ŠT. 11 - XII NOV. 1963 CENA 20 DIN VSEBINA: A. Gnidovec: Ob dnevu republike O. Lipovšek: Razgovor o »našem statutu« J. Mavko: Pregled udeležbe na letošnjih sejmih Dr. Jerovec: Vsak začetek je težak F. Adamič: Nabava v septembru J. Mavko: Prodaja v septembru J. Ukmar: 10 let koče na Mali planini O. Lipovšek: 30 + 10 F. Berglez: O izobraže- vanju A. Zornada: Kvaliteta domačega lanu O. Lipovšek: Nova šola v Novih Rojah F. Bleje: II. gasilska olim-piada F. Rebernik: 7 dni na kegljišču Kegljaška sekcija TVD V. Habjan: Obvestila iz kadrovske službe O. Lipovšek: Vpliv proizvodnje kemičnih vlaken na . . . Izdaja v 900 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani IBM stroji v Induplati Ob dnevu Samo še nekaj dni nas loči od dneva republike — 29. novembra, ki bo vedno ostal zapisan z velikimi črkami v zgodovini jugoslovanskih narodov. Tega dne leta 1943, sredi štiriletnega krvavega boja z našimi okupatorji, so se sestali predstavniki vseh naših narodov na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu, da odločijo o pomembnih vprašanjih, ki so bila odločilna za nadaljnjo usodo našega ljudstva. V tem obdobju se je razmerje sil v svetu nagnilo v korist protifašistične koalicije. Italija je kapitulirala, osvobojeno ozemlje pri nas se je povečalo, narodnoosvobodilna vojska pa se je okrepila z novim orožjem in s povečanim številom borcev — zmaga NOV je bila zagotovljena. Zato je tembolj nastala potreba, da se v skladu z vojaškimi uspehi dosežejo tudi politični in postavijo temelji naše bodoče družbene in politične ureditve. Ti temelji pa so bili postavljeni prav na tem zasedanju, saj so bili tedaj sprejeti sami pomembni sklepi, s katerimi je bila začrtana nadaljnja pot naših narodov, in postavljeni politični organi, ki so vodili naše ljudstvo, ga predstavljali in zastopali v notranjih in zunanjih odnosih do konca osvoboditve. Tedaj smo dobili naš prvi parlament — AVNOJ (Anti-fašističko veče narodnog oslobodjenja Jugoslavije), ki je postal vrhovno zakonodajno in izvršilno predstavniško telo narodov Jugoslavije in našo prvo vlado — NKOJ (Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije) pod vodstvom tovariša Tita. Sklenjeno je bilo tudi, da bo bodoča Jugoslavija urejena kot federativna država sestavljena iz šestih enakopravnih federalnih enot, o nadaljnjem obstoju monarhije, da pa bo po vojni odločilo ljudstvo na svobodnih volitvah. Ti in še drugi revolucionarni sklepi pomenijo rojstvo naše republike, saj se je prav tu odločilo ne samo o obstoju naših narodov temveč tudi o tem, da bodo ti narodi živeli v isti državni skupnosti. Kakor sc je enotno uprlo naše ljudstvo, kakor je to ljudstvo enotno nastopalo ves čas naše narodnoosvobodilne borbe, tako enotno v isti državni organizaciji naj bi ostalo naše ljudstvo tudi po vojni. Tu je bila torej uzakonjena volja naših narodov: bratstvo in enotnost v vojni — bratstvo in enotnost v miru. In kar se je kalilo v našem narodnoosvobodilnem boju, to je bilo na drugem zasedanju AVNOJ ne samo deklarirano, temveč tudi uresničeno. Nastala je nova socialistična država, zrasla iz boja svojega ljudstva, ki nikoli ni hotela odstopiti niti delček svoje svobode in neodvisnosti za plačilo gospodarsko ali politično močnejšemu narodu. Kolikor težje so si ti narodi izbojevali svojo svobodo, toliko bolj jo znajo ceniti in prav tako spoštovati svobodo vsakega naroda, ki je morda nekdaj enako trpel preden jo je dosegel. Iz vsega tega pa se je razvila v naših narodih ljubezen do miru in spoštovanje drugih svobodoljubnih in miroljubnih narodov, kar se je takoj z rojstvom naše republike odrazilo tudi v njeni zunanji politiki. Tako je bila republike naša država prva, ki se je začela ob grozeči delitvi sveta na bloke zavzemati za politiko neangažiranja v blokih in lahko rečemo, da je danes že na čelu tretje in najmočnejše sile, voditeljica narodov bojujočih se za mir. Tako se naša republika, ki letos praznuje 20-letnico svojega rojstva ni izkazala samo v vojski temveč tudi v borbi za mir. Toda ne samo na zunanjem, tudi na notranjem področju dosega zmage. Z neprestanim razvijanjem in izpopolnjevanjem socialističnih družbenih odnosov je danes izmed vseh socialističnih držav najbolj razvila socialistična načela, kar letos sprejeta ustava še posebej potrjuje. Ob 20-letnici obstoja naše republike želimo, da bi ta vedno hodila po slavni poti, ki si jo je začrtala v revoluciji in da bi s svojo miroljubno politiko še nadalje uživala tako velik ugled in spoštovanje v svetu, znotraj pa prva razvila komunizem. Naj živi Socialistična federativna republika Jugoslavija. Razgovor o »našem statutu« Predsednik komisije za pripravo statuta tovariš Albin Gnidovec nam je povedal za Konoplan naslednje: Pod naslovom »KAKO DALEČ SMO S STATUTOM« smo v zadnji številki našega glasila priobčili vaš prispevek. Zanima nas, kaj je sedaj še novega o čemer zadnjič še niste pisali? Odgovor: Na to vprašanje ne morem dati odgovora ker sem zadnjič pisal samo o načelnih stvareh. Vprašanje: Da bom konkretnejši postavljam dopolnilno vprašanje. Kaj bo v statutu zajeto kar dosedanja pravila podjetja niso vsebovala? Odgovor: Naša dosedanja pravila, ki še veljajo in bodo veljala do sprejetja statuta so zelo skopa. V teh pravilih so združena tolmačenja o pravilih podjetja in pravilnik o delovnih razmerjih. Samih določb o pravilih podjetja je bilo zelo malo. Mnogo več je bilo določb o delovnih razmerjih. Statut bo to ločil. Vseboval bo določbe, ki spadajo v statut ne pa tudi druge določbe, katere urejamo s posebnimi pravilniki. Tako bomo imeli po sprejetju statuta pravilnik o delovnih razmerjih ločen od statuta, kakor so ločeni še pravilnik o delitvi čistega dohodka in osebnega dohodka, pravilnik o higiensko tehničnem varstvu pri delu, pravilnik o uporabi osebnih avtomobilov za podjetje in še drugi. Vprašanje: Ali smatrate, da je shema vodenja podjetja prikazana v zadostni obliki če se neha pri obratovodji? Odgovor: Po izvedeni reorganizaciji smo pripravili skladno s tem še shemo vodenja podjetja, vendar se mi zdi, da je ta shema še zelo pomanj- kljiva ker prikazuje samo vrh v vodstvu gospodarske organizacije oz. našega podjetja, ne prikazuje pa organizacijo vsakega posameznega proizvodnega obrata, kakor tudi ne bivših posameznih sektorjev uprave. Te sektorje imenujemo v statutu službe in operativna vodstva. Pri tem naslednje tolmačenje: shema je sekundarnega pomena, na prvem mestu pa je organizacija podjetja, ki naj bi bila v statutu prikazana v celoti in naj bi bili, v zvezi s tem prikazan delokrog, pravice in dolžnosti vsake vodstvene osebe v podjetju. Ne samo pravice in dolžnosti direktorja in njemu neposredno podrejenih šefov, temveč vseh vodstvenih oseb tudi obratovodij in mojstrov. Ko bo to delo gotovo, bomo izdelali shemo, katera bo grafično prikazala tekstualni del organizacije podjetja, ki bo vsebovan v statutu. Na tem se pospešeno dela in se osnutek tega dela statuta približuje koncu. Vprašanje: In še vaše zaključne misli? Odgovor: Statut bo vseboval določbe vsebovane v posameznih poglavjih, ki jih dosedanja pravila podjetja sploh niso vsebovala. Statut se bo tudi v tej smeri približal delavcu proizvajalcu, ker bo ravno tisto, kar delavca najbolj oziroma posebno tangira obravnaval obširneje in v posebnem poglavju. To bo zajeto v poglavju »pravice in dolžnosti delavca«. V tem poglavju bodo namreč zajete pravice in dolžnosti, ki jih ima delavec že po naših zakonitih predpisih pa tudi tiste pravice, katere ima delavec posebej v našem podjetju. Pregled udeležbe na letošnjih sejmih Sedaj, ko je končana sezona letošnjih sejmov tekstilne stroke, je prav, če si iste bežno prikličemo v spomin in napravimo zaključek o tem. Skupno smo se udeležili direktno ali indirektno enajstih sejmov naše stroke, in sicer: Sejem »Moda 1963«, Ljubljana Sejem gostinske opreme, Maribor Spomladanski zagrebški velesejem Velesejem v G razu Sejem »Alpe-Adria«, Ljubljana Velesejem v Trstu Mednarodni tekstilni sejem, Leskovac preko Poslovnega združenja Potrošniški sejem, Domžale Sejem v Celovcu Sejem »Moda u svetu«, Beograd preko Poslovnega združenja Sejem v Kijevu SSSR; dali smo platno a rt. 102 za izdelavo oblek za tamkajšnjo revijo. Rezultatov iz tega sejma nimamo. od 12. 1. do 21. 1. 1963 od 29. 3. do 7. 4. 1963 od 12. 4. do 21. 4. 1963 od 27. 4. do 5. 5. 1963 od 8. 6. do 16. 6. 1963 od 21. 6. do 5. 7. 1963 od 6. 7. do 14. 7. 1963 od 20. 7. do 28. 7. 1963 od 8. 8. do 18. 8. 1963 od 13. 10. do 21. 10. 1963 Iz pregleda je razvidno, da smo nastopili sedemkrat doma in štirikrat v tujini. Kako so bili naši artikli sprejeti od potrošnikov v Grazu in Trstu, je bilo v našem glasilu »IConoplan« že opisano. V Celovcu smo imeli razstavljen le šotor »Umag« in po izjavah predstavnikov 8. 8., ki so bili v Celovcu, je bil za ta šotor velik interes. Konkretno smo prejeli tudi direktno pismo od interesenta, ki vprašuje, kje bi ga lahko kupil. Od modne revije v Kijevu, kamor smo dali našo enobarvno tkanino za tri modele, nimamo obvestil, kako so bili modeli sprejeti. Kot je bilo prej omenjeno, smo se udeležili indirektno sejmov, in sicer v Leskovcu in v Beogradu v sklopu Poslovnega združenja tekstilne industrije, Ljubljana. Na vseh ostalih sejmih smo nastopali direktno. Največji uspeh smo imeli na sejmu »Moda 63« v Ljubljani, kjer je bil bogat prikaz naših novitet, med drugim tudi Lanacryl. Tu smo prejeli tudi 4 zlate in 1 srebrno medaljo. Eno zlato medaljo smo prejeli tudi v Leskovcu, in sicer za novo damast garnituro. Z letošnjo udeležbo na sejmih smo prikazali naše proizvode in postali še bolj znani v mejah naše države, prav tako pa smo ponesli ime našega podjetja izven meja in smo že navezali stike z interesenti. Nastop na Spomladanskem sejmu v Zagrebu pa je bil posebno uspešen, ker smo se predstavili publiki z novimi modeli modernih šotorov. Da so bili šotori izredno iskani, nam priča dejstvo, da smo v šestih mesecih izdelali in prodali preko 2000 komadov raznih tipov šotorov. Omeniti je torej, da se sredstva, ki se vložijo v pravilne reklamne svrhe, dobro obrestujejo in je potrebno tudi v bodoče tako postopati. S Sejma 1963 na GR Vsak začetek je težak V skladu z mnogo večjimi potrebami obstoječih služb v podjetju po stvarnih podatkih bodisi v proizvodnji, prodaji ali planiranju in obračunavanju, je delavski svet podjetja pristal na sodelovanje pri izkoriščanju strojev višje mehanizacije. Naše podjetje je kot solastnik tretjinske vrednosti vseh strojev, ki imajo za samo naše podjetje mnogo preveliko kapaciteto, šlo v sodelovanje s podjetji »Stol« Duplica in »Titan« Kamnik. Vsako od navedenih podjetij bo imelo na razpolago za osnovno obdelavo podatkov štiri stroje in to dva luknjača in dve verificerki. Na luknjačih se osnovni podatki prenašajo v obliki luknjic na posebne kartice. Pravilnost vnešenih odnosno luknjanih podatkov pa se preveri nato na verificerkah, ki služijo za kontrolo, če so bili podatki pravilno luknjani. Poleg navedenih 4 strojev, od katerih smo sedaj prejeli 2, ima vsako podjetje še nekaj potrebnega inventarja, kot so posebne omare za kartice in podobno. Vsi ostali mehanografski stroji pa se nahajajo v centru na Duplici, kjer so že montirani in so že pričeli delati. Luknjač in še ena verificirka bosta predvidoma kmalu dobavljena, obenem pa bomo rešili tudi problem verificirke, ki smo jo že prejeli, ker ne dela povsem v redu. Poleg navedenih težav, ki smo jih imeli s samimi stroji, in ki bodo, upajmo, kmalu odstranjene, pa imamo težave tudi pri organizaciji priprave za obračunavanje na teh strojih. Ljudje, ki bi se s pravilnim razumevanjem lotili dela pri izučitvi na teh strojih, kakor tudi ljudje, ki uvidijo perspektivno koristnost in važnost hitre strojne obdelave podatkov, so žal zelo redki. Vse navedeno je močna ovira pri uvajanju naših obračunov na strojih višje mehanizacije s posebnim ozirom na to, da smo v tem delu začetniki. Delo na IBM strojih Zavod za produktivnost dela v Ljubljani, s katerim imamo pogodbo o uvedbi organizacije posameznih obračunov na sistem luknjanih kartic, ni dosedaj izpolnil pričakovanj. Kot začetniki smo se odločili sporazumno z zavodom, da zajemamo na strojih najprej obračun osebnih dohodkov, kar je za predilnico zaenkrat pripravljeno in so podatki v poskusni obdelavi na strojih. S temi podatki naj bi poleg osebnih dohodkov zajeli tudi že nekatere podatke o proizvodnji, vloženem delu itd., ki so koristni za obračun proizvodnje. Namen pa imamo izkoristiti stroje poleg obračuna osebnih dohodkov za vse podjetje, tudi za materialne evidence, pripravo dela in analizo tržišča, s čimer pa bomo dobili tudi ogromno podatkov važnih za naš obračun proizvodnje. Da pa bomo uspeli prebroditi začetne težave in da bomo dosegli želeni cilj bo potrebno še mnogo naporov, predvsem pa več razumevanja za napredek. Nabava v avgustu 1963 Z neprestanim prizadevanjem nam je uspelo preskrbeti večje pošiljke premoga, tako da znaša zaloga čez 650 ton in lahko z manj skrbi pričakujemo zimske mesece. Prejeli kg Porabili kg Premog 789 300 413 200 Bombažna preja 66 742,7 62 278,4 Stanična preja 8 062,3 4 008,3 Lanena preja Osijek 2 738,6 4 468,3 Laneno vlakno dolgo dom. 18 181 20 633 Laneno vlakno dolgo uvoz — 12 726 Laneno vlakno kratko dom. 2 176 8 563 Laneno vlakno kratko uvoz — 1 100 Konopljeno vlakno dolgo 10 140 11 519 Konopljeno vlakno kratko 6 150 20 042 Stanično vlakno 194 ' — Terlenka vlakno 3 566 — Leacryl vlakno — 1 354,6 Kemikalije 46 420,83 32 010,30 Barve 826 1 074,50 Preskrba z glavnimi surovinami je zadovoljiva; pri nabavi pomožnega materiala pa se opaža vedno večje pomanjkanje. Tako skoraj ni mogoče dobiti gradbenega materiala, ker je blokiran za gradnjo v Skopju. Veliko je tudi pomanjkanje cevi, ki so namenjene za iste namene. Težave imamo pri nabavi kemikalij, ker so se povečale naše potrebe in nam pogodbene količine ne zadoščajo. Prodaja v avgustu 1963 V mesecu septembru so bile proizvedene in prodane sledeče količine tkanin po grupah: Proizvedeno m* Prodano m! % na prodajo v septem. 1962 Bombažne 87 836 78 951 119,2 Lanene 35 769 31 475 134 Pollanene 216 442 195 877 131 Konopljene 22 206 23 079 79,7 Bombaž — konoplja 20 440 21 557 266 Lan — konoplja 1 429 1 366 156 Gasilske cevi — kg 3 642 6 995 297 V septembru ni prodaja potekala, kakor smo pričakovali. Razlog je v tem, da se je forsirala prodaja v avgustu mesecu in so iz tretjega tromesečja ostale le manjše količine za odpremo. Naši zastopniki pa so bili na terenu šele v začetku oktobra. Del krivde je tudi na oplemenitilnici, ki ni uspela dodelati večjih količin tkanin. Ustavila se je tudi prodaja šotorov, kar pomeni precejšen finančni izpad. Kljub temu je bilo prodano 27®/o več kot septembra 1962. Makulature smo imeli v septembru 2911 m2, lani v istem mesecu za 3070 m- ali 94,6 “/» od lanske količine. Izvoz: V septembru smo izvozili le 2107 mB konopljene ja-drovine v vrednosti 1602 $ in smo s tem devetmesečni plan dosegli le 61,4 "/o. 30 + 10 Preteklo je deset let odkar smo o jubileju našega podjetja obširneje pisali. Deset bogatili let v katerih smo izgrajevali sami sebe v socialistične proizvajalce in tovarno v dostojno delovno mesto. Prav gotovo je deset let preveč, da bi lahko iz samega spomina pisal za to dobo kronologijo. Vseeno pa bom navedel vsaj nekaj stvari, ki so nam bile do leta 1953 tuje. O razvoju INDUPLATI leta 1924 oziroma od jeseni leta 1923 je bilo že dovolj in to izčrpno napisanega. Za mlajše bralce našega lista dajem napotek, da si ogledajo knjigo »30 let INDUPLATI«, katero je naš kolektiv izdal v redakciji direktorja K. Marinca za ta jubilej pred 10 leti. Slavnostno vzdušje takratnega praznovanja je že davno zamrlo, nastopile so nove prilike za veselje in radost. Seveda je bilo radosti dovolj tudi na račun pikrih pripomb kot onih, ko smo na številnih sestankih ocenjevali idejne projekte za rekonstrukcijo našega podjetja katerih je bilo menda prav toliko, kolikor let je bila tedaj tovarna stara. Kolebanje sem in tja z našo odločitvijo je končno pripeljalo do sklepa, da finančno sodelujemo pri gradnji vaškega vodovoda, da prispevamo za mo- dernizacijo ceste Domžale—Duplica, da si zgradimo nove delovne prostore za naše delavnice v katere se je potem vselila tkalnica, da asfaltiramo tovarniško dvorišče, da si nabavimo nekatere nove avtomobile za naše potrebe med katere sodijo vsi današnji avtomobili katerih lastnik je IPI, prav tako kot traktor in viličar. V desetih letih smo se odločili nadalje, da temeljito rekonstruiramo našo dvorano. Dokončno smo uredili tudi igrišče za tovarno ter se odločili za obnovo menze, katero smo predelali v sodobno urejen lokal družbene prehrane. Že pred leti smo uvedli po zakonu dovoljeni polurni odmor med delom. V odmoru smo zabavali delavce z glasbo ter jih obenem tudi obveščali o tem in onem. Po dograditvi menze smo likvidirali kiosk na dvorišču ter prodajanje malic prenesli v menzo, kamor smo dovolili oditi vsem zaposlenim v času odmora. Za rekreacijo smo zgradili na Mali planini svoj planinski dom ter postavili in otvorili leta 1959 v Umagu svoj počitniški dom, v katerem je že večina izmed nas preživela lepe dneve ali večere. V desetih letih, od 1953 do 1963, smo se temeljito pozabavali tudi z našimi izdelki ter zanje kupili nekatere sodobne stroje za vse proizvodne oddelke vključno tudi pisarne, katere so danes dobro opremljene s pisalnimi in ročnimi računskimi stroji. Za predilnico smo v tem času nabavili novo suho predilnico ter nov česalni stroj. S tem smo opremili polovico drugega nadstropja predilnice. Za tkalnico smo najprej kupili stroj za okroglo tkanje gasilskih cevi, nato smo postopno modernizirali z novimi stroji pripravljalnico ter tkalnico. Zadnja je bila na vrsti (letos) rekonstrukcija škro-bilnice. Pri tkalnici velja omeniti selitev nove avtomatske ali ATR tkalnice iz drugega nadstropja predilnice v »nove prostore - delavnice«. Za oplemenitilnico smo nabavili nove stroje za barvanje (jiggre), kupili smo barvalni foulard in barvalni aparat za prejo na X cevkah (Jaggri). Utesnjene delovne prostore smo povečali z odstranitvijo nekaterih nepotrebnih vmesnih zidov. Popoln remont so doživele nadalje pisarne naše uprave. Lep vhod v upravo podjetja vtisne vsakemu obiskovalcu občutek urejenega in dobro ido-čega podjetja. To si tudi želimo in to je bil z rekonstrukcijo naših pisarn namen. Popolnoma nov obrat je konfekcija, ki je rastel iz okvira nekdanje šivalnice v sedanji prilično moderen obrat, v katerem izdelujemo vrsto izdelkov za gospodinjstvo in turizem. Žal naša konfekcija še vedno nima najboljših prostorov in je predvsem oddelek za izdelovanje šotorov močno utesnjen, kar zavira organizirano proizvodnjo. Morda je umestno, da omenimo še selitev skladišča pomožnega materiala in utensilij v nove prostore. izpraznjeni prostori pa so trenutno na razpolago oplemenitilnici za skladišče. Stalno naraščanje proizvedenih izdelkov nas je prisililo tudi v remont domačega vodnjaka, katei rega smo poglobili in opremili z novo črpalko. V zadnjem letu smo bili primorani nabaviti iztrošeno železniško lokomotivo za proizvodnjo pare za ogrev in obratovanje. Ta dragi izhod iz sile nas je podučil, da moramo misliti na modernizacijo naše toplarne, kar sedaj pospešeno izvajamo. Z naštetimi gradnjami in dopolnitvami smo bili primorani, da uredimo tudi ograjo okoli tovarne in to na nekaterih mestih daleč ven iz nekdanjega okvira. Za nameček smo si postavili tudi moderno tri-stezno kegljišče, v načrtu pa je tudi dograditev oziroma dogotovitev strelišča. Za konec morda še nekaj besedi o preobrazbi našega človeka. Stopnja napredka je vidna predvsem v razdobju 10 let. Danes iz bolj oddaljenih krajev skoro ni več pešcev. Vsakdo poseduje že O izobraževanju Pri nas se premalo zavedamo, kako potrebno je izobraževanje in usposabljanje. Docela pozabljamo na lepi in stvarni slovenski rek: Cim več znaš, več veljaš. V pogledu izobraževanja smo tako ozko-gledi in hitro zadovoljni s svojim doseženim znanjem. Ne zavedamo se vedno, da je znanje potrebno in to ne samo na delovnem mestu, kjer nam pomaga, da delamo hitro in kvalitetno, s čim manjšim naporom temveč tudi na vseh drugih področjih naše dejavnosti. Še posebno nam je potrebno znanje kot upravljavcem v naših delovnih organizacijah. Zavedati se moramo namreč, da bomo le s poznavanjem družbene ekonomike in drugih znanj lahko uspešno gospodarili z našim imetjem, ga povečevali in tako sebi višali življenjski standard. Skratka, znanje nam je potrebno povsod, kjer se udeležujemo življenja in dela okrog nas. To znanje pa si pridobimo na različne načine: v šolah, tečajih, seminarjih ipd. Tudi v delovnih organizacijah se zavedajo pomembnosti izobraževanja in zato tudi usmerjajo del svoje dejavnosti v to smer. Vendar je tako, da so potrebe precej večje kot pa možnosti, centri za izobrazbo, kakor se imenujejo, se borijo z mnogimi objektivnimi težavami kot je pomanjkanje izkušenj, materiala, učnih pripomočkov in strokovnega predavateljskega kadra. Borijo pa se tudi z objektivnimi težavami, ki jih predstavljajo ravno tisti, katerim so ta prizadevanja namenjena. To so delavci, ki za dvig svojega znanja niso zainteresirani toliko, kot bi morali biti. Zadovoljni so s tem, kar pač znajo. Tudi v našem podjetju obstoja center za izobraževanje, kar bi po njegovem delovanju malce težje spoznali, ker se tudi on bori z vsemi naštetimi težavami, razen strokovnega predavateljskega kadra. Predvsem ga tare pomanjkanje izkušenj in pa nezainteresiranost pri pridobivanju znanja. Delavci namreč morajo sami izražati željo in žejo po znanju, ker bi le tako lahko spoznali želje glede tega. Dalje bi že našli poti, da bi te želje oziroma potrebe v čim večji meri tudi izpolnili. dvokolo, nekaj stotin delavcev ima mopede, nekaj desetin pa se lahko dandanes postavlja z lastnim motorjem ali celo avtomobilom. Standard se je močno dvignil. K tej splošni oceni dodajamo še lastnike lastnih stanovanj, bodisi v individualnih hišah, bodisi v zadružnih gradnjah. Danes menda tudi ni več gospodinjstva, kjer bi ne bilo radijskega sprejemnika, mnogi imajo moderne kuhinje s sodobnimi stroji za hlajenje in kuhanje. V prcnekate-rem stanovanju našega delavca pa se že nahaja televizijski sprejemnik. Vse to je del ocene za standard. Seveda imamo z večjimi možnostmi še večje želje. Za vse to imamo odgovor. Želimo si samo naprej in nikoli nazaj. To je miselnost socialističnega duha, to je vodilo našega gospodarstva, to je naš napotek ob 40. rojstnem dnevu Induplati. Center je v programu dela za leto 1964 predvidel dejavnost na področju strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja, na področju družbeno ekonomskega, političnega in splošnega izobraževanja. V povezavi z delavsko univerzo bo organiziral predavanja za člane samoupravnih organov z družbeno ekonomsko tematiko. Torej naloga centra za izobraževanje ni izključno strokovno izobraževanje, temveč izobraževanje nasploh, kajti družba ne potrebuje ozko kvalificirane strokovnjake, delavce na svojih delovnih mestih, temveč široko razgledane ljudi, ki se zavedajo, da njihovo življenje ni odvisno samo od njihovega dela, kajti oni niso samo delavci, temveč tudi upravljalci. Taka zavest naših ljudi bo veliko pripomogla njim samim in s tem tudi omogočila, da se bo njihovo delo enakovredno vključilo v napore vseh naših ljudi za boljšo in lepšo bodočnost. KVALITETA DOMAČEGA LANU Kakor pri vsaki surovini, tako je še posebno pri naravnih tekstilnih surovinah kvaliteta odvisna od raznih faktorjev. Eden izmed glavnih činiteljev, ki vplivajo na kvaliteto je brez dvoma, kraj kjer je rastlina, od katere pridobivamo vlakno, rastla. Cim vemo od kod je rastlina ali vlakno, lahko že sklepamo tudi o približni kvaliteti. Pri nas v Jugoslaviji sejejo lan le še na Dolenjskem in v Slavoniji, vendar ga precej opuščajo. (Sejejo raje druge kulture.) Kvaliteta našega lanu ni ravno najboljša. Dolžina vlaken je srednja, od 30—80 cm. Trdnost je bolj slaba, so pa lahko cep-ljiva, če so pravilno godena in se pri predenju hitro razmočijo, zaradi tega se lepo upredajo. Barve je sive, če je rošenc in svetlo rjave do rjave, če je goden v bazenu, seveda je odvisno tudi od čistoče vode. Iz vlaken našega lanu lahko predemo le nižje in srednje številke preje. Zaradi slabše trdnosti ni primeren za mešanje z umetnimi vlakni, 10 let koče na Mali planini Nekoliko čudno se sliši, ampak ravno tako je bilo: misel za gradnjo koče se je rodila v naši stari menzi. Ne da se več ugotoviti, ali je bilo to ob praznovanju kakega rojstnega dne, praznika, ali pa kar tako, brez formalnega vzroka, kot največkrat. Saj je končno vseeno. Ideja je bila tu in kmalu je dobila veliko zagovornikov. V tistih časih je bilo namreč pri nas planinarstvo, posebno pa smučanje zelo razvito. V ta namen smo imeli stalno v zakupu staro, tesno pastirsko kočo na Veliki planini. Tudi po štirideset ljubiteljev smuka je sprejela pod svoj nizki krov, čeprav pastirji niso na kaj takega verjetno nikoli računali. No, ideja o gradnji se je pričela hitro uresničevati. Menda je bil kar na licu mesta dan predlog za ožji gradbeni odbor. Sestavljali so ga: ing. Bergant, kot predsednik ter Anton Gorenc in Otmar Lipovšek kot člana. Ti so pripravili potrebno dokumentacijo in načrte — takrat je bilo to še zelo preprosto — ter šli izbirati kraj na Mali planini, kjer naj bi stala koča. Kar hitro so ga našli in pozneje smo ga vsi brez pridržkov potrdili. Toda tu so se že pričele nepredvidene težave. Nekaterim kamniškim in domžalskim planincem ni bilo do Naš dom na Mali planini tega, da bi tudi jaršani imeli svoj dom. Na vse načine so poskušali zatreti naš polet. Celo tovorne žičnice niso pustili nekaj časa uporabljati, pa tudi do neljubega incidenta je prišlo. Vseeno je šlo delo na terenu hitro od rok. Skupina štirinajstih smučarjev in delavcev je v zelo kratkem času naredila izkope in zabetonirala temelje. Med tem časom so gozdarji in pastirji z veščo roko pripravili potrebni gradbeni les. Kmalu za prvo je odšla še druga skupina naših kvalificiranih delavcev in prostovoljnih nosačev. Na plečih je bilo treba namreč prenesti stotine in stotine kg gradbenega materiala od žičnice do gradbišča. Polet je bil velik, volja dobra, nihče ni spraševal o osemurnem delavniku. In naenkrat je bila koča pod streho. Še notranje ureditve in namestitve — in koča s šestindvajsetimi ležišči je 29. novembra 1953 prestala svoj planinski krst. Lepa je, udobna in predvsem namenjena razvedrilu in Oddihu. Le premalo se tega poslužujemo. Prva leta po otvoritvi je bila stalno zasedena. Sedaj pa se zgodi, da tudi mesec dni ne potrka na vrata noben član kolektiva. Je res, da bo motorizacija vzrok, da izgubljamo smisel za peš hojo? Ce ta domneva drži, potem bo kmalu bolje, kajti za letošnji Dan republike bo začela obratovati nova osebna žičnica, ki nas bo v desetih minutah ponesla preko strmin, za katere smo »včasih« potrebovali dve uri! Vpliv proizvodnje kemičnih vlaken na naš odnos do tekstilnih izdelkov (Melliand -43-11/1962) Skozi vse zgodovinske veke spadajo tekstilni izdelki k najvažnejšim dobrinam človekovega življenja. Preden le-te dospejo v obliki gotovega oblačila do potrošnika, je nanje vplivala vrsta faktorjev: proizvodnja vlaken, trgovina z vlakni, pre-dilec, tkalec, pletilec, oplemenitilec, konfekcioner in trgovec. — Kupec in potrošnik sta vi j a za gotovo oblačilo določene pogoje glede na trdnost, udobnost, enostavno čiščenje, ceno, na neposredno dopadanje, posebna vloga pa velja modi. Nadalje vplivajo na gotovi izdelek podnebje, letni časi, poklic, spol itd. Pred 50. leti so si ljudje lahko nabavili samo izdelke iz naravnih vlaken. Lastnosti tedaj poznanih vlaken in možnost njihove predelave so merodajno vplivali na izdelke. Tekstilna industrija se je tedaj opredelila na proizvodnike volnenih, bombažnih, lanenih in svilenih tkanin • in delno pletenin. Ta razdelitev še dandanes močno vpliva na predstavo o proizvodnji tekstila. Z razvojem umetnih vlaken pa se pojavljajo popolnoma novi momenti, ki so močno vplivali tudi na prejšnjo predstavo o proizvodnji klasičnega tekstila. Analiza tega vprašanja bo verjetno, če ne prav gotovo, vplivala v prihodnosti na proizvajalce tekstilnih izdelkov jutrišnjega dne. Razčlemba bo vodila v naslednja področja: vpliv narave, zgradba in svojstva vlaken iz beljakovin in celuloze, pridelovanje naravnih vlaken v poljedelsko extenzivnih sistemih in omejitev teh možnosti; vloga oblike vlakna, dolžine, debeline, vitja — pri volni še posebno možnost filcanja — nabreknjenje v vodi itd. Že dandanes so zaznavne novosti v tehniki proizvodnje tekstilnih izdelkov, ki vodijo v nujno potrebne nove prijeme. Vidne so Zadnji posnetek pred otvoritvijo. — Nova šola v Novih Rojah te novosti v tehnični izdelavi in ekonomiki proizvodnje. Prav poseben vpliv imajo najnovejša vlakna v proizvodnji gotovih izdelkov predvsem na miselnost oblačenja. Oblačilo je bilo na vsem začetku zaščitno sredstvo zoper vplive okolice in narave do človeka. Kasneje so to zahtevo dopolnili novi zahtevki lepote, sramežljivosti, poudarek na osebnost. Kljub vsemu razvoju mora še danes računati z naštetimi zahtevami. S proizvodnjo kemičnih vlaken in tkanin iz teh, je znova vzplamtela v krogih veletrgovcev in kreatorjev diskusija o fiziologiji naloge oblačila. Že s preiskavo sedanjega stanja tega zaključka spoznamo, da vpliva na oblačilno proiz- Nova šola v V začetku počitnic 1963 še nihče ni verjel, da bodo otroci iz Preserij, Radomelj in Homca ter drugih okoliških krajev nadaljevali osemletno šolanje v novi šoli. In vendar je tako. Utesnjenost, katero je narekovala okoliščina, bo v najbližji prihodnosti odpravljena in normalno predavanje in poučevanje na šoli bo steklo po urniku, kot jo ima ta in seveda vse druge šole v svojem programu. Ta malce poljudna ugotovitev nam pove samo končno dejstvo, zato si v kratkih orisih še enkrat oglejmo vso zgodovino od želje do uresničitve za šolo. Na mnogih sestankih, političnih in masovnih, je bila na dnevnem redu tudi točka — kdaj bomo dobili za naše otroke novo šolo, ker so dosedanje, dediščina iz časov po prvi svetovni vojni ali še pred njo, Radomljam so imeli svojo šolo, na kateri je vodnjo tempo našega modernega življenja. Prednost, katere imajo umetna vlakna s tem, da ne nabreknejo v vodi, jim dajo neslutene možnosti in prednosti. Znanstveniki so se že pozabavali s prehodno rešitvijo med naravnimi vlakni in čistimi sintetičnimi izdelki, proizvedenimi iz kemično predelanih naravnih vlaken. Važno vlogo pripisujemo tudi predsodku glede naših zahtev o čuvanju in negovanju oblačilnih izdelkov kakor tudi o denarju, katerega že sedaj in ga bomo tudi v prihodnje potrošili za oblačila. Pri tem vprašanju pa smo vsi zajeti v permanentni preobrazbi. Prevedel O. L. Novih Rojah predavateljski kader deloval v treh izmenah. Šola je bila popolna osemletka. Manjkali pa so tudi na tej šoli vsi prostori za specializirana predavanja, kot so to kemični in fizikalni laboratorij in delavnice za tehnični pouk, ki je za danes doraščajočo mladino vedno bolj potreben. Šola na Homcu je imela samo 4 razrede in prav toliko oddelkov. Šolo so pred nekaj leti modernizirali, vendar je ostala kakor šola v Radomljah, brez kabinetov in specialnih predavalnic. Brez dvoma je imela ta šola od vseh najbolj ugodno lego, toda za razširitev premalo zaledja. Tretja šola, katera bo delovala do nadaljnjega, je šola v Spodnjih Jaršah. Šola je bila po vojni adaptirana, v letošnjem letu pa so vanjo napeljali celo vodovod. Velika pridobitev, ki pa ni predstavljala rešitve, ker so bili potranji prostori pač zgrajeni po načrtih, ki so bili sodobni pred več desetletji. Z ureditvijo nove ceste Domžale—Duplica, se je le-ta odmaknila od šole, je pa na drugi strani postala bolj prometna in za koristnike ceste še bolj nevarna. Starše je bilo (in jih je še vedno) strah, če se ne bo pripetila prav njihovi hčerki ali sinu nesreča. Sola v spodnjih Jaršah, kakor ostali omenjeni šoli, niso imele nobenih posebnih predavalnic ali kabinetov. Posebej velja poudariti, da nobena od treh navedenih šol ni imela telovadnice* s katero bi otrokom lahko približali gimnastiko in razgibavanje v telovadni uri. Vse to so lahko predavatelji na teh šolah izvajali samo v lepem vremenu na šolskem dvorišču, katerega so pa te šole edino imele. Posebej' velja omeniti še dejstvo, da je bilo šoloobvezne mladine iz leta v leto več in jih posamezne učilnice niso mogle več sprejemati. Zelja po novi šoli je bila s tem utemeljena. Občani Domžal so prisluhnili tej želji ter pričeli tudi glasno misliti in željo uresničevati. Tako imamo danes osnovno šolo. Upravitelj šole v Radomljah, tovariš Kocbek in tovariš Metod Zabnikar nista štela potov, katere sta morala opraviti brez in z načrti, da je bilo mogoče pričeti z gradnjo. Pomoč, katero so nudili prebivalci iz ožje okolice, predvsem pa tovariši Sonc, Klemenc in Pirš iz Radomelj ter drugi je prispevala k ustvarjanju. 6. avgusta 1962 so pričeli z gradnjo nove šole. Do zime je bila zgradba gotova in kljub hudi zimi je počasi dobivala vedno bolj dokončno obliko. Pa-santi so začudeno gledali svojstveno obliko nove šole, včasih pritrjevali načrtu, včasih pa godrnjali. V sedanji fazi je slednjih malo ali pa skoro nič. Sola je gotova in šola je lepa. Notranja ureditev je sodobna in ima vse potrebne prostore za nemoten pouk v osemletki današnjih dni. Skozi lepo avlo pridete na glavni hodnik, tlakovan z zelenimi ploščicami iz umetne mase. Glas koraka zamre ob zvočni izolaciji, ko se približujete razredom in stopniščem, ki vas vodijo v nadaljnje razrede v mezaninu oziroma prvem nadstropju. V vsakem razredu so tla drugačne barve. V vsakem razredu je prostora za okoli 30 učencev in v vsakem razredu je vodovod ter zvočnik preko katerega lahko uprava šole doseže vsakega učenca ali predavatelja. Tabla (šolska) — strah in trepet vseh prebivalcev tega svetišča znanosti, se razprostira preko 2 sten in je za starejšo generacijo nekaj novega, medtem ko se bodo naši otroci čudili, kako smo sploh lahko shajali samo z eno tablo in še to morda na stojalu. Sodobne sanitarije za dečke in posebne za deklice so v polkleti ter bližje kot nekoč, ker je dostop zaradi notranje razporeditve takšen, da je vse blizu in na svojem mestu. Ogrevanje vseh šolskih prostorov bo v zimskem času centralno. Uprava šole ima svoje prostore na severovzhodnem delu poslopja. Tu je posebni prostor za upravitelja šole, za tajnico, prostorna in svetla je nadalje konferenčna soba za predavateljski kader in poseben prostor za razgovore predavateljev s Šola v Novih Rojah — med poukom starši. Na razpolago so tudi kabineti za učne pripomočke in pa soba, kjer bo delovala študijska knjižnica. Razredov za pouk je 15, tako da bodo pričeli po oficialni otvoritvi šole s poukom v eni izmeni. Šolanje v predpoldanskem času je po ugotovitvah pedagogov najprimernejše in bo tudi v tem pogledu najboljšemu zadoščeno. Še vedno neurejeno in samo začasno odloženo je vprašanje šolske telovadnice, katera je predvidena po načrtu v posebnem traktu na zahodni strani šolskega poslopja, ki pa stane za uresničitev 35 milijonov dinarjev. Prav v bližnji prihodnosti bo treba tudi te milijone nekje dobiti in telovadnico zgraditi. Začasno je to vprašanje urejeno na račun kemične in fizikalne predavalnice, ki skupno, brez vmesne stene v mezaninu, predstavljajo telovadnico. Prostor je začasen in bo začasno tudi ustrezal potrebi. Otvoritev šole bo 29. novembra in to bo poseben praznik za vse nas, posebej pa za 381 otrok, ki obiskujejo novo šolo in od katerih jih je samo v dveh prvih razredih 47. To bo velik praznik in pot k boljšemu posredovanju znanosti za 19 predavateljev nove šole in to bo eden najlepših spomenikov naše revolucije in socializma, s katerim gremo skupno lepšemu življenju naproti. Pred pričetkom pouka II. gasilska olimpiada (Piše Franc Bleje — konec) V soboto zvečer smo si ogledali telovadni nastop italijanske državne vrste in francoskih telovadcev. Izvajanje je bilo vrhunsko. V nedeljo po kosilu smo se z avtobusi odpeljali na glavni stadion Milhousa, k razglasitvi rezultatov in podelitvi diplom. Po sprejemu dveh ministrov, zastopnikov predsednika De Gaulla, so sledili kratki nagovori, nakar je minister osebno razdelil vsakemu vodji ekipe medaljo. Poklicni iz Ljubljane in Karlovčani so prejeli zlate medalje, mi Jaršani pa srebrno. Omenil sem že, da bi z malo več sreče lahko Jugoslovani prejeli 3 zlate kolajne. Po končanem prvem delu slovesnosti je sledila dolga parada skozi mesto. Na čelu so plapolale državne zastave vseh nastopajočih udeleženk, za njimi gasilska godba iz Francije s 116 godbeniki, nato tekmovalni oddelki s po 10 gasilci v eni vrsti. Nekatere ekipe so imele tudi društvene zastave. Mi smo imeli novi prapor občinske gasilske zveze Domžale, kateri nam je bil v ponos. Skozi celo mesto (6 km daleč) je bilo večkrat slišati vzklikanje Jugoslavija — Tito in ploskanje. Na obeh straneh ceste je bilo polno gledalcev, prav tako kot pri nas ob priliki prvomajskih parad. Za tekmovalnimi oddelki so paradirali celi polki francoskih gasilcev z več godbami. Konec kolone so tvorile motorizirane edinice s 70 različnimi vozili. Zanimanje za gasilsko dejavnost je v Franciji zelo veliko. To smo opažali vse dni našega bivanja v Milhousu, kjer so se dan za dnem zbirale množice ob taboru in opazovale življenje v njem. Za zaključek je priredil župan mesta St Louis svečano večerjo. To je bila resnično še ena manifestacija velikega medsebojnega prijateljstva. Ko smo se poslavljali je bilo slišati križem po dvorani »Na svidenje čez tri leta v Jugoslaviji«. Nekateri tekmovalci so odpotovali že v nedeljo ponoči. Ljubljančani in mi pa smo bili povabljeni, naj obiščemo gasilce v Baselu. Vabilu smo se radi odzvali, da smo videli način njihovega dela. Predsednik II. prostovoljnega gasilskega društva s člani nas je sprejel na postaji, nakar nam je razkazal živalski vrt in del mesta, njihovo orodjarno, v kateri sta bila dva gasilska avtomobila in 8 avtomobilov civilne zaščite, katere pa lahko v slučaju potrebe uporabljajo tudi gasilci. Obiskali smo tudi poklicne gasilce. V dveh garažah imajo 28 gasilskih avtomobilov, zelo moderno opremljenih, saj ima vsak 4. radiovezo. V slučaju, da je večja akcija, da sami Tekmovanje v Milhousu Vhod v tabor gasilcev niso kos požaru, pa obstojajo v mestu 4 prostovoljna gasilska društva s po 100 člani, kateri pa imajo signalne naprave vezane direktno na telefonsko centralo poklicnih gasilcev. Ko telefonist z enim gibom alarmira vseh 100 gasilcev, na armaturni deski takoj vidi, koliko jih je pripravljeno za sodelovanje. V kolikor jih iz enega društva ni dovolj, takoj alarmira še drugo. Zanimivo je tudi odpiranje vrat. Odpiranje je avtomatično potom fotocelice. Po daljšem ogledu še drugih zanimivosti smo bili povabljeni na večerjo, katero nam je priredil predsednik II. gasilskega društva. Zelo so bili gostoljubni in ljubeznivi z nami in odnesli smo iz Švice najlepše spomine. Odhod iz Basla proti Italiji je bil v torek ob 3 ponoči. Po pripovedovanju je vožnja preko Visokih Tur (St. Gottard) zelo lepa, mi tega žal nismo videli, ker smo potovali ponoči. V Milano smo prispeli ob pol 10. uri, odhod pa je bil napovedan za ob 1. ponoči. Ker smo bili že precej naveličani smo odpotovali že ob 17. uri. Milano je mesto z zelo velikimi .stavbami, visoke pa so tudi cene, zato smo si želeli čim prej domov. Od Milana do Ljubljane smo potovali brez daljšega postanka, tako da smo po 10 dneh zopet srečno prispeli v Jarše. Da smo se lahko udeležili mednarodnega nastopa se najlepše zahvaljujemo upravi podjetja IN-DUPLATI, samoupravnim organom in Občinski gasilski zvezi Domžale — Jarški gasilci. Sedem dni na kegljišču Od 22. julija, ko je bila slovesna otvoritev novozgrajenega kegljišča, je ta športni objekt vsak dan zaseden. Tudi ob nedeljah in praznikih, ko ni rednega treninga, se ljubitelji kegljanja, radi poprimejo med seboj v borbeni igri. Odbor sedmih, ki upravlja kegljišče, je sestavil pravilnik po katerem se mora vsakdo ravnati; nadalje je razdelil ves teden na oba upravičenca* t. j. na Kegljaški klub Količevo in Kegljaško sekcijo TVD »Partizan« Jarše. Ponedeljek, sreda in petek pripada Jaršam, torek, četrtek in sobota pa KK Količevo, dočim je nedelja namenjena za tekmovanja ali za družabno kegljanje. Sekcija Jarše ima včlanjenih 37 kegljačev, od katerih jih je 10 iz terena, ostali pa so člani našega kolektiva. Med tem časom je sekcija organizirala prijateljsko srečanje v borbeni igri s kegljači iz Grosupelj in tekmo odločila v svojo korist. Za praznik obletnice samoupravljanja in 40-letnico obstoja podjetja je bilo organizirano tekmovanje za prvenstvo sekcije, ki je trajalo teden dni. Tekmovalo se je na 150 lučajev mešano (t. j. 75 lučajev na polno in 75 lučajev na čiščenje). Prva tri mesta so bila zasedena po Andromako Danielu s 574 podrtimi keglji, drugi je bil Zajc Franc s 573 keglji in tretji Zibert Albin s 556 podrtimi keglji. Ti rezultati so za naše kegljišče kar ugodni, še daleč pa jih ne moremo vzporejati s prvaki, ki dosežejo 670 podrtih kegljev. Od zadnjega tekmovanja je tov. Zibert na treningu dosegel zelo dober rezultat in postavil svoj novi rekord in rekord sekcije s 642 podrtimi keglji in s tem dal sebi in tudi ostalim tovarišem upanje, da se bo z rednim treningom kmalu približal najboljšim kegljačem. V splošnem zaznamujemo velik napredek od onega dne, ko smo podrli prve keglje še na starem kegljišču v Domžalah. Takrat je bilo na večer skupaj toliko plank, da so znesle kazni pri posamezniku tudi do 300 din, s katerim denarjem smo krili Kegljaška sekcija TVD »Partizan« Jarše Versus kegljaški klub Količevo 22. VII. je bila otvoritev novega kegljišča in strelišča, katerega smo zgradili skupno s Papirnico Količevo. stroške za postavljače. Danes se s takim načinom zbiranja sredstev ne bi več vzdrževali. V preteklem tednu je bila odigrana tekma med B moštvom iz Količeva in moštvom Jarš, od katerih je vsako poslalo po 6 članov v borbo. Rezultat je bil naslednji: Jarše Količevo B Andromako 541 kegljev Pleško 508 kegljev Zibert 522 kegljev Svetlin 572 kegljev Dermastja 613 kegljev Rutar 603 keglje ing. Bergant 527 kegljev Lukman 543 kegljev Zajc 573 kegljev Pelan 528 kegljev Zabukovec 522 kegljev Rode 521 kegljev 3298 kegljev 3275 kegljev Jarše so zmagale s 23 več podrtimi keglji. Razlika je malenkostna, kar dokazuje, da sta moštvi zelo izenačeni. O nadaljnjih rezultatih bomo še poročali. Obvestila iz kadrovske službe Vstopi: 1. Gorjup Stanislava, tkalka, vstopila dne 1. 10. 1963, 2. Belič-Sinkovec Drago, dvor. delavec, vstopil dne 2. 10. 1963, 3. Kočevar Edita, previjalka, vstopila dne 3. 10. 1963, 4. Orehek Avgust, šef tržiščne službe, vstopil dne 1. 10. 1963, 5. Ing. Novak Branko, priprava dela v teh. službi, vstopil 7. 10. 1963, 6. Kolmanič Zvonko, dvor. delavec, vstopil 7. 10. 1963, 7. Pavlič Peter, barvar na jiggru, vstopil 7. 10. 1963, 8. Jamšek Štefan, vlag. valjev, vstopil dne 9. 10. 1963, 9. Baloh Anton, tkalec, vstopil dne 10. 10. 1963, 10. Kosec Anton, tesar, vstopil dne 11. 10. 1963, 11. Bulaja Danica, predica, vstopila dne 14. 10. 1963, 12. Sitar Marija, kemijski tehnik, vstopila dne 14. 10. 1963, 13. Vidmar Gregor, kemijski tehnik, vstopil dne 14. 10. 1963, 14. Tratnik Alojzija, previjalka, vstopila dne 17. 10. 1963, 15. Torkar Mila, mok. predica, vstopila dne 17. 10. 1963, 16. Miller Arni, desinateur, vstopila dne 15. 10. 1963, 17. Borak Štefanija, previjalka, vstopila dne 23.10.1963, 18. Kregar Rihard, ključavničar, vstopil dne 28. 10. 1963. Vsem novosprejetim želimo mnogo delovnih uspehov in dobro počutje v našem kolektivu. Izstopi: 1. Lukan Francka, tkalka, izstopila dne 30. 9. 1963, sporazumno z upravo podjetja, 2. Svetek Ljudmila, mokra predica, izstopila dne 7. 10. 1963, sporazumno z upravo podjetja, 3. Motoh Marija, tkalka, samovoljno zapustila delo dne 9. 10. 1963, 4. Sasso Ana, mokra predica, izstopila dne 10. 10. 1963, sporazumno z upravo podjetja, 5. Kralj Albina, tkalka, izstopila dne 12. 10. 1963, sporazumno z upravo podjetja, 6. Pcdlesek Peter, dvoriščni delavec, izstopil dne 15. 10. 1983, sporazumno z upravo podjetja, 7. Čebulj Vinko, mojster izmene, izstopil dne 14. 10. 1983, sporazumno z upravo podjetja. Novoporočenci: 1. Pavlič Elza, previjalka, poročena Hribar, 2. Koželj Tončka, šivilja v konfekciji, poročena Robavs, 3. Delavec Marija, previjalka, poročena Kolmanič, 4. Zamljen Miroslava, tkalka, poročena Pavrič. Vsem novoporcčencem želimo mnogo sreče in medsebojnega razumevanja.