SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 2« kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema npravniStvo in ekspedicija |v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 174.
V Ljubljani, v sredo 1. avgusta 1894.
Letnik XXII.
Socijalističen shod v Kamniku.
(Izvirno poročilo.)
Posebne Trste goste smo imeli v nedeljo v Kamniku.
V	soboto popoldne prilepljali so po voglih mestnih ulic liste, napovedujoče za nedeljo popoldne ob štirih »ljudski shod" pri Krištofu. Program je obstajal samo iz dveh točk: 1. Položaj delavskega ljudstva in namen in korist društev. 2. Občna volilna pravica.
V	nedeljo ob štirih bili smo na Krištofovem vrtu. Bilo nas je vseh, domačih in tujih, punktum 70, malo več kakor plakatov po ulicah. Med temi gotovo ne 10 pravih delavcev, nekaj rokodelcev in pomočnikov, tropica negodnih dečakov in nekaj ljudij različnih branž.
Sodrug G r a b 1 o v i c otvori zborovanje, pozdravi došle in jih zahvali, da so se sošli v tolikem (!) številu. Isti g. Grablovic govoril je o prvi programni točki. Razpravljal je na dolgo težave delavskih stanov, dokazujoč s statistiko, kako peša delavsko ljudstvo, ker mladeniči niso v obče več zmožni z 20. ampak še le z 21. letom za vojaško službo. Brez pristra-nosti in škodoželjnosti rečemo: govor je bil abstrakten, nepraktičen, vsled obilnega ponavljanja predolg in dolgočasen K isti točki oglasil se je socius Železnikar. V bolj popularni besedi in ljubljanski slovenščini ponovil je večinoma misli prvega govornika. Tretji k isti prvi točki je govoril sodrug B r o z o v i č (če smo ime prav slišali), ki je ob jednem razpravljal tudi drugo točko: Občna volilna pravica. Vsakemu svoje! G. Brozovič ima lep dar dobrega humorja, s katerim se dsi mnogo vplivati pri nerazsodnih ljudeh, več kakor z dokazi. Res je mož s svojimi dovtipi o pšenici, ki ni rasla za kmečke zobe, o fižolu in repi, ki je morajo uživati delavci, zapustil nekaj vtisa med poslušalci. — Menimo, da s to kratko oceno govorov nismo nikomur delali krivice iu je nočemo delati nikomur; pisali smo popolnoma objektivno.
Po izvršenih točkah programa izprosil si je besede kapelan K a 1 a n. Govornik zahvali podjetnike shoda za prosto mu dano besedo, izraža z ene strani veselje, da se je sešlo tako pičlo število ljudij, kar svedoči, da v Kamniku tla niso še godna za socijalno demokracijo, z druge strani pa pozdravlja priliko, spregovoriti enkrat javno o stvari, o kateri ni mogoče tako podrobno govoriti v cerkvi, pristnem torišču duhovnikovem. Poudarja silnost socijalnega vprašanja, priznava, da so pred-govorniki marsikako resnično povedali. Toda kje je vzrok sedanjemu socijalnemu vprašanju ? Predgovor-niiti so imenovali kapitalizem, nakupičenje denarja v nekaterih redkih rokah. Prav! A odkod kapitalizem ? Tega je rodil liberalizem s svojim načelom o neomejeni prostosti, vsled katere je vsakemu slo-boduo početi, kar hoče, bogateti, kakor hoče, naj so pri tem na škodi ali do cela uuičeni tisoči drugih. Toda silnost' s;"-i;°J?ega vprašanja priznavamo vsi;
bedo, po kapitalizmu*'naJ!^0'	^T"0
pr. nas še ni take sile, kako;i.drUf P? VeŽ"h dustrijalnih krajih. Pri nas tudn"^?! V 7T pomenu. Govornik Brozovič je omeunodoT'"' lata oče in mati ter vsi otroci v tovarni vsi skupaj za življenje zaslužijo. Takih drutfn" Kamniku ni, in hvala Bogu, tako neznosnih razm«".
še ni.) Pa pod težo socijalnega vprašanja ječimo tudi mi, o tem se ne prepiramo; vprašanje je le, n a kak način socijalno vprašanje rešiti.
Govornik omenja dveh tokov, ki oba merita na to: socijalne demokracije in krščanskegasocijalizma. Obširno dokazuje, da od socijalne demokracije ni pričakovati rešitve, ker njnm v programu vere. Zato se kapitalistu ne zdi nič greh zatirati delavcev, ker se ne boji kazni božje, delavcu brez vere pa je načelo: kar moč malo delati in kar največ mogoče uživati, kajti po smrti ničesa ne pričakuje ; drugič pa zato, ker si socijalna demokracija stvari neizvršljive namene. Razločka stanov ne bo nikdo odpravil 1 Krščanski socijalizem si prizadeva za rešitev socijalnega vprašanja na podlagi vere in pravice. Država mora priznati pravico, vera pa uči delavca in delodajalca pravičnosti in potrpežljivosti in zmernega življenja, čednosti prepotrebnih za srečno življenje. — Sicer se pri tem ue gre za hitro pomoč; niti socijalni demokratje niti mi danes ne moremo nikomur plače povišati. Vpraša se le to, katera pot sploh vodi k boljši bodočnosti. Pot, ki jo hodi socijalna demokracija, gotovo ne ; ta je pot spolzka, nevarna in vodi v propad človeške družbe. Glede v o-lilne pravice priznava govornik, da je jako krivično razdeljena, krivično v socijalnem, cerkvenem in narodnem oziru. In novo volilno pravo je v programu krščansko-socijalne stranke v naši državi, smemo reči, prva točka. Ni pa res, kar je trdil socius Brozovič, da sta v državnem zboru samo dva poslanca, — mislil je najbrž Kronavvettra in ... ? — ki se brigata za delavce, vsi drugi nimajo srca za nižje ljudstvo.
Lueger, Lichtenstein, Schleicher, in več drugih, to so možje, ki vse svoje moči žrtvujejo blaginji ljudstva. Govornik priznava z nasprotniki vred važnost društev za našo dobo. Odsvetuje odločno naročati in brati »Delavca", ki ne bo drugega, kakor delavce še bolj nezadovoljne storil; kdor pa čuti potrebo po društvu, naj pristopi k novoustanovljenemu „kato-liškemu delavskemu društvu v Ljubljani," obrtniki pa h konservativnemu obrtnemu društvu. Govornik je pripravljen posredovati. (Ako pa Kamničani žele, lahko ustanovimo svoje, pa brez pomoči socijalnih demokratov).
Precej v začetku govora pokazala se je ločitev duhov. Nekateri so pritrjevali, drugi ugovarjali in zabavljali. Skupina pravomislečih je vedno bolj naraščala. Ljudje pa, ki še nikdar niso slišali imen Bebel in Liebknecht, vedeli so danes dobro, če sta se izjavila ta dva za ali proti veri (!) In tako z drugimi rečmi. Vse znanje in vso logiko nadomešča — mržnja do vere in duhovnika. Negodni dečaki, ki ue poznajo nobene avtoritete, ki grozijo nasprotniku s pestjo, pravi cvetovi nevere in slabe vzgoje, ti so res najboljši materijal za socijalno demokracijo in te jim — privoščimo. Sodrug Brozovič govoril je o nekih gnjilih gobah, ki rasto tu v Kamniku. Koga je mislil, ne vemo; morda je prav mislil. A.li gotovo je, da je bilo na shodu samem nekaj takih gnjilih gob. Žalibog, da se dobi nekaj tacih v vsakem mestu. Predrzne izjave nekaterih takih fantalinov — med tem ko je kontragovorniku odgovarjal g. Grablovec, ki se je sicer proti njemu dostojno vedel — razjarile so poštene meščane. Nastalo je nekoliko vrišča
in — proč je bila glorija »ljudskega shoda". Shod je bil zaključen.
Sunder se je sicer hitro polegel, ljubljanski gostje so jo potegnili proti kolodvoru, domačini pa nekateri se mirno razšli, drugi pa stopili v notranje prostore gostilne spraznit kozarec vina na vso to jezo. — Meščani, ki so bili pričujoči; so se prav vrlo obnašali; simpatij za shod pa v mestu sploh ni bilo: Mi smo zadovoljni z vspehom shoda.
Gospodje, ki so nas počastili, so odhajaje obetali, da bodo še prišli. Mi menimo, da se ne splača. Kamniška železnica je predraga. Svetujemo pa možem, s katerimi smo se ta dan videli, do katerih gotovo nimamo nikakega osebnega sovraštva, ampak jim res želimo vse dobro, svetujemo jim prijateljski, naj pridno delajo, tudi nekoliko moliti jim ne bode škodovalo; če hote javno delovati, naj se uče v prostih urah pravilne slovenščine in nekoliko globočega poznanja socijalnega vprašanja, naj iščejo prave poti k rešitvi njegovi, katere ni brez Onega, ki je rekel samosvestno: Jaz sem pot, resnica in žH.jonie! To pot nastopivši, naj krepko hodijo po njej, dokler nam ne zašije — boljša bodočnost !
Ce pa še pridejo k nam kot taki; — nas ne bo manjkalo zraven 1
Prvi češko-slovanski katoliški shod.
Iz Brna 30. julija.
Precej živahno je bilo po ulicah čemernega »nemškega" mesta moravskega, ko smo izstopivši s severnega kolodvora peljali se proti čitalničnemu (besednemu) domu. Vzlasti duhovnikov si videl ogromno množico, mej njimi pa tudi mnogo kmetov v slikovitih narodnih nošah. Živobojni Hanaki so stopali s krepkimi Slovaki ovitimi v dolge bele plašče proti zbirališču. Svetne gospode ni bilo mnogo. Nekaj plemičev, nekaj veleposestnikov in županov se je videlo izmej druge že po obleki klerikalne skupščine. Dvorana, sama na sebi krasna, za ta dan pa še posebej ozaljšana, se je kmalu napolnila. Šteti smemo do 1500 udeležencev s slavnostnega shoda, ki se je pričel ob 6. uri zvečer. Kar jih je bilo so prišli iz zavednosti ; polovičarjev ni bilo mej njimi. Žalibog se je takoj izpoznalo, da so tla na Moravi že tudi precej izpodkopana, če smemo primerjati z nami, je pri nas vender še mnogo bolje. Mladočehi in takozrana ljudska stranka so napeli vse svoje moči proti shodu. Žugali so, da odidejo udeleženci s krvavimi glavami domov, hujskali so ljudstvo posebno s tem, da bode shod služil samo koaliciji in s tem zadnjim svojim laž-njivim očitanjem so res dosegli toliko, da tudi mnogo priprostih mož nima zaupanja v shod. Vendar pa sme biti katoliška stranka na Moravi zadovoljna s prvim shodom. Po pogovorih s kmeti sem prepričan, da je v njih že prvi vtisek ostal neizbrisljiv. Sedaj, ko imajo ravno veliko dela po polju, so pač težko pustili delo, in kar jih je prišlo, so res — možje, na katere se je zanesti v vsakem slučaju.
Samo s čitalničnega doma vihrajo zastave shodu v čast, mesto se za shod ne meni; pač je z raznih javnih in zasebnih hiš obešenih mnogo Črnih zastav ker ravno sedaj leži na mrtvaškem odru brnski župan, deželni in državni poslanec Winterholler
. C
k
r
Lep je bil prizor v zborovalni dvorani, ko je ob 6. uri zvečer, potem ko se je odpela slavnostna pesem, otvoril 1. shod predsednik pripravljenemu odboru starobrnski prelat R a m p o u s e k. Na galerijo so imele vstop tudi ženske, katerih pa ni bilo preveč. Na odru je sedel mil. škof B a u e r , razni prelatje in drugi cerkveni dostojanstveniki. Videl sem ondi grote: Serenyi, Stolberg, Spiegel, Seilern in Schonborn in še nekaj drugih. Pozdravil je prelat navzoče in ob kratkem omenjal, da je bilo mnogo težav, da seje mogel prirediti ta shod, ki bode Bogu v čast in narodu v korist. Za predsednika je predlagal poslanca grofa Otona Serenyia, kateri je od vseh stranij gromovito pozdravljen zasedal prvo mesto in predlagal nato za prvega podpredsednika kanonika Karlacha, za druzega pa arhivarja. V. Brandl-a. Vzlasti poslednjega, zaslužnega zgodovinarja češkega, lajika sicer, toda v mišljenju in življenju vernega katoličana, so navzoči s posebnim navdušenjem pozdravljali.
Za častnega predsednika zboru so izbrali grofa E. Belcredija, ker se ga osebno ni mogel udeležiti, da bi mu dejanski predsedoval.
Lepo je potem pozdravil shod mil. škof Bauer izražajoč nekako tele misli : „kot škof te Škofije, v kateri ste se zbrali k 1. češko-slovanskemu shodu, vas najprijazneje in najprisrčnejše pozdravljam. To mi veleva srce, in ne samo uljudnost. Pozdravljam najpreje duhovnike, ki so povsod prvi, koder se gre za kaj dobrega.
Ravno tako pozdravljam svetne gospode, ki nam povsod pomagajo v boju za krščanke vzore. Tudi žene pozdravljam, katerim je izročena najimenitnejša naloga vzgoje. Ta shod naj visoko dvigne katoliško zastavo; to mu želim. Pri tem pa moram reči, da vas pozdravljam s Čuvstvom, ki mi je izsiljuje ljubezen do moje domovine, s čuvstvom bolesti. Nikdar bi ne bil niti sanjal, da bi bilo mogoče v zemlji sv. Cirila in Metodija tako nasprotstvo, tak strupen boj proti katoliškemu shodu ; ne bil bi mislil, da bi ua verni Moravi moglo navstati tako sovraštvo, tako silen upor proti katoliški ideji. Žalost moja je upravičena. Zato pa vas, ki ste vkljub temu prišli semkaj, še jedenkrat pozdravljam s čuv-u stvora r e s n i č n A radosti. Božji blagoslov je pred vsem potreben shodu. Ce Gospod ne zida hiše, se trudijo zastonj, ki jo zidajo; če Gospod ne čuva mesta, bd^ zastonj, ki je varujejo. Z željo, naj bi Kristus, ki je središče sveta, blagoslovil shod, je dovršil ljubljeni nadpastir brnske škofije svoj lepi, prisrčni, govorniško dovršeni pozdrav.
Na to so se vsprejele brzojavke: s v. o č e t u , cesarju s posebnim ozirom na grozno nesrečo, ki ga je zadela s smrtjo nadvojvode Viljema, in grofu Bele re d i j u.
V imenu Poljakov je pozdravil zborovalce v lepi poljščini jezuit grof Badeni pripovedujoč, da se je pri časnikarskem shodu v Lvovu nedavno lepo pokazala ljubezen mej Cehi in Poljaki. Na tem shodu je bil znani poljski prijatelj Jelinek; Vrchlicky mu je zložil v pozdrav lepo pesem. Nikakor ne more biti res, da bi Cehi ne marali Poljakov. V njihovem imenu vam kličem: Kochajmy-si§ (ljubimo se). Mi Slovani se moramo ljubiti, in ker smo katoličani, še bolj; ta ljubezen se mora pa kazati tudi v dejanjih. Ljubiti se moramo in skupaj moramo delovati. Poljski poziv Kochajmy-si§ ima pa i drugo polovico in tudi to moramo spolnovati; glasi se: nie dajmy si$ (ne udajmo se). Tedaj „Kochajmy sit? in ni^ dajmy sie!"	(Dalje sledi.)
Shod v Trebnjem.
ii.
Državni poslanec g. vodja Fr. Povše poljudno in zanimivo poroča o kmetijskih zadrugah, katere bi bile velike važnosti in koristi za kmetiški stan. Med vsemi stanovi je kmetiški sedaj v največji stiski vsled slabih letin, velikih davkov itd. Raznih priklad in naklad je že toliko, da jih je težko po imeuih našteti.
Delavci so dragi in jih je težko dobiti. Kmetijski pridelki pa vedno padajo v ceni. Konkurenca ruskega in ogerskega žita je tolika, da mora naš domač poljedelec v škodo prodajati svoje pridelke. V slogi je moč, zjediniti se morajo tudi poljedelci v zadruge ali zveze, ki bi imele skrb, da zadru-garji ložje spečajo svoje pridelke v denar. Obrtniki so to že storili, žal, da obrtniške zadruge ne morejo priti do prave veljave, ker imajo velikega in močnega nasprotnika, namreč kapital, kateri je v rokah malega števila denarnih baronov, in ti nare-
kujejo ceno žitu, živiui, vinu itd. Kapital je potreben, ali ž njim se ne smejo bogatini debeliti ua škodo ogromnega števila delujočih stanov.
Posebno hudo breme za poljedelce so grozni dolgovi. V Avstriji morajo poljedelci plačevati ua leto do 40 milijonov obrestij od dolgov, ki so vknji-ženi na kmetiških posestvih, torej znašajo obresti nekaj milijonov več, kakor zemljiški davek. Poljedelski minister pripravlja zakon, po katerem se bodo dolgovi znižali in posestva razbremenila. Le škoda, da se s tem perečim vprašanjem vedno odlaša. Go-govornik dalje obširneje pojašnjuje preosnovo davkov, s katero se sedaj peča državni zbor. Ako se ta pre-osnova srečno izvrši, olajšani bodo nižjim stanovom, posebno poljedelskemu, razni davki za več odstotkov.
Dalje govori o trgovinski pogodbi z Nemčijo in Italijo. Ker naš poljedelec dobi največ dohodkov iz živinoreje, zato je v tem oziru pogodba z Nemčijo precej ugodna. To kaže, da je cena živiui zadnji čas zopet znatno poskočila, ker je Nemčija odprla vhod naši živini Čez mejo. Manj ugodna pa je pogodba z Italijo, ker se je carina za italijanska vina preveč znižala. Zato, pravi govornik, kot zastopnik vinorejskega okraja nesem glasoval v drž. zboru za tako zvano vinsko klavzulo. Omenja tudi koalicije ter zatrjuje, da bodo slovenski poslanci v Hohen-wartovem klubu vedeli, kaj jim je storiti, ako vlada ne dovoli kranjske gimnazije in slovenskih paralelk v Celju. Konečno govori o volilni reformi ter naglaša, da se mora tudi delavcem dovoliti volilna pravica, kajti iz teh krogov prihaja največ vojakov, ki plačujejo krvni davek, ki darujejo, če treba, življenje svoje za cesarja in domovino. — Govorniku so poslušalci vedno živahno pritrjevali in mu koncem govor izražali glasno pohvalo.
Kot tretji je poročal deželni poslanec gospod dr. Žitnik, rekoč, da utegne poslušalce najbolj zanimati, kako se vsako leto porabljajo deželni dohodki. Možje, ki čitajo slovenske domače liste, že več ali manj vedo o deželnem gospodarstvu; a so mnogi, ki nimajo te prilike in niti ne vedo, koliko dežela porabi za dobrodelne in druge potrebne naprave. Na to na podlagi deželnega proračuna za tekoče leto navaja večje svote, katere je deželni zbor v zadnjem zasedanju določil za razne namene. Tako se bode letos za vodnjake, uravnavo hudournikov in rek, osuševanje zemljišč, za pogozdovanje Krasa, vinorejo, v povzdigo kmetijstva itd. izdalo do 54.000 gld.; za dobrodelne zavode, ki so bolnišnica, blaznica, najdenišnica in porodnišnica, nad 131.000 goldinarjev. Velikanske svote trosi dežela vsako leto za kranjske bolnike v tujih bolnišnicah. Lansko leto je dežela plačala tujim bolnišnicam 72.000 gld. Marsikateri poslušalec je merda prvič čul, koliko troškov ima dežela za bolnike in blazne. Ker pa se večkrat zgodi, da tudi lenuhi polegajo po bolnišnicah, posebno pa v Trstu, zato je deželni zbor zadnja leta že dvakrat naročil deželnemu odboru, naj skrbi za to, da se neozdravljivi bolniki prepeljejo v ljubljansko bolnišnico, kjer troški niso tako veliki. Tako tudi mnogo slabotnih beračev zahaja čez zimo v ljubljansko bolnišnico, kjer so preskrbljeni z vsem potrebnim — na troške občin in dežele. Dalje govornik navaja obravnave glede zgradbe nove deželne bolnišnice, ki bode stala do 573.000 gld. Z naše strani, pravi poročevalec, se je odločno nagla-šalo, da ni treba tako drage zgradbe, za katero sedaj primanjkuje 229.000 gld. Potrebam bi se bolje ustreglo, ko bi se vsaj tri manjše bolnišaice zgradile po deželi, za Dolenjsko, Gorenjsko in Notranjsko po jedna, v Ljubljani pa jedna večja. A ti nasveti niso obveljali in tako je deželni zbor bil v veliki zadregi, kako naj pokrije letošnji primanjkljej. Deželni odbor je priporočal posojilo, drugi pa zvišanje deželnih priklad za 4 odstotke. Z naše strani se je stavil nasvet, naj bi se vpeljala deželna naklada na pivo, in sicer po 1 gld. od hektolitra, kar bi zneslo okroglih 100.000 gld. Deželni zbor je z večino glasov sklenil, da se letošnji primanjkljej pokrije s posojilom do 250.000 gld., deželnemu odboru pa je naročil, da prične poizvedbe in preiskave gledč deželne naklade na pivo.
Govornik dalje našteva troške za šolstvo in občila, omenja obravnav o legalizaciji, višji dekliški šoli, lovskem zakonu in gledališču ter konča z zagotovilom, da je pri vsem delovanju v javnosti imel pred očmi v prvi vrsti koristi slovenskega oratarja, ki je steber in zagotovilo obstanka naroda slovenskega, brez ozira na levo ali desno, ne boječ se zamere pri onih, ki mislijo in trdijo, da mora duhov- , nik molčati v javnosti.	/ |
/ , v
S tem je bil shod po peti uri končan. Domači gospod župan v imenu zborovalcev izreče poročevalcem zahvalo in zaupanje, proseč jih, naj tudi v prihodnje delujejo po starem slovenskem geslu: vse za vero, dom, cesarja! — v blagor ljudstva.
Politični pregled.
V	Ljubljani, 1. avgusta.
Mladočehi. Boj mej raznimi frakcijami Mlado-čehov se vedno nadaljuje. Zmernejši mladočeški listi kar pozivljejo radikalne poslance, da naj izstopijo iz mladočeške stranke. Stvari se bodo odločile pri shodu zaupnikov, ako se res snide. »Narodni Listy« so namreč še vedno za ta shod. Ce pri tem shodu dobe večino zmernejši elementi, se naprednejši odločijo in organizu ejo kot lastna stranka ter začno z vso silo agitacijo po deželi. Ce bi pa shod se izrekel za radikalnejšo politiko, bodo pa skoro vsi sedanji mladočeški poslanci odložili mandate. Ce se pa shod ne snide, bode se pa odločitev odložila do deželnozbor-skih volitev, ki bodo drugo leto. Pri teh volitvah bode gotovo vsaka frakcijo postavila svoje kandidate iu ni nemogoče, da zmagajo tisti, ki so za naj-odločnejšo opozicijo.
Vzhodna Azija. Ko se začenja vojna zaradi Koreje in Rusija baje ne misli mirno gledati, kako se stvari razvijo, je vsekako zanimivo vedeti, koliko vojakov imajo Rusi na razpolago. V krajih, ki tukaj pridejo v poštev, ima Rusija 10 batalijonov rednih vojakov, 10 batalijonov strelcev, 2 rezervna bata-lijona, 3 kozaške batalijone, potem 3 kozaške polke in 2 eskadroua konjiče, 1 brigado in 2 kozaški bateriji topništva. Vkupe ima Rusija v tem kraju kacih 20.000 mož iu 64 topov. To gotovo ni velika sila, posebno ker ji je vsled slabih komunikacij jako težavno doposlati kako podkrepljenje. Japanei to dobro vedo, zato se pa upajo začenjati boj. Drugače bodo razmere, ko bode dodelana sibirska železnica in bode Rusija lahko hitro odpošiljala vojake v vzhodno Azijo.
Maroko. Maročaiiski minister vnanjih stvarij se je izjavil baje proti nekemu dopisniku pariškega „Figaro", da je Anglija vprašala pokojnega sultana, če bi prodal Tanger. Minister se je izjavil, da Ma-ročani nikdar ne prodajo nobenega dela svoje države. Da bi si Angleži radi pridobili Tanger, je gotovo. Potem bi imeli vhod v Sredozemsko morje v svojih rokah. Zato bi ne bilo neverojetno, če bi Angleži skušali kupiti to mesto. Ce je pa to stvar maročanski minister zares komu razkladal, pa ni gotovo, ker »Figaro" se kaj rad izmisli kak tak pogovor le zaradi senzacije. Poročila tega lista niso nič posebno zanesljiva.
Dnevne novice.
V	Ljubljani, 1. avgusta.
(Odbor društva za krščansko umetnost) si je izbral za predsednika profesorja Jožef S m r e k a r-j a, za podpredsednika direktorja obrtnih šol Ivana S u-bica, za tajnika in blagajnika kanonika Ivana Sušnika. Izvoljeno načelništvo uovega društva nam je porok, da bode društvo resno in temeljito izvrševalo stavljeno si prelepo nalogo.
(Iz Rima) se poroča: Sv. oče Leon XIII. je v razgovoru z rumunskim poslanikom Lahovaryjem rekel, da z vseh stranij sveta prihajajo pisma in prošnje, naj povzdigne glas za svetovni mir. Se pred dvema mesecema vsled raznih zaprek ni mogel poprijeti take inicijative. Posebno v Franciji o tem niso hoteli ničesa slišati. Navzlic temu je sklenil, da se hoče potegniti za mir; v ta namen sestavlja okrožnico orazoroženju, ki izide v četrti leta. Akoravno ta okrožnica ne bode takoj imela praktičnega vspeha, vendar bode papežev vpliv znatno vplival za svetovni mir.
(Odlikovanje.) Presvetli cesar je bivšemu županu v Gorici, dr. Jos. Maurovichu, podelil red železne krone tretje vrste, in bivšemu županu na Ptujem, E. E c k 1 u viteški križec Fran-Josipo-vega reda.
(Ogenj.) Iz Trnja na Pijki,. 31. julija: Danes opoludne začelo je nagafcrat goreti v vasi Paličje. Zažgal je najbrže/neki fant izpod Nanosa, ki je pasel konje in sg< je štel nekoliko Bprismuknenegau. Pogorelo jjVtieVet gospodarjev. Koliko jih je bilo zavSfWauih, ne vem še. Vsekako velika nesreča in r«'vščina za ljudij, ki že tako ne živ6 ob obiluosti. Pogorelo je tudi nekaj živine. Seno so ljudje z večine pospravili in tako je krma šla vsa v nič. Sem-
l
t
petersko gasilno društvo imelo je danes prvikrat priliko, pokazati se in je bilo prav hitro na licu mesta, dasi je dobro uro hoda od Št. Petra, ter je ogenj omejilo. Da ni bila sapa ugodna, pogorela Li bila vsa vas. Tudi zagorsko gasilno društvo je hilo kmalu pri rokah. V imenu nesrečnih pogorelcev prosim radodarna srca, da pritečejo s kakim darom na pomoč. Darove sprejema karacijski urad v Trniu na Pivki ali po prijaznosti slavno vredništvo „Da-nice" in „Slovenca".
Peter Bohinjec, kurat.
(S Planine na Vipavskem) dne 30. julija. Pogreba pokojnega, tako žalostno ponesrečenega gospoda učitelja Rudolfa Dolenca udeležilo se je nad 20 učiteljev, iz vipavske doline, s krasa in Pivke, in 4 duhovniki. Tudi farani so v obilnem številu spremili ranjcega k večnemu počitku. Udje okraj. Sol. sveta so nosili krsto. Mnogo deklic šolaric je prišlo v črnih robcih v cerkev. Ihtenje otrok jo naznanjalo, da je bil pokojnik pri šolski mladini resnično priljubljen. Še enkrat: naj v miru počiva!
(Letošnji vojaški nabor). Na račuu leta 1894 bilo je na Kranjskem potrjenih 2054. Od teh pa bode uvrščenih k stalni vojski le 1441, drugi pa odpadejo v nadomestno rezervo in nekaj k deželni brambi. V nadomestno rezervo pridejo večinoma vsi iz 3. razreda, če tudi so bili potrjeni kot novinci na tri leta V deželno brambo pride nad polovico iz druzega razreda, pri okraju črnomeljskem in mestu Ljubljana pa celo iz prvega! Ker je vedno več potrjenih, kakor se rabi vojakov, bi bilo pač lahko uvesti dvoletno vojaško službo tudi pri stalni vojski.
(Od Reke pri Košani) se nam piše tole: Dne 22. t. m. popoludne podal se je samski Josip Ambroži«, doma iz Predjame hrenoviške župnije iu zakupnik gosp. Maksa Deklevovega mlina v Britofu vremske fare, k svojemu bratrancu Matiji Ambro-žiču ob Reki na Novisušici št. 24, da mu plača dolg za poslano koruzo, ob jednem pa nove naroči. Po opravljenem tem poslu vrne se od g. M. Am-brožiča krog šeste ure popoludne nazaj proti domu. Pildr poslednjega kot njegov dober prijatelj ga še par streljajev na poti spremi. A vsemu svetu zdi se čudna in prečudua zagonetka, kako da bil sicer pridni, skrbni in varčni mladeuič komaj 5 minut naprej od Ambrožičeve hiše ob Reki v vodo zabredel in — utonil! V sredo 25. t. m. so ga še le našli, ko je čisto nag in sključen ter mrtev čepel pri kraji struge, z nogami zamotan v koreninah. Tembolj nerazvozljivo pa je to, da bi bil pri najlepšem vremenu in belem dnevu zabredel v vodo in utonil, ker pač na dotičnem mestu ni mogel pririniti skozi grmovje do vode, voda pa je ondi na dolgo čisto plitva iu polna kameuja, da ga tudi kak krčevit slučaj ni mogel usmrtiti. Čez vse čudno pa je poslednjič še to, da se njegove obleke, denarjev, katerih je imel menda do 100 gld. še seboj, in ure nikoli nikjer ni moglo najti ne trohe. C. kr. komisija, ki je prišla še ie v petek dne 27. t. m. popoludue na lice mesta preiskat in pregledat mrliča, nad njim ni našla najmanjšega sledu kakega posilnega udarca in poškodovanja in se torej izrekla, da je — utonil. Vsekako pa se nam pri-prostim ljudem ta smrt vidi jako čudna I — V petek zvečer pripeljali so mrtvo truple v košansko mrlišnico iu v soboto dne 28. t. m. je bilo pokopano. A smrad, neiznosen smrad v tej vročini poslednjih dnij prihajal je iz nezasmoljene krste tolik, da je smrad ob koleri proti temu še vonjava I Ali ne bi se torej oblastva ob jednacih prilikah nuj-nejše podvizala k izvršitvi svojega posta, ker še nedolžnim gnojnim gomilam ne prizanašajo ? In drugo vprašanje: Ali ne bi bila c. kr. orožnikov strogejša dolžnost zasledovati množečim se potepinom in zločinom po javnih cestah in stranskih potih bolj, nego da s kaznimi obkladajo take, ki dohajajo do železniških tirov, ali se srečajoči z vozmi na cesti umikajo sem ter tja mesto na desno pa na levo stran ? — Komarje preceiamo, kamele pa požiramo.
(Električna razsvetljava v Škofji Loki.) Vabilo k slavnosti, katera se vrši o priliki otvorjenja električne razsvetljave v Škofji Loki v nedeljo dne 5. avgusta t. 1. Vspured: 1. Ob 3. uri popoludne koncert vojaške godbe slavnega pešpolka kralj Belgijcev št. 27 na vrtu g. V. Sušnika na Štemarjih. 2. Ob polu 6. uri popoludue javna tombola v korist škofjeloške prostovoljne požarne brambe na Glavnem trgu, pri kateri svira tudi vojaška godba. Dobitki: 2 temi po 10 frankov v zlatu, 1 kvartin 20 fr. v zlatu, 1 činkvin 30 frankov v zlatu, I. tombola 100 frankov v zlatu, II. tombola 50 fr. v zlatu.
Tablice se dobivajo po 15 kr. do 5. avgusta < po-ludne pri gg : J. N. Kooeli, Fran Dolenc, C. Pech>r, Fran Sušnik, v veliki trafiki in na dan tombole tudi pri odboru. 3. Ob 8. uri zvečer blagoslovljenje in otvorjenje električne razsvetljave po preč. g. mestnem župniku Ivanu Tomažiču na Glavnem trgu. 4. Ob pol 9. uri zvečer mirozov z baki]ado iu ognjemet. 5. Po mirozovu godba iu ples na štemarjih.
—	Vstopnina h koncertu popoludne je 20 kr. za osebo, istotako zvečer k godbi in plesu. — Odbor preskrbel je posebni vlak, ki odhaja ob 12. uri 45 m. po polunoči iz škofjeloške postaje v Ljubljano. — K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje
S lav no stni odbor.
(Iz Trnovega na Notranjskem.) Poročam Vam, da se snuje pri nas novo društvo — Bistriško-Tr-novska požarna bramba, in daje pravila visoka vlada že potrdila. — Letina pri nas srednje dobro ubet3. Sena so ljudje mnogo nakosili; žito je še precej dobro rodilo. Krompirju se suši nat in pravijo, da je začel gujiti. Ostali pridelki kažejo povoljno, posebno ako nam Bog v kratkem potrebnega dežja pošlje. Sadja ne bo v Bistriški dolini skoraj nič, ker je spomladi velika mokrota cvetje uničila.
(Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca julija 1894 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 594 strank 180.461 gld. 93 kr., 563 strank pa vzdignilo 176.489 gld. 86 kr.
(Koroške novice.) V Radvegu blizu Trga je pogorela gostilnica. Zgorela je tudi domača dekla.
—	Trg. ministerstvo je dovolilo, da se vrše pripravljalna tehnična dela za krajevno železnico Mo-stič-Velikovec. — Za dopolnilni volitvi v drž. zbor dne avg. se vse stranke marljivo pripravljajo. Nadejati se je hude volilne borbe, ki se doslej bije še le po časnikih, ki proglašajo razne kandidate in jim iščejo privržencev. — Vaš g. dež. predsednik Hein biva v Porečah. Ob Vrbskem jezeru sedaj kar mrgoli tujcev; največ jih je v Vrbi (1478).
(Ziljska železnica) se bode slovesno otvorila dne 11. avgusta. Delajo že velike priprave. Znani Hugo Moro bo izdal poseben slavnosten spis, pri katerem je sodelovalo mnogo koroških velikašev in pisateljev. Posvečen bode seveda č. dež. predsedniku.
(Razdelitev občine). Svitli cesar je potrdil zakon koroškega dež. zbora, da se razdeli občina V o v b r e blizu Velikovca v dve novi občini: Vovbre in Sveti Peter (davkarske občine St. Jakob, Št. Peter in Gorice.
(Grozodejstvo) V Katinari pri Trstu je hlapec Boštijančič iz sovraštva ustrelil oskrbnika Šviligoja v vili Pagliaruzzi, zažgal njegovo hišno opravo in nato sam sebe usmrtil.
(Vojaška godba) ne bode svirala v Ljubljani vsled smrti Nj. c. i. kr. visokosti nadvojvode Viljema toliko časa, dokler ne bode končau pogreb; odpade toraj promenadni koncert v Tivoli v četrtek in v petek večer mirozov.
(Zavratni umor.) Dne 20. julija je šel 231etni šolar Jurij Petrovič iz Šilterna k svoji nevesti Katarini Bela v Siteš. Na potu ga je nekdo z neko stvario tako hudo udaril, da se je kar zgrudil na tla. Ko je blizu stanujoči kmet Janez Salomon prišel ua lice mesta, je bil zločinec že bežal. Težko ranjenega prenesli so v hišo Antona Bedenika, kjer je čez jedno uro umrl. Sumljiv umora je nevestin sin, ki je materi pretil, da Petroviča ubije, če ga vzame. V Ptuju so morilca prijeli in izročili okrajnemu sodišču.
Telegrami.
Smrt nadvojvode Viljema.
Dunaj, 31. julija. V kondulenčno polo, ki je razpoložena v palači nadvojvode Viljema, je vpisalo svoja imena več visocih oseb, tako najvišji komornik grof Trauttmans-dorf, grof Kalnoky, grof Fran Falkenhayn, vse vodstvo avstrijske družbe rudečega križa, deželni glavar grof Vetter, več generalov, častnikov, diplomatov, aristokratov in umetnikov.
Dunaj, 31. julija. V soboto bode v dvorni cerkvi črna maša za nadvojvodo Viljema.
Dunaj, 31. Vedno bolj se množš znamenja žalosti povodom smrti nadvojvode Viljema. Skoro vse hiše vzlasti v notranjem mestu so razobesile črne zastave. Častniki druge topničarske brigade poslali so lavorov venec,
Dunaj, 31. julija. Za pokojnega nadvojvode Viljema se je odredilo štirinajstdnevno dvorno žalovanje.
Dunaj, 31. julija. Po nalogu kneza bolgarskega se položi venec na krsto nadvojvode Viljema.
Dunaj, 1. avgusta. Danes dopoludne se je položilo mnogo lepih vencev na grob nadvojvode Viljema, mej drugimi venci rurnun-skega kralja in nadvojvodinje Cumberlandske. Veliki vojvoda luksemburški pride jutri na Dunaj, da bode pri pogrebu.
Dunaj, 31. julija. Občinski sveti na Dunaju, v Budimpešti in drugih večjih mestih obeh državnih polovic so izrazili svoje so-žalje povodom smrti nadvojvode Viljema.
Brno, 31. julija. Bridek dogodek, ki je zadel cesarsko rodbino, vzbuja občno sočutje in se tudi izraža v člankih tukajšnjih listov.
Reka, 31. julija. Nadvojvoda Karol Štefan se je danes na neki vojni ladiji semkaj pripeljal in odpotoval dalje na Dunaj.
Budimpešta, 31. julija. Pri pogrebu nadvojvode Viljema bode ogerska vlada zastopana po učnem ministru Lorantu.
Madrid, 31. julija. Povodom smrti nadvojvode Viljema se je odredilo štirinajstdnevno popolno in štirinajstdnevno polovično žalovanje.
Berolin, 31. julija. „Vossische Zeitung" javlja, da je nadžupan mogunški cesarju Francu Jožefu poslal sožalno brzojavko povodom smrti nadvojvode Viljema, kateri si je kot guverner v Mogunciji bil pridobil občne simpatije.
Vojska na Koreji.
Shangai, 31. julija. Mej mrtvimi Evropejci, ki so bili na ladiji „Kaushung". je bil tudi bivši nemški stotnik pl. Hanneken, ki je že petindvajset let bil v raznih važnih kitajskih službah.
London, 31. julija. Govori se, da di-plomatični odnošaji mej Japanom in Kitajem še niso pretrgani. Zjedinjene države so hotele posredovati, a so Japanci odklonili vsako posredovanje.
Pariz, 31. julija. Centralnega komisarja v Cettu so odstavili, ko se je pokazalo, da lokalna policija ni obvestila upravnih obla-stev o preiskavi pri Caseriu v aprilu.
Pariz, 31. julija. Kazimir Perier je popoludne odpotoval v Porte sur Seine v de-partementu Clud. Pred kolodvorom zbrana množica je živahno pozdravljala predsednika.
Berolin, 31. julija. Rodbino ključarja Pačovskega, štiri osebe, mož in žena, dve hčeri 10 in 7 let, so danes našli obešeno. Pačovski je bolehal za jetiko. Vsi poskusi, jih oživeti, bili so zastonj.
Madrid, 31. julija. Za ladije, ki prihajajo iz Marseilla, se je odredila večdnevna karantena.
Umrli so:
29. julija. Gizela Zaje, črevljarjeva hči, 16 let, Gospodske ulice 9, jetika.
31. julija. Viljem Mayr, lekarnar, 64 let, sv. Petra cesta štev. 2, kap. — Frančiška Rapuš, delavčeva žena, 35 let, Trnovski pristan 15, jetika.
V bolnišnici:
29. julija. Frančiška Kersnik, delavka, 40 let, jetika.
Tuj ci.
28. julija.
Pri Maliiu: Helfer, trgovec; Striegel, zesebnik; Thier-mann, inženfir, z Dunaja. — Ktlmel iz Gradca. — Partis, pl. Liguso, zasebnik, z rodbino, in Ulm, inženir, iz Trsta.
—	Manitz iz Draždan. — Eduvard in Marija Bauer iz Rei-chenbach-a. — Schmidtbauer, šolski vodja, iz Schwanenstadt-a.
—	Rosenkranz iz Oseka. — Kober s soprogo iz Werdan-a.
—	Rau, trgovec, iz Norimberka. — Jakob, trgovec, s Saškega. — Rasler, zasebnik, iz Mittweide. — Repenscheg, za-sebnica, iz Gorenjega Grada.
Pri '>?t. j : Ornstein, Fischer, trgovca, in Pfau z Dunaja. — Čanic, nadporofinik, Mankuč, Kodolitsch, Bernheim s soprogo in nečakinjo, Benussi in Manzoni iz Trsta. — Pam z Dunaja. — Cechevic iz Dubrovnika. — Leskovic iz Idrije.
—	Bonblik iz Ljubljane. — Fuchs, trgovec, iz Berolina. — Rabas s soprogo iz Višnje Gore. — Skerl, stavbeni mojster, s soprogo, iz Opatije.
Pri bavarskem dvoru: Grohman, učitelj, z Dunaja.
—	Seidl, Makasch, zasebnik, iz Trsta. — Dereani, medicinec, in Gerles iz Gradca.
Pri Juinem kolodvoru: Dors iz Frankobroda. — Pleskowic iz Krapine. — Pollak, virtuoz, iz Gaya. — Saffare iz Trita.
Pri avstrijskem caru: Pogačnik iz Tržiča. — Mrak in Bocker z Reke.
Tržne cene v Ljubljani
dn6 1. avgusta.
	[Ki-	kr		gl.	kr.
Pšenica, m. st. . .	6	50	Speh povojen, kgr. .	—	64
Rež, „ . . .	5	—	Surovo maslo, „ .	—	72
Ječmen, „ . . .	5	—	Jajce, jedno . . .	—	2
Oves, „ . . .	6	50	Mleko, liter . . .	—	10
Ajda, „ . . .	6	50	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . .	5	—	Telečje „ „ .	—	58
Koruza, „ . . .	6	—	Svinjsko „ „ .	—	58
Krompir, „ . . .	1	80	Koštrunovo „ „ .	—	36 40
Leča, hktl. . .	12	—	Piščanec ....	—	
Grah, „ . . .	12	—	Golob.....	—	16
Fižol, „ . . .	8	—	Seno, 100 kgr. . .	1	52j
Maslo, kgr. . .	—	90	Slama, 100 „. .	1	40
Mast, „ . .	—	68	Drva trda, 4 kub. m.	6	40
Speh svež, „ . .	—	58	„ mehka, 4 „ „	4	80
Vremensko sporočilo.
a rt a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	> 2 .9 => -
opazovanja		irmkomera t mm	toplomera po Celsijn			E a * a
31	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. «. zvee.	7330 732-2 732-9	17-6 25 7 16-4	sl. svzh. sl. zapad »	del. oblae. n n	15 dež
1. Frančišek Košar. 2. Smrt Rafaelova. (Slikal Henry 0' Neil.j 3. Železniški most čez Ljubljanico. (Foto-grafoval Jos. Armič.) 4. Bumba ali pinja. (Fotogra-foval Al. Knafelc) 5. Predilnica v Ajdovščini po požaru. (Fotogr. Ant. Jerkič.)
Zahvala.
Podpisana se v imenu celega trga zahvaljujeva kar naj-iskreneje mogoče preblagorodnemu gospodu ces. svetniku Ivanu Murniku za ves trud in naklonjeno podporo tukajšnjim revežem.
V Kropi, dnč 30. julija 1894.
Fran Hoenlgmann,
župnik.
Luka Hafner,
župan.
Srednja temperatura 19'9 za 0-1° nad normalom.
Vsebina 15. zvezka 1894:
1. Frančišek Košar, Spisal dr. Anton Medved. 2. Demeter Ivanovič Mendeljejev. Spisal I. P. (Konec). 3. Viljem Ostrovrhar. (Tragedija v petih dejanjih.) Spisal Anton Medved. (Dalje.) 4. Gospa s pristave. (Zgodovinski roman.) Spisal I. Kraljev. (Dalje.) 5. Spletke. (Povest iz nedavnih časov.) Spisal Š. 6. Iz počitniškega dnevoika. I. Iz Rima. Zložil Mih. Opeka. 7. Ogled po stari povestnici slovenski. (Nekaj zgodovinskih črtic, zlasti iz dobe Rimljanov.) Spisal Andrej Fčkonja. (Konec.) 8. Rim, središče lepih umetnostij. Spisal dr. Anton Medved. 9. Raznoterosti. — Na platnicah : Duše-slovna pisma. — Slovensko nemški slovar. — Slike :
Eksekutivne dražbe.
Matije Baku iz Dol. Vrema zemljišče (86 gld.) dne 5. septembra in 6. oktobra v Senožečah.
Alojzija Gerbca iz Vrbovega (terjatev 50 gld. posestvo (1200 gld.) dne 31. avgusta in 1. oktobra v Ilirski Bistrici.
Terjatvena dražba.
C. kr. okrajno sodiSče v Metliki je proti Katarini Težak, rojen Drganc iz Dol. Suhorja št. 2 radi dolžnih 6 gld. 20 kr. s pripadki dovolilo izvršilno dražbo za dolžnico pri zemljiščih Juro Težaka iz Dol. Suhorja na podlagi izročilne in ženitne pogodbe z dne 19. oktobra 1886, vknjiženih terjatev na doti v snesku 600 gld. in na zaženilu v znesku 600 gld., ter se za njo odredita dva roka, in to na 10. avgusta in na 7. septembra 1894. v Metliki.
Agrarske operacije.
O razgrnitvi načrta o nadrobni razdelbi posestnikom iz Velikega Otoka skupno v last spadajočega gozda daje se na znanje nastopno: Načrt o nadrobni ras.delbi v katastralni občini Postojina ležečih gozdnih parcel št. 4 in 5 v kata-stralnem površju 205 oralov 322 štirijaških sežnjev bode od dne 2. avgusta 1S94 do vštetega dne 15. avgusta 1894 v postojinski uradni pisarni razgrnjen na upogled vsem udeležencem. Načrt se bode dne 7. avgusta 1894 v času od 10. do 12. ure dopoludne v uradni pisarni v Postojini pojasnjeval. Neposredno, kakor tudi posredno udeleženi morajo svoje ugovore zoper ta načrt v 30. dneh, od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 2. avgusta 1894 do vštetega dne 31. avgusta 1894, pri krajnem komisarji g. Orešku vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
Pod varstvom.
Aleks. J a k š e , sobni slikar iz Ljubljane radi blaznosti, njega varuh je g. Adolf Jakše, zasebnik v Ljubljani.
Ravnokar je izšlo v obliki knjižice znamenito
Apostolsko pismo
sv. očeta Leona XIII.
obsezajoče 16 strani male osmerke. — Komad stane 5 kr., 100 komadov vkupe 4 gld., 200 komadov samo 7 gld.
Naročila vsprejemata Katol. Tiskarna in Katol. Bukvama v Ljubljani.
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča SS" po pošti. "S3Ž___
Ubald pl. Trnk6czy
lekar zraven rotovža v Ljubljani
priporoča:
»•-Kurjcočcsno tinkturo.-*«
Bolečine pomirljivo sredstvo pri kurjih odeslhin pri trdi koži na nogi. Ima to prednost, da se s to tinkturo kar s ščetko pomaže
bolni del na nogi. — Stekleničica z rabilnim navodom
in Ščetko velja 40 kr., tucat 3 gld. 50 kr.
Cvet zoper trganje (Gichtgeist) lajša in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
Marijaceljske kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucati 4 gld. 80 kr.
Planinski zeliščni ali prsni sirop za odra-ščene in otroke; raztvarja sliz in lajša bolečine, n. pr. pri kašlju. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodec pri zabasanju, in skaženi želodec. — Skatulja 21 kr., 1 zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr.
Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva
se dobijo v	292 12
lekarni
Ubalda pl. Trnkoczy-ja
v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo.
Odvetnik
dr. Kari Triller
usoja si naznanjati, da je ©tvoril z današnjim dnem svojo
V Ljubljani, Gospodske ulice hiš. št. 4, v I. nadstropju.
V Ljubljani, dne 28. julija 1894.
400 2-2
V postojnski jami
170 m	priredi se
dne 15. avgusta t. 1. ob 3. uri popoldne
običajna

kakor o binkoštili vsacega leta.
Vstopnina za osebo 1 gld. — Otroci pod 10 leti so vstopnine prosti.	397 3-2
-Wm Dunaj
s lt a borza.
Dn6 1. avgusta.
Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. , , . . .
London vista..........
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. v«
20 mark...........
20 frankov (napoleondor).....
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini
98 gld. 40 kr.
. 98	J»	40 „
. 122		50 „
. 97		70 „
. 121		55 „
. 95	n	95 „
. 1008		" n
. 362		40 n
. 124		70 „
|. 61	n	07'/».i
. 12		21 „
9		91 „
44		30 „
5	n	89 „
Bn£ 31. julija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zom.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	r južne železnice 3% .
južne železnice 5% . dolenjskih železnic 4%
149 gld.		—
156		75
197		25
96		45
143		—
127		20
107	n	40
67	n	40
98		70
221		60
154		75
128		50
98	n	50
Kreditne srečke, 100 gld........
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Gen6is srečke, 40 gld.......
VValdsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100
197 gld. 140 „ 18
23 68 70 48
24 163
3160 495 109 74 82 165 133
kr.
50
50
50 50
25 50 75
__Nakup ln prodaja ">JS
P vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. t Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju [.	najmanjšeza dobitki
Knlantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
mM E B C II R"
Nollzeile it. 10 Dunaj, lariahilferstrasu 74 B.
OJT Pojasnila v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh.
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je tnueoče visuceit« obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (fin' nle. 1