S9. **«w. V CgLJIi» gobcHra, di»g g^roarca 3920, 'LET® II. Iznaja vsak toreb, 6«trttefe in sobotoo Oena: Za celo leto 56 K, za pol.leta 2R kron, za četrt lela ?4 K. za 1 mesec 5 kron. Posantexn« Meviltta **awe G3 vinarjaxr. Jfc plsinene naročbe brez pošiljatve dcn«rja so nc iwoi'ew»«» oziratl. Naročntkl naj pošiljajo naročnlno •o poStni nskazuici. Reklamaclje riede iista so poStnine proste. Ne- tranklrani dopisi se ne sprejcmajo. No dgpise brez podplsa se nc ozlm. Uredim*ivo en upro.v^'Mvo so nafiaja v Zvezni tlsknrni v Ceiju, Sfcr©ii%iW5Sii&ä^fiva silica St. 3« Oglüsi so raeunajo po porabijeuem pro.-.toru iti slcer: za p.avadne oglase po 43 w oil 1 mm, za poilana, na- Znantla obCnih zborov, nnznanila o snirti, /ahvale itd. 75 « oil 1 mm, za reklamtie notice med tekütom 8 K od vrste, Malioglasi (luijveč 4vrste) 6 K. Pri večkratnih objavp.li popust Ro!. Telefon št 38 HDftJA IB TISKft ZWEZMA T18KÄRWA V CELJU. BBS OPBOKOKŽia ÜÜEPHIK VEKOSlftV 8P1ÜBLEK. ¦ I. Jutri, dnc 7, sušca 1920, bodo Ceho- slovaki skvill sederndesetletnico prvej?a prezidenta Cehoslovaške republikc, dr. T. O. Masaryka. Bo to eden najvecjih narodnih praz- nikov, ki jili je doživel čehoslovaški na- rod, ziasti pa po prevratu. V celi državl sc že vee tednov pripravljajo, da dostoj- no in kar najveličastneje proslavijo sc- demdesetletuico svojega ljubljeuega uče- njaka in narodnega voditelja. Vsa dru- $tva so zadnjc dni osredotočila svoje de- lovanje izključno v pripravah za ta praz- nik, enako pa se pripravljajo tudi vsi t*. radi, vojaštvo in sole, da pred celim svc- tom pokažcjo, kako globoko umeva in spoštuje narod ncsebično delo svojih vo- diteljev. Masaryk je že sam na sebi, kot oscba, ljubljenec svojega naroda, on pa | ie obcnem s svojim dcJom. s celim svojini ! žrvljenjem, tudi program in volja celega j naprednega ČeŠkega naroda. Dr. T. Q. Masaryk je sin slovaškega ' kovača in sc je kot tak po končani ljud- ski soli tudi sam šel učit obrti svojega «- 5eta. Njegov vclik talent in silna želja po izobrazbi pa sta ga kinalu potegnila v i svet, k'ljub svoji revščini je vstopil v j srednjo solo in se z nenavadno energijo ; s sijajnimi uspehi preril na visoko üolo, | kjer je s svojimi duševnimi zniožnostmi, ; resnobo in pridnostjo kmalu vzbujal občo i pozornosi. Posvetil se je filozofskim Štu- ; dijarn, postal tudi sam filozof, ki La je : kmalu poznal vcs učenjaški svet v Kvro- ! pi. Kot vcren sin svojcga naroda, pa nj | grebel samo po učenih knjigaii in zakle- \ pal svoje učenosti v svoio sobo, anipaK: ; ^e začel že zgoüaj pisati v raznc časopise ' in knjige. Največjo pozornost pa je po- ' svetil, kot redko kateri učenjak. javnc- \ mil zivljenjn svojega naroda, kjer je v i svoio žalost našel ogronine na[)ake, mno- go ncpostenosti, nejasnosti in neodkrito- srčnosti. Politika, kot vsc javno življe- nic, sc jc vrtilo v meglenih, roinantičnih geslih brcz vsakega razumevanja za rc- alno življenjc in težke razinere, v katerjn Jc živel narod. Njegovi voditelji so bili slepi za razvoj in gesla, ki jili je prinaša- la nova doba. In Masaryk se je zamislil — in naps- sal svojemu narodu zlato knjigo »CcSKo vpraSanjc« (Ccska otazka), kjer je v la- pidarnih, kratkih besedali začrtal smcrni- ce novega življenja in novih nalog, ki jift niora «arod \ vscm svojcm javncm w zasebnem življenju vršiti, ako noče, da zgine z evropskega površja. On je prvl na CeSkem glasil nc samo med pripro- stim Jjudstvom, ampak še bolj med inteli- gonco, potrebo socijalnega dela in usoa- ni poiTien prave demokracije za bodoč- nost naroda. Zbral je okoli sebc peščico nenstraScnih, intcligtntnih in ncsebičnili uiladih rodoljubev, med njimi dr. Krama- ra, dr. Herbena, pesnika Maharja itd. ler začel odločcn boj proti reakcijonarstvu, slepomišenjn in ziasti brezprogramnemu dcln takratne oolitike. Ustanovili so si svoj časopis »Cas«, ki je postal knial« najugledncjšl list ter kljub svoji nepopu- larnosti dajal do izbruha vojne siner vsc- nui političnenni in knlturnemu življenju med Cehi. Drobno delo so kmalu prevzeli Ma- sarykovi učenci, on sam pa je rastel v svojcm vclikcm duhu, izdajal knjigo 2a knjigo in kot vscučiliški profesor vzgajal novo generacijo, ki naj bi izvršila njcgo- ve velike načr.te. Kakor vedno in povsoa,' tudi njega narod ni hotel do zadnjih dni jazumeri, celo svoje življenjc je bil v bo- ju, nikdar utnidljlv. Njegavo zmerno žlv- lenje (bil jc popoln abstinent!), ga je tf- sposobilo tudi za nenavadne telesne na- pore. Kg je osivel, so se povsod čndili njegovl mladeni^ki in žilavi svežosti. ' Masaryk pa ni bil samo dobcr Ceh, ampak tudi gorjč Slovan in odloeen pnl jatelj Jugosloyanov. V Rusiji sami ještu- diral ruske razmere in dušo tega-velike- ga naroda ter ravno prcd vojsko Jokon- čal svoje veliko delo o Rusiji, o katerem so z občudovaiijeni ipsali vsi svetovni u- čcnjaki. Narn Jugoslovanom pa je uobro znan iz zagrebškega veleizdajniskega procesa, ker je ravno on razkrinkal pred celim svctom intrige avstrijskih in mad- žarskih politikov proti takratnim najbolj. i5im jugoslovanskim politikom. II. Svetovna vojna je našla v Masarykn še celcga nioža. Čcprav je bil preJvsern učenjbk, fiiozof, vseučiliški profesor, vendar je takoj zapustil svojo učcnjaško sobo in sc vprašal; Kaj sedaj? Klical je prijatelje, znacajnc rodoljube in so se po- svetovaji. Peljal se je na Dunal in poizve- doval pri svojih ljuc'-eh, pa tudi pri Nem- cih in drtigih. Scl je v Nemčijo in študiral teren, ljudi, voditeljc, prisluškoval in mi- slii ... V j«sen leta 1914 pa je kot 64- u:iin M\io,-i:>i >carček vzel popotno pali- co, zapustil žcno in otroka. prijatelje In clomovhio ter je Sei v svet. da izbojujc bodočnost svojemu narodu. Popotoval je po Italiji, v Švici, šel v Rusijo in se hotel vrniti v domoviuo, da poduči rojake, pa nlbilo več mogoče. In šci je naprcj na Francosko, v Anglijo in v Ameriko, da prepriča velesile, da treba v intcrcsu svetovnega mini Avtsrijo raz- biti in dati narodom svobodo. Moral Je biti.prcdvsom apostol, ker svet Avstrlje še ni poznal, ozlroma ni vedel, kako su- ženisko živijo v njej slovanski narodi. Delo ni bilo lahko, kajti leta 1917 se je Masaryk prepričal v Petrogradu, da je Rusija popolnoma odrekla in za Slo- ! vanstvo v svetovni vojni zgubljena. Od- ' potoval je torej čez Sibirijo na Japonsko ¦ in od tarn v Ameriko iskat novih zavex- , nikov za češko narodno stvar in njih po- ; litK^ni program. Organiziral je v tujini ! vse rojake v izseljeniških kolonijah In • razpredel obširno nstno in politično pro- pagando. /lasti pa diplomatično delav- nost. 111. Niegovo delo je rodilo za čehe na- raviiost ncSlutcnc'uspehe. Zavezniki so \ vzljubili Cehoslovaško in hvaležni narod ! je poklonil cast prvega vladarja nad o- svobojeno domovino bivSetnu kovaške- ! mu pomočniku, profesorju Masaryk». — i Kakor zmagoviti rimski triumfator se Jc ; vračal Masaryk kot prvi prezident Ceho- : slovaškc rcpublike v domovino. Med | vojno je pošiijala avstrijska policija Ce- ! Skim časopisom cele člankc, v katerih so morali na najgnusnejši način biatiti svoie '; najboli^e rodoljube, ki so delovali v tnji- ; ni. Masaryka so nazivali tarn izdaico in falota, ko pa se je ta avstrijski »lump« i po štirih letih ločitve vračal v domovino, I ga je na meji sprejela stotisočglava mno- ; žica preprostcga Ijndstva in nobeno oko | ni bilo brez solze, ko jc Masaryk izstopil I ponosen, odloccn, s svetlo iskro v očeh, I nasmehom pod belimi brki. zdrav In i čvrst. SJavolok ga je pozdravljal: »Kot I suženj ste zapuščali Avstrijo. kot glava i Čelioslovaske državc se vračatc.« Jn po ! .^anljiven; trcnutku molka iim je rekel j skromni prezident: »Kar smo dosegli, j smo doscgli resnično z delom. Prepričan | sem, da bomo to tudi obdržali in spopol- ; nili.« Piuku i'.i >e- ic lakiat >j)renieniJa v. pravi pes'tri gozd narodrrih in slovanskiB zastav in prav vsako okno so krasile ro- žc. Milijonska množica jc pozdravljala novega vladarja. Predno je odišel prezl- dent na grad Hradčane v svojo rezi- denco. ga je ogovoril praški župan: »Ko bodete gori v ponosnem sedežu vladc, poglejte doli na Prago in vidcli bodete l.ibušino mcslo v vsej svoji očanijočl krnsoti pred Vami, $to zvonov bo s lde- iiimi srei govorilo k Vam o minuli^n bo- doči slavi, o pridnem, skromnem Ijud7- stvu, ki ic znalo trpeti in delatf, vse zgu- biti. samo ne vcre v se-be in v svojo časf, čntili bodete njegovo hvaležnost in IJu- bezen ... in tednj bo tudi v Vascm očesu zablestcla sob.a ga'nutja in občan Tomaž Masaryk, sUi prlprostega kovača, danes prvi o.bčan in glava naroda, mož, ki je za narod toliko trpel in delal. bo prizna! sam sebi: za to dobro Ijudstvo, za to sveto zemljo ni nobena žrtev dovol.l ve- Hka!« •In prezident Masaryk je odgovorif na fe pomembne besede ravno tako po- membno: «Hvala Vam za krasne bese- de! Razumel scm dobro. kaj ste mi ho- teli reel Bodite prcpričani, da bo ostalo mojc sree tn doli. ixe tudi bom stanovat tain gori. Nlkoll ne bora požabjl, da sem \rAcl \7 Hudstva. NaSa držnva mora bit! demokrntična: To bo vläda Ijtidsivji in za IJudstvo!« ¦ Dncvi, tcdni in meseci so potokali, siavnostni dnevi so minuli in prišlo je ^r- do življenjc: pomatvikanje, bedn med u- bogim ljudstvom. draginia je rastla dan na dan, vcrižniki in oderuhi so obvladali trg, nezadovoljstvo je končno izbrurmilo v .favne demonstracije po praSkih nlicah. Prva via da je padla. prez. Masaryk, ki je pripadal najslabejši stranki, pa je te- daj stopil iz gradii in izpregovoril raz- jarieni množici... in še danes vodi rc- pi:bliko. In celi narod se pripravlja, da tudi v tcli težkih dneh ponovno izkažc svoj(?mi! na.ivcčjemu delavcu svojo glo- boko hvaležnost in popolno zaupanje. Tudi mi bratskemu narodti častita- mo iz cfsl/ie, da rnu je nsoda naklonila ob !iajresnc.fS?h dneh tako vclikego moža in i iskreno želimo, da nam ostane ta vcliki j Ceh in Slovan ter iskren prijatelj Jugo- I slovanom Se mnoga — mnoga leta! Dr. Avg. Reisman. Vioko V. Oaberc: | Stlrje dnevi sredi junija 1918 ob Pi- avi ostanejo vsakemu, ki jih jc prcživel, njegov živ dan v spominu. Nc vein, ka- ko; a zdi se mi, da jc bilo vse, kakor v sanjah. Dogodek je sledil dogodku, drugl hitreji in strašncji od prejšnjega. Cesa se naj še spominjam, ko sem vedel ,da pozabljam; o čem naj govorim, ko mi jc prav, da me nikdo nc sili? Naj vam H prjpovedujem o grozotah vojnu, ko se bojini, da mi bodete rckli, da preti- ravam, dasi najspretneje pero ni zmožno uiti približno nanizati strašnih trenutkov in podati jasne slike onim, ki niso doživ- ijali pckla v obupu in nadi in ki niso tre- petali v hrabrem strahu za svoje zanl- karno življenje, odrekajoč se mu in hla- stajoč za njim zajedno? Ne bom skušai, kako bi se mi to obneslo. Tekom vojne sc je mnogo govorilo o iunakih in strahopetcih. Nečem biti kri- vičen ne sem ne onim. Mislim pa, da ni bil nikdo kriv, ec je bil junak ali kukavl- p3- vsak je delal pod vpiivom hipnozc in psihoze, čemur so pač nekoliko pripo- mogie njegove osebne lastnosti. Junak jc bil stroj, ki so ga navili, strahopetec pa bilka v vetru. Jaz nlsem bil nc eno nc drugo, Cc je podlegalo izmučeno telo, mi je blla silne nade goječa duša močna; a čc je duša umirala bojaznl za bodočnost našo. Je bilo telo, ki sc je protivilo pro- pasti. r V odseku San Dona di Piave so se | borili proti avstro-ogrskim četam čeho- j j slovaSki legijonarji, ki so bili večinoma j pobegli na italijansko stran. Cehoslovaki j so se ponašali sploli tako. da tiste case že csjo visokim češkini oficirjem pri ge- ncralnih štabih in poveljstvih niso zaupa- li. Bili so to veseli pojavi bližnjega kon- ca, že dolgo pred počctkom ofenzive od Piavi pa so Čehi z one strani pripravljali svoje rojake v avstro-ogrskih vrstah na pobeg. Prepevali so v italijanskih zako- pih »Hej Slovane«, »Kde domov muj« in posebno glasni heroldi so v temnih nočeh skakali iz rovov na plan, vabeč «svoje k svojim«. Spominjam se še živo, kako je nekoč tak vabež klical »rioši, pojdite sem; iny vam nlc neudelame« (fantje, senr pojdite; mi vam ničesar ne storimo). In marsikak fant je res nastopi! nevarno pot. Čc ga ni pogodila krogla od zadi, sc mu je izpolnila srčua želja. Mnogoteri pa je poginil na svojem poru k svojim, ker avstrijsko povcljstvo je razgiašab za o- ncga, ki bi kakega veleizdajnika ustrelil, nagrado, povišanje in dopust. Razven Čehoslovakov so irneli nc- izdatno organizirano propagando tudi Ju- goslovani. Najbolje so 5e menda uplivali 'J'rumbicevi letaki, ki nam jih je včasih metal s Capronijcvega letala kak prija- telj. Da, še poljsko agitacijo smo opažali, dasi moram reči, da je bil Poljak radl svoje •neumnosti najboljši palrijot. SeNe- mcc in Madžar ga ni dosezal — Tako smo toraj z mislimi svojimi silili na ono stran, od koder se je neko lepo noč sliSa- la celo glasna godba, kl nam je svirala j »Kde domov muj«, »Jeszcze Polska« in j — Lepo našo domovino .... ! Je-H torej čudno, da so se avstro- ogrske čete rahljalc in da so se začele majati še pred ofenzivo že dne C\ junija, ¦ ko Je bil iz odseka S. Dona pobegnil Iz j pryih zakopov v gluho noč na zvijač-en način sam poročnik Stiny, o katerem je potern zadnji avstro-ogrski vojni minister v zagovoru neuspeha ob Piavi nagroma- du toliko zavijanj, netocnosti in laži? Fonogram, ki je javil pobeg poročnf- ka Stinega, sem čital radi svojega ko- mandiranja še tisto jutro. Stiny, o kate- rem so pcavli, da je bil z Italijani že vcC dni sporazumljen. je šel one temne noči nadzorovat najprcdneje straže. Njegovi ljudje so bili vecinoma Poljaki in slcer pristni backi. Imel pa jc nekaj zavednin mož. Vzel je seboj tri ali štiri. »da rekes- noscira ož*emlje, ker se nekaj pripravlja«, rekel je svojim podčastnikom pri stra- žah. Onemu na levi je ukazal s skrivnost- nim namigavanjem, naj posebno skrbno pazi na levo stran, dočim je.moral oni na drugem koncn kompanijskega odseka gledati na pravo stran. Tako je imel lepo razdaljo in sam je šel s svojimi zvestiml v sredini naprej: rahlo, oprezno in je ~- izginil. Potem pa silna nervoznost od kompanije preko batarjona in brigade do divizije, pa od tarn preko kora in armade do Dunaja. — In žc čez štiri ali pet dni jc sedela granata v poveljstvu enega polka, nagajale so nadležnice okoli poveljstev brigad in divizijonar jc moral pobegniti iz svojega udobnega gnezda. To je nn- pravil Stiny .... Dva moža jcklencga kova kakor Sti- ny so obcsili v Cedži (Ccggia) 17. junija. Bila sta Cehoslovaka. ki so iu zajeli pri ofenzivi. Eden bolj prileten mož, drug! mlad, lep fant. Običaj je bil, da so takoj zaslišavali zarobljenike, čim so jih pn- gnali iz območja sovražnega ognja. Pre- poznali so oba seveda takoj. Še dancs ml ni prav jasno, kako sta Cehoslovaka nio- gla postati plen avstrijskega maščevanja, jeer so Italijani sami pravili. da imajo av- stro-ogrske uskokc le bolj za propagar»- do in da jih drže bolj v drugi vrsti, da ne bi pri.šll v pest krvnikom. Vseeno kako; Cehoslovaka sta bila tu. Da bi jih bili videli, kako sta bila zma- goslavna! Podlegla sta, a vendar sta ču- tila, da je zmaga njnna. Mrkih pogledov in s porogljivim posmehom sta odgovar- jala, da sta dolžna, da se domovini in na- rodu žrtvujeta. Bila je kratka pravda. O- pravičevala se nista; spraševali ju niso. Čemu, ko je vse tako lepo jasno na obe strani?! Še malo in nchala sta se bati za svojo še neodrešeno domovino . . . Jaz mislim, ta dva sta bila junaka. -- To ni bi!a hipnoza mnozic, ne psihoza slabičev, to je bila resna volja, bila je sit- na Ijubezen. Zdi se mi,da smo mi slabičl takrat tudi bill inočni. Meni se je zahote- lo, da bi bil vzkliknil: Dajtc. lopovi, dvig- nite še menc. Jaz sern tudi tak! Pa sem molčal. Premagala me je vc- ra, da bo nebeško lepo živeti v svobodnl domovini. Kako krasni so ideali! StTilD 2. »NOVA DÜBA< Mfv. 28 Nova vlada proglasiia razmerje 1:4 met! dinarjem in krono m definitivno. — Dr Korošec molči! Prijatelji, ali se spominjate, s kako prostaško gonjo so se zagnali.klerikami llsti v prejšnjo vlado, ko je začasno rešl- Ja valutno vprašanje na Vam že znani način, da se namreč zamenjajo krone za nove kronsko-dinarske novčanice, dočlm |e določitev končnega razmerja med krono in dinarjem pridržala parlarnentu? Ali se spominjate dr. Koroščevih pisem na pre-dsednika Davidoviča. v katerih }e zahteval, naj sc zamcnjava nemudoma ukine, ker da pomeni težko oškodovanfe prebivalstva v bivsih kronskih dežclah? Danes Je dr. Korošec v vladi in ime! bi moč, da to izpelje. Imcl bj moč\ da prepreči izmenjavo, ki je po njegovem mnenju Skodljiva. Ali ste "fculi. da je kaj Storil? Ali vidite, kako zdaj tiSčiJo klerl- kalni Jisti rep nied noge in od časa nasto- pa nove vlade sploh ne omenijo več va- lutnega vprašanja? In sedaj čujte: Sedajni minister si- nanc, radikalec dr. Velizar Jankovič je izjavil >flede zamenjave kron: sNovi kabfnet je sklenlK da odločno vzdril razraerjje 4 : 1 In po njem brez od- loga k o n č n o Izvrši poviačenjo avstro- ogrsklh krou. Zavedamo se zmešnjave. ki bi na- stala tako v državi sami kakor tudl na tujih trgih, če bi sc v tern izvršila kakor- Snakoli sprcmemba. V ostalem sva jaz in Protič že kot opozicijonalca bila pristaSa valutne rc- forme na oni podlagi, kakoršno Je sklcnlf kabinet g. Davuloviča. Za časa pogaja- nja za sestavo sedajnega kabineta Je Narodni klub(starčevičanski) izrazil !z- vestne želje glcde spremembe v navc- deni podlagi za valutno reformo, a g. Protlč na to ni pristal in Narodni klub Je prilagodil svoje staHŠče nazorom gosp. ProHča.« In dr. Koroščeva stranka? Se je tu- di ona prilagodiJa? Dr. Jankovič ne povc o tem nič, toda ni sl mogoče mlsHtl, da bi kaka stranka sodelovala v vladl breZ sporazuma v tako vainem vpraSanJu. Zavezniki srbskih radikalcev, tudi dr. Korošec in njegova stranka, so se tt>- rej prllagodlll stallšču radikalcev, da Je razmerjle med krono in dlnarjem 4 : 1 definitivno, koiilno, in da paria- tnent o t e ni sptoh nJma več sklepat). Ce je to res, niorajo to tudi odkrito poveda- ti. Morajo, ker so oni proti zameni, na kakoršno so sedaj — po izjavi dr. Janko- viča — pristali, poprej dvignili pravcato revolncijo. Proglaslll so razmerje 4 : I za zk>čin Deuiokratske stranke; proti ta- kl zameni so skliccvali shode In pošlljall cele deputaclje v Beograd. narodu pa so slikall stvar tako, da ga hoöe vlada (in Srbiia) »oropati« za trl četrtlne imetja. Danes, ko te nahujfikane množice — ki pa izjave dr. Jankoviča seveda v kle- rikalnih listih ne bodo čitale — slišijo. da je padla »zločinska* demokratska vlada in da so prišli na vlado ljmHe, ki so se borili proti demokratskemu »ropu«. Je naravno. da pričakujejo, .da se krona ne bo zamenjaia v razmeriu 4:1. Ravno tako razumijivo je, da nc bodo lahko verjele, da to razmerje ostanc. Ne bodo mogle verjeti, da se je dr. Korošec s svo- jo stranko prilagodil staliSču bivše de- mokratske vlade: ne bodo mogle verjeti, da sc je prila.srodll eelo stališču Protiča in Jankoviča, da je to razmerje definitiv- no, končno, in ne le, kakor je rekla de- mokratska vlada, samo začasno, dokler Parlament razmerja definitivno ne skle- nc. To je varanje naroda, to je zločln. gospoda! Dr. Koroščeva hujskaSka poll- tika je doživela prvi polom. Danes, ko bi moral dr. Korošec srovorit.i. scdeč na otf- povornem mestn, danes molči. Za prvlm polomom pride kmahi, kmalii druffi. Nam je prav! Vso papirnato stavbo dr. Koro- Sčeve politike odnese kinalu prvi piš! In narod bo začudeno gledal, kako je mo- gel zaupati — priprosti politični varalici! Upamo, da ne bo prepozno! nilnio« v Gnadet!? pozor! Steiermärkische Sparkasse, katera Stck žc veliko spocInjeStajerskih posest- nikov za svoje dolžnike, pošilja zadnji čas svojim strankam opomine na plačilo zaostilih amritet na zelo prefrigan način. Na račiniih navede namreč samo števil- ko dolžnega zneska brcz natančnejše o- značbe, ali so miSljcnc to nem.-avstrijske, ali jugoslovanske krone. Ker je med nem.-avstr. in SHS vaJuto, kot znano, prccejšnja kurzna razlika. in sicer na§! kroni na dobro, tiči za tern velika zvija- ča, da bi neuke stranke plačale za dolžnc zneskc event, toliko jugoslovanskih kron, kolikor zna§a terjatev v nem.-avstr. kro- nah, torcj ai pari za 100 nemSkih 100 nn- žih. Opozarjamo prizadete stranke na to okolnost in jim priporočamo, da prosijo Ljubljansko kreditno banko, Dodrnž. Ma- ribor, na kalero so nakazila za Stajersko hranilnico vršitl, da vsako tako plačilo prcračuni v nem, avstr. vrednost, da se s tern varujejo nepotrebne škode. Dr. BO2IČ: tlektr cna cešitrala v Celju. Mesto Celje ima električno luč lu mestno elektrarno, pa brez Jastue cen- trale. Tok dobiva na podlagi posebne pogodbe iz.Westenove tovarne po pogo- jenih cenah in v dogovorjeni množini, ter ta tok ined posamezne odjemalce za razsvetljavo in pogon razdcljuje. V mestu vladajo glede izpopolnitve električne napeljave potežkoče, deloma zarad! feffa. ker j" težko dobiti inaterijal, deloma zaradi tega, ker je baje Wester- nova električna centrala prcslaba in do- sti vcč elekiričuega toka ne more odda- jari, kakor ga sedaj oddaje. V celjski okoliški občini pa sploSno manjka električnc hapeljavc. So nckatc- re gostilne in privatne hiSe električno razsvetljene, tudi nekaj elektricne gonil- ne sile oddaja Westenova centrala po- toin mestne elektrarne na okolico, ven- dar je vse to mnogo premalo. Stotine liišnih posestnikov iz Oaberja, Spodnje Hudinje, Zavodne, Brega, Lisc in Lave nestrpno čakajo in zahtevajo električno Ravnatelj Anton Jeršinovič: Sola in. dom; Drug slučaj! Učenec slabo napreduje. Starši se o tem uradno obvestijo s prošnjo da obve- stilo vrnejo in potrdijo prejem. Obvestila ni nazaj. Kam je prišlo? Ali je zastalo na pošti? Ali ga je morda doma ljubeča sc- «trica prikrila strogemu pogledu stroge- ga očeta? O ne, marveč oče ima drugin skrbi dovolj, kaj se bo še s tem ukvarjal, sicer je pa sinko »izredno« nadarjen In »vedno v knjigah tiči«. — Koncem šol- skega leta prinese sinko v veliko začude- nje očetovo — negativno izpričevalo. Od uradnih obvestil, ki jih je odpo- slata realna gimnazija v Celju na podlagl zborovanja prof, zbora o napredku dija- kov dne 14. decembra, ni bila niti polovl- ca vrnjenih! Zato nasvetujem ožje stike med Šolo in domom ter njih negovanje najtopleje pripo/očam. Oddaljenejšim je sicer težje, bližjim in posebno mestnim pa iem lažje, da se pri učiteljih večkrat informirajo o napredku in vedenju učencev. Proč z ono staro, neopravičeno tožbo. češ, da |e najtežja in najneprijetnejša pot do uCl- teljev in profesorjevl Nas vseh, bodisi učiteljev, bodisi staršev In naraestnJkov dolžnost je, da mladino v medsebojnem občevanju in jasnem razgovoru spozna- mo po njeni individualnosti — le tako jo moremo prav presojati r—, da jo pravo- časno očuvamo, ako kani stopiti na kriva pota in jo skupno vodimo do skupnega ciija, do temeljite izobrazbe in srčne oli- ke. Qovorilne ure so po vseh šolah na- «nanjene na črni deski, samo posečati jih je treba in to pravočasno, ne pa samo te- daj, ko je že prepozno. II. Kakor pri duševni izobrazbi, tako in še boJj je treba smotrenega in vzajemnc- ga dela tudi pri vzgoji in oliki naSe mla- dine. Domača in šolska vzgoja morata bl- ti edinstveni; brez tega uveta je pač vse izročeno slučaju, in vse vzgojno delo je brez pozitivnega uČinka. Edinstvenost vzgoje pa znači složno postopanje vseft vzgojnih faktorjev, ki se kaže v enotnem cilju, enotni metodi, v rabi istih ali enaklh sredstev. Do tega složnega postopanja žal danes še nismo prišli. Razmerje med šolo in domom je hladno, tako hladno, da ta hlad včasih prehaja v obliko popolne brezbrižnosti, včasih celo v neprijaznost ali sovraštvo. Starši se prepogosto pre- več zanašajo na šolsko vzgojo, sanii ne store tiič ali le malo. za vse neuspehe pa krlvijo šolo In }o kličejo na odgovor. So- luč; okoliška občina bi rada razsvetllla v teh krajih, ki tvorijo važna predmestja za celjsko mesto. vse važnejše ulice, da se stem preprečijo razni spopadi, napadl, nemiri, kajti vsakomur jasno in znano je, da se zlikovci svetlobe oglbajo in da Je varnost lastnine in osebe večja tarn, kjer je svetlo, nego tarn, kjer je tema. Dne 29. februarja tega leta sem po- zval okoliške občane na posvetovanjc o vprašanju električne razsvetljave v oko- lici. 2e pred tem se je okoliški občinski odbor večkrat o stvari i>osvetovat, je tu- di naroOil proračune za električno po- ulično razsvetljavo, prišel je pa končno do sklcpa, da obClna Celje-okolica ob svojem razsvetljave ne more oskrbeti, ampak priporoča ustanovitev zadruine elektrarne, ki bi izvedla električno na- peljavo ob svojem, občini pa zaračunja- la luč tako kakor drugim odjemalcem. Sestanka prejSnjo nedeljo se je ude- ležilo veliko število hišnih posestnikov in kmetov. Po mojem referatu se je rar- vila živahna debata ter so se pojasnila razna vprašanja, ki se dotikajo te zade- ve. Eno vprašanje je bilo to: naj mestna elektrarna izvede podrobnejšo izpeljavo omrežja tudi v okolici. Odgovor: mestna elektrarna ravno poulične razsvetljave v Okolici ne izvede, ker bi stala okrog 120.000 K, okoliška občina pa tolike svo- te žrtvovati ne more in po § 68 obč. reda tudi ne sme; vrhutega bo oskrba z elek- triko v okolici boljša in intenzivnejSa, ako imamo lastno elektrarno. Drugi od- govor: Okoliška občina se naj združi r, mestno občino. Odgovor: Vprašanje združitve obeh občin je težavno. Stal sem vedno na staliSču, da se naj obe ob- C'ini združite v eno. So pa na mestni strani pomisleki zaradi kmečkih vasi. Samo Brega, Gaberja in Zavodne se ne sme združiti z mestom, ker bi ostali del občine ne bjl samostojncga upravnega življcnja zmožen; pri prilično enako vi- sokih izdatkib, kakor so sedaj, bi v slu- čaju deine združitve padli dohodki na eno petino, s tem pa narasle doklade na 750% namesto sedanjih 150%. K drugim občinam se posamezne okoliške vasi ne dajo oddeliti, ker gravitirajo vse v mesto. Ob splošneiu odo.bravanju se je na to storil soglasni sklep, da se naj ustauo- vi za okoliško občino /.adružna elektrar- na, S tem sklepom vprašanje elektrifi- kaeije okoliškc občine ni rcScno. Kajti pomanjkanje materijala in mala kapaci- teta Westenove elektricne centrale, to dvoje se bo uveljavljalo tudi pri okoliški zadružni eleklrariii, ako se razmere ko- renito ne izpremenijo. 'Pomanjkanje materijala se U) sča- soma dalo odpraviti, ker se gospodarski stiki med posameznimi državami vedno bolj razvijajo in bo dobava blaga iz ino- zemstva vedno lažja, ne težja4 Težavnejše je vprašanjc, kako in od- kod dobiti še več elektricne moči. We- stenova centrala je mnogo več kakor sc- daj nc more oddati. Rabilo bi se je naj- manj še enkrat toliko, kakor se moči sc- daj rabi. — Ali. imamo iz Fale pričako- vati tok? .V kratki dobi gotovo ne, ako ga od tarn sploh dobinio. Dravska doli- na s svojo industrijo med Falo in Marl- borom, mesto Maribor, ki se naglo raz- la ne zmore vsega sama. Tu je treba ko- operaeije sole z domom. t. j. ozkega so- delovanja obeh iaktorjev. Kar odkrito povejmo: vsi lepi nauki in vsa dobro za- miSliena predavanja o Skodljivosti alko- hola in nikotina, ki jih slišijo učcncl v so- li, bore malo zalcžcjo, ako starši ali njih namestniki prepuščajo licence same sebi ali jim celo dajejo denar za tabak in go- stilnc in jih v tem pogledu ne nadzirajo. In vsi dobro misleči opomini o lepem vc- denjn. dostojnosti in nliudnosti ne !;oristl- io mnogo, ako nčenec izven sole nima ni- kogar, ki bi ga k istemu navajal. Posuro- velost se je vslcd svetovne vojske silno razpasla, vojska je razkrojila etične tc- melje družbe, pojmi o poStenosti m pra- vičnosti so se razblinili in razgirili v ne- gativno smer. Kar pa zadeva družabno oliko in dostojen nastop v družbl in jav- nem življenju, moranio reči. da v tem po- gledu pred svetovno vojsko gotovo Li- sino prcdnjačili, v vojski pa ravno taKo tudi ne napredovali. Zdi sc mi. da je nam Slovencem družabnc olike prav posebno potreba. Olika ni farizejstyo tudi llcc merstvo ne, niti laskanje in lizunstvo, kakor misHJo nckateri. Zato se mi baš v sedajnlh časlh nc zdi napačno opororitl vse odgovorne činltelje Tia vzajemno so- 'delovanje tudl v tem ozlni. širja in kjer je lega za industrijo kakar nalašč ter končno Ptuj in Ormoi s stra». skimi progami bodo porabill toliko elek- tričnega toka, da ne vem, če bo za Ceüe kaj preostalo. Vrhutega je pomisUti, da se dovod iz Pale ne bo mogel izvršiti v prihodnjih dveh, treh letih. Mi v Celju pa čakati ne moremo. Celje mora postatl trgovski in industrijski centrum. Posta- ne to le, ako ima poleg premoga, ki ga Je v okolici v izobiljii, še električno mof. Dobiti jo mora le z lastno centralo, ki nai se zgradi ali ob Savinji na vodno moČ ab pa na paro. Ako bi SavlnJa kot vodna moč odpadla iz raznih vzrokov, bi se ne dalo uporabiti in preurediti sedajne pli- narnc, kl je itak pasivna? Obe podjetji: mestna elektrarna in zadružna elektrar- na bi se v to svrho združlli in skupno ta- ko podjetje ustvarili ali bi se pa na} na~ mesto sedajne mestne elektrarne osno> valo za Celje in Okolico enotno podjetk na zadružni ali delniški podlagi, ki naj nam zgradi lastno električno centralo.__ Dotlej, da dobinio ek'ktriko iz dravske doHne, se bo naša centrala v toliko od- plačala, da ne bo izgube, če se potem centrala opusti in stroji prodajo. Prosim one čtofctelje, v katerih roke k položeno gospodarstvo v celjski občl- ni. da pomagajo vpraSanje elektrlfiked- ie Celja in Okolice povoljno rešiti. Oko- Hčanom ne manjka dobre volie in denar- ne požrtvovalnosti. Tozadevni predlogi od strani okoličanov leže pri mestnem sosvetu, ki se naj odioči...... Sinatra pa nai zadevü za nujno. ker sc je fe itak mnogo zamudilo. Pc?liti5ne vasti* Jadransko vprašanje. Poga|an]|a mtd Triimbičem In Nltttfem ne uspevajo. - - Amerika stoil v boju proti Itallji za Wfl- sononi. — Nov italljauskl predlog v re- škem vprašanja. Olasom poročil pariškto Hstov uspevajo pogajanja med Trumbf- čem in Nittijeni zelo slabo. Italija stoji nn staliSČu francosko-angleškega ultimata. Trumbič se na tej podlagj ne pogaja. Ni upa na nspeh pogajanj. — Vsa Amerika stoji za Wilsouom glede jadranskega v- prašanja. - Italija baje predlaga, da od- stopi Jiigoslaviji del koridorja med Reko in Opatijo. hoče pa suverenlteto nad Re- ko. AngleSki listl menljo. da luKoslovsmti ne morejo predlö^a sprojeti. Narodno predgtavništvo je inelo 3. tin. prvo sejo, v kateri je vladni blök po- tom slepariie dosegel kvorum. ZapisrM- karji so zapisall kot navzoče celr trj ni?- liče. Tako so dos.egli, da je bilo vpisa- irih 147 poslancev kot navzočih in rJro- glasili so, cla imajo kvorum. Navzočih te bilo tudi več poslancev, katerih mandate že niso verlficirani. V seji ie prišlo do vc- likih kravalov. Dnevni red par lament a je sledeä: 1. Deklaraciia. 2. Mirovna pogodba r. NcmČijo. 3. Proračun. 4. Davek na vojne dobičke. Protte rabl Klasovc. BivSi avstro- ogrs"ki konzul v Washingtonu in sedajn^ nosianec dr. Shvegcl 1e imenovan za na- Celnika prvega razreda v mlnlstrstvtt za trgovlno in industrijo/ Guje se pa. da bo nodal ostavko, ako bi vsled tega moral odiožiti svoj poslanski mandat. Deželna vlada v Lüubljani bo seveda Dopolnoma klerikalna. Poroča se, da pre- vzame notranie aadeve inženir Bogomfl Remec, uk in boKočastjc dr. Verslovšefc, pravosodjc Fon. ^ociiahio skrbstvo (fr. Oosar. Dalmathiska pokrajhiaka vlada o- stane vsled krltičnega poiožaja, v kate^ rem se nahaja Dalmacila vsldd itaiijan- ske okupacije. §e napre.1 nn svojem me stn. Komunlstično stranko so glasom po- rocila »Jugoslavije« dne 2. tm. osnovaH takozvani levičarjl v slov. soctialnode- mokratski stranki, ki že dolgo časa niso bili zadovoljnl z vodstvom gg. Kristana in Prepeluha. Voditelji nove stranke so dr. LemeŽ, R. Oolonh, prof. Birsa, nadre- vident Vencajz, Ustitnove si svoje glasflo »Ujedinjcnje«. Regent na odpocttku. Kakor iavljafo iz Beograda, bo prestolonasledntk regent Aleksander te dni odpotoval v Brnjce. da si odnočije in v svrho zdravljenja. Crnogorskl poverjenlk. Nova vlada POŠlie kot poverjenika v Cetinje k. Jovn- noviča, ministra notranjih zadev ob časn solunskcga procesa. Italljanl spietkarifo. Odsck liattjan- ske zbornice za zunanie zadeve Jc spre- Jel dnevni red, kjer poziva vlado, naj pre- preCi zedinjenje Crnegore z Jugoslavia 5e se Crnagora lzreče proti združitvl. Štev. 29. »NOVA D 0 B A« 9tran 3. JDS odkloiilla udeležbo v deželnl viadl. Načclstvo .IDS je v scji 2. tin. od- klonilo povabilo dr. Brejca. da bi stranka sodolovala v deželni vladi za Sloveniio. Radlč ~ šel nied komuniste. Mimilo nedeljo je od nove vlade izpuščeni izda- ialec RadiČ na shodu v Vrabčn pri Zagrc- bu (rdil, da spada on in seljačka stranka mud kornuniste. Culi so se klici: /ivijo Ljenin, živijo Trocki. živcla republika ! KomunistfČno glasilo »Istina« odločno protestira proti vsilfcvanju takih cle- mentov v kommiistično stranko, elemen- tov, ki so svoj čas klečeplažili pred habs- burško dinastijo. Čehoslovaška narodna skupščina je 2$. febr. skončala razpravo o novi usta- vi, ki jc bila sprejeta. Češkoslovaški je- «zik je določen kot državni oficijelni lezlk reptiblike. Vrhovni svet o bodoči svetovni go- spodarski politikL Londonski poročeva- lcc lista »Echo de Paris« javlja, da je L"- spodarski odsck vrhovnega sveta izdclal manifest, katerega temeljne misli so: 1. Vsc združene države naj streme za tem, cla svoje proizvajalne silc v najvišji men razvijejo in da dosežejo višek proizva.ia- nja. V olajšanje življenja delavcem skle- njeni zakoni naj se uporabljajo v tem sinisln. Nikdar več se ne smemo vrniti k sistemu, ki ga je rodila vojna, nego naj velja kot glavno načelo, da prodstavlja v vsaki deželi problem proizvajanja ne narodne, temveč mednarodne interese. 2. Na poljn proizvajanja vladaj največja štedljivost. 3. Evropa naj tvori gospodai- sko enoto. Da zopet ozdravi. je potr^b- no, vse evropske države vzpcstaviti. Oo- spodarsko proizvajanje bo. ali povsodl, ali pa nikjer normalno. Zato je treba Nemčiji in Rusiji omogočiti, da prispeva- (a h gospodarskemu življenju celote. Djenlklnova annada v Severnem Kavkazu je, kakor poročajo angleški ljsii iz Anisterdama, popolnoma imičena. Carigrad turški, Smlrna grška. Iz Pariza poročajo, da se je končno odloci- Jo, da ostane turška vlada v Carigradu, Smirna pa sc prisodi Orški. Iz turfike u- prave se bodo izločili kraji, kjer ne prebi- vajo Turki; Armenija postane ^amostoj- na, Sirija dobi avtonomijo pod niandii- tom ene izmed evropskih sil, menaa Franeije. Bela Kun. Duuajski list »Morgen« poroča, da je ministrstvo za notranje za- deve sklenilo, izpustiti Bela Kuna in dru- ge ogrske komuniste na svobodo Bela Kun ostane pod policijskim nadzor- :stvoni, ker ima avstrijska vlada dokazc v rokah, da so ga nameravali na nezako- nit način odpeljati na Ogrsko. Konec druge internacljonaie. Stran- karski kongres francoskih socijalistov v Strassburgu jc z velikansko večino gla- sov sklenii, da izslopi i zdruge, bruselj- ske intcrnacijonale. Obencm pa je z dvi"- tretjinsko večino glasov odklonil predlog za vstop v tretjo, moskovsko internacijo- ualo. Od velikih delavskih strank so v drugi intcniacijoiiall sedaj Ic Sc britan- ska «labour party« (delavska stranka) in pa večinski socijalisti v Nemciji Intcrna- cijonala se bo zgradila na popolnoma no- vi podlagi. IZ KßROTÄiU. Sadjarskl shodl. Tckom tega mesc- ca bo priredil sadjarski nadzornik M. ttu- rnek v Rožu na Koroškem več sadjarskih shodov s predavanji in praktičnim vaz,- kazovanjem in sicer v sledečem redu: l. marca ob pol 10. uri dop. v Št. Jakobn v Rožu; 14. marca takoj po jutranji službi božji v Svečah, ob 1. uri pop. pa v Bo- rovljah; 19. marca ob 2. uri pop. v Kot- mari vasi; 20. marca ob 8. uri dop. v Bil- covsu; 21. marca po jutranji službi božji v Škoficah, ob 2. uri pop. pa v Hodišaii. Povsod se bo shod vršil v Ijudski Šjli. Zeleznico lz Volšpcrka preko Grebl- nja na Mostič hočejo graditi neniškj »lalt- inženerji« iz Celovca, čeS, da imajo za to ¦¦dovoljenje Jugoslavs. Res zanimivo! Nemci narn bodo delali po Jugoslaviji že- lcznice, kakor bi nc inieii skrbj v svoji državi dovoli. General Malster, ki. Je W nekai ^~ sa bo!ai1' Je zopet okreval ' MAfilBGRSKE m*r»L' Shod JDS v Marlboru bo v »edeljo 7. tin. ob 10. url v veliki dvorani Narod- nega doma. Poročajo ölani odstopivše beograjske in ljubljaiiske vlade o novem polltlčneui položaju. Vsi, kl vldtte priliod- nost naše države v napredku In deino- kraciji, prldite na shod! Feknitaclto lefullrov tS%- !%0 »e vrši v Mariboru v M«?lfs1:i vojr^nic« »n s«.- cor 5. niarca za letnik^ IR^ ^^7 in 1898. dne 7. marca zn lohiik 1900, ^nc 8. marca pa 7'» lotnik 1899. Tzlef na Pohorfe nriredi nndm^nici SPD v Maribor it dnn 7. Im. Odhod ob s. n.ri ziutrai z dravskega mostu izprcd vc- like K'-ivnrne. Umri \o 3. tm. g. Peter S"§ck. riro- fflst firme Wolf, star 2'\ let. ¦ -- One A. tm. je umrla v spIoStif !? )lnict^dč. Mici Ko;- tiiann. Poniaulkan.fe Roveje*;» mesa sm« obciiiili zadnfe dn! v Murfborn. Vzrok je bis. ker sfa dva n^ovci iz SrHjc, Milfvoi Kospi? in T?afa Popovfč. od tukaJSn.Hh tnf.r.arJev nnknpila ?S za. Maribor dolocc- nih voiov. Ko stn fiot^to tucso lnioyitl v vagone, jimn ie bilo zanlenjeno. Pri Kos- r)i(v-u so našli tudi rienar s ponarejenimi kdlci in so ten zapili. Pod klliig so dali shifc'cinio mestnesra viSjcKa veterinarja g. Hinferlechneria, Oizcio Kranic. ker je ukradla svo.iemn gospodarju zlatnine in perila v vrcdno- $*i I? 000 K in nrodafnla oboio r»o innn- borskih eoslilnah za smešno ni'/Ve cencr. Umria je 2. tm. gdč. Ana Travisnn v 32 1etn svojp starosti. ZanrH so 20-le+tiega kro.iaSkeira p»- močnika Gotrrisia Mayerja. zaradi vicuna '*n tatvine v sladkorni zaiogi pri T?nd. Schm'dn: dalie pekovskeea pomočnika Mat. Suleka s Hnma zaradi več v1omov. tafvine. ropa in noskn^aneen urnora. Oba so iz^onli okro?,nemn sodi^n. Orkester Olasbcne Ma^ce v Marl- born, ki ima 2e Pez 50 Izvršu.iočih ?lanov, ^toni v drngi poiovic? meseca prvi? nred invnost in priredi v Ofttzovi dvorani vc- lik koncert. CEUSKE NOVICE. Narodno-gospodarski razvoj v Celju. Prejeli smo: Na zadnjem zborovanju gremija trgoveev se je lahko opazilo, kakšne so gospodarske razmere v Celju. Ncmški trgovci — vse male in velike tvrdke — stebri prejšnjega in še tudi sc- dajnega nemštva v Celju, so organiziiu- no in skoro polnoštevilno bili zastopani ter so stavili z ozirom na dcistvo, da uži- vajo jugoslovanski kruh, prcdrznc pred- loge, tako ii. pr., naj se na zborovanju tu- di v nemškcm jeziku poroča. Na hvalo dobrcmu obisku, zlasti iz vrst mlajšega narodnega trgovstva, so bile te neopra- vicene zahteve odklonjenc. Pri preobra- tu jc vse ncinšk^ trgovstvo.mislilo :ia sc- litev in prodajo svojih trgovin, kazali so se pobite, da bi jih bil lahko fantek z mu- kro cunjo pognal do Dunaja ali Beogra- da; sedaj pa dvigajo glave in se drznejo zahtovati zopet nekakšnc predpravicc, katcrih so bili poprcj vajeni. Ternu jc kn- v;i vclika popustljivost naših oblasti. No- vodošti uradniki so celo naredili obisko rodbinam, ki se sramujejo slovenskcga jezika, katcrih sinovi so bili buršaki in so jo pri preobratu pobrisali v Avstrijo. ¦- Preobrat nas je vse presenctil; pri pre- veliki popustljivosti pa se zna zgoditi, da bomo čez par let zopet prav neprijetno — preseneeeni. Vsi, ki ste v to poklicanl, skrbite, da bodo v Jugoslaviji poleg pra- vih Jugoslovanov res le naši državi tudi v sreu, in nc samo z jczikom, prijaznl e- lementi. Skraini čas je, da je v mestlli, kakor je Celje, vse, kar je od državc pla- čano, bodisi inoski ali ženska, nradnik, Castnik ali penzijonist popolnoma wise; clcnicnti, ki pred preobratom niso bili jiarodno čisti, ne spadaio v Cclju v dr- žavno službo in naj zginejo ali ccz ni^jo ali pa v notranjost države, kjer ne bodo inieii nobenih stikov z navidezno državi ¦prijaznimi Nemci, in kjer ne rnorejo nič škodovati. Ce bomo imeli tu samo prist- no narodno uradništvo z narodnimi 2e- naini, se bodo tudi ostanki nemškega tr- govstva končno spamctovali in bodo o- pustili svojo prejšnjo avstrijsko-nemško politiko, katere so še danes vedno prože- ti. Postati bodo morali ali dobri jugoslo- vanski državljani ali pa za vedno zginiti čez »kulturno mejo« pri Spilju . . . Snaga in red na ulicah. Prejeli smo: Snaga in red v nekaterih ulicah mesta sta pač vse prej kot vzorna. V solnčnih diieh je posebno priljubljen sprehod ob savinjskem nabrežju, posebno za one, Ki imajo le malo časa za oddih. Veselje nad Iepo okolico pa ti kazi grozna svinjarija! Cela nesnaga iz mesta in okolice se pri belem dncvu tu odklada! Imamo sedaj dva mestna ekonoma, imamo množlco policije! Ali vsi ti tega ne vidijo? Privo- ščite nam vendar vsaj malo več reda In snage na naših sprehajališčih! Za odkla- danje nesnage in smeti se bo vendar Še našel kje kak prostorcek, da jih lie bo trcba kar na cestali odkladati! V interest! prcbivalstva! Preieli smo: Pisali ste že neštetokrat o hudi sta- novaniskj bedi v Celju .ki i^' zdi s?. mi, ^e tudi danes akutna. Sem gotovo -'Pdni!. ,ki bi mi ne bila pri sreu usoda naših ro- jakov iz Primorja. ki opravljnfo v Celiu policijsko slnžbo. Ootovo pa je tudi. da je Stevilo policije, kakorSno imanio se danes. skoro poldrusro leto po prevratn, v Celju. veliko previsoko in da pomeni težko obreincnitev mestnepa nroračnvm na eni strani, ter poostrenje stauovanf- ske krize na drngi strani. V interesu nrc- bivalstva je zato nujno '^eleti. da se ta zadeva začne končno urejevati na način, ki ne bo hud uflarec za naše beguncc- Primorce; ki bo pa pomeuil vendarle znatno razbremenitev celjskega mesta. 2e pred meseci ste poročali. da bo od- danih kakih 30—40 sfražnikov. vendar se od takrat do danes — zdi se mi— ni nlč spremenilo. Sentimentalnost ni na niestii. Interesi mesta morajo priti pretežno v poštev! Troneresna deteljtca Junakov Le- skošek-Meznarič-Streicher narn je v cc- liskeni nemškem lističu privoščila izred- no zabavo s poslanim. v katerem se bu- duje na nas, ker smo pokazali na^im Iju- dem »Jagabal!« kot izrazito nemško pri- reditev. Hnduje se na nas. če§ čisti dobl- ček prireditve je bil namenjen invalidom. Koliko bodo ti dobili in v kakSne ro^e bo ta denar prišel. bomo šele videli. Zakaj vemo, da se za ta denar zopet potegujejo oni isti l.iud.ie. ki so zve/.i invniidov Že enkrat »zažvižgali«nad 20.000 K. Vendar smo pa za poslano'troperesni deteljici \z- redno hvaležni. zakaj že dolgo se nismo rako od srea smejali kot takrat, ko smo čitali stavek, da je naša slavna trojica »svojo kri darovala za žc dolgo zažeije- rio JuKoslavijo«. V diihii namreč eledamo krasni prizor, kako je prijatelju LeskoSe- kii ves eas vojne tekla kri na kolodvor- skem poveljstvu v Celju. prijateliu Me- znarieu ves (y>as vojne kot slugi šepavc- ga stotnika Kapuna-Oallingerja v Celju in prijatelju Streicherju tudi ves Čas vojne pri stražni stotniji. In seveda se nobenemu te trojice o Jugoslavia öo prevrata §e sanjalo ni. Namesjo krvi ]ia prelivajo sedaj črnilo po — »Cillierci«. Tudi nekaj! Z Ljubljanskc ceste v Celju se nam poroča, da ima ondi neka gospa navado, da nastopi o različnih prilikah kot govoi-- nica in kaže veliko spretnost v govorni- štvu v slovenskem in nemškem jeziku. Oovori najrajši iz »vzvišenega stališča«, narnreč raz okna in tako glasno, da jo slišijo vsi prebivalci sosednih his. Nedav- no si je izbrala kot predmet neko g:ospo- dično, ki obiskuje II. lat. razred, iz obCe spostovane slovcnskc rodovine, ter jq je oblila brez povoda s celo ploho mastnih psovk, žaljivih ne samo za njo, temveč za vsakega Slovenca. Ljudje so se čudl- li, kako je kaj takega mogoče v Jugosla- viji. Njen mož je trgovski sotrudnik pri znani nemški firmi v Celju. On jc sloven- skega pokolenja in zato — seve se čuti Nemca. Njiju sinček je bil »obsojen«, cia mora obiskovati slovensko solo, kar ie samoobsebi umljivo. Da mu pa ne uteCe blažena nemščina, sploh ne obiskuje So- le, ampak podučuje se ga privatno! Kaj rečojo k tcmii šolskc oblasti? Govspej pa svetujemo. da se brzda, sicer škoduje mirnim nemSkim sonicščanom. SinčeK l>a se lahko navzame slovenoinržnosti niateiine in dobro bi bilo. da se ga uCi v slov. šoli lepega vedenja in narodne strpljivosti in da tej ultranemški gospcj nestrpnc pleve odlete. Zadoščenje si ßa- išče žaljena stranka že sama — mi smo poročali le toliko, kolikor je interesovana na pripetljaju javnost. Obrtniški sestanek minuli Cetrtek »pri Kroni« s strani obrtnikov zopet ni bil posebno dobro obiskan. Istočasno pa so imeli tudi celjski slovenski trgovci tamkaj svoj sestanek. Predavanje ured- nika Spindlerja o nalogah moderne ko- numalnc politike so navzoči z zanima- njem poslnšali in sta v debato posegla gg. Rebek in Bizjak. Razpredla se je tu- di debata o prcdlogu ljubljanske trgov- sko-obrtne zbornice, naj bi Stajerske tr- govskc in obrtniškc orgaiiizac'je k pri- liodnji seji zbornice 10. tm., v katerl se bo razpravljalo o praradn-.u, poslale s zastopnikov. Splošno mnenjs ie bilo pro- ti tcmii. ter sm;u'-aio trgoci in obrinikl za Skandal, da se sc nišo izvedlc volitve iegitimnih zastopnikov iz ^lov. Staier- ske v to korporicijo. Organizacije bodo o stvari še definillvno sklepale. Mcdjimurski koncert v Celiu ie ua nevloločen čas preložen. Obsojena detoniorilka. \čeraj je sta- la pred porotniki Neža Džiuba iz Vojm- ka, ki je 14. febr. tl. porodila dete moške- ga spola in ga zadavila s tem. da mu je rned porodom viaknila robec v usta. Ob- toženka je skesano priznala. Storila Je čin iz strahu pred možem, ker je bilo de- te sad ljubezenskega razmerja z drugim oženjenim moškim. Dobila je 3 leta težke ječe. Krojaški pomočniki v Ceiju so do- segli zvišanje plač na 240 K tedensko In 8-urni delavnik. Umrla je 4. tm. gospa Iva Renčelj, soproga železn. uradnika v Celju, po kratki bolezni. Umrl je 4. tm. v Oradcu po operacU ji g. Fr. Sellak, mesarski mojster v Celju, namestnik predstojnika zadruge mesar- jcv, star 63 let. Anoninina plsma. Prejeli smo: Dve gospodični iz ugledne rodbine v Celju ste dobili pred nekaj dnevi nepodpisane do- pisnice, ki vsebujejo najnesramnejša oČI- tanja. laži in obrekovanja. Poskrbljeno je, da se dotična oseba. ki smo il že sko- ro na sled prišli, eksemplarjčno kazniije. Svarimo jo pa za v bodoče. naj se čuva tndi še kake druge kazni, ki jo zna dole- teti, čc ne bo mirovala. Zavist in r.cvoSC- ljivost ter maščevalnost so najgrše čed- nosti poleg hudoblje In popolne dekaden- ce dotične osebe. ONFVNF »'OVICP Masaryk — beograjski častni ebčan. Občinski odbor beograjski je sklenil. da v znak iugoslovansko-če^kega prijatetj- stva proglasi Masaryka častnim obča- nim občanom. Imenoval bo tudi nlico v Beogradu z njegovim irnenom. Vojaška razdelitev JugosIavUe. Kra- Ijevina je razdeljena v 4 armije, 16 dlv!- zijskih oblasti, 48 polkovnih okrožij in 192 bataljonskih srezov. Na češkf časnikarski kongres v Pragl je odpotovalo tudi večje število jngoslo- venskih novinarjev. Dne 3. tm. so prK- speli na Dnnaj. odkoder so se po krat- kom odmoru odpeljali proti Cehoslova- SM. Na vsem potu po Čehoslovaški so bili nad vse prisrčno pozdravljenl. Dne 4. tm. so dospeli v Prago, kjer so jih ob zvokih jugoslovenskih in Čeških himen nozdravili razni ministri. Sokolstvo in množice naroda. Mesta tiradnlh žlvliiozdravnlkov po rnzplsana v Oornji Radgoni, Jesenicah, Snod. Dravogrndu in Dol. Lendavi. Slnžbe žcleznišklh zdravnlkov so razpisane v Mariboru, Ptuju in PoljČa- Tiah. Poverfenlk za narodno gospodar- ?ivo na HrvaSkeui — pro« agrarn) re. foniii. Ačiin Ojermanovič. novi pover- jenik za agrarno reformo na Hrvaškem, je ncdavno izdal brošuro (knjižico), v ka- teri se kaže odločnega protivnika agrar- ne reforme. Očividno se gospodjc reak- cijonarci liočejo igrati z ognjem. Megčanskošolsko učiteljstvo iz vsc Slovenije ima 20. marca zborovanje v Ljr.bljani. Društvo tiskarnariev v Slovenifl ima 22. tm. v Ljubljani občni zbor. Za Ciril-Metodovo družbo so kvar- tači na dr. Lašičevi žganjari v Ormožu prikvartali 200 K, kar v posnemanje ot>- javljamo. Podržavljenje Ijubljanskega gledall- šča. Kakor poroča »Slov. Narod«, je blv- ši minister prosvete Marinkovič te dnl v Ljubljani izjavil, da je akt glede podržav- Ijenja ljublanskega gledaliŠča in glede državne subveiicije že rešen in podpisan, in sc je čudil, da ravnateljstvo o tej re- šitvi še nič ne ve. »Doll s Srbiio! Živio kralj Karlol« Pribijemo znova, da so se vršile na vc- čer dneva, ko je prevzel banske posle na lirvatskem starčevičanec dr. Laginja, po Zagrebu demonstracije starčevičanskih pristašev, pri katerih so se slišali gorina- vedeni klici. Pribijemo, da so starčevt- čanei (Narodni klub) v zvezi z dr. KoroS- čevo stranko in srbskimi radikalci sedaj na vladi! Sisak — pristanišče. Uredilo se je potrebno, da se blago. namenjeno za Beograd, v Sisku spravi iz vagonov v ladje-vlačilke in po Savi odpravi v Beo- grad. Tako se hoče razbremenlti železni- ška proga med Siskom in Beogradom. Na naslov uradništva je napisala mariborska klerikalna »Straža« z dne 1. tm. sledeče besede: ». . . . uradniStv«, ki spreminja svoje poHtlčne ntrzore po trenutnem polltlcnera nadvetru«. Objav- Str«! 4. >NOVA DOB A» Stev. 29. IJftrtit) črtno 2alitev našega uradaištva \ j hnimno premišljanjc naši javnosti! Je (o tudi krščansko-katollško ? — : »»Jugoslavija« poroča: K župnilcu pri Sv. | Inriju ob Ščavnici pride mož prosit i?a ' spoved neke umirajoče žene eevljarja y i Stanetincih. Bilo je to v soboto zvečer. ' Zupnik mu je pa dal odgovor, da v sooo- | to ne gre spovedat, naj pride mož v pon- düljek! V nedeljo se je razglasilo s prižni- ce, naj ljudje po rioči ne hodijo pa spo- vednika. V soboto po noči na nedeljo je dotična Ženska imirla - - brcz spovedl. — Torcj ta duSni pastiv ni utejjnil spravlti diišo svoje vernice; pač pa ima čas na- iwjati omahljh'e vsrnike v svoii vino- gradski kleti ter jih pripravljati za vollt- ve. Tudi ima čas ustanavljati »Orle«, v katerih sc širijo protidržavne govorlce ter na ta način vzgaja mladino, ki naj bo potem dika naše bodočnosti? Prispcvki za Malgajev sporaenik. — (Nabiralna pola Andreja Oseta.): VicTa Pavlie 10 K, Franjo Tavčer 30 K, Mio- drag D. Stoilko 20 K, Ivan Rogina 10 K, Ana Plcšivčnik 40 K, Anton Miklavc in kron, Stefan Krai 40 K, Valentin Brand- stater 10 K. Martin Kuhler 7 K, M. Hart- man 20 K, J. Dobravc 10 K, Luka Kotnik 2 K, Peter Jasnikar 4 K, župan Kožcj 10 kron, Ivan Paradiž 2 K, Ivan Lampret 20 kron, dr. Jakob Rajh 20 K, Dom. Kotnik 10 K, Majer Franjo 20 K, filijala Kobi: Segala 20 K, Ivan üerjovic 20 K, Jakopln Franc 20 K, Rus-Slovan 10 K, Jože Mo- horčič 20 K, neimenovani Goričan-begti- nec 10 K, Posojilnica Maribor (Narodni dom) 50 K, Čavnik-Pešl 2 K, Benedikt Petino 2 K. — Vsem darovalcem se naj- lepše zahvaljuje in se javnosti za nadalj- na daiila priporoča Draffo Milošič, bla- gajnik, p. Olobasnica. Blagovna. Tukajšnji graščak, major g. Tadie, je daroval za šolske potrebščl- ne revne mladine 300 K. — Blagemu do- brotniku in prijatelju sole in mladine se podpisani prav iskreno zahvaljuje. — Šolsko vodstvo Blagovna, dne 22. febru- arja 1920. — Matko Zgajner, nadučitelj. Žalec. V nekdanjem liotelu Viranx otvori g. Fr. Pikl tine 7. tm. zopet go- stilno. St. Juri ob Taboru. Tukaj smo si n- stanovili krnetijsko podružnico, ki Šteje nad 80 udov. Načeluje ji posestnik Hro- ¦ vat Toinaz, p. d. Joža. Mozlrje. V noči od srede na eetrt.:k ob I. uri je bil napaden g. R. Pevec ou dvdi roparjev, ki sta tudi streljala ter ranila g. Pevca v roko. Ustrelila bi bila skoro Pevčevega otroka. Roparja sta bl- la s strcli pregnana. Ciijeino, da so ro- parja že prijeli. Rečica. Širši svet bode gotovo za- nimalo, kako se pri nas dela klerikalna politika. Da bode za nedeljski shod pred kaplanijo večia udeležba, jc kaplan oznu- nil raz prižnicc, da pride en govornik Iz Pariza, eden pa iz Beograda. No, Kem- pcrle še najbrž ni bil liikdar v Parizn In gospa Ana Turnškova pa ne v Bcognidu. Tienska govornica jc s svojo trditvijo. da so ženske med vojno doma več trpcTe kalcor vojaki v bojni črti, nafctela na hint odpor pri bivših vojakih, ki so delali take opazke, da jih rajSi zamolčimo. Veliko smcha je nastalo, ko je koncem govora zaklical njen mož Tona: Ziviio govorni- ca! — Pri nas že težko pričakujemo, ke- daj priredi »Samostojna kmečka Ftran- ka« javen shod. Tedaj bodo videli Turn- Sek in njegovi privrženci, na kako nsivf- dcznih in trhlih nognh stoji klerilohia stranka na Rečici. Hrastiiik. Prostovoljno gasilno dru- štvo Sv. Lcnart-Hrastnik ima v nedeljo 7 Im. ob -1. uri pop. občni zbor. Rogatec. Vsak dan vldimo v Ro- jjatcii garjeve konlo iz HrvaŠkega. Ker je to vclika zdravstvena ncvarnost za na- Sc Iconic katcra bi nas laliko tudi gospo- darsko težko oškodovala, mislimo, da bi že bil čas, da bi se orožniška postaja pod vodstvom iz afere Lovro Petovar ziuvnega stražrnojstra Krischana za ta nered brigala. Prcpričani smo dalje, üa bi stražmojster Krischan gotovo v tej zadevi uradoval, ako bi katcri zanesljiv Slovcncc takega garjevega konja inicl. in bi skrbel za strogo kaznovanje po vc- tcrinarskem zakonti. Žetale. Til jc par klerikalnih kiinov- cev, ki misiijo, da mora vsc v njihov rog trobiti. 2e mali scstanek in poštcn razgo- vor napadejo v starki »Strnži«, ter misli- io: sedaj pa je spet vse stroffo klerikal- no. Pa le počasi! Par kimovcev in anal- fabetov lovi sedaj podpise ter ženske, da bi bolj gotovo zniagali. Pa se enkrat: le pošteno počasi! Ko bodo volitve konča- nc, se bo videlo mišJjenje ljudi, kajtl »tempora niutantur« (časi se spreminja- jo). Sram nas je, da iniarao tudi tu v vc- likih časih male ljudi, ki se pehajo po bla- tn strankarske strasti. mesto da bi se po- vspeli tja gori na višino. odkoder bi jim nioglo oko pregledati veliko ravan skup- nosti in njenih koristi. Iz Ormoža. Pred par tedni je vložil pri občinski hranilnici prošnjo za zopet- no nastavitev g. Adolf Stammen, nemški nacijonalec najhujšega kova, ki nikdar, še sedaj nc, ne izusti slovenske besede, ki ljuto mrzi vse, kar je slovanskega. — Naštevali smo mu njegove grehe že par- krat, in moral bi se skriti pred te.mi naSl- mi očitki v zadnjo luknjo. Mesto tega pa pride ter zahteva ali nastavitev pri hra- nilnici ali pa penzijo. Ali ta človek res za- služi s strani posojilnice, da se mu to pri- zna? On in pa slavni Grejan, ki šc sedaj sedi v hranilnici in ki vabi g. St.amnicna k sebi na dom k zaupnim sestankom, sta bila najhujša agitatorja za vojno posojilo. Kajpada, sta liotela dobiti vojno v nent- škonacijonalnem sniislu, saj je bil slavni Grejan tajnik in blagajnik vseh ncmško- nacijonalnih društev, saj je bil Stammen Jiajvečji nemškoiiacijonalni hujskač. Ta dva špekulanta z vojnimi posojili sta so- kriva, ako ne edina krivca, da je zabila liranilnica polovico hranilnih vlog edino slovenskih strank, to je dva in pol milijo- na v vojna posoiila, ta dva sta kriva, da mora hranilnica odpisati vse rezerve do zadnjega vinarja, ta dva sta kriva, da to- liko let ne bo nikdar izkazovala hranilni- ca čistih dobičkov, ta dva sta kriva, Če bo konečno morala občina kot taka sarii- rati to, kar je povzročila nemškonacijo- nalna nadutost. In kot nagrado za vse to pride g. Stammen in zahteva penzijo od hraiiilnice. On, kateremu bi se pravza- prav liioralo zarubiti celo njegovo prc- moženje, ki šteje par stotisoč. da se kn- jejo zgube pri hranilnici, katere je zakri- vil on. Ormoški občani zahtevamo, da se stori Stammcna odgovornega za zgube, ki jih iitrpi hranilnica. ormoški občani za- htevaino, ne saino, da se mu na njegovo vlogo da odgovor, kakoršnega zaslužl, nego tudi, da se že enkrat pomcte iz hra- uilriice tudi drugega krivca. da ie prišla hranilnica v te kalamitctc, to jc, našesa dičnega Grejana. Mislimo. da ne trkanio zastonj. Sv. Jiui ob Pesuici. Pri nas imamo iiovo vojaštvo. Prejšnja posadka je bila tu 8 mesecev; bili so vrli Hrvati in pn- ljubljcni. Nekaterim ljudem niso bili po godu in neprenehoma se jih je s poveljni- kom vrüd ovajalo višji oblasti. »Kmalu se znebimo vojaštva«, so govorili okoll — niso pa pomislili, da smo na — meji. SPOILT. Tenis-sekciia. Športni klub Celje prične v najkrajšem easu z urejevanjem tenis-igrišča v mestnem vrtu. Neobhod- no potrebno pa je, da se ve že sedaj pri- bližiio Stevilo igralccv. Pozivajo se že sedaj vse one dam^ in gospodjc, ki se zanimajo za ta sport, da prijavijo pristop sportnemu društvu pri predstojniku te- nis-sekcije g. Josipu Pogačar-ju (Ljub- Ijanska kreditna banka) oziroma pri g. I. Ferležu (Nar. dom). Ker bode urcditev tenis-igrišča zvezana s precejšnjimi stroški in razpolaga društvo le s skrom- nimi sredstvi, se bodo vsi prostovoljni prispevki pri tej priliki hvaležno sprcje- niali. troovfna, cbbt m na- BODND GOSPODÄHSTVÖ Zveza čeških bank se je ustanovila v Pragi. Pristopilo je nad 500 denarniti zavodov. Sladkor iz Čehoslovaške. Naža vla- da je podpisala dogovor s čehoslovaško republiko, glasoni katcrega nam ima po- slati Čehoslovaška 1600 vagonov slad- korja, naša država pa da v zameno 1100 vagonov živeža. Čilski soliter sedaj trenutno še nl mogoče uvažati, ker je zaradi neurejene valute še predrag. Kakor hitro bo kupo- valna moČ našega denarja nekoliko bolj- ša, ga bo že mogoče uvažati. Kdor želi tiskanih navodil o uporabi gnojil, naj sporoči svoj naslov: Delegaciji proizva- jalcev čilskega solitra v Ljubljani, Miklo- Sičeva ul. št. 8, 2. nadstropje. Gospodarske korporaciie in organl- zacije so iinele v soboto. dne 28. febr. tl. v prostorih trgovske in obrtniške zbor- uice v Ljubljani sestanek, na katerem sv se posvetovale o staliSču, ki ga je zavze- ti sprlčo velikega števila falzifikatov v denarncm prometu. O sklepih in predlo- jfih je deputacija obvestila v pondeljek. dne 1. marca gospoda finančnega delega- ta. V deputaciji so bili zastopniki trgov- ske. in obrtiiške zbornice, Zveze jugo- slovanskili hranilnic in Zadružne zvezc v Ljubljani gg. dr. Fran Cerne, ravna- telj Kralj, dr. Fran Windischer. O sklc- pih je obveščeno tudi finančno ini?iistr- stvo in vsi trije khibi poslancev. Za povzdigo vinogradiilštva v Jugu- slavijli je prejsnji minister za poljedel- stvo in vodc dovolil kredit 4 milj. K. SoeijaUzacija rudnlkov v Cehoslo- vaškl. V proračunskcm odseku čehoslo- vaške narodne skupščiue je bil sprejet zakonski načrt glede udeležbe rudarjev pri upravi rudnikov in glede soudeležftc na dobičku. Uradne ure pri Centraln! upravi, po- družnici v Ljubljani so od 5. marcu na- prej za strankc od 11. do 14. ure. »Narodiiogospodarski Vesthik«. Iz- šel ie 4. zvezek zanimivega glasila slo- venskih trgovcev in industrijcev z boga- to vsebino. Izhaja dvakrat v inescu. Na- ročnjna znaša letno 24. K. KnjiževRosf. Poljuilfii list »Zdravje«. Zclravstveni odsek za Sloveuijo in Istro zaene v krat- kem izdajati ta poljudni zclravstveni list, ki ga lirejuje ministrstvo narodnega zdravja v zvczi /, Društvom za čuvanie narodnega zdravja v Beogradn. SJoven- ska izdaja se ho za enkrat liskala v 5000 i/vodili. List izhaja kot meseenik na 62 straneh in staue na leto 24 kron. Mladum vseh šol, vojaki in člani Društva za cu- vanje narodnega zdravja v Sloveniji, ko- jega iistanovni obeni 5:bor sc v kratkern vrši, dobivali bodo list za poloviuio ce- iio. List je nckak poloficjjelni organ mini- strstva narodnega zdravja in bo občln- stvo sezüaiijal s pravei zdravstvene poll- tike v nasi državi. Razven tega pa bo prinasal poljudne clanke i/ vseh strok zdravstva n. pr. Icako .se Cuvaino ualezlji-- vih bolczni, kako naj posLopaino pri po- sameznih obolcnjili, kako je streči bolni- koiii, kako je negovati doicr.ee in otroke itd. Vsakjdo ho našel v Hstu koristrio Kra- divo. Kadi tega naj bi sc list cim nnjbolj razširil v slovcnski javnosti. Vsaka rod- bina bi si ga moraia naročiti, vsaka inati ga čitati; posebne vaznosü je list za sole, delavske in strokovne orsaiiizacijc ter ra/.ne knjižnice. Maroča se ga pri zdrtiv- stvenem odseku za Sloveniio in Istro \ Ljubljani. Prva štcvilka. ki v kratkem iz- ide, bo ludi v slovenskih knjigarnah n.i oj:lcd. RAZNE VF.ST!. Samomor izvršil je 27. mm. ministr- ski tajnik Milodrag Zarič. Dobival je večkrat srene napade. Ko ga je te dni zo- pet prijel, ga je to tako razburilo, da jc odhitel v orožniško sobo in se ustrelil. Poškodba je smrtuonevarna. Sani si je krsto naredil mizarsk) mojster Matevž Pirc v St. Jurju pri Qr(j- supljem pred nekaj tedni. Krsto je napra- vil tndi za svojo ženo. Pretekli teden pa je unirl mož liable smrti. Razkriti inorilcl. Kakor smo poroča- li, sta bila nedavno v Budimpešti unior- jena socijalisticna uretinika Soinogyi In Bacsc. Morilce se je izsledilo v oseban dveh- ogrskill pleinenitašev-častnikov, barona Nopsza in še enega častnika. Za- prli so jih, a so jih morali takoj zopet lz- pustiti, ker so člani vojaške organizacije . liorthyjevih banditov grozili s pogrom!. Lepe razmere so na Ogrskem! | Atentat na amerlškl konzulat v Cu- rilm je bil izvršen 3. tin. zvečer. Pred h!- sna vrata je bila položena bomba. Skoda je precejšnja. Oseba ni ranjena noben«. I Storilcem so na sledu. Jadraiis-io vpraSanje — odgodeno. Trst, 4. marca. (LDU) «Lavoratore dela Sera« poroča iz Londona : Svet trojice je imel včeraj sejo. J a d r a n s k o vprašanje je odgodeno. Nitti zopet izjavlja, da se hoče lialija spn- razitmeti in da hoče ostati lojalen pri- jatelj. Pariz, 4. marca. (LDU) Londonska konserenca vrhovnega sveta je kon- čana. Nittiodpotuje jutri v ltalijo. Pri- hodnja seja bo morda v Parizu ali Rinni. Zveza narodov. Pariz, 4. marca. (LDU) Prihodnji teden bo v Parizu zopet seja odbcra Zveze narodov. Wilson. Washington, 4. marca. (LDU) Reu- teriev urad poroča: Predsednik Wilson s€ je dan^s prvič peljal z doma. Veliki i/grsdi v M'lanu. Split, 4. marca. (LDU) V nedeljo so biii v Mils-nii težki ixgredi. Poshoclu Lige proletarijata za uveljavijörije za- htev vojiiih pohabljencev, vJov in sirot, kjer je znani anarhist Malatesta kri- tizjral postppanje vlade, so hoteli vo- jaki in karabinijerji razprSiti občinstvo. LjudstvcT je z nekoliko vozovi cestne železnice prebüo vojaški kordon. Ka- rabinijerji so začeii streljati. Doslej sta znana 2 smrtna slučaja. Mnogo je ran- jenili. Proglašena je spiošna stavka 24 ur, ki se začne v pondeljek. Stavka bo najbrže podaljšana. Kurzi in devixe. Beo^rad, 4. marca. (LDU) Fran- coski franki 280, K«l. lire 215, dolar 3650, švic. franki 600, grške drahme 405, rumunski leji 56, numSke marke 49 25 in 4950, boijv. levi 47 50, čeho- slovažke krone 40'50 in 41, avstrijske krone 16"50, sre-:ke srbskega Rdečega križa 27"50. Tar^pite nn rcvmatiznui in aih- tidn:h frcločSnati ? Drg- njenje g pravim Fellerjevim Flza-fiuidoin jc takorekoč dobrodejno ! 6 dvojnatih ali 2 veltki špecijalni stekionici 27 K. Rabite wlla, odvaiajcčc ercdafvo ? Pclerjeve pravc Filza krogljicc izvrSujejo svojo dolžnost! 6 škutljic 12 K. — Za gorski sole zoper kaSelj in prsne boie'ine. 1 steklsnica 5 K. ŽtloUec okrepčujoixa Svedska tinktiiM, 1 steklenica 12. K — Oniot in poštnina posebej, a najcenaje. Lwgeni V. FeKep, fe*»l»ioa dolnja, Rlsa- trg'st. 35fe. Hivatska. 1590 E 15-5 Na prodaj imam zelo okusen aaditi Ms. 350 Ona po dogovoru. Jakopin v Lipi, pošta Vojnik. Prost, gasiln. društva S/. Lenart - Hrastiiik ki se vrši v ncdeljo, dne 7. marca 192( ob 4. mi pop. v hiši podplsauega. DNEVNI RED: , 1. Čitaiije zapisnik« v.-itinjoi'/A obene- , f iZn zbora. 5 2. čitanje dopisov. 347 1 i 3. Poročilo tajnik?!. r i- Pöi'ociio blagajuika i 3. Volitcv diuStvenega odbora. v 6. Pivdlotfi. , f Jüs. Dollnäek 1 t. Č. nafelnik. Zadruga mesarjev naznanja vscm prijateljem in znnncem žalostno vest, da je gospod Franc Sellak mesarski niolster, namestnlk načelnika mesarske zadruge v Celju in posestnik v četrtek, dne 4. marca 1920, v 63. letu svoje starosti, na operaciji v Qradcu izdihnil svojo duSo. Celje, dne marca S. 1920. 3501 Zfidpuga mm'w EbIJb, HonjlcB.- LaSfcaln Vnnsfco. &ev 29._____ »NOVA n O B A« Stnmfc pwjiluka »a VransK^tn ^al>i svoj« p. n. zadružnike k redttcmo občncmu zbortt « nedeljo, dne 21. marca 1920 ob 3. uri popoldne v posojilnično pfcarno na Vranskem hiSna St. 91. SPORED: >u Poročilo načelstva. %, Ppročilo nadzorstva. 5, Potrjenje računa za leto 1919. 4. Poraba čistega dobička. 5. Vplitev nafclstva in nadzorstva. {) Nasvcti. ObLni zbot sklepa, Ce je zasto- pi*n najmanj deseti del vplačanih de}e2ev. Ako bi toga nc bilo, se vrSi en« uro pozneje diugi občni zbor,--ki »tj3\ Zagreb, Zrinjevac 1$. jy JXm Podružnlca: ZEMUN. 316 15-4 Int. Tel. 22—69. tšL I Proti požaru in zu živ!;9njf» zavarnje najkulantneje 1 BANKA "SLAVUA^- l/ Zaslopnik Dragotin Gobec \ Jt 12212-3 Celie. Kazlagova nllca 1$. I Scran 6. »NOVA DOBA« Stev. 29, SALONSKI siovodoš&e kapele KONCEPT v hotel?! BALKAN V CELJU, ZačeteK ob 6. urL «Posfrežba prvovrslna. 264 5< priporoča cenj.gostom najboljša riomača vina ter vsak čas.toplo in mrxio kuhinjo. Za obilni obisk se priporoCa 99104-17 9L. VtotoeK* Nlaks Zabuhošeh Bsrojdf&ki mojsfter vf Cetj&fi Ca^karjewsj ulSc» i.e priporoča za točno in so- iidno izvrSitev oblek za go- spode. 11 10 I V goslilni prt Ü iopucinsliem mostu 9 se fočijo prlstna lju- ©4 N lomerska In baloška fr%S ö vino. Vaaka dan svežu |€w R plvo v sodčkilt. Topia JKj |# na razpolago. tKg ^ Za obtok se prlporota slaro in novo vino < JHBSHBRPlg iRazpošilja tudi po železnici nad 56 litrov. Cene zmerne, blago prvovrstnol Za obilen obišk in naročila se priporoča 8 6 JOSfp BOŽIČ 10* USES z «inom, Breg-CeJje. SsfU Jugoslovansko inženirsko podjetje inženirska pisarna in stavbno podjetje LillbiJQna, Sodna ulics šten. Z. MäFiioF. fflHfriiighofova ulica št. 34.! Brzojavni naslovi: JIP — Ljubljana, - JIP — Marlbor. Oddelekl. Projekti.proračuni. Nasvetovanje in zastop. Presoja in stavbno nadzorstvo. Oddeiek II. Vodne gradbe; izraba vodnih sil; poljedeljska melioraciia. Oddeiek HI. Beton, žclezobeton. Železne konstrukcije. Oüdelek IV. Žcleznice, cestc, predori, mo- stovi. Oddeiek V. Industrijsku in gospodarska poslopja. Oddeiek VI. Komercijalno razpečevanje gra- diva, orodja in industrijskih tvarin. hl -9 1 Zaloga galanterijskega, norimherškecta in modnega | biaga, igrač ter kranjskih izdelkov na debelo in drobno. VeUKa zaloga iiajbo&Jšlh stročsit^ m clga« retnega papirja. > Dinosesamo huali! Najboljše izbrana vina vseh letnikov, bcla fn rude&a se točijo v hotslu p«»i Kr>oni w CeSja 9 zaio 88 treba samo ijrepriüaf.1 in gotoyo bösto stalni gost, kajti tudi kuhinja ]^ prvovrstna in cene zmerne. Pivo vsdno fcveže. H!cvi za 20 parov konj'sn razpolago, Krar 38 posebno go**]® 'z diiele opozarjajo. Za obilni _obisk so priporoÖ3 fldolf KouaČ, restaurater. [ 319-2 Zdpužene veletrgovino u Celju A.TColesic, Elsljaclier, Cvenke3 in ^RavMkar se priporočajo k nakupu na debelo: žita, mlevskih j izdelkov, kolonijalnega in raznovrstnega tu- in ino- zemskega blaga. — Tocasno imajo za oddati: milo, fini spirit, oves, svinjsko mast, slanino, sveče, kavo, čaj, sladko škorjo (cimet), naglnove žbice, lavorjeve \ jagode, vžigalice, pšeni-čne otrobe, ječmenovo kašo. j Telefon štev. 135. Brzojavni naslov: Žito. hlESx>ciL^*LG ^ILo^ton^o M pocem ten&nt? iaaizanesE|ivejša ura ie 5iMftwer-teva nral iMikeinasta, jel.-lrjia, srebrna ali zhita. lira, vsaka Vas uo zadovoljila! Tudi verižice, prstane in uhane, vsakovrstne j darove, in potrebščine, kakor: Skarje, nožc, priprave za britje, šibičnjake, diamante zr\ rezanje stckla, doze za srnodke in cigarete, zapestnice i. t. d. Vse dobro in poceni najdete v cenikn od: H. Suttnep, Ljubljana St. S83 f HgjSgfBrMnx^Sy||j0 lepof0 ? Hoie^e itneti K&lm** baržun m :ßtko fcože l Uponibljajte Fellerjevo pravo Elza obra^no ko2o obvamjoi'o pomado! Občudovnni bodete! Zavjdanil 1 lonček 6 K, St. III. močnejše vrsto! 9 K, k temu Fcllerjevo -najfinejSe lilijno inlečno milo 15 K. Hočeic BmetS iepe, »d^ase Dane? Fellerjtva prava Elza Tannochine poniada za rest Ins doseže bujne lase! Zaprcci prhčtj prc- rano osivenie. Zabrani pleš.i! 1 lonček 6 K §t. III, 9 K. -- Mazilo z bike 1 K 80 v in I K 50 v. } f^učijo Yas fcurja oče*a ? Fellerjev pravi taristovski 0bIi2 učinkuj« bre/ bolečin hitro in zanesljivo! Nobenih kurjih očc:-. vcč! Nobenih žuljev! Nobone trde kože! Mala Skatljica 3 K 50 v, vclika škatlja 5 K 50 vin. 7«Šš*fl» r-o hi\O Feüerjeve Elza umivalne pastilje 46ilte ZÜ KSj f (KolonJHke vode) 1 škatlja 5 K- - Pellerjcv usipaicn prašek proti potenju 1 Skatlja 5 K. — Fel- lerjev mentolni črtnik zoper ^lavo in zobobol 1 škatljica 3 K 50 v. - Fellerjev Elza Fluid 6 dvojnatlh ali 2 veliki steklenici, Spcijalni 27 K. Najboljši parfum z najfinej- šim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hoga-puder Dr. Kluger, bei, roza in rumen, 1 vclika škatlja 12 K. - Močna Fran- covka v steklenicah po 6 K in 16 K. Omot in postnina 1)99 15-12 posobej, a najceneje. Evgen V. Fel er Ijekarna, »tubica Donja, Elza trg st»v. 356. (H**va»sko)J IStavfteno In galan« I feräfske &!eparstvo i am. ioft»o n«si. *¦¦* -Celje ?S üfaiia vetra cesta B nnaproil ..Belega volo" 14 i Vrevietna vsa v strife« !tpada)ota n I Uela, IzvriHlev toina la «olldna, fl 5 ¦ 1. ju^oslov. tov;niu< sladne- kav:- Jovo Gayovitt, Nova GradiSka, Slavoulja, dobavlja v vsaki uinoXin': sladno kavo mmm If v zavitkih po 200 in 500 gr., v originalnl'n ;:abo;ih po 50 kp, uotto, po najnižji coni, Iwüiko vsakn ;"&• leziii§ka poataja. Zaloga za StoV^niJo JOVO GlGOVlC Mopibor Oil Qlsyni trg Zl ___________________________O(P."7 1______________________-____ &* Ravno so došle ^ večje jTsnožine blaga \z ?no7.em- I stva, zato razpo^ljaMi po celem kraijestvu po zelo nlzkih cenali * ) Hakoo I VaprlHo [ žalran ; Vaniiijo Vige ParadlžuiK Rozine Llittone ! Pomarantc K«VO j R1Ž Olfe : M»io ; Bonbone , Konjek Rum I g;ivovko Sllvo Kromo ' Svoto Tcslcnlae Lv«plo ' fj/*' ^*'1*"-:--'-«e?«-7 *U.!Ur#iM 1. y» «^V^l '275 •t ngromno poši- j ljatev manufak- i Jture naravnost iz inozemstva je prejela .«rrdku R.Stermechi v Ce3',u in sicer volne,tiskani'ne„ '¦ :efirja, etarnma, batista za ženske o- 3leke, sukna, kamgarna in hlačevine za. inoske obleke, belega in pispnega ^latna z?> perilo, klota, cvüIip, robcev, 5vile in še ninogo raznega druzega Jlaga, katcro se prodaja zaradi nakupa / velikynskili množinah po Cudovito lizKih ccnali. Razen tega vedno velika saloga lastnega izdelka srajc, pred- sasnikrnv, bluz, kiil, 2cnskih, moških n fantovskih oblek po zelo nizküi :cnah, Cevlji(ženski, moškiin otroški Is velikanski izberi, pristno ročnodejo astnih čevljarjev. Ilustrovani cenik iastonj! Nadebelosanio v 1. nadstropju. ^ Velntrgovina razpošiljalna ML I R. SiermecRi fl Jcelje - Sloventja.l» ^ 40 —9________^" ; ^odr užnica Ljubijanske Krediine banke v Celjw I DelniAk» glawnicn 30,00(>.Ö0u hron. CENTRALA V LJUBLJAN1 Re«ervni fond» nad »5,000.000 kran.*] "" —— - Podružnioe v Spflifu, Tratu, Sarajevu, Gorici, Mar