M/IMDIK/l! CENA 100 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA IZOUKA VELIKA! NOČI (Mef) Verski in državni praznik, ki se bo zgodil to nedeljo in ponedeljek na prav simboličen način ponazarjavsiceršnje stanje v izolski občini. Če ostanemo na laičnem pojmovanju velike noči kot najdaljšega obdobja teme v enem dnevu, potem bi seveda takoj našli podobnost z vodenjem izolske občine, ki trenutno nima izvršne oblasti (župana), niti zakonodajne oblasti (pat pozicija v izolskem občinskem svetu). Posebnost izolske politične noči je seveda ta, da bo trajala malo dlje kot tista, ki nam je dva koledarska dneva obarvala v rdeče. Kajti, tudi ko bomo rešili problem župana bo pat pozicija občinskega sveta ostala in bo trajala najmanj do naslednjih lokalnih volitev. Seveda noč ni najbolj primerna za reševanje dnevnih težav, vendar se nekateri tudi v temi kar dobro znajdejo. Verniki seveda poznajo tudi drugačen pomen velike noči. Gre za praznik ob kristusovem vstajenju, ki se zgodi na prvo nedeljo po polni luni, ki pride po pomladnem enakonočju. Seveda bi tudi to, vsebinsko razumevanje velike noči lahko uporabili na primeru izolske občine. Velika noč namreč sledi postu in vsaj kar se tega tiče smo v Izoli na tekočem, saj se v primerjavi z nekaterimi občinami zares dosledno postimo. Seveda pa po verovanju sledi postu odrešenikovo vstajenje, kar se zgodi na velikonočno nedeljo. V izolskem primeru bi to pomenilo, da bomo našega odrešenika dočakali z izvolitvijo novega župana, v kar pa verjame manj ljudi kot v kristusovo vstajenje. Kdor živi danes namreč ve, da en sam človek ne more rešiti toliko nakopičenih problemov, še posebej, če je bil izvoljen z minimalnim številom glasov, kar pomeni, da se bo težko legitimiral kot župan vseh Izolanov. In tako se bo ta izolska razklanost nadaljevala v veselje tistih, ki jim je pravna država deveta vas, ter v korist velikega kapitala, ki je že začel namišljeni spopad za razdelitev izolske občine. Če kdaj, potem zdaj potrebujemo župana, ki bo zares župan vsaj otipljive večine Izolanov. Da bi ga dobili pa bomo morali vsaj malo odgrniti strankarske zavese in oceniti kandidate ter njihove sposobnosti za uresničitev predvolilnih obljub. Le tako bomo dobili ta trenutek najbolj primernega. Krščanska velika noč bo hitro mimo, kaj pa naša? splošna banka koper ZLATARSTVO GIOIELLERIA VAGAJA 27.marec 1997 IZOLA, LJUBLJANSKA 41 TEL. 066/ 67 040 ■Ume a I VVATERLOO WATERLOO je začasna rubrika, ki jo odpiramo v času predvolilne kampanje za izvolitev novega Izolskega župana. Ker so to, kljub večinskemu principu in neposrednim volitvam vendarle povsem politične in strankarske volitve pričakujemo vse do 18. maja zelo angažirano izmenjavo mnenj, soočanje stališč in odgovorov na prejšnje objave. V rubriki WATERLOO bomo objavljali le take vrste pisem, dosledno pa v rubriko ne bomo uvrščali pisem, ki bodo imela nedvoumno predvolilno propagandistično vsebino. Skratka, soočajte mnenja o posameznih vsebinah, seveda na kulturen način in nikar v pismih, daljših od ene tipkane strani. POPOLITIKA TUDI NA RAČUN VESLAČEV Še dandanes ne verjamem, da si nekateri drznejo svoj svetniški sij podžigati na račun drugih sploh pa s pomočjo tretjih, za katere sem malce v strahu, da jih bodo po uporabi zavrgli (upam, da živim v zmoti). Zadnji vzrok mojih sivih las (pri 26 letih) je podpisala svetnica ga. Jelka Morato Vatovec. Zanimivo je, da avtorico skrbi kako je s pogodbo, ki ureja lastništvo in nadomestno gradnjo nepremičnin v uporabi Veslaškega kluba Izola. Nedolgo je tega, ko ji je sopodpisnik omenjene pogodbe javno (pred občinskim svetom) povedal, da si pogodbo lahko ogleda na sedežu njihovega podjetja (trditev potrjuje tudi njeno vprašanje na 21. seji, ko je g. Mahneta vprašala če vabilo še drži). Če se držim kronologije dogodkov, je prav, da povem tudi, da se je to zgodilo pred odločanjem na Upravnem odboru Sklada stavbnih zemljišč o vpogledu v omenjeno pogodbo. Kaj se je na omenjeni seji upravnega odbora dogajalo sicer ne vem, saj sem bil službeno odsoten (svojo odsotnost sem, kot je sicer v navadi, sporočil še pred sejo), jezi pa me, da me avtorica (sicer zelo medlo) obtožuje dejanj, ki jih nisem zgrešil (če sploh so zagrešena). Ne samo to, še prisoten nisem bil (kje neki že piše, da si nedolžen, dokler krivda ni dokazana?). Sicer pa ne smemo pozabiti, da je bila ga. Morato že pred očitanim sklepanjem povabljena k ogledu pogodbe, zaradi česar obstaja utemeljen sum, da njeno pisanje nima prikazanega namena. Morda pa je ni želela videti, saj bi ne mogla napisati sestavka iz prejšnje številke Mandrača (ugibam). Vredno je tudi povedati, da zapisnika seje še nismo prejeli in da je objava neuradnih podatkov z obtožujočim predznakom (borbeno bi temu lahko rekli obsodba "na juriš") več kot nemoralno in neodgovorno dejanje (naj omenim še, da gospa skrbi za vzgojo lepega števila otrok). Če grem naprej, lahko spomnim še, da je predsednik Odbora za družbene dejavnosti v ponedeljek 17.03.97 ob 13. uri zaman čakal sklepčnost odbora oziroma nekatere člane. To pa je pomembno predvsem zato, ker je bila na dnevnem redu tudi problematika veslaškega kluba, poleg ostalih zadev v zvezi z izolskim šolstvom. Glej ga zlomka, ge. Moratove na tem odboru ni bilo (ni bila edina odsotna, to sem lahko ugotovil na lastne oči), odbor ni bil sklepčen in ni opravil svojega dela. Morda pa zato, ker na takih "prireditvah" ni predstavnikov medijev (ponovno ugibam). Vredno je tudi omeniti, da je predsednik odbora za družbene dejavnosti na zadnji seji Občinskega sveta odstopil, razloge za odstop pa je iskati predvsem v delu (beri nedelu) omenjenega odbora. Češnja na naši politični slaščici pa je javno vabilo, izrečeno na torkovi seji sveta, ki je vsebovalo dan, uro in kraj vpogleda v "zloglasno" pogodbo, vendar pa se naša prelepa slaščica že kisa. Vas zanima zakaj? Vsebina pogodbe je zanimala samo javni zavod Center za šport Izola (g.Kozlovič), medtem, ko ge. Moratove ni bilo. Zakaj je ni bilo bo najbolje sama objasnila, vendar pa se mi (ups!) pojavlja misel, da pogodba in njena vsebina nista dovolj pomembni. Prevladata namreč svetniški sij in publiciteta, ki ga dodatno lošči (še vedno ugibam). Zanimivo pri vsem pa je, da navidezni branilci Izole in Izolanov poznajo samo postopke rušenja, prekinitve del, igro množice, očitkov, ovir, medijske aktivnosti in Izolo kot večno predmestje Kopra... Nauk te zgodbe je: "Kriči, da te bodo daleč slišali, bodi proti, da bodo o tebi pisali in oviraj druge, da bi oni ne naredili česar, kar bi zahtevalo pohvalo!" Aleksander Krebelj 00 ZZP Izola KONTINUITETA Kontinuiteta pomeni zvezo ali trajanje (v času, delu, procesu). V zadnjih letih uporabljamo to besedo samo, ko govorimo o politiki, ko govorimo o pojavu, ki korenini v preteklem obdobju in ima takšno moč v svojem jedru, da usodno deluje še mimo svojega časa. V sebi nosi genetsko moč, na katero zunanje spremembe (zastave, himne, zakonov, sistema...) ne vplivajo v tolikšni meri, da bi se spremenila. Iz davne zgodovine vemo, kako je zmagovalec, da bi imel mir, poskrbel za uničenje korenin nasprotnika. Tudi boljševiki so za svoje mirno spanje vse kar je bilo cesarjevega poskrili pod zemljo. Baje so se tudi v naši vojji (NOB) in po njej zavedali te nevarne kontinuitete in so med drugim za vsakega, ki je lezel proti vrhu ugotavljali njegovo poreklo. Narava ne pozna dobrega in zlega. In ko je Bog ustvarjal in ji vgrajeval nujen princip kontinuitete , ni niti na kraju svoje daljnovidnosti slutil, da bo ta trdoživost veljala tudi za zla dejanja, ki bodo prišla takoj, ko se bosta porodila Adam in Eva. V civiliziranih družbah in v pluralni demokraciji ne pomeni "likvidacija jedra" (v političnem smislu) fizično likvidacijo, ampak modrost in sposobnost onemogočiti nadaljevanje prejšnjega, tistega, ki ni prinašalo splošno dobrega. To je težak proces, ki je uspešen le, če se zavedamo stvari in če imamo moč ter voljo, da ga spodbujamo in mu sledimo. To moje zelo pogosto razmišljanje o kontinuiteti je tokrat sprožila problematika Veslaškega kluba v Izoli, ta tipičen primer lastninjenja v slovenski tranziciji. Problematika mi je vsiljevala primerjavo z mojo izkušnjo v Izoli, z mojim primerom in problematiko na ZKO pred 10 leti. Danes so na oblasti iste strukture, kot so bile takrat (čeprav se je vmes zamenjala zastava, himna in spremenil se je sistem) in mnogi isti ljudje. Takrat je bilo vprašanje ohranjanja političnega monopola in s tem tudi kapitala nad vsem družbenim (in vse je bilo družbeno), kamor je sodila tudi kultura. Takrat je imela oblast nad kapitalom samo elita Zveze komunistov. V današnjem času, ko se je ta družbeni kapital razbil (namenoma, da se ga da lažje prisvajati), ga nova elita grabi in spreminja v zasebni kapital (v velikih primerih na nezakonit način). To tranzicijo imajo v rokah bivše strukture, zato ker jih nismo znali "likvidirati", ne po češkem vzoru (da bi jim z zakonom preprečili delovanje), ne s trezno pametjo ob volitvah. In zakaj govorim o podobnostih med dogodki na ZKO pred 10 leti in dogodki v VK danes? Ker so v metodah postopkov. Metoda pa vedno razkriva bistvo izvajalca. Takrat sem denimo, prejel za svoje delo najvišje odličje, ki jih podeljuje ZKO Slovenije (Odličje Svobode z Zlatim listom); izolske politične strukture so od Zveze zahtevale, da mi tega odličja ne podeli (to jim ni bilo zadoščeno, vendar Izola še do danes tega priznanja ni ratificirala, kar pomeni, da tega odlikovanja ni potrdila in ne priznala), danes pa g.Božeglavu in g.Butinarju, uspešnima trenerjema v VK, ne priznavajo strokovnosti, kar mu je priznala fakulteta z diplomo, Ministrstvo za šolstvo in šport, ko ju je financiralo za delo trenerja in uspehi, ki jih imata pri tem delu. (Božeglav si je prislužil celo suspenz). Takrat, pred 10 leti, so politične strukture pripeljale na volilni sestanek ljudi iz ulice (za dva deci!) in iz odra mladoletnice, ki niso imele pravice glasovati (glasovale so po naročilu), da so me razrešili kot tajnika ZKO, lani so v VK sklicali občni zbor, kamor so pripeljali trumo frizerk in navadnih delavcev. Prišli so, ne da bi o klubu kaj vedeli (prišli so na račun vina in klobas). In izglasovan je bil Statut takšne narave, da lahko vodilna struktura lahko z njim manipulira in da tisti, ki želijo problem zaobiti, si pomagajo s trditvijo, da je vse kar se dogaja v VK notranja stvar kluba in njenega Statuta. Takrat so me na ZKO izolirali v zadnji kot Kulturnega doma, da bi me prisilili k samoodstopu, danes se v VK dogaja: odvzemanje ključev kljubskih prostorov, zaklepanje, skrivanje rekvizitov, šikaniranje, da bi se tako Božeglav in Butinar s svojimi 70. veslači sami poslovili, kot je tudi rekel eden od občinskih svetnikov, ki tudi pazljivo vzdržuje takšno kontinuiteto: "Kdor se s klubom ne strinja, naj ustanovi svojega!" Tako bi bilo brez teh mladih intuziastov, ki zahtevajo, da ostane stavba VK občinska last in s peščico veslačev, neprimerno lažje izpeljevati načrtovano tranzicijo. Frane Goljevšček GOSPODARITI V IZOLI DANES Če ne bi bile nekatere teme v člankih v Mandraču in pismih bralcev resne in nekateri neumni komentarji in trditve direktni, bi si ne vzel časa za svoj komentar nekaterih tako nizkotnih trditev. Tak način populističnega in posplošenega kritikantstva, kjer se kar navrže obtožbe, pa naj se obtoženi brani, poznamo. Mojster tega je veliki "odrešitelj" naroda J.J. Zanimivo je. da je g. Padarja poleg mojega spodbudil k pisanju kar njegov lastni (!) članek. Ob njegovih in trditvah g. Golfevsčka komentiram: * ZLSD nima treh ampak štiri občinske svetnike. Ponavljam, da je župan dobil v občinskem svetu podporo le od treh svetnikov LDS, * svoje socialdemokratsko DELOVANJE lahko dokaže ZLSD s celo serijo akcij in dejanj, ki so doprinesla k temu, da Slovenija ni šla še bolj v DESNO oz. ni še bolj nepravična do velike mase ljudi kot je. Tu ni prostora za dolgo pisanje. To preverjeno delovanje je doprineslo k sprejemu ZLSD v svetovno socialistično internacionalo (ne pa SDS). * trditve o visoko situiranih občanih v predsedstvu ZLSD, vodilnih delavcih, ki "siti lačnemu ne verjamejo" so nizke in social populistične. Izreče jih lahko le nekdo, ki to na sebi res čuti ali nekdo, ki hoče manipulirati z ogroženimi. Od kje vam podatki o situiranosti? Kje ste bili do sedaj vi borci za ljudi in delavce? Kaj ste vi do sedaj za to naredili? Ali ste padli z Marsa leta 1990? * Kljub precejšnjim napakam prejšnjega samoupravnega socialističnega sistema in potrebnim spremembam sistema, NE MORETE ZANIKATI, da smo bili skoraj vsi zaposleni, malokdo je ostal brez stanovanja, poglejte okoli VAŠE HIŠE! Koliko je lastnikov hiš, ki so res bogati? Kako je bilo to možno? Vrtci in šole so bili ' ‘ "ub stalnim kriti dstev kot sedaj, pravtako šport, plače vodilnih niso bile tako visoke, zato pa so bile vse nižje plače dosti višje kot danes... dostopni vsem, kultura je kljub stalnim kritikam sistema imela dosti boljši status ec s in več sredstev kot seda. plače dosti visie Standard je bil ZA VELIKO VEČINO VIŠJI, ker se je bogastvo delilo na vse, ki so delali in solidarnostno delilo za nezmožne, da o zdravsvu niti ne pišem..Kljub temu smo zadovoljni, da imamo svojo državo. * Večina vas kritikov ste veliki strokovnjaki za gospodarstvo, pa vas večina še ni videla tovarne od znotraj. Samo zelo usposobljeni vodilni in delavci so lahko sploh preživeli ob zmanjšanju trga z 22.000.000 na 2.000.000 ljudi in to kar preko noči. Še sanja se vam ne, kako je bilo takrat v gospodarstvu! Še dobro, da je Slovenija že v osemdesetih letih intenzivno delala tudi na izvozu. Zagotavljam vam, da so naše tovarne večinoma bile že na primernem, mnoge pa na vrhunskem tehnološkem nivoju. Do zmanjšanja števila delavcev v izoiskin treh, od vas citiranih tovarnah, je prišlo v NOVI drzaviin za to je zagotovao najmanj kriva izolska občina in ljudje v njej! Ali res mislite, da bi kot hipotetični župani znali razrešitite ogromne in komplicirane probleme gospodarstva v današnji Sloveniji in Izoli? Konkretno -kako ?? VVATERLOO Glavni zakoni o privatizaciji in denacionalizaciji so se začeli s prvo DEMOSOVO vlado. Sedaj mukoma prenašamo posledice in popravljamo napake. Tako kot uničenje lokalne samouprave in željo po oddaji tisto malo skupnega, kar nam je ostalo - gozdov in zemlje. Od prejšnjega skupnega lastništva tovarn so nam ostali certifikati (kolikor nam bo ostalo od njih). Vabim vse, da se skupaj lotimo reševanja problemov in ne k sovražnosti. Ali mislite, da občina investira v gospodarstvo? Kje živite? Tega ni več. Občina, kolikor je je še ostalo, samo omogoča in pogojuje investitorjem, gradi pa vrtce, osnovne sole, ureja infrastrukturo, vpliva dolgoročno... G. Goljevšček - ne verjamem ljudem, ki pravijo, da vse vejo, nič pa še niso pokazali! V vaši kritiki socializma ne pozabite, da stejdjub "preganjanju" tudi vi, čeprav morda trudoma, pa vendarle sezidali hišo. Župan mora biti sposoben, imeti znanje in voljo za sodelovanje z vsemi Izolani in ne samo s tistimi, ki so, seveda po samo vaših merilih, "pošteni". Predsednik ZLSD Lucio Gobbo PISMO OBČINSKEMU SVETU Spoštovani gospod župan, spoštovani gospod predsednik občinskega sveta, spoštovane svetnice in svetniki občinskega sveta. Sem Alojz Padar, vlagatelj pobude za izvedbo referendumov v občini Izola. Če mi dovolite, bi podal kratek oris dogodkov ob predstavitvi ter sprejemanju zazidalnega načrta "Bencinski servis Jagodje - sever" ter predvsem o izvedbi postopkov referendumskega odločanja na nivoju občine Izola. V juniju mesecu 1996 je bil na osnovi informacij o pripravi ZN ter njegove vsebine sklican zbor krajanov s strani KS. Zaradi za krajane nesprejemljive vsebine ZN, je bil na tem zboru imenovan odbor krajanov, kateri je imel za nalogo spremljati nadalnje aktivnosti. Na javni razpravi o ZN so krajani ostro nasprotovali bencinskemu servisu. Ker je odbor ocenil, da bo zaradi politične klime ter sestave občinskega sveta zelo težko prepričati občinsko upravo ter občinski svet o neutemeljenosti postavitve bencinskega servisa na tej lokaciji, je imenoval delovno skupino za vodenje aktivnosti za organizacijo referenduma. V imenu delovne skupine sem od občinske uprave zahteval uradno obrazložitev o postopkih za organizacijo referenduma. V tej obrazložitvi smo dobili navodilo, da moramo proučiti zakonodajo s tega področja. Po proučitvi zakonodaje, smo ugotovili, da je potrebno uporabiti 47. člen statuta občine Izola, v katerem je določeno, da občinski svet mora razpisati refernduma, če to zahteva 10 % volivcev občine Izola. Za to obliko smo se odločili, ker je izid refernduma za občinski svet obvezujoč. Ker v statutu občine Izola in v poslovniku občinskega sveta ni določeno, kako pobudnik refernduma pridobi podporo 10% volivcev, smo uporabiti 48. člen statuta občine Izola v katerem je določeno, da je potrebno za vprašanja, katera niso določena v statu smiselno uporabiti zakon o referndumu in ljudski inicativi. Uporabili smo 13.člen zakona v katerem so določeni postopki za vložitev referenduma. Predsednik občinskega sveta je bil smiselno dolžan v treh dneh odločiti o pobudi, določiti roke za zbiranje podpisov, obrazce ter mesto, kjer se overjajo podpisi podpore. Zato nikakor ne moremo uporabiti člene iz poslovnika občinskega sveta, saj 124. člen pravi, da zahtevo poda s statutom občine predpisanega števila volivcev v občini, kar določa 47. člen stauta občine. To je 10 procentov. Danes še nisem predstavnik 10 procentov volivcev saj mi ni bila dana možnost zbiranja podpore. Prav tako po mnenju ministrstva za notranje zadeve številka 16/11 -008/1-96 statut občine v delu dajanje podpore volivcev ni v skladu s 46. členom Zakona o lokalni samoupravi. Zato smatramo, da se bo o tem moralo izreči ustavno sodišče. Upamo, da je vzrok za tako dolgo čakanje le plod neznanja občinske uprave, kateri niso znani postopki ter nedorečena zakonodaja in ne načrtno zavlačevanje. Na malomarnost v delovanju občinske uprave kaže tudi to, da se v gradivu datum vložitve pojavlja kot 18.12.1996, 19.12.1996 ter celo 19.11.1996. Vse pobude so bile vložene 18.12.1996 kar imam potrjeno s strani vložišča občine Izola. Verjamem, da mi bodo nekateri očitali, da se gremo politiko in politiziranje. Vendar gospe in gospodje vsi svetniki in svetnice ste predvsem politiki saj ste vsi bili izvoljeni na listi strank, pa tudi sam referndum je politično dejanje. Da se brez politike ne da, dokazuje tudi to, da kot vlagatelj referendumov nisem dobil gradiva za to sejo. Sam, do predlganega ZN , kateri je poplnoma nesprejemljiv za krajane, kar so izrazili na vseh terh zborih, nisem bil v politiki. Vendar ker politika odloča o tem ali bomo imeli ekološko bombo nad glavo ali pa recimo potencialno smetišče sredi Izola in le politika in nihče drug, smo se morali krajani obrniti na politike in uporabiti politična sredstva. Obrnili smo se na vse svetnike. Moram reči, da so nam nekateri svetniki prisluhnili nekateri svetniki pač ne. Da nam pozicijski svetniki v večini niso prisluhnili je tudi razumljivo, saj se večina v občinskem svetu ter občinski upravi ne razhajata ter večina v občinskem svetu občinsko upravo podpira, tudi, ce se le ta kdaj pa kdaj skrega s krajani. Ocenili smo, da se glede na izkušnje ostalih krajanov, predvsem ob dogodkih ob pasjem poligonu, kjer glas krajanov za občinsko upravo ni bil pomemben, da smo prisiljeni, resno zastaviti in izvesti referendum v skladu z zakonodajo na tem področju. Ocenili smo, da je potrebno za referndum združiti večje število krajanov in smo zato stopili v stik s krajani ob pasjem poligonu ter predvidene avtobusne postaje. Skupno smo pripravili zahteve za referndume, ter tudi le te vložili s predpisnimi vec kot 200 podopisov za vsako pobudo. Zahtevamo popolno zakonitost postopkov, kateri so nam bili do sedaj kršeni. Le tako bo izid refernduma popolnoma legalen in legitimen ter obvezujoč. Glede na to, da je zakonodaja nejasna, predvsem glede zbiranja 10 procentov podpore volivcev, predlagamo, da občinski svet sam na svojo pobudo v skladu z 47. členom statuta občine Izola razpiše referendume na dan volitev novega župana. To je 18.5.1997 ter tako razreši nastalo situacijo. Ne želimo, da bo nekdo po izidih referenduma le temu oporekal, češ, da ni bil izpeljan v skladu z zakonodajo. Vemo, da referndum nekaj stane, vendar se referndumom lahko izognemo ob razumnem iskanju kompromisnih rešitev. Do sedaj smo se pogovarjali z g. županom, kateri je imel več razumevanja kot občinska uprave le o BS. Mislimo, da bi vsi skupaj morali poiskati primernejši program za to področje. O ostalih vprašanjih, pa se še nihče s strani občinske uprave ni želel pogovarjati. Vem, da bodo nekateri dejali, da se pogovarjajo le s KS, zato bi te opomnil, da si le ti preberejo 45. člen ustave Republike Slovenije. Konec koncev občinski svet odloči kakor hoče, opozarjam pa, da krajani ne bomo odnehali. P.S.: Upamo, da bo denar za ustavno sodišče odšel iz žepov odgovornih in ne proračuna občine in s tem iz žepov davkoplačevalcev. Alojz Padar PODRIMO PLOTOVE MED NAMI Star slovenski rek pravi: "Kdor molči, devetim odgovoril", zato sem dolgo molčala in nisem reagirala na 'pisanja v Mandraču, ki so posredno ali neposredno omenjala mojo malenkost. Kot vse kaže, v današnjem času tako kot vremenski tudi druge vrste ljudski reki in pregovori nič več ne držijo, saj me omenja tudi zadnji Mandrač. Seveda sem,se v preteklih štirih letih navadila, da me ne spravi iz tira prav vsaka beseda. Še vec - dokler se še nisem odločila popolnoma zapustiti politike, štejem za dobrodošlo vsako omembo svojega imena v javnosti. Resnica namreč je, da je politik, ki ga mediji ne omenjajo, mrtev politik. Kako srečna sem, da mene omenjajo vsaj Mandrac, Primorske novice in celo družabna kronika Nedela! Dragega, če smem reči - prijatelja - Mefa seveda kot pravega novinarja nenehno muci skrivnostnost v zvezi s kandidiranjem za župana ali županjo. Pa menim, da bi moral biti vesel. V politiki, pa tudi drugače je že tako, da so stvari zanimive samo toliko časa, dokler so zavite v tančico skrivnosti. Ko jih odkrijemo, postanejo v trenutku znano dejstvo, ki nikogar več ne zanima in znova se je treba pognati za iskanjem novih skrivnosti. Kdo sploh še govori o edinem že znanem "kandidatu? Obenem pa danes Izola kar šumi kot panj, ker nihče zagotovo ne ve, za koga se pravzaprav zbirajo podpisi podpore za kandidaturo za župana. Ko bo ime objavljeno - le koga bo še zanimalo? Seveda pa želja po odkrivanju tančic še ni opravičilo, da dogovarjanje strank o skupnem nastopu na volitvah s skupnim kandidatom označimo z zelo slabšalnim izrazom "trgovanje". Ali Mef in drugi, ki se načrtno, v resnici pa le navidezno distancirate od politike, vanjo pa še kako aktivno posegate in jo s svojo medijsko močjo intenzivno sooblikujete, menite, da bi bilo pravilno ravnanje tako, da bi vsaka od pogajajočih se strani (tako kot je to v Izoli neka stranka že storila) rekla takole: "Smo za skupni nastop, smo za skupnega kandidata, seveda pa mora biti naši"? Kaj menite, ali bi lahko na tak način prišli do kakršnegakoli dogovora? PRAVA politika je tista, ki zna poiskati v množici idej, stališč, mnenj, predlogov in zahtev posameznih pogajajočih se partnerjev najprej vse tisto, kar je enako, nato vse tisto, kar ni preveč različno in se da s čimmanj težav poenotiti, končno pa poskusiti s sicer ponavadi dolgotrajnim in kar se da napornim iskanjem kompromisov poiskati za vse partnerje sprejemljive rešitve tistih stališč, kjer so si pogajalci najbolj vsaksebi. In ce do dogovora ne pride - kaj nam brani, da bi pri posameznih stvareh, kjer so naša stališča podobna, brez kakršnekoli zamere sodelovanje teklo naprej? Kajti kaj je pravzaprav tisto, o čemer naj se politiki v Izoli dogovarjajo? Skupna jim mora biti želja, ustvariti kvalitetne pogoje za življenje in delo vseh ljudi v Izoli. Razlike so po mojem mnenju samo v pogledu na to, kako to doseči in kaj ima prednost. O tem se morajo dogovarjati, končni cilj zagotovo ne more biti vprašanje. Če pogledamo predvolilne programe strank v Izoli leta 1990 in 1994 - razlik v vsebini praktično ni. Saj bi bilo smešno, da bi v Izoli govorili o temah kot je odnos do Evropske unije in NATA ali o izgradnji odlagališcajedrskih odpadkov ali o verouk v šolah. Naše teme so mnogo bolj pereče za naše ljudi in odločitve o odlaganju odpadkov, plinifikaciji, ceni vode in kanalščine, zazidalnih načrtih, financiranju izgradnje šole nimajo prav nobenega političnega in ideološkega predznaka. Tukaj se lahko strinjam z nekaterimi pisci v Mandraču, pa tudi z marsikom, ki mi je v pogovoru očital, da dosedanja koalicija v Izoli ni dovoljevala drugim strankam v občinskem svetu, da bi po svojih močeh sodelovale pri oblikovanju vsakodnevnega življenja v Izoli in utiranju poti za njen razvoj. Prepričana sem, da je aktivno sodelovanje vseh strank v oblikovanju "občinske politike" tako za njih kot za tistega, ki tak projekt vodi, zelo naporno, vendar pa zagotovo vredno truda. Nihče me namreč ne bo prepričal, da so samo tisti, ki imajo več volilcev, najbolj pametni, pa četudi bi sama sodila k njim. Človeška pamet, znanje in volja za delo za skupni interes so zelo enakomerno porazdeljeni med nas ljudi, zato je škoda zapraviti tudi najmanjši delček tega bogastva. Zato ne sme biti nihče, ki mu je kaj za dobro Izole in ima voljo sodelovati in delati, izključen iz dogajanja. Dober župan mora znati povezati vse ljudi za delo pri uresničevanju skupnih načrtov za Izolo. Znati mora zgladiti nasprotja, poiskati stične točke in predvsem pozabiti na strankarske razlike. S temi naj se ukvarjajo stranke na državnem nivoju, v Izoli imamo tudi brez njih dovolj Jela, da se končno odrinemo od dna in izboljšamo svoje življenje. In ko bomo izbirali med kandidati (in kandidatkami?) za župana (županjo?) se moramo vprašati, ali so nam v svojih predstavitvah dokazali, da so sposobni delati na tak način, da jim več kot osebne zamere in politični interesi pomenijo naša Izola, Izolanke in Izolani. Izola kot puščava dež potrebuje strpnost in sodelovanje. Podrimo plotove in pregrade med nami, skupaj premaknimo ta voz naprej! Breda Pečan REFERENDUM ZAMRZNJEN Včerajšnja izredna seja občinskega sveta bi lahko bila dobra šola demokracije, sprevrgla pa se je v demokracijo tipa, kdor je v večini ima prav. Predlagatelji najavljajo ustavni spor. Izredna seja izolskega občinskega sveta je bila tokrat namenjena obravnavi treh pobud za razpis referenduma na ravni občine in sicer: za spremembo lokacije bencinskega servisa na obvoznici, za spremembo lokacije pasjega poligona v Jagodju in za drugačno lokacijo bodoče avtobusne postaje. Vse tri pobude je v imenu odbora krajanov Jagodja vložil Alojz Padar mlajši, svoje mnenje pa je k pobudam dala občinska volilna komisija, župan je pripravil predlog za občinski svet, glavna razprava pa se je seveda razpletla na sami seji občinskega sveta. Strokovne službe so pobudniku sicer priznavale legitimnost, očitale pa nekatere postopke v zvezi s pripravo pobude ter predvsem vsebino zastavljenih referendumskih vprašanj. Poenostavljeno bi lahko rekli, da so bila predlagana referendumska vprašanja premalo natančna. Šlo je za to, da ob pobudi za drugo lokacijo bencinskega servisa ali pasjega poligona predlagatelj ni navedel, katera lokacija bi to bila, še najbolj pa se je zapletlo zaradi neusklajenosti občinskega statuta in poslovnika občinskega sveta z zakonom o lokalni samoupravi. Prav zato so v vrstah pozicije zahtevali, naj se najprej uskladijo ti akti, potem pa bi razpravljali o pobudi za referendume. Opozicija je pristajala na to, ob pogoju da v tem obdobju mirujejo tudi aktivnosti v zvezi z omenjenimi načrti, kar pa so strokovne službe zanikale, saj aktivnosti niso v neposredni zvezi. Sledilo je glasovanje o variantnem predlogu sklepa po katerem bi moral pobudnik pripraviti še predlog kdaj in kje naj se referendum izvede ter zastaviti bolj jasno referendumsko vprašanje. Opozicija ni pristala na takšen predlog, saj so želeli, da bi bila sprejeta druga varianta po kateri bi občinski svet razpisal referendum o omenjenih vprašanjih. Toda takšne pripravljenosti ni bilo in tako je občinski svet sprejel sklep s katerim je zamrznil pobude za omenjene referendume ter hkrati zadolžil ustrezne službe, naj čimprej poskrbijo za uskladitev občinskih in državnih dokumentov, ki urejajo področje referenduma in ljudske iniciative. S trinajstimi glasovi (ZLSD, ZZP, LDS, DeSUS, It. narodnost) je občinski svet večinsko sprejel tak sklep in spravil v slabo voljo pobudnika in še nekatere prisotne člane odbora krajanov, ki so po sprejetju sklepa že najavili pritožbo na ustavno sodišče, češ da so jim kršene temeljne človeške pravice, med katerimi je tudi pravica do referenduma. Na seji je bilo veliko žolčnih razprav, omeniti pa velja poseg svetnika DeSUS-a, Dina Dodiča, ki je povedal, da nasprotuje takšnemu načinu reševanja problemov tudi zato, ker se za tem skrivajo ozki, zasebni interesi krajanov, ki takšnih pomislekov niso imeli dokler se sami niso naselili v tem območju, zdaj pa seveda želijo onemogočiti nadaljne posege v prostor v njihovi soseščini. KAV/PA in ... SLAŠČIČARNA poletih smo se Pišejo: Ribari udeležili tudi mi - Društvo navijačev za Q f "Ribari” - Izola. Izlet U \ * a ; smo organizirali v nedeljo 23.3. z • • ' odhodom ob 4.00 'V/. izpred Lipe. Zbralo ™ \-J' se nas je za cel avtobu, 53, ostalih 20 pa je na pot odšlo z avtomobili. Oborožili smo se z refoškom in malvazijo... Ribiči so očistili 20 kilogramov sardel, v SCTŠ pa so nam jih spohali v metuljčke. N ja m, n jam... P Planico smo prispeli ob 7. 30 in se v koloni z razpetimi izolskimi zastavami ter z glasnimi bobni odpravili s parkirišča v ciljno areno. Utrdili smo se ob ograji in odvili tudi dva "strišona": Peterka n. 1 - Flying Izola ter Ribari Izola - We are the champions • My friends Peterka. Že sam naš prihod so vsi opazili, pa ne nikakr ne po izgredih, temveč po glasnem petju in dobri volji. Doživetje je bilo nepozabno in zapomnili si ga bomo za celo življenje. V bučnem navijanju in petju so se nam pridruževali tudi ostali okoli nas (Štajerke, Coričani, Prekmurci...). Ponudili smo jim vino in sardele. Vsi so nas hvalil, celo uradni npovedovalec nas je po ozvočenju večkrat omenil in pohavlil. Ko je Primož zadnjič poletel, smo mu v njegovo slavo prižgali bakle. Primoževa zmaga nas je napolnila s ponosom in srečo. Takoj po skoku se je Mičotu uspelo približati Primožu, čeprav se je okoli njega gnetlo ogromno ljudi, čestital mu je v imenu Izole ter mu podaril šal Ribari Izola. V zahvalo nam je Primož podaril etui očal, to je pač imel pri sebi. Zadovoljni smo sedli v avtobus in se okoli 15.30 odpeljali proti Izoli. Splačalo se je, drugo leto se vrnemo! drugih zahodnoevropskih državah. Direktor športne agencije Tone Barič pa prav zaradi tako pestre udeležbe, ne želi prepustiti ničesar slučaju, ampak vse načrtuje in pripravlja presenečenja prav za vse udeležence turnirja. Od najmlajših pa tja do mladinskih reprezentanc, ki naj bi bile glavna atrakcija turnirja, saj se v tej kategoriji obeta najmočnejša konkurenca in najkvalitetnejše tekme. Turnir, ki bo v začetku julija, bo imel večino dogajanja skoncentriranega na enem mestu. To naj bi bilo montažno igrišče, postavljeno na parkiišču pred gostinko šolo. Najpomembnejše tekme bi se igrale na tem igrišču, poleg tega pa- bodo vse večerne prireditve prav tako izvedene na montažnem igrišču. Organizator je nameraval kupiti igrišče, ki bi ga nato imeli na razpolago za različne prireditve in izposojo. Pri tem pa bi morale sodelovati tudi obalne občine s svojim prispevkom. Na žalost pa tako v Kopru kot v Izoli ne morejo zagotoviti potrebnih sredstev, predvsem zato, ker ni mogoče najti ustreznega sogovornika, saj je šele v teku izbor novih županov. Glede na dane okoliščine pa se že pripravlja rezervna inačica , s tem, da bi si montažno igrišče izposodili v italijanski Ferrari. Vsekakor bo to igrišče največja pridobitev Evrofesta, ki bo omogočila veliko bolj atraktivno izvedbo turnirja, saj bo glavnina dogajanja na eni sami sceni. Poleg rokometnih tekmovanj se bodo igralci še pomerili na izboru za Miss in Misterja Evrofesta. Nadebudni mladi fotografi bodo tekmovali za najlepšo fotografijo Evrofesta. Organiziran pa bo tudi vodni krst udeležencev. S tem, ko bo glavno dogajanje postavljeno v sam center mesta Izola, bo veliko bližje tako turistom kot domačinom, ki bodo lahko prisostvovali in sodelovali v aktivnostih Evrofesta. POGLED S STRANI Piše: Žare Redni del rokometnega prvenstva v 1. ligi je končan. Rezultati so znani, za obe izolski ekipi pa se zdaj prične boj za preživetje. Pred tekmo z Rudarjem so fantje odigrali prijateljsko trening tekmo v Ajdovščini. Rezultat niti tolko pomemben, bolj pomembna je poškodba, ki jo je staknil vratar Valenčič. Toda Božič je odlična rezerva verjetno pa bodo tudi napori, ki so jih vložili v sancijo Valenčičeve poškodbe obrodili sadove. "Kompleks" Rudar le ni bil tako močan, da se ga ne bi mogli znebiti. Zoran Tomič pa je pred tekmo v Trbovljah dejal, da "kiksov" več ne bo, vprašanje obstanka pa da bodo rešili že v soboto na tekmi proti Sevnici. Tudi izolska dekleta so končala v play - outu. Po vseh peripetijah in nezgodah (beri pomanjkanje sredstev) je to žal resničnost. Čudi le to, da Izolanke v mlajših kategorijah kotirajo na sam državni vrh, vendar je žal tudi tu splet okoliščin negativen za ženski rokomet v Izoli. Še pred koncem prvenstva pa se že pojavljajo imena novih okrepitev, ki pa so po mojem mnenju le pobožne želje. Edino dokaj sigurno ime je Darja Škopelja, na Izolo jo namreč veže še nekaj več kot rokomet. Vedno me ljudje pred tekmo sprašujejo kakšen bo rezultat. Odgovorim jim, da če bi ga vedel, potem ne bi počel tega kar počnem. Tokrat pa bom naredil izjemo in prognoziral tekmo Sevnica : Del-mar 17 : 26. V horoskopu mi je namreč pisalo, da bom nekaj zadel. Upam, da sem zadel ta rezultat IZ AMBULANTE Dr. med. Andrej Dernikovič POGLED V USTA ZOBOBOL VZROKI Najpogostejši vzrok je karies ali zobna gniloba, ki se pojavi, ko slina, kisla zaradi pretiranega uživanja sladkorjev, načne zobno sklenino in tako odpre pot proti zobni sredici in živcem. Lahko pa je vzrok v abscesu (ognojku), to je v gnojnem žarišču ob gingivi (dlesni), ki se pojavi zaradi bakterijske infekcije. PREPREČEVANJE Stalna in dosledna ustna higijena (s splakovanjem ust po jedi, z zobno ščetko, z zobno nitko, ....) vsaj dvakrat dnevno. Jejmo čimmanj sladkih jedi, zlasti sladkorjev. Čimmanj izpostavljajte zobe velikim temperaturnim spremembam: prevroči ali prehladni hrani in pijači. Obilje C - vitamina ojača dlesni in preprečuje njihovo vnetje. ZDRAVLJENJE Če gre za karies, ob čakanju na termin pri zobozdravniku vzamite protibolečinsko sredstvo, ki je v lekarniški prodaji: aspirin, kombinirani praški, panadon in še kaj. Poskusite še s kako staro naravno metodo: v zobno luknjo vstavite kosem vate prepojen z metinim ekstraktom. Ali pa položite na karies klinček (nageljnovo žbico), ki ima kar dober anestetični učinek. Ali pa pritisnite kocko ledu na mesto na roki, kjer se stikajo v obliki črke V palčeve in kazalčeve kosti, za kakih pet ali šest minut; tako si lahko ublažite zobobol za kakih 50%, tako vsaj pravi med 60% in 90% ljudi, ki je to metodo poskusilo. Zadeva funkcionira, ker pošilja impulze do možganov po istih živčnih poteh po katerih bi potovala bolečina. Ker lahko živec naenkrat prenaša le eno sporočilo, občutek mraza prevlada nad bolečino. Lahko pa poskusite s tradicionalno kitajsko metodo: pritisk na sončno točko, ki se nahaja na h palcu gledajočem vogalu kazalčevega nohta. To počnete s pritiskom nohta na prst tiste roke na katere strani se zob nahaja. Seveda so vse metode le začasne, dokler problemov ne razišče in razreši zobozdravnik. GINGIVITIS ali vnetje dlesni se kaže v obliki oteklih in pordelih dlesni, bolečih in hitro krvavečih že na manjši pritisk. Je prvi znak zdravstvenega problema, ki bo lahko prizadel tudi zobovje, morebiti na koncu tudi z izpadanjem zob. Pazimo na sledeče opozorilne težave: * trajen zadah iz ust * zobje se navidez podaljšajo, ker se dlesni skrčijo oz. stanjšajo. * zaprti ustnici nista simetrični, ker se ob zaprtih ustih spodnji in zgonji zobje nepravilno združijo. * delne proteze se ustom ne prilegajo več tako kot prej. * med dlesni in zobmi se tvorijo gnojni žepki. * zobje se majejo. PREPREČEVANJE Izločite hrano, ki zaradi visoke količine sladkorja ustih pospešuje razvoj bakterij in zobnih oblog (torte, marmelada, čokolada,bonboni, oslajene pijače, fige itd...). Več časa posvetite ustni higieni, ki pravilno izvedena zahteva le kakih tri do pet minut časa dva ali trikrat dnevno. Zavedajte se, da zanemarjanje gingivitisa pripelje do težkih posledic zaradi stalnega zmanjševanja in stanjševanja ter gnojenja dlesni. ZDRAVLJENJE Za dražene, boleče in občasno krvaveče dlesni dobite v lekarni ob nasvetu lekarnarja nekatera zravila tudi brez recepta. Naravna zdravila za vnete dlesni so žajbelj, timijan, aloa. Vitamin C ne zdravi vnetja, pač pa povečuje odpornost in zmanjšuje krvavitev iz dlesni. Pretirano grobo ščetkanje je lahko že samo zase vzrok vnetju dlesni. Razmnoževanje bakterij zavira tudi enkrattedensko splakovanje s 30% vodikovim peroksidom. Tekočine nikar ne pogoltnite! Pri nekaterih ljudeh je gingivitis kroničen (še posebej, če so manj odporni na infekcije): pri njih vnetja lahko postane ulcerozna - pojavijo se ranice čiri. Takim vnetjem vedno išče vzrok in jih tudi zdravi zobozdravnik, pogosto tudi z antibiotikom. Sicer pa velja, da naj ponavljajočim se vnetjem dlesni vedno iščemo vzrok. Torej obiščimo zobozdravnika. PIŠE SE 2. APRIL 1997 (beri: mednarodni dan knjig za otroke in slovenski dnevi knjige) Matična knjižnica Izola je prva obalna splošno-izobraževalna knjižnica, ki je uvedla računalniško izposojo gradiva. Že tri mesece uporabniki dobijo izpis izposojenega gradiva z navedenimi datumi vračil. Ob tem imajo možnost računalniške rezervacije gradiva in medbibiliotečne izposoje. Začetek računalniškega opremljanja in uvajanje enotnega sistema za vseh 60 slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic sta ob podpori Ministrstva za kulturo in Ministrstva za znanost in tehnologijo prinesla vrsto pozitivnih sprememb. Predvsem manjšim knjižnicam prednosti, ki jih prej niso imele. Še pred dvema letoma so delovale v različnih lokalnih programih brez možnosti neposrednih povezav z dragimi podatkovnimi bazami. Z vključitvijo v tisistem COBISS (Cooperative Online Bibliographic System and Services), ki predstavlja skupno osnovo knjižnično-informacijskega sistema Slovenije in sistema znanstvenega informiranja, je prišlo do temeljitega zasuka tako pri obdelavi podatkov in izposoji gradiva kot tudi možnostih izpisov in iskanja informacij, ki so dostopne preko servisov Interneta. V knjižnici je bralcem na voljo 1 delovno mesto, kjer je preko programa Cobiss/OPAC (Online Public Access Catalogue) mogoče iskati gradivo v dragih slovenskih knjižnicah in informacijskih centrih. Omogoča hitro preglednost nad dosegljivim gradivom tistih knjižnic in ustanov, ki imajo poleg obdelave avtomatizirano tudi izposojo. V veliko pomoč je elektronska pošta, preko katere lahko knjižnica iskano gradivo naroči od drugod in ga za uporabnika medbibliotečno izposodi, če sama iskanega nima. Prehod na računalniško izposojo ni bil preprost. Pred tem je bilo potrebno v računalniški zapis vnesti pretežni del obstoječega fonda, kajti vsak zapis vsebuje bibliografske podatke za vsako enoto gradiva posebej. Ob tem je potrebno vsako vnešeno enoto na novo opremiti (z nalepkami, črtno kodo, zaviti in popraviti oz. izločiti). Tako smo dosedaj uspeli obdelati 26.000 enot (od vseh 41.000). Pred uvedbo računalniške izposoje smo vnesli še podatke za 3.000 aktivnih bralcev v tekočem letu. Poleg obdelave in izposoje gradiva je bilo pripravljenih 56 prireditev (ur pravljic, knjižnih ugank, predavanj, predstavitev knjig in odmevna okrogla miza). Hitrost spreminjanja in povezanost sveta, ki ga je neizogibno sprožila računalniška tehnologija je tudi knjižnice vključila v spreminjanje in prilagajanje. Žal pa samo uvajanje novih tehnologij ne more zadoščati ob dejstvu, da knjižnicam niso hkrati zagotovljene tudi minimalne skupne osnove oz. temeljni pogoji dela, kot so: ustrezni prostori, kader in sredstva za nakup knjižničnega gradiva. Te osnove so v posameznih lokalnih skupnostih zelo različne. Kako sicer razumeti dejstvo, da edina splošno-izobraževalna knjižnica v občini kot samostojni javni zavod, še vedno deluje v stavbi kulturnega doma v morda življenju nevarnih pogojih? Vodstvo knjižnice je dalo konec leta 1995 izdelati statično presojo stropa v knjižnici, saj zadnja adaptacija tukajšnjih prostorov (1988) ni posegla v stropno konstrukcijo. Le-ta nima armiranobetonskih plošč med nadstropji, obremenitve z gradivom pa so iz leta v leto večje. Iz tega sledi, da obstoječa stropna konstrukcija novih obremenitev ne bo vzdržala. Ob urah pravljic na mladinskem oddelku v 1. nadstropju odrasli bralci v pritličju pogledujejo navzgor, če se jim na glavi ne bodo znašli otroci. Ne gre spregledati dejstva, da knjižnica deluje na le 218 m2, od potrebnih 1.000 m2, ki bi jih splošno-izobraževalna knjižnica v občini morala imeti. Ne le, da nima več prostora za postavitev gradiva, nima čitalnice, prostora za obdelavo gradiva, sanitarij za uporabnike, skladišč in dragih potrebnih prostorov. Invalidi ne morejo sami čez vhodna vrata, zaradi utesnejenosti prostora in arhitektonskih ovir si sami ne morejo izbirati gradiva, ker je dostopnost onemogočena. Prostori so nefunkcionalni in sodobnim zahtevam časa neprimerni, naravnost sramotni, zadostuje sprehod iz vhodne veže do L nadstropja, ne da bi sploh še vstopili v prostore knjižnice. Knjige in knjižnice so bile v zgodovini in so še danes temeljni kamni ohranjanja kulturne dediščine, so zapisi preteklosti in sedanjosti, shranjeni na različnih medijih. Njihova vloga je od nekdanje drugačna tudi v tem, da so knjižnice danes javno dostopne in namenjene vsem življenjskim obdobjem, od predšolskega do pozne starosti. Kot se svet zaradi novih tehnologij krči in manjša, toliko bolj narašča potreba po nenehnem učenju. Nekdaj pridobljena znanja in izobrazba ne zadoščajo več sama po sebi. Zato ima individualno učenje in nadgrajevanje znanja vedno večjo težo. Tukaj knjižnice presegajo funkcijo gole izposojevalnice gradiva in se spreminjajo v informacijska središča z naraščajočo potrebo uporabnikov po multimedijskem pristopu. Zato je podpiranje razvoja knjižnice dolgoročna naložba ne le v prosti čas in razvedrilo, temveč v izobraževanje in duhovno rast ljudi v vseh življenjskih obdobjih. (M. Hrs) OBČINA IZOLA Komisija za oddajo poslovnih prostorov Na podlagi določil pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Uradne objave, št. 13/95), je komisija za oddajanje poslovnih prostorov v najem dne 12.03.1996 sprejela sklep za: JAVNI RAZPIS z zbiranjem pisnih ponudb za oddajo v najem poslovnih prostorov v Izoli: 1. Trubarjeva 4 Predmet oddaje je urejen poslovni prostor v pritličju stavbe Trubarjeva 4, Izola, last občine Izola, v izmeri 32,13 m2. Izklicna cena mesečne najemnine za urejen poslovni prostor je: - za storitvene dejavnosti in trgovine z neživilskimi proizvodi 44.202.00 SIT 2. Gortanova 2 Predmet oddaje je urejen poslovni prostor v Gortanovi ulici 2, Izola, last občine Izola, v izmeri 35,05 m2. Izklicna cena mesečne najemnine za urejen poslovni prostor je: - za storitvene dejavnosti in trgovine z neživilskimi proizvodi 49.406.00 SIT 3. Kristanov trg 5 Predmet oddaje je urejen poslovni prostor v pritličju stavbe Kristanov trga 5, Izola, last občine Izola, v izmeri 111,75 m2. Izklicna cena mesečne najemnine za urejen poslovni prostor je: - za storitvene dejavnosti in trgovine z neživilskimi proizvodi 165.166.00 SIT 4. Gregorčičeva 66 Predmet oddaje je urejen poslovni prostor v pritličju stavbe Gregorčičeva 66, Izola, last občine Izola, v izmeri 19,55 m2. Izklicna cena mesečne najemnine za urejen poslovni prostorje: - za storitvene dejavnosti in trgovine z neživilskimi proizvodi 22.559.00 SIT RAZPISNI POGOJI - Najemnik je dolžan na lastne stroške usposobiti prostor za izvajanje dejavnosti v roku 180 dni od sklenitve najemne pogodbe. Poslovni prostor se odda v najem za nedoločen čas. - Dejavnosti pod točko 1, 2, 3 in 4, ki se po odloku o poslovnih prostorih v občini Izola (Uradne objave 13/95) lahko opravljajo so: vse vrste storitvenih dejavnosti, ki nudijo storitve posameznemu naročilu, specializirane prodajalne vseh vrst, obrtne delavnice, ki uporabljajo pretežno ročno delo in ki imajo istočasno prodajni prostor, poslovalnice z domačo in umetno obrtjo, foto in druge umetniške ateljeje, videoteka, pisarne. - Ponudba mora vsebovati program dejavnosti, ki bo izvajan v poslovnem prostoru in višino mesečne najemnine za poslovni prostor. Ponujena najemnina mora biti izražena v tolarjih. - Za vse poslovne prostore je potrebno izpeljati kompletni upravni postopek (lokacijsko, gradbeno in uporabno dovoljenje), katero najemnik uredi skupaj z najemodajalcem. - Rok za zbiranje ponudb je 15 dni od dneva objave. - Udeleženci, ki se bodo prijavili na javni razpis morajo v navedenem roku vplačati varščino v višini tri mesečne izklicne cene najemnine na žiro račun 51400-601-22449 STAVBENIK - SERVISNE STORITVE d.o.o. Koper. - V primeru, da najemnik pogodbe ne sklene v določenem roku, varščina zapade v korist občine Izola. - Najemniku, ki na javni dražbi uspe, se vplačana varščina upošteva pri obračunu najemnine. - Udeležencem, ki na javnem razpisu niso uspeli se var čina vrne v roku 14 dni od dneva izvedbe javnega razpisa. - Interesenti, ki nimajo do Občine Izola iz naslova najemnin že najetih prostorov poravnanih vseh obveznosti bodo, izločeni iz postopka izbire za najem. - Pisne ponudbe pošljite v zaprti koverti z oznako "JAVNI RAZPIS" na naslov: STAVBENIK - SERVISNE STORITVE d.o.o., ul. 15. maja 16, 6000 Koper, skupaj s potrdilom o plačani varščini. Vse morebitne dodatne informacije dobijo interesenti na STAVBENIK - SERVISNE STORITVE d.o.o., Cankarjev drevored 17,6310 Izola tel. 67-646 ga. Slavica Kovačevič. Ogled poslovnega prostora je možen po dogovoru. Udeleženci bodo o izbiri obveš čeni v 15 dneh po poteku javnega razpisa. Predsednik komisije: Branko MAHNE PREJELI SMO Je že res, da naslov ne zveni preveč domače, žal pa 100 % ponazarja odnos Zavarovalnica-Zavarovanec! Se še spomnite zgodbic z malih ekranov, ko so v nekaterih zloglasnih Newyorskih ulicah pobirali (žal jih še in s tem dajejo ideje še drugim) takoimenovano "varščino". Lastnika lokala so obiskali postavni in mračni možje, mu povedali koliko stane njihova zaščita in izbiro popestrili kar njemu. Če se je odločil za, je lokal mirno deloval in sproti odvajal sredstva za zaščitnike, če je bil odgovor negativen pa je (ups!) v izložbo priletel kamen (v najbolj blagih primerih) in jasno je bilo, da mora lastnik plačati, sicer bo kamen naslednjič večji. Ne morem,da zgornje zgodbe ne bi primerjal z novimi doplačili obveznega zavarovanja, ki jih ob državni podpori uveljavljajo slovenske zavarovajnice. Vsak dan že slišim, kako je izbira prosta: "Saj doplačilo ni obvezno. Če pa boste povzročili škodo, je to vaš problem (=> kamen v izložbo). Odgovorne na ministrstvu sprašujem, kakšen'je njihov uraden komentar glede zaposlovanja mladih. Kot primer lahko navedem vsako prevozniško podjetje, kjer je vsaj en voznik pripadnik rizične skupine (mlajši od 25 let). Kako si predstavljate razporejanje voznikov, ko pa bo mladenič lahko vozil samo vozilo z doplačano premijo ? Ali ni plačilo premij za vsa vozila izsiljeno plačilo ? Kakšen je komentar na zaposlovanje študentov ? Kako bodo podjetja zavarovala službene avtomobile ? Kakšen bo vpliv na izposojo avtomobilov ? Kako bo s posojilnimi nakupi avtomobilov, ali ne bo posojilodajalec zahteval vseh doplačil (za vsak slučaj - izsiljevanje )? Ali premorete tudi svoje podatke, na osnovi katerih ste se odločali ali so vam prav vse podatke posredovale zavarovalnice ?!? Svetu za preventivo v cestnem prometu bi povedal naslednjo zgodbico: "Srečna štiričlanska družinica se na nedeljski obisk k sorodnikom odpravi s svojim boljšim avtomobilom, ki pa ni dodatno zavarovan. Ker sta oče in mati pri kosilu tudi nekaj popila, se starejša hči (20 let), ki ne pije, ponudi, da bo vozila do doma, da bi starša ne vozila pod vplivom alkohola. Odgovor je negativen, saj avto ni dodatno zavarovan. Srečno družinico odpelje mati, ki je sicer spila manj kot oče." Kako lahko to vpliva na varnost v prometu, kako pa šele na vzgojo mladih voznikov ? Tudi če sta starša popolnoma trezna, se na daljšo pot odpravijo z boljšim vozilom, ki ga dekle, čeprav v spremstvu starše, ne sme voziti, saj zavarovanje ni doplačano. Kdaj bo nadoknadila "ure vožnje" in s tem vozniške izkušnje ? Zavarovalnice pa sprašujem naslednje: Zaka[ doplačilo ni vezano na voznika ? Morda zato, ker bi tako preprečili množico doplačil, ki bodo vplačana zaradi strahu ? Se zavedate, Koliko mladih ne bo več vozilo, ker jim starši ne bodo posojali avtomobila, saj ste jih z doplačili že skorajda terorizirali. Kje bodo dobili ustrezne vozniške izkušnje ? Predlagam vam, da doplačilo zavarovanja vežete na ime in priimek, da pozabite na izsiljevanje in da ob doplačilih za tujino pomislite tuai na tiste, ki živijo v bližini meje (maloobmejni sporazum). Obenem vas sprašujem še, ali z doplačilom ne dajete dodatne agresivnosti že agresivnim. Pomislite na nekatere neuravnovešene "pilote" (žal jih je med mladimi več), ki bodo zdajle rekli: "Saj sem doplačal, greeeemoooo! (to vprašanje velja tudi za Svet za preventivo v cestnem prometu ). Spoštovani zavarovalničarji, predlagam vam tudi, da obravnavate rizično skupino kot pogajalca, ne pa kot kravje vime. Je že res, da je zavarovanje obvezno, je pa tudi res, aa se lahko v dogovoru z ostalimi člani rizične skupine izvede protiakcija (demonstracije, peticije, namerne škode...) in se objektivne pripombe izborijo (in tako naprej do onemoglosti obeh strani). P.s.: Tisti, ki jim bo danes izsiljena višja premija so tudi študentje, jutri, ko boste vi, ki ste jo uvedli že upokojeni, pa bo kateri od njih na vašem mestu razmišljal o višji premiji za starejše voznike, o dražjem dodatnem zavarovanju za starejše.. Aleksander Krebelj MALI OGLAS UGODNO PRODAMO: Avto ŠKODA, v dobrem stanju, letnik 1970, registriran do februarja 1998 telefon 64 62 76 MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel 066 / 600 - 010, fax: 066/ 600015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit. Založnik / elektronski prelom: GRAJFFIT LINE, doo Izola E-MAIL: MANDRAC @ EUNET.SI ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: Birograflka BORI, Izola PREDSTAVE V IZOLI # petek, 11. aprila ob 10.00 v Kulturnem domu Izola Loški oder, Škofja Loka gledališka predstava Ludvik KalužaiZAVRŽENI SNEŽAK Režija:skupinsko delo Vstopnina: 300 Sit URADNA OTVORITEV MARATONA ob 18.00 v Kulturnem domu Izola Plesno gledališka skupina BUBE , Ljubljana plesno-gledališka predstava TURBILATOR Režija: Tarcisia Galbiati Vstopnina: 500 Sit ob 19.00 v galeriji Alga Izola RAZSTAVA - -otvoritev razstave skic kostumov Mateje BENEDETTI in fotografij Katje GORUP od 19.00 do 20.00 po mestnih ulicah in trgih Ulični teater Gledališke skupine STEPS iz Izole od 21.00 do 24.00 v klubskem prostoru Kulturnega doma Izola KONCERT glasbene skupine SPIRITS iz Izole PERFORMANCES- Denisa Hairshowa, Zdenka Bombeka in skupine The hair FOTO HAIR SHOW gledališke improvizacije skupine STEPS iz Izole Družabno srečanje sodelujočih skupin Prost vstop sobota, 12. aprila, od 10.00 do 13.00 v Kulturnem domu Izola SEMINARJI za igralce, plesalce, lutkarje, mentorje... ZUAH SOKOLOVIČ "Igralec je..." (na odru) EDITA FRANČEŠKIN "Mizanscena" (klubski prostor) GAŠPER TIČ "Priprava igralca" (plesna dvorana) ob 16.00 v Kulturnem domu Izola Dramska skupina OŠ Piran premiera gledališke predstave Svetlaa Makarovič:COPRNICA ZOFKA Režija: Milva Vukovič Vstopnina :400 Sit ob 20.00 v Kulturnem domu Izola Gledališče čez cesto Kranj Slawomir Mrožek:POLETNI DAN Režija:Marcandrea Vstopnina:800 Sit ob 21.00 v Klubskem prostoru Kulturnega doma Izola KONCERT skupine BALTAZAR BIG BAND iz Ljubljane nedelja, 13. april ob 17.00 v Kulturnem domu Korte KD Podlipa Smrečje komedija IZGUBLJENI IN ZOPET NAJDENI MOŽ Režija:Janez Cankar Vstopnina:500 Sit ponedeljek, 14. aprila ob 10.00 v Kulturnem domu Izola Mala gledališka šola STEPS Izola premiera MatijaLogar- Zvonka Radojevič: KRALJ V ČASOPISU Režija: Zvonka Radojevič Vstopnina: 300 Sit torek, 15. april ob 10.00 v Kulturnem domu Izola Gledališče v vrtcu predstavlja se Vrtec Izola in Lutkovna skupina Vrtca Bertoki: Vitomil Zupan: PLAŠČEK ZA BARBARO Režija:Nevenka Vižintin Prost vstop od 16.00 do 18.00 v Kulturnem domu Izola SEMINAR-za igralce, plesalce in mentorje bo vodila NATAŠA BURGER ob 20.00 v Kulturnem domu Izola gledališka predstava Nataša Burger:VETRNICA Vstopnina: 500 Sit sreda, 16. april ob 10.00 v Kulturnem domu Izola "GLEDALIŠČE V ŠOLI" Dramska skupina OŠ Vojka Šmuc Izola Samo Simčič: O PTIČKI, KI JE UKRADLA JABOLKO Režija: Nadja Bizjak Prost vstop / ob 17.00 v Hotelu Delfin Izola Narečno dramska skupina KD Korte Nada Morato:NE VEČ TAKO Režija:Nada Morato ob 18.00 v Kulturnem domu Izola Lutkovna skupina MI SMO MI iz Celovca Dorst: EVGEN Režija: Tine Varl Vstopnina: 300 Sit četrtek, 17. april ob 9.00 v Kulturnem domu Izola Lutkovno gledališče Maribor lutkovna predstava "URE KRALJA MINA" Vstopnina:200 Sit ob 11.00 na OŠ Korte Lutkovno gledališče Maribor lutkovna predstava O DEVETIH MESECIH od 16.00 do 19.00 v plesni dvorani Kulturnega doma Izola SEMINAR za igralce in plesalce "OZAVEŠČANJE SKOZI GIB", ki ga bo vodila Ineke KNEEPSKENS (Holandija) ob 17.00 v Kulturnem domu Izola Lutkovno gledališče Maribor lutkovna predstava O DEVETIH MESECIH Režija: Vstopnina:300 sit ob 19.00 v Galeriji ALGA v Izoli RAZSTAVA-otvoritev razstave LUTKA, avtorice Brede Varl iz Maribora petek, 18. april ob 9.00 v Kulturnem domu Izola Lutkovno gledališče UŠ, Ljubljana William Hanf: ZAČARANA LADJA Režija:Saša Jovanovič Vstopnina: 200 Sit ob 12.00 voden ogled po Izoli so pripravile turistične vodičke SGTŠ Izola od 16.00 do 18.00 v klubskem prostoru Kulturnega doma Izola SEMINAR za lutkarje, učitelje .vzgojiteljice in mentorje KAKO JE LUTKA PRIŠLA DO NAS ?, ki ga bo vodila Breda Varl ob 20.00 v klubskem prostoru Kulturnega doma Otvoritev razstave Lutkovno gledališče Maribor se predstavlja in razgovor z direktoijem Tinetom Varlom ob 21.00 v klubskem prostoru Kulturnega doma Izola KONCERT skupine NOB iz Izole sobota, 19.april od 11.00 do 13.00 v Kulturnem domu Izola SEMINAR za igralce in režiserje Branka Bezeljak "ANALIZA BESEDILA V GLEDALIŠKI PREDSTAVI (klubski prostor) Teo Tavželj "SCENOGRAFUA" (likovni atelje) ob 17.00 na Manziolijevem trgu v Izoli Ulični teater za otroke :JOLI IN MOLI: Čudežna hišica ob 20.00 v Kulturnem domu Izola Sipario aperto iz Trsta komedija: ROBE DE L'ALTRO MONDO Režija: Silvio Petan Vstopnina:500 Sit nedelja, 20. april ob 16.00 na kmetiji Gocan v Kortah "Gledališče na podeželju" PRIZORI IZ ŽIVLJENJA Nastop skupine iz Kolonkovca pri Trstu ob 17.00 v Kulturnem domu Izola Baletna šola PiramDEKLICA Z VŽIGALICAMI, Baletna šola Pirouette Izola:MAVRIČNI PLES Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana:PO SLEDEH Vstopnina:400 Sit ob 17.00 v Matični knjižnici Izola URA PRAVLJIC- Ela Peroci:HIŠICA IZ KOCK -pripoveduje Aljoša Križ ob 17.00 na ploščadi pred knjižnico -Slovenski dnevi knjige SEJEM RABLJENIH KNJIG ob 20.00 v klubskem prostoru Kulturnega doma Izola FILMI dr. Boža Škerlja Večer bo vodila profesorjeva hči. sreda, 23.april ob 10.00 v Kulturnem domu Izola Gledališka šola STEPS Izola premiera gledališke predstave "ČAROVNICE" Režija: Patricija Galbiati Vstopnina:300 Sit ob 17.00 v klubskem prostoru Kulturnega doma Izola Ob UNESCO-vem svetovnem dnevu knjige pripravlja Matična knjižnica Izola SREČANJE Z... Andrej Rozman Roza in Zvonko Čoh. Prost vstop ob 17.00 na ploščadi pred knjižnico - Slovenski dnevi knjige SEJEM RABLJENIH KNJIG četrtek, 24. april ob 10.00 v Kulturnem domu Izola Gledališka skupina GEB in Akrobatska skupina FLIP iz Pirana Swift:GULIVER Režija:Stasja Mehora Vstopnina:300 Sit ob 11.00 na OŠ Korte OŠ Ankaran- učenci 3. razreda: SAPRAMIŠKA in Lutkovna skupina OŠ Ankaran : POLŽEK GRE VOŠČIT Lutkovna skupina KUD Karol Pahor Piran:RACMAN ob 17.00 v klubskem prostoru Kulturnega doma Matična knjižnica Izola Japonsko -daljno deželo (diapozitivi, glasba in origami) vam bo predstavila TOMI NOSAKA PEJANOVIČ Prost vstop ob 17.00 na ploščadi pred knjižnico-Slovenski dnevi knjige SEJEM RABLJENIH KNJIG ob 20.00 v Kulturnem domu Izola Radio Morje v živo TALK SHOW O KULTURI Prost vstop petek, 25. april ob 11.00 v Kulturnem domu Izola GILŠ -1. letnik,Ljubljana Martin Sherman:KO JE PLESALA Režij a: Irena Duša 18.00 v Besenghijevi palači v Izoli Schuller - Ercegovič gledališka predstava:TKANJE, ŽAMET IN SAMOTA Vstopnina:500 Sit ob 2030 v Kulturnem domu Izola Gledališče Ptuj Federico Garcia Lorca: PRAZNINA-GLEDALIŠKA PESEM Režija:Tomi Janežič Vstopnina: 1.000 Sit sobota, 26. april od 10.00 do 13.00 v Kulturnem domu Izola SEMINAR za igralce in plesalce Gabriel H. Ladin "NOTRANJI KLOVN" (na odru) Ana Vovk Pezdir "PLES" (plesna dvorana) ob 16.00 v Kulturnem domu Izola Plesni studio IGEN iz Celja plesno gledališka predstava VIDKOVA SRAJČICA Koreografija :Igor Jelen Vstopnina:400 Sit ob 17.00 na Manziolijevem trgu v Izoli Gledališka šola Bariče Blenkuš Ljubljana ulični teater DNEVNO IN NOČNO KRALJEVSTVO Režija :Gabriel H. Ladino obl 8.00 v Kulturnem domu Izola skupina GIBTREAP iz Ljubljane predpremiera Lado Rot: HOMOSAPIENS MARIONETTA Vstopnina: 300 Sit URADNI ZAKLJUČEK FESTIVALA ob 20.00 v Kulturnem domu Izola skupina NASA KABINET iz Ljubljane Matjaž Javšnik:OD BOGA POSLAN Vstopnina: 500 Sit ob 21.00 v klubskem prostoru Kulturnega doma Izola KONCERT skupine SEX & VIOLENCE ORCHESTRA iz Ljubljane KOLEDAR ^^ PRIREDITEV marec 97 kulturni dom izola RAZSTAVE GALERIJA ALGA IZOLA Na ogled je razstava slik LUCIANE SABADINI iz Italije. Galerija je odprta vsak dan, razen nedelje, od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, v soboto je galerija odprta samo v dopoldanskem času. PRIREDITVE KULTURNI DOM IZOLA petek, 28 .marca ob 20.00 Jean Genet SLUŽKINJI Produkcija Narodni dom Maribor Režija: JANUSZ KIČA Igrajo Radko Polič- Rac, Brane Šturbej, Alojz Svete Genetova igra o hladni ljubezni in vročem sovraštvu, mojstrska igralska zasedba, ki očara in nam jemlje dih: Polič je izvrstna Gospa, Šturbej in Svete pa sta njegovi, vsega zmožni služkinji. Ekstravagantna predstava, ki se vas bo dotaknila... Vstopnina: predprodaja 1.500 Sit, redna prodaja 1.800 Sit Kako do vstopnic? Predprodaja vstopnic poteka v Galeriji Alga, Kristanov trg 4, vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 (telefon - 62 776). Blagajna Kulturnega doma bo odprta uro pred predstavo INSIHA GALERIJA . GALI .ERI A RAZSTAVA GRAFIK Vladimirja Veličkoviča Nepozabno v Postojni Tretja javna prireditev "prijatelji,ostanimo prijatelji" v organizaciji postojnskega Radia 94 je vpostojnsko športno dvorano pritegnila dva tisoč gledalcev. Več jih v dvorano ni bilo moč sprejeti in veliko jih je bilo, ki so zaman moledovali za vstopnicami. Karte so bile razprodane slab teden prej. In kaj je bilo tisto, kar je napolnilo dvorano ? Predvsem pisana množica narodno zabavnih ansamblov, ki so si med letom s posnetki ki so jih dali v uporabo Radiu 94 in voditelju oddaje Andreju Bajcu pridobili naklonjenost poslušalcev.Tako na bistriškem, sežanskem, cerkniškem, postojnskem. In vsako nedeljo so poslušalci glasovali za najboljši ansambel meseca. Tako so v decembru slavili Primorski fantje, mesec prej ansambel Miha Klinca in ostali. Vseh je bilo 20. In reči moramo da so se na finalni prireditvi, ki jo je posnela tudi TV Koper-Capodistria, potrudili. Čeprav ni šlo za rivalstvo, so poslušalci ob spremljanju oddaje vsekakor prišli na svoj račun. Izvajalcem so se oddolžili s toplimi aplavzi, organizator pa tudi s spominskimi darili. In kaj lahko rečemo o izolskem ansamblu, ki iz sobote v soboto privablja v prostore gostinskega šolskega centra številne? Mislim,da so odlično opravili svojo nalogo,saj so predstavili pesmi - zmagovalki iz števerjanskega festivala. Decemberski dan in Z vešpo rumeno te bom ujel, ki vodita na lestvicah številnih radijskih postaj v Sloveniji. V teh dneh pa je pri založbi kaset in plošč RTV Slovenija izšla njihova nova CD plošča in kaseta Decemberski dan, ki bo še dolgo razveseljevala ljubitelje domače narodno zabavne glasbe. Iz krogov, ki so blizu ansamblu pa še vest,da bodo fantje s pupo izdali video kaseto, kar je iz organizacijskega pa tudi finančnega vidika kar velik zalogaj. VLADO OSTROUŠKA MAONA Petek, 28.marec 3BJAZZ (Grašič, Golob, Gajič) Sobota, 29. marec ORLEK __MikeBrosnan___ t mmmmK ŽIVETI V POZABI KINO ODEON, Izola Torek, 1 4. ob 20. 00 LIVING IN OBLIVION ZDA, 1995,91 min./ režija Tom DiCillo Tule si boste porekli: Living in Oblivion je nujnost za vse študente, heh, da bodo ja videli, kako se posname nizkoproračunski film. Nič ni dlje od resnice: filmaiji tu namreč nizkoproračunski film snemajo tako, kot filme snemajo velike hollywoodske korporacije.. Natančneje: to je film o tem, zakaj mnogih nizkoproračunskih filmov nikoli ne posnamejo. Zakaj? Pod pretvezo filma - o - snemanju -filma lahko vedno uporabiš VSE, kar si posnel. Ničesar ti ni treba vreči proč, a ne. Niti ega niti libida. GLEDALIŠČE KOPER Petek, 21. 3. Gledališče La Contrada - Trst Ponedeljek, torek, 24., 25. 3. Področno Linhartovo srečanje amaterskih gledaliških skupin AVDITORIJ PORTOROŽ Sobota, 29. 3. ob 16.00 Lutkovno gledališče Ljubljana Svetlana Makarovič, Nina Skrbinšek MAČEK MAČKURSSON Nedelja, 30. 3. ob 17.00 Velikonočno praznovanje ŠAVRINSKE PUPE, ISTRSKI MUŽIKANTI, Folklorna skupina KUD K. Pahor SING SING - Koper Sobota, 29. marec ob 18.00 Koncert izvrstne ljubljanske skupine FLIRT (slovenski Oasis) MLADI VIOLINISTI VABIJO Nfl KONCERT Koncert Otroškega godalnega orkestra Alpe Jadran (Children string orchestra, v združenju YEM (Young European Musicaians) (člani, strai od 8. do 16 let, so iz Slovenije, Hrvaške in Italije) pod vodstvom dirigenta in violinista Igorja Kureta bo v župnijski cerkvi sv. Mavra v Izoli na velikonočni ponedeljek, 31.3.1997 ob 17.00 uri Kot ste lahko opazili imamo v tokratnem Man-draču dve križanki. Ena je namreč povezana s prihajajočimi prazniki, druga pa s športnim dogodkom iz prejšnjega tedna. V časopis smo uvrstili obe. Gospa Boljetova je tokrat sestavila italijansko križanko, ki se rešuje nekoliko drugače, tule je navodilo: Vpisi za vodoravne vrste so podani s številkami od 1-14, za navpične vrste pa s črkami od A do O. Med enim in drugim vpisom je pomišljaj. Številkev oklepajih pomenijo število črnih polj v vrsti ali koloni in jih reševalec označi sam. Rešitev: na kupon napišite prvo besedo iz kolone A, drugi vpis iz kolone F in zadnjega iz kolone K. Kupon pošljite na naše uredništvo na Velikem trgu 1, Izola. Obilo zabave vam želimo ! VODORAVNO 1. sorazmernost, skladnost (0) 2. mlečni sok kavčukovcev - južno italijanski ples, tudi pajek (1) 3. snov, ki se dodaja živilom za ohranjanje lastnosti -glavno mesto province Adrar v Mavretaniji - norv. jezikoslovec Ahsen (2) 4. znak za nikelj - konec polotoka - trši ovoji semena pšenice, rži - seno (3) 5. otok ob zah. obali Škotske - divje mačke - mesto v južni Španiji (4) 6. del imena Caine - spev (origin.) - znak za natrij -predlog (5) 7. podoba golega telesa - Prežihov roman - denar v Bangladešu (2) 8. dolg ozek kos blaga - desni pritok Sene - tla (5) 9. letovišče na Floridi - različna soglasnika - rdeče barvilo (2) 10. žoga zunaj igrišča - znak za baker - krilo poslopja - zrak po latinsko (3) 11. znak za radon - oznaka Valjeva - eno od imen Pasolinija - češki pesnik Karel (3) 12. delci z nabojem - vodne živali s kleščami - trojica(2) 13. znamka nem. avtomobilov - močnata jed - tržaški svobodni teritorij (kratica) (2) 14. oznaka za avstr, šiling - čebeli podobna žuželka - gl. mesto balkanske države z nemiri (4) NAVPIČNO B lastnost radioaktivnega (0) C Otilija ljubkovalno - sol dušikove kisline - zmožnost mišljenja (2) Č bolnica ... Držaja v Lj - znak za americij - rimska šest (5) D okras - majhna ajka - znak za nobelij (2) E prvi trije soglasniki v Rosviti - egipčanski bog Sonca -zadnji samoglasnik - srbska igralka Eva (5) F tretja črka abecede - geslo - uplinjena tekočina (3) G veda o it. jeziku in književnosti (1) H am. igralec Warren - kratica za izvršni svet -predstavnik reizma (2) I značaj - naš nek. atlet Cerar - znak za Titan (2) J pritok Rena v Švici - predlog - oznaka Danske - katran (3) K razi. soglasnika - ljudska pritrdilnica - geslo (3) L mesto v Kongu - lučaj pri kegljanju - oznaka Reke -soglasnik, ki sledi M (3) M zbrano delo (franc.) - matematična krivulja (1) N planina na Primorskem, nekoč tudi prevozno podjetje -ind. mesto v Angliji (2) O sotočnica Pive v Črni gori - predlog - obredna oprava cerkvenih dostojanstvenikov (3) Kupon št. 24 rešitev: - 0 A B c c D £ F G H / / K L M N 0 I P R p f j \ S N 2 zL A i £ A d / 1 . 3 J? j 1 A 1 £ 4 t č p U* 1 h R I 5 A ' m P, # h 'R 6 f' H A L 1 M AJ t # —7 7 A ?p A A r I n A & / \ 8 Š -r' p A K n lf tP { !> 9 H A u ) f -7° f R •p. 1 u 0 10 *f\ /—p \J T # ^—/ i T p /A T # k H f 11 p- AJ m r e p ti p t p pP f 12 0 A/ fr (L I tč A ? A P- ‘ V 13 M r S U m N A p A 5 -tp g m s v 14 T # 0 ČL > % r D. V ^ N f f A geslo - urejeno pristanišče za ladje (1) NAGRADNA GOIKARCA Pretekli dnevi so že bili praznično začinjeni. Barvali smo in še barvamo jajčka in tudi Gojkova križanka se tej temi ni izognila. Gesla, ki jih boste vpisali na kupon, poiščite pod številkami 1. vodoravno, 38. vodoravno, 60. vodoravno, 47. navpično. Pravilne odgovore pošlijte na naslov Tednik Mandrač, Veliki trg 1 Izola, najkasneje do torka. Imamo tudi svoj nabiralnik v veži stavbe na prej omenjenem naslovu. Nagrajenci trgovine za male živali Bingo Bongo so: Laznik Siegbert, Blaž Oblak in Hočevar Ana. Tokrat za obe križanki prispeva nagrado Mandrač. Pravilne odgovore pričakujemo do torka! NAVPIČNO X. cerkveni praznik, dve besedi ^TOfbirt gostilničar ' 16' nam dobavlja luč, dve besedi l&.oaetova sestra 19. madžarsko žensko ime 20. Duke Ellington 2T Romana Zrnec 22. Edo Ravnikar ^23. glavno mesto Savdske Arabije izdeluje sedla 2?;glavno mesto Italije 38. planina na Primorskem Jft. Aleš Erjavec ^3Xnaša operna pevka Ondina 35:Kristusov prijatelj, iz zalar TTfbanja J3T.obarvana jajca Bernard Emerik 40. čisti natrijev glinenec ^2-fnorveški pisatelj Hans ^Karlovšek Igor 45f domača žival Edi Roj ^iOC država v Aziji J>2.-Nef Sonja \53Tegipčanski bog sonca ^54Tnage, iz dune -56. reka v Srbiji J&f. vsak želi prvi priti na... JStiTv Hrvaščini praznik pod 1. vodoravno J&. meteorski roj v ozvezdju lire 63. gladka potiskana tkanina 64rrusko vojaško letalo 65. naša skakalnica 66r'najdaljša reka v Sloveniji NAVPIČNO ^Kpiha močan... ^2dcraj pri Škofijah, domača izgovorjava /š. premikanje po zraku 4? prvi mitološki letalec >. Kristjan Tomšič JaAnetov roman JK nemški slikar Emil vpiši prvi del besede oposum J. temno vino, čma barva )X. Kralj Marino Urfnovi slov. nadškof pogost izraz v krščanski veri ^TBTMaksa Samsa ^)A. glavno mesto Gane 15r obiskujem, grem v prvi, letnik... JL-7. Anton Ingolič ^24: resnica tuj. /25Tpesem Oliverja Dragojeviča 26/ ženska, ki lektorira J8. hude sanje - iz roma ^30. dež, ki sproti zmrzuje oseba iz Biblije ^34r'naš zunanji minister JJs. Roberto Baggio Tfk' seja, zbor ^39Tkompas 4i< Ivo Kirigin '^Bfcigan J&. ploha je žena pobarvala... 49. slovanski narod -^Trrnesto v Italiji - Jadran 55. kratica za kilogram ^ 57. japonski drobiž ^SBTšala, smešnica ^kiilavko Pengov MANJŠA H|ŠNA POPRAVILA-IN VZDRŽEVALNA DELA Izdelava In popravila oken .polken m vrat. tor ostala mizarska dela; popravna plp.bojlerjev. kotličkov.pomivalnih korit m ost. popravila - Jb' KUPON št. 23 / Lammo Stefanič s.p. Izola, Proteinih brigad 14. tel 066/62-339 Požarna varnost sicer še ni preklicana, pa vendar se po zadnjih dveh kapljah ^ažje diha. V-ospredju so še vedno občinski problemi, vendar se bodo tudi ti kmalu razrešili z izvolitvijo novega župana pa sploh. Ne znan ki bu šla cesta Občan Izole se ne strinja z izgradnjo ceste, ker smatra, da poteka po njegovem zemljišču. Zaradi tega se demonstrativno obrača na k dečkom na postaji in pravi : "Ne znan, kje bomo vozili!" Na črno sta lovila Dva Izolana sta sta na črno lovila ribe. Ribiški inšpektor jima je to hotel preprečiti, vendar sta mu pobegnila. Kasneje so ju vseeno dobili in jima zasegli ribe. Ribiča čaka še pogovor pri sodniku za prekrške. Občina zbombardirana V poslopju občinske stavbe je ob zid upravne enote prislonjen črn kovček. Ker je bila ura že pozna in kovček nadvse sumljiv, je bil na kraj poklican pirotehnik, ki je kovček razstrelil z vodnim topom. Izkazalo se jej da je kovček pozabil poslovnež, z občino pa je nažalost še vedno vse po starem. Požarna nevarnost ni še pasala Na obalnem območju je bila tudi prejšnji teden razglašena požarna nevarnost. Kljub temu so občani pridno kurili in prihajalo je do manjših travniških požarov. Večja škoda k sreči ni nastala. V minulem tednu se je zgodilo 5 prometnih nesreč z manjšo materialno škodo. That' ali folk ! (KB) Takšnemu prizoru smo bili priča minuli četrtek v večernih urah na eni izmed izolskih bencinskih črpalk, podoben prizor pa je bilo moč opaziti tudi v Kopru in v drugih slovenskih krajih. Še pred nekaj leti, v časih galopirajoče inflacije, so bile takšne kolone ob podražitvah bencina običajen pojav, saj je bil prihranek kar znaten. Čakanja v kolonah pa smo se v zadnjih letih na srečo odvadili. Tisti, ki so so ob tokratni podražitvi naftnih derivatov postavili v kolono, so prihranili največ par stotakov, pa še to v primeru, če je bil rezervoar avtomobila skoraj prazen. Cena 98-oktanskega bencina je s 85 SIT poskočila na 93,10 SIT, neosvinčenega z 78,40 na 85,80 SIT, dizelskega goriva s 74,80 SIT na 81,30 SIT. Dražje je tudi kurilno olje, katerega cena je poslej 44,90 tolarja (prej 41,70) in zemeljski plin, ki po novem stane 23,9 tolarja, prej pa 21,8 tolarja. Vlada je končno vsaj delno ugodila dolgotrajnim in glasnim zahtevam podjetij iz te branže, ki pa s takšno podražitvijo niso zadovoljna, saj so pri bencinu zahtevala kar 15 odstotno, pri plinskem olju pa kar 24 odstotno povišanje cen, hkrati pa tudi precej večje povečanje marž. Le-te so se povečale le za štiri odstotke, ostalo pa bo pristalo v državnem proračunu, ki bo na ta način vsak mesec zajetnejši za 981 milijonov tolarjev. Tolikšno povišanje cen pa seveda vpliva tudi na inflacijo, ki bo zaradi tega znašala 1,11 odstotka. Medtem, ko torej na enem Ministrstvu skrbijo za polnjenje proračuna in za rast inflacije, se v drugem ubadajo z zamrznitvijo plač ( resda funkcionarskih) in z varčevalnimi ukrepi. Ob tolikšni skrbi za dobrobit države pa se je kar bati, da bo nekdo spet potegnil ta kratko. Za začetek bodo podjetja zagotovo še naprej pritiskala na vlado in zahtevala izdatnejše povišanje cen naftnih derivatov in zemeljskega plina, saj zatrjujejo, da zaradi prenizkih marž le s prodajo goriva ne bi mogla preživeti. Kljub temu pa so minulo poslovno leto spet zaključila z dobičkom. NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE UREDNIŠTVO MANDRAČA Tel.; 600-010; Fax.: 600-015 deležni boste 11 // popolne oskrbe vida V— od očal - kontaktnih leč do rednih brezplačnih kontrol vida. fotooptika RIO Ljubljanska 24 IZOLA tel.: 066/ 61 403, fax: 066/ 67 044 IBIZA ^ ---- SVETOVNI PRVAK* V RALLY-u 1996 IBIZA že od 15.922 DEM AVTO JEREB - Tel.: 066 / 62 - 424 Fax: 066 / 67- 854 Imate radi udobje, praktičnost, cenite svoj dragoceni čas? [ I j; ../ Potem morate poznati prednosti, ki jih nudi tekoči račun Splošne banke Koper: Za plačevanje nakupov v trgovinah lahko uporabljate plačilno kartico ACTIVA ali ACTIVA EUROCARD, za dvigovanje gotovine pa priročne bankomate. Če se odločite za trajni nalog, prepustite Splošni banki Koper, da se iz vašega tekočega računa redno plačuje mesečne obveznosti (voda, elektrika, RTV naročnine...). Če pa se odločite za banko na domu plačujte položnice in različne račune kar od doma, pri čemer kuverto s položnicami in računi vržete v najbljižji poštni nabiralnik ali oddate v vam najbljižji poslovni enoti Splošne banke Koper splošna banka koper