CELJE li^ NOVEMBRA 1973 — ŠTEVILKA 44 — LETO XXVII ~ CENA 1 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR i^MARIP PRI IFI^AH IM 7AI FC Konjice ZBOR KOMUNISTOV v torek, 13. novembra je bilo v sejni dvorani tovarne gonus slavnostno zborovanje komunistov iz občine Sloven- sice Konjice. Zbora se je udeležilo nad 400 tomunistov, ki so se zbrali jato, da v svojo sredo sprej- mejo 53 novih članov. Nove flane Zveze komunistov je v imenu Občinske konference ZK in komimistov občine Slo- venske Konjice pozdravil se- kretar Občinske konference ZK tovariš Fraajc Ban. Zboru komunistov konjiške občine sta prisostvovala tudi josta in sicer sekretar se- kretariata CK ZKS Franc Še- tinc, in sekretar medobčinske- ga sveta ZK tovariš Janez Zahrastnik. Tovariš- Šetinc je y svojem pozdravnem govoru konjiškim komunistom po- jdaril zgodovinsko vlogo Zve- ze komunistov in vlogo, ki jo ima v naši družbi. Zveza komimistov je tista sila, ki skrbi za varstvo socialističnih odnosov v naši družbi in ki IZ dneva v dan skrbi za večjo krepitev socialistične samo- upravne zavesti jugoslovan- skih narodov in ljudi. Opo- zoril je na naloge komuni- stov, ki jih morajo izpolnje- vati v času, ko doživlja naša samoupravna skupnost pre- cejšnje spremembe. »V času NOB so se jugo- slovanski komunisti borili proti imperialističnim in re- akcionarnim silam z orožjem v rokah,« je dejal tovariš Šetinc. »Danes se ne bore več z orožjem, toda s tem ni rečeno, da ne bojujejo boj, ki je manj pomemben od ti- stega v NOB. Komunisti mo- rajo spoznati vse procese v svetu in naši družbi in kot taki izpolnjevati naloge, ki j mi jih nalaga Zveza komu- nistov.« Sekretar sekretariata CK ZKS tovariš Šetinc je v svo- jem govoru opozoril konji- ške komuniste še na vrsto aktualnih dogodkov doma m v svetu. Poudaril je vlogo so- cialističnih sil v mednarodni skupnosti, vse večjo krepitev politike neuvrščenosti, orisal je situacijo na Bližnjem vzho- du in opozoril na reakcionar- ne elemente v naši samoupra- vni socialistični skupnosti. »Komunisti so tista sila, ki mora nositi odgovornost ak- cije naše samoupravne skup- nosti,« je dejal Franc Šetinc ob zaključku svojega govora konjiškim komunistom. Damjana Stamejčič V torek je na povabilo komiteja občinske konfe- rence ZKS Celje, obiskala celjsko občino Lidija šent- jurc, članica sveta federa- cije. Dopoldne je imela najprej razgovor v Mtize- ju revolucije, nato pa si je ogledala Posebno os- novno šolo in Dom upo- kojencev. Popoldne se je beležila sestanka razšir- jenega sveta ZK v Topru. Sodelovala je na razgovo- 'iJ o dejavnosti komuni- stov v tej celjski tovarni, ® o njihovem uresničeva- nju nalog iz Titovega pi- ^a. Lidija šentjurčeva se je srečala tudi s celjskim političnim aktivom. ŠENTJUR: PRED KONFERENCO v torek, 13. novembra se je na razširjeni seji sestala občinska konferenca Zveze ko- munistov Šentjur, da bi oce- nila uresničevanje ustavnih sp^amemb v občini in pre- gledala kadrovske in vsebin- ske priprave za volilne kon- ference, ki bodo te dni. Pri oceni uresničevanja ustavnih dopolnil, ki jo je pripravila komisija za družbe- no-ekonomske odnose pri ob- činskem komiteju ZK, so šentjurski komunisti poudari- li potrebo po čimprejšnji rea- lizaciji ustavnih dopolnil, opo- zorili pa so tudi na ustanav- ljanje interesnih skupnosti in samoupravno organiziranost krajevnih skupnosti. Poseben pomen je treba dati delavski kontroli v organizacijah zdru- ženega dela, so poudarili čla- ni občinske konference ZK Šentjur. -stab- ODKRITJE V PEKLU v redakciji se je ogla- sil Toni Vedenik, vodja jamarskega kluba »Cmi galeb« iz Prebolda in po- vedal, da so zadnjo nede- ljo ponovno iBvedJi razi- skovalno akcijo v jami Pekel in odkrili nove, še lepše prostore, kot so se- danji, že odkriti in na vpogled ljudem. Akcijo so izvedli sku- paj s člani jamarske- ga društva Ljubljana — Matica in ob pomoči Tu- rističnega društva Šem- peter. Najprej so odkrili manjšo dvorano, ki je iz- redno bogata s sigastimi elementi, nato pa še več- jo, izredno lepo kapniško dvorano. Na njenem za- četku je manjše jezerce. V tej dvorani so prisotni vsi elementi kraških jam in je celo lepša kot spod- nja dvorana. Z raziskoval- nimi deli, v kolikor bo to dopuščal čas, bodo na- daljevali v nedeljo. IZ VSEBINE v laškem na konferenci zk: rekli bobu bob — aktual- no: novosti v zdravstvu — paračinska gospa mini- strica v štorah — muzej revolucije v službi prihod- nosti — iz življenja za volanom: kje si, bela cesta — razgovor z miranom mejakom, direktorjem aera: močni v izvozu — obisk v lesičnem: o šoli in na- predku — promet in mi: hudo je na naših cestah — poslanec inženir jože buč^r pravi: brez zaupania ne bo šlo — smrt še ene tv zvezde; slovo od judy Na celjskih cestah je zlasti ob prometnih konicah (zjutraj in opoldne) veli- ka gneča. Ta se je še bolj zgostila v zadnjem času, ko so nekatere ulice v centru mesta zaprte za promet zaradi določenih del. Vse to povzroča težave in negodovanja voznikov ter številne zastoje, ki pa jih prometni miličniki po najboljših močeh rešujejo in odpravljajo. Zlasti je zdaj kritično na križi- šču pred hotelom Celeia, kjer se zjutraj in takrat, ko gredo ljudje iz službe, napravi pravi vozel. Takšnih kritičnih točk je v Celju še več in potrebno bo še pred zimo pohiteti, da se odpravijo, kajti v obratnem primeru bo še večja gneča, kot je zdaj. Foto: DRAGO MEDVED z urednikove mize objavo programskih zasnov Novega tednika in Radia Celje prejemamo prve odmeve in pripombe, želim, da jih je kar največ, ne samo splošnih, ampak tudi povsem konkretnih, tako kot so kon- kretne naše zasnove. Vsaka pripomba, kritika, predlog, vse bomo sprejeli dobronamerno. Saj vendar skupno oblikujemo medije, ki so namenjeni vam, dragi bralci. V mapi se mi je nabralo ogromno pisem. Postopoma bodo vsa objavljena. Morda malce skrajšana, a vsebinsko neokrnjena. Prosim, ne pišite mi anonimnih pisem. Bodimo kritični, odprti in pošteni. Vso možnost pa imate, da pod pisanje navedete, ali želite podpis. Kar zadeva objavo — vsi pridete na vrsto. Bralka iz Velenja me vprašuje, kako to, da tiskamo NT v Ljub- ljani Prihodnjič bom o tem nekaj več napisal v rubriki bralci pišejo. Slišim precej pritožb, da NT ne dobivate pravočasno ali pa ga sploh ne dobite. Novi naročniki morate počakati na prvi izvod časnika štirinajst dni. šele v tem času adrema v Ljubljani vse pripravi. Glede izgube naslovnega listka pa bomo malo podregali našega šefa adreme. Ne hudujte se zaradi tega. VAS UREDNIK 2. stran — NOVI TEDNIK 15. november 1973 — §t 44 Dan prosvetnih delavcev v Celju smo lahko v tem letu zaznali občutnejše orga- nizacijske in vsebinske pre- mike na vzgojno-izobraževal- nem področju. Organizacij- ske smo lahko zaznali pri dokaj usklajenem in dogo- vorjenem delu komunistov v vzgojno-izobraževalnih sredi- nah, delu koordinacijskega odbora sindikata, ki združu- je vse delavce iz tega po- dročja, v sporazumevanju in še bi lahko naštevali. Vse- binski pa so zrasli iz vsebin- ske obravnave novih statutar- nih določb, ki so se nasla- njali na ustavna dopolnila ter iz zelo podrobne obravnave osnutkov nove ustave, kate- ri so učiteljski kolektivi na- menili resnično veliko pozor- nost. Sedaj so v Celju tik pred »dnevom prosvetnih delav- čeva, ki ga bodo proslavili v soboto, 24. novembra. Dan prosvetnih delavcev že dolgo, pojmujejo kot shod delavcev, ki delajo na vzgojno-ižobraže- minem področju ne samo s tem, da manifestirajo svojo pripadnost, z organiziranost- jo neke vrste mitinga, ampak predvsem s tem, da izmenja- jo izkušnje, delo ter sprejme- jo dogovor za delo v prihod- nje. Dan prosvetnih delavcev je tako na eni strani pregled enoletnega obdobja ter dogo- vor za delo v naprej. Kaj ta- kšnega Si trenutno v Celju, ko vrosvetni delavci na novo organizirajo to obliko svoje- ga dogovora, še ne morejo privoščiti. Zato bo shod bolj manifestativnega, začetnega značaja, s pregledom določe- nih uspehov in neuspehov, pa vendar z jasnim dogovorom o delu v naprej. Dela v prihodnje pa bo na vzgojno - izobraževalnem po- dročju izredno veliko. Naj- prej bo potrebno vse tisto, kar so prosvetni delavci za- pisali v statute, uresničiti. No- vi odnosi morajo zaživeti v celotni samoupravni celici združenega dela, ki po no- vem že zajema krajevno sku- pnost in organizacije združe- nega dela. Vsako životarjenje novih odnosov, besede, ki so le na papirju, bo zavlačevalo tudi vse ostale odnose, ki jih socialistična angažirana šola, v kateri je učitelj organizator dela, nujno zahteva. Tako je tu boj za nove samoupravne odnose možno istovetiti tudi 2 novimi odnosi v vzgojno- izobrazevalnem procesu. O tem pa se teoretično na vzgojno ■ izobraževalnem po- dročju govori že kar precej časa. Drugo je samoupravno spo- razumevanje, ki bo v Celju zaradi močno razvite mreže in različnosti dokaj težko m zato tudi zahtevno. Nekatere osnove so jasne, druge pa bo potrebno dogovoriti. Samo ne čaJcati, opozarjajo že se- daj delavci združenega dela! Ob tem so še delegatske os- nove, svobodna menjava dela, socialistično idejno usmerje- na šola, angažiranost in še in še. Zbor prosvetnih delavcev torej ne bo samo shod, am- pak tudi konkreten dogovor vseh delavcev vzgoje in izo- braževanja za prihodnje delo. Shod, ki torej nalaga in tudi obvezuje. J. ZUPANČIČ Po sklepu Republiškega sekretariata za Informaci- je, št. 421-1/72 je časnik NOVI TEDNIK oproščen plačevanja prometnega dav- ka do 31. 12. 1973. Laško Poročilo komisije za eko- nomske odnose je na partij- ski konferenci postreglo s po- datki o neljubem dejstvu, da je stopnja gospodarske rasti v laški občini od leta 1965 najslabša v celjski regiji in da so zlasti pred leti bila vla- ganja nadvse skromna. Po svoje je bilo mogoče poročilo razumeti tudi tako, da so v tej občini še posebej sp>ošto- vali reformno načelo o ome- jevanju investicijske potroš- nje. Na konferenci se je pK) temeljiti razpravi izoblikovalo več vzrokov za tak zaostanek v preteklosti. Prvič naj bi svoje prispevala neustrezna gospodarska struktura (lesna industrija, rudarstvo, tekstil- na industrija). Velik vzrok naj bi bilo pomanjkanje stro- kovnih, k razvoju usmerjenih kreativnih ljudi, pi'edvsem v gospodarskih organizacijah in tudi drugje. Niso pa se od- rekli ugotovitvi, da so v tej občini bolj kot kje drugje spoštovali reformne intencije. To ni zvenelo kot očitek in v tem smislu je bilo tudi poudarjeno v sklepni besedi sekretarja, ki je na koncu spričo naglega razvoja v zad- njih dveh letih našel dovolj razlogov za optimizem — za zmerni optimizem, pa ven- darle optimizem. Seja konference je potekala v takšnem vzdušju, da je sprostila kritično, konkretno jasno in odločno misel. Da bi se čez mesece spet ne po- govarjali o nezadovoljivih gi- banjih, tokrat pa ničesar ne rekli o razmerah, ki k pri- čakovanju takih rezultatov vodijo, bi pK)menilo izgubo časa. Zato so člani konferen- ce in gostje govorili brez ovinkov. RUDI CESTNIK (Tovarna lesne galanterije Rimske To- plice) in TONE ZUPANČIČ »Peta« Radeče sta razpravlja- la predvsem o položaju delav- cev v lesni industriji. Para- doksno je na primer, da v kozjanskem delu občine ljudje životarijo, ker niso zaposle- ni, v tovarni ob Gračnici pa manjka 30 ljudi, Zaposlitve potrebni ne pridejo do delov- nih mest, zaradi tega, ker so prometne zveze neustrezne, ker k njim pelje cesta, ki v bistvu ni cesta. Lesno indu- strijo pesti izvoz. Izvažata obe podjetji, toda medtem ko se morajo držati pogodb, jim doma dvignejo cene so- rovini (lesu) ter reprodukcij- cijskemu materialu tudi za 30 do 50 odstotkov. Pomanj- kanje delavcev sproža nedi- sciplino, ker selekcija sploh ni več mogoča. Oba sta po- stavljala vprašanje trdnejšega planiranja, toda Ziipanci« pa še posebej nujnost nadaljnje integracije in specializacije v stroki. MARJAN ZOR (pivovarna Laško) je razpravljal o tem, kako neažumost v sferi sa- moupravnega dogovarjanja in sporazumevanja lahko zače- nja hrometi zaupanje v tak- šno dogovorjanje, hromiti celo storilnost in prizadev- nost kolektiva za večje pro- izvodne uspehe. V njihovem kolektivu so prav vsi pokaza- telji gospodarjenja pozitivni. Mnogi med njimi, predvsem dohodek in ostanek dohodka, so visoko nad pK>vprečji prejš- njih let, pod lansko ravnijo so edinole osebni dohodki, ki so za 2 odstotka nižji kot lani. MIHA PROSEN, poslanec republiškega zbora, je med drugim razčiščeval pojmova- nje tistega dela poročila o gospodarskih gibanjih, po ka- terem bi bilo mogoče jemati spoštovanje reforme in sta- bilizacije kot očitek. Dejal je, da je bila takrat sprejeta re- formna platforma in program partije, zato bi bilo narobe, če bi spoštovanje načel zdaj bilo negativno ocenjeno. De- jal je nadalje, da je delež od- ločanja nad ustvar.}enim do- hodkom s strani neposrednih ustvarjalcev dohodka še ved- no zelo majhen, da je vme- šavanje v samoupravne odlo- čitve kolektivov trajna, ne- zmanjšana praksa. • MARKO MANFREDA, pred- sednik občinske organizacije sindikata, je ob ugotovitvi o kadrovskih zadregah dodal še izkušnjo, da delovne orga- nizacije vendarle še premalo podpirajo drušbeno-ekonom- sko in strokovno izobraževa- nje delavcev, kar bo treba spremeniti. SREČKO ŠENJURC, OZD TIM, je razpravljal o tem, da so se vodilni v gospodarstvu in na ravni občin morali na- vaditi misliti samoupravno, ne more p'a trditi, da so do te stopnje prišli vsi, ki so na mnogo bolj izpostavljenih družbenih položajih. Dejal je, da je treba duh nove ustave usvojiti nemudoma in brez- kompromisno na vseh rav- neh, ker bo sicer velik razko- rak med teorijo in prakso še bolj zazeval in samoupravlja- nju povzročil nepopravljivo škodo. Odkrite razprave je treba prav razumeti in res- nično tvorno bodo ljudje razpravljali takrat, če ne bo bojazni, da jim bo kdo obe- sil etiketo tehnokrata, tehno — menažerstva itd. RUDI GROSAR, predsednik skupščine, je poudaril, da je v analizo komisije za eko- nomske odnose vložen velik napor. Vendar pa podatki ne nudijo točne podobe občine, ker predvsem niso vanjo tisti dislocirani obrati, katerih matična podjetja so izven ob- čine. Poudaril je, tako kot sekretar CVETO KNEZ, da je v zadnjem obdobju, zlasti v zadnjih dveh letih storjen ve- lik korak naprej. Strinjal se je s predlogom, da bi bilo treba v bodoče čvrsteje načr- tovati, kot tudi s tem, da mo- ra z mrtve točke naloga gradnje stanovanj za delavce. Oboje pa je najprej v rokah kolektivov, naloga političnih organizacij in občinske skup ščine pa spet, da proces po- družbljanja tega problema pospeši s čimprejšnjo usta- novitvijo interesne stanovaM ske skupnosti. O tej točki dnevnega re^j so razpravljali še: ŽEBic (ŽTP), ZLATKO PAVCNij (ZMS), SREČKO RENKO^ imenu stanovanjskega solj, da mostnega fonda), in Hix KO VVIMMER. Na koncu so navzoči člaj; konference sprejeli poročilo delu konference, komiteja z^ v občini in ostalih organom konference, izglasovali koinj. teju in komisijam razrešnico pooblastili pa komite, da vo! di organizacijo do decembrj oziroma do volilne seje kon, ference, ko bo občinska org^ nizacija! dobila nov sestai konference, komite in komi sije. J. KRAŠOVEC Novosti v zdravstvu Pisali smo že o samo- upravnih iskainjihv zdrav- stvenem zavarovanju, ce- pra^' smo delo skupščine skupnosti zdravstven^a zavarovanja za celjsko ob- močje samo občasno spre- mljali, i>a smo o nekaterih poskusih uvajanja svež^a vetra v samoupravljanju znotraj zdravstvenega var- stva nadrobneje pisali. Pred očmi nam je nam- reč izjemnost vloge, ki jo opravlja zdravstveno zava- rovanje. Vloge, katere sla- bo ali dobro igro najne- posredneje občuti vsakdo med nami. Kajti zdrav- stveno zavarovanje obsega skoraj vse, kar vsakodne- vno spremlja človeka in njegovo življenje. Od ot- roških dodatkov in pokoj- nin do zobozdravstvenih uslug in nadomestil zara- di nesreče pri delu. Nič nerazumljivega torej, če mora zdravstveno zavaro- vanje požreti marsikatero pikro. Prav zato, ker se nam vsem zdi, da stopnja prispevka za to družbeno področje ni majhna. Dru- gič pa zato, ker nam ne gredo v glavo dolge vrste v čakalnicah, pri zobo- zdravniku ali pa, tako pač mislimo, zdravstvena f>o- nudba ni najboljša. Po- temtakem ni prav, če bo- mo ostali neprizadeti ob spreminjanju notranjih sa- moupravnih odnosov v zdravstvenem zavarovanju. Ne samo, ko posamezni zdravstveni zavodi gradijo novo samoupravno struk- turo. Pač pa tudi sedaj, ko nai bi interesna sa- moupravna skupnost omo- gočila samoupravno spo- razumevanje na najvišji ravni — med delavci zdravstvenih delovnih or- ganizacij in vsemi nami, ki plačujemo prispevek v ostalem delu združenega dela. Kakšne samoupravne spremembe torej doživja zdravstveno zavarovanje? O tem je govoril Alojz Ključevšek, direktor ko- munalnega zavoda za so- cialno zavarovanje v Ce- lju. Zavoda, ki preko sku- pnosti zdravstvenega za- varovanja delavcev pokri- va občine Brežice, Clelje, Laško, Mozirje, Sevnico, Slovenske Konjice, Sent- jiir pri Celju, Šmarje pri Jelšah in 2a.ec. KAKO OCENJUJETE SAMOUPRAVNE PREMI- KE V ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU? ALOJZ KLJUČEVŠEK: Mislim, da smo napravili kar lep korak. Začeli smo s samoupravnim sporazu- mom o oblikovanju stop- nje prispevkov za zdrav- stveno zavarovanje. Pod- pisala sta ga skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zbor dele- gatov zdravstvenih delov- nih organizacij. Ta spora- zum je sprejelo tudi &5 % delovnih organizacij na celjskem območju. Res je, da so bili letos dohodki zdravstvenega zavarovanja družbeno dogovorjeni. Po večali smo jih lahko samo za 12.5 ®/o. Ker smo izvedli referendum o združitvi kmečkega in delavskega zavarovanja, smo morali Tihrati Se 6 »/n. Na teh osnr*- vah m skladno z repubh- škim družbenim dogovo- rom in samoupravnim spo- razumom o financiranju zdravstvenega varstva smo sklenili pogodbe z zdravst- veno službo. Po odmrznitvi osebnih dohodkov smo k sporazumu podpisali aneks o uskladitvi plač zdrav- stvenim delavcem. Lahko FK>vem. da smo na zdrav- stvenem področju prvič iz- vedli tako samoupravno sporazumevanje. NAMEN TEH POTEZ JE OČITEN. ZASNOVATI PREDVSEM DRUGAČNE ODNOSE MED ZAVODI V ZDRAVSTVENEM ZA- VAROVANJU S PREDVI- DENO USTANOVITVIJO SAMOUPIL\VNE INTERE- SNE SKUPNOSTI ZDRAV- STVENEGA ZAVAROVA- NJA PA ŽELIMO URE- SNIČITI ŠE DRUGE CI- LJE. KAKO POTEKAJO PRIPRAVE NA USTANO- VITEV? ALOJZ KLJUČEVŠEK: V teh dneh se je sestal iniciativni odbor in je že določil izhodišča za usta- novitev skupnosti. Pripra- vljen je tudi predlog za razpravo o nekaterih vidi- kih organizacije, sestave in delovanja te interesne skupnosti. Moram reči, da bomo v prihodnjem obdo- bju ustanovili začasne or- gane skupnosti, m sicer s samoupravnim sporazu- mom med dosedanjo skupščino skupnosti zdrav- stvenega zavarovanja in zborom delegatov zdrav- stvenih delovnih organiza- cij. Interesna skupnost mora zagotoviti vpliv de- lavcev na politiko zdrav- stvenega zavarovanja. In ne le to. Organ skupnosti bosta sestavljala dva zbo- ra — zbor delegatov upo- rabnikov zdravstvenega varstva in zbor delegatov delavcev iz zdravstvenih delovnih organizacij. Zbo- ra se bosta samoupravno sporazumevala, soočala stališča in mnenja, svo- bodno menjala delo. Ne bo šlo samo za odločitev o stopnji prispevka. Pač pa za zdravstveno politiko. Za njeno rast. Obseg. Pro- gram. GOVORITE O NAČRTU RAZVOJA ZDRAVSTVE- NEGA ZAVAROVANJA. KATERE NALfKlE BODO PO VAŠEM MNENJU DE- LEŽNE PREDNOSTI V TEM RAZVOJNEM NAČR- TU? ALOJZ KLJUČEVŠEK: Več skrbi zahteva akutno pomanjkanje zdravstvenih kadrov. Predvsem v zuna- njih občinah, na terenu. Več sredstev bomo morali nameniti za investicije v zdravstvo — predvsem v bolnično službo. Omenil bi travmatološki oddelek. Ce razmišljam o kadrih, i>o- tem bomo morali nekaj menjati v politiki štipendi- ranja v zdravstvu. Skup ščina skupnosti zdravstve nega zavarovanja se bo morala pojaviti kot šti- penditor. če bo več ka- drov, bo krajša čakalna doba. čeprav so za dolge vrste v čakalnicah najbrž še drugi razlogi. Osnova za finansiranje je program zdravstvenega varstva in to bo sestavni del spora- zuma o finansiranju v pr) hodnjem letu. Politika 2!dravstvenega varstva bo upoštevala: nujnost F>ove- čanja zdravstvenih uslug v zunanjih občinah; večje koriščenje zdravstvenih uslug s strani kmetov; tudi strukturalni premik v tov. Sicer pa pK>glejte. V obolenjih predšolskih otrok ni bistvenih razlik med občinami. So pa razli- ke pri številu obiskov zdravnika pri otroku: v Celju 4,2 obiska, v Laškem 1,6 in v Šmarju samo 0,8. Izredno pozornost bomo pa morali nameniti zobo- zdravstveni službi. IN KAJ BO V BODOČE Z ZAVODOM? ALOJZ KLJUČEVŠEK: Predlagano je, v republiki, da bi bili komunalni za- vodi za socialno zavarova- nje v službi samoupravne interesne skupnosti. Funk- cije bodo ostale, menja pa se naš položaj. J. VOLFAND St. 44 — 15. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 3 Mozirje v v j^ozirsko gosF>odarstvo be- leži tudi v tem letu pomemb- ne dosežke. Organizacije združenega de- [J so v tem letu že uspele povečati celotni dohodek kar ^več kot tretjino v primer- javi s prvim polletjem lan- j^ega leta. Za 32 odstotkov je porasel tudi družbeni pro- jjvod, torej dohodek za raz- delitev skupaj z amortizaci- jo, Dohodek organizacij zdru- ^nega dela se je povečal za 23 odstotkov. Torej za sko- raj četrtino. Sredstva za re- produkcijo pa so v letošnjem letu na območju celotne ob- line večja kar za 51 odstot- kov, pri čemer odpade pri- bližno tretjina na obračuna- no amortizacijo po predpisa- nih minimalnih stopnjah, tre- tjina na obračunano amorti- gicijo nad predpisanimi mi- nimalnimi stopnjami in tretji- na na ostanek dohodka. Sred- stva za sklade so letos večja a 6 odstotkov, lahko pa bi bila znatno večja, in sicer ter 25 odstotkov več kot la- ni, če jih ne bi zmanjševali z obračunavanjem amortiza- cije nad predpisanimi stop- njami. Na zmanjšanje vpliva tudi popravek finančnega re- zultata za terjatve nad pred- pisanim zakonskim rokom. Pomemben dosežek mozir- skega gospodarstva je v po- večani likvidnosti gospodar- skih organizacij. Terjatve do kupcev so zmanjšali za 17 odstotkov, obveznosti do do- baviteljev pa so nižje celo za 21 odstotkov Če upošte- vamo, da se je nelotna reali- zacija v letošnjem letu pove- čala, potem so doseženi re- zultati na tem področju še pomembnejši. Trenutno največji problem, ki bo znatno vpliva) tudi na nadaljnji razvoj dosežkov mo- zirsk(»ga gospodarstva so osebni dohodki. Masa v le- tošnjem prvem polletju izpla- čanih osebnih dohodkov se je sicer povečala za 22 odstot- kov, vendar se je povečalo tudi število zaposlenih (za 5,6 c/dstotka). Zaradi tega se je dvignil znesek izplačanih osebnih dohodkov na zapo- slenega delavca 25a 17,6 od- stotka in znaša sedaj 1.748 dinarjev. Ker se je produk- tivnost dela v mozirski obči- ni povečala za 25 odstotkov, so bili osebni dohodki v svo- jem pK>višanju še vedno iz- pod gibanja produktivnosti, kar je sicer pozitivno in družbeno edino utemeljeno. Pa vendarle poglejmo še ne- kaj primerjav. Ekonomičnost proizvodnje je v letošnjem prvem pollet- ju padla tako v Sloveniji kot v celjski regiji in mozirski občini. Akumulativnost je si- cer pK>rastla tudi v mozirski občini, toda nekoliko manj kot na območju regije. Sko- raj v enakem obsegu se je povečai tudi dohodek na za- poslenega. Medtem ko kaže- jo podatki, da so se osebni dohodki delavcev v Sloveniji povečali za 12 odstotkov, v regiji za 15 odstotkov in v mozirskd občim za 18 odstot- kov, pa so le-tl še vedno občutno nižji KOt znašajo povprečja drugod Medtem ko bo v Slovenij} povprečni osebni dohodek že skoraj do- segel 2.000 dinaijev, enako tudi v regiji, pa so povpreč- ne mesečne plače v mozirski občini še vedno sorazmerno nizke — 1.748 dinarjev. Več kot očitno je torej, da se bodo morali temu problemu v mozirski občim v predhod- nem obdobju posvetiti vsi družbeni in politični dejav- niki. Kajti več kot nevzdrž- no je stanje, da bi bile pla- če še nadalje sorazmerno niž- je kot drugod. Če pa so dru- gi gospKxiarski dosežki ena- ki tistim, ki jih dosegajo v drugih občinah celjskega ob- močja ali pa še celo večji, še več, če upoštevamo dej- stvo, da se bo v mozirski ob- čini prej ko slej pojavil tu- di problem delovne sile, saj bo ob sedanjem tempu po- rasta števila novih delovnih mest, lastnih delavcev kma- lu premalo. In če hočejo, da se bodo v občini zaposlili vsi tisti, ki se na delo vozijo drugam (tudi v Ljubljano in Kamnik), potem je več kot na dlani, da je problem pe- reč. K sreči so problem regi- strirali tudi v vodstvih druž- beno političnih organizacij in skupščine, tako da je priča- kovati ustreznih ukrepov tu- di s te strani. Saj bo prob- lem nedvomno potrebno re- ševati tudi z dokaj šn j o mero političnega pK>sluha. BERNI STRMČNIK JAVNEMU DELAVCU TOVARIŠ JOŽE KREŽE, predsednik KS Laško Precej časa je že, ko smo v Novem tedniku ob- javili zapis razgovora z občanom iz Debrega, ki Je razložil težave tistega dela naselja, ki ga priza- dene povečan promet za- radi obvoza. Povedal je tudi, da je krajevna sku- pnost obljubila sklicati prizadete občane, hkrati pa predstavnike KS Reči- ca, TIMA in BORA, da bi skupaj poiskali rešitev. Tega sestanka, obljublje- nega spomladi, baje še ni bilo. Ker na sestavek ni bilo s strani krajevne skupno- sti Laško nobenega poja- snila za naše bralce, pro- simo, da razmere in mo- žnosti ureditve problema p>Qjasnite. JURE KRAŠOVEC, novinar 'Ifti^I L- V Savinjskem magazinu v Žalcu je predsednik sindika- ta Robert Govc, ki je doma iz Prebolda, sicer pa je po- slovodja v prodajalni Prebold I. Glede ozimnice v tem pod- jetju nam je povedal: Kot le- ta poprej smo tudi letos vsem tistim, ki imajo_ manjše oseb- ne dohodke kot" 2000 dinarjev, dali samopomoč oziroma posojilo, ki ga bodo vrnili v 6 mesecih. Višina zneska za nakup ozimnice je bila do 1500 dinarjev. To smo storili predvsem zato, ker si z ban- čnim kreditom ne moreš ku- piti npr. zimskega plašča, če- vljev, kurjave in podobnega- T. Tavčar talec Ni še dolgo tega, ko smo D3 straneh našega časnika na široko pisali o problemih, a jih bo v žalski občini povzročil prihod hitre ceste Hoče—Leveč. Med lemi vpra- šanji se vsekakor na prvem mestu pojavlja vprašanje pri- ključka bodoče hitre ceste na sedanjo republiško cesto. Nekako ravno v času, ko sno v Novem tedniku nače- li problem variantnih reši- tev, pa je Republiški sekre- tariat za urbanizem že izdal lokacijsko odločbo, ki od- pravlja nekatere dileme ter |toičuje razprave o možnih variantah bodočega priključ- ka. Hitra cesta Hoče—Leveč se 1» v žalski občini leta 1975 "stvarila v Ruškem gozdu. bi gradnjo hitre ceste po- jili do Ložnice, bi potre- bovali približno eno staTO Milijardo dinarjev. Republi- ^ sekretariat je tako varian- zavrnil kot ekonomsko ne- "^meljeno, češ: zakaj bi J^li nov priključek na se- •"^ijo republiško cesto Ce- lje—Ljubljana, če pa je mož- no popolnoma ustrezen pri- ključek speljati po že obsto- ječi cesti Petrovče—Velenje. S tem trenutkom, ko je pad- la kocka, da se bodoča hit- ra cesta s svojim priključ- kom spelje na cesto Ljublja- na—Celje, pa je p>ostalc se- veda aktualno vprašanje Ar- je vasi. Medtem ko bpdo od- sek ceste Petrovče—Velenje do Ruškega gozda ustrezno rekonstruirali, da bo ustre- zal zahtevani frekventno mno- go gostejšega prometa, pa je glede Arje vasi določeno, da se v interesu celovitosti na- selja in normamih pogojev življenja v njem zgradi tako- imenovana vzhodna obvozni- ca. Ta obvoznica se bo od- cepila od sedanje ceste Pet- roveč—Velenje nekako pri mostu čez Ložnico in se še nad sedanjim križiščem v Petrovčah priključila nazaj na prvotno traso. Z gradnjo novega križišča torej ne bo nič, enako tudi ne s podalj- škom za Liboje mimo centra Petrovč. Pred leti rekonstrui- rano križišče v Petrovčah je sposobno, da bo preko njega stekla prometna reka. Eko- nomsko ni utemeljeno, da bi zavrgli nekaj sto milijonov dinarjev, ki so bili pred le- ti izdani za njegovo rekon- strukcijo. Večina občanov Arje vasi se s predlagano varianto stri- nja, saj dejansko pomeni edino sprejemljivo rešitev, ki bo zagotovila celovitost na- selja, normalno in varno živ- ljenje v njem. Res je, da je bil govor tudi o zahodni ob- voznici. Vendar ta ni spre- jemljiva, kajti prizadela bi hmeljišča, obrat kombinata Hmezad, kar vse pa v pri- meru vzhodne variante od- pade. Sicer pa je. tako, da idealne rešitve nikoli ni mož- no najti, pa tudi v tem pri- meru ne. Prav tako ni mogo- če, da bi vedno in z vsem bili zadovoljni vsi ljudje in tako tudi v Arji vasi niso, če- prav so to resnično redki posamezniki. Nekateri med njimi (beri tudi v ednini) pa zganjajo okoli tega problema že skoraj malo preveč cirku- sa in uporabljajo take poti in sredstva, ki jih v naši sa- moupravni praksi ne prizna- vamo kot družbeno sprejem- ljiva. Le enemu na čast ni- kakor ni možno podrediti in- teresov občanov nekega kra- ja. Če večina prebivalcev Ar- je vasi smatra, da je vzhod- na varianta za njih edina možna rešitev, potem se bo s tem moral six)prijazniti tu- di tisti, ki bo zaradi izgrad- nje obvoza moral prestaviti svoj čebelnjak ... Kakšna je usoda takoime- novane severne obvoznice okoli Žalca, ki naj bi razbre- menila promet skozi središče mesta, zaenkrat še ni znano. če bi potrebna sredstva lah ko zbrala občina sama, po- tem bi bilo vprašanje hitro rešeno, ker pa teh sredstev ni in ker jih tudi drugod, kot vse kaže, ne bo možno do- biti, bo problem po vsej ver- jetnosti ostal še precej časa odprt. BERNISTRMČNIK POPIS BORCEV teden se je začel popis biv ff borcev, vojaških vojnih in va- ji®*, preg;nancev in »uliradenih J!J®»«. Akcija, ki jo ob pomoči Lačnih organizacij vodita zveza r^enj borcev NOV Slovenije in Jod SRS za statistiko. Je izred- Pomembna. ^^''AJ POPIS? I^fci NOV, ki so že bili po- ki so izpolnjevali ankete ^ Popisnice že večkrat, se go- y vpra-šujejo, zakaj ponovno. |k • dosedanji podatki so več nepopolni podatki so v Ij "enih dokumentih in listinah, ^^vedno so tudi udeleženci na- ^"»osvobodilnega gibanja, ki še ^ * seznamih borcev, pregnan- ^tah •'"'■'•i v oboroženih protifašističnih li^robna evidenca ni potrebna organizacijam združenj bor- "»^rveč našemu družbenemu pravnemu mehanizmu pose- li|i, ^'"lobljene pravice in ugod- |(| ' ki jih uživajo borci Inva- !( ' pregnanci itd. nLso dokonč- * dokončne v tem smislu, bogatejša družba more tudi več dati borcem za svobodo in samoupravno družbeno uredi- tev. Vzemimo na primer status štajerskih borcev, ki je bil že večkrat postavljen. Kako naj sa- moupravno odločamo, če ni.so zna- ni podatki, za koliko ljudi bi v bistvu šlo ob posameznih vpra- šanjih? Neizpodbitno, akcija ni le pomembna, skrajni čas je bil, da pridemo do zanesljivih podat- kov o udeležencih narodnoosvo- bodilnega gibanja. KDO PKIDE V POSTKV? Vsi aktivni udeleženci NOV. vsi preg- nanci, vojaški vojni invalidi, ude- leženci v tujih odporniških giba- njih in enotah, »ukradeni otroci«. Popis bo opravljen na različne načine. Ponekod bodo prišli popi- sovalci domov, drugje bodo po- pisi v bližnjih središčih, kamor bodo udeležence NOV vabili z va- bili. Kdor doslej še ni bil nikoli evidentiran in popisan v tem smi- slu, ima tokrat poslednjo prilož- nost. Kje to opravi, bodo takšni občani zvedeli v kra.Jevnih uradih ali v občinski organizaciji ZB NOV. Popis bo trajal do 11. decem- bra. „Gospa ministrica" iz Paradna Sobotna predstava amater- skega gledaMšča iz Paračina je ponovno potrdila dej&tvo, da si delovni ljudje želijo kulturnih dogodkov, da si že- lijo trenutkov, ko se lahko posvetijo — v našem prime- ru gledališki predstavi. Se bolj pa potrjujejo to dejstvo številni aplavssi med samo predstavo, ko je občinstvo, ki je do zadnj^a kotička nap>ol- nilo dvorano nagradilo gleda- liški ansambel. Amatersko gledališče Para- čin je s predstavo Nušičeve »Gospe ministrice« vrnilo obisk in gostovanje amater- skega gledališča Zelezar Ce- Ije-štore, ki je na lanskolet- nih »Oktobarskih susretih po- zorišnih amatera« v Paračinu uprizorilo Remčevega »Mrtve- ga Kurenta«. »Oktobarski su- sreti« so v Paračinu vsako let(o, saj je v omenjenem me- stu že dolga leta živa gleda- liška dejavnost, pravzaprav tradicija. O tem priča tudi podatek, da je omenjena predstava »Gospe ministrice« v kulturnem domu v štorah bila označena kot tisoč pet- deseta. Ob prvem srečanju obeh gledališč v Paračinu je bila porojena ideja, da bi vsa- ko leto iste skupine prihaja- le na »Oktobarske susrete«. Namreč, na teh srečanjih so- delujejo predvsem gledališča iz Pomoravlja in le malo je tistih iz drugih republik. Eno redkih je ravno gledališče Že- lezar Celje-Štore. Takšna ide- ja se je porodila predvsem zaradi tega, ker želi paračin- sko amatersko gledališče, ki pa ima profesionalno upra- vo, navezati kar najtesnejše stike z drugimi gledališkimi hišami. Predvsem zaradi tega, da bi si v večji meri lahko izmenjali delavne izkušnje. tako po strokovni kot po idej- no refpertoarni plati. Zaveda- joč se velike vloge, ki jo gle- dališče opravlja v svojem kul- turnem pKDslanstvu je to še kako važno. Največjii problem so seveda sredstva in amater- sko gledališče Zelezar Celje- Štore ne zmore vseh stroš- kov, ki bi bili vezani z vsako- letnimi gostovanji v Parači- nu. Sobotna predstava v štor- skem kulturnem domu je tu- di pokazala, kako se da kon- kretno in uspešno izvajati kulturna akcija, saj so bih v dvorani kulturnega doma v velikem številu delavci, ki so zaposleni v celjskih delovnih organizacijah, ki pa so prišli k nam iz drugih bratskih re- publik in so tako imeli lepo priložnost za srečanje s svo- jo kulturno misijo. Prav tako pa so bili izredno navdušeni tudi vsi drugi obiskovalci, saj je gledališka predstava naj- neposrednejša vez med naro- di. Jezik, dogajanje na odru in celoten vtis povezuje in utrjuje različne kulturne in njena izročila, ki so nastajala v različnih razmerah a nas vendar vežejo v eno samo skupnost. Zato toliko večja hvala vsem, ki so omogočiM ome- njeno predstavo, tako organi- zatorjem (Amatersko gledali- šče Zelezar Celje-Store, Ob- činski svet ZKPOS, Kulturna skupnost Celje in delovne or- ganizacije) kakor samim iz- vajalcem predstave. DRAGO MEDVED Predsednik skupščine Kulturne skupnosti Celja prof. Anton Aškerc izroča knjigo »Antične izkopanine v Šempetru« Ste- vu 'Stojkoviču, predsedniku gledališkega sveta. 4. stran — NOVI TEDNIK 15. november 1973 — §t 44 IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV OBRAT PODJETJA SIG- ME ie Žalca, ki deluje na Vranskem, stoji pred pro- blemom, ki ga namerava- jo uspešno rešiti v bližnji prihodnosti. Gre namreč za to, daje potrebno zgra- diti novo proizvodno halo, kar bi bistveno pripomo- glo k izboljšanju pogojev dela v tem obratu. Čeprav so ad v podjetju prizade- vali, da bi problem ustre- 7X)o rešili že v letošnjem letu, jim to ni uspelo, ker niso mogli dobiti določe- nih sredstev iz občinske- ga rezervnega sklada, niti od ljubljanske banke. Sa- nu svojih sredstev pa ima- jo le za pokritje približno polovico potrebne vsote. Kot so pokazali izračuni, bo nova proizvodna hala na Vranskem terjala okoli 120 milijonov starih dinar- jev. KOLEKTIV GORENJA, ki je znan po dinamičnem razvoju v svoji dvajsetlet- ni zgodovini, pa sodi tudi med izredno pomembne izvoznike bele tehnike, saj se pirl nekaterih proizvo- dih uvršča v sam vrh ju- goslovanskega izvoza. Glav- ni delež jugoslovanskega lavoza nosi podjetje pred- vsem pri treh proizvodih, in sicer pri hladilnikih, pralnih strojih in električ- nih štedilniikLh. V Gorenju izvozijo na tuja tržišča 96 odstotkov vseh hladilni- kov, ki jih v tujino pro- daja naša država. Z dru- gimi besedami, praktično ves jugoslovanski izvoz hladilnikov realizira kolek- tiv Gorenja. Električnih štedilniikov za izvoz pri- spevajo v Gorenju 86 od- stotkov in 52 odstotkov ju- goslovanskega deleža izvo- za pralnih strojev odpade na ta prizadevni kolektiv. OBRTNO PODJETJE »SMREKA« iz Gornjega grada je v letošnjem letu T primerjavi z drugimi so- rodnimi delovnimi organi- zacijami v Sloveniji (de- luje jih nekaj nad 50) do- seglo sorazmerno slabše gospodarske rezultate: v povprečju je bila realizi- rana za 11 odstotkov nižja ekonomičnost poslovanja, za 30 odst. je bila manjša akumuilativnost, za 23 od- stotkov je bila slabša ren- tabilnost, za 21 odst. so dosegli manj povprečnega dohodka na zap>oslenega, paiav tako za 21 odst. je pri njih slabša produktiv- nost in za 12 odst. so nižji p>ovprečni osebni dohodki na zaposlenega delavca, ki so bili izplačani v letoš- njem letu, čeprav so se le-ti v primerjavi z lani povečali za 12 odst. in že dosegli povprečje 1.600.— din. Analiza o tem, zakaj takšna odstopanja v pri- merjavi z drugimi sorod- nimi organizacijami zdru- ženega dela, prav gotovo ne bi bila odveč. V EMO CELJE so letos pri izvajanju svojega sa- nacijskega programa nale- teli na večje težave, ki so imele za posledico težko finančno realizacijo. Pro- izvodnja je zlasti trpela zaradi slabe oskrbe z re- produkcijskim materialom ter zaradi nelikvidnosti, velike težave pa je povzro- čala tudi nerentabilnost nekaterih proizvodov, ka- terih proizvodne cene so zaradi podražitev materia. lov, predvsem pločeviae, presegle njihove zamrznje- ne prodajne cene. Letos so zaradi tega zmanjšali proizvodnjo kotlov, radia- torjev, kopalnih kadi, več- jo proizvodnjo pa. so do- segu predvsem pri posodi. ZK Žalec in kmetijstvo Pretekli teden je bila v Žalcu Vil. recina seja Občinske konference Zve- ze komunistov, na kateri so v osrednji točki dnevnega reda ocenili večletna prizadevanja pri hitrejšem razvoju in napredku kmetijske dejavnosti. Osred- nji referat je imel VLADO PLASKAN, direktor kooperacije pri Kmetijskem kombinatu Hmezad. Na seji pa so sodelovali tudi kmetje — komunisti. Komunisti so ugotovili, da je bilo tudi na področju razvoja kmetijstva v minulih letih doseženo veliko pomembnih rezultatov, da pa je hkrati na tem področju nastajala tudi vrsta perečih vprašanj, ki jih bo treba radikalno rešiti v prihodnosti. Predvsem so komunisti o pozorili na nevzdržne raz- mere, ki vladajo pri nas na področju odkupa in prodaje kmečkih proizvodov. PREVELIKA RAZDROBUENOST Predvsem velja že uvodo- ma opozoriti, da je preverja- nje dogovorjenih stališč v Zvezi komunistov postala stal- na praksa dela žalskih ko- munistov. Ni bilo tokrat pr- vič, da so se ozrli na to, kaj so se ob posameznih pomem- bnih vprašanjih dogovorili in kakšni so bUi rezultati ures- ničevanja sklepov. Na zadnji seji Občinske konference so žaiski komvinisti pregledali uresničevanje sklepov in sta- lišč, ki so jih sprejeli pred tremi leti, ko so obravnavali kmetijsko problematiko v občini. V družbenem sektorju kme- tijstva je bil v teh letih do- sežen viden porast produk- tivnosti dela, saj odpade na zaposlenega več kot pet hek- tarjev obdelovalnih površin. Za zasebno kmetijstvo pa je značilno veliko razslojevanje, katerega rezultat je majhna in razbita pK>sestna struktura, povrhu vsega pa še neugod- na starostna sestava kmečke- ga prebivalstva. Odhod mla- dih s kmetij je še vedno ve- hk problem in vse češče se zavoljo tega pojavljajo prob- lemi obdelave zemlje. Zaradi tega je, kljub temu, da je tu- di na tem področju napredek viden, tržna kmetijska proiz- vodnja v zasebnem sektorju še vedno premajhna in ne narašča tako, kot bi lahko. MODERNIZACIJA NA POHODU Kljub težavam je bilo v minulem obdobju precej do- seženega na področju moder- nizacije kmetijske proizvod- nje. V to v zadnjih letih vla- gajo znatna družbena sred- stva. V tem obdobju se je uredil sistem kreditiranja kmetij, pri čemer so banke vedno bolj angažirane, svoj vpliv pa imajo tudi regresi- rane obrestne mere. Letno je bilo, nemalo tudi po zaslugi dobro vpeljane hranilno-kre- ditne službe Kombinata, vlo- ženo v modernizacijo kmetij- stva nad dvajset milijonov dinarjev. Kmetje največ inve- stirajo v nabavo strojne op- reme, kar je spričo pomanj- kanja delovne sile več kot Ix>trebno. Nadvse pK>membno vlogo so na tem področju odigrale takoimenovane stroj- ne skupnosti. V žalski občini je doslej ustanovljeno 42 strojnih skupnosti za proiz- vodnjo in obii-anje hmelja, ustanovljena pa je bila tudi vrsta drugih strojnih skupno- sti v druge proizvodne name- ne. V tem času je bilo ob- novljenih 580 hektarjev skup- nih zemljišč. V sklop modernizacije kme- tijstva pa sodijo nedvomno tudi napori pri preusmerja- nju kmetij. V občini se na- črtno preusmerja 456 kmetij, kar je četrtina vseh obstoje- čih čistih kmetij. Te kmeti- je trenutno posedujejo 3.400 hektarjev površin in že da- nes dajajo: 65 odstotkov or- ganizirane proizvodnje pitan- cev, 94 odstotkov organizira- ne tržne proizvodnje mleka in 75 odstotkov proizvodnje hmelja. Komentar o tem, ko- likšni bi bili lahko tržni vi- ški, če bi v tako proizvodnjo vključili tudi preostale tri če- trtine čistih kmetij, je več kot odveč! Z ZAVAROVANJEM ŠE TEŽAVE Z letošnjim letom je bilo uvedeno izenačeno zdravstve- no varstvo delavcev in kme- tov in starostno zavarovanje kmetov. Zelo uspel referen- dum je nedvomno pokazal na visoko stopnjo zavesti in so- lidarnosti delovnih ljudi. Ven- dar pa kmetje z uvedbo sta- rostnega zavarovanja niso povsem zadovoljni, predvsem ne zaradi postopnega uvaja- nja in višine pokojnine, ki znaša 250 dinarjev. Take po- kojnine niso zadovoljive, saj predvsem mlajši v njih ne vidijo nikakršne perspektive. Zelo pomembno je zatorej, da novi zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju daje možnosti kmetom-koope- rantom, da si pridobijo enei- ke pravice iz tega zavarova- nja kot delavci. Pogoj za vstop v to zavarovanje je v tem, da mora kmet dosegati v proizvodnem sodelovanju najmanj tolikšen osebni do- hodek, kot je s samouprav- nim sporazumom določeni najnižji osebni dohodek de- lavca v združenem delu. Os- nutek potrebne jKtgodbe, ki jo podpišejo Skupnost po- kojninskega zavarovanja SRS in Zadružna zveza, je že v javni razpravi. Vsekakor bo to za kmete velika prilož- nost! NALOGE KMETIJSKO ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI Na seji konference ZKS so spregovorili tudi o prihod- njih nalogah kmetijsko zem- ljiške skupnosti, ki jo v ob- čini že ustanavljajo. Pred- vsem bo morala usmerjati promet s kmetijskimi zemlji- šči tako, da bodo le-ta ra- cionalno izkoriščena. Tesno bo morala sodelovati z občin- sko skupščino pri prostor- skem planiranju z nalogo ču- vanja rodovitnega kmetijske- ga prostora (kar mora biti tudi skrb širše družbene skupnosti, ne le kmetijstva), še zlasti odgovorno pa bo morala pripraviti predlog za- ščitenih kmetij, ki se po za^ konu o dedovanju kmetijskih zemljišč v bodoče ne bodo smele več deliti. Komimisti so se zavzeli tudi za to, da se z družbenim dogovorom, ki bo sklonjen med .skupšči- no občine, krajevnimi skup- nostmi, Kombinatom Hme- zad ter Gozdnim gospodar- stvom precizno določijo tudi sredstva, brez katerih njeno delo ne bo mogoče. KDOR TRGUJE, NAJ TUDI VLAGA Največ kritike je bilo iz- rečeno na račun sedanjega nevzdržnega stanja na pod- ročju prometa s kmetijskimi proizvodi. Po sedanjem zako- nu se tega posla lahko prak- tično loteva vsakdo. Rezul- tat takega stanja pa je ta, da mnogi bogate tako na ra- čun kmeta kot potrošnika. Poleg tega se tu pojavlja še drugo vprašanje. Gre nam- reč za sredstva pospeševalne službe. Trenutno vse tako kaže, da naj ta sredstva da- je družbena skupnost, smeta- no iz dejavnosti pa pobirajo drugi. Pospeševalna dejavnost v kmetijstvu se smatra kot investicijska dejavnost, zato xnaj tisti, ki vlaga, tudi trgu- je s kmečkimi proizvodi, ne pa da se dobiček pretaka drugam. Nemalokrat tudi v privatne žepe. Komunisti so z vso resnostjo opozorili na nevzdržno stanje na tem področju ter opozorili na tež- ke posledice, ki izvirajo iz tega, če se stanje ne bo hit- ro in učinkovito rešilo. BERNISTRMCNIK Konus Bistvena značilnost devetmesečne, ga poslovanja industrijskega i(om- binata Konus v Slovenjskih Ko- njioah je predvsem uspešno spre- minjanje strukture proizvodnje. Zaradi nelahkega položaja, v kate- rem se že dalj časa nahaja usnjar- ska industrija, je razumljivo, da v Konusu povečujejo proizvodnjo kemije in konfekcije. Delež proiz- vodnje usnja pa se znižuje. Tako na primer dosežena realizacija za devet me.secev kaže v proizvodnji usnja enak rezultat kot lani in dosega 114.538.854 din, konfekcija pa dosega 13 odstotkov večjo rea- lizacijo, kar predstavlja 40.847.693 din. Skupno je torej proizvodnja večja v primeri z lani za 10 od- stotkov, celotna realizacija s trgo- vino vred pa do.sepa skoraj 27 starih milijard. Ostali elementi letošn,iega gospodarjenja v kombi- natu Konus pa govose o nasled- njem — da so celotni dohodek po- večali za 13 odstotkov, vendar pa so porabljena sred-stva večja za 18 odstotkov. Amortizacija in dohodek sta na lan.ski ravni. Pogodbene in zakonske obveznosti so narasle sa 22 ad.stotkov hi nia.šajo 11.540 din. Osebni dohodki so večji z& 21 od.stotkov. Ostanek dohodka pa je precej ni^ji kot Uni in ■ tem t Konusu niso zadovoljni. Ugotavlja- jo, da ne dosegajo lastnih cen pri izvozu usnja. Izguba na.staja pri taninih zaradi višjih cen lesa in ostalih stroškov ob zamrznjenih pro- dajnih crnah. Prepočasi so reali- zirali preusmeritev v obratih Lju- tomer in Majšperk. Povečali so se tudi stroški materiala in uslug. Zaloge nedovi-šene proizvodnje in gotovih izdelkov, nekaj pa je bilo odpisov zaradi neizterjanih terja- tev nad 90 dni. Za letos planiranih postavk v Konusu ne dosegajo v celoti. Ven- dar pa so dosegli usp^ehe v komer- cialni politiki (terjatve so se zmanjšale) in dosegli dobro likvid- nost. Izvozili so za 2.367.999 ameri- ških dolarjev, kar je 78,9 odstot- kov letošnjega plana in bodo iz- voz najbrž presegli. Ugoden je po- prečni osebni dohodek — 1857 din. Zaposlenost pa so zvišali za 1 od. stotek. In sedaj kombinat Konus zaposluje 18.S6 ljudi. Ce upošte- vamo, da postaja kaitovost Konu- sove usnjene konfekcije pojem v modi in da tudi razvojni načrt kombinata riše ja.sne perspektive, potem lahko zapišemo, da je Ko- nus na dobri poti. Kljub nekaterim nerealiziranim postavkam v letoš- njem planu. Cestno podjetje Cestno podjetje v Celju do- kaj uspešno končuje devet- mesečno poslovanje. Več in- formacij, da dobro premagu- jejo lansko neljubo krizo in da se usmerjajo k plodnemu delu, je narekovalo srečanje s Francem Radiškom, direk- torjem podjetja. Kakšne poslovne rezultate cestnega podjetja kaže devet- mesečna bilanca? FRANC RADIŠEK: Celolet- ni finančni načrt smo dosegli z 71 odstotki. Znaša torej 6,2 milijarde in je za 15 odstot- kov večji kot lani v istem ča- su. Realizacijo plana je moč- no zavrla redukcija toka in deloma slabo vreme, poplave in neurja. Če bi bile te raz- mere ugodnejše, bi imeli za okrog 500 starih milijonov večji učinek. Do pred kratkim smo delali celo z zamrznjeni- mi cenami. Materialni stroški so zelo porastu. Skladi skro- mno naraščajo, zakonske in pogodbene obveznosti pa so skočile celo za 78 odstotkov. O plačah? Popreček znese 2,051 din. Osebne dohodke smo povečali za okrog 20 od- stotkov. Glavna Tnačilnost le- tošnjega gospodarjenja v na- šem podjetju pa je trdno ■vztrajanje pri dogovorjenih rokih o izvedbi posameznih del. Kapacitete mnogo bolj izkoriščamo. Zlasti asfaltno bazo. Med letom smo sprejeli stabilizacijski program in do- govor o boljšem gospodarje- nju. O aktiviranju skritih re- zerv. Sprejete naloge smo iz- vedli v mejah možnosti. Katera večja dela ste opra- vili? Kako bo s cestami na celjskem območju v prihod- njem letu? FRANC RADIŠEK: Dela na republiških cestah, ki peljejo po našem območju, je itak zahteval družbeni oziroma srednjeročni načrt del na teh cestah. Na nedavnem posve- tu na območju smo se me- nili o uresničitvi tega načrta v prihodnjih dveh letih, v le- tu 1974 in 1975. Pol naše re- alizacije nam dajo dela na republiških cestah. Vzdržuje- mo mnogo lokalnih cest. V Žalcu, Šmarju, Šentjurju, Mo- zirju in v Konjicah. Potem je tu še prosti trg. Med večjimi deli moram omeniti obnovo ceste od Igle do Solčave, od Cmolice do Planine, ki jo bo- mo nadaljevali, obsoteljsko cesto in druge. Verjetno bo- mo prihodnje leto nadaljevali ž deli na cesti Šentjur— Dramlje. Rad bi poudaril, da dobro sodelujemo s krajevni- mi skupnostmi. Na primer s KS Marijagradec, Podplat itd. Morda še to. Sedaj se dogo- varjamo o prioriteti del na republiških cestah. Kozjanske ceste bodo v ospredju. Ker v teh dneh intenzivno razpravljamo o ustavnih spremembah, je zaradi več vzrokov zanimivo vprašanje, kaj ste doslej dosegli v cest nem podjetju? FRANC RADIŠEK: Končal smo z javno razpravo o pred lagani samoupravni zgradi podjetja. Glede na posebnost v našem proizvodnem postop ku smo se odločili za štii TOZD: asfalt, kamnolom vzdrževanje cest, gradnje ii mehanizacija. O vsem ten smo razpravljali na zborii delovnih ljudi. Povezanos proizvodnje je očitna. S t« meljnimi organizacijami zdni ženega dela pa bodo ekonom ski in samoupravni odnos med enotami postavljeni m nove osnove. Torej — samo upravna delitev in nato mt» gracija z novo kvaliteto. Vet jo vlogo bo imel zbor delo» nih ljudi. Tudi obveščanje bo mo morali izboljšati. V no vembru je v razpravi san» upravni sporazum in sprejel ga bomo tudi še v tem im secu. Pripravljamo še stattt te temeljnih organizacij zdra ženega dela, tako da bomoi novim letom začeli samo upravljati po novem. PREDAVANJE Avto-moto društvo Šlander Celje vključuje v program akcije »Večja varnost prome- ta v naselju« tudi brezplačno predavanje za dopolnilno izobraževanje voznikov mo- tornih vozil, popestreno s pri- mernim filmom. Predavanje bo v sredo, 21. NOVEMBRA 1973 ob 17. uri v predavalni- ci Avto-moto društva Šlander, Celje, Ljubljanska 37. Na pre- davanje ste vabljeni vsi voz- niki, še posebej pa člani av- to-moto društva Šlander. 600 mrtvih vas poziva k akciji zoper nacionalno katastrofo — k ohranitvi varnosti pro- meta na naših cestah. AVTO MOTO DRUŠTVO ŠLANDER CEUE VPRAŠALI SMO V Tovarni nogavic n' Polzeli so pred časom oAt prli delovno mesto ref«' renta za izobraževanje i® infoimacije. Na delovnem mestu dela Vinko Muf' Zaprosili smo ga, da nai® na kratko p>ove, kakšn® naloge obsega to delovn" mesto: »Obseg dela ^ tem delovnem mestu f velik. Najprej sem si ral pripraviti prograi" dela, ker se sicer lahko' številnih dolžnostih iz^ biš. Kot referent za izj braževanje bom morf* skrbeti za organizacij' strokovnega in političii^ ga izobraževanja, priprt' Ijati programe o štipen^ ranju, rednem in izr®" nem izobraževanju in dr" gem. Kot referent za i" formacije pa moram sK' beti, da so delavci v P^r jetju pravilno sproti " veščeni o vseh pomei^ nejših dogodkih v podj^ ju. To moramo doseči , sredstvi obveščanja, ki ' pri nas: z zvočniki, ogl^ nimi deskami, informat® jem, ki izide po potr^. ter s tovarniškim lom Lastovka.« , T. Tav<^ St. 44 — 15. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 5 Ob jubileju Muzeja revolucije v Celju Kar nenadoma, rekli bi neopazno, je minilo deset let od rojstva Muzeja revolucije v Celju. Za parni je deset let dela, ki smo ga imeli priložnost spoznavati tako ali drugače. Vendar dejstvo, da je vsako novo obdobje, stalna ali občasna ali potujoča razstava omenjene ustanove odprla nove vidike iz zgodovine boja naše nacionalne in social ne osvoboditve, potrjuje tudi obisk v muzeju ali na razstavah: v desetih letih se je zvrstilo 477.880 ob iskovalcev, s čimer se ne more primerjati nobena tovrstna ali podobna ustanova v Sloveniji. Dejstvo je tudi, da je Mu- jej revolucije v službi prihod- posti, jutrišnjega dne. To so pravzaprav vse muzejske hi- je, vendar Muzej revolucije toliko bolj izgublja konven- jionalno uporabo ali smisel besedice »muzjej«. Res je, da jistematično in načrtno išče, evidentira, zbira, hrani, varu- je in dokumentira ter stro- kovno proučuje celotno zgo- (iovinsko gradivo v glavnem iz treh obdobij: iz časa delav- skega revolucionarnega giba- nja (čas pred drugo svetovno vojno), iz same NOB in po- vojne izgradnje samoupravne socialistične skupnosti. Ven- dar vsa ta izročila, ki po svo- ji vsebinski pojavnosti, po vrednosti nenadomestljivega pričevanja nekega naroda, vsa ta izročila potrjujejo in os- vetljujejo čas, ko se je odlo- ail narod reči svoj res in prav. Zato ta izročila služIjo ju- trišnjemu dnevu, generaci- jam, ki prihajajo. Tudi iz dolga generaciji, ki je na fo- tografijah ostala kot najsvet- lejši lik na.mračnejšega ob- dobja. Generacija, ki jo gle- damo na slikah okrvavljeno, nam brez besed potrjuje tudi idejo tega boia. Že zaradi ti- stih, ki so tudi na slikah, vendar z druge strani zidu, z veselimi, sadistično režečimi obrazi. To je oravzaprav naj- bolj grozljivo. Vesel obraz ob- trpečem. To so dokumenti, za katere bi si najraje želeli, da jih nikoli ne bi bilo. Toda ker so, ker obstaiajo. tudi drugače, še v srcih in nedr- jih naroda, jih je treba spo- znavati še bolj. Tako nastaja delo v Muzeju revolucije. Na ■osnovi zbranega gradiva pri- pravljajo razstave, publikaci- je. dopolnjuie in oblikuje se celoten pogled na podobo bo Ja liudi z našega območia za svobodo, riiir in nove odnose ®ed ljudmi. Ob vsem tem se seveda tudi obujajo spomini fia slavno borbeno pot in pre- teklost, širijo in utrjujejo se izročila revolucije, to pa je že tudi oblikovanje zavesti ljudi, zlasti mladine. V revoluciji so namreč vzori in vzpodbu- de za nove samoupravne od- nose. Direktor celjskega Muzeja revolucije profesor Jože Ma- rolt je poudaril, da je zbira- nje in evidentiranje gradiva iz obdobja predvojnega delav- skega gibanja vse težje. Nam- reč mnogo je stvari, ki so ostale le v spominu še žive- čih revolucionarjev, teh pa je iz tega obdobja vse manj. Na tem pvodročju prav zdaj tudi deluje posebna komisija pri CK ZKS v Ljubljani. Ukvar- ja se s siscematičnim zbira- njem gradiva, da bi se že ob- stoječi dokumenti in pričeva- nja še bolj dopolnili. Najtež- je je seveda dopolnjevanje prav pismenih virov. Muzej revolucije urejuje vso dokumentacijo iz obdob- ja NOV po posameznih po- glavjih. To so izseljevanje, aretacije, sežiganje knjig, te- čaji nemščine, ukradeni otro- ci, streljanje talcem. Gre torej za vse metode germanizacije in metode fizičnega uničeva- nja naših ljudi med zadnjo vojno. S tem gradivom je pač lažje, saj s« lahko strokovni delavci na tem področju us- merjajo -ob izjavah še živih borcev, izgnancev, intemiran- cev. Tudi več pismenih virov ostaja, mnogo jih je pri po- sameznikih. ki hranijo raz- lične dokumente kot spomin na svoja doživetja ali kot spo- min na svojce. V desetletnem obdobju se je torej izoblikovala vsebina, ki obiskovalcu, predvsem pa mladini daje tisto podobo, ki vzpodbuja veličino vrednot revolucije, trpljenja in žrtev S spoznavanjem vsega tega pa se krepi tudi patriotizem, na- rodni ponos in nenazadnje*tu- di estetska vzgoja. Zato po- meni dejavnost Muzeja revo- lucije tudi mobilizacijo inte- lektualnih sposobnosti naših ljudi — kot sem že omenil na začetku — iz dolga do prednikov, ki so dali vse in največ. Zatorej obstoječe vse- binsko izročilo ne služi zgolj zgodovini, temveč tudi pri- hodnosti. Kot rdeča nit, ki povezuje zasnove z današnjo socialistično samoupravno zgradbo. Veliko je vreden tudi po- datek ali dejstvo, da je v de- setih letih Muzej revolucije uspel na/ezati izredno sodelo- vanje z mladimi in i>osebno še s šolsko mladino, ki ima marsikatero učno uro zgodo- vine kar v razstavnih prosto- rih muzeja. Vsekakor moramo omeniti publikacije muzejskih delav- cev, ki so izšle v tem obdob- ju. To so Poslovilna pisma, Od vstaje do zmage, Ukradeni otroci, Frankolovski zločin, sledijo nekatere manjše izda- je kot Vodič po muzeju. Sta- ri pisker, XIV. divizija, II, grupa odredov. Zadnji boj Sa- vinjskega bataljona, štajerska in Koroška v NOB, Koncen- tracijska taborišča. Napisanih je bilo tudi več člankov in razprav za Celjski zbornik, Borec, TV 15 in radio. Izredno živahna je razstav- na dejavnost. Naj omenim sa- mo nekatere večje razstave: Slavko šlander, Dušan Kve- der-Tomaž, Veliki oktober, Boris Kidrič, Izgnanci v Sr- bijo, Koroška v borbi, XIV. udarna, 50 let revolucionar- nega boja ZKJ. V. prekomor- ska, Auschnntz Razvoj Celja po osvoboditvi, Vietnam, Nemška koncentracijska ta- borišča, II, grupa 'Odredov, Partizanska saniteta in dru- ge. Potujočih razstav je bilo 67, stalne pa so po)«^ tistih v samem muzeju še v Starem Diskru, Knežec pri Rogaški Slatini, stalna razstava o Slavku Slandru v -osnovni šoli Prebold. Frankolovsk-^ zločin v Slovenskih Konjicah, v Solčavi in pred kratkim tudi Ukradeni otroci v I. osnovni šoli v Celju. Muzej revolucije pa nudi streho za razstavno dej a most tudi številnim likovnim umet- nikom, ki so gostovali v čudo- vitem prostoru s svojimi ob- časnimi razstavami kot Boži- dar Jakac, Dore Klemenčič- Maj, Franjo Golob in Lojze šušmelj. Stane Kumer, Vla- dimir Stoviček, Albert Sirk, Moša Pijade, otroške risbe na temo NOB, NOB v upodobit- vah likovnih umetnikom Jugo- slavije, ob desetletnici 22. no- vembra pa bo odprta izredna razstava jugoslovanskih grafi- kov z motivi iz NOR. Tako bomo spet imeli priložnost vi- deti vrhunske likovne stvarit- ve naših umetnikov, med ka- terimi moramo spet omeniti iz slovenskih vrst Božidarja Jakca in Nikolaja Pimata. V muzeju je torej življenje prisotno v vsej svoji zagna- nosti in neuniičljivosti. Doku- menti preteklosti pričajo o posebnih in izrednih pogojih in razmerah, o najtemnejših dneh naše nacionalne 2godo- vine. a vendar tudi o naj- svetlejših trenutkih: to je bil naš boj, to so bili naši ljud- je. Zvesti narodu, bodisi na bojišču, bod'si v izgnanstvu ali pred vrati krematoriiev. Zato je toliko bolj opravičiii- vn živahno živlienje v spod- njih razstavnih prostor-h. kjer mlajše generacije s svo- iimi deli ka?ejo ver'^ v živ- ljenje, v svobodo in neodvi- snost. ki sta edini pogoj za življenje, katerega so izboje- vali tisti, ki nam g -vore v omenjeni hiši z že orumene- lib dokumentov, govore s oo^ lomljenega frankolovskega vozička. Delo prvega desetletja nam je zagotovilo, da je zastavlje- na vsebina v nas že neizbris- Ijiva, v bodoče pa želimo, da bi ta podoba postajala vse bolj in bolj celovita. DRAGO MEDVED ANDREJ KOCMAN O pridnih ljudeh na na- šem planetu je vedno pri- jetno pisati. Vsak stavek je lahko močan, pester, prijeten, življenje pa, ki Qa opisuje, razgibano in polno elana, življenjske vedrine in moči. To se od človeka do človeka ne spreminja, ostaja enako z ^im samim skupnim 'imenovalcem: zanesenost in predanost nečemu in ^«komu. Ta »nekaj« pa je lahko marsikaj: človek, umetnost, pokrajina, en sam kraj in tako dalje. Andreju je na primer domača zemlja. Njegovo življenje ni dolgo, takore- koč prvi utrinek je, ki mu bodo sledili še neskončni utrinki. V tem prvem utrinku živi marsikaj, kar je lepo in omembe vred- no. Z malo volje bi se dalo strniti, opredeliti, po- imenovati, združiti vse, kar Andreja privlači in kar mu dela življenje za- nimivo in kar ga po svoje tudi plemeniti. Najbrž bi bilo najbolje, če bi vse to povedal kar s prispodobo. Gotovo je to tisti občutek, ki te navdaja, kadar se po dolgih letih bližaš, ra- dovednosti poln, domače- mu kraju. V mislih slikaš cerkvico pa sosedovo nji- vo in vse ostalo, kar . se še zgrinja naokoli in nenado- ma te prešine nekaj top- lega, vznemirljivega, ne- kaj, kar ni opredeljeno, kar nima mesta, med bese- dami, stavki, v filozofiji, med ljudmi, ki ne mislijo. Andrej čuti to skoraj sle- herni dan. Zato, ker mu je to pač prirojeno. Naj- brž že od takrat, ko je še kot majhen fantič na Pilštajnu, v osnovni šoli, zaigral svojo prvo, živ- ljenjsko vlogo, življenj- sko? Natanko tako in brez pretiravanja. Tista vloga se nikoli več ni izgubila, ni bila pozabljena in ne bo. Sledile so še druge, cela vrsta jih je. Ostali so le naslovi in občutek, da si na tem božjem svetu nečemu koristen, nekomu potreben, za nekatere za- nimiv. Prva vloga je bila v neki partizanski igrici, naslov je že zbledel, tako zbledel, da zanj ni več spomina. Tajno društvo PGC Antona Ingoliča, Sil- ni bič. Trije ptički, Goldo- nijev Sluga dveh gospo- dov, nato je prišla vojska, Ob kamnu... Naslovi, imena, komu to kaj pove? Mnogokomu. Tistim, ki Andreja poznajo, ki ga imajo radi, ki ga spoštuje- jo. Tu in tam, vmes, se je kakšen naslov izgubil. Ostal je le v kroniki. Andrej Tavžentroža. De- klica za vse. Uporaben člo- vek. Vedno dosegljiv, pri roki, kot se reče. Komur- koli. Veseljak. Krajevna skupnost, gasilci, prosveta, šjx)rtno življenje, nič mu ni tuje, povsod se pozna njegova roka. Kadar vise na Kozjanskem, v Lesič- nem, na Pilštajnu, zastave in plapolajo v vetru, člo- vek nehote pomisli: to je razobesil Andrej. In res je. Kakršnakoli prireditev, s katerimkoli blagoslo- vom, Andrej je zraven, kot palica ob beraču. Rad dela in radi ga imajo. To smo že povedali. Nič hu- dega. Kadar ^e ponavljajo takšna dejstva, ni nihče užaljen, zamorjen, naveli- čan. Da bo še delal, ker ga to pač veseli, je dejal oni dan v enem tistih trenut- kov. ko smo skupaj sno- vali nove in nove načrte v popolni zavesti, da mo- ramo Kozjansko dvigniti. Se se bodo vrstile vloge, še bo razobešal zastave, organiziral prireditve, te- kal z gasilsko cevjo, gradil govorniške odre in prepe- val, tekmoval za društvo, ki ga ni, v katerem je edi- ni član, samo da pokaže voljo, skratka, še bo poče- njal tisoč stvari, ki jih drugi ne, ker menijo, da je za vsako najmanjšo stvar potreben denar, da je nujno potrebno, da se plača sleherni kilometer, poslednja kapljica za skupnost prelitega potu. Andrej ne sprašuje za pla- čilo, raje se daje, razdaja, trga vsem, ki to hočejo. Življenje, dostojno mla- dega človeka, zdrobljeno na kosce. Kosci organiza- cije, drobci živi interesi. Milenko Strašek 08RAZI .^jURIZEVfi Rudi Pibrovec (na levi), ki je v imenu celjskega olepše- valnega in turističnega društva sprejel diplomo za naj- boljše društvo ter Ivo Kuhar, najprizadevnejši turistični delavec na širšem celjskem območju v letošnjem letu. ZADOVOLJSTVO Tako imenovana jesenska plenarna seja celjske turi- stične zveze je potekala v delovnem, kritičnem in slav- nostnem vzdušju. V delovnem in kritičnem je minila zla- sti ocena letošnje turistične sezone, v slavnostnem pa ix)delitev priznanj. Tako so za najbgolj prizadevnega turi- stičnega delavca na celjskem območju v letošnjem letu imenorali dolgoletnega predsednika turističnega društva Šempeter v Savinjska dolina Iva Kuharja, za najboljše turistično društvo celjsko in Luče za najlepše urejeni kraj v letošnji sezoni. Četudi je glavna turistična sezona na celjskem' območ- ju sorazmerno kratka ter se v Gornji Savinjski dolini in na drugih območjih konča ob sklepu avgusta, so letoš- nji rezultati zadovoljivi. Do konca avgusta je bilo na tem območju 475.001 nočitev, od tega 364.086 domačih in 110.916 tujih gostov. Nočitev domačih gostov je bilo za 8 odstotkov več, tujih pa za 12. Skupno povečanje znaša 9 odstotkov, kar je skoraj toliko kot so bila predvideva- nja na začetku leta. številke so torej zadovoljive, izredne pa so vsekakor za Atomske Toplice, kjer so imeli največje povečanje števila nočitev. Toplice pri Podčetrtku so torej dosegle svoj boom in napovedale hiter vzpon. Prve investicije se že obrestujejo, zato tudi nove naložbe veliko obetajo. In še to: v Atomskih Toplicah so imeli letos za skoraj 100 odstotkov več nočitev kot lani ali vsega skupaj do konca avgusta skoraj 73.000! Glede na to so Atomske To- plice že na tretjem mestu za Rogaško Slatino in Dobrno. Zanimivi pa so še drugi podatki. Tako med drugim jo zasedenosti nočdtvenih zmogljivosti. V Velenju, Rogaški Slatini, C:!elju, na Dobrni in v Laškem je zasedenost nad- povprečna. Zato so tudi odločitve o graditvi novih objek- tov več kot utemeljene. Tako kot v Celju se je tudi v Velenju močno povečalo število nočitev domačih in tujih gostov. Med zdravilišči je v tem pogledu na prvem mestu Dobrna. Atomske Topli- ce imajo v tej skupini svoje posebno mesto in rezultate. V krajih (^mje Savinjske dolinne so imeli manj ne samo domačih, temveč tudi tujih gostov. Kaže, da so pri tem imele svoj vpliv tudi cene, ki za skromnejšega domačega turista niso najbolj sprejemljive. Pomemben delež v turističnem gospodarstvu je imel izletniški turizem. To še posebej velja za Logarsko do- lino, Rimske Toplice, Velenje, Celje itd. Ob oceni turistične sezone velja dodati nenehna pri- zadevanja za urejanje turističnih oblektov, cest in komu- nalnih naprav. Izboljšati in pojačati pa bo treba tudi propagandno dejavnost v osnovnih celicah in pribiti, da mora turistična pobuda sloneti na njihovih glavnih nosil- cih, to pa je na gostinskih in turističnih podjetjih, na zdraviliščih, trgovski mreži itd. Plenum je s sprejemom minimalnega oziroma okvir- nega programa dela za turistična dm^tva snrožil precej- šnjo pobudo za oživitev dela in za večjo afirmacijo turi- stičnih organizacij. M. B. VESEUE V LUČAH Celjska turistična zveza je izbrala Luče za najlepši turistični kraj na svojem območju za 1973. leto. Slavnost- na podelitev prehodnega pokala je bila v soboto v nabito polni dvorani gasilskega doma. Na veliki javni prireditvi »Luče,najlepši kraj« se je zbralo nad 350 ljudi, česar v Lučah ne pomnijo. , Uvodoma so pokazali okoli sto izredno lepih barvnih diapozitivov najlepših vrtov, cvetic, ureditve okolja hiš in raznih krajev, največ pa iz Gornje Savinjske doline. Sle- dila je p^elitev priznanj najbolj marljivim gojiteljem cvetic. Dobile so jih: Valerija Mlačnik, Marija Pabovnik, Kristina Supin, Marija Jezemik, Valerija Matijevec. Jer- ca Moličnik, Marija Poljanšek, Anica Krebs. Emika Se- lišnik, Marija Zamemik in Marija Pustoslemšek. Nato je predsednik celjske turistične zveze Jože De- beršek podelil prehodni pokal, ki ga področna turistična organizacija namenja vsako leto turističnemu društvu najlepše urejenega kraja na svojem območju. Pokal je prevzela predsednica turističnega društva Olga šiljar. Prireditev, ki jo je organizirala celjska turistična zve- za. vodil pa prof. Zoran Vudler, sta zaključila instrumen- talni ansambel Francija Zemeta in vokalni kvartet Fantje iz Celja. 6. stran — NOVI TEDNIK 15. november 1973 — §t 44 V delovnih kolektivih BODIMO ODLOČNI v celjski oCKiini si mora ZK še odločneje prizadevati za izvedbo ustavnih sprememb. Ne le za formalno oziroma institucionalno izpeljavo us- stavnih določil. Za ustanovi- tev temeljne organizacije 2jdruže!nega dela, za sprejem statuta ali sporazuma in dru- gega splošnega akta. ZK zah- teva resnično vsebinsko spre- minjanje družbenoekonom- skega položaja delavca. Nov delavčev položaj, ki bo nara- ven izraz njegove vloge te- meljnega nosilca celotnega proizvodnega in samouprav- Ijalskega procesa. Tam, kjer želijo po sprejemu samo- upravnih aktov ohranijati sta- re odnose, bodo najbrž kaj kmalu sprevideli zmotnost njihovih načrtov. Ustavne spremembe so segle globoko v sedanje samoupravne odno- se. Zdramile so tudi tiste, ki so postajali čedalje bolj pre- pričani v svojo i>osebno vlo- go zagovornika delavčevih in- teresov. Razgovori z nepo- srednimi proizvajalci v več delovnih organizacijah v celj- ski občini so pokazali še ne- kaj drugega. Delavci kljub slabi obveščenosti in sezna- njenosti z ustavno tvarino vse bolj spoznavajo, kaj pri- našajo ustavne sprt^nembe. In so nezadovoljni, če ne ču- tijo premikov. O vsem tem so govorili celjski komunisti na konferenci, ki je želela oceniti napore in odpore pri uveljavljanju ustavnih spre- memb v organizacijah združe- nega dela. Kaj bi morali storiti v prihodnje za pospe- šeno samoupravno snovanje aktov in sporazumov, za učin- kovitejše spreminjanje de- laivčevega položaja? Na to vprašanje so .odgovorili neka- teri člani občinske konferen- ce ZK v Celju. BORIS FRELIH IZ PRE- VOZNIŠTVA: Po tej konfe- renci, ki je dala splošno in kritično oceno trenutnega sta- nja na področju uresničeva- nja ustavnih sprememb, se moramo v naši organizaciji še z večjo mero lotiti zaključ- ne faze. Ves trud, ki ga je naša delovna organizacija vlo- žila v to pomembno delo, se mora dokončno izraziti v sprejetju vseh samoupravnih aktov in v ustanovitvi TOZD. Nikakor ne morem soglašati, da so v občini delovne orga- nizacije, ki bodo po tej kon- ferenci šele na začetku raz- prav o uvajanju ustavnih sprememb. Ce že take delov- ne sredine obstajajo, se mo- ramo vprašati, kje je odgo- vornost članov ZK v teh ko- lektivih. GOLAVŠEK STANKO IZ MERXA: V Mencu smo na ta- ki FKDti, kot jo opredeljujejo sklepi konference. Ob koncu novembra bomo ob 15-letnici Menca podpisali samoupravni eF>orazum o medsebojnih razmerjih med TOZD v orga- nizacijo združenega dela. Da- našnja konferenca od nas za- hteva, da bomo sporazima in ustavna dopolnila dosledno uresničili. FRANKO DOBRINC IZ SEKCIJE ZA VZDRŽEVA- NJE PROG V CELJU: Dosle- dno in brezkompromisno mo- ramo uveljaviti ustavna do- polnila. Smernice Titovega pi- sma so nam pot. Temeljnim organizacijam združenega de- la moramo dati tisto mesto, ki jim pripada. Tudi delav- sko samokontrolo moramo uvesti. VsaJc komunist se mo- ra popolnoma angažirati za oživljanje delavsk^a samo- upravljanja. V ZK moramo sprejeti še več neposrednih proizvajalcev. JANEZ GOLOUH IZ PRE- VOZNIŠTVA: Na osnovi kon- ference moramo v Prevozni- štvu spodbuditi vse organe samoupravljanja, sindikat m OZK, da v celoti sprejmemo ustavna dopolnila in uskladi- mo samoupravne akte. De- lavci želijo popolno udejanje- nje ustavnih določil. Ne le v sprejetih aktih, ampak na delovnih mestih in v možno- sti odločanja. ALOJZ SAGADIN IZ OZK »ŽELEZNICA«: S sklepi kon- ference bomo seznanili vse komimiste ter sprejeli akcij- ski program s konkretnimi zadolžitvami. Za komuniste In za vse delovne ljudi v TOZD. S poglobljeno razčlembo do- sedanjega poteka uresničeva- nja dopolnil in s sprejetim delovnim načrtom bomo sez- nanili vse naše delavce. Za dosledno izpeljavo vseh nalog pa bomo zadolžili komisijo za samoupravlj anje. Ti odgovori vsebujejo opti- mizem. Konferenca je v slUe- pnih stališčih nedvomno in konkretno nakazala dejavnost ZK. Izpostavila je zahtevo, da komunisti v osnovnih organi- zacijah ZK pogumno in zav- zeto odstranijo vse odpore, ki obirajo uspešnejše vsajanje ustavne reforme v delovne sredine. Bre^ akcijskih delov- nih nalog in konkretnih za- dolžitev ob kritični analizi opravljenega dela seveda ne bo šlo. _nd Boris Frelih Stanko Golavšek Alojz Sagadin MLADINSKI DELAVSKI ABONMA V okviru kultrune akcije, sta občinska konferenca ZMS Celje in Slovensko ljudsko gledališče v Celju organizirala za to gledališko sezono MLADINSKI DELAVSKI ABONMA. Glavna težnja obeh organizatorjev tega abonmaja je bila v tem, da bd pritegnili čim širši krog mladih delavcev in tako omogočili vsem tistim, ki doslej iz takšnih ali drugač- nih razlogov niso hodili v gledališče, da ga v bodoče lahko obiskujejo. Akcija je popolnoma uspela, saj je v celotnem razporedu razprodanih vseh 360 sedežev. To pa nam hkrati pove, da je bila podobna akcija več kot potrebna. Za abonma se je zanimala mladina iz 16 celjskih delovnih organizacij. Največ naročnikov pa je iz CZD EIMO, AERO in CINKARNE. Cene za celoten abonma so več kot zmer- ne, saj je približno za 25 odst. cenejši od običajnega in ta- ko dostopen vsakomur. V abonma bodo v tej sezoni vklju- čena dela šestih znanih domačih in tujih avtorjev lužjega žanra. Za to so se odločili iz dveh razlogov. Prvi razlog je da bi bila dela izvedena v tem abonmaju razumljiva vsem in drugi razlog je, da bi se mladi v gledališču lahko spro- stili in razvedrili a ob koncu kljub vsemu tudi zamislili. Po vsaki predstavi pa je predviden razgovor gledališk^a ansambla z gledalci. Tako bodo mladi imeli možnost se- znaniti se s problematiko postavitve vsakega dela, ki je vključeno v abonma, hkrati pa bodo mladi in gledališki ansambel izmenjali mnenja o posamezni predstavi. Prva predstava bo 15. novembra s pričetkom oh 19. uri. Na sporedu bo UTVA — Cehova. DORA ROVERE Žalec Stanovanjsko gospodarstvo v žalski občini, poleg Sta- novanjsko komunalnega pod- jetja se s tem ukvarjajo tudi stanovanjske enote pri neka- terih večjih delovnih organi- zacijah (Kombinat Hmezad in drugi) je v precejšnji meri obremenjeno s sorazmerno visokim deležem stanovanj, katerih starost je izredno i^e- Uka. Dodajmo k temu le še misel, ki je že dolgo znana. Namreč, da so stanarine v teh stanovanjih sorazmerno zelo nizke, stroški za vzdrže- vanje teh stanovanj pa viso- ki. Potem ne bo težko razu- meti nekaterih hudih težav, ki pestijo stanovanjsko go- spodarstvo. Stanovanjsko komunalno podjetje v Žalcu gospodari skupno s 1015 stanovanji, ka- terih starostna struktura, če jo smemo tako imeno^''ati, je več kot zaskrbljujoča. Do dvajset let starih stanovanj imajo nekaj manj kot tristo, nekaj nad dvesto jih je sta- rih do 40 let, do šestdeset let ie starih 42 stanovanj, do osemdeset let 76, do 100 let 34 in kar 260 stanovanj je starejših od sto let. V kakš- nem stanju so stanovanja, ki so stara nad petdeset let, teh pa je dobra polovica, si lahko predstavljamo, da o tistih, ki so stara nad sto let, seveda ne govorimo. Kllub temu, da si v Stanovanjsko komimal- nem podjetju prizadevajo, da bi s sredstvi investicijskega in tekočega vzdrževanja (s temi gospodarijo hišni sveti) kar najučinkoviteje sanirali težko situacijo, jim to le s težavo uspeva. Največ težav pri ob- novi in vzdrževanju teh sta novanj povzroča dotrajana vodovodna in električna na- peljava, ki jo je praviloma povsod potrebno nadomešča- ti z novo. To zahteva ogro- mne stroške. Nekatere zgrad- be so v takem stanju, da bi kazalo le-te enostavno FK>ru- šiti ter graditi z razpoložlji- vimi sredstvi nova stanova- nja, saj bi to bilo cenejše, kot pa obnavljati dotrajane zgradbe. Nedavno tega sprejeti od- lok o tem, kaj je šteti v te- koče in kaj v investicijsko vzdržeiv^je, bo sicer terjal od stanovalcev, da bodo za pribUžno 10 odstotkov pove- čali dajatve za stanovanja. Toda to problema ne rešuje, kajti znano je dejstvo, da so sedanje najemnine določene na osnovi stroškovne cene iz leta 1965. Medtem ko se je cena stanovanjskega prostora oziroma enega kvadratnega metra stanovanjske površine močon povečala, pa so stana- rine ostale na istem nivoju, kar i>a povzroča nevzdržno stanje. Podobna kot druga stanovanjska podjetja je tudi Stanovanjsko komunalno podjetje v Žalcu čes1x>krat iz- postavljeno kritiki stanoval- cev, ki terjajo popravila teh ali onih naprav, česar pa pod- jetje spričo pomanjkanja 5 nančnih sredstev ne Res je, da bi v sedanji sitij aciji sleherno dvigovanje ^^ narin še resneje ogrozilo ^ tako zelo prizadeti življenjsi^ standard posebno tistih kat^ gorij delavcev, ki imajo tiij^ osebne prejemke. Tako sjj nje pa seveda ne more bij razlog za nenehno odlaganj rešitve problema stanarin kajti več kot na dlani je, (jj je družbi potreben tudi stai stanovanjski fond, katereg vzdrževanje i)a terja znaiu finančna sredstva. Poleg resnega probi^u, vzdrževanja starega stano vanjskega fonda se pojavlj tudi v žalski občini problec pomanjkanja stanovanj. Veij na prosilcev za stanovanja s sicer obrača na svoje delovn organizacije, kjer so zaposlj ni, oziroma na svoje staic vanjske enote, ki jih imaj( Toda kljub temu se nmos obračajo na Stanovanjsko k( mtmalno podjetje. Pri le-t« imajo trenutno okoli 50 naj nujnejših primerov, čeprav j potreb po stanovanjih sevedi še več. Pomemben člen v reševa nju stanovanjske problemali ke v žalski občini bo tudi so lidamostni sklad, ozironn stanovanjska skupnost, katt re aktivno delovanie bo » dvomno lahko veliko pripo moglo h hitrejšemu napredh tudi na tem pomembnem po dročju. B. S Slov. Konjice PODMLADEK ZK Slovenske Konjice so ime- le v torek slovesno obeležje, saj so v tovarni Konus spre- jeli v vrste Zveze komunistov kar 53 novih članov in rrmo- gih delovnih kolektivov Celj- ske občine. Število komuni- stov v tej občini je tako pr- vič preseglo številko petsto, kar nedvomno ponovno po- trjuje živahno dejavnost ZK v Konjicah. V vrstah novosprejetih ko- munistov je tudi veliko mla- dih, predvsem delavcev. To znova raste na dejstvo, da je Zveza komunistov nosilka tistih naprednih idej, ki od- mevajo tudi med mladimi člani naše samoupravne skup- nosti. Zakaj in kako so se odločili, da postanejo člani Zveze komimistov, pa so nam mladi delavci povedali sami. SILVANA PISANEC, uslužbenka v Konusu, 21 let: »Oč« in mati nista T Zvezi komunistov, zato dolgo nisem razmišljala o tem, da bi sama postala njen član. Prvič sem se resno spoprijela s to mislijo, ko smo imeli nedolgo tega v tovarni sestanek, kjer smo se zbrali člani kolektiva, vsi ne- komunisti. Ob razgovoru sem po- ča«i spoznavala naloge in delo komunistov in tako Bcm se ie sama odločila, da vstopim v ZK. S tem, ko po.stanem član Zveze komunistov, se zavedam odgovor- nosti, ki sem jo dolžna družbi in kolektivu. Zavedam se tudi, da lahko izpolnjujem naloge, ki me čakajo le tako da postanem akti- ven član Zveze komunistov. To pa bom postala le tako. če se bom izobraževala, Akativno po- moč v tej smeri pa pričakujem ravno od Zveze komunistov in njenih članov, ki naj bi mi na raznih seminarjih in predavanjih razložili vse pomembnejše proce- se, ki se danes odvijajo v naši družbi, v delovnih kolektivih in svetu nasploh.« FRANC SLATENSEK, delavec v Kostroju, 24 let: »Človek današ- nj«'ga časa mora biti angažiran v družbi in Zveza komunistov je tista organizacija, ki daje okvir za vsesplo.šno akcijo. Vsak posa- meznik lahko preko ZK uresniči vse svoje interese in pripomore k pozitivnejšemu re.ševanju vseh problemov v naši družin. Zdi se mi, da s tem, ko bom postal član ZK. ne bora Imel večjega vpliva v naši delovn] organizaciji in v družbi sploh, imel pa bom več možnosti opozarjati na napa- ke, ki se dogaja.jo. Ze doslej sem bil aktiven član Zveze mladine, saj sem tudi član predsedstva ak- tiva Zveze mladine v naši delovni organizaciji. Tako sem dobro spo- znal probleme mladih v naši druž- bi. pa tudi T delovnem kolektivu. Naloga vsakega mladega komuni- sta je, da se seznani z napakami in procesi ▼ naSi družbi. Zato pričakujem od mladih da bodo sami spremljali politične do|;odke doma m v svetu. Ne zanikal^ dejstva, da so tudi izobražetf seminarji nujni.« DANICA KOLAR delavka v ' nusu, 16 let: »Oče je član Z" komunistov že iz časa NOB. V^ jena sem v socialističnem d"* saj sva se i očetom veliko^ pogovarjala o Zvezi komunis" In o tem. da bom nekoč tudi ma njen član. Svetoval mi naj se včlanim v ZK za*® . bi tako veliko več zvedela o r. blemih mladine in družbe. ^ svojih močeh bom aktivna področjih kjer so prisotni pfjJ mi in delo mladih. Mnogo sjij še ne razumem. Ne vem ga, zakaj ustanavljamo tem® organizacije združenega deW. razumem ustavnih sprememl' bližnjevzhodne krize. Velik«'' se o teh stvareh pogovarja** očetom, vendar njegovi ne zadovoljujejo moje radov|fJ sti. Zato želim, da bi člani komunistov organizirali ra^ seminarje in na« mlade P": o vseh teh in podobnih p*^ mih.« Mladi delavci, • katerimi J se pogovarjali, se zavedajo vomosti do Zveze komuni-st®*. n.ienih članov. Vendar nočejo 1 samo številke v spisku njj: komuni.stov. Želijo ne izobra®^ delati, želijo spoznavati prob'^ ki se kopičijo v svetu, |n V^f se, ki tei^jo v na.ši družbi, i čakujejo pa. da bo ravno komunistov njihov učitelj 1" f braževalec. Nedvomno goletni člani Zveze komuni^'^) Slovenskih Konjicah poopestril koncertni teno- rist Mitja Gregorač v prvi polovici z arijami iz 17. stoletja A. Scarlattija, Cal- dare in Pergolesija. V dru- gem delu so sledili slo- venski samospevi in za za- ključek Schubertova Sere. nada. Mladina je pozorno sle- dila izvajanjem ter se ob koncu koncerta zbrala okrog harfe, ki jo je Pav- la Uršičeva rade volje po- drobno demonstrirala, šte- vilni so bili prosilci za av- tograme. Oba ugledna umetnika sta kOncertirala istega dne dopoldne in po- poldne v Narodnem do- mu, vmes pa še za mla- dino osnovne šole v što- rah. E. K. Iz dnevnika SLG (9) v sredo, 21. novembra ob 20. uri bo v SLG Celje gosto- valo Narodno gledališče iz Pariza s komedijo Jacguesa Audi- bertija IZ ZLA SE ZLO RODI. Gledališče uprizarja na svoji turneji po Jugoslaviji tudi Moliera, v Celju pa smo se odlo- čili za Audibertijevo komedijo, ki smo jo pred petimi leti sami uprizorili in bo za tiste, ki imajo našo uprizoritev še v spominu, obisk francoskega gledališča še tem večji uži- tek. Dasi je spektakularna igra že sama na sebi dovolj pre- gledna, bomo za obiskovalce pripravili še bilten z izčrpno vsebinsko analizo. Vabimo na to enkratno gostovanje fran- coskih igralcev. SrX)VENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE — CEUE Sreda, 14. novembra, ob 17. uri: Juro Kislinger: IGRA O ZMAJtJ. Abonma za ux>okojenoe in izven. Četrtek, 15. novembra, ob 19. uri: A. P. Cehov: UTVA. Abonma DELAVSKA MLADINA in izven. Petek, 16. novembra, ob 15.30: A. P. Ceihov: UTVA. I. nnladinekS abonma in izven. Sobota, 17. novembra, ob 10. url: Juro Kislinger: IGRA O ZMA- JU. 2. šolski abonma in iizven. Sobota, 17. novembra, ob 19.30: A. P. Oehov: UTVA. Abonma GLEDALIŠKI AMATERJI in izven. Ponedeljek, 19. novembra, ob 11.30 in 19.30: A. P. Cehov: UTVA. Gostovanje v Murski Soboti. Torek, 20. novembra, ob 19. uri: ZA STARO PRAVDO. Recitai za trinaost igralcev m trj pesnike. Gostovantje v Velenju. Sreda, 21. novembra, ob 20. uri: J. Audiberti: IZ ZLA SE ZLO RODI. Gostovanje Narodnega gledališča iz Pariza. Izven abonmaja. Četrtek, 22. novembra, ob 20. uri: ZA STARO PRAVDO. RecitaJ za trinajst igralcev in tri pesnike. Slavnostna premiera. Pre- mierski abonma in izven. Petek, 23. novembra, ob 18. uri: ZA STARO PRAVDO. Recitaft aa trinajst igralcev in tri pesnike. Abonma KOZJANSKO in \Mr ven. Sobota, 24. novembra, ob 15.30: Juro Kislinger: IGRA O ZMAJU. 1. šolski abonma in izven. Sobota, 24. novembra, ob 19. uri: ZA STARO PRAVDO. ReoitaJ za trinajst igralcev in tri pesnike. Abonma občine Žalec. Nedelja, 25. novembra, ob 16. uri: Sofofcles: ANTIGONA. Gosto- vanje v Šentjurju pri Celju. Koncert n. abonmajski koncert bo 21. novembra izvedel KO- MORNI zbor RTV LJubljana, ka ga vodd Marko Munih, znani dirigent akademskega zbora »TONE TOMŠIČ«. Mešani zbor bo pel z;elo zahteven program slovenskih umetnih pesmi Marija Kogoja, Srečka Koporca, Janka Ravnika, Marijana Lipovška, Marjana Gabrijelčiča in Sama Vremšaka. V drugem delu pa bo zbor izvajal dela tujih avtorjev Antona Brucknerja, Zoltana Kodalyja in Paula Hindemitha. Za številne celjske pevce in prijatelje petja bo koncert Komornega zbora RTV gotovo lepo doživetje. Celjani v Napotnikovi galeriji Pred dnevi so se številni Cleljani pod vodstvom znanega turističnega delavca prof. Ztorana Vudlerja pripeljali v šoštanj na ogled Napotnikove galerije. Gostje so si z zani- manjem ogledali vse razstavljene eksponate te galerije, v kateri so domala zastopani vsi sodobni slovenski likovni umetniki, kii>arji in slikarji s svojimi deli. Kot je pozneje ob prijetnem razix>loženju v hotelu Ka- juhov dom, kjer se je rodil pesnik Karel Destoraik — Ka- juh, pvovedal profesor Zoran Vudler, je to že letos 10. in zaključni izlet, ki jih vsako leto že od 1946. leta naprej or- ganizira Turistično društvo Celje. Ob tej priliki so tudi iz- žrebali za brezplačen izlet v prihodnjem letu Amalijo Sirec, kot nagrado, ker se je v letošnjem letu udeležila kar 9 izle- tov. To lepo gesto Turističnega društva so udeleženci izleta pozdravili in izžrebanki prisrčno čestitali. Ob odhodu je predstavnik Turističnega društva šoštanj izročil vsem udeležencem izleta brošurico, ki jo je ob letoš- njem 185-letnem jubileju izdala Tovarna usnja šoštanj, ter lepo barvno razglednico Andrejevega doma na Slemenu. V. KOJC 8. stran — NOVI TEDNIK 15. november 1973 — §t 44 DOGODKI CELJE: OBISK MARJANA OROŽNA Prejšnji teden je obiskal Celje Marjan Orožen, republiški se- kretar za notranje zadeve in član CK ZK Slovenije. V domu JLA je pripadnikom JLA in delavcem UJV govoril o aktualnili vpraša- njih na.še varnosti. VELENJE: NOVA IMENOVANJA Na zadnji seji občinske skupščine Velenje so bile izvršene tudi nekatere kadrovske spremembe: — za direktorja podružnice Službe družbenega knjigovodstva v Velenju je bil imenovan Alojz Napotnik, diplomirani pravnik iz Velenja; — za ravnatelja glasbene šole »Pranja Koruna-Koželjskega« je bil imenovan dosedanji ravnatelj Ivan Marin, profesor glasbe; — za sodnika občinskega sodišča v Šoštanju so imenovali Zibo Trampuš, diplomirano pravnico iz Velenja. NOVI DIREKTOR s 1. novembrom je pre\'zel delovno mesto direktorja komunal- nega zavoda za socialno zavarovanje v Celju Alojz Ključevšek, di- plomirani pravnik. Sedanji direktor Milan Loštrk bo opravljal funkcijo svetovalca. OCENA UVELJAVITVE SPREMEMB Celjski komunisti so na sedmi seji občinske konference ZK ocenili dveletno uresničevanje ustavnih sprememb v organizacijah združenega dela v celjski občini. Uvodni referat na konferenci je podal Tone Zimšek, namestnik sekretarja komiteja. V referatu je opredelil nekatere uspehe pri oblikovanju samoupravnih odnosov, opozoril pa je tudi na odpore, ki ovirajo uspešnejše uresničevanje nstavnih dopolnil. V razpravi so sodelovali: Franci Vrbnjak iz Ingrada, Dani Perčič iz Libele, Bojan Volk (SZDL), Danilo Kralj iz tovarne EMO, Rudi Peperko. predsednik skupščinske komisije za pregled splošnih aktov, Milan Pugelj iz Železarne. Igor Ponikvar (sindikat), Franci Petauer iz Merxa, .Alfonz Debeljak iz Zdravstve- nega doma, Milena Vršnik iz Ekonomskega šolskega centra. Stane Seničar (ZK) in Ivan Kramer (sindikat). Na konferenci so sprejeli konkretne in akcijske sklepe. ŽALEC: PRED KONFERENCAMI v teh dneh se pričenjajo v žalski občini letošnje volilne kon- ference organizacij Zveze komunistov, ki sovpadajo z obdobjem intenzivnih družbenih naporov za uresničitev nekaterih temeljnih nalog našega bodočega socialističnega razvoja. Komite občinske konference ZKS v Žalcu je pred dnevi razpo- slal v vse organizacije ZK posebne teze. v katerih je podrobno opozorjeno na vse organizacijske, vsebinske in kadrovske priprave na letošnje konference. Konference organizacij ZK morajo biti, tako je med drugim opozorjeno v tem gradivu, temeljit obračun B delom organizacij in posameznih komunistov v minulem ob- dobju. Pokazati morajo, kaj so konkretno storili komunisti v svo- jih delovnih sredinah, kjer delajo in živijo, katerih nalog so se lotevali, kakšne so pri tem dosegali uspehe in kje so pomaaiklji- vosti v delu. član konference Janez MEGLIC je med drugim dejal: »V vsebinskem pogledu moramo v pripravah na volilne konference upoštevati vso našo aktivnost pri uresničevanju resolucije 6. kon- gresa ZKS oziroma 9. kongresa ZKJ, ki pomeni konkreten politični boj za samoupravni socialistični razvoj in ki se je po 21. seji predsedstva ZKJ, pc pismu predsetinika Tita in Izvršnega biroja in po 29. seji CK ZK Sloveni.ie bistveno okrepila. To je obdobje prizadevanj za odloču.Joč družbeno-ekonomski položaj delavske.^a razreda in za zagotovitev družbene in politične vloge njegove avant- garde. To je bil čas močne aktivnosti Zveze komunistov tudi na našem območju za odpravljanje poman.jkljivosti, slabosti in oma- hovanj ter čas obračuna z vsemi odpori samoupravnemu razvoju. V vsebinskih pripravah na letne konference nam morajo biti te- meljno vodilo VSa tista bogata spoznan,1a, do katerih smo se do- kopali v preteklih obdobjih izgradnje naše samoupravne socialistične družbe,« PRIZNANJA ATLFTSKIM DELAVCEM V torek popoldne je bila v Klubu poslancev v Ljubljani sloves- nost, na kateri so podelili državna odlikovanja mnogim slovenskim atletskim delavcem, med katerimi je tudi petnajst atletskih delav- cev in aletov Atletskega društva Kladivar. Odlikovanja so dobili: Stanko Lorger, Olga Sikovec-Luncer, Branko Vivod, Andrej Peterka si.. Rudi Male, Ciril Ilovar. Peter Drofenik, Fedor Gradišnik, Jože ing. Kopitar, Marjan Kopitar, Roman Lešek, Marjana Lubej. Valter Stajner, Nataša Urbančič in France Mimik. Vsem dobitnikom velikih in pomembnih odlikovanj tudi naše iskrene čestitke z željo, da bj tudi v prihodnje tako prizadevno vodili celjski atletski šport. T. VRABL CELJE: PIKAPOLONICE TRETJE Ekipa KK »PIKAPOLONICE« iz Hudinje, je v medobčinski ligi easedla odlično tretje mesto. Trenersko mesto je prevzel Bori Zu- pančič, ekipa pa se v prihodnje ne l>o spremenila. Najboljši strelci so: Župančič 244 Sirca 204, Florjan 176. Mi- lanez 141 ter Jazbec 126 košev. Najusnešnejši izvajalci prostih me- tov: Župančič 58 % (80:46), Jazbec 52 •/« (44:23) m Bagarj 47 % (21:10). V, J. ŠOŠTANJ: UKINITEV POSTAJE LM Oba zbora skupščine občine Velenje sta na svoji zadnji seji sklenila, da v Šoštanju ukinejo oddelek postaje LM, ki ima sedaj svoj sedež v zgradbi bivše občine Šoštanj. Kako se bo ukinitev postaje ljudske milice odrazila v praiisi, bo pokazal čas. Mesto Šoštanj ima kot močan industrijski kraj že sedaj preko 3000 pre- bivalcev ter veliko zaselkov in vasi v zaledju, ki gravitirajo na mesto Šoštanj. Ker se že v priliodn.jem letu predvideva gradnja 4. faze termo- elektrarne, bo v Šoštanj prišlo zopet več sto sezonskih delavcev. Šoštanj že itak nima veliko družbenih prostorov, zato so že prejš- nja leta pokazala, da so bili v prenapolnjenih lokalih izgredi zelo pogosti. V. Kojc U VOLANOM TONE NAGLIČ prav gotovo sodi med miajše voznike. Ne toliko po svojem šoferskem sta- žu, ampak ni iz vrst tistih starih mačkov, šo- ferjev, ki SO tik pred upokojitvijo. Namenoma sem se odločil za pogovor z njim, ker sem z njim presedel v avtobusu celjskega izletni- ka več kot 2000 km in tako imel priložnost vsaj malo spoznati njegov delavnik ter kako si s sukanjem volana služi kruh zase in za svojo družino Danes nI pač nobena novost, da so naše ceste prepolne in da se na njih odvija neko čisto poseb- no življenje. To je skrat- ka prostor, ki je z razvo- jem tehnike in splošne mentalitete ljudi dobil svo- jo specifično obliko. Tako po zunanjem videzu, tako po tistem, »kar lebdi« nad črnim asfaltom. Namreč, bela cesta že davno ni več bela. Bela je bila ti- sta, ki je vodila čez hribe in doline iz enega velike- ga kraja v drugega. Danes je veliko velikih krajev in veliko je cest. Da jih je veliko, potrjuje tudi to, da se pogostokrat sreču- jejo, križajo, zlivajo ena v drugo ali pa celo preč- kajo tisto »železno« ce- sto. Bela cesta tudi ni več bela zaradi tega, ker jo vse pogostokrat omenja- mo kot kraj in prizorišče tragedij Na njej ugašajo življenja, po zadnjih po- datkih sodeč, 80 žrtve enake tistim s frontnih črt. Samo da je smrt na cesti z drugačno preoble- ko. Je bolj civilna, odeta v standard. V smrt omah- neš v beli srajci, s kra- vato in nedokončanimi mislimi. Po tem prostoru s po- sebno osebno legitimaci- jo se vozijo številni voz- niki. Tone Naglic je eden tistih, ki vozi tudi druge. Poln avobus potnikov, pet- deset življenj. V njegovih rokah so. OD TRAKTORJA DO AVTOBUSA »Najprej sem vozil trak- tor,« pravi Tone. doma z Ljubečne. »S traktorja sem presedlal na tovorni avto. Vozil sem pri Cin- karni. To je naporno delo,, utrudljivo, velikokrat v po- sebnih okoliščinah, kjer si izpostavljen tudi nepred- videnim dogodkom-, vre- menskim okoliščinam. Ve- likokrat Je treba zasukati rokave in krepko pljuniti v dlani, da se odstrani okvara. Pomagati drugim voznikom v težavah, saj nikoli ne veš. kdaj boš pomoč sam potreboval. Takšno je to življenje. Ve- likokrat zdoma in to ved- no z mislijo na vrnitev.« V otroških očeh pa je vse to drugače. Šofer se- de za volan in potem se vozi po širnih cestah iz kraja v kraj, sedi čisto pri sprednji šipi, da lahko le- po vidi na mimobežeče hiše, travnike, mesta, vi- di veliko zanimivega. Vi- di kraje, ki jih marsikdo ne bo nikoli videl. In vozi se, to je tisto . Takšen je svet voznika v otroškem svetu, v otro- ških očeh. »V resnici pa je druga- če. Zdaj je res boljše, kar vozim avtobus. Mer- cedesa. Lep voz, udoben. Sodobno vozilo je to. Če primerjam moj avtobus s tistimi, ki so jih vozili nrK)ji kolegi pred petdese- timi ali dvajsetimi leti, je to kot noč in dan. Primer- jave sploovi zakon?« »Ne vem? Kdor bo ho- tel piti, bo pil tudi po tistem 0,0. Za omejitve velja isto. Divjak bo div- jal dalje, kljub kaznim. Se- veda pa sem za popolno treznost. Za pametno vož- njo. Le kontrola bo sedaj še težja. Res ne vem, ka- ko bo...« Sedel je za volan in se odpeljal. Samozavesten, zavedajoč se kaj dela. To pa je veliko, če si svoje življenje povezal z drugi- mi. Besedilo in slika: DRAGO MEDVED St. 44 — 15. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 9 PROBLEM CEN v zavzetih razpravah o le- tošnjih gospodarskih gibanjih, katerih ugotovitve bodo pri- pomogle tudi k čimbolj re- alnemu snovanju razvojnih smernic za leto 1974 se dokaj nebrzdana rast cen vedno po- javlja kot eno izmed najbolj zaskrbljujočih vprašanj. Glede tega sicer nismo osamljeni in inflacija postaja bolezen sve- tovnega gospodarstva. Pri zdravljenju so do zdaj le ma- lo pomagala vsa iz teorije in prakse poznana zdravila, pa tudi nekateri poskusi novih načinov zdravljenja se ne ob- nesejo. Tako so trikrat ali štirikrat višje inflacijske stop- nje kot so jih i>oznali pred nekaj leti danes tudi v naj- bolj razvitih zahodnoevropskih gospodarstvih postale stalno navzoča realnost. Ob tem dej- stvu in ob upoštevanju vse čvrstejšega uveljavljanja Ju- goslavije v mednarodni deli- tvi dela bi bilo torej nesmi- selno pričakovati, da bo naše gospodarstvo pri tem bela vrana. Naš cilj pa mora biti da se pri rasti cen držimo teh svetovnih okvirov, saj ve- mo, da so podražitve na na- šem trgu precej večjey- Nalo- ga ni lahka in tudi ne krat- kotrajna. Vendar pa je nujna. Naučiti se živeti s tako vi- soko stopnjo inflacije ne mo- re biti spre.Jemljiva težnja na- šega razvoja. Prav tako ne kot bi bila v bistvu iluzorna misel, da lahko na osnovi ne- ke nemogoče avtarki.je živi- mo samo ob dve ali triodstot- ni rasti cen. Vendar, dejstvo je, da pričakujemo po do.se- danjih podatkih sodeč, v le- • tošnjem letu porast cen za 17—18 »/«, podražitev življenj- skih stroškov za celo petino in podražitev hrane kar za okrog četrtino. V letu 1970 so na primer v Sloveniji podražitve življenj- skih potrebščin absorbirale okrog 70 '/o povišanja osebnih dohodkov, v letu 1971 že okrog 90 »/o, lani in letos pa že presegajo porast nominal- nih osebnih dohodkov na za- poslenega. To pomeni, da ne dosegamo ciljev sretlnjeročne- ga družbenega plana, po ka- terem naj bi se realni osebni dohodki vsako leto povečali za okrog 5 %. To nam po- vzroča socialne in ekonomske probleme, med katerimi se nam zdi nujno posebej pod- črtati preskromno stimulacijo zaposlenih in s tem upadanje stopnje rasti produktivnosti dela. Ta se je na primer v letu 1970 povečala za 4,7 "/o, letos pa se bo po vseh oce- nah sodeč le še za 2,5 To so podatki za Slovenijo, za vso Jugoslavijo pa gospodar- ske prognoze omenjajo celo popolno stagnacijo produktiv- nosti. V srednjeročnem druž- benem planu pa smo predvi- deli, da bo dobra polovica rasti družbenega proizvoda te- meljila na povečanju produk- tivnosti dela, nekaj manj kot polovica pa na povečanem šte- vilu zaposlenih. Kako torej najti izhod iz tega. po podatkih zadnjih let sodeč že kar začaranega kro. ga. Najprej naj odgovorimo, da z nadaljevanjem in krepi- tvijo zgolj samo administra- tivnega urejanja cen — goto- vo ne. OtKlobje zamrznitve cen nam je dalo krepko lekcijo, da se administrativni posegi v socialističnem samoupravnem tržnem gospodarstvu ne obne- sejo. da so lahko le izjema. Morda premalo argumentirane neredke ocene s strani gospo- darstva, da inflacija ne bi bi- la prav nič močnejša, če ne bj bilj^ zamrznitve, so po svoje vendarle precej verjetne. Ne smemo namreč pozabiti, da so prav te razmere v mar. sikaterem delovnem kolektivu znova usmerile del prizade- vanj in naporov na iskanje čimbolj ugodnega položaja na osnovi državnih odločitev in da na drugi strani tudi tam k,jer je bilo takorekoč enotno stališče proizvajalcev in po- trošnikov zavodi za cene in drugi upravni ter izvršilni or- gani niso pokazali primerne učinkovitosti in okretnosti. Ta- ko so se neredko rešitve za- vlekle. problemi pa kopičili. Veliko resnice je v trditvah poslancev, izrečenih minuli te. den. v nekaterih odborih slo- venske skupščine, da se drža- va ukvarja predvsem z dolo- čanjem cen blaga, premalo pa skrbi za strategijo in sistem cen. Glede tega smo sprejeli glavna družbenopolitična sta- lišča že pred štirimi leti. na 9. kongresu ZKJ. Povsem do- ločno smo opredelili, da mo- rajno kriterij svetovne cene korigirati na domačo ekonom- sko strukturo, smeri gospo- darskega razvoja in posebno- sti naših samoupravnih druž- beno ekonomskih odnosov. To- rej mora politika cen vzpod- bujati samoupravno gospodar- stvo k taki ravni proizvod- nje, proizvodnih stroškov in produktivnosti dela, ki jo po- znajo razvita gospodarstva v svetu. Na tem je nujno za- snovati tudi zaščito donlačega gospodarstva. Višja delovna produktivnost sodobnejše proizvodno delo ter usmeritev naložb v uskla- jevanje naše gospodarske struk. ture so torej tiste točke, s katerih se ne smemo umikati nazaj ali stagnirati. ampak odločno napredovati. Gospo- darski sistem in politika mo- rata k temu vzpodbujati, s poplavo administrativnih ukre- pov pa to ni mogoče. Smo- trni sporazumno doseženi raz- vojni programi enotnega ju- goslovanskega gospodarstva, zagotavljanje ugodnejše go- spodarske strukture, več dela in boljša stimulacija delovnih naporov ob upoštevanju soci- alnih momentov, krepitev ma- terialnega položaja gospodar- stva in manj administrativne- ga krojenja pogojev dela nu- dijo ob nekaterih klasičnih in- flacijskih zdravilih ob hitri gospodarski rasti trajne.jši, vendar nikakor ne takojšnji izhod. Tone Krašovec PRIJETNO KRITIZIRANJE Kako olajšujoče, grom- ko kritizirati. Razpisati se o neljubih ix>javih, razgo- voriti se o nepravilnostih, o lenobi drugih, o po- manjkljivostih sosedov, o njihovih napakah, ki se (da se tega ne morejo odva- diti, i>a takšna imenitna familija) ponavljajo dan za dnem, o nesposobnosti tistih na občinskem vr- hu ... Mlinček prizadev- no klopota, vodica obre- kovanja teče. Kaj bi lju- dje počeli, če ne bi sme- li kritizirata? Vnaprej ugotavljati ne bd bilo naj- bolj pametno, trdim pa lahko, ker je to čisto mo- ja stvar, da bi se jih ne- kaj zagotovo obesilo. Kri- tiziranje je bolezen, je potreba, nujnost, brez ka- tere se ne da živeti, ne- kaj. kar je ljudem kot kruh in voda. Kriti?dranje je bolezen. Konkretno ali nekonkret- no. Največkrat nekon- kretno. Iz prve roke. Ne- preverjeno, a docela toč- no, edino pravilno, vse- mogočno, z vsemi atribu- ti, dokazi, protidokazi in kar je še podobne šare, ki jo zvlečejo skupaj ti kritikastri. Občinske uprave so do- cela zanič, gledališča ne veljajo pol vraga, gospo- darstvu jemlje hudič, kiil- tiira je na psu, ureditev je bila včeraj boljša kot danes, pesniki današnje generacije so pokvarjeni, lopovi, izkoriščevalci mi- lih človeških duš, pisate- lji pišejo samo o seksu, pohoti in podobnem ne- sramnem življenju, ki je vse prej kot življenje. Mi smo docela drugačni, tu- lijo, mi smo že nekdaj bili drugačni, boljši, spo- sobnejši, pametnejši in najbrž, ne, ne, gotovo tu- di lepši. Ha Otoku ^^ ^^ ^^ ^^ ^ ^^ ^^ ^^ ^^ Zaradi izpada električne energije pa tudi zaradi sla- bega vremena, dela pri gra- ditvi nove osnovne šole na Otoku, osnovne šole »Slavka Šlandra«, kasni jo. Gre za okoli dva tedna. Zato ni na- ključje, da se je nedavno isrečanje najvidnejših pred- stavnikov sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojno var- stvenih zavodov ter Gradisa vrtelo okoli vprašanja, ali bodo dela navzlic temu pra- vočasno končana ali ne. Po pogodbi bi morali s pr- vim julijem letos nameščati opremo, 15. julija pa predati ključe. Ali bo do tega časa vse na- red? Predstavniki Gradisa so za- trdili, da se zavedajo odgo- vornosti in da bodo vsa dela končali pravočasno. Ne |re samo za odgovornost do pogodbe, marveč do celjske- ga šolstva sploh. Takšna ali drugačna zamuda pri delih Otoku bi vplivala ne sa- "10 na začetek dela v novi ^oli, marveč bi potegnila za seboj še nekaj drugih šol, ki fekajo na izpraznitev tistih prostorov, ki jih sedaj zase- da druga osnovna šola v Uli- ci 29. novembra. Zamude torej ne bo, pravi- jo pri Gradisu, Zamude ne bo navzlic predvidevanjem, da zna zlasti na začetku no- vega leta priti do ponovne omejitve v dobavi električne energije. Novica je torej raz- veseljiva. Ob njej pa se pojavlja ne- kaj drugih vprašanj. Sklad za gradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov ima na voljo sredstva samo za gradbena (in obrtniška) dela. Vse drugo, ureditev okolja in oprema, pa je od- prto, nerešeno. To pa ne po- meni, da tudi ni prizadevanj za rešitev teh nejasnosti. Naj bo tako ali drugače, no- va šola na Otoku in prva, ki bo zgrajena s sredstvi kra- jevnega samoprispevka, si za- služi, da bo dobila ne samo primemo okolje, marveč tu- di ustrezno novo opremo, če je bila solidarnost občanov tista, ki je vplivala in omogo- čila graditev tega objekta, po- tem naj bo enaka pripravlje- nost drugih dejavnikov odlo- čilna za popolno rešitev vpra- šanja. M. B. TTKS TUDI V ŠENTJURJU Včeraj so tudi v' Šentjurju ^tanovili Temeljno telesno- *^lturno skupnost ter se ta- ^^ pridružih ostalim obči- v celjski regiji, ki so to ^'■ile že prej. Skupščina šte- članov in to predstav- temeljnih organizacij j^enega dela, krajevnih ^PnosU in športnih dru- ^ slabše razvitih ^inah je tudi v šentjurski -•l^ečji problem pomanjka- kadrov in finančnih sred- Prav tema dvema pro- li^oma mislijo v bodoče ^^etiti največ pozornosti in ju čimprej rešiti, kajti ko bo- do rešili to, bo tudi lažji raz- voj telesne kulture v šentjur- ski občini. Znano je, da je do sedaj šport v šentjurski oTačini več ali manj životaril. Primanjkuje telovadnic, šport, nih igrišč, morda tudi baze- nov in drugih priložnostnih športnih objektov, kjer bi se lahko občani rekreirali ali drugače izživljali v športu. Na ustanovni skupščini so si bili vsi enotni, da bo prav usta- novitev Temeljne telesno kul- turne skupnosti v marsičem pripomogla k večjemu raz- mahu telesne vzgoje in špK>r- ta v šentjurski občini. Razgovor z M/ranon? ^ejahm,r direktorjem Aera Svojim tradicionalno (Jobrim gospodarskim dosežkom, je kolektiv Aera v zadnjem obdobju dodal še nekatere uspehe, ki kažejo na določene kvalitativne spremembe v gospodarskih prizadevanjih tega celjskega ko- lektiva. Uspešno izvedena integracija s tovarno celuloze iz Medvod ter več kot odličen plasma v izvoz (Aero je vsa leta nazaj le uvažal reprodukcijski material, ničesar pa ni izvažal) sta le dve zunanji manifestaciji sprememb, ki so se uveljavile v poslovnem mišljenju kolektiva. Nedvomno je več kot koristno, če o njihovih naporih in prizadevanjih spregovorimo nekaj več, odnosno, da o njih spregovori direktor Aera, MI- RAN MEJAK. NOVI TEDNIK: Letošnje leto je izredno pomembno za celotno celjsko gospodar- stvo, saj je doseglo nekatere pomembne rezultate- Kako bi ooenUi trenutni gospodar- ski položaj v Aeru, in kakšni so vaši letošnji dosežki? M. MEJAK: Ko smo lansko leto razpravljali o tem, kako naj realiziramo načela stabi- lizacije v našem podjetju, smo si kot osnovni moto po- stavili nalogo," da moramo obdržati stopnjo akumulaci- je. Tako kot smo jo s sre- dnjeročnim programom načr- tovali, kar pa je seveda ter- jalo, da poiščemo vse lastne rezerve. Na koncu koncev se je izkazalo, da moramo bist- veno povečati proizvodnjo, da bi obdržali isto akumulacijo. Tako smo za letos planirali povečan obseg za 35 % in to delno na račun povečanja pro- izvodnje starih artiklov, del- no pa tudi z uvajanjem no- ve proizvodnje. NOVI TEDNIK: Minilo je deset mesecev leta. Kako ste z uresničenjem postavljenega plana? M. MEJAK: Za to obdobje je značilno, da smo zelo am- biciozen plan realizirali. Se več, uspeli smo ga celo pre- segati za 2—3 %. Mislim, da je tako preseganje realno, saj kaže tudi na realno pla- niranje. Konjuktura na trgu je zadovoljiva, seveda pa ves čas ob tem ostaja še vpraša- nje cen. Reprodukcijski ma- terial se je podražil, menjali so se tečaji valut, kar je i>o- dražilo uvoz. Povečali smo tudi osebne dohodke, kar je celotne škarje še dodatno za- piralo. Sicer pa situacijo ob- vladujemo in to. mislim, je v trenutnih pogojih najvažnejše. NOVI TEDNIK: Bistvena novost vaše poslovne politike pa je nedvomno tudi usmeri- tev v izvoz. Prvi uspehi so vsekakor spodbudni. Kakšno je stanje na tem področju. Zakaj ste se odločili za to in še posebej, kakšni so vaši bodoči izvozni načrti? M. MEJAK: Čutni smo, da ni korektno in fer, da se Aero ne vključuje v izvozne napore ostalega gospodarstva. Zato smo poskušali s pomoč- jo naših nekaterih sodelavcev in zunanje trgovine odkriti naše potencialne možnosti pri izvozu v tujino. Že lani smo dosegli kar dobre rezultate, ko smo se plasirali na Mad- žarsko. Ta je zlasti interesan- tna postala letos, saj je to konvertibilni trg. Iskali smo možnosti tudi drugod in mo- ram reči, da smo uspeli. Ra- čunamo, da letos ne bomo dosegli mnogo manj kot dva milijona dolarjev izvoza, kar pa je napram skromnim štar- tom v letu 1971 več kot odlič- no. Moram reči, da smo se potrudili nastopiti tudi na tr- žiščih dežel tretjega sveta, to- rej med nerazvitimi in tudi tu smo že dosegli kar po- membne rezultate. Izvažamo v Libijo, Libanon, Saudsko Arabijo. Ravno v teh dneh pa odhaja naš strokovnjak v Bangladeš, saj smo prepriča- ni, da lahko tudi tu v redu plasiramo naše proizvode. Skratka, prizadevamo si, da bi kar najbolje uresničili re- solucijo naše skupščine o nujnosti nastopanja tudi na teh tržiščih. NOVI TEDNIK: Nedavno us- pešno izvedena integracija s tovarno celuloze v Medvodah je prav gotovo izrednega go- spodarskega pomena. Kako jo ocenjujete? M. MpjAK: Ko smo analizi- rali bodoči razvoj AERA, smo ugotovili, da akumulacija, ki jo dosegamo, ne sme biti us- merjena samo v predelovanje, temveč je nujno potrebno, če hočemo zagotoviti svetlo bo- dočnost kolektivu, da se čvr- sto p>ovežemo tudi z bazično industrijo, oziroma da vanjo tudi vlagamo. Ugotovili smo, da bo vedno težje dobiti pa- pir, posebno pa še celulozo. In ker smo mi postali izred- no pomembni predelovalci papirja, saj ga že sedaj prede- lujemo okoli 8-(X)0 ton, smo stali pred dejstvom, da zgra- dimo lastno papirnico. Ta bi naj dajala tak papir, ki stal- no odgovarja svetovni kvali- teti. Kupovanje papirja na različnih koncih je pogojeva- lo odstopanje od standard- ne kvalitete, kar pa je zla- sti v uvozu povzročalo teža- ve. Zaradi tega smo se odlo- čili za čvrsto povezanost z bazično industrijo. In ker so tovariši iz Medvod želeli svoj proizvod tudi nadalje opleme- nititi, smo dokaj hitro našli skupni jezik in se združili v enotno delovno organizaci- jo, ki ima po mojem mne- nju veliko perspektivo. Od te- ga bomo imeli korist vsi in ne nazadnje tudi cefotna družbena skupnost. NOVI TEDNIK: Spričo tra- dicije, ki jo ima grafična in- dustrija v Celju in ob upo- števanju specializacije med grafičnimi podjetji v naši republiki, bi bilo zanimivo, če razložite, kakšni so načr- ti kolektiva na tem področju za prihodnje obdobje? M. MEJAK: Kot je znano, smo se s prvim januarjem letos združili s Cetisom. Ena izmed točk združitvenega ela- borata, ki je bil plebiscitarno sprejet s strani delavcev obeh kolektivov, je bila tudi raz- širitev grafike?. Mi namerava- mo v letu 1974 pričeti z grad- njo novih prostorov za gra- fiko, da bi razdrobljeno pro- izvodnjo, ki jo imamo se- daj na treh ali celo štirih mestih, združili na enem me- stu. To bi omogočilo poceni- tev, večjo si>ecializacijo in predvsem moderno proizvod- njo, ki danes spričo razdrob- ljenosti ni možna. Pričakuje- mo, da bomo koncem leta 1975 to nalogo že izpolnila. NOVI TEDNIK: Javnost bo prav gotovo zanimalo, tudi to, kako daleč ste pri vas z uresničevanjem ustavnih do- polnil, odnosno konkretneje z ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela? M. MEJAK: Vseh nalog, o katerih sva doslej govorila, nikakor ne more izpeljati ko- lektiv, ki ni popolnoma os- veščen glede svojih pravde in nalog. Zaradi tega smo pri nas rekli, če TOZD ne bi predpisoval zakon, bi si jih pri nas pač morali izmisliti. Kajti to je edina sprejemlji- va in možna oblika za anga- žiranje vseh vmiskih in fizi- čnih sil v podjetju, za reali- zacijo tako Izstavljenega pro- grama, kakršen je naš. Gre za velika sredstva, za njiho- vo prelivanje med posamezni- mi enotami. In če pri tem sleherni delavec ni prepričan, da je taka ali drugačna odlo- čitev najbolj koristna za nje- govo perspektivo, in v tem okviru tudd on ne odloča, ce- la stvar pade v vodo. Ravno zaradi vsega tega smo TOZD že ustanovili. Imamo jih pet. Samoupravni sporazum je v razpravi, ki jo moramo pra- vočasno končati. Ravno ures- ničevanje ustavnih dopolnil nam daje tisto silo, ki je p>o- trebna za uresničitev vseh nalog. Tudi teh o katerih sva doslej govorila. Razgovor pripravil: BERNI STRMCNIK lO.ttrMi — NOVI TEDNIK 15. november 1973 iljM NJIM V SPOMIN Napisala bom nekaj mi- sli, ki so se mi porodile ob dnevu mrtvih. Konča- na je pot tvoja, konec je težartr in boja! Kar ste vi, smo bili mi in kar smo mi, to boste tudi vi! Tak je napis, ki te pozdravi ob vstopu na šentjursko pokopališče. Ob smrti Ksaverja Meška pa je Fran Roš zapisal: »Vsi tri- je Sivkovi že desetletja počivajo na lepem sonč- nem šentjurskem pokopa- lišču. Tokrat pa se je grob zaprl tudi za njim, ki je svojo prvo p>esem napisal o Poštarjevi Pepiki, lepi deklici, ki so ji obraz ob- dajali zlati kodri. Ta Pe- pika, ta lepa deklina, pa je pozneje postala Sivkova žena, žem šentjurskega nadučitelja. Usoda pa je neizprosna. Tudi tej dru- žini ni prizanesla. Umrl ji je sin edinec, lepotec po materi. Bolečina je bila neznosna. 2eno oziroma mater je počasi ugonobi- la.« Da, koliko bolečin, koli- ko neizpolnjenih nad po- krivajo grobovi, še čas, ki je najboljši zdravnik, teh ran docela nikoli ne zaceli. Morje luči je bilo pri- žganih mrtvim v six)min, morje je bilo obiskoval- cev ljudi, ki so bili sveča- ni, intimni. Ko sem opazovala vse to utripanje, se mi je utr- nila misel. Kako smo prav- zaprav srečni mi, ki ima- mo na tem posvečenem kraju svoj prostorček, kjer so pokopani naši najdraž- ji. Koliko pa je grobov Si- rom naše domovine, kjer lučke ne gore in kdo bi lahko položil krizantemo njim, ki so končali v kre- matorijih, z njihovim pe- pelom pa se je veter že davno jKnigraval. Naj njim v spomin veljajo te moje skromne vrstice. URSKA OROS, Vrbno 47, Šentjur MALA BLANKA PIŠE Pišem vam s pomočjo mamice, ker zelo rada re- šujem uganke. Čeprav še ne zriam brati, gledam pa slike. V vašem časopisu so mi zelo všeč. Zelo všeč mi je bila današnja uganka, za- to sem jo kar sama re- šila. Mamica pa vam piše ne. kaj besed o mend. Stara sem šele 5 let in že znam marsikaj narisati. Toliko, da boste vedeli, da tudi mi mlajši radi prebiramo vaš časopis. Ko bom zna- la sama pisati, se vam kar sama oglasim. BLANKA MLINARIC, Jernej 38, Loče pri Poljčanah Odgovor: Draga Blanka, pridna si, ko rešuješ ugan- ke. Tako se boš veliko na- učila. Želim ti, da te sreč- ni žreb kdaj preseneti. MORATE ME IZŽREBATI Cez deset let sem naroč- nik Novega tednika. Veli- kokrat ste že žrebali, pa so na vrsti samo tisti, ki so novi naročniki ali pa doma v bližini Celja, Žal- ca in Laškega, nas iz Jag- njenice pa še niste ome- nili. Ce me ne boste iz. žrebali, bom NT odpove- dal. IVAN ZAJC Odgovor: Tovariš Ivan, žreb je muhast. Nekomu je sreča naklonjena, dru- gemu manj. Želim, da bi vsem bila. Z nagradno igro pa je tako — več iz- žrebancev je iz tistih kra- jev, od kodir je več ku- ponov. V redakciji pa ne moremo sami določiti, kdo bo izžreban. PISMO IZ ARGENTINE Oprostite, ako podvza- mem ta korak, da vam naslovim moje skromno pdsmo, v katerem bi rad izrazdl najprej mojo iskre- no zahvalo vam in vsem tistim, ki sodelujete v li- stu Novi tednik, katerega sprejemamo semvdaljnjo Argentino. Že od leta 1968 sem bralec Novega tedni- ka. Akoravno prihaja vča- sih z veliko zamudo, je ta zamuda čisto opravičena. Glavno je, da dospe v mo- je roke, kajti vedno je do- brodošel, ker nestrpno čakam novic ter dogod- kov iz drage domovine. Preden bi nadaljeval, bi rad vprašal, ako bi bilo možno objaviti eno mo- jih pisem v rubriki Bralci pišejo pod naslovom Pi- smo iz tujine. In koliko bi plačal. Da bi se to zgo- dilo, vam bom že danes napisal tekst, ki naj bi bil objavljen, vi pa mi ta- koj po sprejemu mojega pisma ix)šljite račun v valuti, v USA dolarjih, ko- likor pač je skupni zne- sek za to. Pismo je takole: Oragi rojaki, Slovenci! Tudi jaz sem sin sloven- skega naroda in bralec za- nimivega Novega tednika, ki kot zvest prijatelj pri- haja redno v moje roke, sem, v daljno Argentino. Ne smete mi zameriti, rojaki, tam v dragi domo- vini, ker boste naleteli na mnoge moje napake v pi- sanju. Saj to so posledi- ce, ki so mi jih prizadela leta bivanja v tujini. Ui>am, da me boste razumeli. Za- to bi tudi jaz rad napisal nekaj besed, ki vas bodo morda zanimale, kajti do- bro je vedeti, kako se kaj živi na drugih kontinen- tih in v drugih deželah. Kajti mnogi ljudje pri vas si danes drugače pred- stavljajo tujino, kakor so si predstavljali tudi ta- krat, ko sem še jaz kot otrok živel doma in imel napačno sliko o vsemogo- čih čarobnih dobrotah Amerike. Vprašam se, za- kaj je človek tako ustvar- jen, da sd misli, da je drugje boljše. Verjame v tisto, kar ne vidi, išče boljšega in boljšega, pa ne najde. Ali mnogi, ki smo že poskusili Ameriko, tisto Indijo Koromandijo, o katerih so pravile naše otroške pravljice, smo že prišli do zaključka, da ni- kjer ni mogoče najti pra- ve dobrote v materialni obliki, ako se človek ne počuti duševno zadovolj- nega. Tako duševno zado- voljstvo pa se po mojem mnenju najde le v doma- čem kraju, v domovini. Kadar je človek mlad, ne zna ceniti tistega našega, slovenskega pregovora, ki pravi — Boljša domača gruda, kot v tujini zlata ruda. Ko pa že nekaj let živi v tujinii, se začenja zavedati pomena teh krat- kih besed, ki so pravza- prav tako velika in jasna resnica. Nobenemu nočem na- sprotovati, posebno pa mladim ne, naj bi ne od- šli v tujino, ako jih to veseH. Toda, ker čitam, da tam pri vas toliko lju- di išče delo v tujini, po- sebno mladih, zato sem napisal tele vrstice, ki so sad mojih izkušenj. Ja, ve- dno obžalujemo kruto usodo, ki me je odpeljala v tujino •— da ne bi nak- dar na lastni koži preiz- kusil dobrot Amerike, da bi samo sanjal o njej, bil bi res srečen ... Nikomur ne želim slabo. Tistim, ki bivajo v domovini in ki želijo v tujino. Lahko jih samo spodbujam, naj bi se nekega dne v bo- dočnosti ne počutili tako, kakor se jaz. In ne samo jaz, ampak vsak, ki je tu- jino dobro poskusil. Marsikdaj bi vam rad opisal z južnoameriškega kontinenta, kjer še žive ljudje v takem siromašt- vu, da sd človek v Evropi tega sploh predstavljati ne more. V Argentini je še danes čez 20 odstotkov nepismenih, v drugih dr- žavah Južne Amerike p® jih je še več. Ljudje niso sami tega krivi, krive so oblasti ter vlade, ki se bri- gaj o samo za svojo bo- dočnost, ne pa za bodoč- nost naroda. Stalne go- spodarske krize in nesta- bilizacija — to je na dne- vnem redu, prav tako brezposelnost, draginja itd. Socialne nepravice, ki še obstajajo, so za Evro- pejca neverjetne. Kako se še lahko izkorišča človek po človeku, vi tam ne mo- rete verjeti. Toda ti lju- dje ne vedo, da bi lahko bilo drugače in zato vzdr. žijo kot mučeniki. Podjet- niki in delodajalci pa se bogatijo in živijo v naj- večjem razkošju ter izo- bilju. Ko sem se pred pe- timi leti vrnil iz domovi- ne m tam videl, kako je urejeno za delavce s soci- alne plati, se mu je za- gnusilo delati v Argentini, v teh nazadnjaških podjet- jih in delavnicah, kjer se človek počuti kot suženj, ko strahuje pred »gospo- dom« delodajalcem, saj je lahko vsak dan zadnji, ko dela. Dela ni za dobiti In tako se vsak boji zahte- vati svoje pravice. Ko sem po povratku iz do- movine pripovedoval, ka- ko je urejeno r Jugosla- viji, je prišlo to na ušesa tudi gospodarju delavnice, ki me je obtožil za komu- nista in skoraj sem izgu- bil delo. S tem, da me Je obtožil za komunista, sem bil ponosen, kajti videl je lahko, da spadam v na- predne vrste in nisem tak kot tukajšnji ljudje, ki se pustijo teptati in se ne znajo boriti. Mnogo je takih prime- rov. Kaj vse se doživi, kadar hoče delavec braniti svoje pravice, bi lahko dolgo našteval. Vendar je to skoraj nemogoče, saj tukajšnji delavec ne zna misliti, je prenazadnjaški in verjame, kar mu spret- ni kapitalistični elementi predlagajo. Druga napaka pa je v neenotnosti. So podkupljivi že za nekaj pesov. Kjer v hiši ni reda, tu- di ni napredka. In tako je v južnoameriških drža- vah — tu ni reda, nazad- njaštvo in kaos je njih vladar. Vsakdo, ki doseže vladni stolček, se briga le zase, saj ve, da ko ga V Žalcu so odprli razstavo, s katero so želeli opozoriti na vse težave, ki se poJavl,jajo v našem prometu in na naših cestah. Razstavo je v likov- nem salonu pripravil svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Žalec« Prikazani so grafikoni o storjenih nesrečah, prispevki promet- nih krožkov na šolah, obe varianti hitrih cest sko- zi občino in fotografije o prometnih nesrečah. Razstavo je uredil Zdravko Čas (na sliki), ki je ob razstavi povedal: »Škoda je, ker je premajhen prostor za takšno razstavo, ki bi jo moralo videti čimveč ljudi. Tudi materialov je bilo preveč in ni- smo mogli vsega razstaviti. Mislim pa, da so takš- ne razstave potrebne in da bodo pozitivno vpli- vale na ljudi, ki so stalno ali samo občasno na cestah.« Foto: D. Medved EDO JELOVŠEK: IZ ZGODOVINE ŠPORTA V LAŠKEM (3) OD LOKOSTRELSTVA DO NOGOMETA Kljub vsemu so laški Sokoli sledili svoji tradiciji telesrvovzgojnega in narodnokulturnega programa. Dru- štvo je od leta do leta vse bolj napredovalo, zlasti na gledališkem in pevsko-glasbenem polju ter v številnih telovadnih nastopih ob spremljavi pevcev, orkestrov in pihalnih godb. Udeleževali so se neštetih zletov in nastopov po vseh krajih države in vsesokolskih zletov v Pragi, kjer je telovadec laškega Sokola, Danilo Fe- renčak, dosegel v višinskem skoku drugo odlikovanje (prvo je prejel Subotičan). Na splošnem sestanku leta 1932 so sprejeli sklep, da zgrade svoj dom. Imeli so že 183.000 din. Občina jim je dala brezplačno zemljo in večjo gmotno pod- poro. Člani so dali v gradbeni sklad po 10 odstotkov od svojih plač in tudi brezplačno sodelovali pri gradnji don>a. Z deli so pričeli 22. avgusta 1932 ob udeležbi 120 prostovoljcev. Sokolski dom je bil izročen svojemu namenu ob velikem slavju v topliškem parku že 3. sep- tembra 1933. Od takrat dalje beležijo laški Sokoli velik vzpon in razcvet. Sokolska telesna vzgoja je bila vzor- na, strumna in vojaško disciplinirana. Gojili so proste vaje (tudi s palicami in obroči ob spremljanju godbe), vaje in vse veščine na napravah in z ročnimi predmeti, tekme v skokih in tekih, namizni tenis, rokomet, no- gomet, snujčanje itd. Imeli so vzoren vaditeljski zbor. Skupno število laških Sokolov je često znašalo tudi nad 600 oseb obeh spolov. Imeli so svoj tamburaški in pevski zbor, orkester in močno dramsko družino. Od leta 1919 do 1941 je priredila nad 100 predstav. Leta 1941 je okupator v prvi vrsti preganjal zavedne Sokole. Mnogi so bili pregnani na vse strani, mnogi pa 80 žrtvovali življenja za lepše čase svojega naroda. Častni sokolski prapor je neki laški Sokol neznanokje zakopal, izginil pa je tudi društveni zapisnik. Sokolsko društvo v Laškem je zapustilo svetle, nepozabne spomine najsposobnejših telovadcev, pev- cev, godbenikov, igralcev, zlasti pa zavednih, narodnih mislecev. Leta 1920 je bil ustanovljen v Laškem tudi odsek Orlovskega društva, katerega člani so bili iz katoliško- klerikalnih krogov. Večina somišljenikov je izhajala s podeželja. Ustanovitelji so bili F. Rozman, učitelj z Vrna nad Laškim. Vinko Holcman. kaplan. Franc Ro- pret. glasbenik. Miloš Kotanjšek, trgovec. Franc Časi. trgovec. Konrad Pirnat. krojač. Ivan Šket, mizar iz Laškega, Martin Topole iz Jagoč, Miha Hrastnik. Jernej Kokotec in Blaž Sanva iz Brstnika, Brglez in Kolšek, železničarja iz Lahomška, Belej, Klezini in Pajk s Troj- nega, Karel Hrastnik in Krašovec iz Stopč, Kuntara, Kovač in Lapornik rz Debra, Jože Jenčič iz Rečice, Luka Kačič in Petek s Strmce, ter morda še nekateri. Arhiv društva je. žal. izgubljen. Prvi načelnik, pred- sednik in vaditelj moške vrste je bil učitelj Rozman. Žensko vrsto je vodila Malči Kuntarova iz Debra. V začetku je bilo okoli 30 članov in 40 članic. Učitelja Rozman in Gruden sta vadila tudi pevski zbor, Ropret ženski tamburaški zbor, Malči Kuntarova pa dramski odsek, kjer je bila hkrati režiserka jn su- flerka. Društvene prostore so imeli v kaplaniji. V župnijski dvorani pa so bile dramske predstave, pevski in godbeni koncerti, razne vaje, predavanja, praznični nastopi, čitalnica in knjižnica (nad 1000 knjig). V dvorani so izvajali vse telovadne proste vaje in vaje na orodjih. Drog je stal na dvorišču današnjega otroškega vrtca. Tudi laški Orli so imeli precej dobrih telovadcev, ki so se izkazali leta 1922 ob udeležbi na orlovskem zletu v Brnu na Češkoslovaškem. Leta 1924 je bil v Laškem velik orlovski tabor, ki se ga je ude- ležilo blizu 4000 Orlov. Takrat so razvili svoj slovenski društveni prapor, ki je bil dragocene izdelave. Laški Orli so nastopali |X) spodnjem Zasavju od Trbovelj do Brežic, po Savinjski dolini, večkrat pa tudi v Ljubljani, Celju in Mariboru. Leta 1920 je bil usta- novljen orlovski odsek tudi v Rimskih Toplicah, ki je imel okoli 25 telovadcev. Ustanovili so ga brata Matevž in Martin Deželak, Jernej Lapornik. družina Ulaga, trgovec Anton Bregar in rudar Ferdo Mlakar. St. 44 — 15. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 11 jj(yio nekega dne vrgli s jtolčka, bo materialno va- m to je zgodovina teh ^ežel. Vsi bi radi vladali, joda ne za narod — za jvoj žep. Ljudje pa so iz- postavljeni tukaj veljavne- jjiu pregovoru, ki pravi jSalve se como, peude« — vsak naj si pomaga, ka- ]jc»r tnore. Končujem z mojim pi- ganjem. Mislim, da sem vam marsikaj povedal, vendar je to le malenkost proti tistemu, kar vse bi jahko napisal. Ce vas, dra- gi bralci zanima pa vam lahko iz Argentine napi- jem še kaj. Srčne pozdrave vsem ro- jakom, vsem bralcem NT v daljnji domovini. J02E Odgovor: Dragi Jože, hvala za poučno pismo. BiU smo ga zelo veseli. Še se oglasite. Vsako pismo objavljamo v rubriki Bral. ci pišejo brezplačno. Ra- Cuna torej ne boste dobili. Nasprotno. Zanimiv je bil ta prikaz življenja v Ar- gentini. Zato bomo veseli vsakega vašega pisanja. PRIZNANJE DOBREMU NT Drugič mi je* prišel vaš zares dobri Novi tednik v roke. Moram vam dati vse priznanje, da je res zelo zanimiv, ako vsaj malo pozna človek te kra- je! In ti nagradni kuponi so še mene pritegniU, da vam pošiljam številko 2, čeprav vem, da je to lepo zgodovinsko mesto Celje zame samo strah in tre- pet kot za staro Ljubljan- čanko. Bila sem zaprta v »piskru« v 1942. letu z že F>okojno Pavlo Pirečnik, ko so ji E>otem vzeli si- na. No, dovolj. Vse dobro z velikim uspehom tudi v bodoče ter s tovariškim pozdravom želi bralka Je- zovškova! VOZNI REDI Sestavni del avtobusne- ga reda so tudi vozni re- di. V Celju so pa že dalj časa stojala povsem pra- zna, na njih že dolgo ni avtobusnih voznih redov. Tako so'ljudje vezani po- vsem na srečo, da se lahko peljejo ali pa tudi ne. Ena- ko je tudi z zvezami na podeželje, to veiia pred- vsem za lokalne prevoze pa tudi za druge. Avtobusno podjetje bi moralo to po- skrbeti, saj je tudi v inte- resu podjetja, da ima čimveč potnikov. Končno pa se še mnogi vozijo z avtobusom in marsikdo bi koristil avtobus za iz- let, vendar tega ne more, ker če že pozabi vpraša- ti sprevodnika, kdaj vo- zijo avtobusi nazaj, je po- tem prepuščen ali sreči ali pa tudi povsem nepo- trebnemu spraševanju, kar pa je spet zvezano s tve- ganjem, da dobi napačno informacijo. Pa tudi turi- stična društva bi se lahko zganila in bi to »lepotno« napako odpravila. Gorazd Klevišar Prejšnji teden je izžrebal srečne dobit- nike mali MATEJ OSET, ki je imel kar srečno roko. V torek pa žrebamo veliko nagrado. Kdo bo dobitnik TV color spre- jemnika Gorenje? Ne pozabite poslati kuponov! ZDAJ LAHKO POŠLJETE VSE 4 KUPONE ZA .VELIKO NAGRADO" KUPONE POŠILJAJTE NA NASLOV: NOVI TEDNIK 63001 CELJE Gregorčičeva 5 do torka do 10. ure PEPI MIKLAVC Pepi je živahen mlade- liič (tako se je tudi sam imenoval), doma iz maj- hne vasdce Trnovec pri Nazarju. Je absolvent na Višji tehnični varnostni šoli v I^ubljanii, suaposlen pa je v velenjskem Gore- nju. Tu skrbi za varnost pri delu. Poleg rednega dela opravlja še nekatere pomembne družbene in politične funkcije: je predsednik komisije za informacije pri Občin- ski konferenci ZMS v Mozirju, zastop« mlade v »Savinjskih novicah«, član uredniškega odbora In- formatorja »Až« (le tega izdaja Republiška konfe- renca ZMS) in vnet dopi- snik v različne časopise, prednost pa daje »Nove- mu tedndlku«. Kdaj si začel pisati? Moji prvi uspešni zapi- ski so bili šolske naloge, pisma dekletu in pesmi. 2e v srednji šoli sem so- deloval pri biltenu, ki ga je izdajal dijaški dom. Tedaj sem tudi spoznal, da Imam nekaj smisla za humor in sem začel sode- lovati pri več časopisih. O čem najraje pišeš? Rodil sem se na vasi, za- njo živim še danes, če- prav mi poklic tega v pol- ni meri ne dovoljuje. Rad opazujem ljudi, se z nji- mi pogovarjam o težavah m tudi o veselih dogod- kih. Večkrat sem kriti- čen, predvsem pa želim pokazati na problem. In če znam, svetujem reši- tev. Kaj meniš o klubu na- ših dopisnikov? Klub dopisnikov »Nove- ga tednika« ni nobena no- va iznajdba, menim pa, da je to koristna oblika sodelovanja med soust- varjalci časopisa. Sreča- nja članov bi morala biti pogostejša, da bi se bilo moč dogovarjati bolj kon- kretno. Na splošno je ta- ko bolj ali manj v redu. Ali lahko računamo na tvoje sodelovanje tudi v prihodnje? Za NT bom še pisal. Pišem z veseljem, pa tudi skromnemu honorarju se ne odrekam. Vsak dinar je dobrodošel. Veliko mi pomeni srečanje z ljudmi na straneh našega lista. Nestrpno pričakujem vsak četrtek, ko izide no- va številka. Ali bi želel še kaj reči? Da, nehaj me izpraše- vati, ker me jutri zgodaj čaka služba, p>opoldne knjige in še kakšna seja aU sestanek, zvečer pa .,.. tudi Novemu tedniku po- svetim precej časa. Rad bi čim več napravil. Tem- peramentno je zakrilil z rokami, kot da je hotel še z gesto ixxikrepiti vse besede. Samozavestno je ocenjeval lastne in druge prispevke. Bil sem do- končno prepričan, da je vešč peresa in besede. Tak je torej Pepi — 23- l&tnd dopisnik NT in ra- dia Celje. Mladostno ne- ugnan, odkrit. Štefan Zvižej ZLATA POROKA v nedeljo so na Kranjčevi domačiji v Doblatini nad Laškim slavili lep jubilej. Petinsedemdesetletna Marija in Janez Krajnc sta namreč v krogu svojih najdražjih proslavila 50-letnico skupnega življenja. Rodilo se jima. je deset otrok, od katerih jih živi še sedem. Skopa hribovska zemlja jima ni mogla nikoli dati kaj več kot borno življenje. Toda, v ne- deljo sta pozabila na vse tegobe, ki sta jih prestala v življenju, saj so se doma zbrali vse skupaj, zlato- poročenca in vsi otroci. Ob njunem lepem jubileju jima čestitamo iz vsega srca in želimo še veliko srečnih skupnih let. Tekst in foto: Malčka Arbeiter POTREBNE OMEJITVE Janez Pečnlk Marko Dolšak Amalija Purnat Sončen nedeljski dan je bU ravno primeren za aJccijo. Prosil sem prometnika, da mi je p>omagal ustaviti nekaj voznikov. Proti pričakovanju so bili vsi dobre volje, saj jih ni miličnik gnjavil kot običajno ob takih primerih. Zaprosil sem jih za nekaj odgovorov o temah, ki sta zdaj aktualni! Kaiko vas je prizadela podražitev bencina in kakšno je njihovo stali- šče do priprav novega pro- metnega predpisa o omejitvi alkohola v krvi voznikov na 0,0 promila? In njihovi odgo- vori? MARKO DOLŠAK, 24, stroj- ni tehnik iz Mozirja: Zapo- slen sem v (jorenju v Ve- lenju in se moram dnevno voziti 45 km (na obe strani). Podražitev bencina je res hu- da, vendar se zaradi tega ne sekiram preveč. Vem, da je avto danes mnogim potreba, zame pa je zaenkrat še luk- sus. Bom moral malo omejiti športne vožnje. To pa bo šlo brez večje škode. Ce bo za šoferje obveljalo 0,0 promila, bo to gotovo vplivalo pozi- tivno na zmanjšanje težjih prometnih nezgod. Menim pa, da bo to po drugi strani precej prikrajšalo ljudi za zabavo. AMALIJA PURNAT, 40, us- lužbenka iz Bočne pri Gor- njem gradu: Vozim volkswa- gen že sedem let. Doslej sem se vozila v službo v 10 km oddaljeno Ljubno. Zdaj pa bom v službi v Mozirju. Ker imam ugodno avtobusno zve- zo, bo avto dopjoldne kar do- ma. Luksuzne vožnje da bi omejila? Ne, sploh ne mi- slim, da je avto luksus. Cas je tako hiter, da je često še avto prepKJčasen. Kar za- deva alkohol, sem odločno za popolno prepoved. Tudi sama sem že vozila »s ko zarčkom«, pa raje ne bom več. Seveda se ne bom od- povedala zdravicd ob kakš- nem praznovanju — odpove- dala se bom avtu — ni vrag, da še ne bi znala kdaj peš! JANEZ PECNIK, 27, kovi- nostrugar, doma v Homcu pri Rečici ob Savinji: Vozim fioka, ker je najcenejši, pa še dober je. 2e leta me po- trpežljivo prevaža. Posebno pa mi pride prav v teh časih, ko sem začel z gradnjo hiše. Poleg službe in izredne de- lovodske šole bi bilo graditi nemogoče brez avta. Seveda, podražitev ni od muh. Po- trebno bo omejiti luksuzne vožnje. Na avtobus ne mi- slim preveč, ker izguba časa ob slabših zvezah podraži vožnjo, tako da ni bistvene razlike. Alkohol? Ja, veliko se go- vori zdaj o tem. Sem za trez- ne šoferje. Zanimajo me pri- meri, ko bo prišlo do 0,0 promila včasih zaradi kake- ga drugega vpliva, npr. ta- blet, kave, sadja ipd. PEPI MIKLAVC VESELI MARTIN PRI SVETKOVIH Pričelo se je pravzaprav v Portorožu ali že kar v avtobusu med vožnjo do Postojnske jame. Vrnimo se v pomlad letošnjega leta, ko je Novi tednik peljal sto rož v Portorož. Med njimi je bila tudi Marija SVETKO, ki je bila nad izletom tako navdušena, da je ob- ljubila nam, ki smo sto kmečkih žena peljali na morje, da nas ob martinovanju povabi na pečen kostanj, še kakšno dobroto iz lonca in pečice ter seveda na pristno domačo kapljico, ki se od zadnje nedelje pije pod imenom vmo. Ce mi nismo takrat mislili resno s tem martinovanjem, je Svetkova Marija mislila zelo resno. Pred dnevi smo dobili vabilo, nedelja je bila lepa in sončna in kdo ne bi šel. Res je bil pečen kostanj, ki smo ga pekli kar na drogu (to lahko vidite na sliki, kjer se s tem ukvarjata gostitajica Marija in naš Valter Leben), oče Tone Svetko je poskrbel, da kozarci in majolke niso bile nikoli prazne, da je bilo še bolj veselo pa je poskrbel tudi sosed Jože Aužner, ki je raztegnil meh harmonike. Kar prehitro je minil čas, ko smo se morali posloviti, polnd dobrot in odžejani z novim vinom ter hvaležni za res lepo nedeljsko IX)poldne pri Svetkovih iz Podvina pri Polzeli. Foto: D. Medved MED MLA Aktivi Zveze mladio^ šajo storiti čimveč, dg, več mladih samouprav dela. Največkrat pa je j do njih samih in njUjo, vami. kakor tudi za ^ v delovnih organizaclj^i. prevzeli nase z lastno jj v anonimnost in nedela, nemu delu Zveze mladjj^ V šentjurski tovarcj varjaU z mladimi sarnoj lemih in nalogah. Pr^ hovega vpliva ali bolje, varni. In povedali so najj SILVA ZUPANC: »Vsi i di, ki smo zaposleni v i delovni organizaciji, se li o važnejših stvareh in pni mih pogovarjamfo z moj ali drugimi predpostaidj mi. Vendar tega žal ne 4 mo. Čutim, da bi lahko si o marsičem odločala ini vala, vendar še nikoli nii poskušala kljub probleu ki obstajajo tudi v naši i ni organizaciji. To je a šen nedoločen strah lastno presojo in mne drugih.« ^ MAJDA ŠTANCER: »V varni lahke obutve delai le mesec dni kot sklad delavka. V tem času se n še dovolj seznanila z ^ mladih v delovni organi" pa tudi ne z njihovimi' nostmi vplivanja na dd nie v njem. Zdi se imajo mJadi veliko H odločanja in vplivanja ' delovni organizaciji, ^^ naša. Vendar je nmo0 vzrok pasivnosti mladih I vsem nezanimanje ^ , družJbene, pa tudi probleme.« Nedvomno bo tre^ mladi samoupravljale^, naloge, ki jim jih tx) spoznali, bodo pomogli v uresničevaJiJ^j v naši družbi. ipvci icomunisiov sku- } Lniziranemu delu ! ^jah združenega L ^visna predvsem ! j3 probleme v to- : -irašanj^- Mladinci ' l^mosti, ki bi jo j »KO raje umikajo , velika ovira celot- i flv. , ^ smo se pogo- lovem delu, prob- ^tiimal obs^ nji- ja dogajanje v to- jOšIR: »V Tovar- j^cve sem zaposle- ^ Ves ta čas sem Uiek, da imamo jej velik vpliv na , delovni organiza- od nas lahko pove pje o nekem pro- I sestanku aktiva jijie in predsednica 0 s temi različnimi idih seznani člane 1 sveta. Zdi se mi, ik) primerna oblika J odločanja mladih organizaciji.« UCKOVŠEK: »Tu- m mnenju lahko lej vplivajo na re- loblemov m nalog organizaciji. Dej- je, da se večina S predpostavljenih Kijo takrat, ko bi Kriti. Zase pa vem, sSal z vsemi moč- iti možnosti, ki ®ladi samouprav- K tovarni in tako ^ in ostalim mla- 1'oljšem počutju NC: ,>sem pred- ^ Zveze mladine organizaciji, ^ce drugače gle- mladih v ^t'vih. Pri nas J^lemov, ki jih ' mladi delavci, iJ^ina njih boji JJv za to nimajo Svoja mne- zamolči j o tu- Zveze mla- I® '^a njihovo ne- * ^arniške pro- ^.to, da bodo j^ijah spoznali t^-Sele ko bodo 5j tti delom pri- jij^^očemo doseči ^^ STAMEJCIC REKONSTRUKCIJA CESTE — Zaradi okvare mostu v Latkovi vasi čez Savinjo se je promet nad dve toni preusmeril skozi Polzelo, Parižlje do Šentruperta. Ker pa ta cesta ne bo vzdržala tako močnega pr.ometa, so delavci cestnega podjetja pričeli z rekonstrukcijo ceste. Najprej so pričeli urejati križišče v Parižljah ter odsek ceste Iz Polzele do križišča v Parižljah. Cesto bodo razširili, na novo asfaltirali in verjetno postavili tudi semaforje v Ločici čez progo. Ostali del ceste od Polzele do Šempetra pa bodo pričeli urejati takoj, ko bodo končali omenjena dela, ki so najnujnejša. Na sliki: Razširjanje ceste v Parižljah. Foto: T. Tavčar PROSLAVA NA DOBROVLJAH v nedeljo, 4. 11. 1973 smo se taborniki II. grupe odredov iz Celja napotili na Creto. 2e ob osmih zjutraj smo se odpeljali izpred osnovne šole F. Vrunča — Hudinja. Bilo nas je kar za dva avtobusa. Odpeljali smo se proti Dobrovljam. Po ostrih ovin- kih smo se pričeli vzpenjati proti Creti. Avtobus se je vzpenjal navzgor, vedno višje. Tako smo prispeli do spomenika. Pred proslavo smo si ogledali vrtače, ki jih je tam mnogo. Nekateri pa so uživali v lepi naravi in v gozdu. Kmalu zatem se je pričela proslava. Prvi je govoril starešina celjskih tabornikov Jože Krebs. Za njim pa komandant čete, ki se je borila pod ime- nom II. grupe odredov. Tako se imenuje sedaj tabor- niški odred iz Celja. Opisoval nam je zgodovino te če te, ki je pK) njegovih besedah bila zelo težka, vredna proslave in enominutnega molka. Po molku smo pri- pravili kratek kulturni program. Nato smo se odpeljali v Kokarje. Tam stoji tabor II. grupe. Opremljen je z vsem potrebnim in starejši taborniki so nam pri- pravili kosilo. Po kosilu smo imeli pi^osto. Dečki so nabijali žogo, deklice pa smo se ob igri zabavale. Pri- šel je čas, ko smo se odpravljali domov. Pred odho- dom smo napravili zbor in se naT>otili proti avtobusom. Pot nas je vodila domov v Celje. Vsi taborniki Mla- de Hudinje se zahvaljujemo starešini Jožetu Krebsu in voznikoma avtobusov za prvi taborniški pohod v tem šolskem letu. Za taborniške četo Mlada Hudinja JOŽICA CESAR, 8. a miiZEm ZA NOVO POT Na Polzeli bodo že ta mesec ustanovili klub zdravljenih alkoholikov. Tovarna nogavic in Ga- rant sta namreč pristopi- la k strokovnemu reševa- nju problema alkoholizma skupaj z nevropsihiatrič- nim oddelkom bolnišnice v Vojniku. Klub bo poma- gal alkoholikom, ki so bi- li na zdravljenju v bolniš- nici in so se po daljšem času vrnili v delovno oko- lje. Pomagal jim bo vztra- jati v popolni abstinenci, ki je nujno potrebna za trajno ozdravljenje. Po- magal jim bo reševati psihične krize, v katere predvsem v začetku zdra- vljenja pogosto zaidejo ter jim omogočil družab- no življenje. T. Tavčar Svet osnovne šole ŠENTJUR PRI CELJU razpisuje za potrebe osnovne šo- le prosto delovno mesto snažilke TU čiščenje telovadnice in ostalih prostorov. Pismene prijave sprejema uprava šole Šentjur, v ro- ku 10 dni po objavi. Nastop službe 1. decem- bra 1973. NA MAS RAčum Na kulturni strani je bilo v prejšnji številki v sestavku Vprašali smo huda napaka. O gradnji kulturnega doma v Šošta- nju nd dal izyave Milan Matko, pač pa Matjaž Na- tek iz Šoštanja. Za napa- ko se opravičujemo. • Pri objavi programskih zasnov se je zapletlo pri podpisu. V uredništvu ni- mamo nobenega Milana Bašiča. Pravilni podpis je takle: glavna in odgovorni urednik NT Jože Volfand, glavni urednik RC Jože Volfand, odgovorni ured- nik Radia Celje pa je Mi- lan Božič. V prvih stav- kih zasnov pa je izpadlo pojasnilo, da so ustanovi- teljice NT in RC občine Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje in Žalec, V naslovu reportaže ži- vijo z nami bi moralo pravilno pisati: Mojstri slaščic s skope zemlje, ne pa iz skope zemlje. V rubriki Bralca pišejo smo še enkrat objavili kritični zapis K. S. iz Sli- vnice o obnovljeni cesti Turno — Slivnica — poko- pališče. Najbrž zato, da bo bolj držalo. ŽALEC PONOSNI PLANINCI Planinska društva v žalski občini so letos aktivna. V ok- viru ustanovne skupščine te- meljne telesnokulturne skup- nosti v Žalcu je Planinsko društvo Zabukovica na Gozd- ski del tekmovanja v II. zve- mnogo pripomogel k Savinj- ski poti. Tako bodo imeli pla- ninci nov objekt, ki se je pri- družil letos zgrajenemu pla- ninskemu domu na Creti, zgradilo ga je Planinsko dru- štvo Tabor-Vransko, novemu planinskemu domu v Mariji Reki, zgradilo ga je Planin- sko društvo Prebold, in raz- širjenemu planinskemu domu na Humu, last PD Zabukovi- ca. T. TAVČAR iHiiimtiiiiiiiitiiiiiiiiinimiuiiiiHiiiuimHmi Kdo bo srečni dobitnik »Ve- like nagrade« v nagradni igri NOVI TEDNIK. GORENJE IN VI? RinfmiHiittuiiitHHmmNiHtHHtiitHtiiimtt AVGIST FONDA Minulo nedeljo so se števil- ni Polzelani po.slovili od Av- gusta Fonde, duma iz Ločice pri Polzeli. Avpust je bil man kot vse-stransko aktiven ob- čan. Celih 15 let je vodil Kmetijsko zadrugo na Polze- li. nazadnje pa je bil usluž- benec občinske skupščine Ža- lec. Poleg svojega rednega dela je opravljal še vrsto dru- gih dolžnosti vs«' dokler ga ni pred leti pri njegovem delu ustavila zahrbtna bolezen ki ga Je preniaobudo organiza- cije Zveze borcev je v teku tudi popis vseh udeležencev narodno-osvobodilnega giba- nja, vojaških vojnih invali- dov, pregnancev in ukrade- nih otrok. V celjski občini to delo opravlja 90 popisovalcev. Račimajo pa, da bi morali zajeti okoli 3.300 ljudi. Občinski koordinacijski od- bor je konec prejšnjega ted- na povabil na razgovod 18 direktorjev, ki so bili upoko- jeni v zadnjih dveh letih. Pr- va pobuda za takšno sreča- nje je naletela na ugoden od- mev. Postala bo stalna prak- sa ob koledarskem zaključku leta. Gre za ljudi, ki so sicer v pokoju, pa lahko v marsi- čem pomagajo in sodelujejo pri reševanju in obravnava- nju vprašanj, s katerimi so se srečali tudi sami in jih dobro poznajo. Celjska občina je že dobrega pol leta aktivna pri sodelova- nju z drugimi občinami širše regije. Doslej so predstavniki celjske občinske skupščine in občinskih družbeno političnih organizacij obiskali vse, ra- zen mozirske in velenjske ob- čine. Pri vsem tem ne gre za ponavljanje dela, ki se odpi- ra v regijskih svetih, marveč za reševanje konkretnih vpra- šanj, ki se pojavljajo med celjsko in drugimi občinami. Tako so razgovori v Sloven- skih Konjicah opozorili na naloge celjskih trgovskih de- lovnih organizacij v mestu pod Konjiško goro, na sode- lovanje in skupno vlaganje sredstev med kolektivi kovin- sko predelovalne industrije, na gozdarsko in lesno indu- strijsko področje pa tudi na nekatere komunalne proble- me. To sodelovanje pa se ne bo končalo samo z obiskom Ce- ljanov v drugih občinskih središčih, marveč tudi s pov- račilnimi obiski. Prvi na tej poti so Šentjurčani. Akcija za nakup aparata za zgodnje odkrivanje rakastih obolenj pri ženskah je nale- tela na primeren odziv. Gre za 30 starih milijonov, ki jih potrebujejo. Doslej so zbrali približno 5 milijonov- Solidarnost tudi na tem po- dročju ne pozna meja. V njej so presenetile žene in de- kleta z Ljubečne, ki so zbra- le 424.(K)0 starih din! Čestita- mo! Četudi bodo letošnje prosla- ve dneva republike v vseh krajevnih skupnostih, šolah in delovnih organizacij, bo v Celju tudi osrednja. Slavnost bo 2. novembra v Narodnem domu. Nanjo bodo povabi- li delegacije vseh krajevnih skupnosti. Nastopilo pa bo najmanj osem pevskih zbo- rov, ki sicer nimajo prilož- nosti, da bi se predstavili v tej koncertni dvorani. Vsak zbor bo zapel po dve ali tri revolucionarne oziroma delav- ske pesmi. Družbeno politični delavci v krajevnih skupnostih pa bodo deležni xx>sebnega pri- 23ianja še 21. t. m., ko si bo- do kot prvi gostje ogledali film o Sutjeski. življenje teče dalje. Aktiv- no in pestro. Na vsakem ko- raku. Povsod. M. Božič Intervju z Ivanom Pecovnikom Dosežki gospodarstva v občini Slovenske Konjice so vsekakor izredno ponnembni. Še je razveseljivo pri tem dejstvo, da se nekatere delovne organizacije, zlasti tiste večje in « membnejše, odlično razvijajo. Vse to ustvarja pogoje za dober razvoj gospodarstva tudi v bodo^ Seveda pa tudi v konjiškem gospodarstvu ne manjka problemov, ki jih bo treba v bodoče učin|( vito reševati, da bodo tako zagotovili celovit razvoj tudi v prihodnjih letih. O tem, kaj je doseglo konjiško gospodarstvo, kakšne so njegove ti;enutne značilnosti, v čg so težave in kakšna je perspektiva je v našem intervjuju spregovoril načelnik oddelka za gosp darstvo pri skupščini občine Slovenske Konjice, IVAN PEČOVNIK. NOVI TEDNIK: Kako oce- njujete letošnje gospodarske dosežke v vaši občini in kak- šno je trenutno stanje? IVAN PEČOVNIK: Moje osebno mišljenje je, da smo z letošnjimi dosežki lahko kar zadovoljni, čeprav nas to ne sme uspavati in se s tem ne moremo zadovoljiti, še moramo napredovati. Vsa ve- čja podjetja dosegajo dobre gospodarske rezultate. Teža- ve so se ponekod pojavile le pri oskrbovanju z reproduk- cijskim materialom. To je precej oviralo nemoten, potek celotne proizvodnje. Največ težav je bilo v obrtnem pod- jetju »Dravinja«. To je mi- zarska stroka, kjer imajo hu- de probleme, ki pa so si jih tudi sami krivi, saj smo jim predlagali ustrezno integraci- jo, pa so to odklonili. Kot zanimivost naj omenim še to, da kljub temu, da živimo pravzaprav sredi gozdov, je tudi že lesna industrija ime- la težave s surovinami. NOVI TEDNIK: Kakšne in katere so po vašem misije- nju v tem trenutku temeljne značilnosti gospodarstva v vaši občini? IVAN PEČOVNIK: Prva značilnost je verjetno v tem, da smo po doseženi akumula- tivnosti nekako med prvimi v naši regiji, kar je seveda razveseljivo. Druga značilnost je, da nam pričenja primanj- kovati delovne sile. V zad- njem času se pričenja nekaj delavcev voziti celo v velenj- sko občino. Odsotnost določe- nega sporazuma o tem vpra- šanju nam prav gotovo povzroča težave, ki bi se jim normalno dalo izogniti. Naj- pomembnejša karakteristika pa je v tem, da v vseh več- jih delovnih organizacijah na- črtujejo nadaljnjo investicij- sko izgradnjo, da pripravlja jo novo proizvodnjo, ki bo seveda terjala tudi nove de lavce. Le-teh pa, kot sem že dejal, vse kaže, ne bomo imeli. NOVI TEDNIK: Poskušajte izdvojiti nekaj podjetij, ki po vašem mišljenju dosegajo najboljše rezultate? IVAN PEČOVNIK: To je precej težavno, saj je skoraj vsako podjetje po svoje dose- glo nekaj pomembnega in po zitivnega. Ce pa že terjate od- govor, potem moram omeni- ti tu Comet, Kovaško indu- strijo Zreče, pa Kmetijsko za- drugo in Kovinarja iz Vita- nja, da seveda, ne govorim po- sebej o LIP-u in največjem kolektivu Konusu, ki tudi v letošnjem letu dosega pomem- bne gospodarske dosežke. Zla- sti bi morda kazalo izpostavi- ti izjemne napore kolektiva Cometa, za katerega je zna- čilna izredno hitra rast do- hodka. To je nedvomno plod dobre organizacije proizvod- nje, seveda pa tudi konjuk- ture, saj je trenutno po nji- hovih proizvodih izredno veli ko povpraševanje. Podjetje gradi nove proizvodne prosto- re, vrednost investicije pa se giblje okoli dve milijardi sta- rih dinarjev. Tudi Kovaška industrija je dosegla v zad- njem obdobju vidne in pH> membne dosežke, čeprav pa njeni trenutni rezultati niso najboljši. NOVI TEDNIK: Važen čini- telj še hitrejšega razvoja ob- čine pa so tudi osebni dohod- ki zaposlenih? Kako je s tem pri vas? IVAN PEČOVNIK: Mislim da smo fhd višini povprečnih osebnih dohodkov bolj pri dnu med vsemi občinami celj- skega območja. To je vseka- kor slabo, saj je med drugim to razlog odtekanja delovne sile drugam, zlasti v tiste ob- čine, kjer imajo zagotovljene boljše osebne dohodke. Me- nim, da bo treba temu vpra- šanju, poleg zelo .perečega stanovanjskega problema, po- svetiti vso skrb in pozornost Pri graditvi stanovanj prepo- časi napredujemo, zaostaja- mo v osebnih dohodkih. Ja, potem pa resnično ni čudno, če delavci silijo drugam. Na vsak način jim moramo zago- toviti, da-bodo tudi doma imeli lepše in boljše zasluž- ke. NOVI TEDNIK: Izrednega gospodarskega pomena so tudi integracije. V zadnjem obdobju smo na tem področ- ju priče nekaterim pomemb- nim premikom. Kaku je v va- ši občini? IVAN PEČOVNIK: Imj, kar nekaj i>okazati. Najh uspela integracija je vsjj kor med Komosom in ^ čami. Delavci so zadovolj Pokazali so se tudi že p uspehi. Dosegli smo premj na področju gostinstva, | imamo sedaj enotno gosj sko podjetje. Pripravlja pa analizo o možnosti na4 njega povezovanja gostinsl trgovine, naše kmetijske j druge. Tudi na področju al ti bo treba še podvzeti ka ke. Predvsem bi kazalo pa zati obe mizarski podjeti LIP-om. Nekaj smo torej dosegli in ravno to nas p pričuje, da je treba z del na tem področju nadalja ti. NOVI TEDNIK: Vaše i lovne organizacije so doj^ tudi kar pomembne reznB( na področju izvoza. K^ ocenjujete te dosežke? IVAN PEČOVNIK: N^J* ugodna situacija na podli ju izvoza je vsekakor v ^ nusu. Res je, da dosežki I so ravno slabi, vendar mojem prepočasi naprei mo. Nekatera podjetja načrtovala precejšen izvoi ga niso dosegla. Kostroj,] primer, je del svoje pa vodnje preusmeril v pJ ko, s to pa ne nastopa na| nanjem tržišču temveč le I ma. Kovaška industrija vi čah je pod planiranimi dol ki, tako da dosežki nisoj ki, kot smo jih pričad in v kolektivih bodo na temu posvetiti še več p« nosti. j Razgovor pripg BERNI STRMCI St. 44 — 15. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 15 Dragan Djajic v naši redakciji SREČNA NOGA ^ čudno, bo rekel vsak, ki bo naslov prebral. Ču- dno p>a pravzaprav ni nič, saj smo imeli v redakciji gosta, ki je bil nihče drug kot Dragan Djajič, nogo- metaš Crvene zvezde, stal- ni član državne reprezien- tance in še marsikaj dru- gega (tuda član evropske in svetovne reprezentan- ce), zdaj pa služi vojaški rok v Somboru in je na zdravljenju v Rimskih To- plicah. Izrabili smo to pri- ložnost in ga povabili v našo redakcijo. To, da si je v torek dopoldne ogledal tovarno modne konfekcije Toper, ni potrebno posebej pou- darjati. Nad vsem je bil navdušen, najbolj pa, to je naravno, nad šix>rtno opremo, s katero si Toper iz leta v leto še bolj utira že tako ustaljeno pot v naš in tuj prostor. Kaj p>a popoldne? Bil je v redakciji in vlekel ku- pone za našo nagradno igro. Takoj zatem pa je imel razgovor z nekateri- mi privrženci nogometne igre v Celju, med kateri- mi so bili: Marjan Goleš, Pavle Bukovac, Mirko Pre- singer, Janko Vagner, Ivan Vrabl, Valter Leben, Jože Kuzma in Tone Tav- čar ter še nekateri člani našega urera.gan Djajic. 35 knjig Delo: Bončina Irena, Ljubljanska 22, Celje Bolnar Jernej, Razbor 4, Svetelka — Dramije IvanSek Danica, Hotunje 8, Poniikva Pinterič Angela, Vrhovo 17, Radeče Korošec Stanko, Stranice 60 Kovačič Danica, Ponikva 60 Sajko Spela. 2alec, Ložnica 81 Košir Antoni Ponikva 69, Ponikva Leben Marica, Razbor 1, Svetelka — Drami] e Rojšek Ivan, Ljubljanska 28, Celje Petelinek Marija, Cankarjeva 6, Celje Kovačič Blaž, Ponikva 89 Lešnik Ivica, Ul. D. Rudolfa, Slovenske Konjice Novak Leopoldina. Lisce 1, Celje Jurše Fric, Luterje 13, Ponikva Kovačič Reszka, Zidaiiškova 1, Celje Merlak Slavko, Sp. Ložnica 27. Sp. Ložnica Pidler Franc, Cerovec. 13, Šentjur Krašovec Erika, Migojnice 69, Griže Romili Jože, Dobrova 3S, Celje Pinterič Angela, Vrhovo 17, Radeče Stemad Terezija, Braslovče 48 Retuznik Rudi, Blato 14. SI. Konjice Podkrižnik Vasja, Zagrad n. h.. SI. Bistrica Hamer Marija, Neu Pirka, Bricikengasse 8 — 8073, Feldkircher bei Graz Oberžan Ivica, Prožinska vas 9, Store FMrman Tjaša, Terčeva 23, Ljubljana Pucelj Irena, Ljubljanska 2, Velenje Cerovšek Ana Soseska Ložnica, Žalec Pucelj Angela, Ljubljanska 225, Velenje Slezinger Nuša, Žalec, Soseska Ložnica Pratnemer Cvetka, Popovičeva 55, Celje Gosak Jolanda, Senovo 7, Šmarje pri Jelšah Sevš^k Milica, Vitanje 107 Kranjc Jože, Globoko 7 Šmarje 6 nagrad TT Prebold: Livfk Marjan. Dobletina 21, Nazarje Leskovšek Anica, Gorica 3 a. Gorica pri Slivnici Kristan Jakob, Log 115, Šentjur Plaznik Cilka, Košnica 27, Celje Strniša Štefan, G. Kostrivnica 10. Podplat Marčen Gretica, Vrbno 49, Šentjur 1.5 na.?rad — TN Polzela: Gode Marija, Vojnik 123 Podgoršek Mara, Prebold 64 Rostahar Ivanka, OmerSka gorca 26, Pristava pri Mestinju Pož^mik Francka, G. grad Ojsteršek Zdenka, Valentinčičeva 31, Laško Založnik Oveto. Arclin 16, Sk. vas Dobrajc Jože, Žg. Tinsko 52, Loka pri Žusmu Skale Štefka, Močle 10, Šmarje CilenSek Marija, Gotovlje 59, Žalec Jug Marjana, Cmolica 33, Šentjur Pucelj Andrej, Ljubljanska c., Velenje Cadej Simona Kompole 42, Store Gaberšek Ivan, Zabukovica 38, Griže Skorjanc Fanika, Bukovžlak 46, Teharje Poredož Anica, Ob železnici 1, Celje 10 osebnih tehtnic Ubola: Pinter Marjana. Zavrh 43, Dobrna Santalob Vinko, Roška 13, Celje Skalar Andrej Kovinarska 7, Celje Jiire Plank, Prožinska vas 78, Store Skodič Vida, Ul. B Vošnjaka 11, Celje Vrenko Angela, Celestinova 23, Celje Nareks Milena, Slandrov trg 24, Žalec Rečnik Zvonka, Skalce 69, SI. Konjice Rozman Iztok Celjska 24, SI. Konjice Žerovnik Boris, Socka 12, Strmec 2 nagradi Gorenje: Plevnik Ivan, Goričica 2«, Šentjur Kelhai Matjaž, Trubarjeva 46, Celje 1 nagrada Unior Zreče: Sevšek Ivanka, Rečica 65, Laško 1 stenvska ura Zlatarna: Kelhar Irena, Trubarjeva 46, Celje 1 garnitura EMO: Golob Alojz Rakitovec 9, Gorica pri Slivnici 1 konvektor Libela: Kovačevič I\-an, Vojnik 136 otroška soba Gaby: MUnarič Dani, Vojkova 16. Celje Žrebanje 4. kola je opravila žirija v sesta- vi: Dragan Djajič, ki je vlekel kupone, Dragan Varevac iz Zdravilišča v Rimskih Toplicah, Rudi Peperko kot pravni sveto- valec Damjana Stamejčič, Drago Medved in Jože Volfand. Zapisnik je vodila Meta Pokleka. Za žrebanje 4. kola smo prejeli v uredništvo 1830 kuponov, od tega 821 kuponov iz celjske občine in 1009 kuponov iz občin celjskega območja. Vse udeležen- ce nagradne igre Novi tednik Gorenje in vi obveščamo, da lahko pošljejo kupone za veliko nagrado za barvni televizor, do vključno torka, 20. novembra do 10. ure. Takrat bomo tudi izžrebali prvi barvni televizor. Obenem vse bralce in udeležence igre obveščamo, da naj začnejo zbirati na- slednji komplet štirai kuponov. Drugi barvni televizor bomo ponovno izžrebali po prejemu kompleta štirih kuponov v drugi polovici igre. 6. stran — NOVI TEDNIK 15. november 1973 — §t 44 Lesično v ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ v tistih davnih, sivih časih, ki so se nam ohranili le še v zarumenelih arhivskih listinah s čudnim vonjem, je bila središče vasi cerkev. Pridružila se ji je gostilna. Mnogo kasneje pa se je v to družbo vsilila še ustanova, ki so ji rekli šola. Resda takrat še ni bilo toliko mladih glav, ki bi si lahko pri- voščile užitek, da bi jih poučili, kako se ravna s črkami, da postanejo stavek. In da se iz le teh nekaj pametnega in zanimivega izcimi. Prvo in glavno besedo je takrat imel denar. Dandanes, ko listine mirno počivajo v arhivih, čakajoč na arhivske molje, postaja šola čedalje važnejši center vsega na- prednega na vasi. Okoli šole se kakor ptički okoli matere zbirajo družbenopolitične organizacije. Prosvetni delavci pa so ponavadi aktivni del slednjih, njih gibalo in začetek vsega na vasi. Ko se pretrga ta nit, spletena skozi dolga leta, delo ugasne, napori zgrme na tla. Že so prišli glasovi, da šola ni več tisto, kar je včasih bila, kar bi morala biti, ko se je vse obrnilo. K sreči na bolje. Tudi V Lesičnem. Kdor zadnje dni potuje po Kozjanskem in se mimogrede ustavi v Lesičnem, lahko že s ceste vidi, da se ob osnovni šoli Lesično nekaj mrzlično ustvarja. Videti sicer ni nič dolgočasnega. Ce pa stopite bliže, vam bodo z veseljem povedali, da pripravljajo te- ren za svoje igrišče, pravza- prav za več igrišč: za roko- met in kolesarsko stezo, pa tudi na košarko niso pozabili. Ce greste še malo naprej bo- ste tik pod gozdom, na z^^m- Ijišču posestnika Rebmika vi- deli trop mladih ljudi, ki grebejo v zemljo in kakor mravlje trgajo rušo in jo pre- važajo. Tam bo smučarska skakalnica. Narejena mo- ra biti do 29. novem- bra. In če bo sreča mila, se pravi, če bo sneg, se bodo takrat prvič spustili čez most, ki naj bi jih vrgel okoli 17 m v zrak. Ce bodo uspeli v tem, je na vrsti še večja skakalni- ca. Povedati je treba, da se mladinci osnovne šole v Le- sičnem za to vrsto športa ni- so odločili kar tako, od vče- raj na jutri: skakanje s smuč- mi je tam okoli že tradicija. ŠOLA NAJ BO VEČ KOT SAMO TO Vse tole, kar se dogaja v bližini šole in na Rebemiko- vem travniku, pa ni zjgolj na- ključje. To je posledica skup- nega hotenja občanov in mla- dih, prosvetnih delavcev in družbenih organizacij, ki si žele, da bi kraj čimprej zle- zel iz anonimnosti. Vzrok za sedanje delo je gradnja ceste Lesično—Virštanj, ki jo bodo pravkar asfaltirali. Prav za- radi tega so se učenci in prosvetni delavci odločili, da morajo opraviti vsa zemeljska dela na igriščih in okoli šo- le ter na cestici, ki veže glav- no cesto s šolo, do časa, ko bodo začeli z asfaltiranjem cestišča. Istočasno bodo za- prosili cestno podjetje še za uslugo, da jim bodo asfaltira- li njihovo zemljišče. Takšna dela pa seveda za- htevajo tudi denar. Kje torej dobiti denar? Kje izvrtati pre- potrebne dinarčke za njiho- vo športno igrišče, za smu- čarsko skakalnico, skratka za vse, kar si tako žele? O vsem tem je najbolje poučena ravnateljica šole Le- sično, Gelca Cepin. Pravijo, da, če nekdo nekaj hoče, to tudi za vsako ceno naredi- In Gelca Cepin skupaj s ko- lektivom to čisto zares in za vsako ceno h oč e . Pri tem pa gleda vse te stvari še dru- gače. »Naša šola si je poleg os- novne dejavnosti zadala še so- delovanje z vsemi organizaci- jami v kraju. Hočemo poži- viti delo na slehernem po- dročju do največje možne mere. Vsi pa vemo, da to ni možno, če ni prostorov, če ni ljudi, športni objekti so del teh naših teženj. Ne bodo v uporabo samo našim otro- kom, ki so že sedaj zapo- stavljeni. Kajti naša šola je edina v občini, ki ima trav- nata in peščena igrišča in ta- ko otroci na tekmovanjih do- segajo slabše rezultate ter se zaradi tega čutijo zapostav- ljene. Na njih bo lahko sle- herni, ki mu je kakorkoli do športnega udejstvovanja. Ta- ko bomo obdržali mladino doma. Prostor, ne bo name- njen le za športno udejstvo- vanje, pač pa bo primeren za proslave in razne druge pri- reditve v kraju. Veliko razu- mevanje, to moram poudariti, so za gradnjo športnih ob- jektov že na samih roditelj- skih sestankih pokazali starši otrok sami, ki nam bodo pri- skočili na pomoč s prostovolj- nim delom. Nekateri so pri- spevali denarna sredstva, ostali pa bodo ali voziU ma- terial ali pa bodo delali. Ra- zumevanja nam ne manjka. To je najvažnejše.« Od samega razumevanja igrišče ne bo asfaltirano, tu- di to ve ravnateljica Gelca Cepin. »Igrišče bo veliko 1300 m^ predračunska vrednost je 41 starih milijonov. Od teh 41 milijonov moramo zbrati sa- mi 12 milijonov, in sicer 7 milijonov za asfalt in 5 za strojna dela, torej dela, ki jih ne moremo opraviti sami. Vse ostalo, 29 milijonov, bo potrebno za delo, to pa bomo opravili sami. Na pomoč nam bodo priskočile še tri sosed- nje krajevne skupnosti: Lesič- no, Zagorje in Prevoje.« KAKO MISLI UČITELJ ANDREJ Adrej Kolar ni dolgo učitelj na tej šoli, pa so ga že vpre- gli v delo, da ne ve, kje se ga glava drži. V teh dneh, pravi, bi bilo najbolje, da bi mu narava naklonila krila. Po- tem bi lahko poletel od enega gradbišča do drugega, od skakalnice do šole, od šole do ljudi, ki delajo cesto, od teh do avtoprevoznikov in ta- ko dalje. No, ker kril pač ni- ma, ureja kot ve in zna. Z njim vred celo kolektiv. Cas preganja. »šolsko športno društvo je nedvomno najbolj aktivno na šoli. Cel kup sekcij imamo in še prav uspešne so neka- tere. Lani, na primer, smo organizirali sankaško tekmo- vanje v počastitev legendar- nega pohoda XIV. udarne di- vije, ki se je prebijala skozi naše kraje. Letos bomo tek- movanje ponovili in poskrbe- li, da bo postalo tradicional- no. Ker je precej zanimanja za skučarske skoke, gradimo skakalnico. Načrte zanjo nam je z velikim razumevanjem naredil Alojz Jevšenak iz Ve- lenja. Skakalnica bo na zem- ljišču posestnika Rebmika, ki nam je zemljo odstopil za- stonj. Pomagajo nam občani. krajevna skupnost, največ dela mladina sama. Upaj da bomo z 29. novembr( lahko začeli s poleti, žg | daj je bilo na vseh obj^ opravljeno okoli 600 pj^ voljnih ur, pripravljamo : še udarniški dan vseh ^ svetnih delavcev na šoli.« Pogovarjali smo se tu(| občani. Vsi pozdravljajo ( cijo in so navdušeni. jkSj treba kaj pjomagati, samo j vejte, pridemo,« pravijo.' in tam še kdo pristavi: »X| kakšen dinar bi še dal, | gre za naše otroke.« V Lesičnem vedo, da ' čas ne sme prehiteti. Vj čas bodo povezani s svet« Skozi zaselek, ki bo poj križišče, bo stekel asfalt ' vsej verjetnosti že letos. ( kati torej ne kaže. In k tudi ni le za poučevanje, še več: središče vsakega i| ja, vsi računajo nanjo, \ gledajo na to stavbo koti svojega zaščitnika in svoj| nos. Da bo to res, bodo §(i v Lesičnem tudi primaj uredili: nasadili bodo na de, pridružile se jim bodoi že, vmes i>a poti in kar j spada zraven. In ko boi spet hodili skozi te ki najbolje bo spomladi, po( te, kaj so naredili. Pogle kaj zmorejo otroški žulji, jim botruje zavest, da del za domači kraj. MILENKO STRAS Andrej Kolar Angelca Cepin Nadaljujemo z našo pro- metno akcijo. Promet p>ostaja iz leta v leto vse gostejši, ob novih in močnejših avtomobi- lih, neprimernih cestah in predvsem neprilagodljivosti voznikov, pa zato zahteva vse večje število žrtev. Letos je samo na področju celjske Uprave javne varnosti izgubi- lo življenje že preko 130 lju- di. Mnogo jih je bilo težko poškodovanih in za dalj časa oddaljenih z delovnega mesta, velika pa je tudi materialna škoda. Da bi vse to ublažili, si de- lavci milice in UJV prizade- vajo z raznimi vamostno-pro- metnimi akcijami. Tudi to- krat smo o teh problemih po- prašali za mnenja šest ljudi, ki so povezani s prometom. Kaj mislijo o omejitvi hitro- sti? O alkoholu? Kaj mislijo o vsem tistem, kar otežuje promet oziroma varnost na naših cestah. VINKO PODBREGAR je do- ma iz Šempetra. Dela na ben- cinski črpalki v Žalcu, sam pa je že šest let voznik oseb- nega avtomobila: »Sem proti alkoholu med vožnjo in sem za omejitev hitrosti. Tako, vsaj upam, bo- mo nekoliko ublažili krvni davek na naših cestah. Kdaj imamo na bencinskih črpal- kah največ dela? Ne samo v glavni, tako imenovani tu- ristični sezoni, ampak tudi zdaj, zlasti v jutranjih urah. Ljudje so nestrpni in vsak bi rad bil čimprej postrežen. In še nekaj: v tem času tudi kupujejo gorilno olje in na- fto in to še otežuje naše de- lo. Pa glede bencina delajo pravo »galamo«. Eden si ne- kaj izmisli in vsi navalijo. Vendar se potem izkaže, da ni vse tako hudo. Nobena ju- ha se ne poje tako vroča, kot se skuha.« VLADO HUŠ je doma v Latkovi vasi, je že dvajset let voznik, v zadnjem času pa vozi tovornjak: »Na cesti še nisem imel ni- koli nobenih komplikacij. To- le, da so zaostrili glede div- janja na naših cestah, je kar prav. Mislim, da bomo s tem pripomogli k preprečitvi mar- sikatere nesreče. Vozim tudi osebni avto, torej sem res- nično veliko na cesti in po- znam vse zapreke in težave. Velik promet, zlasti pa še otroci, to nas opominja, da moramo voziti trezni. Zato sem za popolno treznost med vožnjo.« JOŽE PEČNIK je iz Dobri- še vasi, voznik že dvajset let, zaposlen pa na bencinski čr- palki v Žalcu: »Mislim, da je popolnoma prav, da je prišlo do ome- jitve hitrosti in prepovedi alkohola. Ti predpisi pa bi se morali strogo izvajati, če želimo, da bodo dosegli svoj učinek. Nasprotujem temu, da se podajo na vožnjo ljudje s tehnično neurejenimi avto- mobili in zaradi tega veliko- krat pKDVzročijo prometne te- žave. Osebno raje zamenjam žarnico, kot pa da bi zaradi nje doživel nesrečo ali moral plačati kazen.« VINKO PETROVEC in JO- ŽE KOVACIČ, oba iz Celja, sta ena izmed tistih fantov, ki sta zaposlena pri reševal- ni postaji v Celju in vedno prisotna na cesti, ko se pe- ljeta po poškodovanega člo- veka in ga morata čimprej in čimbolj varno spraviti v bolnico ter mu tako pomaga- ti, da mu rešita življenje. To je nap>oren poklic. Stalno sta na cesti, ljudje se jima kljub prižgani luči — znaku, da gre za hudo nesrečo — nočejo umakniti. S tem izix)stavlja- ta tudi svoji življenji, saj la- hko pride do p>onovne hude nesreče. Vinko je na tem delovnem mestu kot šofer že dve leti in je bil prisoten že pri marsi- kateri prometni nesreči. Na- zadnje je prevažal ponesre- čence s hude prometne nesre- če v Prožinski vasi: »Najbolj me moti, ko pri- demo na kraj dogodka in že- limo ponesrečencu čimprej pomagati, pa je okoli ogrom- no ljudi in vsak več ve kot mi. Dejansko pa ovirajo re- ševanje. Namesto da bi se umaknili in nam s tem po- magali, pa reševanje zavira- jo. Kaj mislim o alkoholu? Sem proti, samo problem pa je, če n. pr. nisem v službi in pri kosilu spijem kozarec vina, nato pa me »pod nujno« pokličejo v službo — kaj pa potem? Obsojen bom, da sem pil. Tu vidim velik problem.« Jože je spremljevalec v re- šilnem avtomobilu in si že- li, da bi bili ljudje, če že pride do nesreče, vsaj do rešilnega avtomobila uvidev- ni. Tako bi lahko po najkraj- šem postopku odpeljal pone- srečenca v bolnico na zdrav- ljenje. BOZENA BOFOLIN je uči- teljica na I. osnovni šoli v Celju in velikokrat gre z malčki iz šole v mesto. S tem so izpostavljeni prometu. Kaj pravi Božena o tem? »Letos so vozniki veliko bolj uvidevni na cestah, ko v prejšnjih letih. Ce gre sku- pina otrok čez cesto, ustavijo. Glede omejitve hitrosti prepovedi alkohola pa ^ drugačnega mnenja kotJ| gi. Omejitev bo povzK* še večje kiolone in zaostal« z alkoholom pa je tako: zarec ob kosilu pa vožnja ne bi smelo biti ovira. Z žem sva veliko na cest^ mislim, da mora vsak ^ ceniti sebe in videti, ^^ sposoben za na cesto. - proti vinjenosti, mislil« ■ to ponovno poudarjam, J kozarec vina in drugačne -; sobnosti ter spoštovanje ^ da na cesti ne sme biti^ ra, da ne bi promet no^ no in brez — vsaj hujšf nesreč potekal.« Mnenja ljudi, ki so na^ šen ali drugačen način leženi v prometu, bom" objavljali. Videli bom^ mislijo. Želimo pa doseC'^ mo to, da bi naše ceste jale manj krvnega davka- Tekst: TONE Foto: DRAGO MS^^ St. 44 — 15. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 17 jfogovor o kmetijskih zemljiških skupnostih v juliju je izšel zakon, po katerem morajo vse občine ustanoviti kmetijske zemljiške skupnosti ter s tem podruž- jjj zemljiško politiko v občini. V celjski regiji so bili povsod imenovani iniciativni odbori za ustanovitev kmetijskih j^ljiških skupnosti. Zakon o kmetijskih zemljiščih poleg splošnih določb vsebuje določbe o varstvu kmetijskih zem- ^čih poleg splošnih določb vsebuje določbe o varstvu kmetijskih zemljišč, o prometu z njimi, o zakupu kmetijskih zem- o zemljiškem maksimumu in še vrsti drugih zadev, vse tja do skupnih pašnikov itd. Zvezni poslanec diplomirani inženir agronomije Jože Bučer je gotovo eden najuglednejših političnih delavcev na piročju kmetijstva in poznavalcev razmer v našem območju. Nanj smo se obrnili z nekaj vprašanji, ki smo jih jjeležili v razgovorih s kmeti, kmetijskimi delavci in političnin>i delavci na vasi in na ravni občin. Kako daleč smo v celjski jjji z ustanavljanjem kme- čkih zemljiških skupnosti. J pri tem kakšne težave, ob iierih se akcija zatika? Ing. Jože Bučer sodeč po ^ravi na nedavnem regij- [ftn posvetu o teh vpraša- jili sodi, da so prvi koraki , ustanovitev teh skupnosti jjrjeni. V vseh občinah so liciativni odbori. Težave? [je jih ni. Bržčas bodo naj- fčje težave spet s kadri, taviloma naj bi operativne psle za skupnost opravljal ^nik, ki bi moral biti bodi- , pravnik, bodisi kmetijski p^ovnjak. Enih in drugih i na pretek. Si pripombo, da nekateri lenijo, kako bi se bilo tre- I izogniti stroškom, ki bi istali z nastavitvijo usluž- Bcev-strokovnjakov, je od- iBil takole: Treba bi se bilo predvsem iredati, da tajnik kmetijsko Biljiške skupnosti ne bo ik telinokrat. 2e danes se (hčo nagrmadenih proble- CfT povsem jasno vidi soci- alni in gospodarski značaj te funkcije. In koliko je na primer že zdaj takšnih površin, ki »kan- didirajo« za vključitev v sklad kmetijskih zemljišč? Ravno to, da tega ne ve- mo, dokazuje, kako po- trebna je hitra akcija za ustanovitev skupnosti ter na- stavitev neobhodno potreb- nih strokovnih delavcev. Po oceni, ki pa je ni mogo- če ilustrirati s številkami, je po mnenju ing. Jožeta Bu- čer j a, stanje različno od ob- čine do občine. Tam, kjer so se kmetijske organizacije, pa se bodo kombinati ali zadru- ge, doslej močno angažirale tudi za usmeritev in napredek zasebnega kmetijstva, tam je tudi interes za kmetijstvo večji, spričo tega bo v teh občinah manj zemlje za zem- ljiški sklad. V razgovorih sio napredni kmetje, ki so mehanizirani že do tiste mere, ko jim zmanj- kuje zemljišč, da bi bili stro- ji rentabilni, ki bi radi večje hleve, kot imajo zemlje za pridelavo krme, postavljali vprašanje tveganosti jemanja zemlje v zakup. Ing. Jože Bučer je odvrnil, da je to vprašanje zaupanja do naše družbene ureditve, zaupanje do samoupravnih odnosov. Kmetijske zemljiške skupnosti so z zakonom vsa- jene v novo ustavo. Delegat- ski sistem urejanja zadev, ki, so predmet interesa kmetij- skih gospodarskih organiza- cij, občin, krajevnih skupno- sti in kmetov, zagotavlja no- vo kvaliteto odnosov, pomeni družbeno odločanje, ne fo- rusko in posamično. Zakon o kmetijskih zemljiščih pa je dovolj jasen, da kmet, ki bo zemljo vzel v nakup, ne bo tvegal, če se bo držal po- godbe. Ni razloga dvomiti tu- di v pravni red in zakonitost, torej je tudi obveznost druge strani pri sklenjeni pogodbi čvrsta. Ce bo nekdo vzel v najem zemljo za sadni nasad, za hmeljišče, bo pač sklenil takšno pogodbo in za takšno dobo let, ki je normalna, da se s pridelki p>ovrne vlože- na investicija in delo. Nakup? Ta je možen tudi sedaj. Zakaj bi ne bil mogoč tudi poslej, seveda v okviru zemljiškega maksimuma. Mnogi Icmetovalci so pri- čakovali, da bo zemljiški maksimum nekoliko povišan. V zakonu ostaja 10 hektarjev na obdelovalnem območju, v hribovitih in drugače nepo- godnih predelih pa do 20 he- ktarov obdelovalne zemlje. Zdaj večkrat slišimo o po- gojnih 10 hektarjih? Pogojni maksimum, o kate- rem kmetje večkrat razprav- ljajo, je po mnenju ing. Jo- žeta Bučerja to, da je treba "ovrednotiti 10 hektarjev. Ov- rednotjiti, kje 10 hektarjev ob- delovalne zemlje zadostuje, kje i>a ne več. Vprašanje last- ništva je med kmeiti samimi vse manj pomembno, po- membno je vloženo delo, do- hodek, ki ga zemlja da. Mak- simalnost zasebnega lastništva nad zemljo je po mnenju ing. Jožeta Bučerja predvsem so- cialna katastrofa, ki veliko pomeni v času, ko lahko po- stane nadaljnja socialna dife- renciacija na vasi že problem. Ukrepi zoper nadaljnjo dro- bitev kmečke zemlje so na- posled tu, po drugi strani pa družbeni pogoji, da tudi zah- tev po taki drobitvi ni več, saj je vedno več zaposlitve- nih možnosti. Občine in krajevTie skupno- sti so partnerji ostalim zain- teresiranim nad kmetijskimi zemljišči. Kmetje in kmetij- ski delavci se bojijo, da so občine in krajevne skupnosti pri tem »dvorezni nož«. Ču- vale naj bi kmetijska zemlji- šča, vendar so nasproti mi- kavnosti urbanizacije, ko zem- Ija z novo namembnostjo močno pridobi na tržni vred- nosti. Poslanec Jože Bučer je s tem v zvezi opozoril, da je tudi glede tega zakon jasen. Sredstva, pridobljena iz pro- daje kmetijskih zemljišč, je mogoče uporabiti za izboljša- šnje kmetijskih zemljišč ali za nakup drugih. Odtujeva- nje kmetijskih zemljiišč aH namembnosti je mogoča le v skladu z ustreznimi gospo- darskimi načrti in kljub te- mu se za tako spremembo mora plačati prispevek, ki ga spet dobi nazaj kmetijsko zemljiška skupnost. Ing. Jože Bučer meni, da je treba' v okoliščinah, ko pri- manjkuje hrane in ko ni iz- gledov, da bi bilo v bodoče kako drugače, omogočiti de- lovanje vseh činiteljev. ki bi preprečili, da bo manj ne- obdelane zemlje, da bo hra- ne, pridelkov iz zemlje več. Računati pa, da bo zakon sam po sebi to rešil in da z ustanovitvijo kmetijsko-zem- Ijiških skupnosti izginejo vsi problemi, bi bilo zmotno. Še vedno bodo neobdelane nji- ve, zapuščeni travniki in sa- dovnjaki. Precej bolje bo že, ko bomo vedeli, da so in kje so. Bolje bo tudi zato. ker bo lahko tisti, ki se preživlja s kmetijstvom, obdeloval tudi več zemlje m na njej pride- loval na več zemlje, kot mu jo zakon dovoljuje. JURE KRAŠOVEC Med prireditvami, ki jih je v mesecu varčevanja pripravila celjska podružnica Ljubljanske banke, je na izreden odmev naletela razstava »denar kot okras«. V njeno spominsko knjigo se je vpisalo nad 7.000 obiskovalcev, kar pomeni, da jo je videlo neprimerno več ljudi. Raz- stava je vzbudila veliko pozornost med strokovnjaki; priznanje njenim organizatorjem pa so dali tudi drugi. Tako tudi celjsko olepševalno in turistično društvo. O razstavi je posebno pismo napisal tudi univerzitetni profesor dr. Jože Kastelic, ki ga je na- slovil celjski podružnici Ljubljanske banke. Takole se glasi: »Le redko aili pa prav- zaprav nikoli nismo ljud- je pojmovali denarja samo kot plačilno sredstvo. V ta namen so ga sicer iz- našli in zato so ga upo- rabljali, toda že takoj na začetku v starem veku je novec hotel učinkovati tudi po svojem zunanjem izgledu. To je obveljalo Vse do danes, ko se na tehnično dovršen način kujejo novci ali tiskajo bankovci v velikih seri- jah. Modema doba želi pri novcih učinkovati s preprosto enostavnostjo, zato pa išče večje finese v risarskih izvedbah ban- kovcev ter ostalih bančnih Papirjev. Lepotna stran denarja Pa se kaže tudi v njegovi bolj nenavadni, čeprav ze- lo razširjeni uporabi —v nakitu. Ob vsakdanjem poslovanju z denarjem na to ne mislimo, toda nov- ci imajo svoje prazmke in takrat se pokažejo kot obeski na vratu lepotic, kot okraski na sklepancih, ovratnicah in našitkih ne- vest, kot razkošni pridat- ki verižicam za ure na pr- sih kmečkih očancev, kot vložki v prstanih — bodi- si dragoceni zaradi spo- ihina ali zaradi kovine same ... Zato je bila nadvse ko- ristna pobuda celjske po- družnice Ljubljanske ban- ke in Aleksandra Videčm- ka, da so v Celju od 20. do 28. oktobra priredili razstavo na to temo — Denar kot nakit! Koliko misli se človeku prebudi ob tem motivu! 2e na razstavi sami, ko so ji z materialom poma- gali slovenski etnografski muzej iz Ljubljane, Me- stni muzej v Celju in dru- gi muzeji v Sloveniji ter razni zasebniki, si lahko opazoval različne forme, ki jih denar privzema, ko se spreminja v nakit, in različne vloge, ki jih igra, ko nastopa na tem prizo- zorišču. Videli smo skro- mne rimske bronaste nov- čiče, ki so jih stan Slo- vani preluknjali in nosili na vrvici okoli vratu — v času, ko sami niso po- znali denarja in so bili ti rimski novci stari, že pol tisočletja in več. Iz kon- ca srednjega veka je vzbu- jal pozornost razkošen meč z letnico 1488, ki ima na ročniku vdelane tri rimske novce — tu smo že priče renesančne- mu zanimanju za stari Rim in dragoceno bi bilo seveda vedeti, ali je ta meč pripadal človeku iz naših krajev in kdo je bil tisti, ki ga je nosil. Največ denarnega naki- ta pa je razstava lahko p>okazala iz bogate skupi- ne predmetov naše kmeč- ke in meščanske polpre- teklosti. Tu smo zlasti občudovali imenitne skle- pance za narodno nošo, okrašene s srebrniki Franca Jožefa, pa tudi z ruskimi rublji, ki so jim del ploskev odstranili, da so prišle figure bolj do izraza, in seveda s tolarji Marije Terezije, bogate cesarice alpskega baroka. Bolj meščanski sferi pri- pada obesek s čipkasto izdelanim srebrnim obo- dom, v katerega je vdelan velik tolar nemško-avstrij- skega cesarja Franca (1792—1835), prav odlično zlatarsko delo. Potem so tu verižice za ure s tolar- ji, ki so požvenketavaii na žametaskih telovnikih vaških veljakov, in man- šete z zlatimi napoleon- dori, darilo za bo^e ka- teri god v samozavestnem svetu naših babic in de- dov. Toda scena se spreme- ni: namesto bogatega skle- panca si je taboriščnik v Mauthausnu okrasil pas z raznimi novčiči, ki jih je staknil v lagerju: di- narji, souji, centimi, pe- niji ..., in jih 3 prepro- stimi zakovicami pritrdil na usnjeno podlogo. Če- prav po zunanjem učinku ta »nakit« ne predstavlja neke posebne vrednosti, pa bi ga vendar, če bi človek imel svojo zbirko sklepancev in pasov ne maral zamenjati za kak- šen drug, po materialni in tehnični vrednosti dra- gocene i ši predmet. Zraven nakita, za kate- re.ga so bili uporabljeni novci, so razstavljale! po- kazali še nekaj numizma- tičnih posebnosti, pred- vsem zlate sp>ominske medalje ob obletnici AVNOJ z Avguštinčiče- vim portretom predsedni- ka Tita in nadvse odlično izdelane, prav tako zlate medalje v spomin velike- ea neenaka NieeoSa Sko- da, da nismo mogli vide- ti v originalu zelo redkih novce.v celjskih grofov (poznamo samo tri tipe, enega, ki je bil kovan za Friderika, in dva kovana za Ulrika) ali pa izbor keltskih novcev, ki jih je bilo ravno v Celjii najde- nih razmeroma veliko. Predmeti so bili dostojno razporejeni v vitrinah Zla- tarne Celje in v lepo aranžiranih prostorih Mu- zeja NOB v Celju. Ob tej srečno zasnovani in — kot smo videli po številnem obisku — zelo privlačni razstavi se sama po sebi ponuja misel, ki ne bi smela predolgo ča- kati na realizacijo: Ljub Ijanska banka kot sloven- ski centralni zavod naj bi imela v svoji osrednji stavbi stalno in javnosti dostopno razstavo denar- stva na Slovenskem od antike do danes. V Naro- dnem muzeju v Ljubljani že imamo znanstveno na visokem nivoju urejen in po vsebini dokaj upošte vanj a vreden numizmatič- ni kabinet. Kai bi bilo bolj naravno kot to, da na tej osnovi denar pri- kažemo tudi v širšem okviru žive denarne in sti tucije in to v vsem nje govem blesku, atraktivno- sti in raznovrstni histo- rični povezanosti! Celjska razstava lahko predstavlja plemenit izziv Liubliani « 18. stran — NOVI TEDNIK _15. november 1973 — §t 44 Kaj so storili z menoj tisti, ki so me izločili? Vzeli so mi ugled, čast in celo mater. Edino Bog mi ostaja v svoji sicer neizmerni dobroti, vendar je daleč od mene. Dozdeva se mi celo, da je še njegova pomoč odpovedala Zakaj dopuščaš, moj Bog, da Cotlin dokončno opravi z menoj? Vendar je pomoč. Tu, v teh mojih domačih predmetih. Poznam jih od mladosti. Držijo se jih spomini, iz katerih še črpam moči. Vzel sem natego. Otipaval sem jo. Sel sem od soda do soda in sem po njih klokal. Po začrnelem lesu so bile s kredo napisane okorne številke. Sodi so polni. Eden izmed njih je udarjen na pipo. Pod pipo je odškrbljena skleda. Do polovice je v njej vina, ki se nateče iz siaoo zaprte pipe. Na pol slepi SteJ hodi natakat naše vino, pa je pri tem neroden. Domišljam si, da se mi bo posrečil beg iz mx>jega trpljenja. Potegnil sem vino iz soda. Vzel sem s police masivno skodelico in spustil v njo curek. V gluhem miru se je oglasilo vino. Sedel sem na tram in pil. Počutil sem se prijetno, čeprav mi je kljub vsemu le nekaj manjkalo. Zdaj hi še kaj jedel. Na vrhu stopnic sem zagledal Kastorja. Nepremično je zrl dol v temo, a ko sem prihajal iz piv- nice, je skočil skozi vežna vrata. Na stopnicah je obstal in me gledal. Dnevna svetloba mi je razvila srečo, ki sem jo našel v pivnici. Zdelo se mi je, da je tema ublažila moje težave. Svetloba mi je vzela vse in postavila pred mene spet resnico. V kuhinji sem si vzel kruh, v čebru sem iz zaseke izkopal klobaso. Odšel sem po prstih nazaj v pivnico, kjer sem našel svoje zatočišče. Ko sem jedel, so kaplje enakomerno padale od slabo zaprte pipe v skledo. Kastor je prišel nazaj in me z vrha stopnic spet gledal. Tako sem si ga želel, kakor nekoč veverice. Zmeraj sem imel rad v svoji bližini živali. Cos mi je mineval. Zdelo se mi je, da se je moje življenje razlilo v nekakšno neizmernost, kjer zame ni dolžnosti. Zakaj je mati taka? Ziv vendar ne morem v zemljo. Ne bi se ji bilo treba Cotlinu tako daleč podrediti, da je pisala škofu proti svojim čustvom in tudi proti svo- jemu prepričanju. Končno sem le bil njen edini otrok in vse, kar je še imela na svetu. Napravila je veliko na- pako. OnesrečUa je sebe in mene s pretiravanjem. Tudi Rahelo preveč sovraži. Pijem. Vino je dobro. Pozabljam na težave. Svet je vendar lepši, kakor se mi je zdelo. Za ta mir se bojim. Moji dobri sodi nepremično ždijo na tramovih. Saj prav zaprav niso nepremični. Živi so in čustvujejo z menoj. Kastor, pridi dol k meni! Spusti se po stopnicah! Mogoče si ti edini, ki ne tečeš pred menoj. Drugi vsi tečejo, ker me ne marajo, veš. Pa m bilo zmeraj tako. Nekoč so me vsi brez izjeme glasno in spoštljivo po- zdravljali. Grešil sem, veš. Bi ti stal tam zgoraj, če bi razumel, da me je vse zapustilo. Ko bi ti vedel, kaj se to pravi — vse. Pridi dol, no. Dal ti bom kruh. Vino pa mi pusti 2« težke dni. Mislim na še težje,veš, za najtežje dni. Tako sem govoril Kastorju, ker sem baš z neki moral govoriti. Kastor me je poslušal in kar vedel sa da bova postala prijatelja. Tudi on nima pri Rebi\ štefu kaj več spoštovanja. čudim se, da se nisem zatekel že prej sem. Nekdo je stopil v vežo Prisluhnil sem. Prišla je Si Poznam jo po hoji. Takoj za hip se sliši cepetanje. W niče! Vse oblezejo in pojedo. Mati govori z Rebo v Mislita, da me ni doma. Kastor je nekam izginil. Pijem. Težko ml je. Vino' ne prija in jed mi ne tekne. Kaj je Reba pri hiši več kakor jaz? Ti trahomd materi več kakor edini sin? Spreletela me je nejeri na mater. Stiskal sem pesti. Golazen dela, kar hoče, a^ pa m besede Najrajši bi šel gor in jih pregnal. Nekaj časa je ^ pri moji materi. Potem odide. Hišna vrata se zaprep- Nisem več strpel v pivnici. Sel sem po stopnic^} vzgor. Pijača in sovraštvo sta me omamila. V meni gorelo. Zaloputnil sem z vrati na pivnici. Dnevna svetli> me je spet zmedla in me razorožila. Toda le za ^ Butnil sem v vrata in sem stopil v sobo. Mati je na postelji in se ni ganila. Stopal sem trdo proti oknu. Gledal sem skozi a zunaj nisem ničesar videl. Mislil sem samo, ka^* gibno leži mati. Ve, da se mučim. Stiskam pesti. P^ mi dvigajo. Obrnem se in stopim k postelji. Sklonil* nad mater. , Ni se zganila. Bila je mirna, kakor da bi hotela Spreletela me je jeza. »Dajte mi mir! Slišite!« V VSAK DOM NOVI TEDNIK St. 44 — 15. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 19 TTKb: USTANOVITEV V SLOVENSKIH KONJICAH gj^o v času, ko po vsej jioveniji ustanavljamo teme- jjg telesnokulture skupno- prejšnji teden so bile v l;jski regiji ustanovitve v Ij^venskih Konjicah, Laškem 2aicu, včeraj pa v Celju, ^tem ko so podobno jupnost že ustanovili pred ^om v Velenju. S temi no- ^ oblikami želijo doseči rji razvoj telesne kulture istočasno zagotoviti boljše J. sistematične j še financira- Na vseh dosedanjih us- povnih skupščinah temelj- ili telesno kulturnih skupno- so največ govorili o raz- ^u telesne kulture, finan- ,'anju, novih potrebnih ^rtnih objektih, razširjanju j:esne kulture in rekreacije /delovne kolektive, šole in pajevne skupnosti. Skratka Povsod tam, kjer naj bi bil prisoten občan. }Ia vseh do sedaj opravlje- jili ustanovnih skupščinah jTKS v celjski regiji so spre- poslovnike, izvolili vod- (jva (predstavniki osnovnih teiesno-kul turnih organizacij, krajevnih skupnosti in TOZD) in sprejeli programe. Tako je prvi pomembni akt do jstanovitve TTKS opravljen, liaj pa je treba preiti na de- lo oz. prakso. V naslednjih jneh bodo ustanovljene tudi ITKS v Šmarju, Šentjurju in llozirju. Tako bo zaJcljučen uvoden ciklus prilagajanja novim potrebam na tem po- Iročju na vseh faktorjih pa lo, da bodo po svojih naj- toliših močeh pripomogli k »hitrejšemu in plodnejšemu Bvoju tega pomembnega lodročja. Celjski rokometaši so več kot samo uspešno zaključili jesenski del tekmovanja v II. zvezni rokometni ligi. Izkušenost starejših igralcev je s pomočjo mladosti mladih in ob pamet- nem vodstvu ter želji po uspehu uspela. Na posnetku od leve proti desni (stojijo):. Marguč, Pucko, V. Bojevič, Koren, Pevnik, Povalej in Ramskugler (trener), v sprednji vrsti so: Guček, Luskar, Levstik, M. Bojevič, Vojkovič in Mrovlje. Foto: Nenad Gluvič CELJANI V VODSTVU V 2. kolu II. zvezne košarkarske lige so Celjani spet nastopili pred svojim občinstvom. Gostili so odlično moštvo ljubljanske Ilirije in zmagali v podalj.šku s 95:94 (86:86. 37:40). Celo tekmo so bili domačini v vodstvu, vodili so tudi že z devetimi koši prednosti, kar pa odličnih gostov ni zmedlo in so polčas celo zaključili v svojo korist. V začetku drugega polčasa so Celjani kmalu anulirali prednost gostov in tudi povedli 13 sekund pred koncem, ko so Celjani vodili z dvema košema prednosti in imeli žogo, je kazalo, da je domačinom zmaga zagotovljena, a so žogo lahkomiselno zapravili in gostje so par sekund pred koncem tekme Izenačili rezultat in izsilili podaljšek. V podaljšku tekme pa se je šele začela prava drama. Zdaj je vodila ena ekipa, zdaj druga za koš prednosti, 15 sekund do konca pa je N. Macura, sicer najboljši igralec gostov zadel dva prosta meta in povedel svo.ie moštvo v vodstvo za en koš. Ko je že vse kazalo, da so si gostje z^otovili zm^o, je igralec domačih Jerič samo tri sekunde pred koncem zadel koš in tako zagotovil svoji ekipi novi točki in s tem tudi prvo mesto po drugem kolu na lestvici. Junak tekme je bil prav gotovo Jerič, poleg njega pa so se pri CeUu z odlično igro izkazali .še Zmago Sagadin, Miloš Sagadin in Sabolčki, pri gostih pa Nebo,jša Macura in Lukavac. Koše za domačine so dali: Jerič 26, Z. Sagadin 25, M. Sagadin 22 Sabolčki 17, Ramšak 2 in Tomašič 2 in Erjavec 1. In še ocene, ki jih Je po tekmi dal trener domače ekipe; Jerič 5, Zmago Sagadin 3 in Miloš JANEZ CEPIN DOBLJENA BITKA Celjski rokomeiaš.. so več kot uspešno zaključili jesen ski del tekmhovanja v II. zve- zni ligi. Tudi sami niso pri- čakovali takšnega uspeha, ki jih je še toliko bolj razveselil in jim dal mnogo več voije pri pripravah za spomladan- ski del, ko bodo startali na prvo mesto. Seveda pa so za to potrebne skrbne priprave, ki pa mso odvisne samo od njih Čaka jih tudi »huda« tekma z državnim prvakom banjaluškim Borcem 23. de- cembra, ki jo bodo odigrali v Ljubljani, ker v Celju m ustrezne dvorane. V primeru zmage bi se uvrstili v finale našega pokalnega prvenstva, kar bi bil doslej vsekakor največji uspeh celjskega roko- meta. Torej kljub končanemu tekmovanju v II. zvezm ligi za igralce in vodstvo ne bo odmora, saj se morajo pri- pravljati na pomembno sre- čanje z Borcem, istočasno pa skrbeti, da bodo čimbolje pripravljeni tudi za spomla- danski start. Ekipa starejših, preizkušenih igralcev, dopol- njena z mladimi in perspek- tivnimi, ima vse možnosti, da z dobro voljo in razume- vanjem uspe. To bi bil lep sad za celjski šport. V zadnjem jesenskem kolu so Celjani gostovali v Zagre- bu proti Metalcu, s katerim so imeli vedno probleme (to- krat ne) in ga premagali s 23 proti 16, osvojili drugo mesto in to samo z dvema točkama zaostanka za ljub- ljanskim Slovanom. Trener Franc Ramskugler je o tem povedal: »V začetku 1. polčasa so se igralci nekaj časa privajali na razmere v dvorani (.siaoa svetloba in slab zrak), saj v Celju m mogoče vaditi v edinem ' primernem prostoru, to je v telovadmci posebne šole. Nato so za.grali s pol- no močjo, s koncentrirano obrambo in hitrim ter duho- vitimi napadi presenetili n navdušili razvajeno zagrebško rokometno občinstvo. K le- pemu uspehu so pripomogli vsi igraici, še posebej pa Mi- ha Bojevič (5), Vlado Bojevič (3) in Marguč (1). Kljub končanemu tekmova- nju v II. zvezni ligi ne bomo imeli posebnega odmora, kaj- ti pospešeno se bomo pri- pravljali na polfinalno sreča- nje za jugoslovanski rokomet- m pokal z eno najboljših jugoslovanskih ekip banjalu- škim Borcem. Najprej bomo trenirali v Celju, potem pa v Ljubljani, kjer bomo tudi od- igrali tekmo, ker v Celju ni ustrezne dvorane. Upamo, da v formi ne bomo »padli« m da bomo zaigrali tako, kot znamo. Ce imamo apetit po I. zvez- ni ligi? Razpored spomladan- skih srečanj je ugoden in če bomo obdržali sedanjo for- mo računamo na vse najbolj- še.« Tokrat je presenetil tudi Šoštanj, ki je doma premagal močno vrsto Mehanike, ki 'e poleg Celja in Slovana edini favorit za prvo mesto. Ker so v Šoštanju izgubili (18:16 za Šoštanj), so izgubili tudi korak z vodečimi, v borbi za prvo mesto so ostali Celjani in Ljubljančani, šoštanjčanl pa so si s to pomembno zma- go iizboljšaU možnost za ob- stanek v TT. ligri. NbC^M^Ti Dobrajc je v letošnji Jii eden najboljših nogo- •^ev Kladivarja. toto: NENAD GLUVIČ seaioina se nagriba V nedeljo je na sporedu IjJ® kolo republiške nogometne jj- V conski ligi pa so že kon- •ftiih^ jesenskim tekmovanjem. Je. da se bosta celjska »^^■ka v republiški ligi Kla. j^in Šmartno pomerila ravno ^I^em kolu. SrečajiJe bo v Hi^^^m. To bo vsekakor velik katerem imajo manjšo Hjj^pt domačini. Šmartno je v zadnjem času v odlični ( • Celjanom pa v napdu ne Terensko premoč ko ^ ne znajo izkoristiti in l^^raiajo daleč najslabšo gol vodianimi ekipami Ij^^okški ligi. Na tablnci so ^trU, kajti v predzad- Ij^ ^u so doma premagali l>i] 2:1. Po prikazani igri pa rezultat anatno v šji. ; sta dosegla tota-at Ku- Dve pomembni sri-čanji sta za nami, celjski hokejisti pa so ostali praznih rok. V srečanju proti Partizanu in Crveni zvezdi so gostje odnesli vse točke v Beo- grad. V prvem je zmagal Parti- zan 10:6. v drugem srečanju pa Crvena zvezda. Crvena zvezda je srečno odnesla dragoceni točki. Točki, ki lahko odločita o izpadu iz društva najboljših. In kje je vzrok? Vzrok dveh porazov je v celj- ski obrambi. Od začetka hokeja v C.elju, vse od leta 1948, nismo imeli tako slabe obrambe, kot jo imamo sedaj. Po odliodu Brat- ca v napad, so celjski branilci tako slabi, da sami sebi omo- gočijo poraz. Poglejmo najprej srečanje proti Partizanu. Vratarja Žager in Podsedenšek sta poleg Fiiipoviča in Sušnika s svojimi napakami omogočila Hribarju in Sutiču, da so zlahka prišli do zadetkov. Videli sni<» moment, ko je igralec gostujočega moštva sam med štirimi igralci C/elja dosegel zadetek. Proti Cjvenl zvezdi jc bilo še slabše. V šestih minutah »o igralci gostov rezultat 4:2 za Celje spremenili v 4:6 v svojo korist. O igri celjskih branilcev pa ne bi govorili. Vse premalo drsajo, ne pokrivajo nasprotnega igralca in popolnoma nič ne po- magajo napadu. S tem pa je trojka celj.skega napadalnega reda osamljena in preslaba za večji uspeh. Trener .\lbej-t Kerkoš bo Imel vsekakor težko delo. da bo v drugem delu popravil spodr- sljaj iz preteklih dveh kol. Toda upamo, da bo našel rešitev. Mor- da bo moral vrniti Bratca v ob- rambo, čimprej pa bo moral za- igrati tudi poškodovani Pinter. Vse še ni izgubljeno. Malo več zbrane igre, brez stihijskega na- padanja in z večjo homogenostjo se bo še lahko marsikaj popra- vilo. Ce pa tega n« bo. se bomo morali vsekakor pomiriti, da smo najslabši In da naše mest« ni v prvi Bvezni ligi. i. Kuzma ČETRTA ZMAGA U2.MAHOVE Celjski šahisti nadaljujejo z uspehi v vzhodni republiški šahovski ligi. V petem kolu so premagali Rudarja iz Tr- bovelj z 8:2. Celjani so po- kazali zrelo igro. pa čeravno niso nastopili v popolni po- sta«. Pešec Streiher, Bervar, Pertinač in Bogadi so osvojili točke na članskih ploščah, pri ženskah je odlična Užmahova dosegla svojo četrto zapored- no zmago, mladinvc Planine pa je dodal še svojo točko. Remizirala sta Kranjc in Agrež, medtem ko je mlada Jazbinškova srečanje izgubila. V šestem kolu igrajo v ne- deljo Celjani v Mariboru pro- ti Braniku. ŠPORTNE VEST! Odbojkarj.; Gaberja so dosegla v preteklem kolu popoJen uspeh. Z nastopom Zilnika so moški pre- magaiU Bovec 3:1, ženska vrsta pa je premagala Branik 3:0. Toda za večje uspehe bo potrebno še bolje zaigrati. Opaziti je namreč, da celjski odbojkarji zaradi po- manjkanja telovadnice vadijo le enkrat tedensko. To pa je za boljše rezultate premalo. Zato bo potrebno priskrbeti igralcem in 'gralkam Gaberja vsaj še štiri are potrebnega časa v večjd dvo- rani Celja. Najbolj primerna bi bila dvorana osnovne šole Ivanke Uranjek. Toda tu imajo prednost košarkarji in nekatera sindikalna moštva. Skoda, ka.jtl novi som- ski program v' odbojki je tako celjske odbojkarje zrini'] na slepi tir. Tekmovanje v dvorana zahte- va budi tirening v dvorani. Tega pa v Celiju ni mogoče. Pomanjka- nje prostora bo prispevajo k stao^iaciji t vrstah oeJJskih od- bojkajjer. OPEKAR JESENSKI PRVAK V predzadnjem kolu I. skupine celjske nogometne podzveze so se srečanja v 10. kolu končala z na- slednjimi izidi: Straža — 1^'ubno 2:3, Celuilozar — Senovo 3:1, Ope. kar — Šoštanj 1:1, Vojnik — Osankarica 0:1, Pon kva — Papir- ničar 2:3. Kovinar — Boč 1:3. V mladinski li.gi so bili dose- ženi naslednji izidi: Kovinar — Brežice 2:2. Šmartno — Olimp 8:0, Kladivar — Šoštanj 11:0 Pol- zela — Rudar 2:1. Vodj Kladivar 16. sledijo Rudar 14 Brežice 12, Šmartno in Dravinja 10, Šoštanj 7, Steklar 6. Poizela 5. OJimp 4 m Kovinar 2 točke. Rezultati pio- nirske lige: Šmartno — Olimp 1:1, Rudar — Dravinja 7:0. Voj- nik — Žalec 3:0 p. f., Gotovlje — Kladivar A 2:7. Steklar — Kladi- var B 3:0 p. f. Vodita Kladivar in Rudar 15, sledijo Šmartno in Olimp 15, Vojnik 10 Steklar 9, Gotovlje 5. Žalec 4. Dravinja 3 in Kladivar B 1 to^a Igralc; Smartna so izgubili toč- ko v I^ubljani. Proti Slovanu so igrali neodločeno 2:2, Toda vodili so vse do zadnje minute, ko so domačini, kljub slabši igr '.ee- načili. Skoda, kajti z zmago v Ljubljani bi se igralci Smartm popolnoma otresli začelja na tab- lici. Strelca sta bila Marinček in PraSnikar. 20. stran — NOVI TEDNIK 15. november 1973 — §t 44 Horoskop OVEN Mučilo vas bo ljubosumje, maLo pa boste tudi zagrenjeni zaradi nepremišljenega ravnanja. V soboto vam bo odleglo. RIBI Pravočasno boste spoznali svojo napako in se umaknili. V službi vas čakajo ne- všečrvosti. partner pa vam bo v pomoč. DVOJČKA Nekdo vas bo skušal izkoristiti, pa se mu ne bo posrečilo. Doživeli boste pri- jetno spremembo in se dobro zabavali. RAK Prijatelju boste ustregli, ta pa vas bo razočaral. Kmalu boste iz finančne za- gate, a za to se bo treba potruditi. LEV Vsi problemi se vam bodo zdeli večji kot v resnici so, pa ni razlogov za obup. Zaradi malenkosti vas bo bolega glava. DEVICA Novo nalogo boste z lahkoto rešili in si pridobili naklonjenost predpostavljenih. Ob koncu tedna prijeten Izlet. TEHTNICA Prepričevanje partnerja ne bo zaleglo. Treba bo požreti marsikatero grenko. V nedeljo boste točno vedeli, pri čem ste. ŠKORPIJON Ce boste ravnali z razumom, boste do- segli cilj, ki si ga želite. Zdaj je čas za dejanja. Tudi uveljavite se lahko. STRELEC Nadoknadili boste zamujeno in uredili pomembno zadevo, ki vas je mučila. Ob koncu tedna ne bodite preveč odkriti. KOZOROG v očeh okolice vam bo zrasel ugled. De- narnica bo polna, v ljubezni pa boste razočarani Potovanje boste odložili. VODNAR Vaša prizadevanja se bodo izjalovila. V družinskem okolju vas čaka nekaj težav, v službi pa prijetno presenečenje. RIBI Skrbi se boste otresli, pojavila pa se bo nova težava. Mlajša oseba vas bo prijela za besedo, morali ji boste ustreči. Kronika CELJE Poročilo se je 6 parov, od teh: RA- DOSLAV STAMENKOVIC in MIR.JA- NA NIKOLIC, oba iz Celja; FRANC VEHOVAR, Močle in MARIJA KOSA- BER, Luterje; BOSKO DODIG ir IRE- NA KRAJNC, oba iz Celja ter IVAN ZAKONJŠEK iz Knezdola in IVANA KOSTOMAJ iz Celja. GORNJI GRAD ANDREJ CARDINETTO, 24, grafik, Milano in ANDREJKA REPENSEK,2l. kuharica. Gornji grad. LAŠKO IVAN PLAHUTA, delavec, Paneče in JOŽEFA PULKO, poljedelka, Žetale; FRANC VRESK, ključavničar. Krško in ANICA ŠRAJ, knjigovodja, Laško; MARJAN LAPORNIK, delavec, Male Grahovše in JOŽICA NAPRET, kuhari- ca. Rečica. šruiRTii CEUE JANEZ PREZELJ, 59, Šentjur; JO- ŽEF DELEJA, 63, Celje; MARTIN KOJ- NIK, 70, Tmovlje; FRANC ZONTIC. 77, Lipa pri Frankolovem; JAKOB RI- HTAR 73, Lava; ADOLF VA.SLE. 54, Pongrac; MATIJA TELIC, 60. Celje; PETER KUeiš, 50, Hum na Surli; ANTON ZUPANC, 51, Celovnik; .JOŽEF RAZGOR 39, Celje; ALOJZ LISEC. 61, Celje; DOMINIK CEHOVIN, 92. Celje* OTMAR HALLER. 67, Zidam most; JOŽEF BRITOVŠEK. 31, Šemfiorjan; ALOJZIJA SOTTJVR, fia Log pri Rade- čah; ROK PLAZNIK. 66, Km'ce; I-TJD- VTK SELIČ. 40 Medlog: ZOFIJA TU RNŠEK, 61. Crorica pri šmartnem; K.ARL CrOI-AVSEK. 52. Petrovče: IVAN- KA V.\LENČTC. .">1, Celie; MARIJAN ŠKVORC. 17. Celje; ALEŠ RE.SNIK. 5 mesecev. Mozirje: PFTTER BALTTH, 81, Kale; MARIJA BRODNIK, 60, Celje. ZIMSKI PLAŠČ Tudi ta čas je prišel, ko se moramo ogleda- ti po zimskih plaščih. Letos nam moda po- nuja dva, med seboj popolnoma različna ti- pa plaščev. Prvi kroj poudarja linijo telesa, plašč je torej oprijet in,v pasu zavezan. Ostale značil- nosti pa so še: velik zavezan ovratnik, zavi- hani rokavi in všiti žepi s poklopcem. Zelo moderen in predvsem nov je drugi tip plašča, ki je kro- jen ohlapno in navzven, ima velik štirioglat aH šal ovratnik, široke rokave, na koncu stis- njene, zapenja pa se z velikimi gumbi. Plašča sta tu; sami pa presodite, kateri kroj vam bolj ustreza. Staša Gorenšek Dobitnica Tonika Cerovšek Tokrat pa naša glavna nagrada iz tre- tjega kola velike nagradne igre m rajžala daleč, kot p>o navadi radi rečemo. Srečna dobitnica je postala TONIKA CEROVŠEK iz Pečovnika 56 pri Celju. Ko nas je obiskala v našem uredništvu, smo se njen^ obiska razveselili, tako kot je pri nas pač v navadi, saj smo vedno ve- seli, če nas kdo obišče. Pa smo izkoristili priložnost in s Toniko malo tudi ix>kle- petaJi. »Radi prebirate Novi tednik?« »O, seveda zelo rada, saj prinaša veliko zanimivega z našega območja. Mislim, da je zelo dober časopis, zato ker piše prepro- sto in ker je v njem veliko o preprostih ljudeh.« ^ »Redno sodelujete v raznih nagradnih igrali?« »Pravzaprav niti ne, pa sem se kljub temu odločila, da pošljem kupon v vaše uredništvo. Kar bo, pa bo, sem si dejala. Navajena sem pa itak bila, da nikoli ni- sem nikjer nič dobila.« »Je torej to vaša prva nagrada?« »Da, ta konvektorska peč je moja prva nagrada, ki sem jo kdaj dobila pri kakš- nem žrebanju.« »Ste bili presenečeni, ko ste ugotovili, da .je žreb izbral ravno vas?« »Pa še kako, kar verjeti nisem mogla, da je to res. Ne veste, kakšno veselje ste mi pripravili. Res, zelo sem bila vesela in hvaležna sem vam za to.« »Pravzaprav bi morali biti hvaležni pod- jet.iu, ki je nagrado prispevalo.« »Da, tudi njim, to je kolektivu Libele, se zahvaljujem za res lepo nagrado, ki sem je nadvse vesela, želim jim, da bi dosegli dobre uspehe tudi v bodoče « »Vaim bo konvektorska peč prav prišla. Ali jo boste prodali?« »Ne, ne bom je prodala, sa(j jo bomo doma kar rabili. Takšna stvar pač vedno prav pride. Mislim, da jo bova z očetom kar doma obdržala, pa še spomin na Novi tednik mi bo.« »Ste zaposleni?« »Ne, živim doma z očetom, po materi, ki je umrla^ pa dobivam pokojnino. Veliko res ni, za silo pa kar gre, čeprav je treba sleherni dinar dobro obrniti, da prebijemo ves mesec.« Tako, tudd mi smo prepričani, da je bil žreb tokrat kar dobro naklonjen, saj je najlepša nagrada tretjega kola resnično odšla v roke bralki, ki ji bo koristila, pa še razveselili smo jo. V uredništvu si le želimo, da bd lahko čimvečkrat koga takole osrečili. B. Strmčnik ZLATA POROKA v soboto sta v Žalcu praznovala zlato poroko Rudolj in Neža Umek. Rudol) ;e sin rudarja, Neža pa hči hišarja. Njuna živ- ljenjska pot je Uila težka, vendar kljub temu lepa. Rudolf je nadaljeval očetov poklic in delal po jamah v ^Trbovljah, Velenju in Zabukovici. Med vojno je celotna družina pomagala partizanom, najstarejši sin pa je odšel v partizane. Danes uživata zaslužen pokoj v Žalcu, živita pri hčerki, ostali si- novi s svojimi otroki pa jih vedno obisku- jejo Klena sta, kajti v življenju sta veliko pretrpela. Lepemu jubileju se pridružuje tudi naša redakcija. Foto: T. TAVČAR Priporočamo vam IZBOR PO PRESOJI UREDNIŠTVA Za vse tiste moške, ki ne vedo kan ključi, denarnico in podobnim, bodo kot lašč majhne moške torbice, ki jih p^g jajo v trgovini Galant za solidno ceno 5j dinarjev. Na pragu smučarske sezone so v vini SLOVENIJAŠPORT in na športnem« delku veleblagovnice T prejeli večjo poil ko smučarskih čevljev GABER-TOPER. Rt lični modeli imajo različne cene, pripor čamo vam ta dva, katerih cena je 461,00 i 615,00 din, torej zelo ugodna. V trgovini VERONIKA v Zidanškovi i Imajo med veliko izbiro perila tudi iM ren mini komplet hlačk in nedrčka, proifl Sloge — Zrenjanln, ki stane 52,65 din. Da boste imeli kasete vedno lep®^ jene, vam priporočamo album za 8 \ in prenosno torbico za 12 kaset, ki ju i izberete v trgovini FOTOLIK, Tomšiče* za ceno 44,90 din. St. 44 — 15. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 21 18. in 19. novembra 1973 LICITACIJA PRI CARINARNICI UUBLJANA Carinarnica Ljubljana bo 18. in 19. novembra 1973 prodajala na javni dražbi osebne avtomobile in ostalo blago. Avtomobile v nedeljo, 18. novembra 1973 v prostorili šolsliega centra za tisli in papir Ljubljana, Poitopališl^a 33, od 8. ure naprej, ostalo blago pa v ponedeljek, 19. novembra 1973 od 8. ure naprej v prostorili carinarnice Ljubljana, soba 13/11, Šmartinska 152 a. Ogled vozil in ostalega blaga (vhod z Letališke ceste) in vplačilo kavcij bo možno samo v soboto, 17. novembra 1973 od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure v carinarnici Ljubljana, Iiala D. Seznani avtomobilov in ostalo blago (motorji za avtomobile, motorna kolesa in drugo). Spisek drugega blaga, ki ni objavljen v tem oglasu, bo objavljen na oglasni deski carinarnice Ljubljana. Pravico do udeležbe na javni dražbi imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo v soboto, 17. novembra 1973, ki je določena za ogled blaga, vplačati 10-odstotno kavcijo od začetne cene v carinarnici Ljubljana, pred- stavniki podjetij pa morajo poleg tega predložiti še pooblastilo. Najmanjša kavcija za avtomobile in ostalo blago je 500,00 din. Vsak kupec avtomobila oz. motorja mora na svoje stroške izvršiti eventualno vtisnjenje šiferskih številk motorja ali karoserije. Po prevzemu blaga iz carinskega skladišča carinarnica Ljubljana ne bo pri- znavala nobenih reklamacij glede kvantitete in kvalitete blaga. V nedeljo, dne 18. novembra 1973 ne bomo sprejemali vplačil kavcij, temveč samo v soboto, 17. novembra 1973. Vse informacije o javni dražbi lahko dobite po telefonu štev. 316-588 od 12.11. 1973 naprej IZ CARINARNICE UUBLJANA 10062 22. stran — NOVI TEDNIK 15. november 1973 — §t 44 v _ Žalec Odborniki obeh zborov žal- ske občinske skupščine so na zadnji seji obravnavali šte vilne aktualne zadeve s posa- meznih področij življenja v žalski občini. Odborniki so se tokrat drugič sestali, kaj- ti nedavno tega sklicana se- ja je odpadla, ker ni bilo zadostne udeležbe. Odsotnost večine odbornikov je bila up- ravičena. Zgodilo pa se je prvič v zadnjih osmih letih, da so morali sejo preložiti. No, sedanji drugi sklic je bil uspešen in odborniki so za- mujeno delo že nadoknadili. Najprej so poslušali poroči- lo o izvajanju sklepov, nato pa so postavljali številna vprašanja. Med poročili, ki so ,iim bila predložena, naj omenimo problematiko s po- dročja vzgoje in izobraževa- nja ter financiranja šolstva. Odborniki so potrdili poro- čilo ter se pozitivno izrazili o dosežkih na področju iz- gradnje in obnove šolskih zgradb na podlagi združenih sredstev ter samoprispevka. S tega področja so sprejeli tudi sklep, da se bo nova šo- la v Šempetru, (svečana otvo- ritev bo 15. decembra), v bodoče imenovala OSNOVNA ŠOLA »BRATOV JUHART«. Veliko pozornost je zbudila pri odbornikih tudi pereča problematika s področja sta- novanjskega gospodarstva ter predlogi za ureditev nekate rih perečih vprašanj. Zavze- li so se za to, da pospešijo gradnjo stanovanj, še zlasti za delavce, saj mnogi že dol go čakajo na ustrezna stano- vanja. Svet za komunalo in urbanizem je skupščini pred- ložil tudi obsežno poročilo s področja urbanizma in grad- beništva. Veliko problematike pa je v žalski občini tudi na pod- ročju skrbi za ostarele obča- ne. Poročilo sveta za zdrav- stvo in socialno varstvo je podrobno osvetlilo celotno problematiko. V zvezi s tem je skupščina sprejela tudi od- lok, po katerem so posamez- ne kategorije občanov opro- ščene, oziroma imajo olajšave pri plačevanju zdravstvenih storitev. Svet za finance je tokrat pripravil za sejo skup- ščine pregled gibanja dohod- kov in izdatkov občinskega proračuna, skupščini pa je predložil, da se sprejme po- seben kredit za nadaljnje raziskovanje podzemeljske ja- me Pekel. Odborniki so predlog sprejeli. BERNI STRMČNIK CEgE RAZSTAVA PTIC Društvo za varstvo in vzgojo ptic v Celju pri- reja od 10. do 18. novem- bra razstavo domačih in nekaterih koristnih zuna- njih ptic. Namen razsta- ve je obiskovalce seznani- ti s pravilno nego jn pre- hrano ptic. Zato bodo do- bili ljubitelji ptic v raz- stavnem prostoru nekaj zavitkov semen k za pre- hrano koristnih zunanjih ptic. Razstava, na kateri si lahko ogledajo obiskoval- ci nad 500 vrst različnih ptic, bo odprta vsak dan od 8. do 18. ure v tabor- niškem klubu (nasproti gostišča Turška mačka) v Gledališki ulici 2. Razpisna komisija pri upravnem organu OBČINE LAŠKO razpisuje za nedoločen delovni čas prosto delovno mesto VODJA referata in referent za proračun Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnje. vati še naslednje: — da imajo višjo šolsko izobrazbo, ekonomske pravne ali upravne smeri in — 3 leta delovnih izkušenj — družbeno politična aktivnost. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po veljavnem pravilniku. Stanovanja ni. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev, kolkovane z 2 din na naslov: »Skupščina občine Laško — razpisna komisija«. Razpis velja 15 dni od dneva objave. V NA KRATKO, VENDAR VSE O ZAVAROVANJU ŽIVINE PRI ZAVAROVALNICI »SAVA« Zavarovanje živine po- teka po principu skupin- skega zavarovanja. Pred- nost tega zavarovanja je v tem, da je poleg osnov- nega rizika (zakol v sili, pogin ali ekonomska za- kol) vključeno v zavaro- vanje tudi zdravljenje, ki zajema vse potne stroške veterinarja in zdravila. Druga zelo občutljiva za- deva pri skupinskem za- varovanju je število zava- rovanih glav v določenem področju. število zavarovanih glav pa odloča o najbolj ob- čutljivi točki višine pre- mije, ki jo mora živinore- jec plačati ob priliki skle- nitve zavarovalne pogod- be — police. Večje je šte- vilo zavarovanih glav, tem nižja je premija. Že pri posamezniku vpliva šte- vilo živali na višino vpla- čane premije. Pri vštevši pet glav je do 10 % po- pusta in od vgtevši 11 glav naprej velja pc^ust 20 o/o od premije. VEČ ZAVARUJEŠ MANJ PLAČAŠ Premije obračunava za- varovalnica »SAVA« na podlagi zavarovalne vso- te, kar pomeni za višjo vsoto je govedo zavaro- vano, večji je riziko, viš- ja je premija. Koliko stane zavarova- nje povprečno navajamo naslednje primere: # Zavarovanec zavaru- je 3 glave: 1 kravo za vrednost 6.000 din = 6.000 din 2 glavi plemenske dora- ščajoče živine po 3.000 = = 6.000 din. Skupno 12.000 din. od 1.000 din zavaroval- ne vsote znaša premija 52,00 din 12.000 x 52,00 din = 624 din ali 201,30 din po gla- vi (povprečno seveda) # Zavarovanec zavaru- je 5 glav: 2 kravi po 6.000 din = = 12.000 din 3 glave plemenske do- raščajoče živine po 3.000 din = 9.000 din. Skupaj 21.000 din od 1.000 din zavaroval- ne vsote znaša premija (popust) 46,80 din 21.000 din X 46.80 din = = 982.80 din ali 196,50 din po glavi (povprečno) # Zavarovanec zavaru- je 12 glav: 5 krav po 6.000 din = = 30.000 din 7 glav plemensko dora- ščajoče živine 3.000 din = = 21.000 din od 1.000 din zav. vsote znaša premija (popust) 41.60 din. 51.000 din x 41.60 din = = 2.121,60 ali 176,80 din po glavi (povprečno) Zgoraj navedene premi- je veljajo za celjsko p>o- dročje. Nekaj nižje pre- mije so v nekaterih obči- nah (Žalec, Mozirje, Ko- njice). Premije »SAVA« znižuje tam, kjer se za- varovanje širi oziroma kjer število zavarovanih glav narašča. KAKO »SAVA« ZAVARU- JE ŽIVINO KOOPERAN- TOM?! POZOR: Za vse občine posebno pavšalno zavaro- vanje govedi pitancev v kooperaciji s kmetijskimi organizacijami. Ta vrsta zavarovanj se sklepa na sedežu PE za kooperacije kmetijskih kombinatov ali zadrug. Odtod so tudi zbrane pristopne izjave oziroma pooblastila živinorejcev — kooperantov, osnovi kate- rih se izdela skupna zava- rovalna pKJlica na območ- ju ene poslovne enote za kooperacije. Pooblastilo kooperanta - živinorejca je potrebno Ix>slovni enoti za koop, zato, da se evidentira šte- vilo glav pitancev v zava- rovanje in plačilo premi- je, ki jo je možno plače- vati poslovni enoti za ko- op. tudi pri oddaji živine. Premija je pavšalna in se deU na dve kategoriji pitanja 1. kategorija pitanja od 70 do 220 kg znaša pavšal- na premija 46,00 din po glavi za dobo 1 leta 2. kategorija pitanja — od 70 kg—450 kg znaša pa- všalna premija 40,00 din po glavi za dobo 1 leta. V prvem primeru zna- ša zavarovalna cena 20,00 din za kg žive teže ob škodi. V drugem primeru pa znaša zavarovalna ce- na 10,00 din za kg žive teže. Ob škodi v obeh va- riantah je med letom mo- žna tudi zamenjava, ozi- roma se za prodane ali drugače odtujene pitance lahko nadomesti novo na- bavljeni pitanec s tem, da so zavarovane vse goveje živali, ki so v pitanju na gospodarstvu. Pri opisanem vplačilu pavšalne premije pri go- vejih pitancih je vključen osnovni rizik za škodo pogina, zasilnega ali eko- nomskega zakola. Ni pa vključen rizik zdravljenja. KAKŠNE ODŠKODNINE IN KAKO? V primeru kadar žival pogine dobi zavarovanec odškodnino točno v viši- ni zavarovalne vsote. Pri zakolu v sili, se obračuna odškodnina v sorazmerju med zavarovalno vsoto in vrednostjo. V polici sta navedeni dve postavki — zavarovalna vsota, od ka- tere se plača premija in dejanska vrednost, ki predstavlja vrednost ži- vali ob sklenitvi zavaro- vanja. Zaželeno je, da je zava- rovalna vsota za 20 % nižja od dejanske vredno- sti. Torej, če je izkupi- ček, prejme zavarovanec navadno več odškodnine kakor je imel zavarovano žival. Po tem obračunu je vsekakor obojestranski kakor tudi družbeni inte- res, da pogine čimmanj živali. Omenimo naj, da gre še vedno ogromno mesa v zemljo. Ob zaključku naj po- vemo še to, da bo v bo- doče treba bolj povezati živinorejce, veterinarsko in živinorejsko službo, ter tako najti skupna stali- šča, kar bo v prid druž- bi in naprednemu živino- rejcu. Je po vsem tem še ra- zlog za razmišljanje? Naj- brž ne, če se nočete pri- vezati ob živali, da bi se jim nič ne zgodilo — ali kot smo že zadnjič zapisali — saj menda ne boste tudi spali v hlevu? St. 44 — 15. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 23 POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG-e PO^WO NAOKROG Se ena lepotica iz skupine umetniškega an- sambla JLA iz Beograda, ki je gostovala prejšnji teden v Celju. In kaj so rekli Celjani? »Ole!« Foto: D. Medved »MILO ZA ŽAJFO« Mohamedanci in Judje, kot je znano, ne jedo svi- njine. Ne glede na to, da je ta prepoved nastala iz čisto zdravstvenih razlo- gov, ker se na vročini Bližnjega vzhoda svinjina hitro kvari, so eni in dru- gi obdržali navado in se držijo prepovedi, če dru- gi ne, vsaj duhovniki. Pa sedijo pri sk/.pni mizi trije duhovniki. Ka- toliški kaplan, židovski rabin in muslimanski ho- dža. Vsak ima pred sabo svojo jed. Vendar katoli- čanu ni dala miru naga- jiva žilica, pa podreza v oba soseda hkrati: »Kolega, kdaj bom imel čast pogostiti vaju s tako dobro jedjo, kot je tale svinjska pečenka?« Rabin in hodža se spo- gledata, pa odrecitirata v duetu: »Na vaši ohceti, kole- ga!« IN VENDAR PREGLOBOKO Mlada stranka se vrti v butiku pred ogledalom in vpraša prodajalca: »Se vam ne zdi, da je dekolte te obleke le neko- liko preglobok? »Smem vprašati, če ima- te dlakave prsi?« di trgo- vec. »Ne. Zakaj?« »V tem primeru utegne biti dekolte vseeno pre- globok,« zaključi prodaja- lec z ledeno logiko. Smrt TV zvezde ZDAJ SE JUDY Ko ob sobotah serija »Dak- tari«c prikuje pred televizorje otroke, in ko tudi odrasli, če le morejo, odložij.o delo, Judy in njenemu škilavemu prijatelju CIarencu, da bi trepetali, kadar je nevarno, se bo zdelo neverjetno, da je ta bistra šimpanzka tudi mrtva. Nedavno tega se je zadušila v navadnem lese- nem zaboju, v katerem se je televizijska zvezda vozila na vlaku po Franciji. Zadušila se je zato, ker je čuvaj pozabil odpreti okence za zračenje. Judy je nastopila v 66 na- daljevanjih serije »Daktari«. Ko je pred ča&om poginil njen prijatelj, škilasti lev CIarence, se Judy ni mogla navaditi na njegovega na- slednika, leva, ki ni škilil. Sama }e tudi ostarela, pa zato ni bila več dobra za ekipo, ki je nadaljevala sne- manje z novo »šimpanzjo« igralko. Judy, tako poročajo, je prislužila svojemu lastniku milijone in |e bila v času svoje velike slave zavar.ova- na za tri milijone dinarjev. Nazadnje si je Judy služila banane (kruh) z reklamnimi nastopi za razne firme. No, in pri tem, ko je morala na pot, se ji je primerilo, da je ostala brez zraka. Po neki anketi je bila Judy, za delfinom »Flipperjem«, ki je igral samega sebe v J večernem filmu, najbolj^ pularna televizijska igralJ živalskem svetu, daleč 3 filmskimi psi, kot sta ^ »Rin-tin-tin« in »Lassie« ^ Zgodilo se je Zgodilo se je, da se je elektroinštalater Klaus Miil- ler iz Zahodne Nemčije ože- nil z napačno osebo. Zakon je šel po gobe, ko je bilo v zakonu rojeni hčerkici pol leta. Dokler ni bila opravlje- na ločitev, je Klaus plačeval za obe, za ženo, s katero nI živel, in za hčer, za katero bo moral skrbeti tudi v bo- doče. Pa je naneslo, da je spoznal drugo dekle in ko je dobil poziv za vojsko, mu je dekle p>ovedala, da je nose- ča. Zdaj je bil zares v škrip- cih. Ko je Klausova žena, s katero že leto dni ni živel skupaj, zvedela, da gre Klaus k vojakom, je takoj umaknila vlogo za Icčitev zakona. Za- kaj? Zato, ker je vedela, da bo tako dobivala od armade podporo, precej višjo od tis- te, ki jo je plačeval Klaus. Državljan Miiller v uniformi je bil razdvojen človek. Po- gosto je zamujal v kasarno, ker je proste sobote in nede- lje garal pri raznih »fuših«, da je zaslužil denar, kajti njegova zdaj še neporočena žena, je po dveh mesecih po- rodniškega dopusta morala ostati doma, pustiti službo, ker niti ona, niti Klaus ni- mata žive duše, ki bi ji lahko zaupala drobno hčerko. Kla- us je otroka prinesel v kasar- no in dejal, da bo dober in vseskozi discipliniran vojak, če armada poskrbi za hčerki- co, da bo njena mama lahko delala. Pa so ga spodili, češ, naj vrne otroka, kjer ga je dobil. »Za nas je samo ena gospa Miiller,« so izjavili zagovor- niki vojaških paragrafov, ti- sta, s katero je legalno po- ročen. In kaj je storil Klaus? Os- tal je doma, nekaj dni spet služil denar, da bi hčerkica ne umrla od lakote. Pa je prišla vojaška policija in ga odpeljala, vklenjenega v »li- sice«. Zamotano. Nemčija, ki ima baje najbolj »humanizirano« armado v svetu, prizna samo zakonite otroke. Klausova pr- va žena se noče ločiti, ker bi zgubila podpKJro, Klausova prijateljica ne more delati. ker nima kdo skrbeti za hčer- kico, privatni vrtci so pre- dragi, socialnih v mestu ni. Klaus mora služiti vojake, ker bi se pregrešil zoper za- kon. Ce služi vojake, bo kriv, da bo otrok z materjo brez sredstev za življenje. ' Socialni delavci. Kaj še? še tega bi bilo tre- ba v vojski! tako pravijo ge- nerali. Na sliki Klaus Muller, stre- lec v nemški bundeswehr, njegovo dekle in mala hčer- kica, ki je za vse skupaj še najmanj kriva, a vendar po- vod in vzrok. Ljubezen po svetu POKAŽI KAJ ZNAS Na vzhodu je vse bolj jav- no. Obrtniki delajo na cesti pred očmi kupcev,, naročni- kov in pasantov. Ljudje se tam ne zapirajo v ozek krog male družine, v cehovsko de- lavnico. V džunglah Vietnama živi polnomadsko pleme Meo. To je rod, ki živi v divjini, prideluje poljščine na jasah, ki jih pridobi s požigom goz- da, stanujejo v hišah na ko- leh in se odselijo, ko je zem- lja izčrpana. V plemenu Mao imajo navado poročiti vse za zakon dozore- le mladeniče in mladenke na en dan. Tisti dan morajo de- kleta pokazati zboru starejših mož vidne dokaze, da niso več nedorasle deklice. Ta ce- remonija hitro mine in potem se začne slovesnost. Dekleta plešejo okoli vaškega skupne- ga ognjišča. Njihov ples je skladen in vabljiv in je od trenutka do trenutka bolj spogledljiv, bolj živahen. De- kletom se kmalu pridružijo mladi moški, si vzamejo Iz- voljenke ter z njimi stopajo pred starešino, ki z vrisava- njem skrivnostnih znamenj v zemljo odganja čare in kliče dobre duhove belega tigra in zmaja naj blagoslovijo par. Ko je ta ceremonija opravlje- na se začne skupinski ples poročenih parov, ki se pola- goma prelije v skupinsko ljudsko igro, ki se začne z rit- mičnim otipavanjem in kon- čuje z pravim ljubezenskim objemom vseh parov pred očmi vse vasi. šele zdaj ve- ljajo pari resnično za može in žene, šele zdaj se začne prava slovesnost- Toda preden se pari dvignejo z zemlje, se okoli njih zbere vsa vas in jih dobesedno zasujejo z močno dišečim cvetjem pri- tlične banane in rumenimi cve- tovi Kurkume (pri nas zna- nega turškega nageljna). Meo pleme je eno tistih malih ljudstev, ki prideluje opij, to- da sami le žvečijo surovo rastlino, kar ni tako nevan opij pa prodajo proizva; -cem heroina v Kambodži Siam. Pripadniki plemes Meo živijo v vaški skupn« m zato tudi prirejajo poroli enkrat letno, takrat ko je! tev in pridelkov za poroa pojedino dovolj. Na sliki za nevesto a* dekle iz Južnega Vietnail 44 NOVI TEDNIK - GiasUo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško Slovenske Šentjur Šmarje pri Jelšah m Zalec - Uredništvo: Ceije Gregorčičeva 5, poštm predaj 161; Naročnma m oglasi: ^ V Koneresa lO - Glavni ir idgovnrm arertnik lože Voltand Tehnični urednik Drage Medved - Redakriia Milar Jure Krašovec, Dominika Poš, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Bemi Strmčnik, Tone Vrabl — Izhaja vsak teK - Izdaja ga CGP »Delo« - Tisk in klišeji: CGP »Delo« Ljuoljana - Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne ^^ trilKe i din - celoletna naročnma din puueina f) mali oglasi m naročnme 228-00 ^