžne stene so ostale v celoti odprte, kar je omogočalo uporabo poljubnih fasadnih ele­ mentov. Vse okenske preklade so bile skrite v stro- povih, ki so povzemali tudi obtežbo fasade, se­ veda za vsako nadstropje posebej. V sistemu LIT-6 so bile zgrajene stolpnice in bloki v Ljubljani (Nove Jarše) ter v Celju (Otok III-G). Sistem je bil vsestransko obdelan, saj je po­ zornost veljala tudi drugim nekonstrukcijskim elementom. Vseeno se z današnjega zornega kota razkrivajo kar precej kritični pogledi. Težave so bile s stropnimi koriti, predvsem z naleganjem in stikovanjem. Naleganje neposred­ no na betonski zid se ni obneslo, poleg tega se je pojavljala nevarnost strigov v za'livnem betonu med koriti, največ zaradi prezgodnjih obremeni­ tev stropa (montaže predelnih sten idr.). Potrebne so bile izboljšave; končno obliko korita kaže prilo­ žena slika. Ker so bila korita tudi zvita, je bila fi­ nalizacija stropa z gips kartonskimi ploščami dokaj nepriljubljeno opravilo. Korita so bila visoka 29 cm, skupna debelina stropa je znašala od 36 cm do 41 cm, potrebna je bila etažna višina 2,90 m, torej nekoliko preveč. Zvočna zaščita ni bila najboljša, prelahkemu oz. pretankemu koritu bi morali dodajati zvočno izolacijsko polnilo. Zvočni prepusti so se pojavljali tudi v sani­ tarnih stenah. Sanitarni vozli in prezračevalni ka­ nali so se združevali, vendar ne znotraj stanova­ nja, temveč med dvema stanovanjema, kuhinjski skupaj in kopalniški skupaj. Omenimo še problematiko tlorisa! Konstruk­ cijske enote v vel. 6,4 X 6,0 = 38,4ms so se za­ polnjevale z različnimi stanovanjskimi kompozi- TUNELSKA GRADNJA 1975 blok Ljubljana ,N JarSe arh. Niko Reya konstr. Franc Adamič cijami. Za stanovanja, ki so bila večja ali manjša od tega konstrukcijskega [prostora ( < 38,4 m2), so bili potrebni projektantski posegi v sosedni pro­ stor. Pojavljale so se ločilne stene med stanovanji znotraj konstrukcijskega prostora, kar je kazalo na nepopolno izkoriščenost velikih razponov. Te lo­ čilne stene so se pojavljale največkrat na sredini razpona, obremenjevala se je stropna konstrukcija in nastopale so težave zaradi prenosov zvoka. Tu­ di s spreminjanjem globine konstrukcijskega pro­ stora, vse do velikosti 8,6 X 6,4 = 55,0 m2 (stolp­ nica v Celju, 1977), še vedno niso bile podane idealne prostorske osnove za urejanje stanovanj­ skih tlorisov. Razvoj sistema LIT—6 je bil po letu 1973 us­ tavljen, saj se je v tem času množično uveljavlja­ la uvožena tehnologija tunelskih opažev. 2d) Tunelska gradnja 1974— 1980 Ob prezasedeni gradbeni operativi v sedemdese­ tih letih smo se srečali z na videz protislovno ten­ denco vsakega gradbišča, da bi se osamosvojilo. Veljalo je prepričanje, da je dobra tista tehnolo­ gija, ki je v celoti naravnana na avtonomno, v sebi zaokroženo gradbišče, po človeški plati so bile težnje po avtonomnih gradbiščih skoraj razum­ ljive: vodenje gradnje naj bi ostajalo v obvladlji­ vih okvirih. Ce je gradnja vezana na preštevilne dobavitelje, če je »prestavljena«, grozi »preorga- niziranost«, vodstveni kader ni uspešen. Tak pri­ mer je montažna gradnja, kjer se pojavlja veliko 360 1511 360 K ij ____" _33 90 360 1311 360 1511 360 15. novih tehničnih rešitev, ki so vezane na različne proizvodne verige. V organizacijski negotovosti prevlada človeški faktor nad tehničnim. Poglejmo fasado! Lažje jo je pozidati s sipo­ reks bloki in ometati s klasičnim ometom kot pa biti odvisen od dobavitelja montažnih elementov in od posebej usposobljene montažerske ekipe. Industrijsko izdelani prostorski opaži so prišli ob pravem času. Tehnologija tunelske gradnje je postala čez noč univerzalna, kakor je nekoč bila opečna gradnja. Vsaka, še tako majhna enota se je usposobila za tunelsko tehnologijo litega beto­ na. Dodajmo še tipske armaturne mreže, ki so poenostavile polaganje armature. Tudi ni bilo več nobenega naknadnega zalivanja sestavnih delov, nobenih težav z monolitnostjo konstrukcije. Še več, montažne konstrukcije so se odložile v arhiv­ ske predale. Racionalizatorska prizadevanja so prečistila projekte do »ekstremne optimizacije«, ki jo razbira­ mo v naslednjih dosežkih: — Vse velikosti stanovanj je bilo možno or­ ganizirati v celicah z enakimi razponi, zadostovala je le ena vrsta opažev, in to za svetli razpon 3,6 m. — Za večino stanovanj je ustrezal tipiziran os­ rednji tunel, enotno detajliran v treh pasovih: loža — kuhinja — kppalnica. — V večini stanovanj zadostuje skupni kopal­ niško kuhinjski sanitarni blok, v katerega je vključen še rezervni dimnik. — Globino tunelov je bilo mogoče poljubno skrajševati glede na predpise o velikosti standard­ nega stanovanja. — Zaradi hitre in enostavne montaže so bila favorizirana enoramna stopnišča. Širina stopnišča je ugodna zaradi enotnih tunelov (3,6 m). V Gradisu so bili prvi projekti za tunelsko tehnologijo izdelani leta 1973, gradnja je stekla naslednje leto v Kranju (Planina II). Od takrat naprej pa množično na vseh gradbiščih, vse do danes. Obdobje tunelske gradnje traja že dovolj dol­ go, da so postale glasnejše tudi pomanjkljivosti sistema. Pravzaprav ne po tehnični plati, pač pa zaradi zastoja pri humanizaciji stanovanj. V stanovanjskem tlorisu smo uveljavili dva ekstrema, dn isicer smo združili sanitarni blok »KU—KO« in poenotili bivalne celice — tunele na 3,6 m. Pri tako strogo zastavljenih izhodiščih, vključno z zahtevo pa nečlenjeni fasadi, se je šte­ vilo uporabnih tlorisov izrazito zmanjšalo. Zas­ nova ustreza le enemu tipičnemu stanovanju, naj­ večkrat dvosobnemu. Druge vrste stanovanj so podrejene temu osnovnemu tipu, kar se kaže v togi organizaciji tlorisa. Nizanje enakih razponov v blokovno celoto je konstruktivno in tehnološko idealno, so pa stanovanja okrnjena v svoji funk­ cionalni celovitosti. Prav tako so nekoliko pod­ cenjene tudi oblikovne vrednote stavbe in naselja. Na podlagi teh spoznanj so dozorele razmere za sprostitev stanovanjskega prostora. 2e) Fleksibilna stanovanja od 1981 dalje sistem POP Od leta 1980 dalje se v razpisnih programih za stanovanjska naselja (Primer: Fužine v Ljubljani, Dolgo polje v Celju) pojavljajo zahteve po načr­ tovanju prilagodljivih (fleksibilnih) stanovanj. Poh­ valna je zamisel, da bi stanovalcem omogočili pre­ urejanje stanovanj po lastnih željah. Pobude, ki izvirajo iz potreb družbeno usmerjene gradnje, so odprle pot razvoju prilagodljivih stanovanj. V Gradisu smo zasnovali sistem dvoranskih stanovanj, imenovan sistem POP (»prosto obliko­ vanje prostora«). Vsako stanovanje ise oblikuje v svojem konstrukcijsko zaključenem prostoru, z dru­ gimi besedami, vsako stanovanje je dvorana zase. Najmanjša prazna dvorana meri 6,1 X 5,2 = 31,7 m2, največja meri 6,1 X 11,5 = 70,2 m2. Instalacij­ ski vozli za kuhanje in kopalnice so ločeni. Po­ stavljeni so v notranje vogale vsake dvorane. Tako ostane na razpolago več proste površine za ne­ moteno postavljanje in prestavljanje predelnih sten. Ker je bil sistem že publiciran (Gradbeni vest­ nik št. 12/1981), ga na tem mestu ne bomo po­ drobneje obravnavali. Za POP stanovanja ni značilna le dvoranska izvedba, temveč tudi izredno kratka fasada. V projektnih programih so ponavadi postavljene zah­ teve o doseganju tako velikega števila stanovanj, da jih je komaj mogoče spraviti v predložene ur­ banistične gabarite, navedena je dopustna poraba toplotne energije in poznano je dopustno razmerje med bruto ter neto površino stavbe. Vsi omenjeni parametri vodijo k oblikovanju kompaktnih sta­ novanj, stanovanja z globno 6,1 m, če je na raz­ polago le ena fasada, so že na meji funkcionalnih možnosti. V sistemu POP je bila osvojena tehnologija tunelskih opažev z izvlekom v vzdolžni smeri. JPri dosedanji gradnji, ob zahtevni izvedbi velikoraz- ponskih prostorov, se je ponovno dokazala uni­ verzalna uporabnost prostorskih opažev. Obstaja zmeren optimizem, da se obnesejo vlaganja v razvoj prostorskih opažev. V sistemu POP se je razvila obširna beton­ ska fasada. Fasada je prezračevana in zasnova­ na tako, da sta številnost in obseg toplotnih mo- FLEKSIBILN A STANOVANJA 19#t blok P.12 Ljubljana , Fužin# 11 a rh . Niko Raya, Breda KrC Pavel Vodopivec konstr.lda Markün stov ostala kar se da v ozkih mejah. Montaža fa­ sadne obloge sledi v kratkem zamiku po razopa- žanju betonske konstrukcije. Za montažo niso potrebni fasadni odri, zadostuje delovni oder v sklopu tunelskih opažev. Razvoj sistema ROP se nadaljuje, prostorski prilagodljivosti naj sledi tudi tehnološka prilagod­ ljivost. 3*li, 3. Zaključne ugotovitve Za Gradisovo stanovanjsko gradnjo je značil­ no, da je skozi vsa obdobja prevladovala velika varčnost v zasnovi in izvedbi. Če primerjamo današnjo gradnjo z ono iz­ pred dvajsetih let, ugotavljamo opazen napredek v solidnosti gradnje. Več znanja je doseženega pri gradbeni fiziki, bolj sta poudarjeni potresna in požarna varnost, več je podanih možnosti za in­ dividualne posege znotraj stanovanj, vgrajena so trajnejša gradiva, zagotovljeno je zaklanjanje pre­ bivalcev, izboljšana je komunalna oskrba. Na hit­ rost tega razvoja so neposredno vplivala dogaja­ nja v tehnični zakonodaji. Marsikaj bi lahko s strokovno intenzivnostjo teoretično že prej doseg­ li, če ne bi skoraj vsako povečanje varnosti ali trajnosti zgradbe spremljali zvišani stroški grad­ nje. Vsekakor ne gradimo več stavb s temnimi, ozkimi stopnišči brez oken in brez požarnih za­ por, ne več stavb s tankimi fasadnimi oblogami iz siporeksa in s plastičnimi ometi. Odpravljamo toplotne in zvočne mostove, vgrajujemo trislojna okna z roletami. 2e dolgo ni več mešanih kon­ strukcijskih vozlišč. Uvajamo za popravila dos­ topne instalacijske bloke. In še bi lahko naštevali. V Gradisovi stanovanjski gradnji so se spre­ membe pojavljale v petletnih ciklusih. Tudi da­ nes je vsak paket sprememb odvisen od spleta okoliščin, ki so vezane na naslednje pogoje: — na leta zorenja (dozorelost), — na moč konkurence (vzporedni nivoji, vzpo­ redni razvoj panoge), — na družbeno stabilnost (v obdobjih infla­ cije ni mogoče opravljati zanesljivih analiz), — na delovno skupino (team), ki mora biti številčno zadostna, strokovno kompletna, homoge­ na v hotenjih, vplivna, — na vodstvo podjetja, ki naj prevzame po­ kroviteljstvo; govoriti je treba o »prednostni uvr­ stitvi« določenega razvojnega programa. Ne obnesejo se izolirane študijske naloge. Štu­ dijska naloga je samo gradivo za pripravo razvoj­ nih programov delovne organizacije. Vpliv kupcev (spori, tihi neformalni nadzor) je pri gradnji stanovanjskih stavb manj opazen, ne sme pa biti zanemarljiv. Za neizkušene izva­ jalce je stanovanjska gradnja draga šola. Vlaga, zamakanje, razpoke, hrup itd. so znani »pojavi«, ki nastanejo na posameznih mestih, če se napake iz različnih izvorov seštejejo. V bodoče naj bi ohranili razvoj malih kora­ kov. Glede na visoko ceno stanovanj bo treba raz­ širjati ponudbo enoinpol ter dvoinpolsobnih sta­ novanj. Ta bivalno ugodna stanovanja so v blo­ kovni gradnji vedno iskana, so pa projektantsko zahtevna. V tlorise je lažje uvrščati sobe kot pa kabinete. Zaradi energetskega varčevanja se uve­ ljavljajo globoka stanovanja s kratkimi fasadami. Vsekakor bi se tudi v bodoče prizadevali, da bi dosegali ugodne širine vsaj pri dnevnih sobah. Želeli bi ločevati stranišča od kopalnic, kar je in­ stalacijsko še vedno zahtevno in drago. Lože naj bi postajale bivalne, torej nekoliko globlje od se­ danjih. Največ pozornosti bo moralo veljati razvo­ Gradisov delež pri pomorskih gradnjah UDK 627.2 Povzetek Članek podaja pregled razvoja gradnje luških obal za ladijske priveze tako glede projektantskih re­ šitev kakor tudi glede moderniziranja operativne opre­ me in izkušenj, ki jih je Gradis pridobival ob izgrad­ nji luk v Kopru, Baru, Izoli itd. do danes, ko je ope­ rativno usposobljen za gradnjo zahtevnih tovrstnih ob­ jektov po najsodobnejši tehnologiji. Raznolikost geolo­ ških pogojev, vse večja zahtevnost konstrukcijskih re­ šitev, novi sistemi temeljenja, zahtevana globina vode ob privezih je prikazana vzporedno z rastjo oprem­ ljenosti in sposobnostjo specializiranih kadrov. Gradis je bil ustanovljen po vojni predvsem za izgradnjo velikih energetskih objektov in celih kompleksov porajajoče se nove industrije. Njegova oprema je bila prilagojena tem nalogam in smo jo dopolnjevali predvsem za potrebe na teh velikih objektih. Ko pa se je pojavila prva misel o izgrad­ nji naše slovenske luke, ki naj bi nam in srednji Evropi odprla novo pot do pomorske povezave s celim svetom, se je pred Gradisovo gradbeno ope­ rativo, ki je že takrat imela svojo stalno izpostavo v Kopru, postavila naloga, da se pripravi na grad­ njo pomorskih objektov. Ta naloga ni bila lahka, saj za njeno reševanje ni bilo na razpolago special­ ne opreme, izvežbanih kadrov in izučenih delavcev za pomorske gradnje, posebno potapljačev. Prve izkušnje smo nabirali že leta 1955, ko smo gradili 70 m dolg ladijski privez v bivši ladjedelnici v Piranu na lokaciji sedanjega hotelskega komplek­ sa Bernardin. Privez obstaja še danes kot del obalne ureditve hotelskega kompleksa. Kot zanimivost naj Avtor: Alfred Peteln, dipl. inž., GIP Gradis, Ljubljana, Smartinska 134 a. ju opažnih sistemov, če hočemo neproblematično obvladovati vse razpone, se pravi dosegati zvezne širine in globine. Debeline betonskih konstrukcij variirajo od 15 do 20 cm, opažni sistemi naj bi obvladovali tudi to toleranco (± 2,5 cm) v širino in višino. Ker smo že dolgo zasičeni z monotomijo ob­ stoječih stanovanjskih naseljih, bo v prihodnosti najbrž več pozornosti posvečeno oblikovanju stavb, manjše bodo serije tipskih projektov. Prevladova­ le bodo strožje kakovostne in oblikovne zahteve pri uporabi tipiziranih gradbenih sklopov, natan­ čneje se bo ocenjevala trajnost in uporabnost tip­ skih prefabrikatov, skrbno bodo organizirane ren­ tabilne serije sestavnih delov. Pričakovati je pos­ topno normalizacijo načrtovanega procesa in or­ ganizacijskih priprav, skratka, več zrelosti. ALFRED PETELIN omenim, da je bil obalni zid grajen v 3 m globo­ kem morju in temeljen na lesenih pilotih, dolžine 21 m. Ti piloti so bili zaradi svoje dolžine in po­ trebne debeline sestavljeni iz dveh delov, spojenih s posebnimi jeklenimi spojnimi elementi. Za zabija­ nje smo imeli na razpolago improvizirano strojno vitlo, teža zabijala 500 kg pa je komaj zadoščala za zabijanje tako dolgih in težkih pilotov. Kljub slabi opremljenosti je bil obalni zid zgrajen solidno in hitro. Priložnost za intenzivnejšo pripravo na pomor­ ske gradnje se je ponudila ob izgradnji luke Koper, katere pričetki segajo v leto 1957. Medtem ko je prvi privez za ladje, grajen po projektu Projekt nizke gradnje iz Ljubljane, gradila Vodna skupnost Koper v lastni režiji v letih 1957—1958, privez je imel globino 8—10 m, je že skladišče ob tem privezu gradil Gradis leta 1960. Pri tem se je naša gradbena operativa prvič srečala s problemi težkega teme­ ljenja na nenosilnih tleh celega področja luke Ko­ per. Kombinacija temeljenja na Benoto pilotih, vodnjakih in lesenih pilotih pri teh skladiščih je nudila dragocene izkušnje za projektiranje in grad­ njo nadaljnjih ladijskih privezov in objektov v novi luki. Že leta 1961, ko je Luka Koper oddala gradnjo drugega ladijskega priveza Gradisu, je bil usta­ novljen Projektivni biro Luke Koper, ki naj bi v bodoče projektiral vso nadaljnjo izgradnjo luških objektov. Gradis pa je od graditve drugega ladij­ skega priveza dalje operativno izvajal vse ladijske priveze in veliko večino ostalih luških objektov. Drugi navez za ladje je bil dolg 136 m in globok 10—12 m, tretji prav tako 136 m, globok 12 m, če- Slika 2. Postavljena jeklena celica iz zagatnic, pred zabijanjem nja dosegla že globino, ki je bila na meji rentabil­ nosti. Treba je bilo spremeniti konstrukcijsko reši­ tev obalnega zidu. Zato je Luka Koper leta 1967 oddala Gradisu v gradnjo navez l.a., ki je zapolnil 120 m dolgo vrzel med privezom 1 in privezom 2. Obala je bila globoka 8—10 m in je konstruktivno obstajala iz prečnih stebrov in podolžnih nosilcev, ki so bili v dolžini 60 m montažni, 60 m pa betonirani na licu mesta. Sistem gradnje je bil enak tistemu na odseku 1. Leta 1968 se je gradbena operativa Gradisa se­ lila na drugo stran luškega bazena in pričela grad­ njo petrolejske luke, ki je že predstavljala prehod na nov način gradnje na jeklenih pilotih. Dolg kam­ nit nasip v morje, kot nosilec za cevovode od pri­ stajalnega mostu do kopnega, ni predstavljal več­ jih problemov, pač pa je bila pristajalna ploščad na jeklenih pilotih prvi tovrstni objekt, saj je bilo treba jeklene pilote zabiti do globine 36 m. Ta dela smo še opravili z izposojenim zabijalom in plovno mao- no, medtem ko smo si potrebna vodila in drugo opremo izdelali sami in se tako pripravili na bodo­ ča velika zabijalna dela pri bodočih navezih. V iskanju nove konstrukcije je projektant Luke Koper pripravil projekt petega priveza, dolžine 170 metrov na sistemu osmih celic 0 20 m, sestavljenih po obodu iz 40 cm širokih zagatnic, zabitih do no­ silnih tal in zapolnjenih s kamnitim materialom. Globina zabijanja zagatnic po obodu celic je znašala Slika 1. Montaža 10G-tonkih betonskih blokov s plov­ nim dvigalom Veli Jože, ob pomoči potapljačev trti pa dolg 120 m ter globok 14—17 m. Gradnja drugega, tretjega in četrtega ladijskega priveza je trajal od leta 1961 do 1966. Vsi ti navezi so grajeni po sistemu težnostne obale iz betonskih blokov teže 100 ton in na očiščenem morskem dnu zabetonira­ nem temelju. Betonske bloke je postavljalo plovno dvigalo »Veli Jože«. Ti trije odseki luške obale predstavljajo zaključeno celoto gradnje obale do globine, ki jo je tovrstna gradnja še omogočala. Tako projektanti kakor tudi naša gradbena ope­ rativa so si pridobili dragocene izkušnje za tovrst­ no gradnjo, ki smo jo s pridom uporabili pozneje pri gradnji podobnih objektov v luki Bar. Gradis se je tudi opremil pri tej gradnji z lastnimi potap­ ljaškimi ekipami s potrebno specialno opremo, opremil pa se je tudi z mehanizacijo, potrebno za izkope pod morjem in za podmorsko betoniranje. Ze velike količine kakovostnih materialov za beton, kamenomete in zasipe si je Gradis močno izpopolnil in tehnološko opremil svoje kamnolomske kapaci­ tete na Črnem Kalu. Hitro zniževanje nosilnih tal je zavrlo gradnjo nadaljnjih ladijskih privezov, saj je blokovna grad­ Slika 3. Pogled na V. privez med gradnjo 17—32 m. Investitor je oskrbel uvoz jeklenih za­ gatnic in istočasno uvozil sodobno pnevmatsko za­ bijalo Menek 270 s 130 udarci na minuto, ki smo ga potrebovali za zabijanje zagatnic. Gradis je v so­ delovanju s svojim konstrukcijskim birojem pri­ pravil tehnologijo zabijanja, vsa potrebna orodja, plovno maono nosilnosti 1000 1, pomožno jekleno konstrukcijo z derikom za dviganje in nameščanje zagatnic in zabijala in avtodvigalo za pomoč pri vseh teh delih. Dela na tem zahtevnem objektu je Gradis opravil v letih 1970 in 1971. Zelo veliko pozornosti je bilo treba posvetiti zasipanju celic, saj bi ob neenakomernem zasipanju notranjosti prišlo do deformacije obodne členkaste verige za­ gatnic, še posebej zato, ker je bila notranjost celic že deloma zapolnjena z debelim slojem morskega mulja, skozi katerega so bile zagatnice zabite do nosilnega sloja. Nov problem, ki smo ga morali re­ šiti, je bila tudi zaščita jeklenih zagatnic pred vpli­ vom morske vode. Kombinacija premazov in elek- trokatodne zaščite je predstavljala občutljivo delo. Zgornji del jeklenih celic je bil povezan z AB-kon- strukcijo ob zunanjem pasu, ki je nosila tudi celot­ no opremo ladijskega priveza. Ker je imel sistem gradnje obalnega zidu, upo­ rabljen pri petem privezu, to slabo stran, da je bilo potrebno uvoziti drage jeklene zagatnice, so projektanti pripravili že za naslednji ladijski pri­ vez študijo in projekt gradnje obale na jeklenih pilotih, za katere so bili znani že tudi osnovni po- daitki o nosilnosti in zabij alni karakteristiki, ki smo jih pridobili deloma pri gradnji petrolejske luke deloma z zabijanjem poizkusnega pilota. Tako je sledila nova serija obalnih gradenj na jeklenih pi­ lotih. Leta 1972 in 1974 sta si sledili gradnja prvega in drugega lesnega priveza v skupni dolžini 250 m. Globina vode pred obalnim zidom je bila 10 oziro­ ma 6 m. Obe obali sta grajeni na jeklenih pilotih, sprva še opremljenimi s stranskimi krili na spod­ njem koncu za povečanje trenja in nosilnosti. Piloti so zabiti do globine 34 m in imajo premer 500 mm ter debelino stene 8 mm. Piloti so zabiti vertikalno in poševno za prevzem horizontalnih obtežb. Gradis je že po končani gradnji petega naveza odkupil od investitorja pnevmatsko zabijalo Menek 270, sedaj pa si je nabavil dodatno, še težje zabijalo Menek 400, ki je omogočilo zabijanje težkih jeklenih pi­ lotov tudi v globini prek 40 m. Plovna maona 1000 ton nosilnosti je bila kot delovni plato za zabijala, avtožerjav in ostalo. Leta 1976 je Gradis pričel gradnjo ca. 100 m dolgega odseka kontejnerske obale, zopet na je­ klenih pilotih 0 500 mm, ki pa so že bili zabiti do globine 40 m, razporejeni v štirih podolžnih vrstah in dopolnjeni s poševnimi piloti za prevzem hori- Slika 4. Del lesne obale »a pilotih — pogled z morja zontalnih sil. Ko je bil ta odsek obale skupaj z AB rastrom nosilcev, ki so glave pilotov povezali v monolitno celoto z AB ploščo že gotov in betonska konstrukcija že razopažena, je bilo potrebno z re- futiranjem odstraniti še preostali del nenosilnega materiala pod konstrukcijo in napraviti s podvod­ nim refuliranjem projektirano brežino. Pri tem delu je prišlo do večjega zdrsa materiala na enem koncu nove obale, ki je povzročil delne deforma­ cije nekaterih pilotov, saj je prišlo do nepredvidene stranske obtežbe zgornjih delov pilotov po zdrseli zemljini; prišlo je tudi do premaknitve betonske konstrukcije, ki je sledila deformaciji pilotnih glav. Ker je šlo le za manjše premike, je betonska konstrukcija nastali premik prenesla brez škode. Po daljšem opazovanju, ko smo z meritvami ugo­ tovili, da je objekt zopet v ravnotežju in so se drsi- ne umirile, smo najprej previdno končali še manj­ kajoči podvodni izkop z refulerjem in dosegli pro­ jektirano brežino zemlje. Ko smo s točnimi merit­ vami odklonov posameznih pilotov, izpostavljenih zdrsu, dobili potrebne podatke za korekcijo statič­ nih razmer v konstrukciji, je projektant pripravil načrt sanacije, ki je bil v tem, da smo premaknje­ nim pilotom dodali nove vertikalne in poševne pi­ lote in tako nadomestili zmanjšano varnost ce­ lotne obale. Za še večjo varnost objekta pa smo ogroženi odsek v višini betonske konstrukcije vezali v teren s horizontalnimi sidri. Izkušnje, pridobljene pri obravnavi opisanih poškodb in vzrokov, ki so vodili do poškodb, smo koristno uporabili pri projektiranju in gradnji vseh nadaljnjih odsekov obale: z doslednim refuliranjem podmorskih brežin in izkopom do projektirane kote pred pričetkom zabijanja pilotov smo se ognili ne­ varnosti, da bi prišlo do nepredvidenih stranskih sil na zabite pilote, ki so na take sile zelo občut­ ljivi. Vzporedno z opisanimi deli na posameznih oba­ lah so potekala še dela na zanimivem objektu TEHEM, kjer smo leta 1972 opravili zelo zahtev­ na dela na pristajalnem mostu za 40.000 tonske ladje v 14 m globokem morju, pri čemer smo za- Slika 5. Zabijanje jeklenega pilota 0 1400 mm za TEHEM Slika 6. Gradnja kontejnerske obale na jeklenih pi­ lotih bijali jeklene cevi 0 1400 mm do 36 m globoko. Ta dela so dopolnjevala še dela na cisternah za ke­ mične tekočine, katerih temeljenje je bilo zelo zahtevno. Leta 1973 smo dopolnili petrolejsko luko še z dvema odbojnikoma, vsakem iz 4 kosov jeklenih cevi 0 600 mm, zabitih v globino 36 m. Leta 1979 je sledila gradnja obale za razsute tovore po istem konstrukcijskem sistemu na jekle­ nih pilotih in dolžine 270 m. Gradili smo jo že z Slika 7. Gradnja obale Gat 1. na jeklenih pilotih izpopolnjeno opremo lastne 1000-tonske plovne ploščadi, ki je bila opremljena s tremi zabijalnimi rampami. Že obstoječim pnevmatskim zabijalom pa sta se pridružili še dve Delmag zabijali. Tudi projektant je upošteval našo boljšo opremljenost in prešel do pilotov 0 500 mm z 12 mm debelo ste­ no. Nova dimenzija je odslej projektirana pri ver­ tikalnih in pri poševnih pilotih. Pri tej obali smo zabijali pilote v globino 36 m in uporabili delno montirano AB-konstrukcijo za ploščad. V letih 1981 in 1982 je sledila izgradnja druge faze kontejnerske obale v dolžini 200 m in po ena­ kem sistemu kot obala za razsute tovore; sedaj pa je v gradnji po tem sistemu terminal za premog. Pregled ne bi bil popoln, če ne bi omenil še gradnje manjših, a zahtevnih obal za pristajanje velikih tovornih trajektnih ladij, t. i. RO-RO; zgra­ dili smo tri, in to v letih 1974, 1979 in 1980. Vse te obale so temeljene na jeklenih pilotih. Namenoma sem podal kronološki pregled na­ ših del na obalah luke Koper, saj je iz teh del naj­ lepše razviden razvoj pomorskih del v Gradisu in sprotno širjenje specialne opreme za ta dela. Iz pregleda pa je možno razbrati tudi velike izkušnje, ki si jih je delovni kolektiv pridobil za tovrstne gradnje. Poleg del v Luki Koper pa smo gradili še druge zahtevne pomorske objekte; naj naštejem samo ne­ katere: V ladjedelici Izola smo po projektu Projektiv­ nega biroja Luke Koper zgradili 200 m težnostne obale in most na plavajoči dok, dolg 85 m in te­ meljen na jeklenih pilotih 0 1200 mm, zabitih 14 do 20 m globoko. Mostna konstrukcija je bila iz gradisovih prednapetih nosilcev, ki smo jih prila­ godili zahtevam pomorskih gradenj. Tako smo se z montažo ognili potrebnemu in dragemu odranju. Dosti zahtevna je bila tudi gradnja ladijskega na­ voza za ladje do 1000 t teže, ki je predstavljala po­ sebno problematiko, saj smo podoben objekt v ladjedelnici Izola gradili prvič. Da kompletiramo pregled naše dejavnosti na pomorskih objektih v ožji domovini, moramo ome­ niti še gradnjo marine iz montažnih elementov v Bernardinu in marine v športnem centru Plave lagune v Poreču. Ugled, ki smo si ga pridobili pri gradnji po­ morskih objektov v Luki Koper, nam je omogočil uspešen nastop tudi pri izgradnji luke v Baru. Tam smo sodelovali pri nadaljevanju pričetih, a pre­ kinjenih del na 80 m dolgi obali Volujici, zgradili potniško obalo iz 60 ton težkih betonskih blokov dolžine 110 m in globine 6 m, končali pa obalo za razsuti tovor, prav tako iz 60-tonskih blokov. Glav­ no delo, ki smo ga uspešno opravili v Luki Bar, pa je bila gradnja 360 m dolge obale Gat I. na jeklenih pilotih, zabitih v globino do 46 m. Obalo je pro­ jektiral projektivni biro Luke Koper oziroma Vod­ nogospodarskega instituta v Ljubljani. Sistem gradnje je bil enak koprskemu. Temu objektu je na jeklenih pilotih sledila še dograditev petrolejske luke in gradnja enega pristajališča RO-RO. Zani­ mivo pri tem je dejstvo, da je potres v Baru, ki je močno poškodoval vse druge objekte v luki, le ne- znatno vplival na objekte na jeklenih pilotih, ki so ostali praktično nepoškodovani; sanirati je bilo treba samo priključne nasute platoje, ki so kazali posedanja in razpoke. Vsi objekti pomorskih gradenj, ki smo jih v tem pregledu nanizali in predstavljajo velik delež Gradisa tudi v tovrstni specialnosti gradbeništva, so nastajali v tesnem sodelovanju in vzporednem razvoju s projektanti, ki so sprva delali v sestavi biroja Luke Koper, pozneje pa kot Projektivni biro Vodnogospodarskega instituta v Ljubljani. Tehno­ loškim zahtevam razvoja je sledila tudi opremlje­ nost Gradisa s specialno opremo in težko mehani­ zacijo, enako pa izkušnje, ki si jih je pridobil za tovrstne gradnje Gradisov kolektiv v tozdu Koper. Močan vpliv na tehnološki razvoj naših pomorskih gradenj pa je imel tudi Laboratorij za mehaniko tal Instituta za matematiko, fiziko in mehaniko uni­ verze v Ljubljani, s katerim smo tesno sodelovali. S svojimi geomehanskimi študijami in podatki je nudil projektantom in nam vso pomoč za zahtevna temeljenja na težkih in raznolikih tleh območja gradnje Luke Koper, še posebej pri uvajanju si­ stemov temeljenja na jeklenih pilotih. Danes zmore gradbena operativa Gradisa s svojimi izkušnjami in razpoložljivo opremo kako­ vostno in strokovno graditi kakršnokoli obalno zgradbo in tako tudi v bodoče razvijati tovrstno specialnost doma in v tujini. Reference za taka dela Gradisu ne manjka. Projekt — New Qurna bridge and Approaches — cestogradnja U D K 624.21 M IRO SM O LIN SK Y 1. CESTNI DEL PROJEKTA 1.1. Projektna rešitev prometa Projekt novi most Qurna s priključki pred­ stavlja prometno rešitev tranzitnega prometa na iraški cesti št. 6 Bagdad—Basra na območju mesta Qurna, ki leži na sotočju rek Evfrat in Tigris. Foto (Koren) Cesta št. 6 je v večjem delu že rekonstrui­ rana v štiripasovnico, na potegu Qurna pa pred­ stavlja ozko grlo most čez Evfrat z neprimernimi priključnimi rampami in premajhno širino za štiri­ pasovno cesto. Projektna rešitev je podana z obvozno avto­ cesto zahodno od Qurne in z graditvijo novega šti­ ripasovnega mostu približno 1 km vzvodno od že obstoječega. V sklopu projekta je podana tudi re­ šitev križanja obvozne avtoceste z obstoječo cesto Qurna—Chibaish, rekonstrukcija ceste od Qurne do obvoznice in priključek obvozne ceste na obsto­ ječo štiripasovno cesto Qurna—Basra. Na potegu obvozne ceste je potrebno zgraditi tudi 7 premostitvenih objektov. Projektna rešitev upošteva prognozo prometa do leta 2000. 2. OPIS TRASE Glavni del projekta predstavlja avtocesta Vj dolžini 9100 m. Asfaltno vozišče je široko 2 X 8,25 m, bankine so 2 X 2,50 m, vmesni pas pa je širok 10,30 metra. Povezava mesta Quirna z obvoznico je rekon­ struirana obstoječa dvopasovnica v štiripasovnico z asfaltirano površino 2 X 8,25 m. Vmesni pas je izveden z dvignjenimi robniki in odbojno ograjo. Avtor: Miro Smolinsky, gradb. inž. GIP Gradis, Ljubljana, tozd Inženiring, Letališka 33 Križanje ceste Qurna—Chibaish z obvoznico je izvedeno zunajnivojsko. Skupna dolžina priključ­ nih ramp je 5078 m. Priključek lokalne ceste pri vasi Talhe je pro­ jektiran nivojsko, kar ni običajno pri avtocestah. Zunajnivojsko pa je izveden tudi priključek proti Basri. Dolžina priključnih ramp je 2383 m. Zaradi izvedbe križišča Chibaish je bila po­ trebna prestavitev namakalnega kanala v dolžini 705 m. 3. GLAVNA CESTNA DELA 3-1. Nasipi m3 Obvoznica 471.346 Križišče Chibaish 359.984 Priključek Basra 176.692 Ostale ceste 50.669 S k u p a j 1,058.691 Nasip cestnega trupa je grajen iz glinastih do meljastih materialov iz stranskih odvzemnih mest ob sami trasi obvoznice. Slika 1. Glede na obseg del je bilo vgrajevanje organizirano s tremi meha­ niziranimi skupinami s skupno dnevno kapaciteto do 5000 m3 nasipa. Osnovni parametri vgrajevanja so bili določeni s poskusnim nasipom. Problemi pri vgrajevanju so nastali v vročih poletnih mesecih s temperaturo prek 50° C. Kakovostno zbitost je bilo možno dosegati le z dodajanjem vode v razprostrto zemljino in stalno laboratorijsko kontrolo. Za kom- primacijo so bili uporabljeni ježasti valjarji BW 212 D. Del nasipov na močvirnatem desnem bre­ gu Evfrata je temeljen na filtrnih plasteh peska in gramoza, ojačenih s plastjo FILTER PLASTICE TIP 300 g/m2, proizvajalca LIO-Osijek. Zaradi lažje OS DETALJ TEMELJENJA NASIPOV NA MEHKIH TLEH M= 1:100 DETALJ ZGORNJEGA USTROJA ASFALTNEGA VOZIŠČA M» 1:20 3 75 ------- Ẑ---05 —X------------------------- L —- 1 I i| j I j iü LU 1 u ° \ P • o # 8»/«: >'.r"• ^ . > ( ^ 10̂ 1( ^ 2 0 - ^ 10^ 20 - ^ 3 0 - ^ Slika 3 izvedbe je bilo zemljišče predhodno osušeno, dela pa so se izvajala v poletnih mesecih. Slika 2. Peta nasipa na poplavnem področju znotraj visokovodnih obrežnih nasipov ob mostu prek Evfrata je zaščiten s tlakom iz betonskih plošč 40 X 40 X 5, položenih v cementno malto na tam­ ponski podlagi. 3.2. Zgornji ustroj vozišč 3.2.1. Tampon Spodnji nosilni del vozišča je na vseh prometno obremenjenih površinah gramozni tampon debel 20 cm. Količina vgrajenega tampona je 69.822 m3. Dovoz tampona je bil organiziran iz nahajališč jamskega gramoza na razdalji 230 km. Ker naravna granulacija ni povsem ustrezala predpisani krivulji, je potreben gramoz dodatno separirati in sestavljati ustrezno zrnavost. Vgrajevanje je mogoče le z dodajanjem vode. 3.2.2. Asfaltni sloji Na obvozni avtocesti je projektiran nosilni sloj bitugramoza v debelini 20 cm, vgrajen v dveh slojih. Uporabljen je tamponski gramoz s predhodnim se­ pariranjem ter delnim dodajanjem drobljenih frak­ cij. Na priključnih cestah in rampah je debelina BTG 15 in 10 cm. Slika 3. Kot vezivo je predpisan bitumen 40/50. Granulacija BTG je dovoljena do 37,5 mm. Vezni sloj asfaltnega betona je projek- belni 4 cm na priključkih, ključkih. Drobljenec za sestavo mešanice se pridobiva iz kamnitnih krogel, drobljenih v gradbiščni dro- bilarni. Dovoljena granulacija veznega sloja je do 19 milimetrov. Obrabni sloj asfalt betona je predviden v de­ belini 4 cm. Drobljene frakcije za sestavo mešanice se pridobivajo v drobilarni na gradbišču. Zaradi velike količine frakcij od 0—4 mm v mešanici asfaltnega betona je dodatno udarnemu drobilcu Amaro 7 potrebno instalirati še palični drobilec. Za asfaltne betone je predpisan trši bitu­ men 60/70. Predpisana granulacija agregata je 0—12 mm. Skupna količina vročih asfaltiranih mešanic znaša 194.464 ton. Za proizvodnjo asfaltnih meša­ nic je na gradbišču instalirana naprava za sepa­ riranje gramoza kapacitete 63 m3/h in drobilarno AMARO 7 kapacitete 25 m3/h, proizvajalca SCT — Ljubljana ter dve .asfaltni bazi AB-6 kapacitete po 80 t/h, proizvodnja Gradis — TOZD KO Maribor. 3.3. Odstavni pasovi in bankine 3.3.1. Odstavni pasovi Za površinsko obdelavo utrjenih odstavnih pasov je predpisana dvojna bitumenska površinska Smolinsky: New Qurna bridge project 100 Gradbeni vestnik, Ljubljana 1984 (33) Tabela količin asfaltnih del na NQB & A (v m2) Vrsta ustroja Odsek ceste Površinska prevleka 2 cm Batumenska stabilizacija Vezni stoj AB Obrabni sloj AB 10 cm 15 cm 20 cm 4 cm 8 cm 4 cm By — Pass 45.000 45.000 162.000 154.000 149.400 Chibaish interchange 0.275 3.220 20.936 38.753 19.994 37.010 55.441 Basra Terminal 20.585 19.704 19.087 Odcep Talhe 1.250 3.091 2.946 2.922 Skupaj 55.525 48.220 44.612 200.753 42.644 191.810 226.850 prevleka debeline 2 cm, izdelana na nosilni sloj iz bitugramoza debeline 10 cm. Po zahtevah iraških standardov je predpisana kakovost drobljenega agregata v skladu z AASHTO T 104-74, T 70-74, T 72-74 in T 182-70. Maksimalno zrno je do 12,5 mm (1/2 INCH). Kot vezivo je predpisan originalen razredčen bi­ tumen, ki ustreza AASHTO M 81-70 in M 82-73. Lahko pa se uporablja tudi bitumen 85/100 poleti in 120/200 pozimi oziroma bitumenska emulzija 50/60 poleti in 150/180 pozimi z viskoznostjo 10* do 608 centistoksov v skladu z AASHTO M 140-70 in T 59-64. Količina veziva na 1 m2 je predpisana in je od 2,0—3,11/m2, količina agregata pa 19—30 kg/m2. 3.3-2. Mineralno stabilizirane bankine Zaključni sloj nasipov na mestnih netlako- vanih bankinah je bil s tendrskimi posebnimi spe­ cifikacijami posebej predpisan. Projektirana je mi- neralna-gramozna stabilizacija zemljine po nasled­ njem postopku: Na končno vgrajeno plast glinenega nasipa je potrebno enakomerno razprostreti sloj tampon­ skega gramoznega materiala granulacije do 75 mm (3") v debelini 10 cm. Z odobreno mehanizacijo je potrebno vmešati gramoz v podlogo do skupne debeline sloja 15 cm. Po dodajanju potrebne vlage je treba sloj kompri­ mirati do 95 °/o maksimalne vlage v skladu z AASHTO T 180 in oblikovati v projektiranem prečnem sklonu. Za kontrolo kakovosti je predpi­ sano testiranje na vsakih 4000 m2 izdelane stabili­ zacije v skladu z AASHTO Z 191 ali T 205. Količina z gramozom stabiliziranih bankin je v projektu 17-350 m2 4. OPREMA IN RAZSVETLJAVA Projektirana je cestna razsvetljava glavnega mostu prek Evfrata, priključne ceste iz Qurne do križišča z obvoznico in zunaj nivojski priključki. S protiprojektom je bila pri investitorju odobrena varianta javne razsvetljave z uporabo jugoslovan­ skih materialov. Za varen potek prometa je pred­ videna postavitev 16.334 m odbojnih ograj na vi­ sokih nasipih in priključnih rampah v križiščih. Prometna signalizacija je predvidena v skladu z iraškimi standardi. Vertikalno signalizacijo je možno nabaviti v Iraku. Horizontalne obeležbe so predvidene s termoplastičnimi materiali. 5. ZAKLJUČEK Pri gradnji civilnih objektov v Iraku je po­ trebno upoštevati poleg pogodbenih dokumentov, predračuna in posebnih pogojev izvajanja del tudi STANDARDNE SPECIFIKACIJE ZA CESTE IN MOSTOVE, ki so osnovni tehnični pripomoček nadzorne službe. Te specifikacije so izdelane pre­ težno z upoštevanjem tujih standardov, največ BS, AASHTO, ASTM in DIN. Dopuščajo pa nadzorni službi možnosti uporabe alternativnih tehničnih rešitev, če izvajalec s svojim projektom in atesti materiala dokaže kakovost, ki ustreza zahtevam v standardnih specifikacijah. Objekt Novi most Qurna s priključki je še v fazi gradnje, zato celotna problematika izvajanja del še ni dokončna. Nedvomno pa je izvajalec del s svojimi kooperanti že pridobil nove izkušnje pri izvajanju zahtevnih investicij sikih del v tujini, ki bodo v bodoče vplivale na kakovost pristopa k po­ nudbam in izvajanju tovrstnih projektov v tujini. Poročilo o izvajanju projekta je izdelano iz zornega kota tehnične izvedbe del, zato ni podrob­ neje obdelana problematika projektiranja, komer­ cialne in finančne obdelave ter posebnih pogojev plačevanja izvršenih del, ki so trenutno v veljavi v Iraku- Nedvomno pa ta problematika po svoji speci­ fičnosti in zahtevnosti zasluži strokovno obdelavo in objavo, da se za ta področja zainteresirani stro­ kovnjaki seznanijo s praktičnimi problemi in nji­ hovimi rešitvam v praksi. Gradnja Gradisovih montažnih hiš GMH UDK 69.057.1 Povzetek Montažna hiša je industrijski izdelek, ki ima pred­ nosti v cenejši in hitrejši realizaciji, kar hkrati pome­ ni varčevanje s fizično energijo graditelja. Gradis se je vključil v tržišče montažnih hiš leta 1977 s postavit­ vijo prototipa v Žalcu in si od takrat naprej prizadeva najti specifično pot na tem področju, ki naj bi prispe­ vala nove kvalitete v tovrstno gradnjo, hkrati pa skuša razširiti okvir montažnih hiš na področje kolek­ tivnega stanovanja, kar izpričujejo naši projekti za re­ publiške natečaje. Montažna hiša je od temelja do ključa indu­ strijsko izdelan objekt. Izhaja iz gradbenih provi- zorijev, ki spremljajo gradbišča in jih postavljajo kot začasna stanovanja ob naravnih in vojnih ka­ tastrofah. Z izboljševanjem tehnologije in kakovosti so lahki montažni objekti vedno bolj izgubljali videz provizorija in pridobivali na tehnično dovršenost ter formalni videz. Po drugi svetovni vojni se je gradnja montaž­ nih hiš, zlasti v nekaterih državah zahodnega sve­ ta, močno razvila. To je bila posledica novega na­ čina življenja, gospodarskega sistema in prostor­ ske zemljiške politike. Postopoma so se izgubljali predsodki o stanovanju v »baraki««, očitne so po­ stale prednosti montažne hiše, ki jo je bilo mogoče postaviti hitreje in z manjšimi stroški. S tem nači­ nom je bila dana možnost stanovanja v individualni hiši širšemu krogu prebivalstva. Pri nas je problematika lahkih montažnih hiš precej drugačna kot v visoko razvitih industrijskih državah, ki proizvajajo montažne hiše v velikih se­ rijah za velika tržišča. Velike serije pri nas niti v jugoslovanskem merilu ni mogoče doseči, zato je cena, kot glavni dejavnik, približno enaka tako pri montažnih ka­ kor pri klasično zidanih hišah. Kljub temu ima montažna hiša nekaj pred­ nosti pred klasično gradnjo: — izredno kratek čas gradnje, — takojšnja bivalna sposobnost hiše, — varčevanje s fizično energijo uporabnika. Pri plasmaju montažnih objektov se pri nas še vedno srečujemo s predsodki do montažne hiše pri uporabnikih in pri službah prostorskega načr­ tovanja. Gradis se je v področje lahke montažne grad­ nje vključil dokaj pozno. Začetki programa GMH segajo v leto 1977, ko je bil postavljen prototip rastoče montažne hiše v Žalcu, ki je bil objavljen v GV, št. 28. Avtor: Mirko Kajzelj, dipl. inž. arh., GIP Gradis, TOZD Biro za projektiranje Ljubljana, Kvedrova 34, 61000 Ljubljana. MIRKO KAJZELJ Gradis skuša na področju lahke montaže najti specifično pot. Ker pri nas ni mogoče doseči eko­ nomsko ugodne serije hiš, smo se odločili, da bo osnova sistema element — pano, ki naj bo univer­ zalen in komponibilen, da se bo dalo z njim se­ staviti poljuben gradbeni program, od stanovanj­ skih hiš pa do manjših javnih objektov. Razvili smo tipe stanovanjskih hiš, ki je z nji­ mi mogoče sestavljati kompaktna naselja atrijskih, vrstnih in terasnih hiš. Del tega programa smo rea­ lizirali v Ormožu — naselje Duga lesa, v Kotoru — naselje Škaljari in v Novem Pazarju — naselje Slika 1. Izsek iz naselja vrstnih hiš za Vojvodino Slika 2. Montažni bloki v naselju Duga lesa v Ormo­ žu, 1979 Slika 3. Atrijske hiše v naselju Škaljari v Kotoru, 1980 Rasadnik. S ponudbenimi projekti smo nastopili v Italiji in v Iraku, kjer smo na sejmu montažnih hiš v Bagdadu leta 1982 skupaj z Jelovico sodelova­ li s prototipom individualne hiše, ki je bil posebej razvit za arabske razmere. V zadnjem času spremljamo splošni slovenski trend prostorskega planiranja, ki sledi urbanistič­ ni in zemljiški politiki v SR Sloveniji, ki je bila začrtana s posebnimi republiškimi akti februarja 1978 in ki strogo ščitijo vsa kmetijska zemljišča. V bodočem prostorskem razvoju slovenskih mest bomo morali iskati nova zazidalna področja na zemljiščih, ki so kmetijsko manj pomembna; to pa so gozdni obronki, obrobni gričevnati gozdni pasovi in zemljišča s slabo nosilnostjo tal. Navede­ no dejstvo in pa empirični rezultati socioloških raz­ iskav bodo narekovali novo strukturo naselij, ki bodo bistveno manjša, z nižjimi višinskimi gabariti in z manjšo gostoto prebivalcev. Kljub občutni gospodarski krizi vodi nakaza­ ni trend razvoja stanovanjske gradnje do boljših naselbinskih in gradbenih struktur, ki s stališča neposrednega uporabnika ne bodo najcenejše, a bo z njimi nedvomno storjen korak naprej v smeri racionalnejše izrabe zemljišč ter splošne humani­ zacije bivanja. Gradis, kot eden vodilnih gradbenih podjetij prav gotov ne bo mogel ostati zgolj opazovalec pri­ čujočih sprememb, ampak se bo v nakazani razvoj aktivno vključil z vsemi razpoložljivimi močmi na področju stanovanjske gradnje, od katere ena ve­ ja je sistem montažnih hiš GMH. Opisani tokovi so privedli program GMH do stopnje, ko bo moral prestopiti mejo družinske hi- Slika 4. Dvanajststanovanjski blok v naselju Rasadnik v Novem Pazarju, 1981, med gradnjo še in poseči v kategorijo kolektivnega stanovanja. Dosedanja praksa razvojnih študij, projekti­ ranja in izvajanja lahke montaže je zajemala pri­ tlične ali enonadstropne hiše. Prvi poskusi, da bi presegli individualni okvir, so bili zastavljeni v na­ seljih Duga lesa in Rasadnik. V stanovanjskih hi­ šah P + N + M smo predvideli kolektivna stano­ vanja, to je, hiša ni več enodružinska, ampak so v vsaki etaži samostojne stanovanjske enote. S tem smo GMH vključili v širši okvir stano­ vanjske gradnje. Slika 5. Prototip individualne hiše, prirejene za arabske razmere, postavljene na sejmu montažnih hiš v Bag­ dadu, 1982 Pri teh izvedbah smo naleteli na niz novih teh­ ničnih problemov, od katerih je glavni akustična Slika 6. Večstanovanjska hiša iz natečajnega elaborata za Lavrico z elementi pasivne izrabe sončne energije — steklenjaki pred dnevnimi prostori, 1982 Slika 7. Večstanovanjska hiša iz ponudbe za obnovitev potresnega območja Napolija, 1982 izolativnost predelnih elementov med stanovanji, kar smo dokaj uspešno obvladali v že klasični GMH lahkomontažni izvedbi, stropna konstrukcija je us­ pešno prestala preizkuse na ZRMK. V nadaljnjem razvoju bomo v montažni sistem vključili težkomontažne stropne elemente z ustrez­ nimi podporami, kar bo hkrati poenostavilo in re­ šilo akustične probleme prenosa zvoka med posa­ meznimi etažami in povečalo stavbno maso in s tem toplotno stabilnost hiše. Prizadevanja v tej smeri kažejo naši projekti za republiške natečaje, ki jih je organizirala re­ publiška zveza stanovanjskih skupnosti skupaj z društvom arhitektov Ljubljana in natečaj za pro­ storsko urbanistične smernice naselja Bitnje pri Kranju. Pri vseh teh natečajih smo aplicirali bist­ vo sistema GMH, to je, vsaka stanovanjska enota je rastoča. Osnovna celica ima velikost dvosobnega stanovanja, nato pa jo je mogoče po finančnih spo­ sobnostih uporabnika večati do končne oblike rasti, Predvidene gradbene strukture imajo višinske ga­ barite od P do P + 3, kar je bilo pogojeno z nate­ čajnimi propozicijami. Iz skope slike razvoja GMH je razvidno, da prehaja GMH iz do zdaj izključno lesnega pod­ ročja v razširjeni Gradisov okvir, v katerega bodo lahko vključeni vsi tozdi gradbene operative, obrat Slika 8. Značilni oblikovani detalj GMH iz hiše GMH gradbenih polizdelkov, kovinski obrati, predvsem pa lesnoindustrijski obrat v Škofji Loki. Le tako strokovno in operativno podprt mon­ tažni sistem se bo lahko konkurenčno vključeval v slovenski in jugoslovanski trg na področju nižje stanovanjske gradnje, ki bo verjetno za daljšo do­ bo narekovala podobo novih naselij. Proizvodnja gradbenih strojev in opreme v GIP Gradis UDK 621.9:69 FRANC MARINČIČ Povzetek članek ponazarja razvoj industrije in obratov gradbene mehanizacije pri nas. Temu ekstenzivnemu razvoju so v znatni meri pripomogli tudi Gradisovi obrati. V članku so nanizane razvojne aktivnosti pod­ jetja, osvajanje proizvodnje in plasiranje izdelkov na tržišču, ki so se z leti razvili v podjetju kot plod razi­ skovalne aktivnosti. V tem razvoju sta sodelovala v največji meri obrata v Ljubljani in Mariboru, ki izko­ riščata predloga in tehnološke izkušnje gradbene ope­ rative. Članek je predvsem statistične narave in se ne poglablja v kovinske in tehnološke učinke, ki naj bi bili že sami po sebi umevni, saj je vse nastalo kot nuja, neposredno sredi dela. Nastopa obdobje racionalne pro­ izvodnje, s poudarkom večnamenske uporabnosti posa­ meznih sklopov. Nekdanji obrati presegajo svoj prvot­ ni namen in se oblikujejo v industrijo gradbenih stro­ jev in opreme. Proizvodnja gradbenih strojev in opreme je pri nas v zadnjih dvajsetih letih močno porastla. Njeni koraki v desetih do petnajstih povojnih le­ tih so bili le tipanje in iskanje skupnih poti z gradbeno operativo, ki je takrat videla vzornike v tujini. Gradbeni strokovnjaki so širili svoja teh­ nična obzorja prek mednarodne pomoči, potovali mnogo po Evropi in Ameriki ter tako posredovali znanje novo porajajoči se industriji gradbenih strojev. Do leta 1958 beležimo vsega deset nekoli­ ko resnejših proizvajalcev gradbene mehanizaci­ je. Med te se skušajo z veliko volje uvrstiti tudi naši kovinski obrati v Ljubljani in Mariboru, ki izdelujejo do takrat v manjših serijah razna dvi­ gala, pralne in sortirne bobne za separacije in skromno opremo za asfaltne mešanice in beton. Tako velika podjetja, kot DO Metalna, 14. Okto­ ber, Fagram, kot manjše — SKIP, Gradis, ITAS se ukvarjajo še s posamezno oz. maloserijsko proiz­ vodnjo. Kasneje je nastopila doba osvajanja nove mehanizacije in opreme, podjetja so pričela rasti kot gobe po dežju. Vse je nabavljalo tuje licence. Poleg domačih strojev, ki so bili v teh letih več­ krat slabi, pa je pričel teči k nam tudi uvoz tu­ jih, ne glede na to, ali je naša strojegradnja po­ dobne že proizvajala ali pa še ne. Gradbena ope­ rativa je bila do vsega domačega nezaupljiva. Poudariti je treba, da je tuji dobavitelj stroj pro­ dal ter ga delo in zastoji z njim niso več zanimali, medtem ko je moral naš proizvajalec za svoj iz­ delek skrbeti tudi še po odprodaji izdelka. Intenzivni vzpon industrije gradbene meha­ nizacije in opreme pri nas opazimo po letu 1962. Pojavi se ITAS s svojimi silosi in pnevmatskim transportom cementa s pomočjo prevoznih rezer­ voarjev, s prvimi licenčnimi betonarnami ARBAU Avtor: Franc Marinčič, dipl. str. inž., GIP Gradis — TOZD Inženiring, Ljubljana, Letališka 33 Metalna z žerjavi po licenci LIEBHERR, STT s svojimi drobilci in separacijami ter še cela vrsta novih podjetij. Stranski obrati pri gradbenih podjetjih, ki so bili prvotno namenjeni zgolj popravilu in vzdr­ ževanju gradbene mehanizacije, preraščajo svoj namen in izkoristijo prednost, ki se izraža v iz­ kušnjah, pridobljenih v sodelovanju z gradbeno operativo in osvojijo celo vrsto novih strojev in opreme. Tozdovska miselnost in samostojnost sta nedvomno veliko prispevala k rasti teh obratov. Seveda je zahtevala novo in boljšo opremo tudi gradbena operativa. V tem ugodnem trenutku so pričeli svojo ekspanzijo tudi Gradisovi obrati v Ljubljani in Mariboru ter osvojili prve manjše sodobne betonarne. Obrati v Mariboru so izdelo­ vali prve 150 1 mešalce betona že v letih 1957 do 1960, prav tako tudi mešalce malte podobne iz­ vedbe. V tem času so se pričeli uveljavljati v svetu mešalci s prisilnim mešanjem. V Evropi je bila vodilna firma EIRICH, ki je poleg prisilnega pro­ titočnega mešanja vgradila v mešalec še posebno vrtavko z visokimi obrati. Le-ta naj bi v prvi stopnji mešala le vodo, cement in najfinejše frak­ cije, v drugi pa bi bilo le prisilno mešanje z lopa­ ticami. Ker je ta vrtavka absorbirala veliko ener­ gije, je bil njen ekonomski učinek, ki naj bi se izražal v prihranku cementa, vprašljiv. Gradis KO Maribor se je odločil, da osvoji najpreprost­ ejšo varianto prisilnega protitočnega mešalca vsebine do 250 1 gotovega betona. Pogonski sklo­ pi naj bi bili pri tem takšni, da jih lahko izvede domači obrat z majhnim številom kooperantov. Pravilnost odločitve se kaže še dandanes, saj so ti mešalci z manjšimi dopolnitvami in izboljšavami še vedno v uporabi in zelo iskani. Na enakih prin­ cipih se je pozneje razvil protitočni mešalec 500 1 z dvema zvezdama, mešalec 750 1 z eno zvezdo in mešanjem v dveh slojih ter končno mešalec 1000 1, prav tako z dvema mešalnima zvezdama in proti­ točno vrtečo se mešalno posodo. Vsi omenjeni mešalci so namenjeni mešanju konstruktivnega betona, kjer so prisotna zrna do največ 40 mm. Pri razvoju teh mešalcev se naši konstruktorji ni­ so zaradi organiziranosti spuščali tako kot mnogi drugi proizvajalci v neracionalne rešitve. Povsod je bilo povzeto, kar je bilo dobrega pri tem pa so skušali zadevo poenostaviti in jo ob sodelovanju gradbene operative dolgoročno pre­ izkusiti v praksi. Za mešam j e večjih frakcij in količin se je Gradis odločil v zadnjih letih za iz­ delavo 1500 1 mešalca z dvema protismerno vrte­ čima se zvezdama na horizontalnih oseh. Name­ njen je mešanju betona za objekte hidrocentral in Diagram izdelave Gradisovih mešalcev do leta 1983 T a b e la r ič e n p rik az p r o iz v o d n je b e t o n a r n d o leta 1 9 8 3 210 200 1 9 0 1 8 0 170 1 6 0 150 1 4 0 1 3 0 120 110 100 9 0 8 0 7 0 6 0 5 0 4 0 3 0 20 10 Slika 1. Diagram izdelave Gradisovih mešalcev do leta 1983 Slika 2. Tabelaričen prikaz proizvodnje betonarn do leta 1983 cestno gradnjo, kjer so zahtevane kapacitete ve­ like, nad 60 m3 betona/h in zrna do 150 mm. Dol­ ga leta so bili Gradisovi mešalci edini pri nas, razen klasičnih, ki sta jih izdelovala SKIP in FAG- RAM, vse drugo pa je bilo uvoženo. V zadnjem desetletju je bil pri nas osvojen tudi prisilni me­ šalec z vertikalno osjo, mirujočim bobnom in stranskim izpustom, ki naj bi se približal origi­ nalnemu protitočnemu mešalcu (TEKA). Odlika Gradisovih mešalcev je predvsem hitro in učin­ kovito mešanje, pri čemer je predpisana homo­ genost običajno dosežena že po 20 sekundah me­ šanja, zaradi predpisov pa je bilo mešanje po­ daljšano. Doma izdelani mešalci betona so bili osnova za oblikovanje kompletnih betonarn. Te so bile kot prve izdelane leta 1968. Takšna prevozna be­ tonarna je bila opremljena z mešalcem 250 1, do­ zirnim sklopom s tehtnico gramoza, tehtnico ce­ menta, števcem za vodo in komandno kabino. Na­ mesto ročičnega skreperja so bile prve opremlje­ ne še vedno z ročnim skreperjem. Višina betonar­ ne je bila prirejena odvozu s tovornim avtomobi­ lom. Vsa oprema je bila domača, vključno polži za cement. Silos in mešalec je izdelal Gradis KO Maribor, vse ostalo pa KO Ljubljana, razen teht­ nic in števca za vodo. Te prve betonarne so bile oblikovane izključno po lastni zamisli. Istočasno se pojavi v našem podjetju prva betonarna AR- BAU 500, katero je dobavil in opremil ITAS. Po­ javili so se tudi ITAS-ovi avtomešalci, ki so na­ rekovali fiksno višino nakladanja betona. Nove rešitve in pogoji so narekovali spremembe na na­ ših betonarnah. Oblikovali smo tehnološke enote, ki jih je bilo mogoče vkomponirati v popolno be­ tonarno. Te enote so bile prevozne, na terenu pa jih je bilo mogoče sestaviti v betonarno v najkraj­ šem času. Ta pristop je imel namen zmanjšati za­ logo rezervnih delov, povečati učinkovitost nasto­ pa na tržišču in razširiti paleto betonarn. Široka zasnova asortimenta, ki vključuje betonarne vseh velikosti od 15 do 70 m3/h betona, je zahtevala iz­ redne napore razvoja, saj je bilo potrebno takoj razviti celotno vrsto, in to z domačimi stroji in av­ tomatiko. Naglica in ekstenzivna rast sta imeli po­ leg pozitivnih tudi negativne posledice, saj ni bilo predaha za kakovostno unificiranje enot, kar bi pocenilo in povečalo našo proizvodnjo. Temu spoz- Slika 3. Shema stolpne betonarne 1500 in fotografija stolpne betonarne in SB 15 nanju posvečamo vso skrb zadnja leta, ko usmer­ jamo naše napore predvsem v dosego kakovost­ nega izdelka in racionalne proizvodnje. Gradiso­ ve betonarne so postavljene danes širom po naši domovini, nekaj pa jih obratuje celo v tujini. Manjše in srednje obratujejo uspešno že po 15 in več let, kar vse pa je seveda odvisno od kakovost­ nega vzdrževanja in obnove obrabnih delov. Skup­ no je bilo izdelanih do leta 1983 v KO Ljubljana 412 betonarn skreperskega tipa in 4 stolpne beto­ narne. Na področju betonarn so napravili kovinski obrati Ljubljana v zadnjih letih še en pomemben korak. V sodelovanju s sodelavci inštituta JOŽEF STEFAN je bila osvojena celotna avtomatika up­ ravljanja, ki kaže dobre rezultate in so uporab­ niki z njo zelo zadovoljni. Pristop k temu je bil za marsikoga vprašljiv, vendar se je pokazalo, da so naši ljudje strokovnjaki tudi na tem področju tehnologije betonarn. To so si pridobili z leti v sodelovanju z našimi gradbinci. Avtomatiko nek­ danjih kooperantov na naših starih betonarnah postopoma menjajo z domačo, seveda le na željo uporabnikov. Dobra stran te avtomatike je, da je mogoče vse elemente in vezja dobiti doma. Kot že omenjeno, je bila z razvojem mešalca 1500 1 zaključena vrsta Gradisovih betonarn. Ene vrste unificirani sklopi naj bi bili namenjeni be­ tonarnam SB 15 in SB 25, drugi pa SB 30, SB 50 in SB 70. Poleg klasičnih betonarn z deponijami v obliki zvezde je Gradis razvil tudi stolpne in pol- stolpne betonarne oziroma betonarne s prigradni- mi deponijskimi silosi. Te so opremljene z velikimi mešalci ali pa celo z dvema mešalcema. Stolpne be­ tonarne običajno niso tipske izvedbe, pač pa po na­ ročilu in želji kupca. Vključene imajo sicer unifici­ rane sklope, tako da je vedno mogoča njih zame­ njava, medtem ko sta velikost dozirnih silosev in transport materiala prirejena konfiguraciji terena in zahtevam kupca. Vse betonarne so opremljene s tehtnicami LIBELA Celje. Razširitve in modernizacija cestnega omrežja so nudile našim gradbincem nova področja dela. Za osvojitev teh del z racionalno gradnjo se je moralo podjetje opremiti s posebno mehanizacijo. V podjetju je bil leta 1970. ustanovljen TOZD niz­ ke gradnje s sposobnim kadrom, ki je znal pro­ jektirati in graditi montažne premostitvene objek­ te, manjkala pa mu je oprema. V podjetju je bila oblikovana leta 1963 relativno močna konstruktor­ ska grupa z nekaj izkušnjami s področja grad­ nje oz. konstruiranja tovrstne opreme. Vse to in vključevanje IMK in METALNE je nudilo našim obratom nova področja dela. Tako je bila leta 1976 izdelana oprema za montažo betonskih no­ silcev teže do 50 ton, leta 1972 pa že moderna op­ rema za montažo nosilcev teže do 100 ton in raz­ pona 40 m. Kasneje je bila leta 1975 doma izde­ lana še oprema za montažo 150-tonskih nosilcev, razpona do 54 m in nato še oprema za lažje 60- tonske nosilce razpona do 30 m. Vsa ta oprema pomeni skupno s programi skupno težo od 600 do 700 ton jeklenih izdelkov. To so prostorski pre­ dalčni nosilci, vitli in vozički ter težke prečne proge. S to opremo je bilo zmontiranih ca. 60 objektov, t.j. prek 1500 nosilcev od Maribora, Za­ savja, Postojne, Dravograda, Istre, Slavonije pa do Črne gore. S to opremo so v zadnjem času gra­ dili največje objekte na Evfratu in Tigrisu. Del te tehnologije, t. j. premostitev prečnih prog prek težko dostopnih razponov, je bil prijavljen tudi na patentnem uradu. Poleg opreme za montažo mostnih nosilcev so bili doma izdelani tudi vsi opaži za te nosilce, por- talni žerjavi za nakladanje in razkladanje teh no­ silcev, lepilne proge za prednapenjanje in vsa os­ tala dopolnilna oprema za dostavo nosilcev na mesto izgradnje. Za Irak so bili izdelani posebni opaži s hidravljičnim odmikom. Prav tako je bila izdelana tudi oprema za prednapenjanje mostnih nosilcev po sistemu HEUER. Podjetje Gradis je bilo prisotno v izgradnji Luke Koper ve9 čas njenega razvoja. Skoro pri vsakem novem postopku gradnje so sodelovali naši konstruktorji, zahtevnejšo opremo pa izvajali ko­ vinski obrati Ljubljana. Dolga in draga je bila pot za uspešno zabijanje pilotov na morju pod kotom. Prva zabijala so bila prostopadna, nato pnevmat­ ska, vibracijska in šele danes res učinkovita eks­ plozijska zabijala. Seveda pa niso bila zabijala vse, kar je bilo potrebno za učinkovito zabijanje pilo­ tov. Potrebna so bila vodila z vso opremo in dviž­ nimi napravami. Vodila smo gradili na konzolnih rampah, vse do zadnje gradnje, ko smo le-te pre­ nesli na plovni objekt. V bližnji prihodnosti na­ meravamo tem rampam prigraditi gosenice z last­ nimi hidravličnimi pogoni in tako zagotoviti upo­ rabo teh ramp z vodili tudi za zabijanje pilotov na barjanskih tleh. V času gradnje največjih objektov so se pri­ čele pri nas modernizirati železokrivnice. Osvoje- na je bila tehnologija in stroji, kot so merilno-re- zalne mize, krivilci in rezalci mrež. Doma osvoje­ ni in preizkušeni izdelek je bilo treba le še pri­ praviti za maloserijsko proizvodnjo in že je te stroje sprejelo tržišče. To proizvodnjo so prevzeli kovinski obrati Ljubljana. Široko področje dela se je nudilo našim obratom tudi z gradnjo opreme za industrijo gradbenih polizdelkov. Prve proge za prednapenjanje in opaži pri teh progah so bili izdelani ob modernizaciji železniških prog. To so bili opaži za pragove in drogove, prav tako za dro­ gove hmeljskih nasadov itd. V obratih so bili iz­ delani tudi vsi modeli in dvižna sredstva za izde­ lavo elementov industrijskih hal. V zadnjem času se izvaja oprema za Črno goro v okviru sodelova­ nja in pomoči. Oprema je namenjena industriji gradbenih polizdelkov. Kovinski obrati Maribor niso zaostajali za Ljubljano niti po fizičnem obsegu niti po zahtev­ nosti izdelkov. Poleg mešalcev betona in malte, kar je bilo že omenjeno, so se opredelili še za izdelavo strojev za pripravo in vgradnjo asfaltnih mešanic. To ni bila slučajna opredelitev, pač pa dolgoletni razvoj. Prve pobude so prišle s strani cestnih pod­ jetij mariborske regije, saj ni bilo nekaj časa dobiti ničesar na našem tržišču, kar bi lahko uporabili kot opremo ali stroje za obnovo cest. Tako lahko za­ sledimo prve sušilne bobne in opremo z enostav­ nim volumenskim doziranjem frakcij in težnost- nim bitumena pod nazivom ABO že leta 1955. Prisluhnili so željam tržišča in šli v nadaljnji razvoj polavtomatskih baz AB 1, ki so jih v letih 1957 do 1965 izdelali 45. To je bil dvanajsttonski sušilni boben, protitočni mešalec 250 litrov, volu­ mensko doziranje frakcij in težnostno doziranje bitumena. Upravljanje je bilo ročno — polavto­ matsko. Za taljenje bitumena je bil poleg še 3000- litrski kotel na trda goriva. Ta baza je bila v nas­ lednjih letih nekoliko modernizirana in v sodelo­ vanju z LIBELA Celje končno v celoti opremljena s težinskim doziranjem. Izpopolnjena baza AB 1 je bila po velikosti ne­ kaj večja in je imela 15-tonski sušilni boben ter preimenovana v AB 2. Teh je bilo poslanih na tr­ žišče še 36. Oblikovane so bile v celoti po lastnih zamislih brez kakršnegakoli tujega vzora. Naša cestna podjetja so se pričela opremljati z modernejšimi tujimi bazami, kot MARINI, WI- BAU Obrati v Mariboru so bili leta 1969 postav­ ljeni pred vprašanje, ali opustiti izdelavo baz za­ radi zaostajanja v razvoju v primerjavi s tujo opre­ mo ali pa kreniti naprej kot ostali veliki proizva­ jalci in vključiti že osvojene elemente ter razviti moderne baze. Odločili so se za slednje in leta 1969 osvojili bazo AB 3 — 30 ton/h, ki se je kas­ neje povečala na 35 ton/h. To je bila že moderna baza z avtomatskim težnostnim doziranjem, kon­ trolo sušenja, cisternami za mazut, filtri itd. V izdelavo so bili vključeni kooperanti LIBELA, IS­ KRA, ATMOS in SCT z svojimi mešalci. Pri pro­ jektiranju je nudil pomoč IB Ljubljana in kon­ strukcijski biro GRADIS. Do leta 1973 je bilo tako izdelanih 13 takšnih baz pod nazivom AB 3. Za izdelavo baz se je pričela zanimati tudi KOVINARSKA Krško, ki se je vezala z nemško firmo WIBAU. Med GRADIS KO Maribor in KO­ VINARSKO Krško je bil sklenjen dogovor o teh­ ničnem sodelovanju- GRADIS je tedaj pričel os­ vajati večje baze, kapacitete 40 ton asfaltnih me­ šanic na uro, medtem ko je Kovinarska Krško se­ gla še po večjih, tj. 80-tonskih enotah. V letih 1973 do vključno 1979 je KO Maribor skupno z domačimi kooperanti izdelal 24 baz AB 4 že nave­ denih velikosti. Te baze so bile kasneje dopolnjene s pomemb­ nimi izboljšavami kot aklimatizirane kabine, dvoj­ no doziranje polnila, povečan nakladalni silos itd. Baza je dobila oznako AB 5 zmogljivosti do 45 ton/h. Do danes je bilo izdelanih 12 takšnih baz- Kasneje je bila ta baza še povečana na kapaciteto do 80 ton/h. V celoti je Gradis KO Maribor osvojil in iz­ delal do leta 1977 90 manjših baz zmogljivosti 8 do 25 tonjh in v letih 1969 pa do danes 67 večjih, po­ polnoma avtomatiziranih baz zmogljivosti od 35 pa da 80 ton/h. S temi bazami je prodrl tudi na ino­ zemsko tržišče. V zadnjih letih se je TOZD KO Maribor opre­ delil še za en pomemben izdelek — finišer, ki naj bi dopolnil tehnologijo, tj. pripravo in vgradnjo asfaltnih mešanic- Prvi finišer je bil izdelan leta 1981—1982. V tem razvoju je sodeloval kot zu­ nanji sodelavec tudi Industrijski biro Ljubljana. Izdelani so bili prvi finišerji K6 na gumi kolesih s širino gladilne deske 6 m. Leta 1982 so ta finišer izpopolnili in mu povečali fiksno gladilno desko celo na 8 m. Danes imajo že osvojeno hidravlično raz­ tegljivo desko od 2,5 do 6 m širine z vso elektronsko nivelirao avtomatiko. Finišer na gumi kolesih je osvojen in ga izdelujejo v manjših serijah v sode­ lovanju s tujimi kooperanti, kot so Kladivar Žiri, PP Trstenik, Iskra itd. Deloma je uvožen le še del hidravlike, hidrostatična in planetna gonila. Gradis TOZD KO Maribor pa ni razvijal le mešalce, asfaltne baze in finišer j e, pač pa tudi opažne sisteme, tako imenovani veliki panelni si­ stem- Do sedaj je bilo izdelanih ca. 400 ton ko­ vinskih elementov za te opaže. Danes osvajajo no­ ve opažne sisteme skupno s podjetjem Lip Bled. V sodelovanju s tem podjetjem bo Gradis KO Ma­ ribor nudil našemu tržišču vse kovinske dele opaž­ nega sistema, LIP Bled poleg opažnih plošč tudi lesene nosilce, po katerih nekateri uporabniki raje posegajo kot po jeklenih, saj so le-ti lažji. Računa­ mo, da bo ta sistem osvojil domače tržišče in se pojavil tudi zunaj naših meja. Organizacija raziskovalnega dela v Gradisu UDK 62.001.5 ERVIN SCHWARZBARTL Iz temeljnih ciljev Gradisa, ki so bili dani že ob ustanovitvi, se je v procesu izvajanja storitev in prilagajanja gospodarskemu položaju dejavnosti ter vse večje krepitve samoupravljanja v naši druž­ bi oblikovala in institucionalizirala »osebnost« fir­ me s svojo filozofijo upravljanja in politiko po­ slovanja. Daljnovidna predstava o tem, kaj naj delovna organizacija v danem gospodarsko-poli- tičnem okolju in panogi bo in čemu naj bodo od­ ločitve poslovodnih in samoupravnih organov pod­ rejene, se je že v preteklosti kazala predvsem s pridobivanjem in izvajanjem najzahtevnejših in družbeno pomembnih gradbenih del ter uporabo sodobnih tehnično tehnoloških in organizacijskih rešitev. Takšna poslovna politika v preteklosti pa je zahtevala tudi nenehno skrb za razvojno dejav­ nost in pospeševanje inventivnosti. Ker je sčasoma obseg razvojno-raziskovalnega dela prerastel okvire pretežno operativno usmerjene tehnične službe, se je izoblikovala posebna služba. Njene aktivnosti in naloge pa je usmerjal odbor za razvoj in orga­ nizacijo kot telo delavskega sveta delovne organi­ zacije. Ko je vodstvo Gradisa pred leti naslutilo dru­ gačno vlogo gradbeništva v bodočem narodnem gospodarstvu, predvsem z vključevanjem v sve­ tovni tržni prostor in zahtevo po večji produk­ tivnosti ob manjših vlaganjih v objekte, se je med drugim odločilo okrepiti razvojno-raziskovalno de­ javnost. Takšna dolgoročna usmeritev naj bi za­ gotavljala krepitev samoupravnih odnosov ter dvi­ gala splošni in osebni standard zaposlenih kot re­ zultat lastnega vloženega živega in minulega dela z družbenimi sredstvi. Da bi takšne cilje lažje dosegli, smo se v skla­ du z zakonom o raziskovalni dejavnosti lotili orga­ niziranja Raziskovalne enote. Z odločbo Republi­ škega komiteja za kulturo in znanost št. 022-2/81 'od 30. 9. 1981 je bila v razvid raziskovalnih orga­ nizacij Slovenije vpisana tudi Raziskovalna enota GIP GRADIS Ljubljana s sedežem na Šmartinski 134/a. Formalna registracija in bogata razvojno-ra- ziskovalna dejavnost Gradisovih delavcev v pre­ teklosti je tako dobila svoj status. Za celotno uresničitev vloge Raziskovalne enote (RE) pa je bilo potrebno urediti še nekaj vsebinskih, organizacijskih in finančnih proble­ mov. Tako smo za potrebe delovanja sveta Razis­ kovalne enote in lažjega usklajevanja stališč med deli Gradisa izdelali POSLOVNIK o delu, ki sku­ paj z organizacijskim predpisom za prijavo raz­ vojno-raziskovalnih nalog in kriteriji za ocenjeva­ nje zagotavlja večjo objektivizacijo prioritet. Ker Avtor: Ervin Schwarzbartl, dipl. ilnž. GIP GRA­ DIS, Ljubljana, Smartimska 134 a pa enotnost programske usmeritve na nivoju Gra­ disa ne izključuje različnosti združevanja in upo­ rabe sredstev po interesih tako znotraj Gradisa kot v okviru družbe, saj svet RE odloča tudi o sofi­ nanciranju nalog republiškega pomena, smo spre­ jeli tudi samoupravni sporazum o združevanju sredstev za razvojno dejavnost. Tako združena sredstva se uporabijo za sofinanciranje konkretnih nalog, ki jih odobri svet RE, in to na način ter v višini, kot se opredeli z DOGOVOROM med na­ ročnikom, RE in izvajalcem naloge. Vloga Raziskovalne enote je tako usklajevalna pri izbiri programa in nalog v Gradisu in v pove­ zavi z drugimi OZD ter raziskovalnimi inštituci­ jami republike, občine oz. mesta kot Republiške raziskovalne skupnosti, PORS-ov in občinskih ter mestnih Raziskovalnih skupnosti; dalje kontrolna v smislu in z namenom spremljati rezultate raz­ vojno-raziskovalnega dela po nalogah; in izvedbena v smislu določil, ki zagotavljajo možnosti izvajanja razvoj no-raziskovalnih nalog z združenimi in last­ nimi sredstvi naročnikov — uporabnikov naloge. Da bi takšno vlogo RE uveljavili tudi v širšem pro­ storu, smo se včlanili še v Zvezo raziskovalnih or­ ganizacij Slovenije. Pri ustanavljanju RE pa smo se zavedali tudi problema angažiranja sposobnih kadrov za delo, saj so le-ti zaposleni na različnih delovnih mestih in po različnih enotah Gradisa, z raziskovalno- razvojnim delom pa se vsi ne ukvarjajo poln delov­ ni čas. Zato smo organizirali razvojno-raziskoval- no delo tako, da so lahko raziskovalci vsi delavci Gradisa, ki so sposobni opravljati prevzete raz- vojno-raziskovalne naloge po programu dela sveta RE in zadoščajo pogojem za imenovanje razisko­ valca po republiških določilih. Jedro raziskovalne dejavnosti Gradisa pred­ stavljajo raziskovalci, zaposleni polni delovni čas v razvojni službi z raziskovalno enoto pri delovni skupnosti skupnih služb. Ker se njihovo delo vred­ noti kot strošek DSSS, so dolžni poleg razvojno- raziskovalnega dela opravljati tudi dela in opravi­ la po poslovniku RE in druge krajše zadolžitve v interesu DO. Delo raziskovalcev po TOZD, ki so po dogo­ voru in sklepu sveta RE prevzeli obveznosti za konkretne razvojno-raziskovalne naloge, pa se vrednoti kot strošek TOZD, ki ga ta dobi v celoti ali delno vrnjenega iz združenih sredstev, odvisno od pomembnosti, narave in vsebine naloge. Delo vseh raziskovalcev pa ocenjuje posebna program­ ska komisija, ki izbira po potrebi tudi zunanje re­ cenzente. Ker za izvršitev dela programa razvoj no-ra­ ziskovalnih nalog DO ne razpolaga z zadostnimi raziskovalnimi kapacitetami tako po številu ur kot znanju, se v skladu s poslovnikom dela RE del na­ log odstopi v celoti ali samo delno v izvajanje zu­ nanjim inštitucijam. R-R storitve se obračunava­ jo po pogodbi, izvajanje pa kontrolira po poslov­ niku RE v okviru programske komisije. V raziskovalno delo je vključena tudi poslo­ vodna struktura DO, ki je po zakonu in naših in­ ternih aktih dolžna predlagati smeri in politiko nadaljnjega razvoja DO. Njihova vloga pri kre­ iranju programa razvojno-raziskovalnega dela je zelo pomembna. V procesu oblikovanja konkret­ nih nalog pa so pobudniki idej in selektorji po­ membnosti nalog ter določevalci prioritet. Naj na koncu pripomnimo, da v okviru RE deluje tudi INDOK center, ki s svojim delom razis­ kovalcem lajša in omogoča iskanje že znanih re­ šitev ter daje podatke o zadnjih dosežkih na is­ kanem področju. Sončna toplota je zastonj UDK 662.91 + 620.92 + 699.86 Povzetek Članek govori o vplivu dotoka toplote iz okolja na toplotno bilanco objekta za ljubljansko področje. Grafično prikazuje prispevek sonca k pokrivanju toplotnih izgub elementov lupine stavbe v času kurilne sezone za različne sisteme lupine stavbe ter različne orientacije, deleže in vrste zasteklitev. Avtor dokazuje, da lahko dosežemo mnogo krajšo kurilno sezono in s tem nižje stroške energije za ves čas uporabe stavbe tudi brez dodatnih stroškov projek­ tiranja ali gradnje in z elementi lupine objekta, ki bistveno ne odstopajo od tradicionalnih niti po zasnovi niti po zunanjem jvidezu. Dodana so praktična priporočila. Uvod Energija postaja vedno dražja. Hkrati se mo­ ramo zavedati, da je Jugoslavija žal relativno siro­ mašna, kar se tiče energetskega potenciala, saj ta znaša le nekje okoli 0,1 °/o svetovnega potenciala, medtem ko je naš delež v svetovni porabi energije 0,4 %». Skupne energetske rezerve na prebivalca so pri nas šestkrat manjše od svetovnega povprečja. Ob vsem tem se poraba energije zaradi hitrega gospodarskega razvoja podvoji vsakih 11 do 12 let. Tak razvoj se seveda ne more neboleče nadaljevati v nedogled. Zato ni nepričakovano, da se že spo­ padamo s prvo stopnjo energetske krize, ki se kaže predvsem v težavnem finansiranju uvoza manjka­ jočih goriv in neizravnani trgovinski bilanci, vpli- Avbor: Andrej Petelin, dipl. inž. gradb., GIP Gra­ dis, Ljubljana, Smartinska 134a. Da bi pritegnili k ustvarjalnemu delu čim širši krog delavcev Gradisa, smo v okviru RE or­ ganizirali tudi usmerjeno sistematično in množič­ no inventivno dejavnost z organiziranim procesom zbiranja, nagrajevanja, spodbujanja in nudenja po­ moči inovatorjem. Zavedamo se namreč, da je pri­ spevek ustvarjalnih posameznikov in skupin v ob­ liki inventivnih krožkov lahko s svojimi idejami v kriznih obdobjih delovne organizacije še kako pomemben. Dosedanji rezultati razvojno-raziskovalnega dela v Gradisu so spodbudni in dosežki uporabni v praksi za potrebe Gradisa kot širše družbe. Pre­ pričani smo, da je odločitev za RE bila pravilna, saj si tako odpiramo široke možnosti sodelovanja z vsemi raziskovalnimi potenciali družbe in zagota­ vljamo trajno izrabo usmerjenega lastnega znanja in inventivnosti posameznika. ANDREJ PETELIN va pa seveda tudi na našo inflacijo in zadolženost v tujini. Kar tretjino celokupne energije porabimo v stanovanjskih in drugih zgradbah. Od tega odpade približno 13 °/o na proizvodnjo gradbenih materia­ lov in komponent, 5 % na gradnjo, vzdrževanje in obnovo stavb ter 82 °/o na uporabljanje stavb. Varčujemo lahko torej z izborom energetsko manj zahtevnih gradbenih materialov in postop­ kov, seveda pa da še mnogo večje varčevalne učin­ ke vsak ukrep, ki omogoča varčevanje pri najvpliv­ nejšem porabniku, ki torej zmanjšuje porabo ener­ gije za redno uporabljanje stavb. Tu je daleč največja poraba energije za gretje stavb, saj dosega približno polovico celokupne po­ rabe energije v stavbah, kar je približno enako po­ rabi energije v vseh vrstah prometa. Zato so se z nastopom energetske krize povsod po svetu in tudi pri nas zaostrili predpisi glede minimalne toplotne izolacije stavb, ki so poprej imeli kot poglavitni cilj le zagotovitev minimalnih klimatskih pogojev v notranjosti zgradb. Povečale so se debeline toplotno izolacijskih slojev zunanje lupine stavbe, ki pa je že pred dvaj­ set in več leti doživela prehod na večslojne siste­ me z vključitvijo novo razvitih visokovrednih top­ lotnih izolatorjev (mineralne volne, penastega po- listirola, porofena, poliuretana, steklene volne ipd.). Poleg tega skrbimo za preprečevanje toplotnih mo­ stov, vgrajujemo pa tudi vedno kvalitetnejša okna in vrata z boljšim tesnenjem stikov. Vseeno se od časa do časa pojavljajo glasovi, da porabimo za zagotovitev enake klime v večini sodobnih zgradb precej več energije kot pa v mno­ gih zgradbah, starih petdeset in več let. Za kaj gre? Bistvo Kakovostna toplotna izolacija (oziroma nizka vrednost toplotne prehodnosti) nedvomno znatno zmanjša toplotne izgube objekta in nikakor ni ne­ koristna. Vendar velikost toplotnih izgub skozi lupino objekta ni edini dejavnik, od katerega je odvisno, koliko energije bomo porabili za ogrevanje objek­ ta. Pomembni so tudi notranji viri toplotne ener­ gije (od svetil prek najrazličnejših naprav do ljudi v objektu), predvsem pa sposobnost objekta za vpi­ janje in akumuliranje toplote iz okolice objekta. Za določitev celokupne potrošnje ogrevalne energije v času ene kurilne sezone je torej treba izvesti izračun toplotne bilance objekta, kjer poleg toplotnih izgub zaradi transmisije in zračenja pro­ storov upoštevamo tudi vse omenjene dotoke top­ lote. Zlasti dotok sončne toplote je lahko zelo po­ memben, saj ponudba sončne energije v Jugosla­ viji tudi pozimi večkratno presega velikost toplot­ nih izgub. Ta dotok toplote ni zanemarljiv celo v povsem oblačnem vremenu in tudi fasade, ina katere sonce nikdar ne posije, so ga deležne. Meritve so namreč pokazale, da so severne fasade še vedno sprejemale vsaj eno petino žarčenja, ki je bilo na razpolago južnim fasadam. Seveda pa je možnost dejanskega izkoriščanja sončne energije odvisna od cele vrste dejavnikov: — od lokalnih klimatskih vplivov (zunanja temperatura zraka, veter, jakost sončnega žarče­ nja, dnevi z meglo), — od specifičnih pogojev klime v stavbi (not­ ranja temperatura zraka, viri ogrevanja, gibanje zraka, absorbcijska sposobnost in toplotna akumu­ lacija zidov, tal, stropov in predmetov v stavbi), — od konstrukcijskih in materialno-tehničnih dejavnikov lupine stavbe (število in razmaki stekel zasteklitev, vrsta in debelina stekel, zaščitni filmi na steklih, vrsta plina med šipami izolirnih stekel, senčila; materiali, sestava in debelina slojev neza- steklenih delov lupine stavbe, površinska hrapa­ vost in barva). Sloj visokovrednega toplotnega izolatorja v zu­ nanji lupini sodobnih objektov žal ne omogoča znat­ nejšega prepuščanja toplote iz okolja v notranjost objekta; lupina sodobnega objekta je tako izgubila sposobnost pasivnega izkoriščanja sončnega seva­ nja, ki so jo imeli starejši objekti. Ker v sodobnih zgradbah tako zmanjšamo po­ membno možnost dotoka brezplačne energije iz okolja, je to eden od pomembnih razlogov, da se nam pod črto izračuna energetske bilance objekta pokaže znatno večja končna količina manjkajoče energije, ki jo moramo drago plačati. Ta manjkajo­ ča energija je pni sodobnem objektu resnično lahko celo večja kot pa pri več desetletij starem objektu. Na srečo zadeva ni tako črna, kot je videti na prvi pogled. Praktične preiskave so namreč poka­ zale, da večji del toplote iz okolja prodre v objekt skozi zasteklitve. Ker imamo tudi v sodobni stavbi še vedno okna, je za ogrevanje objekta izgubljena le energija, ki bi sicer prodrla v objekt iz okolja skozi polno lupino. Za podkrepitev navedimo še nekaj številčnih rezultatov preiskav. Okno z dvojno zasteklitvijo prepusti v objekt (povprečno) približno 65 °/o sonč­ ne toplote, okno s trojno zasteklitvijo približno 55 %, masivni opečni zid približno 8 do 12 °/o in zid z visokovredno zunanjo toplotno izolacijo le 1 do 2 °/o razpoložljive toplote iz okolja. Razmere v Ljubljani Kolikšen je lahko vpliv dotoka toplote iz oko­ lja na toplotno bilanco objekta, si najlažje pred­ stavimo s konkretnejšimi podatki. Vendar pa takoj ko želimo preiti od splošnega razmišljanja na konkretne razmere, zadenemo ob glavni problem, ko pač ne razpolagamo z vsemi potrebnimi podatki. Vsak objekt bi morali obrav­ navati individualno, pri tem pa upoštevati tudi mikroklimatske izmere, vpliv sosednjih stavb, ori­ entacijo posameznih elementov lupine objekta itd. Kljub temu nam mnogo koristijo tudi približni podatki, ki veljajo za širše območje; seveda se za­ vedamo, da gre le za orientacijske vrednosti, ki bi jih morali za vsak objekt ustrezno prirediti. Oglejmo si torej približne podatke za ljubljan­ sko območje. Na sliki 1 so za Ljubljano prikazani podatki za povprečno dnevno sončno sevanje na horizon­ talno površino, ki vključuje direktno, difuzno in reflektirano sevanje. Zanimajo nas :le podatki za obdobje kurilne sezone, to je od 1. oktobra do 15. aprila. V tem času znaša celotno sevanje v Ljubljani 314 kWh ali 1130 MJ na m2 horizontalne površine. Wh/m^ Slika 1. Povprečne vrednosti celotnega dnevnega se­ vanja sonca v Ljubljani za obdobje 1965 do 1974 na m2 horizontalne površine In kolikšno je sevanje, ki so ga prejele verti­ kalne površine različnih orientacij? Natančnih meritev za razne vertikalne površi­ ne sicer v Ljubljani, še ni bilo izvršenih, vendar lahko na podlagi krajev s približno enako geograf­ sko širino privzamemo s precejšnjo zanesljivostjo naslednje dejavnike: Tabela I Pov. energija Faktor sevanja celotnega Orientacija površine glede na horizontalno površino sevanja na površ. 1 m2 v času cele kurilne sezone horizontalna 1,00 1130 MJ/m2 vertikalna južna vertikalna vzhodna 1,18 1333 MJ/m2 ali zahodna vertikalna severna 0,68 768 MJ/m2 (difuzno sevanje) 0,36 407 MJ/m2 Opomba: Gre za oceno vrednosti za Ljubljano. Kraji brez megle imajo večje razmerje med sevanjem na južno in severno vertikalno površino. Poglejmo si še toplotne izgube skozi kvadratni meter lupine stavbe v času cele kurilne sezone. Tabela n element lupine-stavbe Toplotna izguba na površino 1 m 2 v času cele kurilne sezone leseno okno z dvojno zasteklitvijo 1314 M J / m 2 leseno okno s trojno zasteklitvijo 780 M J / m 2 leseno okno s štirikratno zasteklitvi jo 575 M J / m 2 polni fasadni zid 227 M J / m 2 streha 151 M J / m 2 plošča nad kletjo 145 M J / m 2 Za tabelo II smo privzeli največje dovoljene toplotne prehodnosti elementov lupine za III. cono, število dni ogrevanja za Ljubljano 198 dni, pov­ prečno temperaturno razliko znotraj in zunaj stav­ be v času kurilne sezone 16° C, pri oknih pa smo vključili še 50 %> dodatnih toplotnih izgub zaradi zračenja skozi okna in zaradi netesnjenosti stikov ob oknih. Gre seveda za povprečno stanje zatesnje- nosti. Če okna niso tesnjena je treba dodatek zve­ čati. Če primerjamo podatke iz tabel I in II, torej razpoložljivo sončno energijo in toplotne izgube, oboje za ljubljanske razmere, za 1 m2 površine lu­ pine objekta in čas cele kurilne sezone, se hitro prepričamo o pomenu izkoriščanja ali neizkorišča- nja razpoložljive energije iz okolja. Prav tako je jasno, da bomo glavni dotok energije iz okolja za­ jeli skozi zastekljene dele lupine stavbe. Pa si oglejmo slike 2, 3 in 4. Slika 2 predstavlja vertikalno zasteklitev (npr. okno na zunanjem zidu stavbe), sliki 3 in 4 pa zastekljeno vertikalno fasado kot celoto oziroma povprečje. Seveda so okna lahko tudi na strehi ob­ jekta, pod različnim kotom in različno usmerjena — s tem je tudi njihov prispevek zelo različen. Južna okna na strmi strehi omogočajo celo večji dotok energije iz okolja v stavbo od vertikalnih oken na južnem zidu stavbe. Tudi najneugodnej­ ša okna na strehi so ugodnejša od oken na severni fasadi. Zaradi mnogih različic za strešna okna ni­ smo izdelali diagramov zanje oziroma za streho kot element lupine. Slike 2, 3 in 4 so risane z naslednjimi pred­ postavkami: — Privzamemo 100 % akumulacijo sončne energije, ki je prodrla v stavbo. Ker v praksi te­ ga pogoja nikdar ne moremo izpolniti, bi bili de­ janski grafi na sliki 3 proti desni močneje krivljeni navzdol, na slikah 2 in 4 pa ukrivljeni navzgor. To odstopanje dejanskih razmer od prikazanih grafov se povečuje z večjim deležem zasteklitve. Pri sever­ ni fasadi je minimalno, izrazito pa je pri južni fa­ sadi, kjer se večkrat pojavljajo občasni presežki toplote od sonca, ki jih ne uspemo akumulirati. Za­ to so nizki odstotki potrebne ogrevalne energije go­ tovo nerealni. Ogrevanja v Ljubljani pač ni mogoče opustiti. — Zanemarjen je prispevek notranjih virov energije (svetila, naprave, ljudje v stavbi), ki do­ datno zmanjšuje potrebno energijo za ogrevanje. — Okna nimajo zaves, žaluzij ali rolet za nočno dodatno izoliranje, ki bi znatno zmanjšalo toplot­ ne izgube. — Pri grafih na sliki 3 in 4 tudi ni nobenih dnevnih senčil, brisolejev, navojnic oziroma žaluzij, kar bi zmanjšalo dotok sončnega žarčenja v stavbo. Odprtine na fasadi so zastekljene z običajnimi prozornimi stekli s stopnjo prepustnosti oziroma izkoriščanja razpoložljive energije insolacije: g = 0,85 za dvojno zasteklitev, g = 0,55 za trojno zasteklitev, g = 0,47 za štirikratno zasteklitev. Na slikah 3 in 4 so prikazani naslednji fasadni sistemi: — izolirana fasada z mejno dopustno vrednost­ jo toplotne prehodnosti po JUS za III. klimatsko cono (k = 0,83 W/m2. K). Polni zid ne prepušča sončne toplote v stavbo —> g = 0 %>, — izolirana fasada z izboljšano toplotno izo­ lacijo, ki nam omogoča prijetno počutje (k = = 0,55 W/m2 . K), g = 0 °/o, — masivna fasada brez sloja visokovredne top­ lotne izolacije z mejno vrednostjo toplotne prehod­ nosti po JUS za Ljubljano (k = 0,83 W/m2. K), ki ima stopnjo prepustnosti oziroma izkoriščanja raz­ položljive energije insolacije g = 10 %. Gre na pri­ mer za 38 cm debel zid iz porozne opeke z gostoto 800 kg/m3 ali za 30 cm debel zid iz penobetonskih blokov z gostoto 600 kg/m3 ali za 64 cm debel zid iz votličave opeke ali modularnih blokov. V tujini se prav za take fasade uveljavljajo lahke malte za zidanje, s katerimi doseže 38-centimetrski zid iz porozne opeke toplotno prehodnost k = 0,55 W/ m2. K. Ločeno so podane vrednosti za severno, vzhod­ no oziroma zahodno ter južno fasado, vse za dvoj­ no, trojno in štirikratno zasteklitev ter spreminja­ joče se deleže zasteklitve fasade. PODATKI ZA LJUBLJANO Slika 2. Odvisnost količine porabljene ogrevalne ener­ gije v vsej ogrevalni sezoni glede na toplotno prehod­ nost in prepustnost oken za sončno žarčenje Predpostavke: 1. Okna nimajo zaves, žaluzij oziroma rolet za zmanjšanje toplotnih izgub v nočnem času, 2. Popolna 100 % akumulacija sončne toplote, ki je prodrla skozi okno, 3. Zanemarjen je prispevek notranjih virov energije. Iz grafov lahko lepo razberemo velik vpliv sončnega žarčenja na zmanjševanje potrebne ener­ gije za ogrevanje stavb. Ta vpliv je opazen tudi na severni fasadi, a je na južni največji. Če na sliki 2 za zasteklitve na južni fasadi vrišemo povprečne vrednosti prepustnosti za sonč­ ne žarke (0,47 za štirislojno, 0,55 za trislojno in 0,65 za dvoslojno zasteklitev), bomo ugotovili, da piam sončni žarki krijejo večji del toplotnih izgub skozi okno in sicer: — pri dvojni zasteklitvi sonce lahko nadome­ sti ca. 58 % izgub energije skozi okno, — pri trojni zasteklitvi sonce lahko nadome­ sti ca. 94 °/o izgub energije skozi okno, — pri štirikratni zasteklitvi sonce lahko na­ domesti ca. 109 °/o izgub energije skozi okno. Naj ponovimo, da smo pri izgubah energije skozi okno upoštevali tudi izgube zaradi zračenja skozi okno in izgube toplote skozi stike ob oknu. Tudi grafi na slikah 3 in 4 so že sami po sebi dovolj zgovorni: — Zasteklitev na severu je energetsko prob­ lematična. Oken naj bo čim manj, po možnosti naj­ več 1/8 tlorisa prostorov, ki so obrnjeni na sever. I •H Delež zasteklitve fasade PODATKI ZA LJUBLJANO % Delež zasteklitve fasade 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 0 10 20 30 40 50 60 70 80 % Delež zasteklitve fasade *■ Izoliran P°lai zid , k i ne sprejema 2. Izoliran polni zid, ki omogoča 3. Masivni sprejemni polni zid z žarčenja, z najvišjo dovoljeno pre- prijetno počutje k=0,55 W/m2.K najvišjo dovoljeno prehodnostjo hodnostjo po JUS-k=0,83 W/m2.K in ne sprejema žarčenja po JUS-k=0,83 W/m2.K (g=10 %) Predpostavke: 1. Okna na fasadi z običajnimi prozornimi stekli 2. Okna nimajo senčil oziroma žaluzij 3. Popolna 100 % akumulacija sončne energije, ki je prodrla v stavbo Slika 3. Prispevek sonca k pokrivanju toplotnih izgub fasade v času kurilne sezone OJ (D 0 td Ih H CH W (0 BjH tSJ HO ti «HQ Ph G , ^ >0 £ -H >0 fcij •P O H C • o > ra o o« ft N V i S •H »H \Ad "Ö ^ , ti (Ö > II E •P M . Za južno fasado priporočajo, naj bo zasteklena do 1/4 površine prostorov, ki so obrnjeni na jug. Iz slike 2 je tudi jasno razvidno, da nam odlo­ čitev za toplotno izolacijska barvna stekla ali ref­ leksijska stekla z namenom zmanjšati toplotno ob­ remenitev notranjosti stavbe poleti, močno pove­ ča potrebo po ogrevalni energiji pozimi, ker se zmanjša stopnja prepustnosti sončnega žarčenja. To zvišanje potrebne ogrevalne energije je znatno zla­ sti pri oknih z visoko toplotno prehodnostjo (to je pri oknih z le enim ali dvema stekloma). Prav tako je nesmiselno spreminjati debelino toplotne izolacije različnih fasad glede na orien­ tacijo. Čim imamo le 3 cm izolacije, smo soncu že zaprli pot skozi steno v stavbo in smo se odpove­ dali pasivnemu zbiranju sončne toplote. Izolirane fasade zato ekonomsko izolirajmo (z 8 do 10 cm izo­ lacije), da bomo preprečili tudi izgube toplote. Telo objekta ne sme biti ozko, fasada nikakor ne močno razčlenjena. Klasični računski postopek določanja toplotne prehodnosti »k« seveda uporabljamo še naprej za dimenzioniranje ogrevalnih naprav, ko z njim do­ ločamo maksimalno potrebo po dodatnem ogreva­ nju v pogojih najnižjih zunanjih temperatur. Taki pogoji nastopajo le občasno in le takrat je možni prispevek toplote iz okolja zgolj neznaten. Sicer pa imamo vedno na voljo toploto iz okolja, bodisi za­ radi difuznega ali direktnega sončnega žarčenja. Še beseda o lokaciji stavbe. Ljubljana pač ni najidealnejši kraj za zimsko pasivno izkoriščanje sončnega sevanja. Če postavimo stavbo v kraju, kjer ni toliko megle, kot v Ljubljani v zimskem času, bd bilo končno sevanje gotovo mnogo močnejše. Tudi grafi za južno fasado bi se spustili še dlje od grafov za severno fasado. Vendar se po drugi strani dejanska potreba po ogrevalni energiji ne bi znižala v enaki meri, ker so v Ljubljani zaradi megle višje nočne tempera­ ture, poleg tega je noč pozimi dolga, zato so v Ljubljani toplotne izgube skozi okno mnogo nižje kot pa v krajih z jasnimi zimskimi nočmi. V Zvezni republiki Nemčiji imajo gotovo po­ zimi manj sonca kot mi v Sloveniji, a vseeno v svo­ jih predpisih zajemajo prispevek sonca k ogreva­ nju v času kurilne sezone, in sicer z uvedbo ekvi­ valentnega koeficienta toplotne prehodnosti keq za okna po tabeli III. peraturo v stavbi le z učinkovitim sistemom sen­ čenja steklene fasade, s tem pa se pojavita še do­ datna problema zračenja in osvetljevanja, ki ju tudi največkrat ni mogoče rešiti brez dodatnih stroškov. Pretežno zasteklena južna fasada pa nas lahko tudi pozimi neprijetno preseneti s takimi toplotni­ mi izgubami, da jih kljub vključitvi vseh razpo­ ložljivih virov ogrevanja nikakor ne moremo za­ dovoljivo nadomeščati. Največkrat se namreč mnogo premalo zaveda­ mo, da na toplotne izgube skozi okna bistveno vpli­ va gibanje zraka na obeh straneh okna. Hitreje ko se giblje zrak v prostoru, manj toplote oddaja skozi okno in obratno — močneje ko se giblje zunanji zrak pred oknom, večje bodo toplotne izgube. Tabela III tip okna toplotna pre­ hodnost okna 'V' ekvivalentna toplotna prehodnost ob upoštevanju pridobivanja sončne toplote skozi okno "k " eq severno okno vzhod-zahod južno okno dvojna zasteklitev 3,2 W/m2.K 2,3 W/m2.K 1,9 W/m2.K 1,4 W/m2.K trojna zasteklitev 1,9 W/m2.K 1,1 W/m2.K 0,8 W/m2.K 0yh W/m2.K štirikratna zasteklitev 1,4 W/ra! X 0,8 W/m* .K 0,4 W/m2.K 0,1 W/m2.K Pri tem upoštevajo nekakšne povprečne po­ goje v Zvezni republiki Nemčiji — in še ostajajo na varni strani. Tabela je zelo nazorna in potrjuje, da je reci­ mo okno s štirikratno zasteklitvijo na severu glede potrebe po dodatnem kurjenju enakovredno oknu s trojno zasteklitvijo na vzhodu ali zahodu, hkrati pa tudi polnemu zidu (po JUS za III. cono). Okno s štirikratno zasteklitvijo na jugu pridobi skoraj toliko sončne toplote kot ima sicer toplotnih izgub. Seveda se moramo zavedati, da slike 2 do 4 in tabela III podajajo le vrednost možnega prispevka sonca k ogrevanju v času kurilne sezone. Dejanske­ ga ogrevanja ne moremo zmanjšati za ves prikazani prispevek sonca, ker sonce nima vedno tolikšne moči, kot bi jo potrebovali, moči ima preveč v za­ četnih in zaključnih mesecih ogrevalne sezone, pre­ malo pa v najhladnejših mesecih, zato v praksi ne uspemo akumulirati v stavbi toliko toplote, da bi bila možna daljša (npr. sezonska) izravnava. Raje spoštujmo priporočilo vsaj 1500 kg aku­ mulacijske mase za vsak kvadratni meter zastek­ litve fasade. S tem dosežemo ceneno možnost manj­ ših toplotnih izravnav, kar nam pomeni, da lahko z ogrevanjem začnemo precej pozneje in končamo zgodneje. Krajša kurilna sezona pa pomeni znaten finančni prihranek. Pretiravanje z namenom pridobiti čimveč sonč­ ne toplote z vključevanjem steklenih »solarnih fa­ sad« v stavbo tudi največkrat ni ekonomično. Poleg visokih dodatnih stroškov nas postavi täko projek­ tiranje običajno pred celo vrsto dodatnih proble­ mov. V poletnem času lahko obdržimo znosno tem- Slika 5. Velikost toplotnih izgub skozi zasteklitve v od­ visnosti od debeline konstrukcije okna in gibanja zra­ ka ob notranji in ob zunanji površini zasteklitve Opisano odvisnost nam prikazuje slika 5. De­ janske toplotne izgube skozi zasteklitev so vsak trenutek nekje med qmax in qmin, odvisno od pogo­ jev gibanja zraka. Možne razlike so res velike, se pa zmanjšujejo z večanjem debeline konstrukcije okna. Dvojna zasteklitev ima debelino od 20 mm navzgor in toplotne izgube med 0,9 in 40 W/m2. K, trojna zasteklitev z debelino od 30 mm navzgor pa med 1 in 27 W/m2. K. Naši predpisi navajajo za tako dvojno okno le eno vrednost — 3,5 W/m2 . K in za trojno 2,8 W/m2. K, kar je lahko mnogo manj od dejanskih ekstremnih izgub. Tudi laboratorijske meritve toplotnih izgub oken nam dajejo prenizke vrednosti, ker upoštevajo celo milejše pogoje od povprečnih (zaradi česar dobimo izgube nekje med srednjimi in minimalnimi). Slika 5 nam tudi kaže, da toplotne izgube de­ belejših konstrukcij (nekje nad 200 do 300 mm) ni- so več kaj dosti odvisne od gibanja zraka, torej npr. skozi polni zid ali škatlasto okno, tudi pri burji ne izgubljamo bistveno več toplote. Hitro lahko ugotovimo, da je trojna ali celo štirikratna zasteklitev (z večjo debelino konstrukci­ je okna) mnogo ugodnejša od dvojne zasteklitve. V vetrovnem vremenu zmanjšamo toplotne izgube tu­ di tako, da tesno zapremo plastične ali lesene ro­ lete (s tem povečamo debelino konstrukcije okna), koristijo pa tudi drevesa, balkoni, brisoleji ali druge konstrukcije pred fasado, ki zmanjšujejo hitrost vetra ob zunanji površini zasteklitve. Zaključek Ce se malo ustavimo in razmislimo o nanizanih podatkih ter se nato ozremo naokoli, bomo res pri mnogih naših sodobnih zgradbah morali prikimati trditvi, da razmetavajo z energijo, saj so elementi lupine stavb zasnovani neprimerno in neodvisno od orientacije, okna nezadostno tesnjena, tretje steklo je le tiha želja, včasih pa se temu pridruži še klimatska naprava v stavbi s pretežno stekleno fa­ sado z vsemi problemi (drago obratovanje, pogoste okvare, strojna oprema ima povsem drugačno traj­ nost in tolerance od gradbenega objekta, negativni vplivi na zdravje ljudi v stavbi, višja cena grad­ nje ...). Ob vsem tem bi lahko brez dodatnih stroškov projektiranja ali gradnje dosegli mnogo nižje stro­ ške energije za ves čas uporabe stavbe. Strojniki razvijajo sončne kolektorje, toplotne črpalke in še druge bolj ali manj zamotane siste­ me, ki bi v zgradbo pripeljali energijo iz okolja, ki smo ji gradbeniki zaprli naravno pot, arhitekti razvijajo vedno nove najumetelnejše sisteme sonč­ nih hiš, velika večina stavb pa se gradi, kot da ni energetske krize. In vendar bi lahko vsaka stavba že zgolj s pravšnjo in diferencirano zasnovo elementov lupi­ ne objekta in pa s smotrno ubranostjo toplotne mase objekta, deleža zasteklitve fasade, števila ste­ kel, nepropustnosti zraka in orientacije oken ter si­ stema in režima stavbe postala najcenejši, najtraj­ nejši in najpreprostejši sončni kolektor. Literatura Andrej Peteln: Zaščitni fasadni elementi pre­ zračevalnih fasadnih sistemov — ekonomska upraviče­ nost, toplotna zaščita, Raziskovalna naloga, RE GIP Gradis, Ljubljan 1983, 126 str. B. Todorovič: Staklo u fasadnim zidovima i toplot­ no opterećenje zgrade, 6. mednarodni simpozij »Tipovi fasadnih zidova i krovova«, Beograd 1982, str. 282 do 297. D. Krišković: Toplinski efekti horizontalnih i oko­ mitih kolektora, JUSE, Solar 78. E. Sälzer, U. Gothe: Bauphysik-Taschenbuch 1983, Bauverlag, Wiesbaden und Berlin 1983, 500 str. 'Milan Pajevič: Razvojne mere i aktivnosti na području racionalnog koriščenja energije u zgradar- stvu, Industrializovana stambena izgradnja, Beograd, 4/1983, str. 5 dd 26. Drago Goli: O izkoriščanju sončne energije, Stroj­ niški vestnik, Ljubljana, 7-8/1979, str. 170 do 175. Klaus Aggen: Moderne Isolierwandkonstruktionen verschleudern Energie. Wärmespeicherfäbigkeit und Feuchteverhalten sind entscheidend, Vohnung und Ge­ sundheit, 3/1982, str. 30— 31. Helmut Müller: Beiträge zum methodischen Vor­ gehen in der Baukonstruktion: Värmeschutz der Aus- senwand und ihrer Elemente, Fortschritt-Berichte VDI, Z. Reihe 4, Nr. 52, 1981. Vladimir Šilhard: Bolja toplinska izolacija fasada d krovova, 6. mednarodni simpozij »Tipovi fasadnih zidova i krovova«, Beograd 1982, str 427 do 442. Aleš Krainer: Oblika zgradbe in energija, Srečanje gradbenih konstrukterjev Slovenije, Bled 1983, str. 83 do 97. Karl Assmann: Wärme-Bilanz-Verfahren zur energietechnischen Beurteilung von Bauteilen und Bauwerken, Deutsche Bauzeitschrift 3/1982, str. 403 do 405. W. Hoffmann: Energiegewinnende Wandkonstruk­ tionen, Ziegelindustr. Internat., 3/1981, str. 112— 120. H. Petzold, Mömoris: Wärmeströme durch Ver­ glasungswände, Deutsche Bauzeitschrift 12/1983, str. 1713 do 1728 Peter Novak: Ogrevalni sistemi za izkoriščanje sončne energije v stavbah, Strojniški vestnik, Ljub­ ljana, 9-10/1979, str 209 do 213. Projektiranje in izvedba premostitvenih objektov po sistemu Gradis UDK 69.033 VUKAŠIN AČANSKI GIP Gradis ima v svoji dejavnosti močno za­ stopano tudi projektiranje in izvedbo premostitve­ nih objektov. To dejavnost je podjetje uvedlo ta­ koj ob ustanovitvi in jo razvija ves čas. Še v času obnovitve in izgradnje porušene in zaostale domo­ vine je bilo potrebno reševati velike in odgovorne naloge pri projektiranju in izvedbi premostitvenih objektov, seveda brez tuje pomoči in znanja ter s skromnimi sredstvi in opremo. Tako zahtevno delo, ki ga je bilo potrebno izvršiti v težkih razmerah, ob selekciji sposobnih in angažiranih kadrov, je predstavljalo osnovo za naslednje, še težje naloge. Samo na ta način je Gradis postal edino slovensko podjetje, ki je sposobno graditi premostitvene ob­ jekte na podlagi lastnih projektov in tehnoloških postopkov z uporabo v Gradisu izdelane specialne opreme. Premostitveni objekti spadajo med inženirske objekte, ki so locirani pretežno zunaj urbaniziranih naselij, zato je treba razviti takšne tehnološke po­ stopke gradnje, ki čimbolj zmanjšajo številčno po­ trebo po delavcih na terenu in čim bolj skrajša­ jo rok gradnje; pri tem pa je potrebno upoštevati in zadovoljiti ostale osnovne principe projektiranja in gradnje premostitvenih objektov. Gradisovi strokovnjaki so orali in orjejo ledi­ no v Sloveniji in celo v Jugoslaviji na področju uvajanja industrijskega načina gradnje premostit­ venih objektov. Z uvedbo tehnološkega postopka montažne gradnje iz industrijsko izdelanih elemen­ tov je zadoščeno najširšim družbenoekonomskim interesom naše družbe; v prvi vrsti omogočamo, da se gradbeništvo industrializira, da gradbeni dela­ vec pridobi status industrijskega delavca, da hitre­ je, kakovostneje in kompleksno rešujemo projek­ tiranje in izvedbo premostitvenih objektov. Jasno je, da ni možno za vse objekte izbrati isti sistem konstrukcije in enotno tehnologijo grad­ nje, zato je podjetje GIP Gradis razvilo in vpeljalo v prakso naslednje tehnologije gradnje: — industrijski način gradnje, — klasično gradnjo, — prosto konzolno gradnjo, — segmentno gradnjo. Izbor sistemov konstrukcij in tehnoloških po­ stopkov je najtežja in najodgovornejša naloga stro­ kovnjakov, ki so vodili in vodijo razvoj premostit­ venih objektov. Upoštevati je bilo treba izkušnje, obstoječo opremo, interno delitev dela, kratke grad­ bene roke, kontinuirnost dela, potencial spremlja­ jočih panog v podjetju, strokovni kader, racional­ nost, objektivnost in ekonomičnost in končno per­ spektivnost izbranega sistema. Odločili smo se za Avtor: prof. Vukašiin Ačanski, dipL inž. gradb. GIP Gradis, TOZD Biro za projektiranje, 62000 Maribor, Lavričeva 3. industrijski način gradnje premostitvenih objektov tam, kjer je to objektivno sprejemljivo, racionalno ter ekonomično. Če so pogoji takšni, da to ni mož­ no, izberemo druge tehnološke postopke gradnje. t :vh : 2. IN DU STR IJSK I N A ČIN GRADNJE 2.1. Izhodišče Živimo v času dinamičnega razvoja cestnega omrežja, ki iz vozno-tehničnih razlogov zahteva množičnejšo gradnjo premostitvenih objektov, ki postajajo vse daljši, širši, višji, predvsem pa morajo biti hitro, poceni in kakovostno zgrajeni. Ti pogoji na eni strani omogočajo, po drugi strani pa zahte­ vajo prehod iz obrtniškega na industrijski način gradnje. Temeljna zamisel industrijskega načina grad­ nje je v, tipizaciji določenega števila elementov, ki jih serijsko izdelujejo v stalnem industrijskem ob­ ratu, transportirajo na kraj gradnje, sestavljajo z lepljenjem in prednapenjanjem v celoto in montira­ jo v končni izdelek, ki mora biti kakovosten in es­ tetsko oblikovan. Z industrijsko gradnjo dosežemo naslednje prednosti: — humanizacijo delovnih pogojev gradbene­ ga delavca, ki pridobi status industrijskega delavca z bolje urejenimi življenjskimi razmerami, — gradbeni delavec dejansko preneha biti se­ zonski delavec, — skrajša se čas gradnje, Slika 1. Sestavljanje konstrukcije v prečni smeri s fleksibilnim prednapetim škatlastim nosilcem /-LEPLJENI STIK Slika 2a. Sestavljanje konstrukcije v vzdolžni smeri s fleksibilnim prednapetim škatlastim nosilcem MS. MS LS. L.S. MS MS. Slika 2b. Sestavljanje konstrukcije v vzdolžni smeri s fleksibilnim prednapetim škatlastim nosilcem MAP Slika 3. Variantne rešitve izvedbe vzdolžnega stika med nosilci Slika 4. Porušni model, odločilen za dimenzioniranje voziščne plošče — bistveno se zmanjša vpliv vremenskih raz­ mer na potek gradnje, — zmanjšajo se količine ur izdelave, — dosežemo koncentracijo delavcev v obratih, kjer se poveča njihova storilnost zaradi boljše or­ ganizacije dela in boljših delovnih pogojev, — povečane so možnosti vključevanja nekva­ lificirane delovne sile v tehnološki postopek, ki jo je možno naknadno izobraziti za zahtevnejša delov­ na mesta, — doseže se boljši izkoristek tehnične opre­ me, ki je pretežno skoncentrirana v obratih, zato se zmanjšajo njeni transporti, začasne montaže in demontaže na kraju gradnje, — dosežemo maksimalno mehaniziranost de­ lovnih procesov, — kakovost gradnje in njena kontrola sta boljši, — ureditev gradbišča je hitrejša, enostavnejša, zato so manjši stroški za uporabo zemljišča, pa tudi škoda na terenu je manjša, — zmanjša se število delavcev na gradbišču, zato se zmanjšajo stroški za ločeno življenje in te­ renske dodatke delavcev, — gradnja objekta je manj odvisna od poteka del na trasi, — doseže se velik prihranek pri lesu zaradi iz­ delave tipiziranih elementov v trajnih jeklenih opa­ žih, — doseže se racionalno izkoriščanje opreme, — omogoči se programirano sodelovanje s spremljajočo industrijo. lepljeni stik Slika 5. Detajl lepljenega stika t - E L A S T IČ N A VE Z MOKRI STIK—v /— K A B E L I I fa z e Z A KONTINUIRAN.1E \ KONSTRUKCIJE KABLI I f a z e Slika 6. Detajl elastične vezi in mokrega stika nad podporo za kontinuiranje konstrukcije Še bi lahko naštevali prednosti industrijske gradnje, seveda pa so ob prednostih dodatne po­ sebne zahteve, ki se kažejo v naslednjem: — potrebna je specialna oprema za montažo elementov, — izdelati je treba tipsko tehnično dokumen- Slika 7. Detajl izvedbe mokrega stika na razčlenjeni podpori za kontinuiranje konstrukcije Slika 8. Detajl izvedbe mokrega stika in lepljenega stika v polju konstrukcije tacijo z natančnimi tehnološkimi, organizacijskimi in transportnimi študijami, — doseči je treba kakovostno stikovanje ele­ mentov, — ekonomski učinek je bolj odvisen od količi­ ne objektov, zgrajenih na industrijski način, — potrebna je kontinuiteta graditve, — zagotoviti je treba specializirane strokov­ njake, — treba je zgraditi in opremiti ustrezne ob­ rate, — kompleksnost problemov zahteva večjo vključitev znanstvenoraziskovalnih inštitucij in strokovnjakov, — sodelovanje z investitorjem mora biti in­ tenzivnejše, posebno na področju koncipiranja za­ snove objektov in vzdrževanju objektov. Slika 9. Pogled na široki stik med izvedbo Slika 11. Deponija nosilcev Slika 10. Pogled na izvedeni lepljeni stik Industrializacijo gradbeništva v današnjem ča­ su zavirajo: — neplansko oziroma stihijsko investiranje, — pomanjkanje finančnih sredstev za začetna vlaganja,, — predsodki do montaže in zastarela misel­ nost nekaterih strokovnjakov, kar je posledica ne­ zadostnega poznavanja dosedanjega razvoja in do­ sežkov, — nepravilno vzdrževanje zgrajenih objektov na industrijski način, — dupliranje kapacitet za isti program proiz­ vodnje, — zaostajanje tehničnih predpisov in normati­ vov, — nestabilizacijsko obnašanje vseh dejavnikov v celotni investicijski verigi. 2.2. Opis konstrukcije 2.2.1. Prednapeti škatlasti nosilec Prednapeti armiranobetonski škatlasti nosilec je izbran kot fleksibilen element za sestavljanje različnih statično konstrukcijskih sistemov glavne nosilne konstrukcije za razpone 5—40 m. Višina no­ silca h se spreminja od 64 cm do 154 cm, širina zgornje pasnice b se spreminja od 90 cm do 240 cm. Debelina zgornje pasnice znaša dp zg = 20 cm in že predstavlja del voziščne plošče. Spodnja pasni- ca je konstantne debeline in znaša dp sp = 12 cm. Obe pasnici sta povezani z dvema rebroma debeli­ ne dr = 16 cm, ki sta nagnjena proti vertikali 20 :1 (sl. 1). Glavno nosilno kontrukoijo premostitvenega objekta v prečni smeri sestavljamo s povezavo škatlastih nosilcev v celotno širino š = n . b. No- silce v prečni smeri povežemo z zalivanjem vzdolž­ nih stikov, ki so lahko mehko armirani ali pred­ napeti s kabli. V vzdolžni smeri sestavljamo glavno nosilno konstrukcijo premostitvenega objekta v različne statične sisteme (sl. 2). Glavna nosilna konstrukci­ ja je vzdolžno in prečno prednapeta s kabli po si­ stemu IMS. Armiranje nosilcev se izvaja z mehko armaturo GA 240 in rebrasto armaturo RA 400. Vsi elementi in stiki so iz betona kakovosti MB 40. Kakovost in trajnost objektov, izvedenih iz montažnih elementov, je v prvi vrsti odvisna od konstrukterske rešitve in izvedbe detajliranja glav­ ne nosilne konstrukcije kot celote. Za prečno razdelitev obtežbe ima pomembno vlogo vzdolžni stik med montažnimi nosilci v vi­ šini voziščne plošče. Za izvedbo so osvojene tri možnosti rešitve tega detajla (sl. 3), in sicer: a) monolitna izvedba vzdolžnega stika, b) armirani vzdolžni stik, c) prednapeti vzdolžni stik. Posamezna vrsta stikov je raziskovana v okvi­ ru raziskovalnega projekta IGM — modelne pre­ iskave konstrukcije za IGM, ki jo je izvedel ZRMK Ljubljana. Na podlagi rezultatov preiskav je ugo­ tovljeno, da so plošče s prednapetimi stiki povsem enakovredne monolitnim ploščam, medtem ko na­ stanejo pri ploščah z armiranim stikom razpoke pri sorazmerno nizkih obtežbah, zato je priporočljivo, da se uporabljajo prednapete voziščne plošče. Gle­ de na to da je vpliv stalne teže majhen, je smotrno uporabiti delno prednapeti beton. Na ta način ra­ cionalno uporabljamo material in dosežemo kako­ vostno rešitev. Vse razpoke, ki se eventualno po­ javljajo v plošči zaradi prometne obtežbe, se takoj po odstranitvi le-te zapirajo, ker je plošča polno prednapeta za celotno stalno težo in del prometne obtežbe. Če je objekt poševen, nastajajo težave pri izvedbi prednapenjanja zaradi nenatančne izvedbe kablov, kar gotovo ni zadosten razlog, da bi odsto­ pili od stališča, da prečno napenjamo konstrukcije. Če je objekt geometrijsko zahteven, je primerno uporabiti monolitno ploščo po celotnem objektu. V tem primeru prenesemo iz obrata na gradbišče več gradbenih faz, s čimer dosežemo večjo kakovost ob­ jekta. Pri dimenzioniranju voziščnih plošč je smo­ trno upoštevati ločno delovanje betona in kabla samega, ki nastaja v porušnem mehanizmu vozišč­ ne plošče (sl. 4). Za vzdolžno delovanje konstrukcije kot celote so pomembni lepljeni stiki, ki omogočajo stikova- nje posameznih delov nosilca s pomočjo lepljenja in prednapenjanja (sl. 5), ter mokri stiki, ki omo­ gočajo kontinuiranje nosilnega sistema v konstruk­ torskem ali voznotehničnem pogledu (sl. 6, 7, 8). Za stikovanje elementov s pomočjo lepljenja in prednapenjanja smo v Gradisu na osnovi raz­ iskav v okviru raziskovalnega projekta IGM — mo­ delne preiskave konstrukcije, ki jo je izvedel ;ZRMK Ljubljana in IMS Beograd, izdelali tehnična navodila za sestavljanje armiranobetonskih elemen- Slika 12 Transport nosilcev v deponiji Slika 13. Razkladanje nosilcev na gradbišču s kon­ strukcijo za montažo tov z lepljenjem in prednapenjanjem ter navodila za preiskavo lepila. Raziskovalni projekt, ki je združeval vrsto pre­ iskav materialov in prototipov konstrukcij montaž­ nega sistema gradnje premostitvenih objektov, je s svojimi rezultati omogočil vpogled v obnašanje in lastnosti preizkušanega tipa konstrukcij, izpostav­ ljenega vplivom obremenitev z različnimi statični­ mi in dinamičnimi obtežnimi primeri. Slika 14. Steza za lepljenje in konstrukcija za monta­ žo na dvoetažnem mostu v Mariboru Slika 15. Struktura konstrukcije zgornje etaže na dvo­ etažnem mostu prek reke Drave v Mariboru Slika 16. Pogled na dvoetažni most v Mariboru — vzhod Preiskave so bile izvršene na prototipih kon­ strukcije, izdelanih iz enakih materialov in na enak način, kot so izdelane konstrukcije za izvedbo ob­ jektov. Analiza rezultatov preiskav je pokazala, da je montažni sistem konstrukcije po svoji zasnovi in kakovosti primeren za izvedbo premostitvenih ob­ jektov in ustreza kriterijem, ki jih predpisujejo na­ ši oziroma mednarodni predpisi. Rezultati, ki jih Slika 17. Pogled na dvoetažni most v Mariboru — zahod Slika 18. Pogled na most prek Save v Trbovljah Slika 19. Sestavljene konstrukcije v prečni smeri s fleksibilnim prednapetim T nosilcem Slika 20. Nadvoz na podporah na AC Hoče— Levec je dal raziskovalni projekt, so omogočili tudi do­ datne analize obnašanja konstrukcij pri nadalj­ njem razvoju sistema montažne gradnje premostit­ venih objektov; tako smo v letošnjem letu prijavili raziskovalno nalogo pri RSS z naslovom — Dimen­ zioniranje voziščnih plošč za IGM. Stikovanje elementov z mokrimi stiki ali kakor jih drugače imenujemo široki stik omogočajo za­ ključevanje objekta oziroma konstrukcije, in kar je najbolj pomebno — kontinuiranje konstrukcije. Ta­ ko lahko prostoležeče statično določene sisteme po­ vežemo prek širokih monolitnih stikov v celoto, kot so kontinuirani nosilci, okvir, s katerimi prevze­ mamo zunajo obtežbo ter dosežemo boljšo kakovost objekta in večjo trajnost ter večjo varnost pri po­ tresni obtežhi in drugih vplivih. Seveda je kako­ yost v neposredni odvisnosti od kakovosti izvedbe širokih mokrih stikov, zato je potrebno pravilno konstruktersko detajlirati stike tako, da jih je mož­ no skladno s projektom tudi izvesti. V vsakem pri­ meru moramo takšne toge stike s kabli predna- penjati, če želimo doseči kakovost pravilno konci­ piranih in izvedenih monolitnih konstrukcij. Tak­ šen pristop konstrukterske obdelave konstrukcij in detajliranja omogoča poljubno sestavljanje siste­ mov konstrukcij premostitvenih objektov iz fleksi­ bilnega škatlastega prednapetega elementa. Uspeš­ no realizirani objekti, ki so sestavljeni po tem prin­ cipu, potrjujejo navedena izhodišča. Tako zahtevno prostorsko konstrukcijo, kot je dvoetažni most v Mariboru, je bilo možno racio­ nalno, objektivno in varno sestaviti iz tipskega ele­ menta, ki se s pomočjo pripitih in širokih stikov sestavlja v prostorsko kontinuirano okvirno kon­ strukcijo. 2.22. Prednapeti »T« nosilec Za razpone objektov od 30—50 m je izbran no­ silec T prereza višine 2,0—2,5 m. Geometrijske ka­ rakteristike so podane v sl. 19. Glavna nosilna konstrukcija premostitvenega objekta je sestavljena iz primarnih vzdolžnih »T« nosilcev, ki se na konceh in v sredini razpona po­ vezujejo s prečnimi rebri v nosilni sistem prostole­ žeče rešetke. Slika 21. Nadvoz na AC Ljubljana— Vrhnika Slika 22. Nadvoz na AC Ljubljana— Vrhnika Slika 23. Podvoz Cankarjeve c. na Prešernovi cesti Izvedba voziščne plošče je možna z dobetoni- ranjem plošče med zgornjimi pasnicami glavnega nosilca ali z monolitno oziroma montažno ploščo, ki se postavlja na pasnice glavnih nosilcev. Dodatno izvedena voziščna plošča sodeluje z glavnimi nosilci pri prevzemu uporabne, stalne in prometne obtežbe. Posamezna prostoležeča polja so nad podpora­ mi povezana v višini voziščne plošče z elastičnimi vezmi v zavorno enoto. Slika 24. Nadvoz Slavček v Kopru Slika 25. Odsek AC Hoče— Levec — pogled na viadukt Skedenj I in Skedenj II Tako izoblikovana zgornja konstrukcija omo­ goča enakomerno razdelitev vzdolžnih in prečnih sil na spodnjo konstrukcijo, izboljšuje vozno-teh- nične pogoje ter zmanjšuje število prekinitev kon­ strukcije in dilatacij. Celotna glavna nosilna konstrukcija je pred­ napeta v vzdolžni in prečni smeri, s kabli po si­ stemu IMS. Prednapenjanje glavnih nosilcev obi­ čajno izvajamo v eni fazi s kabli 36 0 7, kakovost žice za prednapenjanje am V 2 = 1700/1500 N/mm2. Prednapenjanje voziščne plošče in prečnikov izva­ jamo s kabli 12—16 0 7 om/o02 = 1700/1500 N/mm2. Kakovost betona je MB 40, armiranje zgornje kon­ strukcije je izvedeno z armaturo GA 240 in RA 400. Po tej tehnologiji je uspešno izveden Dolgi most na zahodni ljubljanski obvoznici; trenutno se izvaja most Kokra na AC Naklo—Ljubljana z raz- ponm L = 50 m. 3. KLASIČNA GRADNJA Velikokrat je geometrija objekta izredno zah­ tevna, pri tem je omejena še konstruktivna višina. Take objekte je najprimerneje izvesti na klasičen način s pomočjo odrov in betoniranjem konstruk­ cije »in situ« v armiranem ali prednapetem beto­ nu. Takšne primere najpogosteje zasledimo v me­ stih; s to tehnologijo smo uspešno realizirali veliko objektov, kot npr.: nadvoz Slavček Semedela v Kopru, nadvozi na AC Vrhnika—Ljubljana, Hoče— Arja vas, nadvoz Celovške na zahodni obvoznici v Ljubljani, podvoz Erjavčeve in Cankarjeve v Ljubljani, prav sedaj se izvaja nadvoz Meljske ce­ ste na 'HC v Mariboru. Organizacija gradnje monolitnih objektov se običajno izvede v sklopu kakšnega večjega gradbi­ šča. Za konstrukcijo odra se običajno uporabljajo lahki cevni odri ali težki odri »Sisak«, odvisno od zasedenosti ostalega dela operative. Zaradi pre­ majhnega števila tovrstnih objektov, njihove geo­ metrijske različnosti podjetje Gradis ni imelo raz­ loga investirati v specialne odrske konstrukcije. Armiranobetnoska oziroma prednapeta kon­ strukcija je izbrana v odvisnosti od razpoložljive konstruktivne višine in velikosti razpona. V vzdolžni smeri se glavna nosilna konstrukci­ ja običajno izvaja kot kontinuiran nosilec. Kabli za prednapenjanje so enakomerno razporejeni po preč­ nem prerezu. Zaradi ploščnega delovanja glavne no­ silne konstrukcije se poveča število kablov v pod­ ročju roba konstrukcije. V prečnem prerezu so za­ radi zmanjšanja lastne teže predvidene okrogle razbremenilne cevi iz pločevine, ki so primerno sid­ rane na opaž, tako da ne spreminjajo lege zaradi delovanja vzgona betona. Razbremenilne cevi se zaključujejo v neposredni bližini vmesnih in kraj­ nih podpor, tako da je možno v višini konstrukcije izoblikovati prečnik, ki ima nalogo vnašati obtežbo v spodnjo konstrukcijo. Prav tako rabijo končni prečniki za vnašanje sil prednapenjanja. Ta del konstrukcije prevzema razcepne sile in ga armira­ mo z rebrastim jeklom ali prednapenjamo s preč­ nimi kabli. Da dosežemo lepši estetski videz tovrstnih kon­ strukcij, obešamo na glavno nosilno konstrukcijo konzolne plošče hodnika, ki jih mehko armiramo ali prečno prednapenjamo. Za monolitne konstrukcije, izvajane klasično »in situ«, je pomembno, da je izdelan projekt be­ toniranja konstrukcije. Znano je, da pri monolit­ nih konstrukcijah nastopa vpliv krčenja, lezenja in Slika 26. Viadukt 6Ö-24 Skedenj I hidratacijske toplote v celoti, zato je potrebno zmanjšati te vplive s faznim betoniranjem celotne konstrukcije. Izbira delovnih stikov mora biti na mestu, kjer so statične količine najmanjše, posa­ mezni odseki pa naj ne bodo daljši od 20,0 m. 4 4 PROSTA KONZOLNA GRADNJA 4.1. Splošno če je ovira takšne velikosti, da zahteva večje razpone premostitve kot 50 m, jih uspešno premo- ščamo s konstrukcijami iz prednapetega betona, ki jih izvajamo po postopku prosto konzolne grad­ nje. Po tej tehnologiji, ki se je razvila pri Gradisu pred 25 leti, so uspešno zgrajeni mostovi prek re­ ke Drave v Ptuju, Podvelki in Mariboru, prek reke Neretve v Čapljini in Mostarju, prek reke Morače v Titogradu ter na AC Hoče—Arja vas prek plaza viadukt Šketdenj 20—24. Pridobljene Projektantske in operativne izkušnje na večini naštetih objektih so bile uporabljene pri projektiranju in izvajanju viadukta Skedenj. Viadukt Skedenj je zaradi specifičnih geolo­ ških razmer v celoti grajen po dveh tehnologijah, in sicer 241,00 m po postopku proste konzolne grad­ nje in 225,00 m po že opisanem industrijskem na­ činu, kjer so to dopuščale geološke razmere, Geometrija viadukta je zahtevna, ker je del osi v predhodnici oziroma v loku, zaradi česar se prečni skloni vijačno spreminjajo. Zasnova dela viadukta, ki je grajen po po­ stopku proste konzolne gradnje, se statično bistve­ no razlikuje od dosedaj v Sloveniji zgrajenih to­ vrstnih objektov. Vmesni stebri so zasnovani kot okvirna konstrukcija. Prednost take zasnove je v tem, da odpadejo vsi odri oziroma pomožne kon­ strukcije, ki so sicer potrebni zaradi balansiranja prekladne konstrukcije v času gradnje, poleg tega pa se bistveno zmanjšajo povesi. Glede razponov prekaša ta objekt, vse do se­ daj v Sloveniji zgrajene tovrstne objekte, poleg tega pa je tudi edini, ki ima kontinuirno preklad- no konstrukcijo. Kontinuirnost prekladne konstruk­ cije je omogočila ekonomičnost konstrukcije, ki je znatno lažja v primerjavi z ostalimi tovrstnimi ob­ jekti v Sloveniji. Projekt je bil zelo zahteven in obsežen, ker v času gradnje nastanejo trije različni statični sistemi. Če upoštevamo različne starosti betona, spremenljive dimenzije prečnih prerezov preklade, vpliv prednapenjanja, temperaturne vpli­ ve, različne statične sisteme itd., kar vse vpliva na povese konzol v času gradnje, dobimo šele vpogled v zahtevnost objekta zaradi možnih odstopanj od projektirane nivelete. Slika 27. Postopek proste konzolne gradnje — viadukt Skedenj I VIADUKT 60■24 , SKEDENJ I desni pas @ (p (5) (p (p (p -------------------------------------------------------------------------------------- dolžina voztične ptoSća --------5 ^ 5 ---------- 3930----- 1--------4018---------J------ 401 5------- j--------4011----------j-------- 4 0 0 6 -------j - C T \\ 4 * Slika 28. Vzdolžni prerez in tloris viadukta 60-24, ki jezgrajen po postopku proste konzolne gradnje delno na industrijski način viadukt 6 0 - 2 4 , Skedenj i Slika 29. Prečni prerez viadukta 60-24, ki je grajen po postopku proste konzolne gradnje Prečni prerez preklade je enocelična škatla z dolgimi konzolnimi previsi voziščne plošče, ki so podprti z montažnimi elementi. Takšna zasnova prečnega prereza je zelo ugodna, ker je prerez tor- zijsko dovolj tog, opažno enostaven, z minimalno koncentracijo materiala v stojinah, v pogledu te­ žišča prečnega prereza ugoden, ker so montažni elementi širine 2,0 m in medsebojno dilatirani, to­ rej ne dvigujejo težišča prečnega prereza. Zaradi ugodne torzijske togosti preklade je število prečni­ kov minimalno, kar je zelo pomembno z vidika opa- ževanja in hitrosti gradnje nasploh. Prekladna kon­ strukcija je razdeljena v lamele dolžine 5,0 m, ki so bile do sedaj v Sloveniji najdaljše. Velika dolži­ na lamel je zelo vplivala na krajši čas gradnje. 4.2. Tehnologija gradnje Po dograditvi temeljev in sten vmesnih steb­ rov je bil obešen na stene stebrov jeklen nosilni oder baznega dela preklade. Dolžina baznega dela preklade je 3,5 = 8,0 + 3,5 = 15,0 m. Bazni del pre­ klade se je betoniral v štirih fazah, in sicer: 1. faza — spodnja plošča, 2. faza — stene preklade do višine 2,5 m, 3. faza — stene preklade do višine montažnih podpornih elementov voziščne plošče, 4. faza — voziščna plošča. Nosilni oder je bil dimenzioniran na težo 1. in 2. faze. Težo 3. in 4. faze je nosil beton 1. in 2. faze. Takšna rešitev betoniranja baznega dela je znižala ceno nosilnega odra. Na bazni del preklade sta bila nameščena dva pomična nosilna odra »vo­ zička«, ki sta potrebna pri gradnji lamel, iz katerih sestoji prekladna konstrukcija objekta. Vozički so tako konstruirani, da se pomikajo v smeri gradnje po tiru, ki je položen na že zabetonirano lamelo. Po namestitvi vozička za betoniranje naslednje la­ mele ga je treba sidrati v lamelo na kateri stoji. Sidranje vozičkov in obešenje spodnjih odrov vo­ zička je bilo rešeno s pomočjo vešalk iz jekla Di- widag-UNI. Ta rešitev je omogočila hitro preme­ ščanje vozičkov. Vozički so dimenzionirani na težo 4. lamele, zato so bile lamele 1, 2 in 3 betonirane v dveh fa­ zah, pri čemer je prva faza nosila težo betona dru­ ge faze. Takšna rešitev je pocenila vozičke, časov­ no pa ni bistveno vplivala na potek gradnje. Prednapenjanje je potekalo s kabli, sestavlje­ nimi iz 36 žic 0 7 mm, ki so bili sidrani po siste­ mu IMS. Kabli so se vstavljali v zabetonirane reb­ raste cevi iz pločevine po končanem betoniranju vsakega simetričnega para lamel. Najdaljši kabli so bili dolgi 120 m. Gradnja objekta je potrdila vse teoretične predpostavke izvedbenega projekta glede na geo­ metrijo in zahtevano kakovost, zato ga uvrščamo med najuspešnejše zgrajene premostitvene objekte. Po izvedbi so bile opažene določene napake tega, drugače v tehničnem pogledu dobro izvede­ nega objekta. Napaka je v slabem prostorskem ob­ likovanju cestišča zaradi prostorskega oblikovanja trase na področju premostitve. Zaradi majhnih ra­ dijev horizontalnih kontra krivin so nastopile str­ me prehodne rampe. Posledica tako izbranih ele­ mentov je, da voznik opazi pretirano vitopiranje cestišča, kar ni res, saj meritve, izvedene v zadnjem času, potrjujejo normalno obnašanje objekta. Iz te­ ga lahko ugotovimo, da projektant in izvajalec ob­ jekta velikokrat ne more vplivati na rešitev obli­ kovanja trase, nivelete in dispozicijo objekta in je postavljen pred gotova dejstva. Projektanti ceste se morajo zavedati, da je premostitveni objekt po­ memben del trase in bi morali pri projektiranju in izboru elementov ceste sodelovati s projektantom objekta. 5. SEGMENTNA GRADNJA Če hočemo pri gradnji in projektiranju premo­ stitvenih objektov narediti pomemben napredek, moramo najti boljši način za izvajanje, kot to omo­ gočajo dosedanje tehnologije. Ni presenetljivo, da so pionirji na tem področju našli ne samo boljši na­ čin, ampak najboljšega. Boljši način pomenijo na mestu vgrajeni segmenti, ki so še vedno potrebni pri gradnji zelo velikih razponov, najboljši način pa pomenijo prefabricirani betonski škatlasti segmen­ ti, ki se z lepljenjem in prednapenjanjem poveže­ jo v celoto. Bistvena pomanjkljivost proste konzolne grad­ nje — gradnja segmenta »in situ« je ta, da se sre­ čujemo z enakimi težavami, kot jih imajo tudi dru­ ge tehnike gradnje, ki se izvajajo na gradbišču. Najočitnejše prednosti segmentne gradnje so: hit­ rost gradnje, kontrola kakovosti tovarniške proiz­ vodnje, zmanjšanje delovne sile in operacij na gradbišču, maksimalno zmanjšanje materialov in kot rezultat vsega tega večja ekonomičnost. Te prednosti so samo še dodatek k izboljšanemu estet­ skemu videzu in odpravi bodočih stroškov vzdrže­ vanja, ki so skupni vsem betonskim konstrukcijam. Razponi pri segmentni gradnji so od 30 do 120 m. Razponi segmentnih betonskih konstrukcij so se povečali do resnično monumentalnih razme­ rij z uporabo kabelskih zateg. Po svetu so bili zgra­ jeni objekti s centralnim razponom 320 m, v pro­ jektu so objekti z razponom 400 m. Prvi objekt, ki se izvaja v Jugoslaviji po tej specifični tehnologiji, je most prek reke Rječine na severni obvoznici. Konstruktorsko obdelavo je izdelal GIP Gradis TOZD Biro Maribor za podjetje Hidroelektra Za­ greb po prenosu pravice o uporabi te tehnologije iz Gradisa. V Sloveniji smo projektirali po tej tehnologiji most prek Save v Kranju; žal pa zaradi pomanjka­ nja objektivnosti investitorja ta projekt ni reali­ ziran. Poudariti moram, da je ta konstruktorska teh­ nika gradnje premostitvenih objektov osvojila svet. Pridružimo se torej večini in lotimo se segmentne gradnje, da nas čas ne bo prehitel. ZAKLJUČEK Opisani postopki gradnje premostitvenih ob­ jektov so plod večletnega dela in razvoja lastnega znanja na področju industrijske gradnje z montaž­ nimi elementi, klasične gradnje, proste konzolne gradnje in segmentne gradnje. Če analiziramo naše dosedanje delo pri projek­ tiranju in izvajanju premostitvenih objektov, lah­ ko zagotovo trdimo, da smo optimalno zadovoljili osnovnim principom veščine pri gradnji premo­ stitvenih objektov, in sicer principu objektivnosti, funkcionalnosti, racionalnosti, stabilnosti in estet­ skemu principu. To dejstvo je izziv in obveza sedanjim in bo­ dočim generacijam, da nadaljujejo projektiranje in gradnjo premostitvenih objektov še bolj smelo, lep­ še, boljše in sodobnejše. Informacijski podsistem materialnega poslovanja v GIP Gradis UDK 347.719.62:659.23 MARKO NEMEC-PECJAK Povzetek Poleg opisa računalniške aplikacije, ki se stan­ dardno uporablja v DO GIP GRADIS za področje ma­ terialnega poslovanja, sta opisana specifična podsi­ stema za upravljanje zalog rezervnih delov in za ma­ terialno poslovanje v kovinski dejavnosti. 1. Uvod Gospodarjenje z materiali je tako pomemben del vodenja proizvodnje, da je potrebno izdelati poseben informacijski podsistem materialnega po­ slovanja. Glede na možnosti računalniške podpore, ki je bila v preteklih letih mogoča le s paketnimi načini obdelav, se je v GIP Gradis razvijalo tudi to področje aplikacij. V članku je podan kratek opis treh aplikacij za to področje. Podrobneje je opisan le podsistem upravljanja zalog rezervnih delov. 2. Standardni podsistem Računalniška podpora za obdelavo podatkov o materialnem poslovanju je bila v GIP Gradis iz­ delana v letu 1978 (lit. 1). Aplikacija se še vedno uporablja v skoraj neizpremenjeni obliki in ob­ sega naslednje obdelave za celotno delovno orga­ nizacijo. — za nabavo (nabava materiala, kontrola na­ bave, spremljanje stanja zalog), — za skladišča (premiki materialov), — za operativo in pripravo dela (zahtevki za izdajo materiala), — za knjigovodstvo (registracije sprememb potroškov in stroškov). V obdelavo je vključen tudi drobni inventar in gotovi izdelki. Kljub jasno zastavljenim izhodiščem je apli­ kacija še vedno prvenstveno usmerjena v eviden­ ce materiala po knjigovodskem načinu. Velik izvor težav povzroča že sam šifrant ma­ teriala. Ta nomenklatura je vsekakor preobsežna, saj obsega približno 60.000 izdelkov. Vsi napori v delovni organizaciji za poeno­ stavitev in enolično standardno opredelitev nazi­ vov so bili le delno uspešni. Prav tako so do se­ daj spodleteli vsi poskusi na različnih nivojih za enolično opredeljeno nomenklaturo proizvodov, ki bo bistveno poenostavila informacijski sistem o materialih in gotovih izdelkih v delovnih organi­ zacijah, v medsebojnem blagovnem prometu ter v vseh institucijah za potrebe družbenega planira­ nja, statistike, carine in trgovine. Upamo, da bo vsaj delno uspel projekt enotne nomeklature pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije (lit. 5). Avtor: Marko Nemec-Pečjak, dipl. inž. strojni­ štva, GIP GRADIS, Ljubljana, Šmartinska 134/a V delovnem okolju nam je zato uspelo le re­ ševanje posameznih podsklopov za specifičnosti materialnega poslovanja. Na sl. 1 je shematično prikazana delitev obsega podatkov o materialih in izdelkih, ki jasno kaže, da je poleg standardnega postopka smotrno uvesti še specifične postopke, ki so opisani v nadaljevanju. 3. Specifični podsistem upravljanja zalog re­ zervnih delov gradbene mehanizacije 3.1. Zasnova sistema Nabava rezervnih delov in materialov za vzdr­ ževanje (RD) zasluži posebno pozornost in poseben pristop pri računalniški podpori informacijskemu sistemu. Izboljšanje in pocenitev oskrbe z RD ob­ sega naslednje ukrepe: — sistematično vodenje zalog in medsebojna izmenjava informacij med delovnimi organizaci­ jami izboljšuje oskrbljenost z RD; — zmanjševanje zastojev mehanizacije ob is­ točasnem zmanjšanju obsega zalog in angažiranje obratnih sredstev; — izboljševanje izbora RD pri trgovskih or­ ganizacijah ob sodelovanju dobaviteljev in grad­ benih organizacij. Problemi, ki jih želimo rešiti, so zaradi raz­ novrstnosti mehanizacije v posameznih delovnih organizacijah in zaradi težav z uvozom RD še tež­ ji, vendar jih je možno bistveno omejiti z organi­ zacijo urejanja preskrbe z RD (lit. 4). Osnove za ureditev preskrbe so: — splošno uporabna identifikacija RD, ki ni vezana na tip mehanizacije (kataloške številke pro­ izvajalcev niso neposredno uporabne), — opredelitev RD na standarde (ki so splošno uporabni ter niso vezani na vrsto mehanizacije) in namenske, — skupni nosilec informacij o RD ter virih preskrbe pri trgovskih organizacijah in proizva­ jalcih, — informacijski sistem za preskrbo z možno­ stjo hitrega ugotavljanja razpoložljivosti z RD ter utečenim postopkom naročanja in nabave, — organizacija preskrbe z RD, v kateri so do­ ločene trgovske organizacije obvezne za določen izbor zalog RD, — upravljanje z zalogami na osnovi norma­ tivov, — notranja organizacija preskrbe v gradbe­ nih organizacijah z internimi informacijskimi pod­ sistemi, ki jih je možno vključiti v skupni infor­ macijski sistem oskrbe z RD. Osnove za oskrbo so dane s skupnim kata­ logom RD na podlagi katalogov proizvajalcev in ustreznega izbora skupin delovnih sredstev, ki jih Število artiklov skupina "C" standardni podatki za skupini specifični podat- "A" in "B" ki za artikle po dejavnosti specifični podatki število podatkov Stika 1. Obseg podatkov obravnavanega informacij­ skega sistema bo sistem oskrboval. Zato je potrebno opredeliti: vsebino kataloga, identifikacijo in klasifikacijo RD, postopke za sodelujoče organizacije ter postopke izvajanja dopolnil in sprememb v katalogu. Teoretične osnove za vodenje zalog (lit. 3) so shematično prikazane na sl. 2- Praktične izkušnje v DO GIP Gradis kažejo, da zadostujeta predvsem dve metodi spremljanja zalog: — metoda signalnih zalog za pomembnejše RD, še posebno za namenske RD, — metoda »dveh zabojčkov« za manj pomemb­ ne RD in lažje dobavljive — predvsem standardne RD. Seveda se večkrat ne moremo izogniti poseb­ nim postopkom nabave — predvsem za uvožene RD. Bistveni informacijski tokovi med udeleženci informacijskega sistema so prikazani na sliki 3. 3.2. Zasnova podsistema za potrebe delovne organizacije Podsistem obdeluje le podatke, s katerimi raz­ polaga delovna organizacija oziroma temeljna or­ ganizacija strojno-prometne dejavnosti. Poleg po­ datkov o RD, ki izvirajo od proizvajalcev gradbe­ ne mehanizacije, predstavlja jedro podatkov po­ slovni informacijski sistem te organizacije- Iz ra­ čunovodskega dela standardnega materialnega po­ slovanja črpamo osnovne informacije o RD. Za planiranje porab in normiranjem zalog RD potrebu­ jemo podatke o mehanizaciji, ki jih črpamo iz re­ gistra osnovnih sredstev. Simboličen prikaz podsistema je prikazan na sl. 4. Najtežja naloga pri realizaciji podsistema je Slika 2. Določanje in spremljanje zalog rezervnih delov izdelava normativov potroškov RD po posamez­ nih skupinah mehanizacije. To nalogo je lažje re­ šiti, če je strojni park tipiziran in je v posameznih skupinah čimveč strojev. Primarne informacije sistema obsegajo: — količinski in vrednostni plan potrebnih RD, — informacije o doseganju signalnih zalog. Sekundarne informacije omogočajo: — pregled RD po najrazličnejših kriterijih (po klasifikacijah, po namembnosti, po nahajali­ ščih itd.), — ABC analizo RD. Računalniški programi so zasnovani tako, da je možno sproti izboljševati sistem na podlagi kvantitativne in kakovostne dopolnitve baze po­ datkov. Namesto izračunanih količin je možno upo­ rabiti tudi izkustvene podatke. V računalniški obdelavi se izračunajo nasled­ nje količine za dani izbor RD: — vgrajena količina, — planirana letna poraba, — varnostna zaloga, I N P U T - možnosti oskrbe z RD, - katalog standardnih in namenskih RD po proizvajalcih, - informacije o za­ logah drugih udeležencev potrebe po RD, naročanje RD, Informacije proizvajalcev podatki gradbenih organizacij, ■ podatki trgovskih organizacij, ■ podatki proizva­ jalcev RD in gradbene mehani­ zacije GRADBENA ORGANIZACIJA DOBAVITELJ RD (TRGOVINA) SKUPNI NOSILEC INFORMACIJSKEGA SISTEMA O RD O U T P U T potrebe po RD, informacije o zalogah (lastne in drugih udele­ žencev), podatki za skupnega no­ silca informacij, naročanje RD možnosti oskrbe z RD, dopolnjevanje kataloga RD na osnovi dobav in potreb, podatki za skupnega nosilca informacij katalog standardnih in namenskih RD, navodila za postopke, računalniška podpora sistema oskrbe z RD, obveze udeležencev glede izbora RD Slika 3. Informacijski tokovi med udeleženci podsi­ stema — signalna zaloga, — nabavna količina, — skupna poraba v preteklih obdobjih. Vgrajena količina je odvisna od števila kosov posameznega RD v enem delovnem sredstvu in od števila del. sredstev, ki ga stalno ažuriramo na osnovi registra osnovnih sredstev. Planirano količino izračunamo po formuli eks- ponencialnega glajenja: PK PK X 2V0S + 0,3 [LP - s ■ (PKS X 2VOS)] s Signalno zalogo, ki je osnovni normativ za vo­ denje zalog, izračunamo po formuli: ZS = 1,5 X PK X TD 360 Pri tem je upoštevana poenostavitev, da pred­ stavlja varnostna zaloga približno tretjino signal­ ne zaloge. Optimalno nabavno količino izračunavamo po Wilsonovi formuli: KN = f 2 X ZS X NP X PKSS P R O IZ V A JA LC I IN D O B A V ITE LJI R EZ E R V N IH D E LO V katalogi naročila RD H dobave DO GIP "G R A D IS " T O Z D Strojno prometni obrat sekundarna poročila: - preglednice R D za tehnologe in vzdrževalce Slika 4. Skica informacijskega podsistema planiranja in upravljanja zalog RD v delovni organizaciji PK PKS VOS 2 s LP ZS TD KN NP SS planirana količina RD planirana letna poraba RD v posa­ meznem delovnem sredstvu število strojev v posamezni skupini osn. sredstev, ki vsebuje obravna­ vani RD seštevanje po vseh skupinah delov­ nih sredstev, ki vsebujejo obravna­ vani RD letna poraba RD signalna zaloga povprečni dobavni čas (v dnevih) optimalna nabavna količina RD stroški za nabavo (v °/o od cene RD) stroški skladiščenja (v °/o od cene RD)Pomen simbolov v formulah je naslednji: PRIPRAVA DELA SKLADIŠČE informacije o informacije o Slika 5. Skica informacijskega podsistema za materi­ alno poslovanje v kovinski dejavnosti 4 4- Specifični podsistem za kovinsko dejavnost Poleg osnovne gradbene dejavnosti je v GIP Gradis izredno močna kovinska dejavnost. Obe te­ meljni organizaciji v Ljubljani in Mariboru sta prvi postavili zahteve za izboljšanje standardnih obdelav materialnega poslovanja. Zahteve so po­ gojene s specifičnim asortimanom, centralizira­ njem skladišč, industrijskem pristopu pri vodenju proizvodnje ter večjo frekventnostjo delovnih na­ logov. Z instalacijo dveh manjših računalnikov (IBM S/l) je bila v lanskem letu dana možnost za raz­ voj sprotne uporabniško usmerjene računalniške podpore tega informacijskega podsistema (sl. 5). Težišče obdelav je preneseno v pripravo dela, zato je podsistem prvi korak k računalniški pod­ pori celotnega vodenja proizvodnje. Poleg stan­ dardnih izdelkov je pri izdelkih poudarek pred­ vsem na nalogah za izdajo in naročila na pod­ lagi materialnih kosovnic ter na rezervacijah ma­ terialov. Skladiščni tehniki (regalno skladišče) je prila­ gojeno tudi evidentiranje izdelkov po skladiščnih lokacijah, pri čemer se podatki dajejo z več para­ metri (npr. s tremi koordinatami lokacije). 5. Zaključki Izboljšanje informacijskega podsistema mate­ rialnega poslovanja — predvsem planiranje zalog — je kompleksna naloga, ki jo je možno rešiti le v širšem gospodarskem prostoru. Izboljšanje notranje organizacije tega poslo­ vanja v delovni organizaciji mora obsegati: — standardizacijo materialov in proizvodov, — uvedbo takega planiranja zalog, da so za­ stoji zaradi nezaloženosti vnaprej postavljenih me­ jah, — uvedbo takega upravljanja zalog, da bodo izjemne nabave omejene le na določen obseg vseh nabav. Ustrezni ukrepi v širšem gospodarskem pro­ storu bi zagotovili: — znižanje stroškov poslovanja in povečanje učinkovitosti informacijskega sistema, — skrajšanje dobavnih rokov, zniževanje za­ log in vezave obratnih sredstev. Opisani informacijski podsistem pa je le ena od prvin tako zastavljene širše družbene akcije. LITERATURA: 1. Krivec C.: Računalniške obdelave materialne­ ga poslovanja, interna publikacija, GIP GRADIS Ljub­ ljana, 1978. 2. Schwarzbartl E.: Upravljanje procesa razpore­ janja in vzdrževanja delovnih sredstev, GIP GRADIS Ljubljana, 1980. 3. Kalitnekar Z.: Postavljanje normativov zalog, Organizacija in kadri 14 (1981), št. 6, 7, Kranj, 1981. 4. Rejec E.: Sistem SORD, interno gradivo, Zavod SRS za produktivnost, Ljubljana, 1981. 5. Spiler F. in sodelavci: Gradivo komisije za nomenklaturo materiala pri Gospodarski zbornici Slo­ venije, 1982. 6. Nemec-Pečjak M.: Planiranje in upravljanje zalog rezervnih delov gradbene mehanizacije, razis­ kovalna naloga, GIP GRADIS Ljubljana, 1982. 7. Nemec-Pečjak M .: Informaciloni sistemi za pla­ niranje i upravljanje zaliha rezervnih dolova građe­ vinske mehanizacije, Praksa (1983) št. 5, Beograd, 1983. 8. Tavzes M .: 'Sistem 6-P, interna navodila, GIP Gradis Ljubljana, 1984. IZ NAŠIH KOLEKTIVOV OZD GIP GRADIS, LJUBLJANA V 11 dneh 40 metrov visoko Za Agrokombinatov TOZD Poljedelstvo živino­ reja bodo novi žitni silosi v Mariboru pomembna pridobitev. V vseh devet celic — šest je namenjenih običajnim vrstam žitaric, tri pa »težko tekočim« sno­ vem, moki, na primer — bodo lahko uskladiščili že letošnji izdelek. Predvideni datum pričetka polnjenja novih silosov je 15. avgust. Izdelavo in vgradnjo op­ reme je prevzel domžalski Mlinostroj. Gradbena de­ la pa so izvajali delavci GE Maribor skupaj z delavci Tehnograda iz Tuzle. S tehnologijo drsnih opažev in neprekinjenim betoniranjem so potrebno višino 40 m dosegli v enajstih dneh. V 24 urah so napredovali po 3,7 metra. Betonaže ves čas niso smeli prekiniti. Noč dn dan je pregledo­ vala kakovost betona tudi laboratorijska služba. Zdaj sta v gradnji še vpisnik ter komandni ob­ jekt. Gradis Limited registriran Eden izmed zelo resnih poslovnih obiskov je bil tudi nedavni obisk nigerijskega partnerja dr. Edeta J. Amana v Ljubljani. Kot je znano, je bila leta 1983 pridobljena registracija mešanega podjetja Gradis Limited v Nigeriji, od skupno 40%> deleža Jugoslo­ vanov pa odpade na Gradis 33°/o te celote. Zaenkrat v Nigeriji Jugoslovani še nimamo stal­ nega predstavnika, kar pomeni, da se je treba v ča­ su občasnih obiskov v Nigeriji ali pri nas pomeniti o marsičem. Gradisova dva objekta: Šentviški »pokriti vkop«, most prek Kokre Gradis je prevzel gradnjo dveh najzahtevnejših objektov _— pokriti vkop oziroma takoimenovano Ga­ lerijo v Šentvidu pri Ljubljani ter most čez Kokro v bližini Kranja. Most prek Kokre je bil projektiran v Gradiso­ vem projektivnem biroju v Mariboru, in sicer kot most z dvema voznima pasovoma, saj je le del bo­ doče avtoceste med Ljubljano in Kranjem grajen za štiripasovnico, 6 km med Naklom in Kranjem pa bo sprva zgrajena kot dvopasovna cesta. Na mostu čez Kokro bodo montirani najdaljši prednapeti pro- stoležeči nosilci v Jugoslaviji. Polje med obema obrež­ nima opornikoma bo premostilo pet prednapetih no­ silcev, ki bodo med seboj povezani s prednapetimi prečniki, da bodo tvorili sistem brane. Pokrit vkop — galerija v Šentvidu — s pokritim vkopan ali tako imenovano Galerijo v Šentvidu pri Ljubljani bo v tej fazi gradnje avtocesta končana. Tu je v gradnji predor pod železniško progo Ljublja­ na— Jesenice na območju postaje Vižmarje ter pri­ ključek na avtocesto oziroma z avtoceste na Ce­ lovško cesto. Tod bo v bližnji prihodnosti tudi za­ četek predora pod Celovško cesto in pod šentviškim hribom (predor bo dolg 1.500 metrov, grajen bo v kas­ nejših fazah, cesta pa bo priključena na zahodno ljubljansko obvoznico). Pri gradnji Galerije bo izkopanih okrog 147.000 prostorskih metrov materiala .zasipov za okrog 67.000 prostorskih metrov, vgrajenega okrog 14.000 prostor­ skih metrov betona, 2.000 ton armatur in postavljenih okrog 32.000 kvadratnih metrov opažev. Izkop za Galerijo je že dosegel globino 12,5 m. Galerija bo skupno dolga 257 metrov in široka 38 metrov. Za zavarovanje objektov, ki so ob samem robu gradbene jame, je bilo treba narediti več deset za­ varovalnih pilotov premera 100 cm, za zavarovanje železniške proge pa je izdelana berlinska stena, viso­ ka 12,5 metra. Temelji sten galerije stojijo na pilotih premera 150 cm. HE Mavčiče — prvi kilovati oktobra 1985 Investicijski program za gradnjo HE Mavčiče je bil sprejet sredi leta 1979, temeljni kamen pa je bil položen 25. aprila 1980 leta. S pripravljalnimi deli so delavci TOZD GE Nizke gradnje Maribor začeli ko­ nec leta 1980. Spomladi 1981 so bila vsa pripravljalna dela prekinjena zaradi pomanjkanja finančnih sred­ stev pri investitorju Savskih elektrarnah. Nekoliko intenzivneje se je ponovno začelo delati na He Mavčiče spomladi 1982. leta, pravi obseg pa je gradnja v resnici dobila z dveletno zamudo. Od avgusta lani je gradbena jama že zavarovana pred Savo z mogočnim zidom. Ob reki je do 12 m pod gladino Save veliko gradbišče. Vidni so že te­ melji pretočnih polj in strojnice. Načrtovalci HE Mavčiče so našli posrečeno in racionalno rešitev, ki omogoča, da bo del zidu, ki zapira gradbeno jamo, pozneje zid zunanjega pretočnega polja. Dotok je precej močan — s črpalkami odvedejo do 1600 litrov na sekundo. Če te vode ne bi prečr­ pavali v Savo, bi zalilo gradbeno jamo. Skupno bo izkopanih nekaj manj kot 200.000 pro- storninskih metrov zemlje. Na že postavljene temelje bo treba v enem letu postaviti strojnico, v kateri bo­ sta dva generatorja, pod obema pa vodni turbini. V temelje strojnice in pretočnih polj je bilo do­ slej vgrajenih okrog 9000 kubičnih metrov betona in okrog 500 ton armatur. Skupne predvidene količine, vgrajene v HE Mavčiče, pa znašajo 90.000 kubikov betona, 3400 ton armatue in 72.000 kvadratnih metrov opažev. Samo v strojnico bo vgrajenih 25.000 kubič­ nih metrov betona. Nad HE Mavčiče bo nastalo jezero, v katerega se bo natekalo za 11 milijonov kubičnih metrov vode. Uspešna predstavitev novih proizvodov — na zagrebškem velesejmu Gradis se je tokrat predstavil s skoraj vsem pro­ izvodnim programom kovinske dejavnosti. Tako je bil asfaltni program zastopan s finišerjem, novim stri- jem za reciklažo asfalta, markirnim strojem in briz­ galko za bitumen, manjkala je torej le asfaltna baza. Poleg tega se razstavljali še kontejnersko betonarno, 15001 mešalec, stroj za brušenje stropov in krožno žago. Od betonskega programa so razstavili vse tipe ograjnih stebričkov, vinogradniške kole, latnike, hlevske gredice, cvetlična korita dn cevi z mufno. Vir: Gradis Ljubljana Soseska Planina II V Gradbincu so se po zaključku gradnje Planina I preselili na Planino II. Decembra 1983 pa je bil na Planini II uspešno opravljen tehnični pregled zad­ njega stanovanjskega objekta. Pri gradnji stanovanjske soseske Planina II so sodelovale Gradbinčeve gradbene operative iz Kranja in Jesenic, specializirani tozd in projektanti. Leta 1981 je bilo oddanih 218 stanovanj ali 13.345 m2, 1982. leta je bilo dograjeno 262 stanovanj s skupno površino 16.313 m2, lani pa je bilo oddanih 139 stanovanj z 8.101 m2. To pomeni, da je v zadnjih letih Gradbinec zgradil v tej soseski 619 stanovanj s površino 37.760 kvadratnih metrov. Soseska Stara cerkev Zelene in z grmičevjem porasle jame ob Stari cerkvi v Šiški ni več. Danes se tu že vzpenjajo pod nebo mogočne betonske gmote. Tu bo našlo prijetno bivališče 238 novih stanovalcev. Tu bo tudi ca. 3.000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, 2.400 m2 lo­ kalov, 2.350 m2 garaž in vrtec. Gradnja objektov po­ teka po načrtu, tako da ne bo problemov zaradi pra­ vočasne dograditve. Pripravljalna dela v Alžiru V Arzewu, manjšem priobalnem alžirskem mestu z veliko industrijsko cono, so decembra 1983 pričeli pripravljana dela, za realizacijo pogodbe o izgradnji 4000 stanovanj. Gradbišče je v neposredni bližini me­ sta in ob robu dveh, v glavnem že zgrajenih stano­ vanjskih sosesk po 1000 oziroma 1500 stanovanjskih enot, ki jih gradita alžirska firma EDCO in itali­ janska firma ITALEDIL. Lokacija lastnega kamno­ loma in separacije je oddaljena 15 km v smeri proti 40 km oddaljenem velikem pristaniškem in industrij­ skem mestu Oranu. Širše področje gradbišča — pri­ obalni pas — je rahlo valovita, plodna, zelena rav­ nica z oljčnimi in mandljevimi nasadi, vinogradi in žitnimi polji. Ožja lokacija skupnih obratov gradbi­ šča je ob skromnem potoku, ki je ca. 20 m nižje od področja bodočega osrednjega gradbišča. Pripravljalna dela potekajo v improviziranih po­ gojih nastanitve in dela. Vse manj stanovanj V Sloveniji je bilo lani zgrajenih 5189 stanovanj. To število je kar za 25 odstotkov manjše kot leto po­ prej in zaostaja za drugimi republikami in pokraji­ nama. Zgrajena stanovanja so bila manjša, saj je po­ vprečna velikost stanovanja le 59,2 m2. Naj večja sta­ novanja so gradili v Crni gori, kjer je imelo povpreč­ no stanovanje kar deset kvadratnih metrov več kot povprečno v Sloveniji. Občina Maribor Tabor je bila po številu lani zgra­ jenih stanovanj na prvem mestu, saj je bilo zgra­ jenih 537 stanovanj. V občini Ljubljana Šiška so jih zgradili na primer 375, tre'tje uvrščena po številu la­ ni zgrajenih stanovanj pa je ljubljanska občina Vič-Rudnik s 334 stanovanji. Ob teh lanskoletnih po­ datkih pa je vsekakor zaskrbljujoče to, da v kar 16 slovenskih občinah lani niso dogradili niti enega no­ vega stanovanja. Nov proizvod V Stavbarjevem tozdu Opekarna v Pragerskem raz­ vijajo novi proizvod, kakršnega na našem tržišču še ni. Po patentu zagrebškega strokovnjaka Mladena Ke- zeleja so razvili tako imenovano »fasadno desko«, ki bi se naj pritrjevala na fasade, dolga naj bi bila do 2,8 metra, široka pa od 25 do 30 centimetrov. Fa­ sadna deska naj bi se pritrjevala s pomočjo posebnih konzol, med fasadno desko pa bi bila izolacija s ter- volom in zrakom. Za ta proizvod vlada precejšnje za­ nimanje. Vir: Gipossov vestnik -v i •‘ •-■d , * "gg $GR GROSUPLJE, GROSUPLJE m p p ■ HHmH Na gradbišču zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Gradnjo na objektu za ZRMK so zaključili do konca marca 1984. Objekt je prizidek h glavnemu objektu ZRMK z gabariti tlorisne dimenzije 60,12 X 14,22m, s kletjo, pritličjem, petimi nadstropji in ga­ lerijo. V objektu je 5331,65 m2 neto uporabne povr­ šin. Objekt je namenjen povečavi obstoječih laborato­ rijev in pripadajočih delovnih prostorov. V 5. nad­ stropju pa so locirane zelo funkcionalna dvorana, knjižnica in jedilnica za potrebe investitorja. Objekt je gotov, potrebna je le še zunanja uredi­ tev. Po preselitvi iz starega objekta v novega bodo opravili še preureditev starega objekta. Objekt Avdiologopedski oddelek dokončan V sklopu centra za rehabilitacijo sluha in govora ob Vojkovi ulici v Ljubljani gradijo Avdiologopedski oddelek. Objekt je dvoetažen, to je klet in pritličje. Kletna etaža je pod nivojem obstoječega terena, za­ radi osvetlitve je potreben odkop med opornimi zi­ dovi. Neto kvadratura objekta znaša skupaj z za­ kloniščem (za 100 oseb) približno 600 m2. Objekt je zasnovan tako, da je s čim manjšimi stroški mogoče kasnejša nadgradnja, tako da bo upo­ rabnik pridobil še približno 300 m2 neto uporabnih površin. Tovarna keramike Iskra Investitor Iskra-Ieze, tozd Keramika bo v sklopu že zgrajenih objektov Iskra v Stegnah gradilo nov objekt za potrebe proizvodnje. Investicija predstavlja monolitni armiranobetonski del, v sklopu katerega garderobe, stanitarije, traf o postaje in toplotna po­ staja v kleti, vhod in neobdelani prostori v pritličju in nedokončano nadstropje (namembnost prostorov bo daha v II. fazi) ter armiranobetonska hala za potrebe proizvodnje. Tlorisna velikost objekta I. faze je 60 X 34 m. Pripravljalna dela so na objektu pričeli izvajati 3. aprila, izkop gradbene jame pa 16. aprila. Rok dograditve objekta je 11 mesecev. Dela v vrednosti 152 milijonov din si je pridobil Imos, ki pa oddaja dela glavnemu izvajalcu, SGP Grosuplju in GIP Vegradu liz Titovega Velenja. Delitev del je taka, da bo SGP Grosuplje izvajalo zemeljska dela kanaliza­ cijo, zunanjo ureditev in instalacijska dela v vredno­ sti 53 milijonov din, vse ostalo pa Vegrad iz Titovega Velenja tozd Gradnja Ljubljana. Prispevek k čisti in zeleni Ljubljani V okviru akcije Čista in zelena Ljubljana je OOZS, tozd Gradbeni polizdelki-proizvodnja, organi­ zirala očiščevalno akcijo v svojem delovnem okolju. Na razpis akcije se je prijavilo skupno 67 delav­ cev, in sicer iz uprave tozda in vseh treh sektorjev. Cilj akcije ni bil le kar naj lepša ureditev delov­ nega okolja, pač pa tudi spoznavanje med sodelavci. Hkrati pa je bila ta akcija tudi prispevek k stabili­ zaciji, saj so vse delo opravili v prostem času. Zelo spodbudno je, da so vsi udeleženci tudi v prihodnje pripravljeni sodelovati na takšnih in po­ dobnih akcijah. Black and Decker — odprt skladiščni objekt V začetku avgusta so delavci Grosuplja pri­ čeli dela pri gradnji odprtega skladiščnega objekta. Investitor objekta je Black and Decker Jugo­ slavija — Grosuplje, ki izdeluje razna ročna orodja, od vrtalnih strojev, kotnih brusilnih strojev do električnih obličev in delovnih miz, kar je name­ njeno pretežno za izvoz. Vrednost pogodbenih del znaša 30,095.000 din. Po terminskem planu bi morala biti dela končana do konca marca 1984. Objekt je montažna hala z armiranobetonskimi stebri, ki stojijo na točkovnih temeljih, ti pa so med seboj povezani s temeljnimi vezmi. Strešna kon­ strukcija je lesena, narejena iz lepljenih lesenih no­ silcev tip Hoja dz Ljubljane, ki omenjena dela tudi izvaja. Kritina je iz profilirane aluminijaste pločevine, ki je na zgornji strani plastificirana. Uporabna po­ vršina hale znaša 21.000 m2. Iz naših kolektivov 136 Gradbeni vestnik, Ljubljana 1984 (33) Gradnja stanovanjskih blokov v soseski Ob Grosupeljščici V soseski Ob Grosupeljščici so pričeli gradnjo štirih stanovanjskih blokov, G l , G 2, G 3 in G 4, z lokali, garažami in energetskim objektom. Stanovanjski blok G 1 ima pet lamel (LA, LB, LC, LD, LE), skupaj 68 stanovanj. V lameli A -B je v pritličju tudi vrtec za 60— 70 otrok. V lameli C-D je zaklonišče za 200 oseb. V sklopu objekta G 1 je tudi energetski objekt, to sta kotlarna na trda go­ riva, ki bo pokrivala potrebe celotne soseske, in trans­ formatorska postaja. V stanovanjskem blogu G 2 (LA, LB, LC, LD) je predvidenih 56 stanovanj, v G 3 (LA, LB, LC) 37 stanovanj, v G 4 (LA, LB, LC, LD, LE) pa 70 sta­ novanj. Skupaj v soseski je predvidenih 231 stanovanj. Zazidalni načrt predvideva tudi garaže triplex izvedbe, kjer bo mogoče garažirati 56 vozil. Pri stanovanjskih blokih G 2 in G 3 so predvi­ deni poslovni in trgovski prostori s skupno kvadra­ turo približno 300 m2. Izgradnja le-teh naj bi potekala skladno s potrebami. Celotno tehnično dokumentacijo za gradnjo ob­ jektov I. faze soseske, to je stanovanjskega bloka G l (LA, LB, LC, LD, LE) z energetskim objektom, je izdelalo SGP Grosuplje, tozd Projektivni biro, leta 1983. Rok gradnje objektov je 15 mesecev. Objekt VVO Črnuče Gmajna Sredi oktobra so pričeli dela na objektu W O Črnuče Gmajna. Objekt je p.odružnična enota z zmogljivostjo 112 otrok. Sestavljata ga dva nasproti ležeča bivalna niza, ki sta na severni strani pove­ zana z gospodarskimi prostori. Tlorisni gabarit pri­ tličnega objekta je 40,05 X 34,30 m. Vzhodno od bo- jekta je locirano delno vkopano zaklonišče za 100 oseb, v izmeri 12,70 X 8,25 m. Pogodbena vrednost po sistemu »ključ v roke« znaša 40,083.142,40 din. V tej ceni je zajet objekt s celotno zunanjo ureditvijo in izvedbo komunalnih priključkov. Rok za dokon­ čanje vseh del je 1. 8. 1984. Gradbišče v Trnovem Gradnjo VVO so pričeli novembra lani, priprav­ ljalna dela za prizidek k osnovni šoli pa februarja letos. Vrednost vseh del na objektih znaša 93 mili­ jonov dinarjev. Za oba objekta je sklenjena pogodba po sistemu »ključ v roke«. Objekt VVO je zasnovan v treh etažah, od ka­ terih sta dve namenjeni vzgojnovarstveni dejavnosti, v kletni etaži pa zaklonišče, gospodarski prostori in kabineti osebja. Vrtec bo imel devet oddelkov iza skupno 184 otrok. Grajen bo v klasični izvedbi: no­ silne armiranobetonske stene, medetažne konstruk­ cije pa so armiranobetonske plošče. Prizidek k osnovni šoli Trnovo je predviden v obliki podolgovate hale iz montažne konstrukcije, ki je na eni strani naslonjena na zaklonišče. Povezava med obstoječo šolo in prizidkom zahteva adaptacijo prehoda ter povezavo instalacij. Z novim prizidkom bo šola pridobila 1070 m2 neto površin, na katerih bodo kuhinja s pomožnimi prostori, jedilnica, telo­ vadnica s shrambo orodja, sanitarni in pomožni pro­ stori, dvonamensko zaklonišče ter predelana kotlarna na plinsko ogrevanje. Rok izgradnje je 10. avgust. Vir: Glasilo — SGP Grosuplje Nova urbanistična ureditev poslovnostanovanjske- ga centra v Hrastniku Pobudo za njegovo izgradnjo sta leta 1980 dala izvršni svet občine Hrastnik in REK EK Trbovlje. Celotno območje zgornjega Hrastnika je po na­ membnosti razdeljeno na štiri zazidalne otoke: S6, S3, LI in L2. Zazidalni otok S3 je namenjen stanovanjskim in centralnim dejavnostim (poslovne, trgovske, kulturne, rekreacijske dejavnosti, promet, peš poti in zelene površine). Zazidalni otok S6 je prav tako namenjen stanovanjskim in centralnim dejavnostim. Zaz dalni otok L1 je namenjen tržnici in rudniškim zunanjim obratom. Zazidalni otok L2 pa je namenjen za razši­ ritev tovarne Sijaj in za poslovno stanovanjski grad- bi ob današnji stavbi Sob Hrastnik in ob sedanjem križišču ceste proti Studencem. Stara zgradbe na tem območju bo potrebno porušiti. Na mestu starih zgradb pa bodo zrasli poslovno- stanovanjski objekti s približno 231 stanovanji in po­ slovnimi prostori. O novi tržnici pa je znano le to, da bo sestavljena iz odkritega in pokritega dela, s skupno površino 800— 1020 m2. Nad tržnico bodo stale pro­ izvodne hale REK EK Hrastnik. S tem projektom zgornjega dela Hrastnika naj bi dobili strnjeno obliko mestnega naselja s približno 500 stanovanji, indust­ rijsko cono dn zelenimi površinami. Viri: Zasavski gradbenik Most v Kasovljah Delavci SGP Primorje gradijo čez Vipavo nov most. Izgradnjo mostu so pričeli meseca septembra 1983. Objekt je lociran vzhodno od obstoječega do­ trajanega lesenega mostu, kjer je izvedena tudi de­ viacija obstoječe ceste v dolžini 300 m. Dolžina ob­ jekta od osi levoobrežnega opornika do osi de,sno- obrežnega opornika znaša 47 m, merjeno v smeri osi trase. Projekt mostu in ceste je izdelal projektivni sektor Primorje. Prekladna konstrukcija mostu je armiranobeton­ ska konstinuirana plošča prek treh polj 14 X 19 m. Plošča_ima konstantno debelino 75 cm, široka je 5 m, z vgrajenimi razbremenilnimi kartonskimi cevmi 0 40 cm. Na obeh straneh ima plošča konzolne previse 1,20 m debeline 20— 35 cm. Na krajne opornike nalega prekladna konstrukcija prek neoprenskih ležišč, vmes­ ne opornike pa predstavlja par okroglih stebrov 0 80 cm, ki so zgoraj vpeti v ploščo, spodaj pa prek temeljne grede v pilote. Piloti so premera 1 m. Kraj­ na opornika predstavljata dva pilota 0 lm sistema Benoto in sta zgoraj zaključena z ležiščno gredo. Prekladna konstrukcija je računana na prometno ob­ težbo SLW — 30 po DIN 1072. Kot podporna konstrukcija plošče so bili upo­ rabljeni nosilci sistema SISAK. Z izgradnjo tega mostu je zgrajen še zadnji od štirih prepotrebnih novih mostov prek Vipave. Delavci Primorja tudi v NIBAYI Delavci Primorja že dolgo delajo v Iraku. V Ni- bayi so postavili sredi puščave lastno separacijo. Do najbližjega naselja je 30 km, do Bagdada in ostalih gradbišč pa še veliko več. Proizvodne zmogljivosti separacije so 660 m3 na uro. Zmogljivost posameznih proizvodnih vej so na­ slednje: — tamponska veja 200m3/h — mokra veja 1 200 m3/h — mokra veja 2 100m3/h — suha veja 100m3/h — drobljena veja 60m3/h Tamponska veja proizvaja tampon frakcije 0— 50 milimetrov. Na mokrih vejah sejejo in perejo narav­ ni material frakcij 0— 5, 5— 9, 9— 19, in 19— 32 mm. Enake frakcije proizvaja tudi suha veja, vendar te niso prane. V drobilcih in mlinih drobimo vse tiste frakcije, ki so tehnološki višek. Separacija je samostojna organizacijska enota. Dela na mostu čez Sočo Na gradbišču sabotinske ceste in novega mostu čez Sočo je živahno. Gradnja je v polnem razmahu. Vedno bolj se vidijo obrisi spodnje linije 102 metra dolgega loka novega cestnega mostu čez Sočo. Odrska konstrukcija iz jeklenih cevi je praktično dograjena,, pripravlja se že postavljanje opaža loka. Priprave na betoniranje loka so obsežne. Lok je namreč škatlastega preseka s tremi prekati, debelina sten je 20 cm, v peti je višin preseka loka 2 m, v temenu pa 1,5 m. Širina loka je 6,5 m po vsej dolžini. Predvsem je bilo potrebno opraviti obsežnejše pred­ hodne preiskave betona (MB 35) za lok. Zahteve za beton so zelo velike, predvsem pa se ne sme vgra­ jevati z betonsko črpalko. Beton za lok se mora v čimmanjši meri krčiti, prav tako pa morajo biti čimmanjše vrednosti za lezenje betona. Na levem bregu Soče so zgrajeni že vsi stebri, sredi aprila pa je bila zabetonirana plošča pristopnega dela mostu v dolžini 68 metrov. Osni razmak med stebri je 17 metrov, stebri pa so votli z debelino sten 15 cm. Ši­ rina stebrov je 120 in 150 cm. Za opaže stebrov so uporabljeni kovinski kalupi, ki jih po fazah del pre­ mikajo z dvigali. Voziščna plošča je podprta z jeklenimi nosilci vrste SISAK in dolžine 15 metrov. Nosilci so podprti na jeklene konzole v stebrih. V pospešeni izgradnji so tudi stebri na desnem bregu Soče. Na tej strani so stebri tudi najvišji. Cesta na mostu preide na tem delu v krivino s horizontalnim radijem 100 metrov. Prav tako napredujejo dela na cesti na strmih in skal­ natih pobočjih Sabotina. Sabotinska cesta SGP Primorje izvaja del projekta na poodseku Solkan, to je 1700 m ceste od križišča v Solkanu do državne meje na Sabotinu in rekonstrukcijo ceste št. 301 v Solkanu, vključno z vsemi objekti na trasi ter ureditvijo dveh križišč in ploščadi pred pokopali­ ščem. Vrednost del na pododseku Solkan znaša 327 mi­ lijonov din po predračunu iz aprila 1983. Investitor je Skupnost za ceste SR Slovenije. Začetek Sabotinske ceste je v križišču z novo pro­ jektirano vpadnico v Solkanu. Trasa prečka naprej železniško progo in Sočo z enotnim objektom — mo­ stom — ločne konstrukcije, dolžine 238 m. V nadalje­ vanju se trasa vzpenja po pobočju Sabotina proti ita­ lijanski meji — premaga višinsko razliko 110 m s pomočjo dveh serpentin. Maksimalni vzpon je 10 % , na začetku trase je le 2 % , v območju serpentin pa 5 odstotkov. V projektu je predvidena izdelava podpornih in opornih zidov v skupni dolžini 560 m, v drugi serpen­ tini pa zaradi zelo strmega terena viadukt dolžine 57 metrov. Soseska Kremenica II Stanovanjska blokovska gradnja v Postojni se bo nadaljevala z novo stanovanjsko sosesko na Kreme­ niti, locirano med obstoječim Kidričevim naseljem na severu, skladiščem Petrola na vzhodu in individualno zazidavo na vzhodu in individualno zazidavo na za­ hodu. Predvidenih je 135 novih stanovanj, ki se bodo gradila v treh fazah. Programska zasnova zazidave je povezan sklop stanovanjskih enot — blokov, s katerim funkcionalno deli parcelo na dostopni javni del in mimo cono za interno življenje soseske. Posebna novost te soseske je ogrevanje na trdo gorivo, kar pomeni velika kotlarna, deponija premoga in visok dimnik. Deponija je predvidena za skladi­ ščenje dvomesečnih zalog premoga. Struktura stanovanj cele soseske je taka, da je največ majhnih stanovanj — 4 0 % dvosobnih, 4 0 % enosobnih in garsonjer in le 2 0 % trisobnih stano­ vanj. Ekonomske stanarine, soudeležba in visoke ce­ ne ogrevanja so vzrok, da ljudje ne želijo več stano­ vati na preveč kvadratnih metrih. Sama zasnova pro- sorv je taka, da je mogoče opremo malo bolj svo­ bodno razporejati in organizirati boljšo izrabo tloris­ nega kvadratnega metra. Pri projektiranju instalacijskega sistema so prvič na tem območju uporabili sigma bloke, ki jih pro­ izvaja Sigma Žalec. Glasilo SGP Primorje Izgradnja silosov v Melju Konstruktor je skupaj s Tehniko iz Zagreba pod­ pisal pogodbo z mariborskim Intesom o izgradnji si­ losov v Melju. Predračunska vrednost pogodbe znaša okrog 190 milijonov dinarjev. S to pogodbo so pre­ vzeli celoten izvajalski inženiring, od vodenja in pri­ prave tehnologije ter projektiranja do izvajanja del in montaže opreme. Glede na to, da je čas, v katerem je treba dokončati silose in jih predati Intesu v upo­ rabo, zelo kratek, se bo treba posebej potruditi. Pri tem bo vsekakor največje breme nosila temeljna organizacija Gradbeništvo Maribor, ki je »glavni« iz­ vajalec del na tem objektu. Hudnik premoga v Lendavi Rudarsko energetski kombinat Velenje naj bi bil investitor rudnika rjavega premoga pri Lendavi. Najnovejše analize so pokazale, da je na tem območju kakih 300 milijonov ton rjavega kakovost­ nega premoga. Gre za območje od Mure pri vasi Be- nica do Lendave. Premog je v globini 25 in 85 metrov. Rudnik bi odprli leta 1989. Približno 700 delavcev naj bi letno nakopalo pol milijona ton premoga. Gle­ de na ugotovljene zaloge bi rudnik lahko deloval 60 let. Izgradnja goveje farme Ogrizkovo Delavci tozd Gradbeništvo Maribor so pričeli z izgradnjo goveje farme. Objekti so funkcionalno razporejeni na proiz­ vodni objekt, v katerem so stojnica za krave molz­ nice, potem sledi objekt porodnišnice s prostorom za molzenje, nato porodniški boksi, akumulacija, kotlarna, mlekarna in pisarniški ter garderobni pro­ stori. Ob tem objektu je adaptiran objekt za vzrejo telet, prostor za presušene krave in karantenski prostor. Objekti, ki izpolnjujejo funkcionalnost far­ me, pa so še trenč silosov, separator, laguna, gno­ jišče, črpalne in zbiralne jame ter agregatna postaja. Vsi našteti objekti so povezani z recikrožnim ka­ nalskim sistemom. Farma je v končni fazi. Na ob­ jektih je poleg fasad potrebno urediti še inštala­ terska dela, ki pa jih je prevzel investitor sam. Vrednost pogodbenih del je približno 70 milijonov. Dijaški dom Srednje elektroračunalniške šole Januarja 1934 so začeli graditi dijaški dom, v katerem bo lahko prebivalo 500 učencev. Objekt je sestavljen iz dveh zgradb etažnosti P + 4. Polovica vsakega objekta je podkletena. V prvi zgradbi je v kletni etaži zaklonišče za 300 oseb, v drugi pa kotlarna, ki bo na trdo gorivo. Oba objekta pove­ zuje na južnem delu locirana telovadnica in vezni trakt. Objekt ima tudi lastno kuhinjo. Skupna vred­ nost objektov je 197 milijonov din. Rok gradnje je 12 mesecev. Proizvodna hala Ljutomer Januarja so v tozd Gradbeništvo Maribor uspeš­ no končali montažo armiranobetonske hale Mura tozd Oblačila Ljutomer. Montažo so izvajali v izredno ne­ ugodnih vremenskih razmerah, tudi pri temperaturah — 15° C. Da so lahko montažo varno izvajali, so uporabljali dodatne varnostne ukrepe. Objekt je zasnovan kot dvoladijska enoetažna montažna armiranobetonska hala, razpona 2 X 16,00 m. Konstruiran je tako, da ga je možno razširi v tretjo ladjo. Razmak stebrov v prečni smeri je 10 m v prvem polju in 7,5 kv. m v ostalih poljih. Nosilno konstrukcijo objekta sestavljajo montaž­ ni AB stebri, montažni AB primarni nosilci dolžine 16 kv. m., montažna korita in montažni sekundarni nosilci iz tipiziranega programa R 2 SGP Konstruk­ tor Maribor. Fasada objekta bo izvedena v klasični izvedbi, streha pa položena dvokapnica, zaključena z lahko kritino. Skladiščenje surovin tovarne umetnih hrustov Swaty V mesecu januarju so pričeli gradnjo nove hale v TUB-Swaty. Izbran je industrijski program D 3, razpona 16 m in rasta po 10 m. Triladijska hala je projektirana tako, da je možna kasnejša razširitev oziroma dozidava pritiklin. Dvokapna streha bo iz­ vedena s TRIMO MG ploščami. Vse montažne elemente bo izdelala Tozd Grad­ beništvo Maribor. Soseska S-5 v Gregorčičevi ulici Soseska je locirana v uličnem kareju ob Gregor­ čičevi ulici od Tyrseve do Gledališke ulice. Glavni trakt leži ob Gregorčičevi ulici in ima priključene trakte na južni dvoriščni strani. V srednjem delu je poslovna zgradba s kotlarno, v ostalih traktih pa je 128 stanovanj, ki se gradijo za trg. V pritličju vseh traktov so lokali, katerih namembnost še ni določena. Garaže so v kletni etaži med dvoriščnimi trakti, in sicer kot 55 zaprtih garažnih blokov. V drugi kleti so 4 zaklonišča po 100 oseb in eno zaklonišče za 150 otrok za potrebe VVZ. Kotlarna bo zadovoljevala ogrevalne potrebe cele soseske, SNG Maribor, VVZ in poslovne prostore kro- jaštva Mode v Gledališki ulici. Projekte je izdelal Tozd PTB-Komunaprojekt. Arhitektonsko se soseska z višino in zunanjim vide­ zom staplja s starim mestnim jedrom. Vir: Glasilo Konstruktor Maribor Polnilnica akumulatorjev v pristanišču na Reki O gradnji stolpnice za ladjedelnico 3. maj na ReM smo že pisali. Danes so ti delavci na novem gradbišču polnilnice akumulatorjev v Luki na Reki. Pripravljalna dela so trajala več časa, saj je bilo potrebno najprej porušiti stare objekte in staro skla­ dišče in odpeljati v morje približno 700 prostorskih metrov konstrukcij in ostankov porušenih zidov. Objekt je montažna hala z različnimi razponi: 28, 16 in 10 metrov. Dolžina hale je 75 metrov, za celotno investicijo pa bo Luka Reka namenila pri­ bližno 65 milijonov dinarjev. Po navodilih investitorja so projekte izdelali v tozdu Projekt pod vodstvom inženirjev Mira Zuleta in Marjana Mačka. Konstruk­ cija je sestavljena iz prefabriciranih elementov raz­ ličnih sistemov. Del elementov so iz tozda IBK pri­ peljali z vlakom in avtovlačilci. Polnilnica akumu­ latorjev je namenjena oskrbovanju številnih tran­ sportnih naprav, predvsem viličarjev v luki. Vse naprave so namreč na električni pogon, ker je upo­ raba motorjev s pogonom na tekoča goriva nedopust­ na zaradi nevarnosti požarov. Smelt dobi nove sodobnejše prostore Delavci SCT so v soseski BS-3 ob Titovi cesti za Bežigradom pričeli graditi novo proizvodno stav­ bo za Smelt. Nova zgradba bo Smeltu omogočila razširitev in izboljšanje prostorskih zmogljivosti z dosedanjih 5850 kvadratnih metrov površin na 12.100 kvadratnih met­ rov. Tudi število zaposlenih bodo lahko skoraj po­ dvojili, in sicer od dosedanjih 300 na več kot 500 delavcev. Omogočena bo tudi uporaba najsodobnejših naprav za investicijski inženiring. Le tako bodo lahko uresničili svoje načrte, saj bo vrednost sklenjenih izvoznih poslov, ki jih bo opravil ta kolektiv, v letu 1986 znašala že 500 milijonov dolarjev. Investicijska vrednost del brez opreme je okoli 820 milijonov dinarjev. Rok za dovršitev gradnje je 1. junij 1985. Izvozni terminal za Slovin Med Zibertovo in Frankopansko ulico v Ljub­ ljani so delavci tozda Gradnje Ljubljana lani julija pričeli graditi izvozni terminal za delovno organi­ zacijo Slovin. Pred pričetkom gradnje je bilo potrebno porušiti stare objekte in izkopati ter odpeljati 16 tisoč pro- storninskih metrov materiala. Gradbena jama je glo­ boka 8 metrov. Vrednost del znaša 190 milijonov dinarjev. Dela morajo biti končana do 10. septembra 1984. Skladiščna hala za bombaž v Luki Koper Delavci SCT tozda VG-AO gradijo v kompleksu Luke Koper skladiščno halo v izmeri 60 X 60 metrov. Hala je montažna in namenjena za skladiščenje bombaža. Zaradi slabe nosilnosti tal betonirajo stebre v širokih pasovnih temeljih v kraju samem. Do 6,3 tone težke železobetonske loke pa betonirajo v IBK v Stožicah ter jih bodo z vlačilci pripeljali v Luko Koper. Gradijo tudi nov samski dom v Luciji pri Por­ torožu. Nastavitvena zmogljivost doma bo 123 le­ žišč. Vzletna steza letališča v Portorožu Vzletno stezo obstoječega letališča Portorož bodo podaljšali za 350 metrov. Delavci nizkogradnje so že pričeli obsežna zemeljska dela kot so: izkop humusa, polaganje filca in nasipnega materiala. Kamniti material in tampon bodo pripeljali iz kamnoloma Kaldanija. Asfalt bo položen na več kot 10 tisoč kvadratnih metrov nove vzletne površine v debelini 7— 3 cm. Za drenaže bodo položili 600 metrov Raudrill cevi raznih profilov. Celotna investicija znaša 42,2 milijona dinarjev. Dela morajo biti končana do konca aprila letos. Obširen investicijski program Delavci SCT so v letošnjem letu namenili za lastne investicije 863 milijonov dinarjev. Največ sredstev so namenili investicijam skupnega pomena, kar 349.404 (v 000 din); za investicije splošnega po­ mena 29.402, za visokogradniško dejavnost 74.000, za nakup gradbene mehanizacije 200.000, za družbeni standard 35.300, v surovinsko bazo skoraj 100 mili­ jonov itd., skratka, svoje želje in načrte so uskladili s finančnimi možnostmi. široka podpora inovacijskim procesom V izhodiščih za poživitev inovacijske dejavnosti v SCT so se opredelili za široko paleto inovaoij, od temeljnih raziskav prek aplikativnih do razvojnih in množične inovativne dejavnosti, vsebinsko pa gre za: — uvajanje novih proizvodov, — uvajanje novih tehnologij, — osvajanje novih tržišč, — osvajanje novih izvorov surovin in materi­ alov, — formiranje novih organizacij (integracije, pre­ strukturiranje, nov informacijski sistem itd.). Osnovni element inovacijskega procesa je človek — strokovnjak, ki želi napredek in je voljan pri delu iskati izboljšave in nove rešitve. Ob tem je pomemb­ no timsko delo, ki zagotavlja širši krog sodelavcev tudi iz organizacijskih enot, ki se z inovativno dejav­ nostjo ne ukvarjajo poklicno. Za uspešno delo je potrebna široka izobraževal­ na akcija, ki ne bo enkratna, ampak zastavljena sistemsko dolgoročno. Vir: SCT glas kolektiva Mlin za pesek — pridobitev kamnoloma v Griži Kamnolom v Griži v Kopru je končno dobil težko pričakovani mlin za pesek. V prvi fazi izgrad­ nje kamnoloma je bila zgrajena dovozna cesta, vo­ dovod, električni priključek s traf o postajo, oprav­ ljena so bila gradbena dela, montirane drobilne na­ prave za sekundarno mletje, urejeni so bili obratni prostori in še hudournik. V drugi fazi gradnje pa so montirali preddrobilec, opravili potrebna gradbena dela za odpraševanje ter montažo ustrezne opreme. Šele z mlinom za pesek bodo celoten tehnološki pro­ ces zaključili — od preddrobljenja prek sekundar­ nega mletja do končnega izdelka — peska, po kate­ rem je največje povpraševanje. . Mlin so s sodelovanjem tozd ASP montirali sredi marca, je BL 5 SCT Ljubljana s kapaciteto 30 m3/h. Kamnolom je v tem času dobil tudi rezervoar s prostornino 20 m3 za plinsko olje, tako da bodo imeli lahko lastno črpalko za gorivo. Načrtujejo še asfaltiranje dovozne ceste, potre­ ben pa bo tudi elektromagnet za trak iz preddrobil- ca, saj vsak odlomljeni zob nakladalne žice ali krona svedra lahko uniči mlin na sekundarnem mletju. Razmišljajo tudi o nabavi tehtnice za potrebe prodaje materialov. Terminal za fosforno kislino Konec novembra 1983 so delavci Stavbenik K o­ per pričeli dela na objektu Terminal za fosforno ki­ slino v Luki Koper. Objekt bo stal poleg že obsto­ ječega skladišča kemikalij Techem. Gradbena dela, ki jih izvajajo, obsegajo temelje rezervoarjev z lo­ vilno skledo ter polnilni most. Poleg tega bodo iz­ vedli tudi manjša gradbena dela na cevovodnem si­ stemu. Zaradi slabe nosilnosti tal so predvideni ar­ mirani temelji kot toga plošča. Desetletni računski po- sedek je okoli 50 cm. Vgradili bodo približno 800 m3 betona in 60 ton armature ter napravili 800 m2 raz­ novrstnih opažev. Štiri rezervoarje, v katerih bo shranjena fos­ forna kislina, izdeluje Iplas s kooperanti Vetroresina iz Italije kar na gradbišču samem. Rezervoarji imajo premer 8,5 m, visoki so 13 m, prostornina vsakega pa je 710 m3. Fosforna kislina se bo pretovarjala po si­ stemu ladja— rezervoarji— vlak (cisterne) in obratno. Zaradi posebnosti fosforne kisline so rezervoarji iz steklene volne in tudi beton (lovilna skleda) je zaščiten z bitumnom. Pri gradbenih delih, katerih vrednost je stara milijarda 300 milijonov, dela povprečno le po 6 delavcev. Celoten objekt bo dokončno predan na­ menu v maju letos. Vrstne hiše Jagodje Na območju zazidalnega načrta Jagodja II v Izoli so 15. marca 1983 začeli gradnjo druge faze vrst­ nih hiš. Kompleks obsega 33 vrstnih hiš, in sicer 26 enot VHP + 1 tlorisnega gabarita 7,50 X 12,60 m in 7 enot VHP + 1 tlorisnega gabarita 7,50 X 15,10 m. Program zajema izgradnjo objektov do IV. faze z zunanjo ureditvijo in komunalnimi napravami. Predvideni rok dokončanja prvih 10 enot je bil 15. september 1983, med samo gradnjo pa je prišlo do zastojev zaradi zamud pri dobavi gradbenega mate­ riala (lesa in korcev za kritino), tako da so morali opustiti končna dela in nadaljevati s tunelsko gradnjo ostalih dveh nizov v Mladinski ulici. Do danes je tunelsko končanih vseh 33 objektov, za tehnični prevzem pa je pripravljenih prvih 10 objektov, naslednjih 8 objektov pripravljajo za teh­ nični prevzem aprila tega leta. Cerkev v Ankaranu Na cerkvi sv. Miklavža potekajo končna dela na zunanji ureditvi, objekt sam pa je bil zgrajen leta 1983. Lociran je nekoliko zunaj samega naselja in se zelo lepo vključuje v okolico. Arhitektonsko je izredno razgiban in zanimiv, do njega pa bo vodilo tudi 220 m urejene ceste, ki se bo kasneje lahko nadaljevala do Hrvatinov. Sakralni del objekta sprejme lahko 200 ljudi, v sklopu cerkve in župništva pa je tudi zaklonišče za 100 ljudi. Gradnja sama je potekala dokaj normal­ no. Nova hala v Serminu Za Istrabenz gradijo v Serminu novo halo za servisne delavnice s pripadajočimi pisarniškimi pro­ stori. Gre za strešno železno konstrukcijo z opečnimi polnili in salonitnim kritjem. Dela so šele v začetni fazi temeljenja. Vir: Glas kolektiva V boju za tržišče Področje trženja je bilo v Vegradu iz Titovega Velenja v preteklem letu ena najpomembnejših in naj­ odgovornejših nalog. V preteklem letu je bilo izdelanih 478 ponudb v skupni vrednosti več kot 26 milijard dinarjev, sklenje­ nih pa je bilo za dobrih 20 milijard pogodb in anek­ sov. Uspešni so bili na zunanjem trgu, kjer je bilo izdelanih za več kot pet milijard dinarjev ponudb, doslej uresničenih pa je za okoli 500 milijonov dinar­ jev. V marketingu so pri raziskavi trga namenjali vso pozornost raziskovanju investioij za sedanje srednje­ ročno obdobje. Stekla je tudi obdelava investicij na ra­ čunalniku. Programi za investicije zavzemajo vse aktualne podatke potencialnih investitorjev v gospo­ darstvu in negospodarstvu. Gradnja Beograd — zadovoljni z uspehom V tozdu Gradnja Beograd je bilo v preteklem letu zaposlenih 257 delavcev, 15 njihovih delavcev pa je delalo na gradbišču v inozemstvu. Tozd Gradnja Beograd je v preteklem letu vlagala v samski dom v Šimanovcih. Objekt je končan in de­ lavci naj bi se v tem času preselili. Pripravljen pa je tudi že nadaljnji investicijski program. Načrtujejo metrov, iščejo pa tudi lokacijo za izgradnjo proizvod­ ne baze. Presegli načrtovano Kljub težavam in pomanjkanju investicijskih vla­ ganj je bila proizvodnja v tozd Vemont prek vsega lanskega leta kontinuirana. V preteklem letu so v tozd Vemont izdelali beton­ ske elemente za 22 kompleksnih objektov ter posa­ mezne elemente še za 11 objektov. Najpomembnejši objekti pa so bili seveda skladišče Era Titovo Vele­ nje, hladilnica Bihač, hala Palos Banja Luka, KMB Kotor Varoš, pletilnica Pounje Kostajnica, Spin Vališ Slavonska Požega, nadstrešnica Sumbar Karlovac, skladišče Metalka Surčin, kompleks vrvarne AIK Apa- tin, Pamučni kombinat Vranje in Fadis Prijedor. Naj­ večji in najzahtevnejši objekt je bila hala v Vranju, kjer so uvajali nove konstrukcijske elemente ter novo tehnologijo. V letu 1983 je tako tozd Vemont zmontiral 47.220 kvadratnih metrov objektov, montirali pa so tudi 44.660 kvadratnih metrov fasadnih elementov. Vir: Glasnik Hidromontaža na domačih in tujih tržiščih Hidromontaža nastopa na celotnem jugoslovan­ skem trgu. Gradili so objekte v vseh naših republi­ kah. Več kot 500 energetskih in industrijskih gigan­ tov stoji danes v Jugoslaviji, kjer so delavci Hidro­ montaže pustili sledove svojega dela. V zadnjih 15 letih pa so razširili svojo dejavnost tudi na zunanja tržišča. Tako so gradili ali gradijo prek 50 objektov v raznih deželah Evrope in tretjega sveta. V Libiji, Združenih emiratih, ZRN, NDR, CSSR gradijo danes 11 investicijskih objektov. Gradili pa so tudi v Pakistanu, Sri Lanki, Maroku, Siriji, Jorda­ niji, Iranu, Iraku, Etiopiji, Nigeriji in Alžiru. Povsod so si nabirali dragocene izkušnje in znanje in si po­ leg ustvarjenega dohodka utrli pot med 250 največjih tovrstnih podjetij v svetu. S 35 milijoni dolarjev ce­ lotnega prihodka od zunanjih poslov so že presegli 50 odstotkov vsega finančnega prometa, ki ga ustvarijo Cirilu Staniču za njegovih osemdeset Naše število »80« pišejo Francozi po svoje »4 X 20«. Poizkusimo uporabiti simboliko primerjave teh številk tako, da ob čestitki slavljencu CIRILU STANIČU razdelimo dolgo pot njegovega bogatega delovnega življenja na približno »štirikrat dvajset«! Neobičajno? Lahko da, pa tudi ne. Otroška leta, sončna Goriška, rojstni kraj Kanal ob Soči (24. julij 1904). Prva svetovna vojna. Izguba očeta, znanega na­ prednega tržaškega čitalničarja. Selitev — umik v Ljubljano. Cirilova pokojna mati, neomajno zavedna in v poštenosti nepopustljiva žena, spravi kot vdova ob skrajni skromnosti in garanju h kruhu svoje ot­ roke. Ciril konča tehnično srednjo šolo, doseže poklic gradbenega tehnika in si takoj prične sam služiti kruh. Ze v svojih prvih zaposlitvah se kot mlad tehnik z nenavadno vnemo in pridnostjo zagrize v strokovno delo. Kaj kmalu se vključi tudi v organizirano druž­ beno dejavnost. 2e dosti pred drugo vojno je močno letno (celotni prihodek domačih in tujih gradbišč znaša lani okoli 700 milijard starih dinarjev). Novo gradbišče v puščavi Medtem ko to pišemo, so delavci Hidromontaže Maribor že davno prej zasadili prve lopate na novem gradbišču Sarir v Libiji. Od že obstoječega gradbišča Ras Lanufa do Sarira je treba prevoziti 700 km. Tu gradijo novo rafinerijo v vrednosti 7,5 milijonov ame­ riških dolarjev. Lokacija novega gradbišča je odda­ ljena 800 metrov od bližnje zelenice, vendar vode in elektrike ne bo težko napeljati do gradbišča. Sarir je manjše naselje, ki so ga postavili »beli rudarji«, ki črpajo nafto. Prvi prebivalci, že pred 20 leti, so bili Angleži. Danes ima tu svojo točko tudi NOC (National Oil Corporation) — Libijska nacio­ nalna petrolejska družba. Naselje je obrastlo z viso­ kim drevjem in drugim zelenjem. Vode ne manjka in še pitna je. Abu-Dhabi — nove perspektive Hidromontaže Delavci EM-Hidromontaže iz Maribora prvi Ju­ goslovani, ki so prevzeli delo v Združenih arabskih emiratih. Prva pogodba ni pomembna samo zaradi visoke vrednosti del, okoli 60 milijonov DM, temveč predvsem zaradi nove kvalitete nastopa v tem delu sveta. Zgraditi morajo praktično sredi puščavskih si­ pin 15 transformatorskih postaj 33/11 kV. EM Hidro­ montaža je prevzela posel v celoti, vse od projektira­ nja, dobav, gradbenih del in same montaže. Z drugi­ mi besedami, uspeli so podpisati pogodbo o izgradnji objektov na ključ. Naslednja pogodba je bila podpisana s firmo THYSSEN iz Essna v vrednosti okoli štiri milijone DM. Po tej pogodbi bo moralo 40 monterjev z dva­ krat toliko tuje delovne sile krepko delati 12 mesecev na rekonstrukciji in povečanju kapacitet v Power House Abu Dhabi. Tretji, še večji uspeh pa je podpis pogodbe s firmo BORSIXG iz Zahodnega Berlina v vrednosti 12 milijonov DM. Z njo so se obvezali zmontirati osem kotlov po 160/210 ton pare na uro, štiri v bližini Abu Dhabija, štiri pa v novem kompleksu razsoljevalnih naprav v Al Taweelah. Glas EM Lojze Cepuš aktiven član v društvu inženirjev in tehnikov — ne le v Sloveniji, pač pa tudi v Zvezi v Jugoslaviji. Ljubeča, a hkrati trda vzgoja v njegovi mladosti je temelj, na katerega gradi vse, kar dela — v službi, v družbi in doma v svoji družini, ki isi jo medtem ustvari. Druge vojne je konec. Ciril je zrel mož, kar izža­ reva v delavnosti in pridnosti. Polni dve leti prosto­ voljno sodeluje pri obnovi Crne gore. Tudi doma sko­ raj ni obnovitvene akcije ,brez njegovega sodelova­ nja. Akcije pa si sledijo kar po tekočem traku. Grad­ nja avtoceste Ljubljana— Zagreb, obnova številnih športnih, telovadnih in planinskih postojank po vsej Sloveniji. Njegova največja strokovna ljubezen po­ stanejo ceste! Dela zanje, piše o njih, brani jih in zagovarja skoraj trmasto tudi tedaj, ko drugi že pešajo. Ciril pa ne piše le o cestah — saj je še toliko drugih področij in problemov, ki ga vsak dan znova pritegujejo. To so nerešena vprašanja gradbeništva, komunale in družbenega življenja. Zato se dolga leta živahno udejstvuje v številnih forumih kot nepogreš­ ljiv sodelavec, član neštevilnih strokovnih in drugih komisij in udeleženec strokovnih predavanj, posvetov, simpozijev in podobnih dejavnosti. Še iz njegovih »prvih dvajset« je druga njegova velika ljubezen te­ lovadba in vse, kar je z njo v zvezi. Predvojni Sokol v Trnovem in sedanji Partizan sta neprekinjena štafeta, polna drobnega dela, pre­ izkušenj, uspehov, pa tudi padcev, ob katerih se po­ berejo le najvztrajnejši. Njegovih »četrtih dvajset«, do sedanjih osem­ deset. Ciril je že vsestransko razgledan gradbeni stro­ kovnjak, še vedno kot mravlja delaven in živahno aktiven na raznovrstnih pestrih področjih. Bila so leta, ko so ga dobesedno življenjsko okupirali neka­ teri veliki projekti za ureditev Ljubljane, npr. pre­ kop skozi Golovec, še prav posebej pa že načrtovana poglobitev železnice — vendar je njega in vse, ki so enako mislili, zaenkrat »povozil čas«. Problemi pa so ostali prihodnjim generacijam. Medtem mu »kar mimogrede« doraste in dozori njegova družina ob nenehni, zvesti skrbi življenjske sopotnice Vere. Nabral si je že lepo število let, hkrati s tem tudi zasluženih priznanj, vse do častnega članstva v ZDGIT Slovenije, v SIT Jugoslavije in Jugoslovanskega društ­ va za ceste. In prav tako pri Partizanu Trnovo in ri­ bičih, ki jim je zvest že od mladega. Med doseženimi odlikovanji pa se kot najvišje blešči — red dela z zlatim vencem. Tudi sedaj ob osemdesetih je »še in še z obema nogama trdno na tleh« in sredi življenja. Nedavno smo ga »ujeli«, ko je kot predsednik zbora uporabnikov pri skupščini SIS za ceste soodpi- ral nove ljubljanske obvoznice. Kaj naj mu zaželimo ob visokem življenjskem ju­ bileju? Kaj drugega, kot še naprej dolgo trdnega zdravja in uspehov v delu, da bo na svoji maraton­ ski cesti prehodil še veliko novih mejnikov, do ti­ stega poslednjega, ki je nam vsem namenjen. VIVAT, naš Ciril Stanič! Maks Megušar inž. Borutu Maistru v slovo V krogu svoje dru­ žine je, skromen kot vedno, praznoval živ- ljenski jubilej >— 75-let- nico rojstva. Vrtnice, ki so obeleževale ta jubilej še niso obledele ko smo prejeli žalostno vest, da je umrl Borut Maister, diplomirani jinžendr gradbeništva. Inž. Maister je 1. 1952 maturiral v Mari­ boru, 1. 1931 pa je di­ plomiral na gradbeni fakulteti v Ljubljani. Po dipilomi j,e do leta 1935 služboval na direkciji državnih železnic v Ljubljani. Od tu je od­ šel v Maribor in delal pri Mestnem gradbenem uradu do druge svetovne vojne. Okupator mu ni prizanesel. Najprej je bil pre­ gnan na Notranjsko, nato zaprt v Trstu in interniran v Nemčijo. Po osvoboditvi se je vključil v obnovo porušene domovine kot stavbo vod j a pri raznih industrijskih objektih v Mariboru. Leta 1947 je bil imenovan za šefa inženirja novo ustanovljenega gradbišča Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem pri takratni grad­ beni direkciji Slovenije — Gradis. Tu je delal do zaključne izgradnje teh objektov. Nato se je celotno gradbišče preselilo v Maribor. Iz tega se je formirala, gradbena enota Gradis in se kasneje preimenovala v Gradis Maribor TOZD GE Maribor. Od začetka pa do leta 1977, ko je odšel v pokoj, je bil inž. Maister na čelu te gradbene enote. Ni pa deloval samo v okviru Gradisa. Kot pred­ stavnik društva gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor je bil tesno povezan z osnovanjem in de­ lovanjem strokovnega gradbenega šolstva, najprej pri srednji gradbeni šoli, nato pa tudi pri Višji in Visoki tehnični šoli v Mariboru. Sodeloval je pri izdelavi programov in premostitvi vseh drugih težav, ki se porajajo pri tako odgovornih akcijah. Svoje bogato znanje in izkušnje je kot pre­ davatelj na teh šolah posredoval mlajšim generacijam. Prav tako je bil vedno pripravljen sodelovati pri vseh akcijah, ki jih je izvajalo mariborsko društvo gradbenih inženirjev in tehnikov. Inž. Borut Maister vam bo ostal v trajnem spo­ minu kot vzoren človek in visokostrokoven gradbenik. Uredništvo VESTI IN INFORMACIJE POSVETOVANJE Optimalizacija stanovanjske graditve v pogojih gospodarske stabilizacije Informacija in vabilo referentom! Znanstveno-strokovni posveti ISKUSTVA pred­ stavljajo srečanja strokovnjakov za izmenjavo dosež­ kov pri pripravi, organizaciji, planiranju, projekti­ ranju, grajenju in vzdrževanju stanovanj in stano­ vanjskih naselij, katerih se udeležujejo prominentni strokovnjaki iz vse Jugoslavije. Dosedanje posvete sta organizirala Centar za sta­ novanje Instituta za ispitivanje materiala SRS — Beograd in Zavod za zgradarstvo Gradjevinskog in­ stituta — Zagreb, katerima se je pridružil tudi Grad­ beni center Slovenije — Ljubljana. V sedmih letih so bile obravnavane naslednje glavne teme: 1977: Fleksibilno stanovanje in uporabnik 1978: Metode in modeli vrednotenja projektov in zgrajenih stanovanj v usmerjeni stanovanjski gra­ ditvi 1979: Kvaliteta stanovanja in človekove potrebe 1980: Kriteriji kvalitete stanovanja in bivanja 1981: Stanovanje — sinteza kolektivnega in indi­ vidualnega 1982: Tehnologija v kvaliteti gradnje stanovanj 1983: Položaj udeležencev v stanovanjski gra­ ditvi Letos je priprava in organizacija osmega znan­ stveno strokovnega posveta zaupana Gradbenemu centru Slovenije. Posvet ISKUSTVA ’84 prirejamo v času izredno resnega gospodarskega položaja, ki vpliva na obseg in kvaliteto stanovanjske graditve, na akumulativno spo­ sobnost organizacij združenega dela, družbeni in osebni standard delavcev in njihovo kupno moč. Na zmanjšanje števila zgrajenih stanovanj vpliva skokovito naraščanje cene stanovanja kot tudi zakon za zaščito plodnih zemljišč, od katerih so mnoga že komunalno urejena. Prav tako nedograjen sistem fi­ nanciranja stanovanjske in komunalne izgradnje ne zagotavlja racionalne uporabe razpoložljivih namen­ skih sredstev. Zaradi nerazvitih družbenoekonomskih odnosov v poteku planiranja, projektiranja in izva­ janja strokovno-komunalne izgradnje posebej izsto­ pajo problemi formiranja in kontrole cen, dohodkov­ nega povezovanja, investitorstva in samoupravne or­ ganiziranosti udeležencev za neposredno odgovorno angažiranje v usmeritvi celotnega procesa. Obstaja nevarnost, da bi se nujni ukrepi gospo­ darske stabilizacije v praksi razumeli in izvajali v smeri osiromašenja stanovanjskega standarda in kul­ ture stanovanj. Takšna tendenca se že kaže v vse večjem iskanju malih stanovanj, v uporabi nekvali­ tetnih gradbenih materialov in v drugih neprimernih ukrepih. Takšne tendence na eni strani, na drugi pa zelo avtoritativne zahteve in priporočila, da se doseženi obseg in kvaliteta stanovanjske izgradnje v prihod­ njih letih ne zmanjšuje, zahtevajo jasen in argu­ mentiran odgovor: na kakšen način bomo dosegli op­ timalizacijo stanovanjske in komunalne izgradnje v pogojih gospodarske stabilizacije. Potrebno je, da letošnji znanstveno-strokovni^ posvet osvetli problematiko optimuma stanovanjske in komunalne izgradnje, ob iskanju takšnih rešitev in ukrepov, ki bodo pri občutnem zmanjšanju realne vrednosti razpoložljivih namenskih sredstev zadovo­ ljili vsaj najnujnejše potrebe po sodobnih stanova­ njih, z zagotovitvijo priprave srednjeročnih in dol­ goročnih planov stanovanjskega in komunalnega go­ spodarstva, zasnovanih na znanstveno-raziskovalnem in strokovnem delu. Želimo doseči tudi letos kontinuiteto dosedanjih posvetov z zagotovitvijo visoke kakovosti znanstveno- strokovnih referatov in s čim bolj plodno razpravo o navedeni aktualni problematiki. Kot vsi dosedanji bo posvet trajal dva dneva: prvi dan: politično-ekonomska in pravna proble­ matika stanovanjskega in komunalnega gospodarstva drugi dan: tehnična in vsebinsko-kvalitetna prob­ lematika stanovanja in gradnja stanovanj. Predvidevamo, da bo posvet sredi oktobra v Ljub­ ljani, v Portorožu ali na Bledu Podrobnejše informacije dobite pri Organizacij­ skem odboru »Iskustva ’84«, Gradbeni center Slove­ nije, 61111 Ljubljana, Tbilisijska 57. 6. zborovanje sekcije gradbenih konstruktorjev Slovenije bo v dneh 27. in 28. septembra 1984 v Festivalni dvorani na Bledu Zborovanje bo, kot je to že običaj, omogočilo pri­ kaz dosežkov našega konstruktorstva v zadnjem času, kot tudi informacije o različnih dejavnostih s tega področja. Gosti iz tujine nas bodo informirali o njihovih rezultatih in tendencah raziskovalnega dela s pod­ ročja betonskih, jeklenih in lesenih konstrukcij. Zborovanje bo istočasno tudi prilika za nepo­ sredne stike in izmenjavo izkušenj širokega kroga strokovnjakov, na katerem se bomo dogovorili tudi o našem nadaljnjem delu. PROGRAM ZBOROVANJA sreda, 26. septembra 1984 17.00— 19.30 Avtorji opremljajo posterje na balkon­ skih prostorih dvorane 20.00 Sestanek izvršnega odbora sekcije v ho­ telu Jelovica Ičetrtek, 27. septembra 1984 7.00— 8.00 Avtorji opremljajo oziroma dopolnjuje­ jo posterje 8.00— 9.00 Registracija udeležencev 9.00— 9.15 Otvoritev zborovanja 9.15— 9.45 9.45— 10.15 10.15— 10.45 10.45— 11.15 11.15— 12.30 12.30— 15.30 15.30— 16.15 16.15— 18.00 20.00 Vabljena predavanja A. Koberg, Avstrija: Neuere Methoden zur Berechnung der Vormänderungen von Stahlbetonwerken F. Resinger, Avstrija: Nichtrotatdons- symetrische Probleme bei stehenden zylindrischen Behältern aus Stahl R. Pischl, Avstrija: Zu einer brauch­ baren Spannungs-Dehnungs-Beziehung für Bauholz Odmor Referati Odmor Referati Ogled posterjev in diskusija z avtorji ob posterjih Tovariško srečanje petek, 28. septembra 1984 8.30— 10.30 10.30— 11.00 11.00— 12.30 12.30— 13.00 Referati Odmor Diskusija o prispevkih, aktualnih pro­ blemih in srednjeročnem programu raz- vojno-raziskovalnega dela na področju konstrukcij Zaključki Doslej prijavljeni referati G. Vogrinčič: Temeljenje na pilotih P. Fajfar, M. Fischinger: Dinamična analiza armira­ nobetonskih konstrukcij M. Marinček: Mednarodno sodelovanje na področju gradbenega konstruktorstva R. Rogač, F. Kržič, S. Turk: Informacije o stanju predpisov in novejšem razvoju stroke s področja masivnih, jeklenih in lesenih konstrukcij M. Pregl: Pregled razvoja teorije tenkostenskih pre­ rezov V. Ačanski: Izvedba detajlov konstrukcij v smislu na­ vodil CEB-FIP S. Faith: Priporočila za sidranje v zemljinah in hri­ binah R. Rogač, F. Saje: Strižna nosilnost betonskih ele­ mentov J. Banovec: Pomični okvirji in uklonska dolžina A. Krainer: Analiza dinamičnega toplotnega odziva večplastnih konstrukcijskih sklopov V. Ljubič: Trendi razvoja računalniških aplikacij v gradbeništvu J. Reflak: Organizacija in delovanje kluba uporabni­ kov programske opreme za gradbeništvo v SR Sloveniji Podrobnejše informacije lahko dobite pri Sekciji gradbenih konstruktorjev Slovenije, Jamova 2, Ljub­ ljana Z t k Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana n. sol. o. LJUBLJANA ■ DIMIČEVA ULICA 12 TELEFON 344 061 TOZD — INSTITUT ZA MATERIALE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — INŠTITUT ZA KONSTRUKCIJE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — GEOTEHNIKA LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — INSTITUT ZA GRADBENO FIZIKO IN SANACIJE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — INŠTITUT ZA CESTE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — STROJNIŠTVO LJUBLJANA, n. sub. o. DS — SKUPNE SLUŽBE PODROČJA DEJAVNOSTI ZAVODA: — raziskave, preiskave in tehnološka obdelava vseh vrst materialov, — teoretične raziskave in reševanje problemov iz prakse pri masivnih, kovinskih, lesenih in drugih objektih, konstrukcijah in konstrukcijskih delih, — patologija konstrukcij, raziskave vzrokov poškodb in sanacija, — gradbena fizika in zaščita zgradb, — geotehnika in geomehanika, inženirska geologija, — cestogradnja, — razvijanje strojnih konstrukcij za gradbeništvo. INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETO XXV - 3-4 MAJ - JUNIJ 1984 Problematika nepropustnosti kanalizacijskih sistemov UDK: 628.15 DEFINIRANJE PROBLEMATIKE V preteklih 10— 15 letih smo bili priča močne in­ tenzitete vseh vrst gradenj, to je Izgradnje industrij­ skih kompleksov, stanovanjskih naselij, kulturnih in športnih objektov ipd. V stalno prisotni zahtevi po zmanjšanju onesnaževanja okolja pa je bilo potrebno vzporedno z gradnjo objektov izgrajevati med dru­ gim tudi kanalizacijske sisteme za odvod in čistilne naprave za čiščenje odpadnih vod. Ti sistemi in naprave pa so se gotovo izgrajeva­ le na podlagi ne dovolj definiranih rešitev projekt­ ni dokumentaciji, kar je bilo predvsem posledica po­ manjkanja časa za detajlno projektno tehnično obde­ lavo same gradnje. Prav tako v tem času tudi raz­ voj proizvodnje kanalizacijskih cevi in njihovega stikovanja še ni bil na takšni stopnji, da bi lahko brezpogojno zadostil vsem zahtevanim pogojem. Pri tem mislim predvsem na klasične metrske betonske cevi, za katere je značilno veliko število stikov, ki ob uporabi ne dovolj kakovostnih materialov za za- tesnitev ali nepazljivi izvedbi predstavljajo poten­ cialno mesto prepustnosti za vodo. Glede na funkcionalne in ekološke zahteve ka­ nalizacija mora biti popolnoma neprepustna, še po­ sebej, če gre za odvod tehnoloških močno toksičnih odplak. Le-te ob nezadostni nevtralizaciji razjedo ste­ nje kanalov oziroma tesnilni material na njihovih stikih tako, da pride ob sicer kakovostno zgrajenem kanalskem vodu po določenem času do pojava pre­ pustnih mest in s tem do iztekanja odpadnih vod, ki tako nevarno onesnažujejo podtalnico, ki pa je, kot je znano, naš najkakovostnejši vir pitne vode. V praksi pa so tudi pogosti pojavi prepustnosti posameznih ka­ nalizacijskih vodov, ki so posledica tako imenovane­ ga človeškega faktorja, s tem mislim predvsem na neodgovoren odnos do gradnje teh za varstvo narave in življenje človeka pomembnih objektov. V naši ope­ rativni praksi se je pogosto v času konjunkture na tržišču podcenjevalno gledalo na vse podzemne grad­ nje, češ, saj se nič ne vidi, ko se gradbena jama za­ suje. Mislim, da ni potrebno posebej poudariti; kako je takšno gledanje nestrokovno, še posebej, ko gre za gradnjo kanalizacijskih sistemov. Takšnemu odnosu pa je botrovalo tudi dejstvo, da pri nas nimamo za varnost proti porušitvi in nepre- pustnosti kanalizacijskih sistemov nikakršne regula­ tive. Tako se npr. neprepustnost, ki je poleg stabil­ nosti cevovoda njegova naj bistvenejša kakovost, pri nas sploh ne ugotavlja, izjemoma le na zahtevo po­ sameznih investitorjev. Seveda pa za to tudi nimamo predvidenega postopka preiskave in kriterijev kako­ vosti. Naj omenim samo to, da se ponekod v svetu, na primer na Bližnjem vzhodu, pred predajo objekta naročnik tudi do trikrat izvrši preizkus nepropustno­ sti, in to pred zasipanjem cevovoda, po izgotovitvi za­ sipa in še neposredno pred predajo objekta naročniku. Nas pa pri oznanjanju te problematike niso vodili le tuji zgledi, pač pa problemi, ki jih že imamo tudi doma. Zaradi prepustnosti določenega kanalizacijske­ ga sistema odvoda tehnoloških odplak, ki je star le štiri leta, je prišlo do nevarnega onesnaževanja pod­ talnice. Naš Zavod je izvršil preiskavo ugotavljanja neprepustnosti tega konkretnega sistema odpadnih vod, in ugotovil, da so po posamezni kanalizacijski vodi močno prepustni. Ta prepustnost je bila predvsem posledica pre­ močne agresivnosti odpadnih vod, bile pa so tudi pri­ sotne izvedbene pomanjkljivosti. Mišljenja smo, da glede na vse prej navedeno, to ni osamljen primer in zato predlagamo, da se uzakoni ustrezen predpis obveznega ugotavljanja in dokazo­ vanja neprepustnosti novozgrajenih kanalizacijskih sistemov pred tehničnim prevzemom in tudi občasne kontrole neprepustnosti že obratujoče, predvsem teh­ nološke kanalizacije močno agresivnih ali toksičnih odpadnih vod. V nadaljnjem besedilu je podan predlog »Meto­ dologije ugotavljanja neprepustnosti kanalizacijskih sistemov«, ki ga je pripravil naš Zavod kot osnovo za oblikovanje končnega besedila bodočega predpisa, ki naj se izoblikuje z izmenjavo strokovnih mišljenj v javni razpravi. Potrebno je tudi navesti, da naš Za­ vod, kot je bilo še omenjeno, občasno opravlja pre­ iskave neprepustnosti kanalskih cevovodov in objek­ tov. Za zatesnitev posameznih odsekov za ta namen uporabljamo posebne pnevmatične čepe, ki smo jih v Zavodu razvili. Ti čepi so zelo hitro in enostavno mon­ tirani in demontirani, s tem pa je tudi sam postopek preiskave nepropustnosti za vodo relativno hiter. Si­ cer pa sam postopek z vsemi fazami preiskav, oprav­ ljamo v skladu z v nadaljevanju predlagano metodo­ logijo preiskave in v sodelovanju s Kanalizacijo Ljub­ ljana, ki opravlja preglede kanalskih cevovodov s te­ levizijsko kamero. METODOLOGIJA UGOTAVLJANJA NEPREPUSTNOSTI KANALSKIH SISTEMOV 1. Uvod Ugotavljanje neprepustnosti kanalskih sistemov poteka s pomočjo preiskave neprepustnosti za vodo. Preiskavo izvajamo ločeno za kanalsko omrežje in ločeno za kanalske objekte. Če je kanalsko omrežje ob­ širno in razvejeno, izvajamo preiskavo po posamez­ nih odsekih. Postopek preiskave neprepustnosti za vodo pona­ zarja spodnji diagram: V primeru negativnega rezultata preiskave pre­ pustnosti za vodo pa je potrebno takoj začeti postopek sanacije napak in poškodb, ki povzročajo prepustnost za vodo. 2. Postopek preiskave prepustnosti kanalskih sistemov 2.1. Priprava preiskovanega odseka S pojmom preiskovani odsek razumemo opazovani kanalski odsek ali pa kanalski objekt, ki ga opazu­ jemo. Če gre za kanalski sistem, ki je v obratovanju, je potrebno kanalski odsek ali objekt, ki ga želimo pre­ iskati, izvzeti iz obratovanja in izprazniti. Pred preiskavo neprepustnosti je treba opazova­ ni kanalski odsek oziroma objekt temeljito očistiti in izprati, še posebno vse stike, vogale, robove, mrtve kote ipd. 2.2. Vizualni pregled Po temeljitem očiščenju preiskovanega odseka se lotimo vizualnega pregleda sten, dna in stikov opazo­ vanega kanalskega odseka oziroma objekta. Vse vidne površine podrobno pregledamo s pro­ stim očesom in vsako pomanjkljivost označimo in za­ beležimo. Pri vizualnem pregledu površin si po po­ trebi pomagamo tudi s kladivom in posebnim seka­ čem, da ugotovimo površine z razmehčanim betonom. Z vizualnim pregledom površin sten in dna objektov ugotovimo razne poškodbe, kot so razslojevanje, kru- šenje robov, odkritje armature, razpoke in druge vid­ ne poškodbe. Če gre za površinsko neprepustno pre­ vleko notranjosti objektov, podrobno pregledamo stanje te prevleke, še posebno ob dnu (kineti), na stenah v območju menjajočega se vodostaja odpadne vode in na vseh stikih. V poseben dnevnik vpisujemo vse potrebne po­ datke o ugotovljenih poškodbah in napakah, kot so čas opazovanja, mesto poškodbe ter njene dimenzije. Takoj poskusimo tudi odkriti izvor poškodbe oziroma napake ter to zabeližimo. Manjše profile kanalskih cevi (< 80 cm) pa ni mo­ goče vizualno pregledati s prostim očesom. Za ta na­ men uporabimo sistem ogledal in svetil, ki omogoča vizualno opazovanje in odkrivanje večjih napak v ce­ vovodih manjših profilov. Tako ugotovimo razne vi­ šinske in situativne prelome obstoječih kanalskih od­ sekov kot tudi večje poškodbe sten in stikov cevi Ta način vizualnega opazovanja kanalskega odseka manj­ šega profila uporabimo predvsem pri pregledu obsto­ ječih kanalskih sistemov. V posameznih primerih je možno tudi opustiti vizualno opazovanje in takoj začeti preizkus nepre­ pustnosti z nalivanjem. Če smo z vizualnim opazovanjem ugotovili po­ škodbe in napake, ki povzročajo prepustnost za vodo, takoj začnemo ugotavljati izvor poškodb in napak in njihovo odpravo. Šele nato izvedemo v dokaz uspeš­ nosti sanacije preizkus neprepustnosti z nalivanjem. Če pa z metodami vizualnih pregledov nismo ugoto­ vili vidnih poškodb in napak, izvedemo na opazova­ nem kanalskem odseku oziroma objektu še preizkus neprepustnosti z nalivanjem. 2.3. Preizkus neprepustnosti kanalskega sistema 2.3.1. Preizkus neprepustnosti kanalskega omrežja 2.3.1.1. Priprava za preizkus Preizkus neprepustnosti z nalivanjem opravimo na posameznih kanalskih odsekih, ki naj ne bodo pre­ dolgi. Praviloma so pri ceveh večjega profila krajši oziroma pri ceveh manjšega profila daljši. "Na opazovanem odseku je potrebno preprečiti iz­ tok iz vseh kanalskih priključkov. Če so priključni kanali kratki, tudi te istočasno preizkušamo na nepre- pustnost, sicer pa jih ločeno obravnavamo. V tem primeru je potrebno zapreti njihove iztočne odprtine v opazovanem odseku kanala. Vtok in iztok obrav­ navanega odseka je potrebno neprepustno začepiti, tako, da ni možno izcejanje vode. To izvršimo s kla­ sičnimi prezidavami, oziroma še bolje, s pnevmatični­ mi kanalskimi zamaški. Tako pripravljen kanalski odsek napolnimo z vodo in pri tem pazimo, da v njem ni ujetega zraka. Zato je primerno začeti počasi pol­ niti cevovod v najnižji točki odseka, tako da zrak izhaja v zgornjem delu skozi vstopno odprtino re­ vizijskega jaška. Med polnitvijo in preizkusom naj bo predviden zadosten časovni razmak, da počasi izi­ de ves zrak ter da vse prostore zalije voda. Ta ča­ sovni razmak je odvisen od materiala cevi, debeline sten, premera cevi in dolžine opazovanega kanalskega odseka ter vremenskih razmer. 2.3.1.2. Pritisk pri preizkusu in trajanje preizkusa Obravnavani odsek napolnimo z vodo, tako da je gladina min. 0,5 m nad projektirano tlačno črto v tlačnem cevovodu oziroma nad temenom cevovoda s prosto gladino. Cevovode iz betona in armiranega betona pusti­ mo napolnjene z vodo 24, ur, salonitne in keramične pa 1 uro, preden pričnemo s samim merjenjem. V tem času dolivamo vodo do ustrezne gladine. 2.3.1.3. Ugotavljanje neprepustnosti Po času, potrebnem za absorpcijo sten cevi, prič­ nemo z meritvami. Merimo količino vode, ki jo mo­ ramo dodajati v časovnem intervalu 15 min, da vzdržujemo stalni hidrostatični pritisk v cevovodu. Dodatek vode na kvadratni meter omočene no­ tranje površine cevovoda v 15 minutah ne sme prese­ gati vrednosti, ki so podane v tabeli 1— 4. Pri računu dopustnega dodatka vode je treba vstaviti dejanski svetli premer cevi. Če se pokažejo med preizkusom mesta, kd niso neprepustna, je potrebno preizkus pre­ kiniti in pomanjkljivosti odpraviti. Cevodvod velja za neprepustnega, če dodatek vode ni večji kot predpisujejo spodnje tabele in če so spoji cevi neprepustni, dopustni pa so vlažni madeži ali posamezne kaplje. priprava preiskovanega odseka + vizualni pregled I preizkus neprepustnosti i preiskava končana ugotavljanje napak in poškodb Tabela 1: Betonske cevi K ro žn i pr of il D (m m ) D od at ek v od e v l/ m 2 om oč en e no ­ tr an je p ov rš in e Ja jč ni pr of il (m m ) D od at ek v od e v l/m 2 om oč en e n o­ tr an je p ov rš in e 100 do 250 0,40 300 X 450 do 500 X 700 0,30 300 do 600 0,30 600 X 900 do 800 X 1200 0,25 700 do 1000 0,25 900 X 1350 do 1200 X 1800 0,20 prek 1000 0,20 Te vrednosti za dodatek vode veljajo za tlačno vi­ šino 0,50 m vodnega stebra. Pri tem je predpostav­ ljeno, da je bil cevovod pred tem 24 ur povsem na­ polnjen z vodo. Tabela 2: Armiranobetonske cevi K ro žn i pr of il D (m m ) D od at ek v od e v l/m 2 om oč en e no ­ tr an je po vr ši ne Ja jč ni pr of il (m m ) D od at ek v od e v l/m 2 om oč en e no ­ tr an je p ov rš in e 100 do 250 0,20 300 X 450 do 500 X 750 0,15 300 do 600 0,15 600 X 900 do 800 X 1200 0,13 700 do 1000 0,13 900 X 1350 do 1200 X 1800 0,10 prek 1000 0,10 Te vrednosti za dodatek vode veljajo za tlačno višino 0,5 m vodnega stebra. Pri tem je predpostav­ ljeno, da je bil cevovod pred tem 24 ur povsem na­ polnjen z vodo. Tabela 3: Keramične cevi D (mm) Dodatek vode v l/m 2' omočene notranje povr. 100 do 1500 0,20 Vrednost velja za tlačno višino 0,5 m vodnega stebra. Pred tem so bile cevi že eno uro pod istim pritiskom 0,5 m vodnega stebra. Tabela 4: Azbestnocementne cevi D (mm) Dodatek vode v l/m* omočene notranje povr. 100 do 1000 0,02 Vrednost velja za tlačno višino 0,5 m vodnega stebra. Pred tem so bile cevi že eno uro pod istim pritiskom 0,5 m vodnega stebra. 2.3.2. Preizkus neprepustnosti kanalskih objektov 2.3.2.1. Priprava Vse vtočne in iztočne odprtine v bazenu je po­ trebno neprepustno začepiti. To izvedemo s klasičnimi prezidavami ali pnevmatičnimi zamaški. 2.3.2.2. Polnjenje z vodo Ustrezno pripravljen kanalizacijski bazen napol­ nimo z vodo in označimo vodostaj. V odvisnosti od ma­ teriala, iz katerega je izveden bazen, običajno je to beton, določimo enako kot pri ceveh čas potreben za absorpcijo. Pri betonski izvedbi je to 24 ur, če pa so dno in stene bazena premazane ali prevlečene z dolo­ čenimi tesnilnimi masami, pa je ta čas 1 ura. V tem času dodajamo vodo do določenega vodostaja. 2.3.2.3. Ugotavljanje neprepustnosti Po času, potrebnem za absorpcijo, pričnemo z me­ ritvami. Merimo količino vode, ki jo moramo dodajati v časovnem intervalu 24 ur, da vzdržujemo stalni nivo vode v bazenu. Dodatek vode na kvadratni meter omočene po­ vršine bazena med 24. urnim trajanjem preizkusa ne sme presegati vrednosti, podane v tabeli 5. Tabela 5: Armiranobetonski bazeni Neprevlečeni l/m2 Dodatno prevlečeni l/m2 dodatek vode v 24 h 1,0 0,1 Ce so zunanje površine objekta vidne, morajo le­ te ostati brez znakov prepuščanja dn na videz suhe. Pri odprtih objektih je potrebno upoštevati še iz­ gubo zaradi izhlapevanja. Pri določanju faktorja je treba upoštevati atmosferske pogoje v času testira­ nja. Če objekt ne zadosti testu, vendar pa je upad nivoja vode vsako uro manjši, lahko test podaljšamo za naslednjih 24 ur; če upad gladine v tem času ne prekorači dovoljenega, je objekt neprepusten za vodo. 3. Ugotavljanje napak in poškodb Če je rezultat preiskav neprepustnosti negativen, začnemo drugo fazo ugotavljanja neprepustnosti ka­ nalskih sistemov, tj. ugotavljanje poškodb in napak, ki povzročajo prepustnost za vodo. 3.1. Odkrivanje mest prepustnosti za vodo Za odkrivanje mest prepustnosti za vodo kanal­ skih odsekov manjših profilov, pregledamo stanje sten cevi s pomočjo posebne televizijske kamere. Ta potuje na posebej prirejenem podvozju skozi ka­ nalske cevi, prek kabelske povezave pa v posebnem vozilu na televizijskem ekranu opazujemo stanje oste­ nja. Odkrite napake in poškodbe se dokumentirajo s pomočjo magnetoskopskega posnetka oziroma fotogra­ fije. Glede na dejstvo, da so glavni povzročitelji pre­ pustnosti za vodo kanalskega omrežja nezatesnjeni sti­ ki, lahko računamo, da bomo s to metodo opazovanja ta mesta tudi v večini primerov odkrili. 3.2. Ugotavljanje vzrokov napak in poškodb V primerih, ko smo pri upoštevanju prepustnosti za vodo ugotovili napake oziroma poškodbe, moramo za njihovo uspešno sanacijo dn preprečitev novih, od­ kriti vzroke, ki so te napake povzročili. Teh vzrokov pa je lahko več, kot sledi: 3.2.1. Poškodbe, ki so posledica pomanjkljivega oziroma nekakovostnega projektiranja, in sicer: Te poškodbe nastanejo predvsem zaradi nepravilno iz­ branega cevnega materiala oziroma njegove zaščite in načina tesnjenja, nezadostno dimenzioniranega pred- čiščenja, nepravilno konstrukcijsko obdelanih detaj­ lov ipd. 3.2.2. Napake v materialu, ki se vgrajuje To so predvsem napake v obodnem plašču kanal­ skih cevi, ki so posledica nekakovostne izdelave ali nepazljivega transporta in nestrokovnega polaganja (nehomogenost, razpoke, lomi, odkrušenja itd.). 3.2.3. Poškodbe, nastale pri transportu cevi in iz­ vedbi kanalizacije To so predvsem nekakovostna in nestrokovna sti- kovanja cevi, nezadostna zatesnitev med cevmi, ne­ kakovostni stiki ob priključkih cevi v revizijske ja ­ ške oziroma v objekte, nestrokovno izvedeni delovni stiki v objektih in podobno. 3.2.4. Poškodbe, nastale pri obratovanju Te nastanejo v primeru, ko se spuščajo v kanali­ zacijo nezadostno predočiščene tehnološke odpadne vode, tako da prevelike koncentracije škodljivih pri­ mesi nevarno načno stene kanalskih cevi oziroma ob­ jektov in vmesne stike. To se zgodi v primeru okvare na napravi za predčiščenje oziroma njenem nepravil­ nem delovanju, katerega razlog pa je lahko objektiven ali subjektiven. 3.2.5. Poškodbe zaradi nerednega in nekakovost­ nega vzdrževanja Te nastanejo predvsem na mestih, ki so težko do­ stopna, na bolj obremenjenih odsekih in objektih. Po­ leg tega so te napake tudi posledica nevestnega dela vzdrževalca kanalskega sistema. 3.2.6. Poškodbe zaradi preobremenitev Tu so mišljene preobremenitve zaradi prometne obtežbe, katerih posledica je razpokanje cevi ali v skrajnem primeru njihovo strtje. 3.2.7. Poškodbe zaradi tektonskih premikov Te so redke, nastanejo pa zaradi premikov ze­ meljskih mas ob potresu, podzemni eksploziji ipd. 4. Zaključek Če je rezultat preiskave neprepustnosti negativen, in ko smo odkrili mesta in vzroke napak in poškodb, je potrebno izdelati poseben sanacijski program za kakovostno in uspešno odpravo le-teh, tako da se do­ seže obsolutna neprepustnost celotnega kanalskega si­ stema in s tem prepreči nevarno onesnaženje podtal­ nice. mag. Gojmir Černe, dipl. inž. gradb. GHAMS GIP GRADIS, AC NAKLO, LJUBLJANA MONTAŽA NAJDALJŠIH PROSTOLEŽEClH NOSILCEV V JUGOSLAVIJI