57. ilMU. im. XU1L leto. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravnistvu prejetnan: «Io leto......K 22" ~ Po* let*........11 — četrt leta........5 50 na mesec........1*90 celo leto......K 24 — pol leta........, 12"— četrt leta........6 — na mesec........ 2'— Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi sc ne vračajo. Lretfnittvo: Hnaflova nllca Si. 5, (i. nadstropje levo), telefon it. 14. lnserati veljajo: peterostopna petit vrs*a za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Na pismena naročila brei istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Slovenci! Slovenke! Vabim vas na shod ki ga sklicujem dne 13. marca t, L ob IO. uri dopoldne v ljubljanski Mestni dom. izpričajo naj govorniki iz Pri-norja, Štajerske in Koroške, kaj in koliko je udejstvila za obmejne Slovence „Družba sv. Cirila in Metoda44. Zavedni Slovenci in Slovenke, Vi pa prihitite, da v mogočnem številu manifestu) eie za našo iruibo v trenotku, ko ]e narodna nevarnost za naio deco največja in v trenotku, ko se kaže najnevarnejši sovražnik lastni brati V Ljubljani, dne 7. marca 1910. Luka Svetec m. p. sklicatelj. Poitno ravnateljstva v LjuMjonl. Državni poslanec župan Ivan Hribar in lovariši so v poganski /Hornici vložili predlog na ustanovi-•v samostojnega poštnega ra\ natelj--rva v Ljubljatii- Ta predlog sc erlasi: Pri glavnem poštnem uradu v Ljubljani je 50 deželnoknežjih urad-■ kov. 39 ofieijantov in oficijantinj, *0 stalnih slug in 9 pomožnih slug. Vh poštnem aradu 2. na južnem kolodvoru je 8 Ježelnokn^žjih uradni-v, 4 oficijanti, 14 stalnih sluir in 3 •►možni sluge. Tehniški oddelek šteje 5 uradnikov in sicer 2 tehnika, 1 • rometnega uradnika in 2 pomožna radnika, potem pa v J ,j ubijani 5 in na deželi 12 nadzornikov proge in monterjev. V vojvodini kranjski je sedaj 5 * raričnih nohtnih uradov in bicer v Ljubljani 1. in 2., v Novem nv.stu, v Tržiču in v Št. Petru na Krasu s 126 .Slovenski Narod* velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: *a Nema jo: celo leto.......K 25— i Celo leto.......K 25*— ££t ada! ! I * \ i * 650 ! M Ameriko in vse druge dežele: na mesec. . . ! 1 .* ! I 230 ' celo leto.......K 30/-* Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamk*. Cpravnlstvo* Knallova ulica aH. S, (spodaj, dvorišče levo), telefon it 85. ■nniienMrtiMMMBaaMnaninnMMMMaM m ■ f" ■gnBBSzmaaB&sssašssmEBmamzmm uradniki. Poštna urada v Idriji in v Kranju sta bila že davno predlagana za era riz i ran j** in se bo to prej ali pozneje tudi izvedlo. Tudi poštnemu uradu na koh»dvoru v Jesenicah ne bo dolgo čakati na erariziraujr Kazen teh eraričnih poštni-« uradov je na Kranjskem še 180 poštnih uradov in 142 pošt a*h oddajal^ic. Promet ;>ri c. kr. glavnem poštnem uradu v Ljubljani izkaz ii je jo naslednje številke: Kekomandiranih pisem je bilo: leta 1907. doposlanih 171.426, odposlanih 184.532: leta 190« domslanili 183.053, anifa 190.673, let-j 1909. doposlaniii 1S2.52*>, odur^ianih 202.708. Denarnih pošiljatev in zrvojev je bilo: leta 1907. doposlanih 153.015, odposlanih 217.330; leta 1908. doposlanih 157.276, odposlanih 2T>.447; leta 1909. doposlanih 134.913, odposlanih 253.560. Brzojavk je bilo: leta 1907. do-[ poslanih 40.355. odposlanih 57.080; leta 1908. doposlanih 40.918, odpora nih 60.740; leta 1909. dop^lanih 44.046, odposlanih 59.463. Poštnih nakaznic je bilo: leta 1907. doposlanih 78.333, odposlanih 245.866: leta 1908. doposlanih ?0^02, odposlanih 247.974 .leta 1909. doposlanih 77.530, odposlanih 247.^22. Postnih položnic je bilo lete 1907. doposlanih 70.130. odposlanih 18.078, leta 1908. doposlanih 75.612, odposlanih 19.644, leta 1909. doposlanih 80.836, odposlanih 22.444 Rpkomandiranih *x>slatev povzetem je bilo odposlanih 1907. leta 20.955, 1906. leta 21.381 in 1909. leta 22.&50. Poštnih .iarocil je bilo odposlanih 1907. leta 2088. 1908. leta 1973 in 1909. leta 1957. Nadalje je bilo 6 posredovanjem tega urada odpravljenih: rekomandiranih >.isem 1. 1907. — 18.410, leta 1908. — 18.543, let.? 1909. — 25.909; denarnih pošiljatev in zavojev leta 1907. — 30.645, leta 1908 — 33.785, leta 1909. — 39 210; brzojavk leta 1907. — 122.090, leta 1908. — 132.376, leta 1909 — 141.208. Telefonskih pogovorov je bilo: v lokalnem prometu leta 1907. — 493.143, b-t* 1908. — 569.421. leta 1909. — 569.900; v interurbanskem prometn leta 1907. — 3014, leta 1908. — 3970, leta 1909. — 5305. Denarni promet pri glavni pošt ni blagajni je znašal leta 1907. — 91,324.534 K, leta 1908. — 94,881.902 kron, leta 1909. — 102,895.696 K. Reelni prejemki poštnega prometa v Ljubljani so znašali 1. 1909 — 622.180 K, leta 1907. — 670.785 K, leta 1908. — 630.340 K. Pri vseh poštnih uradih na Kranjskem vštevši glavni poštni urad v Ljubljani je bil naslediiji promet : pisma: leia 1906. -— 13,885.900 leta 1907. — 15,785.250 kosov, leta __ 17.749.038 kosov; med temi rekomandiranih leta 1906. - 481.800 kosov, leta 1907. — 513.610 kosov, leta 1908. — i*M.890 kosov; časopisi v internem prometu leta 1906. — 4,391.500 kosov, 1. 1907. — 4.511. 100 kosov, leta 1908, —-4,496.700 kosov; denarna pisma in zavoj; leta 1906. — 1,013.260 kosov, leta 1907. — 1,085.850 kosov, leta 1908. — 1,091.460 kosov; v vrednosti: leta 1906. — 114,974.800 K, 1. 1907. — 97,029.940 kron, leta 1908. — 98,160.000 K: vplačane poštne lakaznioc leta 1906 388.123 kosov, leta 1908. — 408.055 kosov; v vrednosti leta 1906. -22.071.231 K, J. 1908. — 23,653.726 kron; izplačane poštne nakaznice leta 1906. — 387.078, 1. 1908. — 414.450, v vrednosti: leta 1906. — 24.-56.746 krou leta 1908. — 25.234.535 K: oddanih brzojavk leta 1906. — 132.726, leta 1907. — 133.276, leta 1908 _ 153.904- prejetih hrzojavk leta 1906. — 158.668, leta 1907. — 160.011. leta 1908. — 163.430; posredovanih brzojavk: 1 1906. — 282.788, leta 1907. — 303.986, leta 1908. — 304.062; in no znašali prejemki brzojavn* j?a oddelka leta 1906. — 117.675 K, leta 1907. - 123.824 K in leta 1908. — 133.823 K. Poštni promet na Kranjskem je dal dohodkov: 1. 1906. — 1,534.868 K 46 v. leta 1907. — 1,621.419 K 70 v, leta 1908. — 1,677.942 K, izdatkov pa je bilo leta 1906. — 1,257.580 K 60 v, leta 1907. — 1.340.214 K 60 v, leta 1908. - 1,406.324 K. LISTEK. Emcno. (Dalje.) IL Prazgodovinska doba Emone ;?e zavita v gosto temo in le narn oslo-vec nam zamore podati o nji podat-!Kar je M ulja rodila — to je tu-z^mlja ohranila in iz njenega na-yn dobi naravoslovec in stan nosioce najboljše m najgotovejše podatka, na podlagi katerih >klepa o zdav-»ii prošlosti. Najstarejši sledovi človena so se sledili v naši Kranjski na Barju in sicer prilično odkritja stavb na koleh. Blizu Loga so pri Kušlanovem sradu že leta 1857., ko so rezali šoto, i-li 3 m pod površino tri kladvice z jelenovega roga. Ko so pa leta 1875. raseli ob r/*nski cesti blizu Iga jarek, so do-hili mnogoštevilne kola zabite v zemljo in poleg množine kosti in čre-l'inj. Raziskavanje so potem nadaljevali več let in dobili najrazličnejša orodja iz kresilnega kamenja, potem iz kosti divjih živali, kakor divjega nrešiča in medveda, dalje jelena in bivola, posebno veliko pa ostankov rib. Iz jelenovega roga so našli ^zgotovljene neke sekire in tudi drugo orožje, posebno sulice, iz kos'i pa pšic^. Od domačih živali se je našio koMi od goveda, koz, ovac in prašičev, konj pa ni zastopan. Posebno veliko se je dobilo lončenih črepinj najrazličnejšega šesta v ja. Tudi orodja rz bakra in brona so se. našla, katera so pač prinesli tuji trgujoči narodi. Ker so bili tedanje čase ljudje navezani izključno le na življenje ob rekah in jezerih, katere so uporabljali kot prometna sredstva, dalje, da so se prehranjevali z njihovim bogastvom rib ter da *o našli zavetja pred divjimi zvermi in sovražniki — zato so si postavljali svoje koče na kole, katere so zabili v plitvo vodo, najraje v kakem solnčnem in mirnem zalivu. Te koče so bile kaj priproste, štirivoglate, kakih 10 m dolge, 5 m široke, so stale blizu skupaj m so imele v notranjščini samo po en prostor. Stene so bile sestavljene tz drogov ter prepletene, streha pa :z slame, bičja ali drevesne skorje. Tla so napravijali iz gline, v katero so polagali malo kamenje, čoln, izdolben iz drevesnega debla, je služil za prometno sredstvo. Tako je bilo v času, ko Je bilo Ljnbljnsko Barje še lepo in veliko jezero, iz katerega so gledali kakor otočki vrhovi Babne gorice, Vna-njih in Notranjih goric, Blatne Brezovice in Belk, ter si je napravila vo- da po strugi današnje Ljubljanice odtok v Savo. Ob teh vodah, torej v neposredni bližini Emone, je stanoval človek, istotako močan kakor silovit, duševno sicer prebrisan in energičen, toda rojen samo za boj z naravo in s sobra■• tom. Morda spominja na te čase ljudska pravljica na Igu, ki govori, d? je stalo nekdaj na Barju med Babno gorico in Vrhniko dvanajst vasi. Na oba lih Sredozemskega in Rdečega morja so pa tedaj — okrog 1000 1. pr. Kr. — živeli narodi, ki so prispeli že na jako visoko stopnjo kulture in omike. To so bili narodi semitskega pokoljenja kakor: Izraditi, Babilonci in Asirci, Perzijani, Egipčani in Feničani, torej najstarejši kulturni narodi. Posebno Feničani so bili narod poln podjenosti m so na svojih brodovi h prepluli vsa tedaj znana morja; prišli so potoni rek tudi v notranjost do tedaj neznanih dežela. Zajedno so pa v Italiji Rimljani in na Grškem poluotoku pa Grki stopili v vrsto kulturnih narodov ter je tako nmevno, da ee je od zahoda — iz Italije — /apocel v naših krajih čutiti staroitalijski vpliv, med tem ko je od vzhoda potom naših rek sa-čela prodirati orijentalska kultura. Le tako je mogoče razlagati ono pomenljivo grško pravljico, v kateri te pripoveduje, kako so Argoaauti (grški junaki) ood Jasonom dobili Čistega dobička je torej bi Jo: leta 1006. — 277.287 K S6 v, leta 1907. — 281.205 K 10 v in leta 1908. — 271.618 K. Iz vseh teh številk je posneti, da se poštni in brzojavni promet v vojvodini Kranjski od leta do leta množi in da je že zdaj tako velik, da je ustanovitev posebnega postnega ravnateljstva v Ljubljani popolnoma opravičena. Podpisanci predlagajo torej: Visoka zbornica skleni: Vlada se pozivlje, naj takoj ukrene vse, kar je potrebno za ustanovitev posebneera postnega ravnateljstva za vojvodino Kranjsko s sedežem v Ljubljani, tako da bo mo^lo že v prihodnjem letu začeti poslovati. V formalnem oziru se nasvetu-je, naj se ta predlog odkaže v posvetovanje proračunskemu odseka Iz parlamenta. Poslanska zbornica. — Za Luegrom. — Debata o finančnih predlogah. — Zanimivo glasovanje. — Predlog o učiteljskih plačah. Ob 11. uri je otvoril predsednik Pattai sejo posl. zbornice in je govoril daljšo posmrtnico dr. Laegru. Omenil je, da letos ravno teče 25. leto njegovega poslanstva in je ocenjeval njegovo politično delovanje. Nato je sejo zaključil in sklical novo sejo na polu 1. uro popoldne. — V tej seji se je nadaljevala debata o finančnih predlogah. Prinesla ni skoro nič zanimivega. — Posl. Choe je protestiral, da se ne protokolirajo češki govori. — Posl. Glombinski pravi, da je slabim državnim financam treba pomagati. Treba pa je pomagati tudi obupnim deželnim financam. — Posl. Schuhmeier protestira proti raznim davkom; nato zavrača očitanje, da je nastop soc. demokratov proti proračunu le komedija. Slednjič izjavlja, da bodo soc. demokrat je glasovali proti davkom. — Posl. Biankini se ne strinja 7 davkom na vino. — Posl. Šramek zahteva junktim med saniranjem državnih in saniranjem deželnih financ. — Nato se nadaljuje razprava o železniški nesreči pri Uhrskem. — Slednjič naznanja predsednik, da je prihodnja seja v petek (danes) dopoldne in postavlja na dnevni red kot drugo točko vladno predlogo glede posojila nalog, poiskati zlato runo in so se odpeljali na ladiji »Argo«. Vihar jih je zanesel v Crno morje, od tod pa so po reki Donavi, Savi in Ljubljanici prispeli tudi v naše kraje, ter ustanovili mesto Emono, na izvirku Ljubljanice pa Nauportns (Vrhniko). Ladjo so potem prenesli v Jadransko morje. Pomen te pravljice obtsoji pač v tem, da so v onih časih azijski t. j. semitski pomorščaki — Egipčani in Feničani — od vzhodne strani zanesli orijentalske običaje, orijeutalsko vero in kulturo na naša obrežja in potom rek tudi v notranjščino naših krajev, kjer so uporabljali priliko, da so ustanavljali mesta, katera so bila izrecno trgovske postojanke v svrho, da so z domačini lahko stopili v dotiko ter sklepali trgovske zveze. Na ta način je posvetila prazgodovinskim prebivalcem naših krajev prva luč prosvele. Domačin je zapustil svoje koče na koleh, šel na suho ter postal poljedelec. Razumeval je sedaj življenje z druge strani, ker se je priučil uporabljati sadove kulture in je začel izostavljati naselbine — mesta — in tukaj nam je iskati prve neznane ustanovitelje Emone, o katerih nam pa zgodovina nič ne poroča. Vsekako pa je to prvotno naselbino iskati ob reki, ker je bila izključno samo trgovska postaja, predno so posedli Rimljani naše kraje. Ko so dognali tuji priileei, da je t bližini te pokrajine tudi morje, so ga poskušali doseči in na ta način so 182 milijonov. Soc. demokratični in slovanski poslanci ugovarjajo; zato zbornica glasuje, in sicer je glasova^ nje poimensko. Za Pattaievo spre^ me m bo dnevnega reda je bilo famo 187 glasov, proti pa 196. Izid glasovanja so soc. demokratje in *>Slov. Enota« pozdravili z demonstrativnim ploskanjem, na strani nemških meše. strank pa so se slišali pfuj-klici. — Nemci nameravajo to glasovanje v prihodnji seji korigirati, da ne bo treba vladi izvajati iz tega poraza konsekvenc. — Med novo vloženimi predlogi je predlog posl. Chiarija glede uravnave učiteljskih plač: § 55 drž. šol. zakona naj bi se po tei«-t predlogu vprihodnje glasil sledeče, uravnava postavne plače in način izplačevanja je stvar deželne zakonodaje; veljajo sledeči principi- plače definitivnih učiteljev naj se uravnajo tako, da bodo enake onim drž. uradnikov 11., 10., 9. in S. čin. razreda; 2. učitelji dobivajo svoje plače neposredno od šolskih oblasti in ne smejo sami pobirati šolnine; 3. skrb za pravočasno in zadovoljivo izplačevanje plač pripada šolskim obla stem. Glasovanje o spremembi dnevnega reda. — Strahovit poraz vlade. — Vzrok abstinenca Poljakov. Z Dunaja nam sporočajo: 7. glasovanjem o spremembi dnevn. reda* je vlada doživela nepričakovan hud poraz; 196 glasov je bilo proti spremembi, le 187 pa za njo. Ministri s-* z veliko nervoznostjo zasledovali poimensko glasovanje. Ko je bilo glasovanje končano, so zaorili na strani opozicije viharni klici odobravanja in klici »Abcug Bienerth«, »proč z vlado« itd. Vladne stranke in vlada so silno poparjeni, kor kaj takega niso pričakovali. Vladne stranke bodo sicer skušale jI a so van je reassuraira-ti v prihodnji seji, učinka glasovanja pa seveda ne bodo mogle uničiti. Poleg tega je vsled izida glasovanja nemogoče rešiti predlogo že pred Veliko nočjo. Na vprašanje, kdo je pravzaprav zakrivil poraz vlade, je pač treba odgovoriti, da pred vsem Poljaki; manjkalo jih je kar 3'2. Ii železniškega pod od seka. — Cehi i« Poljaki demonstrativno odidejo i? seje. Pododsek drž. železu sveta 3b imel včeraj sejo. v kateri so razpravljali o novem železniškem organize- dobili naši kraji zvezo na eno in drugo stran: s pomočjo rek proti vzhodu — Orijentu in po suhem proti jadranskemu morju — Italiji. Nastale so trgovske zveze in začelo se je živahno trženje s tem, da j« domačin zamenjaval svoje pridelke n tujimi izdelki. Tako je domačin životaril, odvisen od tujih narodov, ki so inn bili pač učitelji, a obenem tudi tlači telji. — V 6. ali 5. stoletji pr. Kr. so s« pojavili v alpskih, to je v naših deželah — Kelti ali Gali. Prišli so iz Azije preko severnih alpskih dežel in se naselili v sedanji Franciji in Švici, od koder so se razprostrli po osrednji Evropi ter zasedli tudi Emono in Nauportns. Pritiskali so z vso silo na mejo rimske države ter pleneč in ropajoč drvili svoje čete tudi proti Grškemu poluotoku. Umevno je, da so na takrat živeče pismouke napravljali ti napadi največji vtisek tako, da so nam zapustili prve pismene beležke o teh dogodkih. Na ta način se je ohranile tudi v naših krajih na kamenitih napisih veliko čudnih imen, ki morejo biti le keltskega izvira in tvorijo doka«, da so bili naši kraji zasedeni po Keltih. Kelti so prinesli tudi ieleao v deželo. (Dalje prtkodajlB.) cijskem statuta. Slovani so predlagali, naj se aparat vrne zopet železniškemu ministrstvu. Pri glasovanju je bila enakost glasov in predsednik je dirimiral proti Slovanom. Nato si volili komisijo 14 članov, da preeodi operat; pri volit vi pa so Slovani ostali v manjšini. Poljaki in Cehi so proglasili volitev za neveljavno in so demonstrativno odšli. Valeč tega je bila seja nesklepčna. Anche in Corte 1' Ass se! (Iz Trsta.) Tudi na porotnem sodišču! Tako vsklika Piccolo od minule srede. In zakajf Zato, ker je na * ponedeljek vršeči se porotni razpravi proti nekemu Slovencu, predsednik govoril z obtožencem slovensko in ker je končno proglasil razsodbo v :men:i Njegovega Veličanstva tudi v slo venskem — '»btoženeu edino nmlj: vem — jez;ku. In ker je predsednik sto'il ed' no le svojo *«veto dolžnost, katero T stortii po zakonu dolžan, zato hl u v Piccolo ocen j m žveplo, češ: tudi n~ porotno klop, kjer so do danes donv nirali izključno Italijani, so vtihru tapili slovenščino, tudi na ta i tal: janski privilegij se je izvršil atentat slavi zaci je! Piccolo nato z niemu lastno ir famiio ščuva i es italijanski sv-»t. na: se dvigne zop^r svoje slovar-ke n** padalce, ki *e uri vajo \ italiiansk posest v Tr**u in kvarijo italijansk" značai mesta. Grozno Kaj ne? Večja krivica ■ pač ni moga! ?god;ti italijanstvu T1 >ta. kakor s tem, da >e s sloven« ki obtožencem govori pred sodiŠčexr< slovensko in da se Slovencem p*rogb» šajo rrzsodbe *udi v niim umivve*-sloven^k^m ieziku. — To je za ItaJ;-jane krivica!! To pa seveda, kar -e je dogajal do s^daj s «1 nrenskimi !>MofencL dr so i:h mučili nred porotniki v tuje^-jezTku, in rrzgVšali nad njimi rar sodbe, katerih niso umMi. to je fcvc da r»o Piccolnvi logiki nopo'nomr pravilno. — Nem ce res zdi. (\h so s ti fa^;t;ki ^kregali s nametao! Piccolo in njegovi pajdaši ne; knr s^rejmeio zagotovilo, dn bod«" Slovenci n^iznrosno zahtevali na tržaškem porotnem sodišču nel^» slovenskih razsorb za slovenske obto ž^nee in obsojence, temveč tudi sestavo sloven-ke porotne kloni. — In ne bodo odnehali poperj, dokler se to ne zgodi. Italijanski krivičn'ki pa naj b» kriče in naj se le sklu^uie^o na kri-vi*re svoje -*far^ privilegije. 1o nac niti naimanv* ne bo motilo, da bi r*^ šli svojo pot. ti vodi do — končre zmasre nad našimi stoletnimi tlači- Dopisi. Z Jesenic. V nedeljo, dne G t. m. so vprizorili naši igralci F. Ks. Me-škovo tride.innjsko dramo »Mati^ z naravnost fnlminantn ira uspehom. Igralo se je dovršeno dobro, vse vloge so bile v dobrih rokah. Odbito moramo omeniti cenjene igralke. Gdč. Mediceva nam je stara znanka in so njene vrline na gledališkem polju vobče znan°, bila je izborna ma ti; jako ljubka je bila že iz »V stiski«' znana gdč. Kemova kot Tinka, ki nam je s svojim drugim nastopom na našem odru pokazala, da ima talent in se vglobi v igro. Ostali iltal-ki, ga. Špicarj va in gdč. Robičeva, ki sta nastopili prvikrat na našem odru sta vzbudili pozornost občin stva. Prva. kot strastna. ljubeča in sovražeča ljubimka, pozneje duševno in telesno ubita revica Silva, drugi kot klepetava in opra vi ji va Triu n k a. ki je igrala tako naravno in dobro, da ji je občinstvo apl a vdiralo pri odprti sceni. Obe novi igralki obetata mnogo, če se bodeta hoteli s nžrtvn-valnostjo in ljubeznijo prijeti gleda-lišk ga dela. V moških vlogah smo imeli same stare znance gg.: Spicar-ja, Pretnarja, Puca, Kobala in Slavca. Imena teh igralcev nam jamčijo, da so bile v njihovih rokah nahajajoče se vloge izborno igrane. Tudi tamburaški zbor jeseniškega »Sokola^ ie izr*oln>1 mojstersko svojo nalogo. Naši jgralci se mnogo trudijo, s*.* žrtvujejo na vse načine, tudi pekn-nierno, in imamo, da nam bodo s> zanaprej nudili par lepih večerov. V zadoščenje za njih trmi naj jim bo pa predstava drame »Mati"! Videii so, da je naše občinstvo r**s hvaležna in ve ceniti umetnost in izobrazbo. V potrditev teffa navedemo le dejstvo, d» s~ ie nek delavec izrazil »dedeče: »Ze tri Wa hodim k predstavam v »Jelrn^vo« dvorano, a Š€ nikdar nisem vid~l toliko solznih oči kot, ko so igrali »Mater«. Le čudno se m? zdi z*kai ie len«ko leto »Slovenec* žaba v\ial čez to igro ki jo je sp:*al župnik in ki gre tako cio srca.« »Slovencu« pa svetuiemo, da naj kar pridno zabavlja čez »Matere, ljudstvo vsaj prej spoznalo njegovo perfidnoet in njegove lati Mati, tridajansko »r. Ka» Me* Uteva drama es ponovi sa vnanje udeležence v nedeljo, dne 20. t. m ob 4. vri popoldne. Več pa gledaliških llatih: Is Koroške Bele. Kaplan le Koroške Bele pri Javorniku na Ooreni-skem je zadnji čas ves zamišljen in si beli lase, kdo neki je bil tisti predrzni človek, ki si je upal po časopisih take laži o njem pisati, ko vendar n: storil nobenemu človeku nič zalega. Vprašuje skrbno povsod po tem ptiču, da bi mu, kakor on pravi, postri-gel peroti, ali ptiča ne more ujeti. Pošilja svoje « gleduhe sem in tja, da bi ga zavohali, ali vse zaman: ptiča ni. Dela se seveda čisto nedolžnega ori celi stvari, kakor du ni prav nič 'mdeira storil. Sancta simplicitas! to ie' najbolje sredstvo, ko se žoli kdo z kake zadeve /ešiti. Gospod kaplan, 2akaj sr pa sploh toliko pote-ruj te za celo stvar?! Ako ni res, zakaj toliko hrupa? Človek, ki ima či-4o vest se ne bo obnašal, kakor se bnasate vi. Ce so to vaši sovražniki amo nalašč naredili iz sovraštva, li veste kaj pravi na to sv. rismof foliti treba za nje, da se sprec brnelo in pridejo .ia pravo pot. \~idaljo ukazuje sv. pismo, da moramo biti krotki in iz ^ca ponižni če hočemo 'živati nebeško kraljestvo, ne sme- o pa biti »iz srca ošabni«, ker po-fem bodemo pahnjeni v peklenski gonj, ki nas So žgal na večn* čase. zatorej, prijatelj kaplan, ravnajte se *>o sv. pismi, če hočete b;ti *velaus> , ter recite prav skesano: »Odpusti ;im, 6aj ne vedo kaj delajo!« Pustite, aj hudobneži govore kar hočejo, ker "»rišel bo tudi za njih dan, k«» bodo norali obmolkniti in t^daj bo jnk in klepetanje z zobmi. Toda še na uo- rokoval tudi svojo politično opada M svoji stranki zagotovil n pHsnarM vedetve* V tesn politlteem teetnMtitn $* doMU Ls> eger sedanjega trgnvtsakegn ministra, dr. Weissktreiinar|a, m evojegn aaalednflsa, češ, da je en edini, po* polnoma sposobni nmi aa dunajskega župana. In v tem en vaditelja stranke. Lueger je natančno vedel, zakaj je izbral Weisskirebnerja: ne samo, ker je tako jako smoien človek, nego tudi za to, ker je kot klerikalec tako zmeren, da ga sploh ni smatrati za pravega klerikalca. V Luegerjevi stranki je bilo že dlje časa čutiti prav mogočen in srdit odpor zoper vpliv Škofov, aristokratov in njih prives-ko^ Treba je le primerjati »Deutsche« Volksblatt« in »Reichspost«, pa se takoj sporna ostro nasprotje med pravimi klerikalci in pa med tistimi, ki stoje sicer na krŠčansko-socialnem stališču, pa nečejo ni* vedeti o klerikalizmu in o go*podst^u škofov in aristokratov. In ker je Lueger vedel, da PnnajČanje niso klerikalni, tudi ti*ti ne, ki «o hodili zvesto čez drn in strn za nji^, zatn je izbral za svojega naslednik^ naj mr»nj klerikalnega svojih tovarišev, dr. Weisskirchr»erja. A že po zečpli pravi klerikalci ni vat i. Se ko j*» bil T ueger na smrtni postelji, se jA dr. Gessmann začel proglašati za njegovega naslednika, in »ZeH«. ki podpira Oessmnnna, že proglas«*, Hq j« Lnegorjeva politična oporoka neveljavna in da m^ra klerikalec Oe«s-mann postati dunajski župan ir vodja stranke. Lueger !e*l Še na n»H"'S-Škem or^rii, klerika'ei pa so n*aj*li in opij u vali njegovo politično oporoko. -r Prof. Masarvk pa — Funce Ter^rlav. Natanko smo vedeli, da bo falirani l^menatar in pokvarjeni student, veščine Slovenije tpčastr! veliki inkvizitor, ki sliši ra im<* Franceta Tersecdava. v »SI v^reu < z nečednim svojim peresom obreerr! ob prof. Masarvka, ki slavi pravkar svojo šestdeset letnico. Niti na m;s^' nam ne rrihaia, da bi prof. Masarv-ka branili r>red kruto — neizr^s^ir-b;čom vpleučenega znaT'st\Tenri:a iz »Katoliške tiskarne«: čisto gotova je, da Masarvka še g^ava n«^ b" žabo lela, pa če France Terseglav vsak d»n po 24 ur nad nj^m ropoće. — Kar ee pa tiče dr. V. Zupana, sm-^ teh misli, da vendar ni prav n:** smešnega, če ie — vkljr.b svoji mladosti — dosegel akademično čast, za katero se je Franceta Terseglflva lc-menatar^ka modrost zaman pehala v Gradcu lepih par mesecev. — O talentu Franeeti Terseglava in masa ry k ovce v se seveda ne bomo prav ni^ priekali: tistega talenta, ki ge ima France Terseglav, ki se je na čudovito vižo izpreobmil iz divjega brez verea v gor^-ega katoličana najbolj pravoverne sorte — tistega talenta masarykovci hvala bogu res nimajo. Vsaka diskuNiia o tem je zato pač popolnoma odv^č... — Več masarv-kovcev br^z talenta. — Goriški socialni demokrat jo niso mogli zborovati v Gorici, ker jim tep*a ne pustijo Mazzinianci; zato so šli v bližnji Ločn;k, kjer je poročal rdečkar Lah Tun*ar o gor? šk*»m deželnem zbom. Kako zanesljivo je bilo ooročilo, se vidi iz tega, da je govoril rdeči mož tudi o zv^zi orošta Faiduttija z Gabrščkom v deželnem zboru, ko vcnd»r ve vsa javnost, da take zvez** ni bilo. Gabr-Šček se je udeležil sploh le prvo seje. nato je odložil mandat. Pri aroriškib socialnih demokratih že od nekdaj ni doma nobene resnosti. -f-Kolensko vprašanje na Goriškem vlečpjo na dolgo laški liberalci in slovenski klerikalci. Pri zadnji veliki konferenci, o kateri smo poročali, se je izvolil poseben odsek, ki V prevzel nalogo, premotriti zakonske načrte o kolonekem vprašanju do konca marca t, 1„ da se potem zopet sklice konferenca. Ali doslej ni tisti od«ek še nič deloval in kakor vse kaže tudi ne začne kmalu delovati. Laški liberalci in slovenski klerikalci imajo kolone za norca- Mestni statut v Gorici, V» daje laškim liberalcem vso obalst v mestnem zastopstvu, je potre ►»en korenite premembe, ker je že star dO let ter ne odgovarja današnjim demokratičnim časom. Lacki liberalci sicer trde, da hočejo premem bo. pravijo tudi, da jo 8tndlr»io. ali ne dan nočejo 1 njo, ker se bojijo Slovencev. Laška ljudska stranka namerava sklicati v krstnem shod, na katerem bo zahtevala premembo statute goriškega rn^ta. -f Promocija. Pravni praktikant pri deželnem sodišču v Ljubljani g. Jože K n n c je bil danes na vseučilišču v Gradcu promoviran sa dok- ^^JstS&m^ u p.. same: Jutri, v eoboto, se poje deve-tič in zadnjič ljubka, veleelmpatična Jamova opereta »I^ogarjeva Krista«. Nobena opereta letošnjega repertoarja ae ni ***** Udi Uto- pila, kakor ta, ki je izvrstno naštudi-rana ter za naša sredstva vzorno opremljena. Gdč. Haderbolčeva nastopi zadnjič v vlogi dobre Kriste e smiea. Opeaarjamo vse, ki te krasne operete ie niso videli, naj ne zamude vsaj le poslednje predstave, ki se vrli za par - abonente. — Za goste, ki pridejo na veliko skupščino d ruš* be sv. Cirila in Metoda, se priredita v nedeljo dve predstavi: popoldne ob 3. izvrstna, prav zabavna ljudska igra »Gospodje sinovi« z gg. Verov-škom, Iličičem, Nučič^m in gdč. Kandlerjevo v glavnih vlogah. Na to igro opozarjamo tudi voditelje in igralce diletantskih odrov. Zvečer ob pol S. pa se vprizori izven abon-nementa (za lože nepar) enajstič in zadnjič najboljša Fallova opereta Dolarska pricesa«, ki po svoji glasbeni vrednosti nadkriljuje vse dru-Gospodje sinovi«. Igro sta spisala Oskar Walther in Leon Stein; za slovenski in specifično za ljubljanski ~>der jo je spretno priredil prof. Fr. K obal. V igri je polno zdravega humorja, trko, da izsili smeh tudi naj-Takrknenejšemu filistru. V Antonu Pesjaku je pokazal gosp. Verovšek kot mesar in sušilec s Poljan pristen Mp naših premožnih, v svojem čustvovanju ne posebno rahločutnih meščanov, ki v svojem samoljubju in v svojem stanovskem ponosu mnogokrat nimajo nikakih ozirov -iti do najbolj opravičenih želj svo-jib lastnih otrok. Toda pod to trdo -korjo se skriva tudi ljubezen, ki se ^okaže ob velikih trenotkih.Njegova ;gra je bila prav dobra. Kadar je bil lia odrU fW. +f*rlpA r»r»'iT1 r>d srca nasmejalo. Njegova žena Fran- ea, ki jo je predstavljala ga. Bukšekova^ je izborno pogodila značaj in življenje naše malomestne hišne gospodinje, ki se v svoji skromnosti v vseh stvareh pokorava moževi volji. Gg. Iličič in NuČiČ sta dobro rešila «voji vlogi; zlasti zadnji je kot večni Student z razsekanim obrazom zelo ugajal. O g. Danilu kot državnem poslancu bi mislili, da je v svojem nastopu kazal bolj staro relikvijo iz Prejšnjih parlamentov. Sedanji ljudski zastopniki imajo najbrž drugačen nastop. Pohvalno je omeniti gdč. Kandlerjevo, pa tudi Vintrova. IH-*ičeva, Juvanova in g. Bukšek so storili, kolikor se sploh da storiti v ♦ako malih vlogah. — Gledališče je bilo dobro obiskano, seveda bi bilo lahko še bolje. — Omeniti bi še bilo, da zelo neprijetno dirne Človeka, ako se občinstvo smeje tragičnim prizorom. — Zahvala družbe sv. Cirila in Metoda. Težak boj bije družba sv. Cirila in Metoda za obrambo in pro-sveto slovenskega naroda proti dvema silnima, brez primere močnejšima nasprotnima narodoma. Svoje rodoljubno delo vrši družba že 25. leto, vrši je in je bo vršilo tudi nadalje neomajano in odločno, držeč se načel, na katerih je bila ustanovljena, in to tem vneteje. ker so jasno vidni njeni bogati uspehi vsepovsod, kjer je mogla zastaviti svoje delovanje, kar se vidi posebno v našem, tako ogroženem in velepomembnem Trstu. Ob bližajočem se 251etnem jubileju pa ie nameril na družbeno srce, na družbeno delovanje zaslepljen, strupen slovenski človek s krutim udareem. Ta besni napad je zabodel družbeno vodstvo, završalo pa je tudi po slovenski zemlji, in iz raznih slovenskih pokrajin so se čuli odmevi razljuče-nja zoper napade in izjave iskrenih simpatij za dmžho.Na čelo tem družbenim prijateljem postavil se je zopet preslavni zastop deželnega stolnega mesta Ljubljane, ki je dovolil tem povodom družbi izvanredno podporo, 500 K, pridružili pa so se mu častiti gg. svetniki mestne občine z darom 310 K. Prendano podpisano vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda izrekanajiskrenejšosvojo zahvalo za ta rodoljubni dar prestavnemu mestnemu zastopstvu ljubljanskemu in velecenjenim gg. svetnikom. Posebno oa se zahvaljuje za to, ker vidi v tem daru priznanje za pravilno delovanje svoje, in moralna moč, ki jo dobiva družba iz tega primanja, jej ho v potencirano energijo za njeno na-daljno delo. — Z odličnim spoštovanjem: Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V LJubljani, dne 17. februarja mo. — aCIrilmetodarija« sledeči sad: Pavel Sile nabral nestalna« omi*ju pri Petronu v reh 5 K; Rodoljubni Tržačani zbrani v Spodnjih Dupljah pri gulašu nabrali kakor majhen obliž za na rano, ki jo je vsekal »Slovenec« s svojim člankom; Minka in Lojzika Prelnfalk v Litiji nabrali 10 K v rodoljubni družbi kot v protest na in-fanini »Slovencev« napad na našo milo družbo; Janez Bovha, tajnik »Lastnega doma« v Celju pošilja 11 kron 25 vin. kot odgovor na »Sloven-čevo« »Cirilmetodarijo«, daroval je 1 K Manen Anton iz Trnove!j, mali Mirko Hočevar iz Celja je pa nabral pri gostih v FazarinČevi gostilni na Ostrožnem 10 K 25 vin.; skupaj tedaj 11 K 25 vin.; kot odgovor na »Cirilmetodarijo« pošilja Fran Zupančič, tehnik v Gradcu 8 K 52 vin. nabrano v Triglavanski družbi. — Za obrambni sklad družbe sv. Cirila in Metoda so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 603. Izobraževalni klub Ljubljana; 604. Josip Bregant, pisarnovodja v Gorici; 605. Ljubljansko slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani; 606. Josip Lav-renČiČ, hišni posestnik, lastnik opekarn itd. v Ljubljani (plačal 200 K); 607. Podružnica družbe s^. Cirila in Metoda v Komnu (plačala 200 K); 608. Socialni odsek »Zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic v Celju; 609. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Rušah. — Družba sv. Cirila in Metoda je založila prav lepe originalne ve likonočne razglednice. Bližajo se prazniki, zato poživljamo vse rodoljube, da se pravočasno oglasijo z naročili. Prijatelji družbenih razglednic naj opozore trgovce na te razglednice! — Ciril metod ar je m da brezplačno gosp. Peter Strel v Mokronogu prav lepih čepičev »kriranih hrusk<, katerih sad vsakdo občuduje in so bile tudi v razstavi že odlikovane. — Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj opozarja svoje člane na nedeljski shod v »Mestnem domu« glede prekoristne obrambne družbe sv. Cirila in. Metoda, — Dobrodelni predstavi za »Do-movino«. Zanimanje za ti predstavi je splošno; z ozirom na to sve tu jetrn vsem, ki se hočejo predstav udeležiti, naj se pravočasno udeleže Zlasti \ opozarjamo občinstvo, prebivajoče izven Ljubljane, naj se zglasi čira prej, kdor bi se rad ene teh predstav udeležil. Poleg gospodičen Ivanke Hrastove, Pipe Tavčarjeve in Mire Zupančeve sodelovala bode ta pri predstavah tudi priljubljena člana slovenskega gledališča gospoda Iličič in Boh u sla v. — Vse slovenske zdravnike vabim na vseslovenski zdravniški shod, ki se vrši v sredo, dne 16. maica oh 6. zvečer v mestni dvorani v Ljub ljani. Dnevni red: 1. Volitev predsedstva shodu. 2. Volitev slovenskega narodnega odbora t. j. podpredsednika in treh delgatov za vseslovanski zdravniški zbor. 3. »Slovenski zdravniki in zakon o socijalnem zavarovanju«. Poroča orimarij dr. P. Defran-cesehi iz Novega mesta. 4. Slučajne sti. Koj po shodu vrši se v isti dvorani mesečno zborovanje »druč^-a zdravnikov na Kranjskem« h kateremu so izvenkranjski kolegi povabljeni kot ljubi gosti. Na dnevnem redu predavanje prosektorja dr. J. Plečnika: »Misli medicinca o eodno-zdravniškem poslovanju«. Zvečer je prijateljski sestanek v hotelu »LInion«. Dr. Demeter vitez Ble!-weis - Trsteniški, kot sklicatelj. — Zveza slovenskih odvetnikm v Ljubljani bo imela dne 13. t. m. oh 10. dopoldne v mestni posvetovalnici ljubljanskega magistrata svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom: poročilo odborovo, poročilo o jezikovnih razmerah, volitev odbora in slučajnosti. Iv temu zborovanju "-t1 vabijo vsi slovenski gg. odvetniki i'i notarji ter odvetniški in notarski kandidati. — Odbor. — Spisovateljem slovenskih urnih knjig na znanje. Da se prepreči nepotrebna konkurenca pri spisova-nju slovenskih učnih knjig, je deželni odbor kranjski sklenil, da bo odslej podpiral samo izdajo tistili učnih knjig, katerih pisatelji naznanijo spisovanje takoj, ko prevzeme delo, deželnemu odboru. Umrla je sinoči v Ljubljani gdč. Antonija J n s i č. N. v m. p.! V 0**n«llT>l je*« r»—i"rofi; r»r>f?T-iT7- nica Družbe sv. Cirila in Metoda na Veliki ponedeljek popoldne veliko veselico. Kamniško društvo sa povzđigo tujskega prometa ima v nedeljo, dne 13. t. m. popoldne ob pol 4. svoj občni zbor v gostilni gosp. Jos. KennV Na njem bo gosp. G&rtner predaval kot odposlanec deželne zveze za pospeševanje tujskega prometa, -r* K obilni udeležbi vabi vse, ki se zanimajo sa Kamnik In njegov napredek — o d b o r. Predavanje v Kranju. Minuli petek je predaval v »Narodni čitalnici« v Kranju gospod dr. Ilešič o Gorenjski m časa Prešerna In Gaja. V uvodu je omenjal rasnih slo t site- nikov in drugače zanimivih moi, ki so živeli v dobi od 1. 1830—1848 na Gorenjskem, podal natančno sliko kulturnega življenja v Ljubljani in Zagrebu v letih 1830 in 1848, pove-dal, kdo in kako je gojil v onih letih ilirsko idejo na Gorenjskem, opisal, zakaj ta ideja ni mogla pri nas prodreti in se končno spominjal Vrazove stoletnice, ki se bo letos obhajala. Navdušeno, fascinujoče, z zanimivimi anekdotami in epizodami ter sem in tja celo prijetnim humorjem prepleteno predavanje so v častnem številu zbrani poslušalci sprejeli z iskreno, iz srca prihajajočo zahvalo. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Radovljici priredi v nedeljo, dne 13. marca 1910 ob pol 8. zvečer v salonu gosp. Rud. Kunstelja zabavni večer. Spored: 1. Igra: »Bucek v strahu«. 2. Petje. 3. Godba, Umrla je v Podkorenu pri Kranjski gori gospa Marijana K a -v a 1 a r roj. Gregori. P. v m.! Zimski šport v Bohinju. Vsled nastopa mraza in prekrasnih dni se priredi morda zadnjič v tej sezoni prihodnjo nedeljo, 13. t. m. se »ntkrat sanka lisce v Bohinju. Porabi j ivo bo-de le dopoldan. Vožnja s smumči celi dan izvrstna. Izleti v gorovje lahki in brez nevarnosti s prekrasnim razgledom v Julijsko pogorja in na A d rij o. Iz Mokronoga se nam poroča: 'Slovenski Narod« se moti, ko pLro dne 9. t. m., da poročila o »Čuku < rrancu Prahu, ki je človeka ubil, v Slovencu« ni in ga najbrž ne bo. — Slovenec ie dne 26. svečana m^d dovtipi«, ki jih dela, Boltatu Pep<\ poročal o tem tepežu, a je stvar tako a vil, da so se tepli mokronoški >Sokoli«, — katerih pa v resnici ni-i eden blizu ui bil. — Tako se torej dela po klerikalno. Čuk ubije Človeka in potem dela Boltatu Pc:>e >vi-ce« na rovaš ^Sokolom« in osebam, ki so »Slovenčevim« poštenjakom *rn v peti. Prava krščansko infernal-7ia zlobnost! Kmetijsko poučni tečaj priredi 7^1ni odbor kranjski dne 13. in 14. 'riarca v ^Narodnem domu« v Radečah. Rad ali nerad, moraš. Preteče- no nedeljo so položili k večnemu počitku telesne ostanke c. kr. orož. po--tajevodje Ludovika Kraševca iz Št. Petra na Krasu, ki je v groznih mu-Aab vsled bruhanja krvi v 27. letu -voje starosti preminul v bolnici v ojni. Videlo se je, da je bil po-;nik jako priljubljen pri svojih ariših in pri občinstvu, kajti pri-ie iz različnih krajev 32 orožni-kov na čelu jim g. stotnik Lelek in nehrojna množica občinstva iz Št. Petra, okolice in Postojne izkazat ■irlnjo čast pokojniku.Posebna hvala re tovarišem in železniškim usluž-"-ncem iz Št. Petra, kateri so darovali vsak po en prekrasen venec; rhutega pa še postajnemu načelni-kn gosp. Šternu iz Št. Petra, ki je v ■ -čikem času hladil neznosne muke pokojniku. Da je moral pokojnik nrprano v hladni grob, je vzrok preji porna služba, katero morajo orož-niki opravljati brez ozira na zdrav-ali življenje in mnogokrat tudi z ozira na to, ali je potrebno, ali Pokojniku bodi ohranjen blag -pomin. Nekaj iz celjske Dijaške kuhinje. Pišf* se nam: K zadnji tozadevni notici treba za širšo javnost pojasnila. Odstranili so se samo tisti, ki r,o padli ne iz enega ali dveh, temveč iz treh pred m e1 o v ali pa kot repe ten ti zopet propadli. Takšen dijak j"* nedvomno len aii pa tako malo nadarjen, da je bolje zanj, čim pre.i se lo-riti drugeg-a poklica. S preveliko popustljivostjo bi se skromna društvena sredstva preveč izrabila in to v -kodo drugih, pridnejših. Odstranili -o s 1. sušeem, ko se je 14 dni poprej to pismeno naznanilo staršem. Prepričani smo, da je to ravnanje i 'ipolnoma v smislu častitih darovalcev, katerim se iznova iskreno priporočamo. Nesreča ali roparski umor. Na esti, ki drži iz Brežic na Čatež, so iašli v 6redo zjutraj sodnega kanee-sta Antona Kruharja mrtvega. Na udavi je imel veliko rano. Pri njem liso dobili niti denarja niti njegove re. Kancelist Kruhar se je vračal v rek zvečer z vlakom iz Vidma v Brežice, od kodei je takoj krenil pro-< a težu, kjer je stanoval. Šei je po oti, ki je tako strma, da so na mnogih krajih napravljene stopnjfco. Mogoče je torej, da mu je zdrknilo, o'a je padel in priletel na spodaj tekočo državno cesto. Kruhar zapušča »progo s nemi nepreskrbljenimi otroci. Njegova soproga je iz znane PiSkurjeve, p d. Korunove rodbine v Ljubljani. Dciomor. 241etna viniearjeva i Marija Šegula iz Oblačka na Spod. Štajerskem je dne 23. decem-i ra 1909 porodila nezakonsko dete /* nskega spola. Takoj po porodu Je prijela otroka ter ga toliko časa ti- ščala med tvojima nogama če* vrat, da se je zadušil. Izgovarja ae s tem, da mora ie skrbeti sa enega nezakonskega otroka. Porotno sodišče v Mariboru jo je obsodilo aa tii leta težke ječe. Ponarejale! denarja nimajo sreče. Navadno izdajo po par komadov, pa jim je že varuh postave aa vratom. Dne 1. decembra 1909 so prijeli v Kriievcih na Štajerskem kletnega usnjarskega pomočnika Josipa Hutterja, roj. v Seču na Kranjskem, ko je hotel izdajati ponarejene krone. Sprva je trdil, da je krone našel, pozneje pa J3 priznal, da jih je v nekem gozdu sam napravil. Ker je bil že dvakrat radi enakega hudodelstva kaznovan, ga je mariborsko p-irotno sodišče obsodilo na pet let težke ječe. Smrtna obsodba. Ze ob zadnjem lanskem porotnem zasedanju je stal pred mariborsko poroto 21 letni posestnikov sin Anton Kmetec iz Zg. Jablan radi umora 361etne ljubice Marije Frangeš. Takrat se je obravnava preložila v svrho nadeljnih poizvedb. Kmetec je obdolžen, da jf» dne 26. junija 1909 ustr^Ml svojo ljub:co ter jo potem zanesel na ž^-Wniško progo. Iz Ptuja došli tovorni vlak je blizu Pragersk^«* odtrgal že mrtvi Fraugeš levo roko iu levo nogo. Na poleg- stoječem brzojavnem drogu je bil z žebicama nabit listič, na katerem je bilo napisano, da naj nihče ne misli, da bi bil Kmetec kriv smrti Marije Franereš. Izvedenci so potrdili, da je listek napisal Kmetec sam. Obtoženec vse taji, toda priče so izpovedale zanj tako ob-t°žilno, da **o porotniki z »smimi proti štirim glasom potrdili vprašanje prlede umora, vsled česar je bil Kmetec obsojen na smrt na veŠalih. Obsojenec j** ostal pri razglasitvi razsodbe popolnoma miren. — Za časa preiskovalnega zapora je bil oče Antona Kmeteca ubit. Ubil ga jo njegov zet Lah. ki jf pred tedni umrl v kaznilnici v Maiiboru. N. D. O. v Gorici bo imela v nedeljo 13. t. m. svoj občni zbor v društvenih prostorih pri Al. Plesničar-ju na Komu. V Dornbergu na Goriškem je umrl spoštovan mož Josip Vodo-pivec, posestnik in podžupar, star 58 let. Trojčke je povila Furlanka Ivana Boškarol v Vermeljanu na Goriškem. Bile so tri deklice, ki so po par urah življenja umrle. V Prvačini na Goriškem jo imel ženski oddelek tamkojšnjepra »Sokola« svoj občni zbor. Za ^tarosti-njo je izvoljena sestra Metoda Pa-horjeva. Radi umora se je v sredo zagovarjal pred tržaško poroto 201etni mesar Ivan Pui.tar s Prošeka. Dne 3. oktobra m. 1. so se sprli v neki tržaški kavarni brata Kristjan in Fr. Bogateč ter tvan Puntar in njegov oče. Na cesti je prišlo pozneje do pretepa, v katerem sta brata Rogatec podrla starega Puntarja na tla ter ga suvala s čevlji, sina Ivana pa sta naimala s kamenjem. Ivan Puntar se jf* za kratek čas vrnil ter zadal Kristjan n Bogatcu z nožem poškodbo, vsled katere je čez nekaj dni nastopila smrt. Ivan Puntar je bil obsojen na tri leta težke ječe. Državni pravdnik je vložil ničnostno pritožbo. Slov. aksd. društvo »Adrija« v Pragi naznanj.j svoj IV. redni občni zbor, ki se vrši dne 12. t. m. <"d> zvečer v restavraciji »u kufiho oka^. Amerikanske novice. V bolnišnici v Clevelandu je umrl Anton Roje iz Prežganja na Dolenjskem. Doma je zapustil ženo in tri male otroke. Ker ni bil pri nikakem društvu, ne dobi žena ničesar. — V Clevelandu je umrl krojač Gašper Volč iz Vrhnike. Bil je trinajstkrat operiran. — V Clevelandu je prijela ameriška oblast Antona Bizovičarja, ker je imel nekaj avstrijskih srečk Srečke so v Z^dinjenih državah strogo prepovedane. Za kiipovalce srečk določa postava najmanj dveletni zapor in najmanj tisoč dolarjev denarne globe. Ravnatelj deželnega muzeja in »odrezane glave« v Stopanji vasi. Včeraj je »Slovenec« poročai to-le: »Grobišče v Štefan ji vasi. — Lobanje od Turkov poklanih kristjanov? Odkrito grobišče na vrtu gosp. Florijana Lisjaka v Stefanji vasi s: je včeraj ogledal ravnatelj deželnega muzeja g. dr. Mantuani, ki je vzel zaradi nadaljnega preiskovanja tudi eno lobanjo s seboj. Kopanje se na* dal ju je. Vseh lobanj be je izkopalo nad 100. Med njimi so tudi kotrti petih psov in nekaj konjskih. — O celi zadevi smo se informirali pri g. dr. Mantuaniju. Značilno je, da so se našle glave brez vsakih drugih znakov. Lobanje so napolnjene s prstjo in strte. Kosti so popolnoma izmosgane, strohnjene ter popolnoma lahke. Tz tega se da sklepati, da so lobanje ie mnogo časa v zemlji . . . Vačunoma leže lobanje z obrazom proti dnu . . . V katerem času so bile \o lobauje v sanujo* ie M da goste) te natanko določili, ler je treba ta tako preiskave dalje časa . . . Bržkone so te glave bile zakopane v semlji še is turških časov. Turki so namreč truplom odrezali glave, trupla smetali v Ljubljanico, glave pa natakni* li po svoji navadi na kole. Ko so Turki izginili iz ljubljanske okolice, so prišli iz skrivališč domačini ter pokopali odrezane glave. O pasjih k os tek se sodi, *la to psi glodali odrezane glave, ljudje pa so jih pobili in zakopali skupaj s t diko mroiino glav v jarku . . . Temu »strokovnja-škemu« mnenju g. ravnatelja deželnega muzeja dr. Mantuanija o * odrezanih glavah < se je sinoči vsa Ljubljana krohotala na g-*s, tekaj vsakdo, ki si je izkopine v Stopanji vasi ogledal, je spoznal na prvi hip, da to niso odrezane človeške glave, mar-več okostja ielv! To ie strokovnjak ta dr. Mantuani, ki ne zna niti razločevati, dasi je ravnatelj deželnega muzeja, človeških lobanj od ogrodja želv! Čestitamo »Slovencu« m dr. Mantuaniju na tej blamaži! Kinematografske predstave sa dijakinje. Podjetje kinemat igrafa »Ideal« nvažujoč blagohoten nasvet od kompetentne strani, bode prirejalo vsako soboto po dve predstavi, in 6ic*»r ob 3. in 4. popoldne za dijakinje in deklice sploh. K tem predstav vam imajo vstop edino spremIjajooi starši. Spored bo vedno prej odobren od kompetentne oblasti po »klep.i slav. dež. šolskega sveta. Ker bodo te predstave poučne in zabavne, se obisk teh nrinoroča. Pavličeva nedolžnost. Kakor smo že včeraj poročali, se je delal tat Pavlic pri policiji popolnoma nedolžnega. Smehljaje je odgovarjal na vsa vprašanja z liki ženski tankim glasom. Vsaka tatvina v Ljubljani mu je bila popolnoma neznana in čudil se je Čudom, da se ga sploh o tem kaj vprašuje. Kmalu potem, ko so včeraj Pavlica oddali sodišču, se je izkazalo, da je policija imela le prav, ko mu jc vsa ta hudodelstva pripisovala. Sporazumno s šišenskim orožništvom so namreč obe varnostni oblasti prišle do dokazov, da je Pavlic fflktičen vlomilec ljubljanskih kleti. Dognalo se je, da je Pavlic po vlomih donašal ukradene predmete t. j. šampanjec, vino in dr. neki ženski v Šiško, ki pa baje ni vedela, kje je vse to dobil. Pavlic sedaj v preiskovalnem zaporu pri sodišču trdno veruje, da bode v kratkem zopet užival sad svojega truda, a bode mahoma presenečen. Poleg šampanjskih steklenic je prinesel ženski tudi kukalo in sprehajalno, s srebrom okovano, palico, kar je dosedaj še neznano kje izmaknil. Javni nasad poleg Jakopičevega paviljona. Zadnje dni so začeli nadaljevati z delom v javnem parku pod Ti vol i jem. Sedaj se zasaja razno cvetlično in lepotično grmičje. ki ima krasiti in senčiti novi nasad. Ce se delo pospeši in ne bo vreme preveč nagajalo, bo ta obširni park v glavnih potezah dogotovljen še tekom letošnjega leta ter bo slikovito krasil celo okolico. Ljubljanski Prater je zopet postal pravi eldorado naše mladin**. Komu i je toplo pomladansko solncc pokazalo svoje lice, že so prišli Iz vseh krajev razni potujoči umetniki in glnmači razkazovat svoje r.netni-je. V rti jaki, panorame, gugulnice, strelišča itd. ^se to in še druge slične stvari služijo v zabavo naši mladini, ki rada noseča to ropotijo. Vsako popoldne in zlasti ob nedeljah se razvija kaj pestro in živahno vrvenje. Eni imajo zabavo, drugi pa zaslužek. Kratek proces je napravilo včeraj okrajno sodišče z znano delom rž-no Ivano Potočnikovo, o kateri smo včeraj poročali, kako »fino« je rav« nala z orožnikom pri aretaciji v Šiški. Obsodilo jo je na 2 meseca zapora in po prestani kasni v prisilno delavnico. Napačna vrat. Po mestu je razširjena govorica, da je oroiništvo v Šiški aretovalo vlomilca Ivana Po-gačarja. To pa ne odgovarja resnici. Aretovan je bil neki Mauc, katerega spravljajo v zvezo s Pavličevimi vlomi in nekimi drugimi sleparijami. Pogačar do danes še prosto poje. Nepreviden kolesar. Včeraj zvečer je na Marijinem trgu nek kolesar vozil naglo in neprevidno in podrl na tla šiviljo Heleno Zabavni k o-vo. Pri pade*i je Zabavnkiova zadobila telesno poškodbo na desnem komolcu In glavi. V deželno bolnišnico so danes pripeljali posestnika Matevža Prus-nikarja iz Litije, kateremu je včeraj padlo na levo nogo drevo hi mu jo slomilo. ▼osa! premet bode od Ambrože-voga trga pa do domobranske vojašnice do srede ustavljen. Te vetrni-kom v znanje. Včeraj ee jt s v Ameriko 100 Maoedooeev in » Hrvatov. V Heb je šlo 40 Mtctdoaotv in 25 Hrvatov. ▼ Bučne ie šlo 45, v Meran M, v Iaontost po 48 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljale 40 Lahov. Našel je na travniku pod Turnem dijak Vilko Držaj štiri kose podplatov. Baca je odšla s svojega doma v Veliki čolnarski ulici dne 8. t. m. Kdor jo ima, naj jo posije proti primerni nagradi njenemu lastniku g. Ivanu Breeelmku v Vel. čolnarski ulici št. 23. n tomrm sveto — Francoz sa češke umetnike. Praškemu občinskemu svetu je sporočil dr. H. Siki, odvetnik v Plznji, da je njegov klient v Parizu, umrli Bernard Rie zapustil 25.000 K v svrho, da se obresti od tega kapitala vsako leto s posredovanjem praškega občinskega sveta porabijo v podporo revnim češkim umetnikom, v prvi vrsti glasbenikom. Pravico do podpore imajo umetniki, ki so že izpolnili 60. leto. Praški občinski svet je sprejel volilo v svojo oskrbo — Prvi češki doktor gozdarstva. Na poljedelski visoki šoli na Dunaju je bil te dni promoviran za doktorja gozdarstva Josip Sigmound, gozdar kraljevskega mesta Plznji. To je prvi češki doktor gozdarstva. — Poljski list v ruskem jeziku. V Petrogradu je te dni pričel izhajati »Poljskij Vjestnik«. Urednik novega lista je Vaclav Ciechowski, prejšnji izdajatelj »Dzennika pe-tersburskiepro«. List je tednik, pisan v ruskem jeziku, a posvečen poljskim razmeram. »Poljski Vjestnik« bo informiral rusko javnost o poljskem narodnem gibanju, o poljski književnosti, znanosti in umetnosti. — Nova poljska opera. V Lvovu so te dni vprizorili novo opero »Opo-wiesč ukrainska« (Ukrajinska pripo-vest). Uglasbil je opero MiecrvsJav Soltvs. Opera je dosegla velikanski uspeh. Rožne stvori. * Krvava drama. V vinarni »Eldorado^ v Pragi je v torek zjutraj ustrelil Franc Feit svojo ljubice Jerico Kurz, blagajničarko v vinarni, potem pa samega sebe. Bila sta oba takoj mrtva. Pred usodnim dejanjem je Feit s svinčnikom na zid zapisal: »Jaz ljubim tebe in ti mene.« * Monsignore Drozd Izpuščen, Te dneve je prestal svojo kazen — 7 let težke ječe — monsignore Drozd, nekdanji predsednik denarnega zavoda St. Vaclava v Pragi. Os le paril je bil svoj čas zavod za nad 7 milijonov kron. Mnogo eksistenc je bilo tacaš uničenih. * Ljudsko štetje v Ameriki. Dne 1. aprila t. 1. se prične v Zedi-njenih državah ljudsko štetje. Določeno je že bilo, da se vpišejo podaniki raznih evropskih držav ne po narodnosti, marveč po pripadnosti k svojim državam. CeŠke organizacije pa so se po svojem zastopniku v kongresu pritožile proti tej določbi. Kongres je pritožbi ugodil in ob ljudskem štetju se bo Čehe vpisalo kot Čehe in ne kot Avstrijce Kaj pa Jugoslovani? Ti bodo paradirali kot »Austrians« in »Hungarians«, kot Nemci in kot Mažari! Telefonsko in brzojavna porodio. Poslanska zbornica« Dunaj, 11. marca. Poslanska zbornica nadaljuje danes prvo branje finančnih predlog. Bivši minister dr. Fort je imel velik govor, ki je vzbudil splošno zanimanje. Razpravljal jc o državnih in deželnih financah ter povdarjal tesno in ne razločljivo svezo med državnimi financami in med notranjo politiko Za generalna govornika sta bila izvoljena krščanski socijalec Kemetter in socijalni demokrat dr. Kenner. Kdaj bo prihodnja seja še ni določeno; najbrže bo v torek. Glombinski in Bienerth Dunaj, 11. marca. Načelnik poljskega kluba dr. Glombinski je imel danes dolgo posvetovanje z min istrskim predsednikom Btenerthom in sicer o finaneialnih in političnih vprašanjih. Bienerth se je bridko pritožil, da so ga poljski poslanci pri včerajšnjem glasovanju putali na cedilu hi s tem provzročili vladi hud poraz. Tudi je Bienerth izjavil, da vlada s ozirom na ta poraz sedaj več ne zahteva, naj se njene fiuančne predloge rešijo pred Veliko nočjo, pač pa je dal razumeti, da bi mu bilo vleč, m bi se is poslanskih krogov samih te premočilo. Stališče finančnega ministra 11. marca. Donet se je na zatrjevalo, da je stališče fi-miniatra BUlntkega Jano in sicer vsled tega, ker je polj« tki klub provzročil včerajšnji poraz vlade, t katerim je finančni minister najbolj zadet Od druge strani, najbrž iz krogov finančnega ministra samega, se je raznašalo vest, da je celo ministrstvo s Bilinakim solidarno. Te govorice pričajo vseka-ko, da stališče finančnega ministra ni več posebno trdno. Ministrski svet ima danes popoldne sejo, v kateri se bo vsekako govorilo o parlamentarnih razmerah s posebnim ozirom na včerajšnji poraz vlade. »Slovanska Enota«, finančne predlo ge in italijanska fakulteta. Dunaj, U. marca. Parlamentarna komisija ^Slovanske Enote« je imeia danes dopoldne sejo, na kateri je ukrenila potrebne dispozicije za svoje postopanje glede finančnih predlog in glede predloge o ustanovitvi italijanske pravne fakultete. Lueger. Dunaj, 11. marca. Kondolenčnih izjav prihaja vse polno. Tudi nemški cesar pošlje venec. »Slovanska Enota« je sklenila položiti na Lue-gerjevo krsto venec. Napis bo hrvatski. Drakonske sodbe. Praga, 11. marca. Najv. sodišče je neverjetno zvišalo kazen onim osebam, ki so bile lani pred tukajšnjim deželnim sodiščem obsojeni radi protivojaške propagande. Glavnima obtožencema Špatnemn in Hajnu je kazen zvišana od 4. mesecev na 2 leti, Ježku od 5 mesecev na 13, Kulpa-nu, Kosti in Teichmannu od 5 mesecev na 15. Fnajst obtožencev je bilo obsojenih na 9 mesecev. Ta drakon-ska obsodba je vzbudila v češki javnosti kolosalno razburjenje. Protest proti zagrebškim obč. volitvam. Zagreb, 11. marca. Samouprav ni odbor mesta Zagreba je odbil ugovor proti volitvam v III. voHlnem razredu, ki so ira vložili frankovci. Sin ubijalec očeta. Zagreb, II. marca. Dve hčeri posestnika Vijakoviča pri Belovaru sta pregovorili svojega brata, na* umori očeta, da si razdele denar. Sin je očeta v spanju zaklal. Morilec in njegovi sestri so že aretirani. Bosanski begunci. Belgrad, 11. marca. V Gnjilan na srbkem ozemlju so pribežali is Bosne Mehmed Mazur, Savet luzlić in Mustafa Nerničič, vsi iz Sarajeva, ter avstrijski nadporočnik Slavnje-vič iz Beline. Bolgarski kralj v Carigradu. Carigrad, 11. marca. Bolgarski kralj pride prihodnji teden na obisk turškega sultana v Carigrad. S kraljem Ferdinandom prideta tudi ministrski predsednik Malinov in minister zunanjih del Paprikov. Demonstrativno odlikovanje. Petrograd, 11. marca. Car je ruskemu atašejn pri dunajskem poslaništvu, polkovniku Marčenku podelil red sv. Vladimirja. Marčenko je pred nekaj tedni nagloma odpotoval z Dunaja, ker ga je cesar Franc Jožef na dvornem plcsn ostentativ-no prezrl. Marčenka se je takrat dol-žilo, da je bil na čelu v službi ruske vlade stoječih in na Dunaju aretiranih vohunov. Privatne gimnazjie v Rusiji. Petrograd, 11. marca. Naučno ministrstvo predloži v kratkem go-sudarstveni dumi zakonski načrt, s katerim se dovoljuje snovanje privatnih gimnazij s poljskim učnim jezikom. Obravnava radi zarote proti carju. Petrograd, 11. marca. Prod sodiščem se vrši tajna razprava proti revolucionarju Čajkovskemn in gospe Berežkovski, ki sta obdolžena, da sta se vdeležila zarote proti carju. Sodišče je Čajkovskega izpustilo iz preiskovalnega zapora proti kavciji v znesku 50.000 rubljev. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstoslemšek. Svetuiemo Vam, da ne puščate z ne-mar protina, bodenja v strani, bolečine v kriza in členkih in lumbaga. Poizkusni tucat Fellerjeveca fluida z zn. -Elzin fluid« stane samo 5 K. Najučinkovitejše sestavine rtbarbsrine korenine, ki pospešuje menjavanje snovi, torej boljša kri, obsegajo bolečine tolažeče, slast pospešujoče in krč blateče Pellerieve odvajalne rabarbarine kro- {lice 2 zn. »Elzine kroglice«, s SkatHic franko krone. Dobivajo se pri E. V. Fellerju v v Stabici, Elzin trg tt 238 (HrvaŠko). Žitne oene v Budimpešto Dne II. marca 1910. Tortam. Plenica st torti 1910 . . zt 50 kg 13.17 Pšenica aa maj 1910 ... st 50 kg 13.12 Pšenica za oktober 1910 . . aa 50 kg 10.89 Rt za april 1910.....ta 50 kg 8.14 Koruza za maj 1910 ... za 50 kg 6M3 910 . ... za 50 kg 7^4 Kfohtlv. 10 vin. ceacte. Znati je treba A4***r* pravilno pristavljati, pa bedo v.akomu* diSaim. — Aavediia dajo kuharska knjiga, ki Jo rajpoitlja Prva kranjska tovarna tostonin v Jt fittrta vso komur jastonj 790 2 NeteoroloflCno porodio. Vi*m» Mi mmQ mM ttafe 7JSO mm. biro- i . „ ii*m r > Nebo 10. z. pop. 739 8 9 zv. ^396 11. 7. zj. 7404 11 4 60 06 Si jug si jzan. si. sever jasno megla Srednja včerajšnja temperatura 52*, norm. 27 . Padavina v 24 urah 0 0 mm. Josip Vidmarje™ naznan-*, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo, njih sestro oziroma teto in svakinjo, gospodič o 903 Antonijo Jusič po dolgi, mučni bolezni k sebi v boljše življenje poklicati. Pogrtb drage pokojne bo v soboto, 12. t. m ob polu 5 popoldne iz hise žalosti, Pred škofijo 19, na pokopališče k Sv Krifu. V Ljubljani, 10. marca 1°d0. Mesto vsakega posebnega obvestila. Vajenec is slovenske rodbine se sprejme takoj v trgovino s špecerijskim in kolonijalnim blagom ter vinom. 89? Ivan di Lenardo ¥ Beljaku, I '.a enega ali dva otroka, d«»bvo ohranjen se ceno proda. Vpraša se v Spod. Šiški, Planinska cesta it 190. 901 Ce&ki sotonski briketi se najbolje priporočajo vsakemu, ki išče štedilno in zanesljivo dobro kurilo. — Dobijo ee le pr J. Pau-linu, Nova ulica itev. 3 v Ljubljani. 4871 Na Bledu je naprodaj lepa novozgrajena, popolnoma opremljena vila S 5 scbami, kuhnjo, kletmi, verando in 2 balkonoma, L**p fenčnat vrt, prosta lega v najlepšem kraju B'eda s kr»s rji m razgledom. — Cena zmerni! Naslov v uptavuištvu »S-^ Tr. Ee-nin, nliea itev. 4, D. HiSa Ugodu prilika! ▼ ponedeljek dao 14. L J. rrm pspsldas se bo v Kranju. Kokriško predmestje št. 38 prodajala Ijijna oprana S »• proda. Vee sr ieea pr Mariji 11*041*, it lOa na Bakokn. 853 S03 mizarsko orodje. Od 3. nro naprej ae ko vršila rsTnotam tudi predaja omenjeno hiše. Hi-a je enooadstropoa, v jako dobrem »anju, tik državne ceste, z lepim razgledom in vrtom, ter je jako pripravna zz -sak<> obrt. i r umetni in trg. vrtnar fjibljaaa, Kolezijske iL 16 se priporoča za naaaditov vrtov, parkov in kalkonov. - Velika isMra evotovik in listnatik rastlin, Ljettk cvetlic cvetlicam fimoije, kenlfere, cvetlice in balkone. Izvršuje šopke, vence in bukete za razne prilike. 1542 Trgovina s nreflicami iti Se. 7j20 Razglas. 831 V smislu § 15. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. a v. 1887 1. Št. 22. dei. zak.) naznanja se javno, da so imeniki volilnih opravičencev za letošnje dopolnilne volitve v občinski svet sestavljeni In da so wm~ od srede dne 9. marca skozi 14 dni ~W V mestni posvetovalnici ob navadnih uradnih urah razgrnjeni vsakomur ne vpogledi m se smejo tamkaj med tem časom vlagati ugovori proti njim. O pravočasno vlc»ženih ugovorih bo razsojal ob<*in*ki svet. Mestni magistrat v LJubljani, dne 8. marca 1910. Zupan: I 1. r. ie tistL o kat rem pravi znani in odlični kemik milne industrije, gospod dr. G. 1 DEITE v Berlinu, da ima veliko pralno moč večjo nego milo ali milo in soda ne da bt se lotil perila. Mnlos" pralni prašek je torej najboljše kar se more rabiti za pranje perila, varuje perilo kar se najbolj da misliti, je posest in daje »32 bliftčečo baloto in Jo popolnoma broa duha. Zavitek '/, ig Dobiva se v trgovinah z drogerijami, kolonijalnim blagom m milom. Na debelo L. BOnlM, DanaL L BMDnrSastal S. ss takoj tk apJOS> madaktarao trforiao valenec ki je izvršil eden sil dva gimn. razrede. Poizve se pri upravništvu »Slovenskega Naroda«. 876 naprsisl —15 vagonov 883 sena z železniške p"staie Dugoselo in sicer vse seno po K 7aM ?a 100 kg, po samezni vagoni po K a za 100 kg. Mi HO sMiiijat Dragotin Jurman Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1. Tri žlice K teieznatega vina le-karja Piccolija v Ljubljani, c m kr. avurnrga založn ka% vse bujejo množino železa, ki jo mora zaužiti od rasli človek vsak dan, ako njegov organ zem potrebuje železa, v na sprotju z diugimi iz delH ki vsebujejo le tal o množmo železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medicinske vrednosti. Pullit. steklenica 2 K 373 Dve šlvUli » m wi«it i Mu Mi Motor no bencin s 4 konjskimi silami, za majhno obrt SS proda po prav nizki ceni. Več se izve v mizarski delavnici v Hrenovi ulici 19, Ljubljana, Uradnik obenem knjigovodja, zmožen dvoj- n* ga knjig«»voostva, slo* enske in nemške korespondence, lice prlmOnfcS slu-tbO. Položi tudi kavcijo. 871 Prijazne ponudbe pod „Zancsljlv4* na upravništvo »Slovenskega Naroua«. Prva anončna pisarna v Ljubljani, Levstikova ulica 2. Sprejema in sestavlja vsakovrstne inserate za vae slovensko Usto, koledarje itd. V$746l HOTEL v Tržiču (Monfalcone) odda so takoj v najem pod jako ugodnimi pogoji. Hotel je na novo zgrajen, ima 30 meblovanih sob, ugodno tego v bližini postaje. Promet se v Tržiču velikansko razvija, tako, da je spretnemu in vestnemu hotelirju zasi-gurana dobra eksistenca. Znanje slovenskega, laškega in nemškega jezika neobhodno potrebna. — Ponudbe sprejema lastnik hotela IVAN PERIC, veleposestnik v Triičn (Monfalcone. 88! Podpletonle nosovlc par po 50, 60 in 70 vinarjev po vrsti in kakovosti ppevzems Mi iitotrija Mi Ijiioa. Si. Petra cesta M. C. kr avstrijske ^fjf državne železnice Izvleček iz voznega reda. V«>S|»«»na mm* M trn Ltasllaae Oes. isL) . zjutraj. Osebni vlak v amen: Tržič. Jesenice. Trbii, Beljak, jui tel, Gorico, dri. ieh. Trat, c kr. dri. tel., Beljak (cea PodroSCico), Celovec zjutraj. Osebni vlak ▼smeri: Grosuplje, Radolfovo, Stralc-Toplice, Kočevje, „ dapoldn«. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čes PodroSCico), Celovec, Prago, Orasdane, Berlin it>ee eapaiene. Osebni vlak v smeri: Triič, Jesenice, Trbii, Beljak, jui žel, Gorico, drfieU Trst c kr. dri set, Beljak, (čes PodroSCico), Celovec 13 p o pa t«i»a. Osebni vlak v smeri: Gro* Radolfovo, Strsia-Toplice, Kočevje. papalina« Osebni vlak v smeri: Triič, ■—i—h Trbii, Beljak, jni iel, Gorico, - sel. Trat, c kr dri. iei. Beljak, (čes \ Celovec Osebni vlak v smeri: IriBČ, Trbii, Beljak, (čes PodroSCico), Prago, Draidane, Berlin. m Osebni vlak v Kočevje. 10 Osebni vlak v smeri: Jesenice. Trbii, Beljak, jni. iel.. Gorico, dri. sel.. Trat, c ar. dri. iei. Beljak, jui. iel„ (čes PodroSCico) Prago, Draidane, Berna. *.io a L|n»l|mno Oi 7H2 ajutrsj: Osebni vlak is Berlina, Draidan Prage. Beljaka, jui. iel, Trbiia. Jesenic Gorice, Trsta, Trtica, e-ea zjutraj: Osebni vlak is Kočevja, Strai* Toplic, Rndolfovega, Grosnplja. t lt*aa dopoldne: Osebni vlak is Beek Draidan, Prage. Celovca, Beliaka, joit čes Podroičico in Trbii, Gorice, dii. di. Jesenic, Trtica. MO popoldne: Osebni vlak is Kočevjt, Straie-Toplic, Rodolfovega, Grosnplja. eiS pa poldne: Osebni vlak is Beljaka, jui ieL, Trbiia, Celovca, Beljaka, (čes Podre iico), Gorice, dri. ieL, Trsta c kr. drl ieL, Jesenic, Triiča. O-40 iveoar: Osebni vlak is Berlina, Draidan, Prage, Celovca, Beljaka, (čas Podre ičico), Jesenic, S>42 zveoers Osebni vlak is Beljaka, jof. ieL, Trbiia, Celovca, Beliaka (čes Podroičico). Trsta, c kr. dri. ieL, Gorice, dri ieL, Jesenic, Trtica. 0-07 sveoer: Osebni vlak is Kočevja, Strate Topne, Rodolfovega, Grosnplja. IPOO poneol i Osebni vlak is Trbiia, Celovca Beljaka (čes Podroičico), Trsta, e, kr. dri iel. Gorice, dri. ieL. Jesenic. r Mašila** e-ee zjutraj« Osebni vlak is Kamnika. lO-OO dopoldne i Osebni vlak is Kamnika m+o svaoar: Osebni vlak is Kamnika. & Časi prihoda in odhoda so navedeni vsredoj i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. ---a m oHoa fttev. S. - ---- Csisvca, Trsta la Sarajeva. Sprema vkft n nJBm h st Ma9 rami ar P A}^ s) sa vsfifi Ona nT ps 14 Jbmjc a srssiji ai m\Mmim 8064 03