Oruštv. koncertov. ..Glasbena Matica“ v Ljubljani. S,S. V soboto, dne 12. marca I. 1904. v zgornji veliki dvorani „Narodnega Doma“ /?. ob pol 8. uri zvečer KONCERT ' pod vodstvom koncertnega vodje gospoda M. Hubada. Sodelujejo: gospod Stanislav Oržclski, tenorist slovenske opere, gospod Josip Prochäzka, pianist in učitelj Glasbene Matice«, pevski zbor "Glasbene Matice in godba sl. c. in kr. pešpolka št. 27., pomnožena z nekterimi člani »Glasbene Matice«. VZPORED: 1. a) Anton Foerster: »Povejte, ve planine.« (Ivan Resman), j p . ... b) AntonNedvčd: »Pod oknom«. (Dr. F. Prešeren). Tenor- i oje moški solo poje g. dr. Pavel Kozina, član pevskega zbora. I zoor. 2. o) Dr. Anton Dvorak: »Na tačkach.« j Na klavir svira h) Bedfich Smetana: Koncertna polka (Fis-dur). j g. Jos. Prochäzka. 3. Josip Prochäzka: a) »Zvezde žarijo. « (Oton Zupančič.) ) Pesmi, poje gosp. b) Poslednja noč.« (Anton Aškerc.) c) »Tak’ si lepa. (Simon Jenko.) I gosp. skladatelj. 4. Anton Lajovic: a) Scherzo za veliki orkester. ) . . , , b) Andante za veliki orkester. | lzvaJa orkester. 5. Fran Liszt: Fantazija na motive iz Goudonove opere »Faust.« Na klavir svira gosp. Jos. Prochäzka. G. Anton Lajovic: »Gozdna samota.« (Bierbaum-Finžgar). Za ženski zbor in orkester. Op. 3. 7. Dr. Gojmir Krek: a) »V brezupnosti.« (Simon Jenko.) 1 Pesmi, poje gosp. b) »Misli.« (Dragotin Kette.) «*!'spmnija c) »Tam zunaj je sneg.« (Drag. Kette.) J g. rrocim/.kn. 8. Dr. Anton Dvofdk: Slovanski ples št. 8. (G-mol). Izvaja orkester. 9. Anton Lajovic: a) »Zacvela je roža.« (Falke-Golar.) Pesem s spremlje- vanjem klavirja. b) »Pesem starca.« (Koljcov-Zupančič.) Pesem s spremlje- vanjem klavirja. c) »Serenada.« (Oton Zupančič.) Pesem s spremljevanjem orkestra. Poje g. Stanislav Orželski. 10. Šest mešanih ä capella zborov. a) Dr. Gustav Ipavec: »Tiček.« (Narodna.) b) Dr. Anton Schwab: »Moji devojčici.« Serenadica. (A. Ganser.) c) Dr. Gojmir Krek: »Vabilo.« (Simon Jenko.) I) Anton Lajovic: »Večerna pesem.« (Bierbaum-Finžgar.) Iz op. 2. d) » »Bolest kovač.« (Bierbaum-Finžgar.) Iz op. 2. e) * » Napitnica.« (Bierbaum-Finžgar.) Iz op. 2. Klavir: Nov koncertni klavir Glasbene Matice« od c. in kr. dvornega in komornega izdelovatelja klavirjev Ludovika Biisendorferja z Dunaja. Začetek točno ob pol osmih zvečer. ■ ■■ ■ - Med izvajanjem posameznih točk bodo vrata zaprta. ■■■................: Cene prostorom: Sedeži po 4, 3 in 2 kroni, stojišča po 1 K 20 h, za dijake po 60 h se dobivajo v trgovini gospoda J. Lozarja na Mestnem trgu in na večer koncerta pri blagajni. Cena programni knjižici 20 vinarjev. G) O <9 Programna knjižica. Št. 1. Anton Foerster, reformator cerkvene glasbe na Slovenskem; rojen 1837. 1. v Osenicih na Češkem ; sedaj je glasbeni vodja v stolnici, vodja orglarske šole in učitelj petja na gimnazijah in realki v Ljubljani. — „Turki na Slevici“ je njegovo najnovejše delo za mešan zbor, soli in orkester. o) Povejte, ve planine . . . (I. N. Resman.) Povejte, ve planine, li raste že drevo, da zibel iz drevesa tesar nam stesal bo? Povejte, če rešnik se Slovanom porodi, in kje nam mati v zibel to dete položi? Povejte, kje doraste naš narodni junak, ki dvigne nam zastavo svobode, sloge znak? Povejte, ve planine: Kdaj bo vzbnjenja dan? Povejte nam: Kdaj vstane iz robstva — prost Slovan? Anton Ncdved, rojen 1829.1. v Horvicah na Češkem, umrl 189(5. 1. v Ljubljani. l>) P od okno m. (Dr. Fr. Prešeren.) Luna sije, Ti si kriva, kladvo bije ljubezniva, trudne, pozne ure že; deklica nevsmiljena! pred neznane Ti me raniš, srčne rane ti mi braniš, meni spati ne puste. da ne morem spat’ doma. i. t. d. Št. 3. Josip Prochüzka, skladatelj in učitelj „Glasbene Matice,“ je rojen 1. 1874. v Slanem na Češkem. Študiral in dovršil je gimnazijo v svojem rojstnem mestu, orglarsko šolo in konservatorij (klavir pri J. Jiräneku, kompozicijo pri dr. Antonu Dvoraku) v Pragi in je bil leta 1898. po odhodu Karola Hoffmeistra imenovan učiteljem „Glasbene Matice.“ Zložil je dosedaj več samospevov in dvospevov, več skladb za klavir in gosli ter za klavir in violončelo. V tisku sodo sedaj izšle : 4 klavirske skladbe op. 3. (v Pragi 1. 1899.), 2 zvezka „skic za klavir,“ „Nälady“ za gosli in klavir (1. 1901.), štiri dvospevi za sopran in alt s spremlje-vanjem klavirja in več slovanskih pesmi j za zbor in posamezne glasove priobčenih v slovenskem zborniku „Novi akordi.“ Njegova „sonata za gosli in klavir“ op. 8. je dobila „drugo častno nagrado“ društva za kamorno glasbo v Pragi in njegova kamorna skladba Trio za gosli, violončelo in klavir op 9. je bila odlikovana s „prvo častno nagrado“ društva za kamorno glasbo v Pragi 1. 1901. in z „drugo častno nagrado“ slavne češke glasbene akademije v Pragi. Skladatelj dr. Anton Dvorak je ocenjeval njegove skladbe in je predlagal akademiji prisluženo odlikovanje. — Zvezde žarijo pokojno, rože duhtijo opojno ljubica, lahko noč! b) Poslednja noč. (A. Aškerc.) Še en poljub, dekle, mi daj!... Ostani z bogom vekomaj! Nocojšno noč, poslednjo noč, od tebe moram daleč proč! Le mesec bo tovariš moj; in zvezd na nebu bledih roj a) Zvezde žarijo, (O. Zupančič.) Zvezde žarijo pokojno, rože duhtijo opojno — ljubica, lahko noč! Tiho okoli, vse tiho . .. Skoro ni slišati vzdihov tople noči, Moja devojčica spava, moja ljubezen plava lahno nad njo. in vse brezmejno okrožje iskrice milosti božje siplje na svet... mi svetil bo na temno pot, ko pojdem samcat sam odtod ... Saj davno vem, saj dobro vem, da jaz te ljubiti ne smem ... Poslednjič v črne ti oči pogled se moj naj potopi! V to hladno noč, skoz sneg in led od tebe moram v tuji svet... Še en poljub!... Roko podaj!... Ne bo me nikdar več nazaj! c) Fak’ si lepa. S. Jenko. Št. 4. Anton Lajovic, rojen na Vačah pri Litiji I. 1878., je študiral ljudsko šolo in gimnazijo v Ljubljani ter maturiral 1. 1897. z odliko. Za časa svojih gimnazijskih let je bil gojenec „Glasbene Matice“, kjer se je učil pri koncertnem vodji Hubadu zborovega petja, klavirja in harmonije; po dovršenih gimnazijskih študijah se je podal na dunajski konservatorij, kjer je nadaljeval svoje študije v kontrapunktu (pri prof. Rob. Fuchsu) in kompoziciji. Kot abiturijent konservatorija (končal ga je z odliko) je zložil skladbo „Gozdna samota“ za ženski zbor s spremljevanjem orkestra, ki se je 8. julija 1. 1(J02. v konservatorijskem koncertu z najlepšim uspehom proizvajala. Sedaj nadaljuje pravne študije na Dunaju. — Kot komponist je Lajovic prvikrat javno nastopil v koncertu „Glasb. Matice“, ko se je pod vodstvom koncertnega vodje M. Hubada proizvajalo njegovo prvo delo „Adagio za veliki orkester“, ki je doseglo časten vspeh. V tem koncertu se je prvikrat dogodilo, da se je domačega skladatelja izvirna simfonična skladba za veliki orkester mogla izvajati. Na polju simfonične slovenske skladbe za Tak’ si lepa kakor zora, ko pripelje beli dan, da vzbudi zelena gora se iz težkih nočnih sanj. Da glave vzdiguje cvetje in obrača v njo oči, da po vejah glasno petje o ljubezni zazveni. Draga, bodi zora meni, oznanjuj mi lepši čas; bol iz prsi mi odženi, vzbudi v ustih pesmi glas. veliki orkester razen Lajovičevih skladb: Adagio op. 1., simfoničen „Scherzo“ in „Andante“ op. 4, ki se v današnjem koncertu izvajata, sploh še ni nobene izvirne skladbe. a) Scherzo za veliki orkester (op. 4. št. 1.) Godala: 2 flavti, 2 oboi, angleški rog, 2 klarineta, 2 fagota, 4 rogovi, 2 trobenti, 3 pozavne, tuba, bobenice, godala na lok: violine, viole, violončelo, kontrabas in harfa. Lahno vesel, nežen, zelo živahen glavni tema: a 1 začenja ljubko orkestralno simfonično idilo; nad temno m-molovo harmonijo zadoni ljubki, živahni motiv a glavnega temata v flavtah in oboah, klarinetih in idilično karakterističnem tožečem angleškem pastirskem rogu. Glavnemu tematu sledi hitro „stranski motiv“: - \ - ' pfEEfEEB 3: ----- j- —- - - 1 h*—^ ■'-? • .. i-3^i izrazovito v deljenih violončelih predavan in v globokejšem čutu stopnjevan. Cel glavni tema se v bujnejši inšlrumentaciji ponavlja. Temata obigravajo nove, vedno izrazovitejše nastopajoče krasne protinielodije. Z motivom a glavnega temam se izvrši pomirljiv kratek prehod v srednji stavek, ki prinaša „razširjen glavni inotiv“: k Prisrčno predava oh sordinlranih goslih, harfinem spreniljevnnju in nežno lahno navzgor stopajočih protihodih lesnih instrumentov svojo mirno, v višini plavajočo ljubko pesem v prvih violinah. Temu krasno instrumentiranemu stavku sledi „razširjen stranski motiv“: rit ar d. malto _ J ' 1 klarineta Sprva bolestno zadržani in v basu tožeči razširjeni stranski motiv ob-igravajo figure, katerih ritem in otožnost sta vzeta iz nespremenjenega stranskega motiva št. 2. Motiv postaja v basih vedno močnejši in silnejši, njegov mogočni glasbeni tok razburi in prešine vse inštrumente ter se zgrne ves orkester unisono v njegov ritem. Po tem mogočno vskipelem izrazu celega orkestra sledi hiter prehod v tretii stavek, ki je v bistvu zgrajen iz že omenjenega motivičnega mnterjala. V duhovitih kombinacijah se motivi z izrazovitimi protimotivi Krivajo, spajajo, si odgovarjajo in nasprotujejo. Tok glasbene invencije teče neprestano v izrazovitih motivih in burno ustvarjajočem tvorjenju, dokler se živahnost motivov ne umiri in zopet ne zgrne v idilično tmino o-mola. Trio. Živahnost motivov je prešla, izraz se enotno združi in prične se mirno zibajoč lahen spev. Glavni tema „Tria“: F Drugi del je zgrajen z ritmičnim in melodičnim materjalom prvega dela, vmes pa se prikaže epizodičen motiv: m Proti koncu preide Trio v začetni glavni tema in ves prvotni glavni stavek se ponovi s svojo ljubko in idilično vsebino. b) Andante za veliki orkester je simfonična skladba mogočnega, globokega čuta in krasne invencije. Njena izborna, na modernem višku stoječa inštrumentacija in duhovita notranja zgradba v lepih glasbenih oblikah jo stavi na prvo mesto dosedanje slovenske simfonične literature. Trosložna skladba obstoji: 1.) iz glavnega prvega stavka, 2.) iz srednjega stavka in 3.) iz repeticije glavnega stavka. Njena motivična vsebina je sledeče razvrščena: Prvi del. Glavni motiv prvega stavka: prednašajo godala in lesni inštrumenti. Srednji del glavnega stavka tvorita dva stranska motiva: I ^ espressivo vijoline Z zadnjim motivom sc izvrši stopnjevanje in prehod v tretji del glavnega stavka, nad katerega glavno mislijo violine izrazovito v višini pojo Srednji del. Po kratkem stopnjevanju sledi prehod v srednji, drugi del skladbe (E-mol). Njegova prva misel je: b f¥ -r ^r- . j, —m— iB ^ -f —4 se mogočno stopnjuje in dvigne v največji fortissimo celega orkestra, to je motiv a) srednjega stavka: 355=^ /// —— - $7; Z motivom b) stranskega stavka: l=q se izvrši prehod v repeticijo glavnega stavka, kot tretji del skladbe. Le-ta repeticija se izvrši sedaj v bujnejši inštrumentaciji; glej prve tri motive! Za njim, to je: za drugič dovršenim glavnim stavkom se prične „Coda“ z ritmičnim motivom a srednjega stavka: 8 in pridejana 111 u je lepa reminiscenca glavnega motiva: K sklepu se izvrši v polnem orkestru in v krasni polifoniji močno stopnjevanje s prvotnim motivom glavnega stavka: THrFT >- liri—.-a IV* — godala pihala _iv/ S -JTlr. y-Lti-y L^gaJ—f #=t= ?■ ±->±\ ZE. rog “ m fF fetf ■g/—. ; r~—-r4.: J. in ■ - S prvim motivom glavnega stavka: -/ skladba mirno izzveni. Št. 6. Anton Lajovic: Gozdna samota za ženski zbor in orkester op. 3. Krasno, sanjavo razpoložena, poetična, fina glasbena slika! Motivi skladbe so sledeči: Introdukcijo Ivoritn v temnih barvali risana prva dva motiva: |rrH l H t M "f=" ■ 7:. )sg|§i= H ■M.-:- 1 • o- s .J* - Zbor začenja s tretjim motivom „gozdni mrak“: 2 < \ I Go - zdni mrak gr & ■ip- sL m '£= Mili spev „tiho me skrij!“ tvori četrti motiv: me skrij 4 Tretji in četrti motiv tvorita skupaj „glavni stavek." Stranski stavek tvorita peti in Sesti motiv. Peti motiv: prinaša besede „Bresti in jele me tajno objele . . 5 le me taj - no Bre - sti Šesti motiv „ljubko kramljanje mladih hoj“: Virček šepeče mi žuboreče . . sedmi motiv: , iti * h4i Ip Daljn od - me - v; m v trraki done Jtr. ■ “1 f-L” Misli besedij „Žarni odsevi v travi bleste“ prinašata sledeča motiva: J? žarni od - -s- bf m se - vi i= j v tra - vi ble - ste 'fsmm S sedmim motivom se izvrši prehod v ponavljanje stranskega stavka, čigar motiv je bil pod št. 5. natisnjen; izvršuje se pa sedaj eno stopnjo višje (.z gorske višine, s solnčne strmine . . .“) Pri besedah „Bajno se spleta sen o pravljicah . . .“ se zopet ponavlja šesti motiv. K sklepu se ponovi glavni stavek z motivoma „Gozdni mrak tiho me skrij!“ Gozd n a s a m o t a. (Bierbaum-Finžgar.) Gozdni mrak, Žarni odsevi tiho me skrij! v travi bleste, Da bi me vedno v zeleni loki vsnivale tvoje čarobni zvoki rahle oči. tajno zvene. Bresti in jele Z gorske višine, me tajno objele, s solnčne strmine tiho šumljale, plavajo sanje me pozdravljale; srebrnokrile bi veje sklonile sladke in mile. se mladih hoj, ljubko kramljale, Bajno se spleta samo z menoj. sen o pravljicah, gozdna dekleta Daljni odmevi v belih tančicah v mraku done, plešejo ples. virček šepeče mi žuboreče. Gozdni mrak! Tiho me skrij! Da bi me vedno vsnivale tvoje rahle oči. Št. 7. Dr. Gojmir Krek, sodni pristav v Ljubljani, se je glasbe učil na glasbeni šoli „Štajerskega glasbenega društva.“ Nadarjeni skladatelj je urednik „Novih akordov,“ v katerih je natisnjeno več njegovih samospevov, mešanih zborov itd. a) V brezupnosti. (S. Jenko.) Moči, moči mi daj, moj Bog! da, ko napade me obup, ne vklonim silam se nadlog, jim stanovitnost stavim vkljub. Moči, nioči' mi daj, moj Bog! tak’ krepke kakor zid gora, da, če se ruši svet okrog, propast me najde še moža! b) Misli. (D. Kette.) Tihi gaj, mrtvi gaj že nič več ne šumi . . . Le še malokedaj skozenj ptička leti, le še malokedaj lep spomin se vzbudi: kako smo ljubili, živeli . .. Tudi tebe, o gaj moj borovi, tudi tebe so danes odeli snegovi ... Tam zunaj je sneg in burja nezvanka, a tebe, nevgnanka, le radost in smeh. c) Tam zunaj je sneg. (D. Kette.) Ah, vse drugo je šlo, le tvoj pogled žari še, tvoje lice rudi še kot nekdaj lepo. Ni več na vrteh lepih rožic razvitih, vijolic ni skritih, lilij belih kot sneg. Toda ti si krasna, tako strastna in vroča in sredi naročja ti vsa si mojä. Št. 9. Anion Lajovic: a) Zacvela je roža ... (Fallze-C. Golar.) Zacvela je roža iz mladih tal Mlad mož devojko rad ima, in bolj od nje ni zor svital, ni solnčna luč sijajna; in lahno ziblje njen se čar, sladko opojni diha vonj ob jutru roža bajna. bolj svetla je od zvezd neba, od solnca bolj žareča; pa le ne ve, kako od nje lepote mlade plameni opojna, sladka sreča. Devojka, kar som pel ti zdaj, poslušal je temotni gaj, on ve bolesti moje! Studenec kalni se solzi in toži, žalno žubori: Težko, težko slovo je! b) Pesem starca. (Koljcov-Zupančič.) Čil in zal kot nekdaj se pokažem vam, pa omrežim srce mnogim deklicam, čil in zal kot nekdaj se pokažem vam. Pa saj ni je steze, v prošlost ni poti, na zahodu nikdar vstalo solnce še ni. mladost. c) Serenad a. (O. Zupančič.) Devojčica moja, ti davno že spiš; v zvoniku bije polnoči, in v tvoji spalnici lučka bedi in v tvoji spalnici paradiž. Jaz grem vsak večer na božjo pot: pod tvojim oknom grem vsak večer; da najde moja duša mir, grem vsak večer na božjo pot. Cuj — posteljo tvojo zastražil je bog. Ob postelji tvoji kerub stoji in skozi temo se mu meč blesti, in ta blesk je hladan in ta blesk je strog. Le spavaj sladko, ti srček moj! Pod tvojim oknom grem vsak večer, in v moji duši sladak je mir, dokler je bog otec stražnik tvoj. Konja si osedlam, konja bistrega, pohitim, poletim kakor sokol ptič čez polje, čez morje v deželo daljno: vjamem jo, pripeljem si nazaj Št. 10. Dr. Glistav Ipavec: roj. I. 1831. v Šentjuriju pri Celju. Živi kot zdravnik v Šentjurju: a) T i č e k. (Narodna.) Tiček prav majhen je, po drevju ziblje se, poje lepo, poje sladko, da vsak, kdor mimo gre, pod drevjem vstavi se, sluša strme. Tiček prav majhen je, poje lepo, poje sladko. Rožice miljene, bele in pisane krasno cveto, rajsko lepo; barve, glej, mavrične v cvetkah vse združene nas vesele, rožice miljene krasno cveto, rajsko lepo. Dr. Anton Schwab, zdravnik v Celju. b) Moji devojčici. (A. Ganser.) Šopek nežen naj povijem Ko nam vigred cvetje siplje, iz nedolžnih ti cvetlic, svet se zdi mi šop cvetan; ki pomlad jih je rodila, naj ne vene ti nikoli, ki odsev so tvojih lic. naj cvete ti vsaki dan. Dr Gojmir Krek: c) Vabil o. (S. Jenko.) Ljubica, pojd’ z menoj, lepa je noč nocoj, bova svat’vala. Luna naj bode mi priča molčeča, k plesu naj gode mi voda šumeča, zvezde pa zlate pridejo v svate; nič se nikar ne boj, pojdi, le pojd’ z menoj!... -IG - Anton Lajovic: čj Večerna pesem. (Bierbaum-Fr. Finžgar.) Glej, noč na zemljo lega, perot ji črna sega že čez polje in vas. Šum drevje rahel giblje, na vejah vetrec ziblje, v vrhovih gostih mu zamira glas. Še enkrat nežni dihi, v prirode zibki tihi ves trudni svet zaspi. In tiha noč razpreže nad svetom bajne mreže, nad njo pa sveti mir skrbno bedi. ^Bolest kovač. (Prevel Fr. Finžgar.) Bolest je kovač za moje srce. Na njenem ognjišču mi strast gori. Vedno strašni vihar v žrjavico srca divje sopiha in grozne plamene pali mi besno. Bolest pa nevsmiljeno kuje srce, dokler trdo ni kakor jeklo kaljeno. Dobro kuje bolest! Ne stare vihar in mraz ne požge in rja ne sne, kar bolest je skovala. e) Napitnica. (Prevel Fr. Finžgar.) Moj doni je v trsu kočica, a ljubica — majolčica. Nad trsom mlada tička dva se ljubita. Cink, čink prepevata in s kljunčki se poljubljata Ah, ta ljubav! . . . A moja ljubica je le — majolčica! Muzikalije „Glasbene Matice“ za društveno leto 1902 1903 so ravnokar izšle, in sicer: mešanih in moških zborov uredil MATEJ HUBAD. VSEBINA: A) Mešani zbori. Št. 1. Anton Lajovic: Pomladni spev. „ 2. „ „ Večerna pesem. „ 3. „ „ Črna lutnja. „ 4. „ „ Bolest kovač. „ 5. „ „ Napitnica. „ 6. „ „ „Vodica čista se vila .. „ 7. St. St. Mokranjac: Srbske narodne pesmi. Drugi šopek. „ 8. „ „ „ Srbske nar. pesmi s Kosova. Osmi šopek. „ 9. „ „ „ Srbske narodne pesmi iz Stare Srbije in Makedonije. Sedmi šopek. „ 10. Cezar Kjuj: Dve roži. „ 11. Liadow: „Vozle rečki, vozle mostu.“ „ 12. Oskar Dev: Meglica. „ 13. Anton Foerster: „Z glasnim šumom s kora.“ „ 14. Dr. Benjamin Ipavec: „Leži polje ravno.“ „ 15. Anton Nedvčd: Gospodov dan. „ 16. St. St. Mokranjac: Srbske nar. pesmi z Ohrida. Deseti šopek. B) Moški zbori. Št. 17. Peter Križkovski: Utopljenka. „ 18. Dr. Benjamin Ipavec: Na Prešernovem domu. „ H). Dr. Gustav Ipavec: Savska. „ 20. „ „ „ Oblaček. „ 21. „ „ „ Planinska roža. „ 22. Anton Hajdrih: Hercegovska. „ 23. „ „ V sladkih sanjah. „ 24. Vinko Krek: Ljubezen in pomlad. „ 25. J. Fleišman-dr. B. Ipavec-Jos. Nolli: Pod oknom. „ 26. Iv. pl. Zajc: Poputnica Nikole Jurišiča. „ 27. „ „ „ Ružiča i slavulj. „ 28. Anton Nedvid: Prešernu. „ 29. Ludovik Hudovernik: Naša zvezda. „ 30. H. V. Vogrič: Lahko noč. „ 31. Anton Svetek: Pod noč. „ 32. „ „ „Kaj bi te vprašal . . .“ „ 33. Vilko Novak: U ljetni suton. Založila „Glasbena Matica“ v Ljubljani. — Tisk J. Blasnika naslednikov.