kovina MDK-mg/kg zračno suhih lal 
svinec 100 
kadmij 3 
živo srebro 2 
krom 100 
baker 100 
nikelj 50 
cink 300 
Promet <S<S - podatki o štetju prometa na cestah 
v SRS, Skupnost za ceste Slovenije, Lju-
bljana, 1989. 
Matija Majdič, Vpliv cestnega prometa na 
podtalnico, mag. delo, Sveučilište u Zagre-
bu - Gradevinski institut, Zagreb, 1983. 
Neža E.\el, Kazalci kakovosti okolja, Slovenija 
88. SAZU Ljubljana, 1989. 
Suvrcmcni promet - Zbornik radova - simpozij 
o ekološkim problemima suvremenog 
prometa, JAZU. Zagreb, 1986. 
UPORABA UMETNIH GNOJIL IN ZAŠČITNIH 
SREDSTEV Z GEOGRASKEGA VIDIKA 
VARSTVA OKOLJA 
Irena Rcjce Brancelj* 
Tradicionalno polikulturno kmetijstvo, kjer Sodobno kmetijstvo poljedelstvo in živino-
sta se poljedelstvo in živinoreja dopolnjevala, rejo ostro ločuje (izjema je le porajajoče se 
ni poznalo večjih problemov z okoljem. Kmet- alternativno kmetijstvo). V poljedelstvu se je, 
ijstvo se je prilagajalo naravnim značilnostim zaradi lažje obdelave, uveljavila monokulturna 
pokrajine in bilo od njih v veliki meri odvisno, pridelava. Prednosti monokulturnega kmetij-
Ker je imelo velik samooskrbni pomen, je bilo siva so: enake zahteve po mehanizaciji, islo-
gospodarjenje z zemljo smotrno in je slonelo časno obdelovanje velikih površin in veliki 
na izkušnjah več generacij. Bilo je v neka- hektarski donosi. Za to je potrebno vlagati 
kšnem dinamičnem ravnovesju z naravnimi veliko energije in sredstev. Z ekološkega vidi-
značilnostmi pokrajine. Krog kmetijske pride- ka pa pomeni monokullura veliko hrane na 
lave je bil sklenjen - vhodni in izhodni proi- enem mestu in zato se začno eksplozivno 
zvodi so bili izkoriščeni za neprestano ohra- množili živali, ki se s tem pridelkom hranijo. S 
njanje kmetijske pridelave. Ker je bila pestrost stališča človeka pomeni to škodo, kateri se 
pridelkov na takšni kmetiji velika, se posa- skuša izogniti s široko uporabo zaščitnih sred-
mez.ni škodljivci niso mogli razviti do takšne štev. Le-la so sintetsko pridobljena in v naravi 
mere, da bi ogrozili letino. S kolobarjenjem in tuja, zato se le počasi razgrajujejo in se kopiči-
gnojenjem so ohranjali rodovitnost prsti. Števi- jo v posameznih pokrajinskih elementih npr. v 
lo živine je bilo odvisno od površine njiv, vodi in prsti. Vendar si sodobnega kmetijstva 
travnikov in pašnikov. Gnoj kol stranski brez njihove uporabe ni več mogoče predsta-
produkt, pa se je vračal na kmetijske površine vljali. Odprlo ostaja vprašanje njihovega dol-
za ohranjanje pridelave. goročnega delovanja in kombinacijski učinki. 
Podobno je z uporabo umetnih gnojil. V 
*, Inšiitut za geografijo Univerze I .Kardelja. Trg želji za čim večjim hektarskim donosom se 
francoske revolucije 7. Ljubljana. njihova uporaba močno povečuje. Dokler 
47 
dodajanje umetnih gnojil ne preseže toleranč-
nih mej talnih organizmov, so njihovi učinki 
ugodni. Ko se te meje presežejo in se poruši 
ravnovesje v tleh, se pojavijo neugodni učinki. 
Spremljajoče snovi umetnih gnojil (npr. težke 
kovine) in snovi, ki nastajajo pri njihovem 
razkroju so lahko strupene, čeprav se večino-
ma hitro razgradijo. Vse večji odmerki kom-
pleksnih rudninskih gnojil povzročajo po drugi 
strani tudi spremembe v prsti: zmanjševanje 
balastnih snovi, zakisanje in zbilost prsti. 
Ob razvijanju intenzivnih oblik kmetijstva 
se tem pojavom ni posvečalo večje pozornosti, 
ker je njihova pozitivna vloga daleč presegala 
negativne učinke, ki se morebiti ob tem poja-
vljajo. Ker ti učinki v pokrajini niso vidni, jih 
dolgo časa niso proučevali. Ko pa so poslali 
vidni oz. izmerljivi je bilo 10 za človeka nema-
lokrat zelo boleče (npr. onesnaženje podtalni-
ce na Dravsko-ptujskem in Krškem polju, 
povečevanje deleža nitratov v površinskih 
vodah, lokalna onesnaženja vodnih virov, iid.) 
Zaradi različnih naravnogeografskih in 
družbenogeograiskih značilnosti je obseg in 
stopnja uporabe umetnih gnojil in zaščitnih 
sredstev v slovenskih pokrajinah različna. 
Različne pa so tudi samočistilnc sposobnosti 
pokrajin in zato tudi njihova občutljivost na 
pretirano uporabo omenjenih sredstev. Namen 
predlagane naloge je, da ugotovimo značilnosti 
uporabe umetnih gnojil in zaščitnih sredstev v 
izbrani regiji in njihove morebitne vplive na 
posamezne pokrajinske elemente. 
Najprej izberemo in določimo proučevano 
območje. Priporočamo raziskavo manjše regije 
(naselja, katastrske občine) ali cele občine. V 
slednjem primeru, v skladu z velikostjo obči-
ne, izberemo vzorec (npr. nekaj naselij v rav-
ninskem, gričevnatem in hribskem pasu ). 
Seznanimo se z geografskimi značilnostmi 
obravnavanega območja in še posebej z značil-
nostmi kmetijstva: kakšne so naravne osnove 
za kmetijstvo, delež kmečkega prebivalstva, 
izraba tal, število živine, intenzivnost kmetij-
ske produkcije, itd. 
Na izbranem območju opravimo anketo in 
hkrati zasledujemo na terenu še ostale znake, 
ki nam pričajo o problematiki uporabe umet-
nih gnojil in zaščitnih sredstev. Z anketo obde-
lamo uporabo umetnih gnojil in zaščitnih sred-
stev med kmeti, le to pa lahko dopolnimo še s 
porabo umetnih gnojil in zaščitnih sredstev v 
delovnih organizacijah, ki se ukvarjajo s kme-
tijstvom (glej tudi navodila o kmetijskih delo-
vnih organizacijah). 
Sledi obdelava ankete. Izdelamo tabele in 
grafe o opazovanih pojavih. Izračunamo pogo-
stost posmeznih pojavov, kjer je to potrebno 
oblikujemo razrede, izračunamo deleže in 
podatke med seboj primerjamo in kombinira-
mo (npr.porabljena količina umetnih gnojil 
glede na starostno strukturo ali glede na veli-
kost posesti, porabljena količina umetnih gno-
jil in zaščitnih sredstev na ha travnikov, vino-
gradov ali sadovnjakov, itd.) Rezultate dopo-
lnimo še z mnenji strokovnih služb (npr. 
območna vodna skupnost, inšpekcijske službe, 
iid.) o lej proble matiki in o morebitnih vpli-
vih, ki so že bili opazni v obravnav ani regiji 
(analize vzorcev vode, prsti, pridelane hrane, 
iid.) Izdelamo karto, kjer prikažemo povpre-
čno porabo umetnih gnojil in zaščitnih sred-
stev na hektar obdelovalne zemlje, posamezne 
negativne učinke, itd. 
V zadnji fazi dobljene rezultate kritično 
preiresemo in ovrednotimo, skušamo ugotoviti 
značilnosti uporabe umetnih gnojil in zaščitnih 
sredstev, ter njihove učinke v izbrani pokraji-
ni. Oblikujemo poročilo, ki poleg tekstovnega 
dela vsebuje še tabele, grafe in karte. 
Geografija, Leksikoni Cankarjeve založbe, 
Ljubljana 1977. 
Okolje, Leksikoni Cankarjeve založbe, Ljub-
ljana 1982. 
Kako deluje?: Človekovo okolje. Tehniška 
založba Slovenije, Ljubljana 1988, str. 
256-319. 
48 
Avčin, F., Človek proti Naravi, Ljubljana 
1969, str. 81-94 in 127-138. 
Gabrščik, B., in sod., Slovenija-naše okolje, 
Ljubljana 1976, str. 54-66. 
Zelena knjiga o ogroženosti okolja v Sloveniji, 
Prirodoslovno društvo Slovenije, Ljubljana 
1972, str. 13-32. 
Slovenija 88, SAZU, Svet za proučevanje in 
varstvo okolja, Ljubljana 1989. 
Maček, J., Oris ekoloških problemov v kmetij-
stvu, Sodobno kmetijstvo št. 3, Ljubljana 
1988. 
Maček, J., Vpliv sodobnih agrotehničnih po-
stopkov na zdravje rastlin in okolje, Sodo-
bno kmetijstvo št. 4, Ljubljana 1989. 
Članki v revijah Sodobno kmetijstvo in Naše 
okolje. 
ANKETA O UPORABI UMETNIH GNOJIL 
IN ZAŠČITNIH SREDSTEV 
1. Ali gnojile obdelovalne površine? 
1. da 
2. ne 
2. S čim gnojile? 
1. s hlevskim gnojem 
2. z umetnimi gnojili 
3. kombinirano 
3. Koliko hlevskega gnoja letno raztrosite po 
obdelovalnih površinah? 
4. Napišite ime in količino umetnih gnojil, ki 
jih kupile v enem letu! 
5. Skupna količina umetnih gnojil porabljenih 
v enem lelu je: 
6. Katere površine gnojile? 
1. njive 
2. travnike 
3. vinograde 
4. sadovnjake 
5. vrtove 
7. Koliko umetnih gnojil porabite v enem lelu 
za gnojenje: 
1. njiv 
2. travnikov 
3. vinogradov 
4. sadovnjakov 
5. vrtov 
8. V katerem mesecu najbolj pogosto oprav-
ljale gnojenje obdelovalnih površin? 
9. Količino umetnih gnojil, ki jih trosite po 
obdelovalnih površinah določate: 
1. na osnovi analiz vzorcev zemlje 
2. na podlagi lastnih izkušenj 
H). Kje kupujete umetna gnojila in škropiva? 
1. v svoji občini 
2. v drugi občini 
3. drugje 
11. Kako vpliva na uporabo umetnih gnojil 
njihova cena: 
1. če bi bila cena nižja, bi gnojili več 
2. cena ne vpliva 
12. Ali ste poleg koristnih učinkov umetnih 
gnojil opazili tudi negativne? 
1. kljub uporabi se pridelek bistveno ne 
povečuje 
2. več je plevela 
3. drugo 
13. Ali uporabljate škropiva? 
1. da 
2. ne 
14. Kaj škropile? 
1. njive 
2. travnike 
3. vinograde 
4. sadovnjake 
5. vrtove 
15. Napišite ime in količino škropiv, ki jih 
porabile v enem letu! 
16. Skupna količina škropiv porabljenih v 
enem lelu je: 
17. Ali pri škropljenju uporabljate: 
1. zaščitno obleko 
2. rokavice 
3. ne uporabljam zaščite 
18. Ali ste poleg koristnih učinkov škropiv 
opazili tudi negativne? 
1. ožig po škropljenju 
2. popolno uničenje npr. sadnega drevja. 
49 
vinske trle 
3. drugo (napišite) 
19. Kako se odločale za škropljenje: 
1. na podlagi lastnih izkušenj 
2. po seznanjanju z navodili 
20. Razložite kaj pomeni v varstvu rastlin 
beseda KARENCA? 
21. Ali po vašem mnenju uporaba umetnih 
gnojil in škropiv vpliva na rastlinski in 
živalski svet v vaši okolici? 
1. vpliva na rastlinski svet 
2. vpliva na čebele 
3. vpliva na ribe 
4. vpliva na domače živali 
5. ne vpliva 
22. Kam odlagate embalažo od umetnih gnojil 
in škropiv? 
1. zažgemo 
2. na vaško smetišče 
3. drugam (kam?) 
23. Ali so vam znani kakšni primeri zastrupi-
tve s škropivi v vaši okolici? 
1. da 
2. opišite primer 
3. ne 
24. Kakšna je velikost vaše posesti? Napišite 
površino! 
1. njiv 
2. travnikov 
3. vinogradov 
4. sadovnjakov 
5. vrtov 
25. Kaj pridelujete na vaši kmetiji? Napišite 
vrsto kulture in količino v kg za eno leto! 
26. Kako bi označili usmerjenost vaše pride-
lave? 
1. živinoreja 
2. zelenjadarstvo 
3. vinogradništvo 
4. sadjarstvo 
5. drugo 
27. Ali svoje pridelke prodajate? 
1. da 
2. ne 
3. občasno 
28. Podatki o anketirancu: 
1. Ime in priimek 
2. Letnica rojstva 
3. Naslov bivališča 
4. Status: a - kmet 
b - polkmct 
c - delavec 
Anketiral: 
Datum: 
ODNOS PREBIVALCEV DO POJAVOV 
ONESNAŽEVANJA OKOLJA 
Metka Špes* 
Pri proučevanju onesnažene oziroma degra-
dirane pokrajine je zanimivo tudi vprašanje, 
kako se v takem okolju počuti človek in kako 
reagira na te negativne pojave. Ne gre le za lo, 
da so v degradiranem okolju načele njegove 
*, mag., Inštitut za geografijo Univerze f . Kardelja, 
Trg francoske revolucije 7, L jubl jana 
estetske oziroma kulturne vrednote, temveč so 
v njem poslabšane tudi ekološke in zdravstve-
ne osnove pa tudi splošno ekonomske (degra-
diran gozd, degradirana tla, onesnažene vode, 
zdravstvena in ekonomsko škodljiva onesna-
ženost ozračja itd.). Koristno, razumno in 
nujno je, da čim bolj spoznamo negativne 
učinke našega razvoja in s tem vzpodbudimo 
razmišljanja o tem, da mora razvoj sloneti na 
50