reklamo novi Telefon 0432/731190 tednik Slovencev videmske pokrajine £>Oyi ČEDAD/CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662196 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 1 (1038) Čedad, četrtek, 4. januarja 2001 /* 'uM* «Ut rifu f Ptn, Prav nič lepo novoletno darilo Dežele Ravno ob koncu pravkar minulega leta je deželna uprava priskrbela naši skupnosti nič kaj praznično darilo: v proračun ni hotela vključiti prispevkov za manjšino in je v tem smislu zavrnila popravke Miloša Budina in Brune Zorzini-Spetič. Kaj se je v resnici zgodilo? Svetovalca Budin in Zorzinijeva sta k deželnemu proračunu za leto 2001 predstavila več popravkov, s ciljem, da se zagotovi nemoteno finansiranje manjšinskih ustanov. Deželna vlada naj bi dejansko jamčila anticipacijo rednih letnih finančnih prispevkov (osem milijard lir), ki jih država ni vključila v državni proračun v pričakovanju dokončne odobritve zaščitnega zakona (ki ima zagotovljeno finančno kritje). Tako je prišlo do paradoksalnega položaja: zaščitni zakon ni še odobren, čeprav obstajajo še upanja in tehnične možnosti, da ga bo senat izglasoval pred iztekom mandatne dobe; finančnih prispevkov sedaj ni ne v državnem ne v deželnem proračunu, tako da je za našo skupnost nastopilo novo obdobje velike negotovosti. Dezela je dejansko imela priložnost, da zapolni nastalo praznino s sprejetjem popravkov Zorzinijeve in Budina, a večinska koalicija Pol svoboščin-Severna liga je ravnala po svoje, čeprav Pri tem ni bila povsem kompaktna. Kaj potem pomaga, da se predsednik deželne vlade Antonimie pred novinarji hvali z dobrimi odnosi s Slovenijo ter izraZa podporo zaščitnemu zakonu? Eno so besede, drugo dejanja. In ta dejanja so tudi ob koncu leta vrgle na Deželo zelo slabo luč, kot Ze velikokrat prej. Ne samo, da v proračunu ni prispevkov, pač. pa hoče Dežela proti volji manjšine uveljaviti zloglasni "Inštitut za Slovence" in to po povsem drugačnem ustanovnem postopku, kot velja za Furlane. Gre, kot je znano, za skrajno sporni način, ki v bistvu pomeni preštevanje manjšine. Tudi glede tega so bili predlogi Budina in Zorzinijeve zavrnjeni. Naj k tej Žalostni zgodbi dodamo še dejstvo, da je večina zavrnila popravke stranke slovenskih in italijanskih komunistov o izrednih prispevkih za špetrsko dvojezično šolo in Stalno slovensko gledališče. Poleg tega tudi z reformo krajevnih uprav za vsaj šest mesecev ne bo nič in gorske skupnosti bodo še naprej životarile. Bilanca deželnih odločitev ob koncu leta je torej za našo skupnost res porazna. Sedaj nam res ostaja upanje, da bo parlament odobril zaščitni zakon, drugače se nam obetajo grenki trenutki. A Ze dovolj grenka je ugotovitev, da se naše stvari navsezadnje rešujejo v oddaljenem Rimu, doma v deželi pa se nam postavljajo vedno nove ovire. V posmeh vsem donečim frazam o federalizmu in spoštovanju manjšin! (D.U.) ČeRVOBIL ATOMSKA CČNTK4LA (C) •'VAoTčr'" Tradicionalna manifestacija bo v teatru Ristori v Čedadu V saboto se srečamo na Dnevu emigranta V saboto popudan se Slovenci Furlanije spet zberemo v teatru Ristori v Čedadu na našem Dnevu emigranta. Ku nimar do sada bo parloZnost za se voščit za novo lieto, za zbrat kupe najbolj aktivne člane naše skupnosti, tiste, ki jim je zelo par sarcu naša zemlja, naša slovienska besieda an kultura, tiste ki pridejo vsako lieto v Čedad za vprašat svoje pravice: socialne, ekonomske, jezikovne, kulturne. Dan emigranta je politična manifestacija, je pa tudi an v parvi varsti praznik slo-vienske kulture v Furlaniji tuk ima glavno besiedo Beneško gledališče. Takuo bo an lietos. Predstavo je ku zadnja lieta zreZiru Marjan Bevk, igro “Mi se imamo radi” je napisu pa Adriano Gariup. V njej bomo videli Emanuelo Cicigoi, Mattea Chiabai, A-driana Gariup. Renza Gariup, Anno lussa an Tereso Trusgnach. Priet bomo poslušal orkester an otroški zbor Glasbene šole an kantavtorja Rina Chinese, glas Rezije. Na prazniku bo naš gost tržaški Zupan Riccardo Illy, ki bo tudi pozdravu, v našem imenu bo guoril pa Davide Clodig. dan emigranta Čedad, 6. januarja ob 15.00 Gledališče Ristori pozdravi Riccardo Illy Zupan Trsta Davide ClodiC) Slovenske organizacije Videmske pokrajine program Rino Chinese Pevski zbor Glasbene šole m&m emske _____ Slovenske organizacij La sentenza della causa civile intentata dal partigiano Pirina diffamò Joško Per il tribunale di Pordenone diffamati anche Sdraulig e Pregelj Marco Pirina diffamò Giuseppe Osgnach - Joško includendo il suo nome, assieme a quelli di Mario Sdraulig e Francesco Pregelj, nell’elenco dei “responsabili di deportazioni e/o collaborazionisti” inserito nel volume “Genocidio”. E’ questa la conclusione alla quale è giunto il tribunale di Pordenone che il 14 dicembre ha depositato la sentenza di condanna nella causa civile avviata nei confronti di Pirina, autore di ricerche sugli episodi accaduti lungo il confine nell’ultima guerra mondiale spesso oggetto di critiche e di recente apparso anche a Cividale, dove non ha mancato di prendere di mira la Resistenza e di vantarsi delle amicizie di Haider e del presidente della Regione Lazio, Storace. 11 tribunale ha accertato che Pirina, la moglie ed il circolo “Silentes Loqui-mur”, come autori ed editori del volume “Genocidio”, hanno offeso la reputazione di Osgnach, Pregelj e Sdraulig (quest’ultimo deceduto) inserendo i loro rìomi nell’elenco dei responsabili. I giudici hanno anche accertato che Pirina, in un’intervista pubblicata dal “Gazzettino” nel 1996, a-veva offeso la reputazione di Pregelj indicandolo quali autore di due arresti a Gorizia, mentre questi in realtà al momento del fatto si trovava ad Ajdovščina. II risarcimento è stato quantificato in dieci milioni di lire per ognuna delle Giuseppe Osgnach (Joško) tre persone chiamate in causa. Pirina dovrà pagare ulteriori tre milioni a Pregelj e le spese processuali ai tre querelanti. “Una sentenza importante - secondo l’avvocato cividalese Rino Battocletti, che ha rappresentato i tre accusatori -perché riconosce che la pubblicazione dei libri di Pirina non rientra nel legittimo esercizio della critica storica ma costituisce soltanto una diffamazione, causa di danni per le persone inserite negli elenchi”. Corriere, proroga di sei mesi La riforma nel settore dei trasporti, che prevede la soppressione delle corse delle autocorriere tra Civi-dale ed Udine, scatterà fra sei mesi e non più con il primo gennaio. E’ stata decisa infatti una proroga, “una moratoria - ha specificato l’assessore provinciale ai trasporti Lanfranco Sette dopo l’incontro avvenuto alcuni giorni fa con l’assessore regionale suo omologo, Walter Santaros-sa, durante il quale è stata presa la decisione - che deriva dai risultati di uno studio dal quale emerge che sono 161 gli abbonati che usufruiscono del servizio delle autocorriere. Un numero non consistente, che proprio per questo non inciderebbe sul trasporto ferroviario, che pure Provincia e Regione intendono potenziare”. A questa ricerca si aggiungono le numerose proteste scritte degli utenti -alcune delle quali pervenute anche alla nostra redazione - e le istanze dei sin-daci della zona, (m.o.) segue a pagina 2 novi mata]ur Četrtek, 4. januarja 2000 2 Le corse delle autocorriere verranno mantenute fino a giugno Una proroga di sei mesi per la Cividale-Udine Aktualno dalla prima pagina Lo stesso Giuseppe Marinig, presidente della Comunità montana e consigliere provinciale, aveva presentato un ordine del giorno in Provincia chiedendo la proroga dei termini di soppressione delle corse e una valutazione delle modifiche migliorative al servizio intermodale previsto dalia legge. La proroga scatta per un periodo durante il quale le parti - gli enti locali e i responsabili dei settori di gomma e ferro - concerteranno la fase di avvio della riforma, che dunque è solo rimandata. “Prendo atto - ha affermato Sette - che la ferrovia va mantenuta e valorizzata, dove non c’è la riprova che la vocazione sia la gomma”. Ma certo va tenuto conto delle esigenze degli utenti e dei costi che devono sostenere. Un esempio lo fa lo stesso Set- te: da Prepotto a Udine il costo mensile dell’abbonamento per autocorriera è di 64 mila lire, con i tre mezzi (corriera, treno e autobus) il costo salirebbe a 129 mila lire. “Dati sui quali bisognerà lavorare” ha fatto capire Sette. Intanto la questione del futuro della linea ferroviaria Udine-Civi-dale è stata di recente discussa a Cividale dal gruppo permanente di lavoro costituito dai comuni di U-dine, Remanzacco, Moimacco e Cividale, dalla Provincia, dalla Società Veneta Ferrovie e dalla New-co s.r.l. In ambito locale, com’è noto, si guarda con favore alla proposta a-vanzata da quest’ultima società che prevede una privatizzazione della gestione della tratta con potenziamento del trasporto merci e la garanzia di miglioramento del trasporto passeggeri, (m.o.) Convento delle Orsoline, 6 miliardi dalla Regione Il Comune di Cividale incassa dalla Regione, attraverso la Finanziaria, i sei miliardi sufficienti o quasi per l’acquisto dell’ex convento delle Orsoline. E’ il primo passo verso la realizzazione di un centro universitario e culturale che dovrebbe dare nuovo slancio alla cittadina. La notizia delle concessioni (due finanziamenti decennali per un totale di 600 milioni l’anno) ha trovano un sin-. daco più che soddisfatto. “Sono molto contento - ha detto Vuga -, c’era l’esigenza di reperire i fondi che non potevano certo uscire dalle casse comunali, di convincere l’università e di concretizzare l’acquisto tenendo conto che la proprietà del monastero aveva già firmato un preliminare con dei privati”. Pisrao iz Rima Stojan SpetiC Lani je bila generalka, letos pa smo zares zakorakali v novo stoletje in novo tisočletje. Manj bučno, z večjo treznostjo in realizmom, saj smo že lani izčrpali vso košaro zelja, napovedi in hrepenenja. Kljub temu pa naj mi bo dovoljeno na kratko napovedati, kaj nas čaka letos. 2e čez par tednov bi senat moral vzeti v roke naš zaščitni zakon. Malo jih je, ki verjamejo, da bo razprava o volilni reformi trajala dlje kot par dni. Razen če se ne dogovorijo o malenkostih, ki bi ne bile vredne označbe, da je to reforma. Naprimer izenačenje sistemov za izvolitev senata in zbornice v zameno za volilno pravico Italijanov po svetu. Potem bi morali priti na vrsto mi, ni hudič! Tedaj bomo videli, ali so Berlusconijevi somišljeniki mislili resno, ko so nam obljubljali omilitev opozicije in odpoved filibusteringu. Ce se to zgodi in bo tudi Severna liga zakopala bojno sekiro, lahko za- kon dobimo še pred Prešernovo proslavo. Ce ne, bo časa zmanjkalo in nam ne bo preostalo drugega, kot da proslave spremenimo v protestne shode. Kajti pokazal bi se črni scenarij, o katerem doslej nismo hoteli razmišljati. Namreč, da bi šli na volitve brez zaščitnega zakona in brez finančnih prispevkov za manjšino. Kajti ne država, niti dežela nista v svoj proračun vključili postavk s podporami, ki jih manjšina prejema že celo desetletje. Spomin gre k Beniaminu Andreat-ti, ki že leto dni v globoki in nepovratni komi čaka na odrešitev. Bil je predsednik proračunske komisije senata, k-o smo sprejemali zakon o mejnih področjih, pa me je vprašal, do kdaj naj bi veljale podpore za našo manjšino. Odgovoril sem mu: “Dokler ne dobimo globalne zaščite!” In smo to vključili v zakonsko besedilo. Državi bi torej ne preostalo drugega, kot da zakon spoštuje in popravi proračun, najbrž sredi leta. Denar bi torej manjšina dobila šele jeseni, dežela pa razdelila - če se ji bo ljubilo - kdaj pozimi. Leto dni suše bi morali nekako preživeti z za- dolževanjem in pomočjo Slovenije... Vsaj glavne ustanove, kot je dvojezična šola v Spetru. Pomladi bodo itak volitve. Ce nam leva sredina ne bo sposobna zagotoviti zakona, ki nam ga obljublja, bo le s težavo obdržala naše glasove. Kdorkoli bi zmagal pomladi, Bèr-lusconi ali Rutelli, bi najbrž ne vztrajali več pri zahtevi, naj nam zaščito odobri italijanski parlament. Obrniti bi se morali na Evropo, naj potegne Italijo za ušesa. Pa bomo videli. Vendar nas, kljub uri, ki nezadržno tiktaka, optimizem še ni zapustil. In verjamemo, da bo zakon o pravicah Slovencev odobren in objavljen. Tedaj nas bo čakalo veliko dela. Imenovanja članov paritetnega odbora, določitev narodnostno mešanega ozemlja, uveljavljanje pravic, dogovarjanje v manjšini o tem, kako jih uresničiti. Potrebovali bomo veliko treznosti in realizma, pa tudi umirjene sposobnosti dogovarjanja z oblastjo. Upajmo, da nam jih bodo trije kralji prinesli v obilni meri. PS: Očitno mi vedeževanje ne gre bogvekaj iz rok, kot ste najbrž opazili pri napovedih o zmagovalcu Velikega brata. Stavil sem na družinskega očeta, pozabil pa siroto Pepelko. Italijani so pač usmiljen narod. V Sloveniji 10. obletnica plebiscita Slovenija je prehod iz starega v novo leto pričakala s slavnostnim praznovanjem desete obletnice plebiscita, ko so se Slovenske in Slovenci množično izrekli za samostojno in suvereno državo. Takratna odločitev ni bila lahka, saj je šlo za veliko tveganje in nevarnost, saj je Slovenija zaorala ledino v procesu razkroja Jugoslavije. Obstajala je resna nevarnost, da bi se plebiscitna odločitev končala z dramo. In prav ti argumenti so bili v središču pozornosti javnega mnenja. V različnih časopisih in revijah smo brali ocene takratne odločitve in celo nekakšno “top lestvico” najbolj zaslužnih politikov za zgodovinsko odločitev majhnega slovenskega naroda. Leto, ki je za nami, pa je v Sloveniji značilno zaradi nekaterih pomembnih političnih odločitev, ki so bistveno vplivale na razvoj dpgodkov v državi. 'Najprej velja omeniti padec in ponoven, še bolj prepričljiv, vzpon premierja Janeza Drnovška. Potem ko je v parlamentu dobil nezaupnico in je bila z glasovi dveh poslank iz vrst SNS in Desusa izvoljena spomladanska Bajukova vlada, smo prisostvovali združitvenemu procesu ljudske in demokrščanske stranke in njenemu hitremu razkroju. Neenotnost znotraj de-sno-sredinske koalicije in težave Bajukove vlade so pomenile uvod v volilno kampanjo za parlamentarne volitve. Le-te so potrdile, daje med Slovenci najbolj priljubljena liberalna demokracija in njen vodja Janez Drnovšek. Volilci, ob tem, da so pripomogli vstopu v parlament trem manjšin strankam (SNS, Desus in stranki mladih). r Janez Drnovšek so hudo kaznovali združeno stranko SLS-SKD ter skoraj polovico konsenza izpred štirih let namenili Bajukovi-Peterletovi Novi Sloveniji. Nastala je nova levosredinska vladna koalicija, ki jo tako ali drugače podpirajo vse stranke z izjemo Nove Slovenije in Janševih socialdemokratov. V njej je prišlo do novosti tudi kar zadeva resor za manjšinska vprašanja. Zorka Pelikana (ki ostaja v okviru urada) je na čelu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu zamenjala nekdanja mariborska županja Magdalena Tovornikova, ki se je prav v teh dneh srečala s predsednikoma obeh krovnih organizacij. Nobene vesti pa nimamo v zvezi s parlamentarno komisijo za Slovence v zamejstvu. Kot znano je večinska koalicija sklenila zmanjšati število parlamentarnih delovnih teles in mednje tudi manjšinsko komisijo. S tem v zvezi so predstavniki naše skupnosti že izrazili nezadovoljstvo in neprimernost pobude. Sam predsednik parlamenta Borut Pahor je bil mnenja, da je treba komisijo ohraniti. Doslej pa nam ni še znano, ali se bo to zgodilo, (r.p.) Benzina super KO In Italia non se ne parla ancora Lubiana invece ha già deciso. A partire dal 30 giugno di quest’anno sparirà dai distributori la benzina super a 98 ottani che rappresenta attualmente in Slovenia il 20/25% delle vendite. Già a partire dal primo gennaio però ai gestori del servizio è vietato immettere sul mercato nuovi quantitativi di benzina super. Nei prossimi sei mesi si tratta insomma di esaurire le scorte. Boom di telefonini Alla fine di dicembre la Slovenia ha superato il mi- Stop alla “super” in Slovenia lione di utenti con il telefonino. Su una popolazione di meno di due milioni di abitanti si sono registrati 1.001.671_ telefoni-nini. Interessante è l’incremento rispetto all’anno precedente che è stato del 53%. In Europa La Slovenia é la migliore tra i candidati per l’adesione all’UE. É quanto e-nterge da una ricerca condotta dalla società Priče waterhouse Coopers e pubblicata dall’autorevole settimanale inglese The e-conomist. Presi in considerazione 4 indicatori: la stabilità macroeconomica, la produttività, il livello di sviluppo delle infrastrutture ed i collegamenti con gli altri paesi europei. Interessante è che il confronto sia stato fatto oltre che con gli I 1 paesi candidati anche con i 15 paesi già membri. La Slovenia si è collocata al 15. posto, subito dopo l’Italia e prima di Malta. Deludente la situazione della Grecia appena al 21. posto. L’export tira La Slovenia ha registrato nell’ultimo quadrimestre del 2000 una crescita economica consistente, pari al 5,8%. L’indice di crescita più significativo (più 11%) è stato rilevato nel settore delle attività di trasformazione che dal 1992 non registravano una crescita così alta. Il motore dell’economia slovena è stato l’export. L’ufficio di statistica ha reso noti anche i dati dell’inflazione che è dell’8,9%. Consenso per Ribičič Ciril Ribičič, 53 anni, docente universitario di diritto costituzionale, ex parlamentare ed ex segretario del Partito del rinnovamento democratico, erede della Lega dei comunisti, è stato eletto giudice della Corte Costituzionale. In parlamento ha avuto un ampio consenso, 46 i voti necessari, 59 quelli ottenuti. Non ha passato invece il vaglio del parlamento Darja Lavtižar - Bebler, proposta dal presidente Kučan a Tutore dei diritti civili. Ila avuto 57 voti, tre meno del necessario. Libri al rogo Quattrocento anni fa il vescovo Tomaž Hren fece bruciare praticamente tutti i libri stampati dagli editori protestanti. A memoria 1 di quell’episodio nei giorni scorsi nel centro di Lubiana, dove avvenne il rogo, è stata posta una lapide a ricordo. Kultura novi mata]ur Četrtek, 4. janurjarja 2001 3 V Čedadu so predstavili zbornik desetletnice Kobariškega muzeja Spomenik navadnemu vojaku, kije najbolj trpel Ni pogosto naleteti na skupino prijateljev, v okviru katere lepega dne dozori odločitev o postavitvi muzeja. Se zlasti ne takšnega, kot je Kobariški, ki po izvirnosti in strokovnosti postavitve, še najveC pa zaradi impresivno močnega sporočila sodi v vrh muzejskih ustanov. Trditev še zdaleč ni pretirana, če upoštevamo domača in mednarodna priznanja (med drugimi nagrado Sveta Evrope), ki jih je muzej prejel v samih desetih letih obstoja. Največje priznanje pa je najbrž tistih šeststotisoč dosedanjih obiskovalcev, od navadnih mimoidočih turistov, do ministrov, predsednikov republik in načelnikov generalštabov vojska več držav. f Tj 'P- ■ ' ,v,£ Skupina ustanoviteljev muzeja, ki svojemu kraju res ni mogla narediti večje usluge, je v Čedadu tik pred prazniki predstavila zbornik, ki je izšel ob desetletnici ustanove. Prišli so Zdravko Likar, Jože Šerbec, Mi- loš Volarič, Željko Cimprič, Vojko Hobič in Pavel Sivec. V dvorani Società Operaia so se lepega večera v organizaciji KD Ivan Trin-ko udeležili le Beneški Slovenci. Odsotna italijanska L’Inquisizione nella Slavia La normalizzazione 8 Capitolo II Faustino Nazzi Urbano Pauletigh di Seu-za-Grimacco non ha bisogno di traduttore, spreca «italicae». Conosce l’Usbetta da trenfan-ni e le sue strigane. «Già un anno essendo venuta a casa nostra, subito che si partisse mentre mia moglie faceva onto nella pina, mai dopo per un’anno quasi intero non puote Irune ili detto onto.. Di là a mezzo turno havendola Covata in Drenchia in casa di Petti Drelligh cominciai a gridarli et a minacciarla di volerla que-reltue et di farla castigare.. Un giorno venne in casti mia., subito che mi vidde cominciò a ridenni contra et dire non dubitate che da qui in poi diio de me non haviete più alcun danno et così quando fu partita mia moglie cominciò a far del Ponto bene come faceva prima.. Gli fu dato del pan per elemosina et non altro.. Una volta.. Mathias figliolo di detta Ciculina mi hebbe a dite simili parole: mia madre meriteria d’essere abbruggiata perché fa queste cose et leva il latte; et io vado ora da Juvan de Topolò che mi ha piegato a veder delli suoi animali che gli è stato levato il latte. Dopo veramente il detto Juviui di Topolò, raggio- rnando di questo, mi confessò che haveano migliorato detti suoi animali mentre e dopo questo Matthias era stato là suso. Egli mi disse: lo vado là suso da Juvan de Topolò, perché incolpano mia madie che habbi tolto il latte alli suoi animali». Che il figlio condivida la colpevolezza della madie e vada a “rimediare” alle sue malie, ricalcando lo stereotipo dello stregone che fa e disfa le malie, significa che i moli nella società rurale sono fluttuanti e ciascuno si colloca nella prospettiva dell’interlocutore. Su publika, kateri je bil veCer prav tako namenjen, je zamudila še eno priložnost. Ob muzejskem zborniku pa je bila predstavljena tudi knjiga Zdravka Likarja o junaškem partizanskem borcu Francu UršiCu-Jošku. un tessuto culturale dialettico, ma fondamentalmente logico, s’inserisce la forza istituzionale scompaginando strumentalmente le dinamiche sociali. Finché il povero è tale è ad e-sclusivo carico della comunità rurale, quando diventa un “conconente” viene normalizzato attraverso l’espropriazione della cultura popolare e l’imposizione di quella normalizzata. Semplificare significa togliere: «A chi ha sarà dato, ma a chi non ha sarà tolto tinche quello che ha» (Le. 19,26). 11 “benessere” fa scomparire i poveri sussistenziali. Giovanni Scoch de Topolò ha bisogno del pievano come interprete. Conosce un po’ tutti da molti anni «et detto Stephano è un po’ mio parente.. Usbetta Zucconala venne in casa mia et mia moglie gli dete elemosina se non un poco di pane, seben lei forse voleva di meglio et ini- Kotič za dan l jazek 12 Matej Sekli G’enitivo G’enitivo to jé iti kazo, ka an rispundawa na baranjé kira-ga (Človeka)? alibòj na baranjé kire raCe?, ko ver-bavi tej čot, gledat, jest, met, pet, pušlušat, videt, ... ni stujijo ta-za bisidico ni. To pride ričet, da ga dopammo, ko mamo no negacjun. Ko pravimo kej od biside tu-w g’enitivu, ka to mòre bet dan Človek alibòj na rie, isa bisida najè »og’èt tu-w g’enitivu« (po laškin »complemento oggetto«). Kiraga (Človeka) an ni vidi? - An ni vidi ninaga lipaga mina - ni ne lipe nune. Kire rače an nima? - An nima ninaga zrelaga kostanja - itine iride hriiske - ninaga zrelaga jabulka. Biside ni stujijo tu-w g’enitivu pa ta-za prepozi-cjuni anu bisidi z; sii, ta-mi sridi od, blizu, dkul, ta-stran; od, čenče, za wojo; karje, malu, nu malu. 1. Prepozicjun z S kod an je paršal? - An je paršal z Vidna - z Rezije - z Korita. An je paršal z /ioga vilikaga dtvora -z ne lipe hiše - z noga lipaga mesta. Ziz prepoziejuno z rumummò od mesta. Biside ta-za iso prepoziejuno ni stujijo rudi tu-w g’enitivu. Z njimi riSpundawamò na baranjé skod? (»tet wkrej z noga mesta«), 2. Biside sri, ta-mi sridi od, blizu, okul, ta-stran K e an je? - An je blizu mira - blizu hiše - blizu puja. Pa ziz bisidi sri, ta-mi sridi od, blizu, okul, ta-stran rumummò od mèsta. Biside ta-za isémi bisidi ni so rudi tu-w g’enitivu. Z njimi riSpundawamò na baranjé ke? (»bet ta-na n in meste«). 3. Prepozicjuni nu biside od, čenče, za wojo Od kire rače sta romunili? - Somo romunili od našaga jazika - od nase kultur v -od naSaga dida. Pa ta-za prepozicjuni anu bisidi od, čenče, za tvojo biside ni se nalažajo tu-w g’enitivu. 4. Biside tej karje, malu, nu malu Muč riza, čukulade, masti nu misa an ji? - An ji karje riza - malu čukulade, nu malu masti - karje misa. Biside ta-za bisidi tej karje, malu, nu malu ni so riidi tu-w g’enitivu. Z njimi riSpundawamò na baranjé muč?. Za parac’at isò somò doparali librin »Grammatica pratica resinila: Il sostantivo« od profasòrja Hana Steenwijka. mediate che fu partita, volendo componer la cagliata di far formaio, mai il latte volse congregarsi insieme.. Non essendo stato nessun'ultra ivi, subito gli corsi per trovarla., per veder di rimediarli., essa portò seco un puoco di paglia della casa con la quale profumassimo li animali da latte et da allhora in poi cominciò alquanto a riuscire detto latte et anco prima era molto puzzolente (20).. Da lì ad alcuni giorni Mathias figliolo di Usbetta venne a casa nostra et disse, che lui e sua madre meritarebbano di essere abbruggiati, onde lui cominciò anco a volersi scusare con dire: seben mia madre sa fare e fa queste cose, io non lo so.. U-sbetta essendo andata un giorno in casa di Gregorio Ruc-chuli de Topolò, perché non l’havessero compiaciuta., subito un becchi) se gli amalo et voleva morire.. La seguitarono et la fecero tornare et ella me- desima risanò detto animale. Anche Steffano et la sorella hanno questa fama di stregoni et che hanno fatto morir li porci a Filippo Scoch di Topolò.. Una volta di quaresima detto Steffano fu in casa nostra a o-pera tre giorni. Sopra un agnello che io gli promise di dare alla pasqua seguente et così venne a tiorlo il venerdì santo et portò un fiaschette di vino che bevessimo et poi di cinque a-gneletti che ben erano piccolini tutti, gli deti la elemosina d’uno et con quello andò via, ma intesi che univate a Seuza là di Lonzach cominciò a biaste-miare l’agnello et che gli costava quaranta soldi et d’allho-ra in poi mi si detero a morire le peccore delle più belle et me ne morsero da vinti una drio l’altra». (20) Queste descrizioni potrebbero tornare utili ai veterinari per venite a capo di specifiche malattie che a noi profani appaiono veramente stregonerie. Fotografije Marja Magajne v občinski palači v Bovcu V petek 29. decembra so v Bovcu, na lepo prenovljenem sedežu občine, odprli fotografsko razstavo Marja Magajne “Motivi iz Benečije”. Gre za razstavo, ki smo jo oktobra gostili v Beneški galeriji v Spetru in prikazuje beneške ljudi, predvsem med delom na polju. V svoj objektiv jih je Marjo Magajna, fotoreporter Primorskega dnevnika, ujel v povojnem Casu, vse do polovice petdesetih let. Razstava v Bovcu je sad sodelovanja tamkajšnje občinske uprave z gorsko sku- pnostjo Nadiških dolin in sodi v okvir evropskih programov Phare. Na otvoritvi, na kateri je zapel domaci pevski zbor Golobar, so o pomenu povezovanja in sodelovanja na gospodarskem in kulturnem področju v obmejnem prostoru, spregovorili bovški Zupan Siniša Germovšek in njegov sodelavec Žarko Mlekuž, predsednik Marinig, Jole Namor in Marjan Bevk. V nedeljo 7. januarja bo v Bovcu spet srečanje z našoO realnostjo, saj bo nastopilo Beneško gledališče. 4 novi mata jur četrtek, 4. januarja 2001 Aktualno ril 1 ~ ^»i Tele voščila Benečanom tle an po sviete Dragi parjatelji, v telili naših cajtih, ki se je skoro zgubla navada pisat kartoline za božične praznike, pa se telefona al pa se poSijajo e-mail, jest, ki sam ostu po starim an ki mi se na straga vzet peno v ruoke, posijan rajS uoscila po puoSt, ku ankrat, mi se parjo buj “sarčne”. Zatuo, skuoze Novi Matajur, Ce mi dovolite, bi rad poSju voščila bližnjim an delečim. Na parvo vsiem Be-nečanan, ki so arzstrese-ni po sviete. De b’ praznoval z njih družinami lepe an mierne božične praznike an de bi začel veselo an srečno novo lieto 2001. Vsiem uoščim, de bi mogli v novim liete pri-dit gledat našo rodno zemljo, ki jih čaka z od-partimi rokmi: viem, de tele je njih trošt. Veseu Božič an Srečno novo lieto tudi Benečanom, ki živijo na domači zemlji, oni, ki z velikim trudom an z močno viero so težkuo die-lal za doma ostat, za de tele minene vaščine se na zaprejo an na cagajo. Veseu Božič an srečno novo lieto vsiem ju-dem, ki so se tarkaj mal-tral an boril, de bi biu aprovan zakon za zaščito (leč za tutelo) naše manjšine v videmski pokrajini s troštam, de bo lepuo nucan; voščin tudi vesele božične praznike tistin, ki so ga sovražli, de Buog jim pamet razsvetli! Veseu Božič an srečno novo lieto našemu mlademu narodu, ki ljubi našo zemljo an ki je naš trošt za prihodnost, oni ki guorijo naš jezik; an očetan, materan an učiteljan, ki jim kažejo, ki pride reč biti Benečani. Veseu Božič an srečno novo lieto našin tin starin, ki so ostal po naših vaseh, ku saruote; ki se nečejo podat an zapustit tolo težko zemljo du-jačni; njin, ki videjo svoje težkuo dielo ciele-ga življenja takuo žalostno zapuščeno an ki na videjo odzad mladega naroda za mu zapustit telo trudno zemjo. Veseu Božič an srečno novo lieto vsien ju-den dobre volje an dobrega sarca, ki so dielal za zazidat na varh Matajurja sloviensko kočo, kjer se bojo an bomo srečevali s parjatelji od vsieh naših kraju. Tei brieg, ki so nan ga bli okradli, bo zdaj naprej tudi naš, bo nazaj kralj od naših bregi. Hvala li-epa. An na zadnjo, veseu Božič an srečno novo lieto van parjateljan od Novega Matajurja, dragi urednici gospi Jole an vsemu redacjonu, van ki dielata zvestuo z. veliko skarbjo miez velikih na-dluogam (dost krat smo tudi mi bralci, ki vas na-dužne pokregamo), van, ki lietos sta praznoval velik “traguardo”, 50. lietnico tednika, van ki z vašo kuražo sta nan pomagal uzdignit nazaj glavo. An za končat, adno veliko uoščilo za novo lieto naši Benečiji, de novo trecjo tisočletje (millennio) parnese za njo novo Pomlad, de razsvetli vse, ku tisoč li-et nazaj, kadar na tele bregi so se nastavli an arzstresli ti parvi slovenski narodi, ki so dielal an se boril pruot vsemu an vsiem. Pogledimo v nje an bodimo močni tudi mi. Al se zmisleta, kuo je pieu adan zvest an zaljubljen sin beneške zemje? Zapiejmo jo: Le živi moja Benečija Jutarnje sonce te ob-seje, in te zagreje; mrzli vietar te pretrese, in te preieje; glas zvona te prebudi in ti parnese veseje; slovienska besieda te prehodi in ti da življenje. Vas lepuo pozdraven in nazaj voščin vsien lepe božične praznike an srečno novo lieto 2001. Tarčmunski grabjar Il presidente Marinig critica le scelte della Regione ‘Tagli alle Comunità, è l’ultima mazzata” Un maxi emendamento alla Finanziaria regionale riduce di 3 miliardi e 700 milioni i trasferimenti alle dieci Comunità montane del Friuli-Venezia Giulia, assegnando loro complessivamente 17 miliardi e 700 milioni. Con questo trasferimento unico nel 2001 si dovrebbero stipendiare qualche centinaio di dipendenti, provvedere a tutte le spese correnti di gestione e garantire la massima operatività. Per il presidente della Comunità montana delle Valli del Natisone Giuseppe Marinig si tratta dell’ultima mazzata a questi enti. “Non tutti conoscono l’attività che essi svolgono in accordo o per delega dei Comuni” afferma Marinig, che elenca la gestione dell’assistenza domiciliare, dell’urbanistica e delle pratiche edilizie, ma anche la progettazione e direzione degli interventi previsti dalle direttive europee in materia di riequilibrio del territorio: Obiettivo 5B, In-terreg 2, Leader 2, piani di sviluppo territoriali e progetti di ripristino e prevenzione del dissesto idro-geo-logico. “Anche di recente - sostiene poi Marinig - le Comunità montane, pur in o-dore di scioglimento e di drastici tagli ai trasferimen- ti finanziari (circa il 25%) sono state delegate dalla Regione ad organizzarsi per raccogliere tutte le domande di contributo dell’indennità compensativa per gli agricoltori, per l’abbattimento dei costi di riscaldamento domestico in zone montane e per la concessione di contributi alle imprese del settore commerciale situate in territori montani. Migliaia di domande sono state presentate dai cittadini che, senza il supporto delle Comunità montane e dell’esperienza dei loro dipendenti, avrebbero dovuto rivolgersi agli sportelli regionali, immaginarsi con quali risultati e quali disagi per la gente di montagna”. La Finanziaria regionale non sembra però tenere in alcun conto questi dati oggettivi. “In un momento così importante per la rinascita dei territori montani -lamenta Marinig - la Regione non ha nulla di meglio da fare che indebolire le strutture sovracomunali esistenti, anziché potenziarle con nuove competenze, funzioni e finanziamenti al fine di renderle più o-perative almeno fino alla scadenza, nel 2006, dei contributi europei e statali di riequilibrio socio-economico degli ambiti degradati”. “Una “ultima mazzata” che fa gridare allo scandalo se si pensa, conclude Marinig, che i 60 consiglieri regionali costano ai cittadini oltre 30 miliardi l’anno.” Banca di Cividale, ii 2001 con gli affreschi della chiesa Il calendario del 2001 della Banca di Cividale è stato dedicato al restaurato ciclo di affreschi della chiesa di S. Biagio, che sorge in borgo Bros-sana antistante il Tempietto longobardo. La Soprintendenza ai beni culturali sta procedendo al ripristino dell’antica chiesa di cui sono stati riportati all’antico splendore gli affreschi interni. Ora si attende il ripristino degli affreschi della facciata. Il calendario verrà presentato lunedì 8 gennaio, alle 11.30, presso il museo archeologico nazionale di Cividale dal professor Claudio Mattaioni e da don Oscar Morandini. L’intervento 4 ‘Abbiamo lasciato in eredità la strada per Clastra in ordine” Riceviamo e pubblichiamo un intervento dell'ex sindaco di S. Leonardo dopo la risposta dell’amministrazione comunale alla petizione dei cittadini sulla strada di Clastra. Ho letto sul settimanale Novi Matajur del 21 dicembre 2000 le considerazioni del sindaco e del vice-sindaco di S. Leonardo sulla petizione popolare riguardante la sicurezza viaria della strada per Clastra. A tale proposito vorrei ricordare che: - L’amministrazione precedente, durante il suo mandato quadriennale, si è trovata alla prese con il problema di quella strada che allora si presentava talmente danneggiata dal traffico pesante da essere impraticabile anche per la sola circolazione ordinaria. - I lavori di risanamento sono stati eseguiti con oneri a carico di chi aveva provocato i danni ( 90 milioni pagati dai “cavatori”). - Inoltre, su interessamento dell’amministrazione comunale e dei “cavatori” stessi, la Provincia (con 60 milioni) ha finanziato anche l’attuale modifica migliorativa del tracciato. Il vice-sindaco con le sue affermazioni si dimostra disinformato nella circostanza, ed anche poco osservatore, considerato che compie detto percorso più volte al giorno. Se fosse stato più attento si sarebbe certamente accorto che gli è stata consegnata in eredità una strada in ordine e risanata in tutta la sua lunghezza. Tocca ora alla “sua” amministrazione salvaguardarne l’integrità statica viaria e la conseguente sicurezza della circolazione. L’ex giunta, oltre al ripristino effettuato, ha promosso anche altre concrete e ben avviate iniziative sulla delicata vicenda, con incontri ufficiali tra “cavatori” e comune di S. Pietro al Natisone, cointeressati nella problematica. Non certo molto più informato risulta essere il sindaco di S. Leonardo quando afferma che nulla è stato fatto, a meno che non si riferisca agli ultimi due anni o quasi. Anziché polemizzare con il passato, molto piò opportuno sarebbe a mio giudizio se i nuovi amministratori si occupassero del presente, impegnandosi a proporre qualcosa di valido e di concreto, indicando come intendono agire. Questo è quello che vuole e che si aspetta la gente. Lorenzo Zannilo k? JL , jih prave... Za Božič Giovanin je biu Su se spoviedat na Staro Goro. - Grehu jìh niemam dost - je jau manihu -pa kajšankrat tu veliki žalost se vprašam, zaki Buog jo ima z mano! Parvo me je staru an potlè mi je nasadiu vsake sort boliezni: imam reumatizme, glava me zmieram boli, na jetrah imam kaman-čeče, imam tudi sladkorno boliezan, diabete, sem malomanj zjuh an videm malo... - Vas zastopim - ga je potroštu man ih - pa vierte mi, de je kajšan, ki stoji zlo slaviš ku vi! - Oh ja, če j’ za tiste, sem se pozabu vam poviedat, de moja Zena Milica je že dvajst liet paralizana tu pastieji!!! ’Na čičica je šla v slaščičarno, paštičerijo an poprašala; - Dajte mi ’no pi-pinco von s čokolade. - Sigurno moja draga - je jala gaspodinja -pa poviejmi, al češ rajš, de pipina bo ženska ali pa moška? Cičica je nomalo pomislila an odločeno poviedala: - Moška, moška, atù bom sniedla an koščic vič!!! *** Tonca za lepuo praznovat novo lieto je šu v oštarijo, kjer je kuazu an litro merlota. Za nomalo cajta potlè je kuazu pa pu litra. Kajšan minut potlè seje stuoru parnest an kuart. Na zadnjo pa an taj. - Ist na zastopem -je poviedu zajekano Tonca oštierju - manj, ki ga pijem, buj se upjanem!!! - Teli eletričist mi storejo znoriet - je pra-vla mlada Zena Katina parlietnemu možu Za-netu, kuje paršu iz dieia. - Vsaki krat, ki pridejo mi strojit televizor mi pustjo okuole po tleh cveke, električne niti, izvijače (kačavi-te), kase izolantnega traku... - Oh ja, imaš ražon - je potardiu mož Za-net - so pru nespodobne reci. Pomisli ti, ki tale an dan, sem biu ušafu Se no dielovno oblieko, tuto, tam pod pastiejo!!! .»„119911 Jiilltv j j 7 novi li ui uòkup matajur £ c, 4. januarja 2001 20 Beneška zvezdica |o Olf nam je poviedala... Olj OVEN Ljubezan: Poroke, rojstva, sanje j| zamnapri... lietos rata vse zaries, 1 na bojo sa-muo sanje! Ce sta sami, z-vezde vam parskočejo na pomuoč an vam storejo spoznat tarkaj tistih “te pravih”, de bota imiel samuo za vebierat! Bo moglo ratat na naglim, ga (al jo) zagledata an bo že ljubezan, al pa, ga (al jo) zapoznata, bota štu-dieral, de bota samuo parja-telja, anta... rata. Če sta že v paru, an se barn dobro gode, bo le napri takuo. Če pa so kake težave, lietos jih kupe preomagata. Dielo an sud: Ce sta se ku-mi vešuolal al pa niemata še diela, muorta uagat an uagat. Na koncu bota nagrajeni. Za tiste, ki že dielajo, lietos bojo imiel še guorš odgovornosti, pa tudi placo (al zaslužak) buj veliko. Za kar se tiče su-de, ker jih bota imiel vič ku po navadi*.bodita ja radodarni, ku nimar, pa ne previe... Zdravje: Lietos kaže, de bo dobro. Ahtita se od julija napri, kar želodec an jetra bojo nomalo utrujeni. Vsakoan-tarkaj počivajta tudi vi. Iti po sviete vam bo pomagalo! BIK Ljubezan: Sta sami an “opečeni”? Na stuojta “zaklenit” vašega sarca. Lietos bota i-miel parložnost srečat te pravega, na stuojta se bat se opeč, bo zaries te pravi an ne tisti, ki vam store tarpiet! Če sta že v paru an vse teče gladko napri, lietos bo vse še buj sladkuo med vam. Ce pa je kiek, ki na gre takuo, ki bi muorlo... težkuo de na koncu telega lieta bota še kupe. Buj lahko, de se zgodi, de vsak puode po svoji pot. Dielo an sud: Dielata že, pa niesta pru nič zadovoljni (sodi-sfani)? Od luja napri zvezde vam bojo naklonjene an vam bojo pomagale rešit vse tiste stvari, ki do seda so vas maltrale. Bota pa ntuorli bit popravljeni iti po drugi |X)ti an sparjet tudi take ponudbe, ki na parvi pogled nieso, kar sta Zeliel. Na koncu, boto vidli, puode vse po vaših željah. Za kar se tiče su-de, ahtita se če imata v misleh k;ike velike spe že, kot kupit novo hišo al pa avto... buojš, de počakata še nomalo. Zdravje: Na stuojta taipiet m-raza, pru takuo na stuojta hodit, kjer je uniamo. Vsakoantarkaj vi barn storio dobro se oddahnit an iti od duoma, magar samuo an konac tiedna. DVOJCETA Ljubezan: Lietos je lieto odločitev (decisioni), naj če se imata ženit, naj če se imata pustit. Priet pa ku se odločeta po kateri pot iti, ustavita se an moment an lepuo poštudierita. Če se pustita, na bota dugo cajta sami an lohni pru tisti, ki do seda je biu vaš parjateu, rata kiek vič za vas. Če sta že dugo cajta kupe, lietos puodeta živet kupe pod adno strieho an vse bo teklo v mieru an ljubezni. Ce živta že kupe, stvari se zbuojšajo an nekateri od vas bojo tudi zibal! Se ’na stvar: z vašim partnerjem se muoreta poguarjat vič, ku po navadi! Dielo an sud: Za kar se tiče dielo an sude, tuole je vaše lieto. Na dieie bota imiel nimar vič u-spehu (successi). Če sta šele brez diela, lietos bota imiel ki z-bierat. Za kar se tiče sude, jih bota i-miel vič ku po navadi an tisti, ki igrajo so pod te pravo zvezdo za udobit kiek! Zdravje: Ahtita se na stress! Lietata previe, napri an nazaj za vse v družini. Bi bluo pru, de kajšankrat bi skarbiel sami za se. Na stuoje se previč jezt, bo škodvalo vašemu zdravju. Od luja napri vam bo lahko zhujšat vič kilu, če tuole želta. RAK MBK3MÌ Ljubezan: Če sta šele sami, na stuojta i-miet previč sile: kar ušafata tistega, ki vam store tuč sar-ce, priet, ku mu porčeta, de ja, poštudierita nomalo. Nie rečno, de je te pravi za vas. Ce sta že v paru, lietos se bota kregal vič, ku po navadi. Na bota mogli prenašat, kar sta do seda an takuo se lahko zgodi, de se vse poderè. Ce se na podere, pride reč, de se imata pru rada! Dielo an sud: Naj dielata al ne, lietos bota imiel dobre parložnosti za ušafat, kar Zeliejeta. Na pomuoč vam parskočejo judje, ki vam bojo zaries puno pomagal. Ce že dielata, naj pod gaspodarjam, naj sami za se, na stuojta pustit na pu, kar sta že začel. Za kar se tiče sude, na začetku lieta bota nomalo v stiskah, pa že pruot po-lietjem, kar jih bota štiel se bota veselil! Lahko, de tudi udobta kiek. Zdravje: Lietos na bota i-miel posebne težave z z-dravjam. Ahtita se pa, kar jesta: lahko de se previe o-pitata! LEV Ljubezan: Sta šele sami? Na bota dugo cajta v telem stanu. Lietos na bota, ku po navadi, previč vebieral an takuo ušafata tistega, ki vam store močnuo tuč sarce. Tuole se zgodi posebno tistim, ki so se že bal, de ostanejo sami celo življenje. Ce sta že v paru an se imata radi, lietos stvari bojo tekle še buj gladko napri. Bota, ku dva novičaca. Bi bluo pametno iti kam, sama, nomalo dni. Vam bo puno parpomagalo za oži-viet ljubezan, ki vas veže. Dielo an sud: Ce sta brez diela al pa vam nie všeč, tisto, ki ga imata, muorta potarpiet še do aprila. Od maja napri vam bojo zvezde naklonjene an bota imiel vič ku adno parlož-nost za spremenit vaše življenje, za kar se tiče dielo, na buojš. Ce vam je všeč, kar dielata, v teku telega lieto bota imiel še buj velike sodisfacjo-ne. Za kar se tiče sude, lietos vam konveni šparat. Zdravje: Buojš, de se bota nomalo alitai, naj kar bota se-diel par mizi, naj kar bota vozil avto. Ahtita se prepihu an previč truda. Lietos je buojš, de se nomalo “paršparata”, če nečeta čuhat do lieta 2002. Vsakoantarkaj počivajta. DEVICA Ljubezan: Ce lietos srečata te pravega (an lahko, de se tuole zgodi), bota muorli bit hvaležni vašim parjateljam, ki vam storejo srečat te pravega. Hodita pogostu plesat, na izlete, v paleštro... Ce sta že v paru... priet, ko odpreta usta za se kregat, okojita se izik rajš, ku poviedat, kar vam pride v pamet. Bi se mogli potlè grivat. Ce stvari na tečejo takuo, ki bi muorle teč... rajš jokat an par miescu, ku tarpiet celo življenje. Pustita se. Dielo an sud: Na diele na bota imiel težav, če se na bota jezli vaki krat, ki vam tarkne v glavo! Buojš bit potarpežljivi an počakat do prihodnjega lieta. Ce dielata sami za se, ahtita se buj, ku po navadi, če nečeta iti v zgubo. Za kar se tiče sude, je te pravo lieto za jih špindat, če imata v pamet narest kake diela v hiši, spremenit pohištvo (arredamento). Zdravje: Muorta jest buj zdravo, ku po navadi! Od obrila napri varvita harbat an koliena! TEHTNICA Ljubezan: Za kar se tiče ljubezan, lietos je vaše lieto. Ce sta šele sami, vsaka parložnost bo ta prava za srečat tistega, al tisto, ki vas dene na mest! Vičerje, Cinema, gledališče, izleti... Ce sta že v paru, lietos se bota ljubila buj ku po navadi an v kajšno družino parpluje tudi štorklja (čikonja). Ce tele zadnje cajte stvari med vam nieso ble pru v znamenju ljubezni, kar razve-selitase, lietos postrojeta vse an vse bo spet lepuo med vam. Dielo an sud: Od obrila napri so vam naklonjene vse zvezde. Ce sta brez diela, ga ušafata an četudi na bo tiste, kar želta, na stuojta reč, de ne saj-od tu se začne sreča za vas. Pru na novim diele srečata take ljudi, ki vam bojo mogli pomagat an za napri. Ce že dielata bota imiel parložnost za zbuojšat vaše stanje. Lietos vam na bojo manjkal sud, na bota sluzil samuo z vašim die-lam, bo mogoče, de udobta kiek al pa de kajšan vam zapusti ki. Zdravje: Vse pru an dobro, če se bota ahtal par mizi. Bi bluo pametno, če bota jedli buj z-dravo, ku do seda. ŠKORPIJON Ljubezan: Na stuojta irniet sile: če srečata kajš-nega an se zagledata v anj, počakita an zapoznajta ga lepuo priet, ku bota pravli, de je ta prava ljubezan. Ce potarpita nomalo, pruot koncu lieta srečata te pravega. Ce sta že na dva, vam muormo reč, de zvezde vam nieso pru naklonjene. Na stuojta se pa hitro odločit za se pustit, more bit de vaša kriza vam store zasto-pit, de vaša je zaries velika ljubezan, ki preomaga vse! Ce pa stvari med vam so zaries pokvarjene, kar pustita se. Ostat nomalo cajta sami vam store samuo dobro. Dielo an sud: Za kar se tiče dielo, niemata para! Vse pru an dobro, predvsem v drugi polovici lieta. Ce na dielata še, ušafata, kar želta. Ce že dielata, z-buojšata vaše stanje. Ce imata v pamet spremenit dielo, spremenita ga, saj brez dvoma (senza dubbio) puodeta na buojše. Tud’ sud vam na bojo manjkal an če mislita kupit hišo al pa nov avto tole je te pravo lieto. Zdravje: Ahtita se, na kar bota jedli posebno če hodita po sviete. Ahtita se tudi majhanih na-sreč, nič hudega, kajšan žlah v čelo, al pa kako nogo zlomjeno, al pa kajšan "Stih”. Nu, ahtita se buj ku po navadi. STRELEC Ljubezan: Vam je všeč iti, ku buše-le, od rože do rože an se na ustavt? Lietos se u-staveta, an še kakuo! Srečata tistega, ki vas dene na mest. An boto pru veseli tegà. Za vse tiste, ki so že v paru, na stuojta se bat, ljubezan vas na zapusti an, če je mogoče, bo še buj velika, ku po navadi. Kjer so kake težave, s potarpežljivo-stjo puode vse namest an bo spet vse teklo gladko napri. V-sakoanktarkaj bi pa korlo tudi pomučat nomalo! Dielo an sud: Se muorta pomudit buj ku po navadi, če žel-ta zbuojšat vaše stanje. Ce sta brez diela, zganita se: obedan vam ga na pride ponujat da-mu. Ce že dielata, muorta pokazat, ka’ znata. Ce z vašim kolegom se na počutita dobro, nie samuo njih kauža: tudi vi muorta bit nomalo buj vljudni, gentil, ku po navadi. Za kar se tiče sude, nič novega. Bo vse, ku po navad. Ce jih imata, vam na par-manjkajo, če bi radi imiel kiek vič, muorta počakat buojše cajta. Zdravje: Na stuojta čuhat priet, ku se zgodi! Bodita nomalo buj par mieru, bota vidli, ki bota stal buojš! KOZOROG Ljubezan: Ce sta “single” an sta veseli tega, na stuojta bit v skarbeh, na srečata še tistega, ki vam store zgubit glave. Ce bi radi imiel kajšnega blizu, parjatelji vam ne bojo manjkal, ta prava ljubezan pa na potuče še na vaše vrata. Ce sta že na dva, se bo moglo zgodit, de kajšan velik "proget” (kupit hišo, iti kam deleč samuo vi dva, menjat pohištvo...) vas parbliža še buj an zastope-ta, de sta bli pru srečni, kar sta se srečal. Bota v pravi sintoniji. Sta v krizi? Pohitita diet na mest stvari, zak pruot koncu lieta zvezde vam na bojo pomagale rešit stvari med vam. Dielo an sud: Ce želta spremenit stvari, parvi štier miesci v liete so te pravi: če gledata dielo, bota imiel puno možnosti ga ušafat. Ce že dielata, srečata take ljudi, ki vam bojo pomagal zbuojšat vaše stanje. Ce dielata sami za se na stuojta se ustrašt če na začetku lieta na puode vse napri, ku po navadi. V drugi polovici lieta vam bo sreča naklonjena. Zdravje: Majhane težave za kar se tiče želodca. An na stuojta nimar barliet okuole, počivat buj ku po navadi vam store samuo dobro. VODNAR Ljubezan: V teku telega lieta vse kar se bo gajalo bo z-lo važno, important. Ce sta sami, srečata tistega, ki bo za nimar. Sta kupe že puno cajta? Lietos al se bota ženil al pa puodeta kupe živet. Sto oženjeni al pa sta pod skupno strieho že vič cajta? Ce teče vse gladko, bo le takuo napri, Cene... hitro pustita se, je kaka gledat postrojit, kar se na da.Te oženjenin parporoča-mo, naj se poberejo an naj gredo, sama sama, na kako “medeno luno”. Dielo an sud: Na stuojta se potegnit nazaj če vam bojo ponujal guorše odgovornosti (responsabilità). Se bota ja muorli potrudit kiek vič, pa na koncu bota imiel velike sodi-sfacjone! Sta šele brez diela? Vzamita vse, kar vam ponudijo an če je dielo “a termine”. Par kajšnim kraju se muore začet! Puno sreče s sudmi. Jih bota imiel vič, ku po navadi. Na stuojta pa jih previč nucat, de-nita jih h kraju za kupit tisto hišo, ki že vič cajta jo želta. Zdravje: Vse dobro za zdravje. Petik vam na bo manjku, zatuo ahtita se, de se na opitata previč! RIBA Ljubezan: Ce sta sami, bota i-miel dobre parložnosti srečat te pravega od polietja napri. More bit, de bo kajšan, ki vam je že stuoru močnuo tuč sarce kak cajt od tega. Sta že v paru? Bota muorli bit buj potarpežljivi, ku po navadi. Bota muorli pomučat vič k-rat an tudi podžgriet vič stvari, ki vam na gredo pru. Samuo takuo riešeta vašo ljubezan. Ce pa mislita, de kar je masa je masa, pustita se. Te oženjeni bojo imiel kako težavo, pa na koncu bi se muorlo vse rešit. Dielo an sud: Na bo lahka, pa na koncu puode takuo, ki vi želta. Ce gledata ušafat dielo, se bota muorli potrudit. Ce se troštata, de vam povišajo plačo al pa de vam dajo tiste priznanje, ki ste ga zaslužil z vašim trudom, bota muorli potaipiet še nomalo, pa na koncu bo. Dielata sami za se? Kuražno, na koncu lieta bota spet srečni. Zdravje: Ahtita se na zobe an na kosti. Ahtita se tudi, kar vozeta al pa če dielata kiek posebnega (zidar, ele-tričist, gozdar...). 6 novi mata jur Četrtek, 4. januarja 2001 Leto JANUAR Leto seje za nas Slovence v Furlaniji začelo pod najlepSo zvezdo. Imeli smo med nami ministrico za dežele Katio Bellillo. Komunisti so vedno bili senzibilni do naše problematike. Prvič pa je tako visok rimski predstavnik pokazal toliko pozornosti do nas. Ministrica je prišla na naš Dan emigranta, obiskala našo dvojezično šolo v Spetru, kjer se je tudi srečala z našimi administratorji iz Na-diških in Terskih dolin. V našem imenu je spregovorila špetrska županja Bruna Dorbolò. V kulturnem programu so nastopili “Cunjarji” Igorja Cerna iz Barda, harmonikaši Glasbene šole pod vodstvom Aleksandra Ipavca in Beneško gledališče z Ruzan-tejevim delom. II 22 gennaio si è ripetuto a Caporetto il tradizionale incontro tra gli sloveni della valle dell’Isonzo e gli sloveni della Provincia di perto a tutti. MAREC Roberto Collini, direttore della sede Rai di Trieste, il direttore dell’informazione in lingua slovena Saša Rudolf ed il responsabile per i programmi Igor Tuta oltre al presidente della Commissione regionale per i servizi televisivi Damele hanno partecipato a S. Pietro in Comunità montana ad un incontro sollecitato dai consiglieri Gasparin e Pinton del PPL Tema dell’incontro la visibilità dei programmi sloveni di Rai 3 anche in Provincia di Udine. La volontà politica c’è\ hanno assicurato, i mezzi tecnici anche. Ma il blackout permane. L’Istituto per l’istruzione slovena di S. Pietro ha festeggiato i 20 anni di attività. Un traguardo importante per l’associazione, presieduta dal prof. Paolo Petricig, che ha fondato la scuola materna bilingue a cui si è aggiunta poi anche la scuola elementare bilingue. *** Osmi marec smo lani praznovali z zelo lepo an zelo žalostno predstavo Beneškega gledališča "Žalostni dogodek v Topolovem”, avtor katere je pokojni če-dajski profesor Giovanni Il ministro Katia Bellillo con il sindaco Bruna Dorbolò al Dan emigranta a Cividale pnjevala in zaključila z odstopom župana Pascolini. Nastopil je komisar, aprila so bile pa predčasne volitve. si è snodato tra la frazione di Cepletischis (Savogna) e quella di Livek (Caporetto), passando per il valico di Polava per un giorno a- Zivahno življenje v dvojezični šoli: izlet z noni Udine, giunto alla sua 30. edizione. Ospite il ministro della pubblica istruzione Pavle Zgaga. In quell’occasione il prof. Paolo Petricig è stato insignito della massima o- Tednik La vita cattolica je končno posvetiu malo svojega prostora slovenskim vernikom naše škofije an začeu objavljati enkrat na mesec slovensko stran. Prvič smo doživeli Čezmejni pust norificenza della repubblica slovena. A nome delle associazioni slovene ha parlato Davide Clodig. FEBRUAR Predsednik Republike Carlo Azeglio Ciampi je sprejel delegacijo slovenske manjšine v F-JK, ki jo je vodil sen. Mitja Volčič. V središču pozornosti je seveda bil zaščitni zakon za slovensko manjšino. Skrbi in želje slovenske manjšine sta predsedniku Ciampiju predstavila Giorgio Ban-chig in Jole Namor. V Čedadu se je politična kriza na občini vse bolj sto- *** Široka delegacija slovenskega parlamenta je bila na obisku pri nas. Najprej se je srečala s stvarnostjo Kanalske doline, nato pa še Benečije. Poglobila je še posebej problematiko slovenskega šolanja med Slovenci Furlanije. *** II “Pust”, il carnevale tradizionale delle valli del Natisene, ha varcato il confine. Voluto dalla Comunità montana Valli del Na-tisone ed organizzato assieme ad altri dall’Associazione per lo sviluppo turistico Tržaški župan Riccardo illy na veliki mnaifestaciji Slovencev na trgu Sv. Antona 1000 našega časopisa, ki je oktobra praznoval petdeset let rednega izhajanja, kar predstavlja lep jubilej za nas in vso manjšinsko skupnost. APRIL Gorati kraji naše Furlanije umierajo. Trieba je narediti kaj konkretnega, da se tel proces ustavi an se varne življenje v naše vasice v brezieh. S tolo mislijo je videmski nadškof Batti- sti pozdravu beneške Zupane v Spetru. Zbrali so se bli za gii pozdravit pred njega upokojitvijo, on pa je dau pobudo za velik posvet škofije o goratih krajih, ki je biu jeseni lani. V Čedadu so bile volitve. 5 je bilo kandidatov za župana in sicer De Luca, Minisini, Monai, Pelizzo an Vuga. 9 je bilo list an 175 kandidatov. V balotazo, ki je bila 30. aprila sta šla Monai in Vuga. Zmagau je zadnji an občina je ostala v rokah Pola in Lige. “Boava Beseda”je na- zik. Za barnaško gjavo, že puno liet zapuščen kamnolom, ki je znan po številnih fosilih, se odperjajo nove parložnosti. Vso povaršči-no kamnoloma je kupila Geofin iz Tavorjane. Nje gaspodar Stefano Piccini, svetovno znan in u-veljavljen ljubitelj geologije in panteologije, namerava tu odpreti velik geo- gnil obiskovalce iz vsega sveta. Tista garda rana v briegu bo postala vir nove- ljudi. Spregovorili so predsednika Pavšič in Pahor, Antonella Bucovaz za Benečijo in župan Illy. *** V Reziji so s kulturnim programom praznovali 10 let delovanja ZSKD. V Čedadu pa se je že peto leto ponovilo srečanje mladinskih gledališč Srednje Evrope. Letošnja izvedba je bila še uspešnejša kot lani. Na njej je nastopilo 783 dijakov iz šestih držav. JUNIJ Obiskal je Speter podtajnik Lavagnini, ki se je zavzel za našo zaščito. Odvijal se je le v Spetru že 27. praznik za natečaj Moja vas. V Ceneboli je ponovno bil mednarodni pohod prijateljstva iz Podbele ali Robedišč. Letos se ga je u-deležilo rekordno število: 500. , m - . *** 27. junija je Zbornica v Rimu izglasovala prvih šest členov našega zakona in ga nato spet odložila. (sc nadaljuje) 17. junija je spet Nadiža povezala beneške in posoške otroke, ki so se srečali v Podbeli in lepo zapeli Moment predstave “Žalostni dogodek..." loški park, ki naj bi prite- ga življenja za naše doline? MAJ Cedajsko gledališče Ristori je gostilo lepo prireditev, ki poteka pod naslovom Spoznajmo se - Conosciamoci. Nastopili sta v-sakem v svoje jeziku, dve gledališki skupini: Beneško gledališče in II Palcoscenico. Publika je lepo sparjela obe predstavi. Potrebujemo zaščitni zakon, zato da slovenska manjšina in z njo vsa deželna skupnost naredi korak naprej. Da bi na to opozorili smo Slovenci s sodelovanjem Občine Trst priredili manifestacijo pred cerkvijo svetega Antona, kjer se je zbralo kakih 5 taužent Med najpomembnejšimi dogodki lanskega leta - prvi del Februarja pri Ciampiju maja vsi skupaj v Trstu Maria Del Basso, režiser pa Marjan Bevk. Ob igralcih so nastopili pevci Beneških korenin. Z lepo predstavo je naše gledališče gostovalo marsikje, februarja jo bo ponovno predstavilo v Posočju. Marca je izšla številka slov knjige, ki je izšla v Bardu, v kateri je izbor beril v terskem dialektu. Ze več let jih berejo an poslušajo med mašo. Največja zasluga je domačega duhovnika Renza Calligara, ki je spet upeljal slovenščino v cerkveno življenje, in Viljema Cerna, ki je psokr-bel za prevod v domači je- Risultati JUNIORES Valnatisone - Buonacquisto 2-1 Prossimo turno 1. Categoria Tre Stelle - Valnatisone (07/01) Classifiche 1. Categoria Gonars 29; Flumignano, Lumignacco 28; Reanese 27; Santamaria 24; Majanese 23; Ancona 22; Riviera 21; Valnatisone 19; Tarcentina 18; Union Nogaredo 16; Maranese 14; Tre stelle 13; Castions 8; Azzurra 7; Venzone 6. JUNIORES Pagnacco 25*; Valnatisone*, Cussignac-co 18; Com. Faedis*, S. Gottardo", Centro Sedia, Chiavris 17; Buonacquisto" 13; Com, Lestizza 11; Serenissima* 10; Com. Tavagnacco, Buttrio 4, Allievi Pagnacco 34; Union 91/A 28; Azzurra 26; Manzanese* 25; Bearzi 23; Torreanese 22; Valnatisone, Gaglianese 16; Fortissimi 15; Libero Atl. Rizzi 13; Reanese 11; Centro Sedia 5; Com. Tavagnacco 4; Chiavris* -1. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa 17; Anni '80 15; Effe Tre 13; E-dil Tomat 12; Termokey, Bar Corrado 11; Mereto di Capitolo 10; Tissano, Warriors 9; S. Daniele 8; Pizz. al Sole due, Coopca Tolmezzo 7; Fagagna 6; Coop Premariac-co 5. Amatori (1. Categoria) Valli del Natisone, Osteria della salute 15; Turkey pub 14; Amaro 13; Rojalese, Treppo 12; Elettrica Passon 10; Team Calligaro 8; Dream Team, Montenars 7; Racchiuso 5; L'Arcobaleno 4. Amatori (2. Categoria) Campeglio 17; Torean 16; Birr. da Marco 15; Gunners, Poi. Valnatisone 14; Carioca 11 ; Pizzeria Rispoli 9; S. Lorenzo 8; Moimacco, Colugna 5; Agli amici, Pizzeria da Raffaele 4. Amatori (3. Categoria) La bottega del mobile 18; Linea golosa 16; Ai Cons 15; Osteria al Colovrat Drenchia 13; Grions 10; Piaino, Alla terrazza 9; Bar Manhattan 8; Beivars 6; Moulin rouge 4; Osteria da Lodia 2. Calcetto (Eccellenza) Bar Zarabara Tolmezzo, Hidroclima Ru-bignacco 12; Al baffo Feletto 11; Meren-deros, da Tony, Alla speranza 10; To-pazzini 8; Paluzza, Lega punto Reman-zacco 6; Beverly village pub 5. Calcetto (1. Categoria) Nuovomillennio Gemona 14; Diavoli volanti 13; Autoudine 10; Bronx team 9; Rojal 8; Ciepi Manzano 7; Paradiso dei golosi, Ediltomat, Pizzeria da Raffaele 3. * Una partita in meno ** Due partite in meno Contro il Buonacquisto la squadra allenata da Armellini conquista i due punti nei minuti finali Juniores, colpaccio nel recupero La rete degli ospiti rimontata da un rigore di Peddis, poi il gol vincente siglato da Iussig La Valnatisone è al secondo posto in classifica in attesa della partita con il S. Gottardo VALNATISONE 2 BUONACQUISTO 1 Valnatisone: Mauro Specogna, Gabriele Cola-pietro, Federico Clavora, Matteo Braidotti, Alessandro Corredig, Almer Tiro, Gianluca Peddis, Davide Duriavig, Maurizio Suber, Gabriele Miano (Gabriele Iussig), Andrea Dugaro (Mattia Cendou). S. Pietro al Natisone, 23 dicembre 2000 - Il primo dei due recuperi (il secondo si disputerà sabato 13 gennaio, alle 15, sul rettangolo di gioco valligiano contro il S. Gottardo) degli Juniores della Valnatisone si è concluso con una vittoria nei confronti della quadrata squadra del Buonacquisto di Remanzacco. A dire il vero se il campo alla fine della gara non avesse dato ragione ai padroni di casa, la vittoria sarebbe stata assegnata dal giudice sportivo in quanto gli ospiti hanno schierato un giocatore fuori quota in più del consentito. A dare i tre punti alla squadra sanpietrina ci ha pensato Gabriele Iussig in pieno recupero con un perfetto diagonale che ha mandato il pallone ad insaccarsi imparabilmente alle spalle del portiere Russo. Si è chiuso il secondo millennio anche per lo sport. Il calcio professionistico non registra particolari problemi, a parte il commissariamento della Lega calcio dopo la lotta tra i “papabili” chiusasi sul nulla di fatto. Trovare ed e-leggere la persona giusta è risultato impossibile, visti i grandi interessi che si scontrano per mettere su cpiesta o quell’altra poltrona i propri candidati che sappiano dirigere l’orchestra senza creare malcontento nei propri sostenitori. Nel calcio dilettantistico ed amatoriale si sente suonare ben altra Qualche riflessione per l’inizio d’anno musica! Finalmente il presidente della Figc regionale Mario Martini è stato e-letto nella stanza dei bottoni, dove si decideranno le sorti ed il futuro del nostro calcio ed il funzionamento delle nostre piccole società locali. Sono in costante aumento le problematiche che affliggono i nostri insostituibili dirigenti delle società calcistiche, che sono sempre più vessati dagli impegni finanziari (iscrizioni ai cam- ; fffi >'! *f«PVV • 'g w ì; Il portiere Mauro Specogna pionati, rimborsi spese, minori introiti a causa dello scarso interesse determinato dalle pay-tv), per continuare con lo svincolo, il limitato tesseramento dei ragazzi extracomunitari (che da sempre giocano per le nostre squadre arrivando alla categoria Ju-niores; solo uno di loro può restare, mentre gli altri se vogliono giocare a questi livelli devono cambiare squadra o andare a giocare negli amatori) per Gli ospiti avevano iniziato bene la gara passando a condurre al 20’ del primo tempo grazie alla rete di Zuccolo. La pronta reazione dei ragazzi, guidati per l’occasione dall’allenatore della prima squadra Ivano Marti-nig (per l’indisponibilità di Giancarlo Armellini), veniva premiata cinque minuti più tardi dal pareggio ottenuto da Gianluca Peddis che trasformava il calcio di rigore concesso dall’arbitro chiudere con le problematiche riguardatiti la manutenzione, la scarsa funzionalità, l’insufficienza ed il sovraffollamento degli impianti sportivi esistenti. Con queste carenze che stiamo denunciando da tempo siamo entrati da qualche ora nel terzo millennio. Ci auguriamo che il sottile filo che tiene legate le diverse componenti sportive calcistiche non si spezzi. Pensiamo sia interesse di tutti tentare dì risolvere questi piccoli grandi problemi, che sono un pesante fardello per i nostri dirigenti. Buon anno a tutti, (cipo) per una vistosa trattenuta per la maglia in area di rigore di un difensore ospite nei confronti di Maurizio Suber. Con questa vittoria la Valnatisone si è portata al secondo posto in classifica, a quota 18. 1 ragazzi allenati da Armellini, con un successo nel prossimo incontro con il S. Gottardo hanno la possibilità di migliorare ulteriormente la propria posizione in classifica. Novo leto s kajaki Novo leto se da pričakati na več načinov. Ali s plesom in veseljačenjem do jutra, lahko pa tudi zelo Športno. Člani kajakaškega društva Silec iz Gorice so prihod novega leta in tisočletja praznovali s tradicionalnim spustom po Soči. Prvega januarja se je za to priložnost zbralo šestnajst kajakašev, med katerimi je bilo tudi nekaj prijateljev iz Nove Gorice z Nino Mozetič, svetovno mladinsko podprvakinjo. S kajaki so se spustili po strugi Soče od mosta pri Lo-čniku do mosta pri So-vodnjah, kjer so jih čakali prijatelji in sorodniki s toplim čajem in drugimi prazničnimi dobrotami. Kajakaši so na cilju nazdravili novemu letu, trije od njih pa so si omislili še pogumen skok v Sočo. Za takšno kopanje je treba res zdravja in poguma, saj je bila temperatura prvega januarja le komaj nad ničlo, Soča pa v tem času ne preseže pet stopinj Celzija. Caucig come un falco, gli “Škrati” volano Tiro a segno, Paussa confermato alla guida Con 6 voti ed una scheda bianca Giuseppe Paussa è stato riconfermato alla guida della sezione di Cividale del Tiro a segno nazionale. II rinnovo quadriennale è stato deciso dal direttivo formato, oltre che da Paussa, da Luigino Braida, Mario Floreancig, Marcello Causerò, Pierandrea Picotti, Franco Rossi e Massimo Bordignon. Il neo e-letto ha assicurato di voler operare in continuità con gli schemi del quadriennio passato durante il quale i soci sono passati da 293 a 637 unità. OSTERIA DELLA SALUTE 0 VALLI DEL NATISONE 1 Valli del Natisone: Michele Sirch, Felice Notarnicola, Claudio Scaravetto, Gianni Trusgnach, Cristian Birtig, Marco Carlig, Simone Vogrig (Moreno Mauri), Robi Caucig, Claudio Del Ben, Milko Volarič (Andrea Scuderin), Michele Osgnach (Francesco Fanna). Ziracco di Remanzacco, 27 dicembre 2000 - 11 recupero giocato stasera sul rettangolo della capolista ha visto il meritato successo dell’undici valligiano che così aggancia in te- sta alla classifica, a quota quindici punti, la formazione locale. La gara si è giocata sotto u-na pioggia insistente che ha ridotto il campo ad una palude penalizzando entrambe le contendenti che non hanno potuto esprimere le proprie doti tecniche. Partono velocemente gli Skrati che al primo minuto vanno vicinissimi alla segnatura. Su cross effettuato da Claudio Scaravetto, con una spettacolare semirovesciata Del Ben manda il pallone a sfiorare l’incrocio della porta locale. Nonostante le condizioni atmosferiche proibitive il gioco è Felice Notarnicola interessante, con innumerevoli cambiamenti di fronte. Al 18’ un doppio veloce scambio tra Simone Vogrig e Milko Volarič permette alla punta slovena di concludere a rete. 11 pallone non viene trattenuto dal portiere avversario, sulla sfera piomba come un falco Robi Caucig che realizza il gol. I padroni di casa replicano prontamente con un forcing tambureggiante, ma solo una volta impegnano severamente il bravissimo Michele Sirch. Nella ripresa le numerose pozzanghere frenano le iniziative di entrambe le compagini all’altezza del centrocampo. A due minuti dal termine unico sussulto causato da Del Ben che manda il pallone a stamparsi sulla traversa, (p.c.) Minimatajur DREKA SPETER doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 13.00 do 13.30 Debenje: v sriedo ob 10.30 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK do h. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. PODBONESEC do h. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje: v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 16. do 16.30 PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 v torak od 17.00 do 18.00 v sriedo od 9.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 Za vse tiste bunike ai pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za prelieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 727081). Pridejo oni navašduom. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago «guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedact. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litori na 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. 12.17*, 12.37*, 12.57* 13.17,13.37,13.57,14.17*. 15.06,15.50,17., 18. 19.07, 20. Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 17.30.18.25.19.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Čedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Čedad....731142 Karabinierji.............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL ....:^'LVm$S097 ACI Čedad 731762 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Čedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost... ..727553 “Nonno Bepo mi ha raccontato che una krivapeta lo ha spaventato. Mentre nel bosco la legna tagliava, la Krivapeta curiosa guardava. La donna selvaggia dalla novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ul Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina-Abbonamento Italija: 52.000 lir Druge dr2ave: 68.000 lir Amerika (po letalski posti): 110.000 lir Avstralija (po letalski pošti): 115.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Se2ana Tel. 067 - 73373 25ro račun SDK SeZana Sl 51420-601 -27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT Včlanjen v USPI Associato airUSPI grotta sbucò: “Mama moja!” il nonno gridò. Con foglie e rametti i capelli arruffati, vestiti sporchi e piedi girati. Nonno Bepo mi ha raccontato che quando l’ha vista... è proprio scappato!” Tele besiede so ble napisane na vabile, ki so nam ga parnesle meštre od Suole v Sauodnji za iti na božično festino, ki so jo organizal kupe vartac an osnovna Suola iz telega kraja s pomočjo sauonjskega kamuna, domače proloco VartaCq an skupina alpinu iz telega kamuna. “Festino” s predstavo, ki je guorila pru o krivapetah, an s piesmi so jo nardil otroc od Suole za uoSčit vesele božične praznike an srečno novo lieto parlietnim ljudem sauonjskega kamuna, pru ta- kuo družinam an parjate-ljam. Zapiele so tudi Beneške korenine, pozdravila sta tudi sauonjski Sindak Lorenzo Cernoia an preside Dino Tropina. Tisti od prò loco Vartača so poklical “Babbo Natale”, ki je pamesu vsakemu otroku an žakjac bombonu. Alpini so jim parnesli panetone. Vsaka družina pa je nesla damu an liep kolen-dar, ki, takuo ki je že navada, so ga nardil otroc sau-onjske Suole s pomočjo me-Stri: na njim lepe risbice (di-segnini) an novice, ki od blizu tičejo sauonjske vasi an življenje par nas. Naro o n i n a 2001 Abbona mento ITALIJA 52.000 lir EVROPA, AMERIKA, AVSTRALIJA IN DRUGE DRŽAVE (po navadni pošti) 68.000 lir Telo risbo jo je naredu an puobič od skupine “Lesice", ki so te veliki, dvojezičnega vartaca. Duo od vas zna narisat take lepe žvince? Marianna hode v parvi razred dvojezične Suole. Navadla se je barvat “a tempera". Nie migu lahko, vesta ? Se muora nucat pinete, uodo an barve... Miedihi v Benečiji Božične jaslica. Takole jih ne narisu an otrok dvojezičnega vartaca od skupine te sriednjih Nasmejani otročič nosejo darila Ježušu, ki se je kumi rodiu doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 11.30 doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) Senjam za šuolarje an none