VEHM CELOVEC PETEK 21.APFHL 1989 Letnik XLIV. Štev.30 (2453) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 1000 din P. b. b. Privatna ijudsk šoia v Celovcu! Mohorjeva družba je včeraj rta tiskovni konferenci v Celovcu sporočila javnosti, da s takojšnjo veljavo s pričetkom šolskega leta 1989/90 ustanavlja konfesionalno privatno ljudsko šolo v Celovcu. Novo šolo, ki naj bi bila namenjena v prvi vrsti slovenskim šoloobveznim otrokom v Celovcu, so predstavili dr. Anton Koren, direktor Mohorjeve, dvorni svetnik dr. Reginald Vospernik, odbornik Mohorjeve, ter Marica Hartmann-Tischler, imenovana voditeljica šole, ter J. Merkač kot proponent združenja staršev. Dvojezični pouk: Maja prijave! V mesecu maju bo na Koroškem vpisovanje šolarjev-začetnikov v ljudsko šolo. To je tudi čas prijav k dvojezičnemu pouku. Za točen termin vpisovanja se pozanimanjte pri vodstvu posamezne šole. Izkoristimo možnost in poskrbimo, da se bo čim več otrok učilo v obeh deželnih jezikih! Do nedelje: Prosti čas V sredo se je začel 14. sejem Prosti čas, ki do nedelje, 23. aprila obiskovalcem nudi široko paleto možnosti za prosti čas, konjičke, gradnjo in vožnjo s hitrimi avtomobili. V jugoslovanskem paviljonu (na sliki) pa se predstavlja Slovenija kot turistična dežela, kije zelo blizu, poceni in ki nudi več kot le dobro kapljico, zdravilišča in Jadransko morje. Sejem se vsekakor splača ogledati. !'OHORJH MAR!B0R Haider pred ciijem - bo Dunaj dosege! preobrat? V Celovcu se je v torek zvečer prva odločitev o novem deželnem glavarju nagnila v prid svobodnjaka Haiderja, na Dunaju - predvsem za zveznega kanclerja dr. Vranit-zkega - pa še dolgo ne! Pritisk SPO na kolicijskega partnerja OVP in s tem posredno tudi na koroško OVP s ciljem, v zadnjem trenutku preprečiti izvolitev Haiderja, je postal očiten in lahko postane povod za razpad velike koalicije na zvezni ravni. K temu razvoju pa je zavzela stališče tudi Zveza PREBER!TE 2 Veiter in Gstettner o vprašanju Slovencev na Koroškem 3 Komentar dr. Francija Zwittra o dogodkih v bolnišnici Lainz 4 Heute im Slovenski vestnik 5 Koroška v zrcalu 6 Vestnikov roman in koledar prireditev 7 Tedenski spored avstrijske in ljubljanske televizije 8 Obisk dijakov glavne šole v Borovljah v uredništvu SV slovenskih organizacij. V njeni posebni tiskovni izjavi je rečeno, da dejstvo, da se je 89 odstotkov funkcionarjev koroške OVP izreklo za zaključne pogovore s FPO, ter da nameravajo po vsej verjetnosti izvoliti Haiderja za deželnega glavarja, pomeni. da sc je OVP odpovedala samostojnosti. ZSO v tej zvezi tudi poudarja, da je ta sklep tudi višek razvoja, ki gaje OVP že nakazala s prevzemom manjšini sovražnih pozicij in končno tudi s pozicijami v raz- pravi o skupnem dvojezičnem šolstvu. OVP se je zaradi teh svojih stališč sama ujela v nemškonacionalne spone. Ne nazadnje pomeni sklep konference funkcionarjev le potrditev tega razvoja, hkrati pa tudi nakazuje, da je v tej stranki vedno manj prostora za krščansko-socialne tokove. Spričo dejstva, da bo Haider po vsej verjetnosti prevzel funkcijo koroškega deželnega glavarja, kar bo povzročilo nadaljnji premik v desno ter nevarnost radikalizacije političnega vzdušja v deželi, se zastavlja vprašanje, ali naj ne bi o osebi deželnega glavarja ponovno odločali volil-ci. Sklep konference funkcionarjev in deželnega vodstva OVP, da bodo to odločitev zdaj tudi izvedli, namreč ne more mirno dejstva, da več kot polovica volilcev koroške ljudske stranke 12. marca prav gotovo ni glasovala za Haiderja kot novega deželnega glavarja, zaključuje svojo izjavo ZSO. Danes ne bo izvobtve deželnega glavarja Na današnji prvi seji novega dežeinega zbora ne bodo izvoiiii novega deželnega glavarja. Po informacijah iz vrst OVP in FPČ bosta obe stranki predlagali, da se seja pred 6. točko dnevnega reda prekine in preloži na termin, ko bosta ljudska in svobodnjaška stranka končali pogajanja o novem deželnem glavarju. Kaj bo storila socialistična stranka, še ni jasno, pričakovati pa je, da se bo predlogu tako ali drugače pridružila. Maloobmejm promet prinese Koroški letno 500 milijonov šilingov Novost v malem svetu ob Vrbskem jezeru Partenon z Akropolisa je ena izmed novih atrakcij, ki jo bodo obiskovalci lahko občudovali v Minimundusu od 22. aprila dalje. Miniatura, ki jo izdeluje Minimundusova delavnica - na sliki Manfred Maierhofer iz Bilčovsa -, bo tako v malem svetu ob Vrbskem jezeru posredovala tudi nekaj atmosfere, ki jo sicer doživljamo le na dopustu ob grški obali. Trgovina na drobno na območju maloobmejnega prometa na južnem Koroškem ima letni promet v višini nad 500 milijonov šilingov! To izkazuje rezultat najnovejše študije o „strukturi trgovin na drobno na Koroškem", kije bila predstavljena pretekli torek na tiskovni konferenci v Celovcu. Avtor študije, ki je stala blizu milijon šilingov in ki sta jo finansirali Koroška trgovska zbornica in deželna vlada, je s tem v zvezi dejal, da je 13 odstotkov vseh trgovin na Koroškem vključenih v maloobmejni promet, odstotek se pa zviša na območju blizu ali ob meji (Celovec, Beljak, Borovlje, Pliberk, itd.). Delež prometa teh trgovin znaša 2 odstotka vsega prometa trgovin na drobno, kar znese nad 500 milijonov od skupno 26 milijard šil. Po predloženi študiji je na Koroškem 4.400 trgovin s skupno prodajno površino 770.000kvadratnihmetrov ali 1,32 kvadratnega metra na prebivalca. Četrtina vseh trgovin je v mestu Celovec, zanimiv pa je tudi podatek, da v tretjini vseh trgovin kupujejo tujci in da 28 odstotkov te tretjine živi izključno od nakupovalnega turizma. Problematičen je razvoj malih trgovin ob robu mest in na podeželju. Po oceni študije (da(/e m; 3. .sfrufu) 2 21. april 1989 SLOVENSKI VESTNIK TR!BUNA BRALCEV P.n. SLOVENSK! VESTN!K Tarviserstr. 16 9020 KLAGENFURT/CELOVEc Spoštovani gospod Rovšek! V izdajah Slovenskega vestnika z dne 30. 3. ter 11. 4. 1989 ste kot dopisnik poročali o kulturnih prireditvah na Brnci in v Škofičah. Akoravno ste poročali o kulturni dejavnosti tamkajšnjih društev, ste se obakrat oddaljili od teme poročila in se podali na gospodarsko področje, kjer ste kritizirali enkrat reklamno dejavnost Kmečke gospodarske zadruge na Brnci ter drugič negativno ocenili narodni pomen zadruge v Škofičah. Ne trdimo, da vaša kritika zaradi KGZ Brnca ni vsaj deloma upravičena. Kot podlaga za razvijanje vsakršne kulture je potrebno gospodarstvo. Naše kmečko gospodarske zadruge so v prvi vrsti gospodarske organizacije, ki se morajo uveljavljati v vsakdanji hudi konkurenci na tržišču. Ta cilj morejo doseči s čimbolj racionalnim poslovanjem tako kar se tiče personalnih kakor tudi drugih stroškov. Tako upravni kakor tudi nadzorni odbor zadrug sta sestavljena iz gospodarstvenikov naše narodne skupnosti, ki so večinoma aktivni v kulturnem in političnem življenju. Ti odborniki po našem mnenju najbolje vedo, kako naj se naše zadruge gospodarno obnašajo v svojem okolju. Lahko je kot žurnalist opazovati vso to dejavnost od daleč in jo kritizirati. Bolj potrebni pa so dobrohotna kritika in konkretni predlogi, če se poročevalci o kulturni dejavnosti že spuščajo na gospodarska tla. Potrebujemo konstruktivno kritiko in ta pri nas pomeni, da bi najprej opozorili na gotove nedostatke pristojne poslovodje in odbornike, ki bi nato zadevo sigurno takoj popravili. Pri Kmečko gospodarski zadrugi Škofiče pa je kritika povsem nerazumljiva, ker sami navajate, da sta zadruga in posojilnica pomagali pri ureditvi zadružnih prostorov. Naj še povemo, da je ravno Kmečko gospodarska zadruga v Škofičah zgradila te prostore, v katerih se zdaj nahajajo društveni prostori. Tako ne more biti govora o tem, da se zadruga izneverja svojemu poreklu. Poleg tega je vaš svak in predsednik nadzornega odbora te zadruge tudi poslovodja pri Zvezi slovenskih zadrug. Torej imate tu dovolj kontaktnih oseb za vaše konstruktivne predloge. Naš apel na vas se glasi: podpirajte naše blagovne zadruge pri njihovi izredni težki konkurenčni situaciji na južnem Koroškem z vašim sodelovanjem in vašimi konstruktivnimi predlogi tako, da bomo optimalno zadovoljili želje in potrebe svojih klientov in pri tem posredno in neposredno prispevali k kulturnemu življenju naše narodne skupnosti na Koroškem. Zveza slovenskih zadrug Miha Antonič, predsednik Spoštovani gospod predsednik Antonič! Joj, kako lepo pismo ste mi namenili. Kar naenkrat bi se počutil grešnika, če bi se v mojih dveh citiranih člankih sploh obregnil ob Vas, oz. Vašo ZSZ. Morda pa je rana obeh mojih dveh pripomb res pri Vas, da ste se tako hitro oglasili. Nisem žurnalist. Stvari gledam čisto od blizu. In prav zato jih vidim dosti natančneje. Tudi naše kulturno in gospodarsko življenje mi ni tako narazen kot sta si Reka in Šentjakob. Vsak dan mi je pred nosom. Ker pa nisem zasvojen z velikimi posli, mi je vsakdanjost zelo blizu in sem nanjo še vedno občutljiv. Ko ste pred nekaj leti slavnostno spregovorili ob otvoritvi ško-fiške zadruge, ste poudarjali tudi nekakšen ..slovenski" element. Vam je ta govor napisal nekdo drug, ali pa ste pozabli na njegovo vsebino? Da, gre za slovenski element, gre za slovensko poreklo. Za poreklo, ki so ga v škofiško zadrugo vtisnili njeni ustanovitelji, ki jih danes skoraj ni več. Medtem ko so se tedaj nekateri ustanovitelji in pozneje obnovitelji zadruge tudi z lastnimi sredstvi borili za njen obstoj, danes njihovi dediči nato pozabljajo. In ne samo lokalni škofiški dediči, tudi centralni, tudi Vi, gospod Antonič. Kako si morem sicer predstavljati Vašo užaljenost zaradi moje pripombe glede zadruge v kulturnem poročilu o 80-letnici škofiškega društva? Sami poudarjate, da narodnega življenja ni brez čvrste gospodarske baze, zagovarjate pa enojezičnost (nemško) v škofiški zadrugi. Za to gre, gospod predsednik, če niste vedeli. Gre za enojezične letake, gre za enojezične napise v sami zadružni trgovini, gre za to, da ima zadruga samo še zunanji simbol z enotretjinskim slovenskim napisom ADEG ZADRUGA MARKET. In kakšen naj bo narod, ki ima takšno gospodarsko bazo, ki skriva svoj jezik kot polž roge? Samozavesten gotovo ne! Premislite! Ko mi že očitate svaka, predsednika nadzornega odbora škofiške in poslovodjo Vaše Zveze slovenskih zadrug, naj Vam sporočim, da sem o teh mojih pomislekih z njim že večkrat vroče diskutiral, več pa naj Vam pove sam. Še vedno pa sem pripravljen prostovoljno pomagati pri prevodih vseh zadružnih napisov, letakov in plakatov. In še pohleven odgorov na vaš apel meni: če bi vsi funkcionarji (300, med njimi tudi Vi, gospod Antonič, roko na srce!) in člani slovenskih zadružnih ustanov (6000) tako zvesto in dosledno sodelovali z našimi zadružnimi ustanovami, tako finančno kot potrošniško, kot jaz, se za bodočnost le-teh ne bi bilo treba bati. Jože Rovšek, Holbiče „0 jugoslovanskih odpravah na najvišje gore sveta" v torek, 25.4. !989,19.30 v Mtadinskem domu SŠt), Mikschatlcc 4. Cetovec Zaščita Slovencev Videmske pokrajine Velik pesimizem, ki ga povzroča strah pred izginotjem, pa tudi dotočen optimizem, ki ga vzbujajo prvi koraki za dosego zaščite Slovencev Videmske pokrajine, sta spremljala razpravo o (separatni) zaščiti Slovencev Videmske pokrajine. Razpravo v Ljubljani je organiziral Inštitut za narodnostna vprašanja, o temi pa so govorili predstavniki Kulturnega društva Studenci dr. Ferruc-cio Clavora, dr. Ricardo Rut-tar in Renzo Mattelig. Osnovni problem, ki so ga govorniki orisali dokaj slikovito, je poznan seveda tudi drugim narodnim skupnostim. Obstaja v tem. ali naj narodna skupnost vztraja pri načelih neke popolne zaščite, ali pa naj ubere pragmatično pot reševanja. O tem lahko odloča le sama narodna skupnost, vendar izkušnje kažejo, da se morajo tudi zagovorniki pragmatičnih rešitev vedno spet vračati k načelu globalne rešitve, ki je osnova tudi za politiko malih korakov. Tudi ti so očitno možni le v politično odprtem vzdušju, v katerem družbeni dejavniki večinskega prebivalstva spoznajo, da so pravice narodne skupnosti del splošnih človekovih pravic. Predstavniki KD Studenci pa so gotovo spodbudili k razmišljanju, na katerem območju naj veljajo zaščitna določila, kako je z enotnostjo skupnosti v času političnega pluralizma in kakšna je vloga vzgojnoizobraževalnih ustanov ter medijev in ne nazadnje tudi vprašanje, kako stopnja razvoja in demokracije „matičnega" naroda vpliva na obstoj in razvoj ..zamejske" skupnosti. O teh vprašanjih pa bi morala steči odprta vseslovenska razprava. Pisatelji protestirajo Interesna skupnost avstrijskih avtorjev je v mednarodni izjavi zavrnila vsakršno preprečevanje svobodnega izražanja, še posebej pa poziv ajatola Komeinija, naj njegovi privrženci umorijo avtorja Salmana Rushidieja. V izjavi, ki jo je doslej podpisalo 420 avstrijskih avtorjev (med njimi tudi Janko Messner, Helga Mračnikar, Milena Merlak in Lev Detela), pa pozivajo tudi vse države, naj se uprejo takim nasilnim grožnjam in omogočijo svobodo pisateljske besede. Veiter in Gstettner o roblematiki tovencev Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani je izdal 21. številko revije Razprave in gradivo, ki prinaša izbor člankov zagrebškega znanstvenega srečanja „Etničnost v sodobnosti". Srečanje je potekalo julija 1989, sodelovali pa so vidni raziskovalci te problematike z vzhoda in zapada. Vprašanja etničnosti že nekaj časa zaposljujejo zlasti raziskovalce s področja družbenih znanosti, z razvojem dogodkov v Jugoslaviji (Kosovo) ter v raznih predelih Sovjetske zveze pa dobivajo nove razsežnosti. Med številnimi članki sta v tej 21. številki Razprav in gradiva objavljena dva prispevka, ki se nanašata na koroške Slovence. Theodor Veiter piše o političnemu pomenu etničnosti, Peter Gstettner pa pod naslovom „lnterku!turno polje izobraževanja očiščeno" poroča o ločevanju na ljudskih šolah na Koroškem. Oba članka sta napisana v angleščini in bosta gotovo prispevala k boljšemu spoznavanju problemov slovenske narodne skupnosti v mednarodni javnosti, zlasti pa med raziskovalci. S!ovenski vestnik dvakrat tedensko! vodil/nega/no sodelavca/sodelavko za opravtjanje organizacijskega deta Pogoji: Znanje obeh deželnih jezikov, organizacijske sposobnosti. Nudimo * stimulativno plačo po dogovoru * možnost nadaljnjega izobraževanja * možnost napredovanja * zanimivo delovno področje Nastop službe takoj po končanem razpisu. Ponudbe pošljite do 30. aprila pod šifro „Perspek-tivna služba" na naslov: Slovenski vestnik, Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt. Interesenti/ke naj ob prijavi priložijo življenjepis in dokazila o izobrazbi. Vsi/e prijavljeni/e kandidati/ke bodo povabljeni/e na osebni razgovor. Bodoč/ predsedn/k //udske stranke Avstr/je d/p/, /nž. Josef B/eg/er do posta/ tod/ zvezn/ podkanc/er ter m/n/-ster pr/ orado zveznega kanc/ega. Mocku pošta votia: Josef Riegter bo novi sef OVP! Ljudska stranka je na zvezni ravni izvedla veliko roka-do: na občnem zboru 19. in 20. maja bo izvolila novega predsednika stranke, sedanjega ministra za kmetijstvo Josefa Ricglerja. Odločitev je bila sprejeta na začetku tedna, ko je dosedanji predsednik stranke Alois Mock končno uvidel, da nima več dovolj podpore za ponovno uspešno kandidaturo za predsednika stranke; zadovoljil se je s funkcijo zunanjega ministra v avstrijski vladi, vlogo podkanclerja bo namreč prevzel novi šef OVP Riegler. Žrtev „velike rokade" znotraj GVP sta postala nadalje ministra Tuppy in Neisser, nekaj dni prej pa seje poslovil Graf, ki se ni strinjal z načinom razprave o novem predsedniku OVP. Neisserjevo ministrstvo bo poleg podkanclerja in šefa OVP - prevzel Josef Riegler, Tuppyja bo nasledil Erhard Busek, Wolfgang Schussel bo zasedel mesto Grafa in Franz Fischler s Tirolske dosedanjo Rieglcrjevo ministrstvo za kmetijstvo. Avlor Anjlge Mar/jan Krlšel/, „bZma/ajec" Tomaž JamnZA predsedn/A „P/anZnsAega društva Kranj" Franc Star/n fajn/A Emi/ /-/er/ec prlpreds/avZ/vl AnjZge „Gore v 1/udeb". 90 let planinstva v Kranju Kavkaz, Pamir, pakistanski Hindukuš, Kitimandžaro, Makalu, Mount Everest, Andi (Peru), Mt. Look (Nova Zelandija) - to so le nekatera imena najvišjih vrhov in gora sveta, ki so jih preplezali v zadnjih treh desetletjih člani „Planinskega društva Kranj". Tomaž Jamnik, Andrej in Marko Štremfelj, Nejc Zaplotnik (ki se je smrtno ponesrečil 1. 1983 pod Manaslujem), Igor Kalan in Tomo Česen - to so le nekatera imena mednarodno priznanih alpinistov. Letos kranjski planinci slavijo 90-letnico svojega organiziranega planinstva. Praznovali jo bodo z raznimi akcijami, med drugim z realizacijo krajinskega parka Jezersko - Okrešelj. V začetku aprila pa so na sedežu društva v Kranju predstavili planinski zbornik „Gore v ljudeh", ki je izčrpna kronika razvoja kranjskega planinstva od ustanovitve 19. avgusta 1899 do danes. Avtor zbornika je radijski reporter Marijan Krišelj, ki je že prej napi- o sal dve drugi knjigi in ki je tudi avtor televizijske nanizanke v 8 delih „V hribih se dela dan". Serija, ki se bo predvidoma začela v nedeljo 30. aprila na TV Ljubljana, se bo vsako nedeljo do konca junija posvetila 258 km dolgi slovenski planinski poti. Tudi slovenski planinci na Koroškem so s hvaležnostjo povezani s kranjskimi planinci, saj so jim od vsega začetka pomagali pri gradnji planinske koče nad Arihovo pečjo. Franjo Klojčnik, Franc Ekar in drugi kranjski planinci so pojem med našimi ljudmi. Društvo sedaj šteje nad 3000 članov in velja za eno izmed najbolj inovativnih v Sloveniji in Jugoslaviji, med drugim je porodilo akcijo „Vsi občani hodijo v gore!" Vinko Wieser Privatna šoia v Ceiovcu Mr t/sAovn/ Aro/i/crenc; /e d/rcAtor A/ohorjrve dr. Anton Koren javnost/ predstavil p roje At Aon/es/oua/ue privatne Z/ttd-sAe šo/e v Ce/ovcu, A; Aro Zme/a /oAactjo v .stavb/ na 70. OAtober .Srrajle 25. V prvem šolskem letu 1989/90 bodo poučevali približno v istem obsegu v nemščini in slovenščini na prvi in drugi šolski stopnji, končni razvoj šole pa bodo dosegli v šolskem letu 1991/92. Prostori ljudske šole bodo v drugem nadstropju poslopja na cesti 10. oktobra, kjer bodo na površini 650 trr zaenkrat zgradili štiri razrede z vsemi za redno delovanje ljudske šole potrebnimi prostori. Že obstoječo dvorano za telovadbo pa bodo ustrezno pregradili. Stroški za preureditve bodo znašali 6 milijonov šilingov. Šola bo imela označbo vrste šole po zakonskih pravilih in bo od vsega začetka šola s pravico javnosti, kar pomeni, da bo imela iste pravice in dolžnosti kot vsaka javna šola. Kot voditeljica je predvidena Maria Hartman-Ti-scher. Mesečna šolnina bo znašala 700 šilingov, kriteriji za vpis (sreda, 3. maja od 15. do 18. ure) bodo v glavnem odgovarjali predpisom javnih šol. Pojem konfesionalnosti pa bodo razlagali širše, kar po besedah direktorja Korena pomeni, da za vstop ne bo pogoj, da je dijak krščen oz. da so njegovi starši aktivni katoličani! V zvezi s pritožbami Zveze slovenskih organizacij na ustavno sodišče s ciljem, da bi se ustanovila javna dvojezična ljudska šola v Celovcu, pa je dr. Koren na konkretno vprašanje ..Slovenskega vestnika" odgovoril, da bi bila Mohorjeva v primeru jasnega zagotovila s strani države oz. dežele pripravljena odstopiti od predvidenega projekta. Takšna javna dvojezična šola pa bi morala biti ustanovljena s šolskim letom 1989/90. Dr. Reginald Vospernik, odbornik Mohorjeve, pa je še dodal, da bi to moral biti „jasen pravni akt", in to še pred začetkom faze izgradnje. Začudenje med novinarji je izzvala argumentacija Mohorjeve, da „z ustanovitvijo te privatne šole koristimo politično odgovornim na Koroškem, ker smo jih razbremenili dolžnosti napram koroškim Slovencem". Na tiskovni konferenci sta dr. Koren in dr. Vospernik poudarila, da je to formulacijo treba vzeti kot ironično zbadljivko na račun oblasti in da vztrajata na stališču, da ima država oz. dežela slej ko prej dolžnost ustanoviti javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu. !van Lukan ,,Skupnost naj vključuje tudi Slovence" Na deželnem občnem zboru socialistične mladine Koroške se je k diskusiji javil tudi predstavnik Zveze slovenske mladine Borut Schnabl. Po referatu predsednika stranke dr. Ambrozvja je dejal: ,.Cc Ambrozv poudarja kulturno in tradicionalno skupnost na Koroškem, potem pričakujem, da ta vključuje tudi slovensko narodno skupnost." Nadalje je izrazil upanje, da bo Socialistična mladina tudi v bodoče podpirala strmljcnje slovenske narodne skupnosti na Koroškem. 'Coznt JogodA/ v bol-V-Tn/šn/cZ Ea/nz, A/ trenutno določajo ton avstrtj-sAe r/rMZ&eMopo/Zt/ČHe J/s-AttsZje, niso Izjemen po/av v taAo/menovan/ dražb/ splošne b/ag/nje, temveč njena /ogtcna /jo.s/e<7/ca. KaAšen cinizem. .samo Ja a preden /e /atmo.sr zvedela za umor 49 a// Aar AaA/h 600 star/h pacientov v Eatnza (ba/varsAZ t/sA se o števZ/a po.samezmAov, Aer so mu pač /e števZ/Ae, se a Z zedZnt'/), /e 7nštZtat za preučevanje gospodarstva (IV/FO) o/pav// evjbr/čne števZ/Ae v zvez/ s porastom avstr/jsAega gospodarstva; pa tud/ za v bodoče so napoved/ optimistične. GospodarsAZ stroAovnjaA/ /Z/; atemel/ajejo z povečano produAt/vnostjo, potrošnjo ter Aonzamno-orZenfZra-n/m zadržanjem A vstr/jcev v prostem časa. FvjorZja se je že nas/ed-nj/ dan amaAnZ/a vest/ o evtanaztj/. Žrtve.* star/ /ja-dje, nezmožn/ produAt/v- KOMENTAR na/oga tad/ pretežAa Zn prezahtevna. Toda s tem hinavščine se n/ Aonec.* osArba starostnZ-Aov ne sme b/t/ stvar države, mora postat/ do/žnost draž/ne, je zdaj s/Zšat/ Zz vrst (nejodgovorn/b po/ZtZ-Aov Zn t/sAa. Tud/ privatizacija zdravstvenega s/ste-ma. Kar zven/ na prv/ pog/ed razum//Zvo Zn č/ove-sAo, postaja v dragem smZ-s/a h/navsAo Zn lažnivo.* draž/nsAa sAttpnost, AZ je obsega/a po tr/ a/Z st/rZ generacije pod eno streho, že zdavnaj ne obstaja več — Zn en sam pog/ed v zgodo- KOLFKO JE MHEDEFV ŠTRK ČLOVEK? nost/, posebnega potrošništva Zn tad/ v svojem prostem časa ne živijo posebno Aonzamno-orZentZrano. -SAratAa.' v razč/enjevanja eAonomsAega razvoja -negat/vna postavAa. ZVe „ange/Z smrt/", „be-šttje", „mor//Ae v ob/eAah bo/n/sA/h sester" Zn AaAor-Ao/Z j/h se Zmenajejo, n/so z/oč/nAe, AZ so taAo reAoč pad/e z neba a/Z prts/e neposredno Zz peA/a. .So sad zdravstvenega s/stema, Aaterega osnovn/ Zn g/avnt namen je ohranjevanje Zn rehabilitacija //adZ, za Aatere se pr/čaAaje uspešna ponovna vA/jač/tev v pro-ZzvodnZ proces Zn AZ nego Zn rehabilitacijo star/h /jadt pojmaje Avečjema za haman/stZčnZ vbogajme, z/ast/ pa za zapravljeno energijo Zn denar. /V/ s/a-čaj, da je dotacija za ger/antrtjo (med/cZnsAa stroAa za preačevanje starost/ Zn starostn/h bo/eznZ) najsAromnejsa v avstr/j-sAem zdravstvenem proračuna Zn to A/jab dejstva, da se starostna straAtara pre-b/va/stva v AvstrZjZ v zad-nj/h /et/h sta/no povečuje. .Star/ /jadje AonjaAtare pač ne ož/v/jajo več - nt j/h treba več rehabZ/Zt/ratZ, ozdrav/t/, marveč samo se osArbovat/; za to pa zadostujejo pomožne bo/n/šAe sestre, AaterZm pa je zarad/ pomanjA/jlve Zzobrazbe več/noma taAo odgovorna v/no a/Z /Zterataro Aaže, da tud/ ta Zdea/ZzZrana „ve/e-druž/na" n/AaAor n/ zagotavljala č/ovešAega ravnanja s svoj/mZ star/mZ dražln-sAZm/ č/an/. ZVe - tud/ Zzgo-vatyanje na do/žnost dra-ž/ne javnost/ Zn države ne odreši njune do/žnost/ omogoč/tZ tud/ star/m sodržavljanom dostojno ž/v-/jenje, staranje Zn smrt ter zdravstveno varstvo Zn os-Arbo, AaArsno j/m danes omogočajo moderna ter razv/ta med/c/nsAa fehn/-Aa, tehnologija Zn znanost. DoA/er pa star/ /jadje Zn star/ bo/n/AZ ostajajo „ne-gat/vna postavAa" v eAo-nomsAem preračunavanja, taAo do/go bodo tud/ Izpostavljeni preobremenjen/m pomožn/m bo/n/sA/m sestram, med AaterZm/ se včas/h najdejo - Aot prt vseh drag/h poA/Zc/h - tud/ /abZ/ne, de/oma ce/o aso-c/a/ne Zn ArZmZna/ne osebe. FostopeA, proces ter Aazen prot/ odgovorn/m v LaZnza mora vp/Zvat/ na ves zdravstven/ persona/ -od pomožn/h preAo J/p/o-mZranth sester tja do zdrav-n/Aov Zn primarijev. Ne taAo ostra sodba posame-zntm ArZvcem pa ne bo mog/a zameg/Ztt bo// Ar/t/č-nega pog/eda na sedanjo zdravstveno po/Zt/Ao, AZ zaAr/čZ še/e, Ao je za večno obneme/o 49 a/Z ce/o Aar 609 star/h bo/n/Aov. Maloobmejni promet... (nadaljevanje s 7. stran/) se te lahko obdržilo samo tedaj, če se bodo odločile za tesno sodelovanje na vseh področjih. Še nekaj podatkov o okrajih južne Koroške in mestih Celovec in Beljak: v Celovcu je 949 trgovin s prodajno površino 201.500 kvadratnih metrov, v Beljaku pa 561 s površino 134.000 kvadratnih metrov. Okraj Celovec-deže-la: 231 trgovin, površina 22.000 kvadratnih metrov; okraj Velikovec: 293/56.700; okraj Beljak-dežela 223/ 22.900. 4 21. apri. 1989 SLOVENSKI VESTNIK HEUTE !M OVP „Gefangene der deutschnationaien Umarmung" Die #9 % - EnUckciJMng Jer O V P-Tunk Jun/irskuMjcmz, M! it Jer PPG Ji aJsck/icjicnJc Ferkan J/unge/! eJiZMireieii Mii J u/icr FurMM.s.sic/M nuck HaiJcr zum rteMeri KJrntncr PanJcs-/iMii/iiiiiiiiiii ZM iiiac/ieii, komrru einer .Se/Jstunjgabe Jer OVP M/s Pnrtei g/eick, keijif e.s in e Ji er Pre^eerk/Jrnng Je.s Zentrn/-verbnn Je.s s/nueni.seker OrganAnJonen iii K/irnten. In der Aussendung des Zentralverbandes wird in die-sem Zusammenhang betont, daB hiermit eine Entwicklung einen Hohepunkt erreicht hat, die mit der Ubernahme minderheitenfeindlicher Po-sitionen durch die OVP be-reits vor Jahren eingeleitet und zuletzt in der Karntner Schulfrage demonstriert wur-de. Die OVP wurde durch ih-re Haltung in der Schulfrage und in anderen, fiir die slowe-nische Volksgruppe existen-tiellen Fragen, zur Gefange-nen der deutschnationalen Umarmung. die im BeschluB der Funktioniirekonferenz eine weitere Bestatigung fin-det. Der BeschluB bedeute ferner, daB fiir christlich-so-ziale Stromungen in der OVP-Karnten immer weni-ger Platz sei. Angesichts der zu erwar-tenden Ubernahme der Funktion des Karntner Lan-deshauptmannes durch Haider und den damit unweiger-lich verbundenem Rechts-ruck sowie der Gefahr einer Radikalisierung des politi-schen Klimas im Lande dran-ge sich auch die Frage auf, ob die Entscheidung iiber den Landeshauptmann von Karn-ten nicht an den Wahler zu-ruckgegeben werden solite. Die Entscheidung der OVP-Funktionarekonferenz und der BeschluB der Lande-sparteilleitung der OVP, die-se Entscheidung nun politisch umzusetzen, konne namlich nicht dariiber hinwegtau-schen, daB šicherlich weit Das ORF-Landesstudio zieht heute fiir drei Tage nach Eisenkappel/Vellach. Der Radio-Karnten-Treffpunkt Eisenkappel ist der 14. seiner Art und unterscheidet sich von seinen Vorgangern doch in wesent!ichen Punkten. Nicht nur, daB bei diesem Treffpunkt die slowenische Abteilung sehr stark vertre-ten ist, sowohl mit Sendun-gen tiber als auch aus Eisenkappel, handelt es sich bei der Gemeinde Eisenkappel/ Vellach, verglichen mit den Stiidten in denen die Treff-punkte bisher uberwiegend stattfanden, um einen relativ kleinen aber doch in sich ge-schlossenen Raum. Aufdiese Tatsache ist das gesamte Pro-gramm des Radio-Karnten-Treffpunktes Eisenkappel naturlich abgestimmt. Das Angcisot tst i cichhaltig und reicht von der Sendung mehr als die Halfte der OVP-Wahler am 12. Marž keines-falls ftir Haider als neuen Karntner Landeshauptmann gestimmt haben, heiBt es ab-schlieBend in der Presseaus-sendung des Zentralverbandes s!owenischer Organisa-tionen. Zum Resultat der OVP-Funktionarekonferenz nahm auch der Landesgeschafts-fuhrer der Grunen Alternative Budai , Stellung und er- !m kleinen Grenzverkehr werden im Karntner Einzel-handel jahrlich rund 500 Mil-lionen Schilling oder zwei Prozent des Gesamtumsatzes dieser Branche umgesetzt. Das ist eines der Ergebnisse Die Hermagoras teilte ge-stern im Rahmen einer Pres-sekonferenz mit, daB sie mit Beginn des Schuljahres 1989/ 90 in Klagenfurt/Celovec eine konfessionelle Privatvolks-schule eroffnen werde. Die Schule werde in erster Linie schulpflichtigen Kindern slo-wenischer Muttersprache aus dem Bereich Klagenfurt-Stadt angeboten. In der Lan-deshaupstadt gibt es keine Moglichkeit, eine zweispra-chige offentliche Schule zu besuchen. Seitens des Zentralverban- „Autofahrer unterwegs" tiber die „Radio-Karnten-Chance", einen Talentewett-bewerb, einen zweisprachi-gen Abend unter dem Motto „Dober večer, prijatelji - Gu-ten Abend, Freunde", der Direktiibertragung eines zweisprachigen Gottesdien-stes aus der Pfarrkirche St. Michael in Eisenkappel, bis zu einer Matinee mit dem Karntner ORF-Kammeror-chester im Hotel Obir. DaB bewahrte Programm-punkte wie ..Radio-Karnten-Magazin", „Beim Reden kumman die Leit z'samm", (eine Sprechstunde mit Landesintendant Heinz Fels-bach), das „Fruhsttick mit Radio Karnten", ein groBes Treffpunkt-Fest auf dem Hauptplatz und auf dem Griesplatz, das Krims-Krams Familienspielfest, „Texte klarte, daB sich dic OVP in ihrem politischen Erschei-nungsbild kaum noch von der FPO unterscheide und in Wirklichkeit schon langst Haider die Fiihrung der OVP ubernommen habe. Die So-zialistische Jugend Karntens und die Junge Generation stellen in einer Presseaussen-dung fest, daB sich die OVP-Funktionare eindeutig gegen den Wahlerwillen stellten und auBerten zudem die Be-fiirchtung, daB eine Wah! Haiders zum Karntner Landeshauptmann der interna-tionalen Reputation Karntens zufiigen wurde, deren AusmaB noch nicht abschatz-bar sei. der Studie des Institutes ftir Handelsforschung tiber die Struktur des Karntner Ein-zelhandels und des konsum-nahen Gewerbes, die vergan-genen Dienstagin Klagenfurt vorgestellt wurde. des slowenischer Organisa-tionen wurden diesbeziiglich beim Verfassungsgerichtshof mehrere Beschwerden einge-bracht um einen zweisprachi-gen Unterricht an einer der offentlichen Volksschulen in Klagenfurt/Celovec zu errei-chen und damit die Chancen-gleichheit ftir die s!owenische Volksgruppe im Bereich des Schulwesens - dem Artikel 7 entsprechend sicherzustel-len. Mit einer Entscheidung des Verfassungsgerichtshofes ist nach letzten Informatio-nen um die Jahresmitte zu rechnen. und Tone", „Tanzmusik auf Bestellung" und zwei „Wunschkonzerte", (eines in deutscher und slowenischer Sprache) nicht fehlen, ist wohlselbstverstandlich. Erst-malig gibt es aber heute Frei-tag um 20 Uhr einen 0 3-Kiirnten Treffpunkt Eisenkappel mit den Bluesbrakers, Danica Urschitz und C. H. Planton im Hotel SchloB-park. Dartiberhinaus stehen der Bevolkerung von Eisenkappel/Vellach ein Informa-tionsstand im Hotel Obir, der Informationsbus der Post auf dem Griesplatz und selbst-verstandlich allle ORF-Mit-arbeiter zu Gesprachen und Ausktinften zur Verftigung. Im ErdgeschoB des Ge-meindeamtes ist von Freitag bis Sonntag ein Sonderpost-amt mit Sonderstempcl ein-gerichtet. ^Spectrum 89" Beljak bo letos spet prizorišče mednarodnega gledališkega festivala, ki bo potekal v času od 29. maja do 3. junija. Glavni organizator dr. Alfred Meschnigg tudi tokrat pričakuje velik odziv publike, zlasti mladine, ki je doslej vedno z navdušenjem obiskovala te prireditve. Tako tudi tokrat pričakujejo okoli desettisoč obiskovalcev, kar je brez dvoma edinstvena številka, ki festivalu „spectrum '89" zagotavlja tudi finančni uspeh, čeprav tudi tu ne gre povsem brez javnih subvencij- Gledališki festival v Beljaku, ki ga prirejajo vsako drugo leto, je 9. po vrsti in bo kajpada vseboval najboljše gledališke dosežke. Predstave bodo potekale v belja-ški Kongresni hiši, v tamkajšnjem kletnem gledališču, v dvorani Paracelsus, v ljudskem domu v Landskronu, v novem Tele-Uno-centru, na vrtu Park hotela in celo na ladji „Landskron". Vsega skupaj bodo obiskovalci lahko videli 55 predstav, ki jih bodo uprizarjali gledališki ansambli iz Pariza, Gradca, Nurnberga, Berlina, Ztiri-cha, Benetk, z Dunaja in drugih mest. Za Slomškov spomenik V času od letošnjega septembra do septembra leta 1992 bosta slovenska kulturna javnost in cerkev z več prireditvami počastili spomin na mariborsko delovanje škofa Antona Martina Slomška, velikega narodnega prosvetljitelja, pesnika in pisatelja. Letošnjega septembra bo namreč minilo 130 let, kar je prenesel sedež lavantinske škofije iz Šentandraža na Koroškem v Maribor, zakoličil s tem našo severovzhodno mejo in nas narodnostno povezal. 130 letnica prenosa škofijskega sedeža pa hkrati pomeni tudi 130 letnico mariborskega visokega šolstva. Že mesec dni po prihodu v Maribor je Slomšek ustanovil semenišče, ki je nato delovalo vseskozi do danes. Počastitve bomo zaključili septembra leta 1992, na dan 130 letnice Slomškove smrti. Ena pomembnejših počastitev, ker gre za poravnavo starega dolga, je postavitev Slomškovega spomenika v Mariboru jeseni leta 1990, ki jo skupaj načrtujeta Kulturna skupnost za območje mesta Maribor in mariborski Škofijski ordinariat. Zaradi vsenarodnega pomena, ki ga ima Slomšek v naši zgodovini, ima tudi akcija za postavitev njegovega spomenika vsenarodni značaj. Zato se obračamo na vse Slovence, doma in na tujem, na posameznike, delovne organizacije in skupnosti s prijazno prošnjo, da bi našo skupno akcijo po svojih zmožnostih denarno podprli. Pošto pošiljajte na naslov: Kulturna skupnost za območje mesta Maribor, Ulica heroja Staneta 1,62000 Maribor. Peter 7yran, Peter Pau/ fV/pt/nger Pisatelji nami doprinašajo k V prvem poročilu o medre-gionalnem srečanju pisateljev na Dunaju, ki ga je pripravil avstrijski PEN-Club, smo orisali potek in uspešnost tega tridnevnega posveta, na katerem je šlo za obravnavo vprašanja svobodne besede med ideologijo in komerzom. Prisotnost podpredsednika Reneja Taver-neierja in generalnega sekretarja mednarodnega PEN-Cluba Alexandra Blokha je še podkrepila pomembnost tega srečanja. To je bila tudi priložnost, da je generalni sekretar udeležence seznanil z delom tega svetovnega pisateljskega združenja. Blokh je med drugim pozdravil iniciativo avstrijskega PEN-Cluba in pohvalil vzorno organizacijsko izvedbo srečanja. Povedal je tudi, da se mednarodni PEN v vseh 70-letih svojega delovanja prizadeva pomagati zatiranim pisateljem in da je bil pri tem zelo uspešen, saj je marsikaterega pisatelja rešil iz zapora. Pozdravil je ustanovitev novih PEN-centrov v Sovjetski zvezi in na Kitajskem ter obnovitev PEN-kluba na Poljskem. Posebno je izpostavil odlično sodelovanje s PEN-centri v Jugoslaviji, končno pa izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da bo avstrijski PEN-Club leta 1990 organizator in gostitelj svetovnega kon- 1/ četrtek se bo y Modesfo-vem domu v Ce/ovcu pr/če/o večdnevno gostovanje Stalnega s/ovenskega g/eda//šča /z Trsta, k/ bo na povabi/o Krščanske ku/turne zveze upnzar-ja/o monodramo Hermanna Bracba Povest s/užk/nje Zer-/;ne; upodobita jo bo znana igra/ka Bogdana Bratuž. Predstava v Modestovem domu se prične ob 20. uri. Ab heute in Eisenkappei: Radio-Karnten-Treffpunkt des ORF — Sioweniscne Abteiiung stark vertreien! Einzelhandel: Uber 500 MilMonen Umsatz im kieinen Grenzverkehr Privatvoiksschute in Kiagenfurt ?r, Andrej Kokot dnih skupnosti v PEN (zbliževanju kultur gresa PEN. Taka srečanja, kot je naglasit prof. Sebestyen, pa siužijo v prvi vrsti navezavi prijateljskih stikov med pisatelji raznih narodov in kultur. Takih priložnosti je bilo na Dunaju dovolj, zlasti na sprejemih, ki so jih zbranim pisateljem pripravili avstrijski zunanji minister Mock, ministrica za pouk, umetnost in šport Haw!ičkova in dunajski župan Zilk. Na teh srečanjih - uradnih in neuradnih - sta se s stvarno informacijo o položaju pisatelja narodnih manjšin v Avstriji vključevala tudi Peter Tyran z Gradiščanske in Andrej Kokot s Koroške. Pri tem je prišlo do spoznanja, da marsikateri -tudi avstrijski - pisatelji niso dosti vedeli o položaju manjšinskih narodnih skupnosti v Avstriji in tudi niso poznali njihove književnosti, ki se čedalje bolj vključuje v sodobno avstrijsko literaturo in tako postaja njen sestavni del. Dunajsko srečanje je znova potrdilo, da so taki kontakti potrebni, in razveseljivo je, da bo v kratkem prišlo tudi do tesnejših stikov med avstrijskimi deželnimi PEN-klubi. To so namreč sklenili na posebnem sestanku pred mednarodnim srečanjem. Tako bo avstrijski PEN-Club priredil več literar- nih nastopov po Avstriji in v to dejavnost vključeval tudi pisce manjšinskih narodnih skupnosti, seveda pa jih bo upošteval tudi v delegacijah za mednarodna srečanja. Na našem zgdrnjem posnetku so (z leve proti desni) Peter Tyran, Peter Paul Wiplin-ger in Andrej Kokot, na spodnjem pa Miloš Mikeln, ki je zbor informiral o trenutnem stanju pisatelja v Sloveniji z ozirom na sedanjo politično krizo. Končno pa je treba še omeniti, da je na pobudo Petra Paula Wip!ingerja prišlo do širše vključitve pisateljev narodnih manjšin v Avstrijski PEN-Club ter do ustanovitve posebne sekcije manjšinskih pisateljev. M;7oš M/ke/n Občni zbor SPD,, Valentin Poianšek" Občni zbor Slovenskega prosvetnega društva „Valentin Poianšek" na Obiskem je znova potrdil razvejano dejavnost tega društva. Na rednem občnem zboru,ki je bil preteklo soboto pri Kovaču na Obirskem, je preko štirideset članov prisluhnilo poročilom o njegovi dejavnosti v minulem letu oz. od zadnjega občnega zbora. Predsednik dr. Gustav Brumnik je v svojem poročilu ugotovil, da se je pevska dejavnost v društvu utrdila, saj poleg Obirskcga ženskega okteta zdaj uspešno deluje tudi moški pevski zbor, ki je nastal ob strokovni pomoči prof. Janeza Boleta in ima zdaj dobrega vodjo Emanuela Polanška, tako da je veselje do petja na Obirskem poraslo. Brumnik pa je oh tej priložnosti izrazil tudi zaskrbljenost za gospodarsko situacijo v občini, ki zaradi dogodkov okrog tovarne Obir vznemirja in ne dopušča optimističnega pogleda v bodočnost. Tajnica Marta Poianšek je poročala o prireditvah in kulturnih akcijah, pri katerih sta v glavnem sodelovala društvena zbora. Naštela je prireditve kot so materinska proslava, kolesarski izlet, pohod na Obir; široko odmevnost pa je spet imelo srečanje pisateljev, katerega soprireditelj je tudi SPD „Valentin Poianšek". Tako je društvo pripravilo nad trideset prireditev in akcij, kar je gotovo spodbuden podatek. V diskusiji so člani predlagali, da bi bilo prav, če bi dejavnost društva razširili še na igralsko, da bi organizirali plesni tečaj in tudi prireditve narodnozabavnega značaja, kar bo ob dejstvu, da bodo dvorano pri Kovaču povečali, vsekakor izvedljivo. Te predloge je v svoj delovni načrt sprejel novi (potrjeni) društveni odbor na čelu s predsednikom dr. Brumnikom in tajnico Polanškovo, kar zbuja upanje, da ga bodo na Obirskem tudi uresničili. S strani Slovenske prosvetne zveze se je občnega zbora udeležil tajnik dr. Janko Malte, ki je izrazil svoje zadovoljstvo nad uspešnim delom in društvu „Valentin Poianšek" zagotovil vso podporo naše osrednje kulturne organizacije. SLOVENSKI VESTNIK 21. april 1989 5 Pestra dejavnost naših upokojencev ŠMIHEL. - Pred enim letom, 16. aprila 1988, je bilo ustanovljeno slovensko društvo upokojencev v Pliberku. Zaradi članstva slovenskih upokojencev v drugih društvih nekateri niso bili prepričani, da bo slovensko društvo lahko zaživelo. Da pa je obstajala dejanska potreba po tovrstni organizaciji, najbolje kaže podatek, da se je v teku enega leta v društvo vključilo nad 160 članov. Delovanje v prvem letu je bilo predvsem družabnega značaja, slovenski upokojenci pa so organizirali tudi nekaj izletov, med drugim v koncentracijsko taborišče Mauthausen. V prvem letu so se povezali tudi z nekaterimi društvi upokojencev v Sloveniji. Da je dejanska potreba po slovenskem društvu upokojencev, ne potrjuje le visoko število članov, temveč njihovo aktivno sodelovanje v društvu. Tako je bil ob prvi obletnici v soboto zvečer v farni dvorani v Šmihelu družabni večer. Poleg MePZ „Gorotan" in godbe na pihala Šmihel gaje oblikovala igralska skupina - na pomoč sta priskočila dva mlajša -.sku- paj pa so uprizorili veseloigro „Kje je meja?". S kulturnim sporedom pa družabnosti ni bilo konec, saj so organizatorji poskrbeli za jedačo in pijačo, tako daje bilo poskrbljeno za prijetno razpoloženje. Družabni večer Šmihelu so s svojim obiskom počastili tudi zastopniki nekaterih društev upokojencev iz Slovenije. CELOVEC. - Celovško mestno gledališče je za mladinski teden (Jugendwoche '89) meseca maja poskrbelo za hvalevredno ponudbo. V času od 19. do 26. maja bodo uprizarjali gledališko predstavo o usodi mlade nizozemske Židinje Anne Frank, ki je s svojim dnevnikom svetu zapustila pretresljivo dokumentacijo o usodi zatiranih ljudi in taboriščnikov med drugo svetovno vojno. Igrajo igralci mestnega gledališča, igro je režiral Herbert Fuschl. V okviru mladinskega tedna pa od 17. aprila dalje deluje tudi gledališka delav- Vladni svetnik GLOBASNICA. - Globa-ški župan Albert Sadjak (slika) je bil v torek imenovan za vladnega svetnika. Ta častni naziv so mu podelili v priznanje za njegove zasluge v javnih funkcijah in deželni upravi. Županu Sadjaku k imenovanju iskreno čestitamo. niča (workshop) „Alles hat Grenzen" v celovški Kolpin-govi hiši. Leopotd Wagner: „Ne bom kandidira!" CELOVEC. - Prejšnji koroški deželni glavar Leopold Wagner je zdaj sporočil, da le ne bo kandidiral za predsednika koroške organizacije Rdečega križa. Izjavil je, da sije žele! širšo razpravo o možnih kandidatih, česar pa sedanje predsedstvo ni storilo. Wagner v svoji izjavi meni, da je Rdeči križ tako preprečil razpravo o novem predsedniku med svojim članstvom. Teden čistoče Koalicija zavrnila,,dopust" župana Dnevnik Anne Frank v giedaiišču CELOVEC. - Kot smo že poročali, se bo z zadevo celovškega župana Guggen-bergerja (VP), kateremu v več primerih očitajo zlorabo svoje funkcije, v doglednem času ukvarjalo sodišče. Na zadnji občinski seji je zato frakcija SPO vložila nujnostni predlog, po katerem župan v času zaključnih preiskav in procesa ne bi opravljal svoje funkcije. Socialisti so to zahtevo utemeljili s tem, da bi ta proces motil komunalno-politično delovanje v Celovcu. Toda koalicija VP-FP je sklepanje o tem predlogu zavrniia, nakar so odborniki SPO zapustili sejo mestnega sveta. CELOVEC. - V okviru akcije „dežela Koroška varuje naravo" bodo letos po raznih občinah v času med 22. in 30. aprilom izvedli posebne akcije. Cilj je vzgoja občanov k čistoči, k skrbnejšemu in bolj premišljenemu odnosu do narave in njenih lepot. Občane bodo o akcijah še posebej obvestili. Uspešen koncert Društva godba na pihala Šmihe! V soboto, 8. 4. je Društvo godba na pihala Šmihel v dvorani gostilne Schwarzl v Pliberku priredilo svoj prvi pomladni koncert. Obširen spored so sooblikovali godba na pihala Prevalje pod vodstvom Hilde Logar-Petrič. Goste in vse ljubitelje pihalne glasbe, ki so v kar lepem številu prišli poslušat izvajanja sodelujočih, je pozdravil predsednik društva Mihael Vavti, skozi spored pa je vodila gospa Anita Hudi. Presenetile so izbrane, ritmično izvrstno zaigrane modernejše skladbe šmihel-ske godbe na pihala (slika zgoraj), pri katerih posebej izstopajo posamezni instrumenti. Posebno nas je presenetil hobnar Martin Kušej, pa tudi Jože in Mario Vavti sta s svojim solom pri Bass-polki navdušila občinstvo. Sploh so vsi dovršeno zaigrali. Za vsem pa je čutiti spretno roko in tankočutje njihovega učitelja HanesaKošutnika. Tudi ansambel flavt je navdušil občinstvo z zelo ubranimi melodijami. Vidi se, da njihova učiteljica posveča največjo skrb kvaliteti, kar zlasti pri mlajših ansamblih ne pride povsod do izraza. Da je bil nastop prevaljskih godbenikov višek tega lepega večera, ni treba posebej omenjati. Za tako močno godbo (30 muzikantov) je Schwar-zlova dvorana skoraj premajhna. Datum Kra; PRtREDtTVE Prireditelj Nedetja Gostitna PREDAVANJE UNIV. PROF. DR. ERIKA Dunajski 21.4. VVeidinger, PRUNČA Vodja tnštituta za izobraževanje krožek 19.00 Danhausergasse prevajatcev in totmačev ter avtor obsežne 3. Dunaj, 4 okraj o perspektivah svoje stroke. Sobota Kutturnidom, ..SENCE" - drama po motivih Bevkove SPD Radiše 22.4. Radiše igre „Kajn" Gostuje: igratska skupina SPD 20.00 Dobrač z Brnce Nedetja tjudska šota. SREČANJE MLADINSKI ZBOROV SPD Gorjanci in KKZ 23.4. Kotmara vas ....in pristuhni domači besedi naši" 14.30 Nastopajo: otroški in mtadinski zbori iz Šentitja. šentpetra, Bajdiš, Kotmare vasi. Šentjakoba. Cetovca, Sveč in Godba na pihata iz Šmiheta. Nedetja Kutturnidom. OPALO !MA VSAK RAD (John Patrick) Stovensko prosvetno 23.4. 14.30 Dobrtavas Nastopa: igratska skupina KPD iz Šmiheta društvo Srce Nedetja pri Fottu, O GORSKEM IN ŽIVALSKEM SVETU V SPD Vrtača 23.4. Stovenji Ptajberk KARAVANKAH Predavanje s fitmom in 14.30 diapozitivi Predava: čtan Ptaninskega društva Jesenice Kreuzer. Nedetja vGtobasnici DELAVNtCE ..Stovenščina, moj jezik" Katotiška 23.4. Spoznavanje stovenskega jezika na igriv mtadina, inic. 14.00 način v skupini: z gtasbo (Janez Gregorič. Pepej skupina in SKD v Krop), z odrsko dejavnostjo, s skeči (Franci Končan) in z novinarstvom (Miha Vrbinc in Hanzi Tomažič). Gtobasnici Ponedetjek, 24.4. ob 20.00 pri Miktavžu v Bitčovsu GOSPODARSKt RAZGOVOR Stovenska gospodarska zveza vabi vse. ki imajo opravka s koroškim gospodarstvom. Torek Mtadinski dom ..O JUGOSLOVANSKIH ODPRAVAH NA Stovenskivestnik, 25.4. Mikschattee4, NAJVIŠJE GORE SVETA" Stovensko ptaninsko 19.30 Cetovec Predavata: Miha Lampreht in pubticist in društvo in atpinist Tadej Štabe Mladinski dom Sreda mestna hiša. KONCERT VSEH ODDELKOV SPD Borovtje 26.4. Borovtje GLASBENE ŠOLE in gtasbena šota 19.00 Sreda hiša Severin. 40 LET KATOLIŠKEGA GLASA - 30 LET Referat za 26.4. Viktringer Ring 34. ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE izobražence 19.30 Cetovec Predava: dr. Kazimir Humar iz Gorice priKat.detovnem odboru Sreda 26.4. Univerza, ..GEORGE" (Derek Hickman) in ..AFTER Unikum in gtedatiška in četrtek Cetovec ..MAGRtTTE" (Tom Stoppard) Dve komediji skupinatNEPT 26.4. sodobnih angteških avtorjev v originatnem 20.00 jeziku, tgrajo: Gtedatiška skupina tNEPT angtističnega inštituta univerze v Cetovcu. Petek kutturni dom PESMI LENČKE KUPPER Nastopa: otroški in mladinski zbor glas- 28.4. Kassel). bene šote Trebnje (vodi: Tatjana Mihetčič. ktavirska spremtjava: 16.00 Škocijan Damjana Zupan) in RDEČA KAPtCA (Jakob in Withetm Grimm) Nastopa: Statno stovensko gtedatiščeTrst, Prireditetji: Otroški zbor iz Škocijana. otroški zbor SPD ..Srce" iz Dobrtevasi, mtajši mtadinski zbor SPD ..Danica" iz šentprimoža, otroški zbor iz Šenttipša, mtadinski zbor iz Žetezne Kapte, Mtada Podjuna-Ptiberk. otroški zbor KPD v šmihetu, otroški zbor iz Žvabeka, pevsko instrumentatna skupina iz Žvabeka in Krščanska kulturna zveza. Sobota Kutturni dom SAMOMORILEC (Premiera komedije) SPD Danica 29.4. Danica, Nastopa: igratska skupina SPD Danica. 20.00 šentprimoi Ponovitev igre: v nedetjo, 30. aprita, 20.00. Sobota pri Ftorjanu. NOV! FOS!L! Pop-skupina iz Jugostavije, Ptibrški 29.4. Vogrče ki je teta 1988 zasedta 4. mesto na ..Eurovisions- časopis 20.30 Song-Contestu" - prvič na Koroškem Nedetja Kutturnidom. MAJ JAZZ Nastopajo: PRtMAVOLTA(Primus Stovensko prosvetno 30.4. Šentjakob Sitter, kit.; Geratd Riess, bas; Michaet Erian, društvo Rož 19.00 saks; Peter Mang. drums). A 'BEZZLVVAS... in AFRODANCE (Sigrid Brandstatter pteše že 15 tet, med drugim Afro- in Jazzdance; spremtja Hans VVattuschnig, percussion, Ledince). Novi fosiii v soboto, 2Q 4 ob 20.30 priFioriartu vVogrčah Deset vstopnic za prvih 10, ki nas pokiičejo Celovško podjetje HAGO Ges. m.b.H./ Trgovska družba z o.j. je dala na voljo 10 vstopnic za koncert ansambla „Novi fosili" (v soboto, 29. 4. 1989 v Vogrčah), ki jih bodo prejeli tisti, ki bodo prvi poklicali uredništvo Slovenskega vestnika na številko (0 463) 5143 00 - 31. Ne zamudite izredne priložnosti! Rešitev križanke iz „SV" 14. apriia 89 Z) 6> O T O s J *7* o 4 /V * ** o 3 o / O 7" o * * o o jr T o O KS E