cv dolenjka d.d.
NOVO MESTO
ObiSčite prodajalno »MURA« na Glavnem trgu 28 v Novem mestu. Ob nakupu nudimo 10% POPUST in 5-mesečni brezobrestni kredit. Pričakujemo vas!
Št. 42 (2514), leto XLVIII • Novo mesto, četrtek, 23. oktobra 1997 • Cena: 200 tolarjev
ISSN 0416-2242
9 770416 224000
vaš četrtkov prijatelj
DOLENJSKI LIST
KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE
NOVO MESTO - Danes, 23. oktobra, bo ob 19.30 v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine koncert orkestra Slovenske fiharmonije za glasbeni abonma in izven. Pod vodstvom dirigenta Lorisa Voltinija in s solisti: Igorjem Škerjancem, Tiborjem Kerekesom in Domnom Jerašo bodo filharmoniki izvedli Kozinov simfonični scherzo Bela krajina, Tartinijev koncert za violončelo in orkester v D-duru, Casteredov koncertino in Rahmaninove Simfonične plese.
PEŠCA ODBILO NA DREVO *
POTOK - V nedeljo, 19. oktobra, ob 20.05 je 21-letni Simon Fink vozil osebni avto iz Novega mesta proti Straži. V Potoku je pred gostilno Pod smrekco opazil 52-Ietne-ga pešca Janeza G. iz Češče vasi, ki je prečkal cesto. Voznik je začel zavirati, vendar je pešca vseeno zbil. Po trčenju gaje odbilo na nasip, iger je obvisel na veji drevesa. Pri reševanju pešca se je veja odlomila in pešec je padel 6 metrov globoko. Hudo poškodovan se zdravi v novomeški bolnišnici.
predsednik GZS Jožko Čuk
Tbjci “odrezali” direktorja Grede mag. Gregorčiča
Kaj se dogaja v Gredi
MIRNA - Dunajsko podjetje Esarom, polovični lastnik Grede Mirna, in domači solastnik tega podjetja Brane Kirm zahtevata odstop direktorja mag. Avgusta Gregorčiča, nekdaj tudi dolgoletnega direktorja mirnske Dane. Kako nehumano zna tuji kapitalist ravnati s človekom, ki ga domnevno več ne potrebuje, opisujemo v reportažnem zapisu na 18. strani, tu pa naj omenimo le, da je avstrijski podjetnik hotel z izsiljevanjem priti do dokupljene Gregorčičeve tovarne v Gabrovki, do znanega Presa-da, za simboličnih 3.000 šilingov.
“Prav ste slišali. Za 3.000 šilingov so hoteli tovarno, ki je svoj čas zaposlovala že po sto delavcev, povečini domačinov. Kaj bi bilo z delavci, če bi jih prepustil na milost in nemilost tujim kapitalistom, ki hočejo zgolj dobiček, si lahko mislite. Če je meni taisti tuji podjetnik 23. septembra po 26 letih poslovnega sodelovanja z njegovo firmo poslal zgolj brezdušni faks, naj odstopim kot direktor Grede in skličem skupščino te firme, kakšen odnos bi imel šele do delavcev Presa-da?” sprašuje mag. Avgust Gregorčič, ki ne more skriti bolečine ob tako (za naše razmere) nenavadni potezi dunajskega podjetja. Se bolj pa ga je prizadel domačin solastnik Grede Brane Kirm, za katerega pravi Gregorčič, da mu je odstopil svoj lastniški delež brez slehernega nadomestila, zdaj pa mu je družno z Avstrijcem “skočil v hrbet”.
Čustva gor ali dol, mag. Avgust Gregorčič, ki je pred leti spravil vkup Gredo, mora zdaj iz podjetja, ker je to volja novih gospodarjev. Taka je pač logika kapitalizma.
P. P.
Slovenija bi umrla kot Planina
Slovesnost v spomin na dogodke izpred dobrega polstoletja - Planincem status žrtev vojnega nasilja • Dr. Kristan: NOB preprečil genocid nad Slovenci - Sprava naj bo
PLANINA V PODBOČJU - Združenje borcev in udeležencev NOB Krško, KS Podbočje ter skupnosti borcev Gorjanskega bataljona in Cankarjeve brigade so pod pokroviteljstvom občine Krško pripravili v soboto na Planini v Podbočju spominsko slovesnost ob 55-letnici ustaškega pokola v tej vasi in 55-letnici napada Cankarjeve brigade na belogardistično postojanko v Podbočju.
Jože Zupančič, predsednik ZZB in udeležencev NOB Krško, se je na slovesnosti zavzel, naj država skozi zakon o žrtvah vojnega nasilja danes prizna Planincem njihov prispevek v NOB.
Dr. Ivan Kristan, predsednik državnega sveta Republike Slovenije, se je z govorom na slovesnosti poklonil spominu žrtev ustaškega zločina na Planini in drugih, padlih med NOB. “Narodnoosvobodilni boj je bil boj za osvoboditev in združitev slovenskega naroda, s katerim so preprečili načrtovani genocid nad slovenskim narodom in so okupatorja izgnali. Prav zaradi NOB ima Slovenija ugledno mesto v zmagoviti
zavezniški koaliciji, ki je izbojevala zmago nad nacifašizmom,” je dejal Kristan. Po njegovem mnenju poboj vaščanov Planine in požig vasi pred 55 leti kaže na usodo, ki ji je bil zapisan slovenski narod. “Kdor se ni vključil v NOB, ki je pomenil oborožen upor zoper genocid nad slovenskim narodom, ampak je sodeloval z okupatorjem in bil celo prostovoljno vključen v okupatoijevo oboroženo silo, kot je bil to primer s slovenskim domobranstvom, tega ni mogoče proglasiti za borca za osvoboditev slovenskega naroda, kajti to je bilo takrat in je tudi danes dejanje narodnega izdajstva,” je rekel dr. Kristan. Hkrati je
Uredništvo duši davkoplačevalce
Iz kritičnega nastopa predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Jožka Čuka v Ribnici
RIBNICA - Četrtkov obisk predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Jožka Čuka v Ribnici je območna gospodarska zbornica izkoristila za aktualen razgovor o gospodarskih gibanjih v Sloveniji.
“Ko govorimo o konkurenčnosti določenega podjetja moramo
vedeti, da je ta odvisna od cele
RKC ■ NAJVEČJA VELEPOSESTNICA?
Kaj vera, gozdovi, gozdovi!
Končno prava beseda iz premierovih (Drnovškovih) ust: pri denacionalizaciji ne gre le za načela pravnosti, ampak tudi za načela pravičnosti. V naglici sprejeti nedomišljeni političjii denacionalizacijski zakon, ki ni v čast ne zakonodajalcu ne pravni stroki, saj pri upravičenem popravljanju starih krivic dela nove, je zato potrebno popraviti in dopolniti. To se bo prej ali slej tudi zgodilo.
S tem načelnim stališčem večina ljudi soglaša, z izjemo denacionalizacijskih upravičencev, kar je po svoje tudi razumljivo. Nikakor pa ni razumljivo stališče vodstva Cerkve, ki vztraja pri vrnitvi pokljuških in drugih gozdov ob kršitvi obojega: pravnosti in pravičnosti. Vesoljni Sloveniji je znano, da je večina spornih gozdov fevdalnega iz\:ora, torej dodeljenih od monarha. Prav tako slovenska javnost zdaj natančneje ve, da je brik-senski knezoškof te gozdove s privoljenjem papeža leta 1858 prodal industrijalcema Viktorju in Vincencu Ruardu. Znano je tudi, da so bili taisti gozdovi, potem ko so bili v kasnejših letih dodeljeni Kranjskemu verskemu zakladu, leta 1939 celo v nasprotju s prvim členom tako in tako vprašljive (agrarna reforma!) Koroščeve uredbe spet dodeljeni Cerkvi na pravno dvomljivi osnovi. (Mimogrede: iz visokih uradnih ust smo slišali, da nacionalizacijska odločba za te gozdove sploh ne obstaja!) Ob vsem tem vodstvo Cerkve vztraja pri svoji zahtevi, ne meneč se za načet ugled med ljudmi, vernimi in nevernimi. So mu pokljuški gozdovi, torej materialni kapital, več kot moralni kapital, brez katerega ne more biti nobenega duhovnega gibanja, kaj šele trdne krščanske vere, katere kraljestvo ni od tega sveta ?
MARJAN LEGAN
I
vrste dejavniskov, med katerimi je 8 ključnih,” je dejal Čuk in dodal, da konkurenčnost ni samo vprašanje plač in sociale, ampak tudi interne poslovne politike in kulture ter tudi vplivov širšega okolja. “Lani je bilo v Sloveniji 63,2 odst. velikih podjetij, 15,2 srednjih in 21,6 malih, že v prihodnjih nekaj letih pa bo v strukturi gospodarskih družb v Sloveniji malih podjetij 30 odst., saj v Sloveniji sedaj ugotavljamo pravo eksplozijo malega gospodarstva,” je dejal.
Med velikimi problemi je omenil tudi, da se zmanjšuje število
* Ob pohvalni oceni izvozne usmeritve Slovenije je Čuk opozoril na preveliko odvisnost od EU, predvsem pa Nemčije. “Odločitve nemškega parlamenta so za nas že skoraj tako pomembne kot slovenskega,” je dejal. Dodal je, da imamo v samo treh državah na svetu - Nemčiji, Italiji in Franciji - okoli 0,5 odst. njihovega uvoza. “Takšno pa imamo tudi ekonomsko in politično težo,” je poudaril in dodal, da zato v svetu nismo tako pomembni, kot mislimo.
davkoplačevalcev, nadgradnja pa se množi. Poudaril je, da je GZS edina ustanova na nacionalni ravni, ki je po letu 1990 zmanjšala število zaposlenih (od 430 na 260), državna uprava pa se je v tem času povečala skoraj za 20
tisoč dodatno zaposlenih. “Ne preostaja drugega, kot povečati bruto dodano vrednost na zaposlenega in zmanjšati plače oziroma stroške poslovanja,” je dejal in dodal, da mora Slovenija uvesti novo razvojno usmeritev, ki temelji na visoki kakovosti izdelkov, kvalitetnem menedžmentu, varstvu okolja, informatizaciji in internacionalizaciji okolja. Prav na tem področju pa Slovenija še najbolj zaostaja. In tudi zato si, kot je dejal Cuk, slovenski direktorji želijo čimprejšen vstop v EU.
M. LESKOVŠEK-SVETE
V ZNAMENJU GOSTINSTVA IN TURIZMA
ČATEŽ OB SAVI - V Klubu Termopolis v Termah Čatež bo danes ob 12. uri izvršni odbor Turistične zveze Slovenije podelil priznanja najboljšim učencem srednjih gostinsko-turističnih šol. Podelitev, ki se je bo udeležil dr. Ivan Kristan, predsednik državnega sveta Republike Slovenije, bodo združili z gostinsko-turi-stičnim zborom v Termah Čatež.
BI VREME
Do konca tedna bo suho vreme, v nedeljo močnejša ohladitev.
Berite danes
stran 4:
’ Trkanje na vašo vest, gospodje
stran 5:
•Zakon proti “hlapčevstvu na
KUČAN PRI VOJAKIH - Predsednik države Milan Kučan je v petek obiskal 2. pokrajino Slovenske vojske. V novomeški vojašnici je za krajši čas spremljal usposabljanje v 1. pehotnem bataljonu ter dejavnost modelarske in lokostrelske sekcije. Kučanu so popoldne v vojašnici Cerklje ob Krki predstavili oklepno enoto, letalski sestav in vojašnico, ogledal pa si je tudi krajšo taktično vajo oklepne enote. Med predsednikovem obiskom sta letališče preleteli v nizkem letu tudi dve nizozemski vojaški letali F16. Na fotografiji: med predsednikovim obiskom na cerkljanskem letališču. (Foto: L. M.)
NA PLANINI - Dr. Kristan je v govoru na Planini nastopil proti poskusom “razvrednotenja NOB in rehabilitacije narodnega izdajstva ”. (Foto: L. M.)
pozval k spravi, tako da bodo “pripadniki medvojne generacije, ki so bili na različnih bregovih, normalno živeli drug z drugim, ne da bi si vedno znova očitali, kdo je bil na kateri strani. Predvsem pa je potrebno preprečiti, da bi se medvojno sovraštvo prenašalo na mlado generacijo”.
Navzoče sta med drugimi pozdravila krški župan Danilo Siter in v imenu borcev general Alojz Hren. Med slovesnostjo je mešana slovensko-hrvaška delegacija
• Radio Slovenija bo dogodkom na Planini med vojno in današnjim prizadevanjem, da bi Planinci pridobili status žrtev vojnega nasilja, namenil oddajo Pomnjenja. Polurna oddaja, ki jo je pripravila novinarka Irena Maj-ce, bo na sporedu 26. oktobra ob 9.05 na 1. programu Radia Slovenija.
položila venec k spomeniku na Planini. Navzoči so lahko prisluhnili tudi kulturnemu programu.
M. LUZAR

•Brežice predlagajo zakon o Romih
stran 8:
•Na borzi Že zimsko spanje
stran 9:

» M..	•
Zdravilni kozarec
vina na dan
- • •
stran 11:
•Ponujal “žgečkljive* vroče kasete
stran 18:
•Zakaj nas preganjajo, če smo na svojem?
strgn 19:
•Se žive nekdanje kočevarske vasi
w.
a
Paič
Krška vas ® 0608/59-059 Novo mesto ® 068/21-123
Escort že od 20.040 DEM
ALI VESTE, DA PRALNI STROJ GORENJE
porabi 20 odst. manj energije in vode kot tisti, izdelan pred letom 1990
izrabi prašek 99-odstotno lahko najceneje kupite v TIKI Trebnje
LIČKANJE - Že pred nekaj leti smo se v Turističnem društvu Dolenjske Toplice odločili, da obudimo ta zanimivi ljudski običaj. Začeli smo pod Prši novim podom v Dolenjskih Toplicah, lani smo bili pri Pezdirčevih na Dolenjih Sušicah, prejšnjo soboto, 11. oktobra, pa pri Urbančičevih v Kočevskih Poljanah. Tudi tokrat so bili kupi koruze hitro oličkani, saj se je okoli njih zbralo preko sto ličkarjev od blizu in daleč. Gostoljubni domačini so pripravili prijetno vzdušje, ki ga je popestril harmonikar Jože. Na koncu sta bila za vse najbolj vabljiva polenta z ocvirki in pečen kostanj z moštom. Številni obiskovalci, predvsem pa gostje iz Zdravilišča, ob slovesu niso mogli prehvaliti prijetnega večera med Poljanci. (A. Hudoklin)

u
n
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
* Posredujemo pri trgovanju z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi
*	Upravljamo s finančnim premoženjem
*	BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija)
9 068/342-410
Bombardiranje z reklamami
Sftoznanje nekaterih, daje vržena stran polovica denarja, namenjenega za reklame, je očitno več kot izziv za vse, ki bi se radi dali v zobe. Številni oglaševalci nas zasipajo z reklamami, kot bi hoteli za vsako ceno ugotoviti, kateri denar v oglaševanju so vendarle koristno naložili. Vprašanje je, ali tako sodobno bombardiranje z reklamnimi sporočili dosega svoj namen. Ali pri reklamah ne velja zlato pravilo ničesar preveč? Ali reklama lahko laže, ali sme pretivarati? Kaj naj si na primer človek misli o reklami, kakršnikoli, sredi napetega filma ali ob prihodu najboljšega tekača skozi cilj? Ali je reklama sama po sebi lahko tudi suhoparno medijsko poročilo o obisku tega ali onega pomembneža?
Kakor koli že, priznati ie treba, da smo v dobi reklame in da bomo vanjo zašli še globlje. Množični informacijski mediji so tu že povedali, kaj je danes skromno, kaj bahato, kaj lepo in kaj grdo. Srečanja izdelovalcev reklam, kakršno je bilo pred nedavnim v Portorožu, razkrivajo, da je temu res tako in da je človeška pamet zelo zvita in domala brez predsodkov, ko dela reklame. Kako se ob tem odzivajo tisti, ki so jim reklame namenjene?
VILMA ŠTRAUS, natakarica iz Semiča: “Reklam je preveč, zlasti med filmi, ko je najbolj napeto. Nekatere reklame nič ne povedo in odvračajo ljudi in pretiravajo ali celo lažejo. Le malo je dobrih. Na TV bi morale biti reklame ločene od ostalega programa, prav tako bi morale biti v časopisih natisnjene ločeno od novinarskih prispevkov. Reklamni panoji ob cesti pa me ne motijo.” SREČKO HRASTAR, kuhar iz Metlike: “Reklame so vedno dobrodošle, saj gre za pomembne informacije. Mnogi so danes že tako zaposleni, da za marsikatero stvar sploh ne bi vedeli, da obstaja, če ne bi bilo reklam. Zame tisti, ki reklamirajo, niso vsiljivi in me reklame sploh ne motijo. So pač takšni časi, da je marsikdaj od reklam odvisen uspeh poslovanja.”
JADRANKA PODRŽAJ, inženirka kemijske tehnologije, zaposlena v firmi Gusto, Mirna, kot vodja razvoja Presada Gabrovka: “V zadnjem času je res veliko reklam v poštnih nabiralnikih, predvsem so to letaki, ki vabijo k cenenim nakupom. Verjetno je takšen način oglaševanja odraz gospodarskih razmer in majhnih plač. Moram pa reči, da bi bila precej bolj vesela vabil na kulturne prireditve.” JANKO ŠUŠTARŠIČ, upokojenec iz Šentjanža: “Jaz si že ne belim glave zaradi oglaševanja, še manj pa dovolim, da bi me reklame delale živčnega. Vsak ima pač svoje interese in te skuša na nek način sporočiti javnosti. Čeprav sem že lep čas v pokoju, imam toliko nalog in obveznosti, ki sem jih sprejel zavestno, ker hočem obdržati stik z ljudmi, da me reklame prav nič ne motijo.” BORUT NOVAK, direktor novomeške poslovne enote Adriatica: “Reklamna sporočila so potrebna, saj ljudje iz njih zvedo tudi stvari, ki jih zanimajo. Bolj kot to, da je vse več reklam, pa me moti, da je med njimi preveč slabih, včasih celo neokusnih reklamnih sporočil. Poln reklam je tudi televizijski program, vendar me to ne moti, ker za gleda-
nje veliko reklam, je dobro, saj potem pridejo kupci. Reklame morajo biti poštene. Ne smejo obljubljati nekaj česar v trgovini ni oz. je čisto nekaj drugega! TUdi osebje, ki prodaja, mora biti prijazno. Včasih grem kupit kaj takega, za kar je reklama. Nedolgo tega sem imel tak nakup in nisem bil razočaran.”
JOŽE KERIN, lastnik gostilne “Gadova peč” v Podbočju: “Sem za reklamo, vendar sem absolutno proti pretirani reklami. Pri vsaki reklami naj bo več kot polovica povedanega res. Najbolj me motijo reklame, ki so npr. sredi športnega prenosa, sredi filma itd. Moti me tudi, da so reklamne agencije tako agresivne pri pridobivanju reklamnih oglasov.”
NADA KLARIČ, trgovka iz Kočevja: “Televizije na gledam veliko, kolikor jo, nimam nič proti reklamam. Moti me le to, da so morda nekoliko predolge, predvsem pa, da prevečkrat ponavljajo napovedi sporeda. Čeprav bi raje videla, da npr. ne bi prekinjali filmov, pa moramo vedeti, da je tako pač zato, ker televizijske hiše živijo od reklam.”
MARKO PAHULJE, strojni ključavničar iz Ribnice: “Dve leti sem bil v Ameriki in njihova televizija meje 'ubijala’. Rad sem se pohvalil, da pri nas ni prekinitev oddaj zaradi reklam. Žal je zdaj tudi pri nas tako, Čeprav še ne tako hudo kot v Ameriki. Proti reklamam nimam ničesar, njihovo predvajanje med oddajami pa je vsiljevanje. TU dosegajo nasproten učinek od želenega.”
OTVORITEV PRIZIDKA DOMA STAREJŠIH
NOVO MESTO - V sredo, 29. oktobra, bo ob 10. uri otvoritev prizidka novomeškega doma starejših občanov. V sklopu prizidka bodo odprti tudi novi prostori za delovno terapijo, s katerimi bomo dali priznanje vsem tistim, ki skozi celo leto prizadevno sodelujejo v programih delovne terapije. Stanovalci bodo ob tej priložnosti pripravili kratek kulturni program in razstavo ročnih del, ki bo odprta od 29. oktobra do 5. novembra, od 9. do 17. ure. Dajte jim tudi vi priznanje za njihov trud in jih obiščite na razstavi.
ŽALNA SLOVESNOST NA GRIČKU
ČRNOMELJ - Občinski odbor Združenja borcev in udeležencev NOB pripravlja skupaj z mestnim odborom v četrtek, 30. oktobra, ob 11. uri žalno slovesnost pri spomeniku na Gričku. Nastopili bodo moški pevski zbor in recitatorji. Vabljeni vsi Belokranjci, še posebej pa člani ZB NOV.
OBČNI ZBOR DRUŠTVA RAČUNOVODIJ
NOVO MESTO - Izvršni odbor Društva računovodij, finančnikov in revizorjev Novo mesto sklicuje redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 27. oktobra, ob 12. uri v konferenčni dvorani Izobraževalnega centra v I. nadstropju Hotela Krka v Novem mestu. Strokovni referat bo imel dr. Stanko Koželj z naslovom Aktualne teme v sodobnem računovodstvu.
Novi prostori razvojne ambulante
Ambulanta za razvojno motene otroke v novomeškem zdravstvenem domu je začela delovati lani • Šele zdaj možnosti za strokovno delo - Od občin dala denar le novomeška
NOVO MESTO - Lani septembra je v novomeškem zdravstvenem domu začela delovati težko pričakovana ambulanta za razvojno motene otroke iz Dolenjske in Bele krajine, takrat še v manjših in začasnih prostorih. Prejšnji teden pa je bila v zdravstvenem domu otvoritev novih prostorov razvojne ambulante. Na 300 m2 je več kabinetov za individualno obravnavo pa ambulanta in sejna soba. S to pridobitvijo sodi novomeški zdravstveni dom med tiste domove v Sloveniji, kjer so za razvojno motene osebe poskrbeli tako, kot je treba.
Na otvoritvi je direktorica no- ima služba za varstvo otrok in vomeškega zdravstvenega doma mladostnikov v Novem mestu že dr. Tatjana Gazvoda povedala, da dolgo tradicijo. Otroški in šolski
STROKOVNA SKUPINA - V razvojni ambulanti, pravzaprav v centru za spremljanje motenih v razvoju, delajo številni strokovni delavci, ki bodo pomagali otrokom in njihovim staršem iz Dolenjske in Bele krajine. (Foto: J. Dorniž)
Bolečina zajema človeka v celoti
Združenje za zdravljenje bolečine in Krka pripravila strokovno srečanje za splošne zdravnike - Noben človek ne bi smel po nepotrebnem trpeti bolečine
ŠMARJEŠKE TOPLICE - V začetku meseca je bilo v Šmarjeških Toplicah strokovno zdravniško srečanje z naslovom “Skupaj premagajmo bolečino”, ki sta ga pripravila Slovensko združenje za zdravljenje bolečine in tovarna zdravil Krka.
“Znanje o bolečini postaja resna medicinska veda,” pravi dr.
Nevenka Krčevski-Škavrč, predsednica Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine. Tako svetovno združenje so ustanovili leta 1974, v Sloveniji pa so se mu pridružili lani. “Osnovna naloga našega združenja je izboljšanje obravnavanja in zdravljenja bolečine med zdravniki različnih spe-
* V ZDA porabijo za zdravljenje kronične bolečine več kot 50 milijard dolarjev na leto, celotno protibolečinsko zdravljenje pa stane več kot 100 milijard dolarjev. “Ustrezno multidisciplinarno zdravljenje bolečine zmanjšuje obolevnost, skrajšuje hospitalizacijo, zmanjšuje odsotnost z dela. Največjo korist od protibolečinskega zdravljenja pa ima bolnik in te koristi ni mogoče meriti samo z denarjem,” pravi prof. Drinovec.
čina preveč intenzivna ali traja predolgo, postane škodljiva in jo je treba odpravljati.”
Dr. Metka Klevišar iz Slovenskega društva Hospic pravi, da bolečina zajema človeka v celoti, v vseh njegovih razsežnostih, ki se med seboj prepletajo in pogojujejo. “Huda bolečina osredotoči vso človekovo pozornost na obolelo mesto, in če traja dolgo, lahko bolnika pripelje v obup, mu zamegli pogled na vse ostalo. Najpogostejši vzrok želje po evtanaziji je ravno huda bolečina,” trdi dr. Klevišarjeva. “Noben človek ne bi smel trpeti bolečine, če je olajšanje mogoče.”
A. B.
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkov prijatelj
SKUPAJ PREMAGAJMO BOLEČINO - Pod tem naslovom je potekalo strokovno srečanjev Šmarjeških Toplicah. Na fotografiji: strokovnjaki med posvetom. (Foto: A. B.)
cialnosti ter med znanstvenik in raziskovalci, medicinskimi sestrami, zdravstvenimi tehniki, fizioterapevti in med drugimi,” pravi predsednica. Društvo danes šteje okoli 60 članov, večji središči za zdravljenje bolečine sta v Ljubljani in Mariboru, manjša pa so že tako rekoč po vseh slovenskih bolnišnicah.
“Bolečina je človekov stalni spremljevalec,” pravi dr. Jože Drinovec iz Krke. 10 do 20 odst. odraslih ljudi trpi za kronično bolečino in kar polovica jih ni ustrezno zdravljena. “Kadar je bole-
ČASTNIKI NA IZLETU - Člani združenja slovenskih častnikov Šentjernej, Škocjan in Novo mesto so bili minulo nedeljo na izletu v Kobaridu, kjer so si ogledali Kobariški muzej, ki je posvečen dogajanjem med prvo svetovno vojno. Muzejska zbirka zaključnih operacij na soški fronti s poudarkom na dvanajsti soški bitki, ki je bila v času od 24.10. do 9. II. 1917, je postavljena v prostorih Mašerovega kmečkega dvorca. Predstavlja prikaz največjega vojaškega spopada na slovenskih tleh, saj je v gorski bitki s probojem sodelovalo več kot 600.000 mož vojaška na avstroogrski in italijanski strani. Za spopad na soški fronti, kije v nekaj dneh leta 1917 obrnil celo stran zgodovine človeštva, je značilno, da je v vojaškem pogledu predstavil pr\v uspešno operacijo, ki jo poznamo pod izrazom bliskovita vojna. Po ogledu Kobariškega muzeja, ki je leta 1993 prejel nagrado Sveta Evrope in bil pred dvema letoma razglašen za Unicefov muzej leta, so se častniki s svojci odpeljali v Postojno, kjer so si ogledali tamkajšnjo vojašnico. Na sliki: po poučnem prikazu delovanja topa - havbice, ki ga je Dolenjcem predstavil poveljnik Jože Šantelj, so se udeleženci izleta slikati pred havbico 155 mm. (Besedilo in slika: B. Avbar)
jubljansko pismo
Bolj kot delo diši poslancem privilegij
Res ne morejo nazaj na delovno mesto?
LJUBLJANA - V zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so izračunali, da se je število upokojencev v prvi polovici leta povečalo za več kot v celotnem letu 1996. Lani se je upokojilo 5000 ljudi, v letošnjih prvih šestih mesecih pa je šlo v pokoj že 6000 dotedanjih zaposlenih. Veliko se jih je upokojilo predčasno, z odkupom delovnih let, predvsem za čas služenja vojaškega roka in študija. Nimajo pa vsi te možnosti. Večino čaka status brezposelnih ali po domače - cesta. In “žepnina” za preživetje. Denarno nadomestilo ob brezposelnosti znaša na mesec le 70 odstotkov mesečne plače, ki jo je zavarovanec prejemal tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja. V naslednjih mesecih upade ta delež na 60 odstotkov. Brezposelni prejema nadomestilo tri mesece po devetih mesecih neprekinjene zaposlitve, šest mesecev po 30 mesecih in največ 24 mesecev po 20-letni zaposlitvi.
Nezaposleni pa preživljajo še druge tegobe. Psihologi in zdravniki ugotavljajo, da se oseba, ki izgubi zaposlitev, znajde v stresnem stanju. Po nekaterih ameriških raziskavah prinese izguba dela
47 stresnih točk od 100 možnih.
Da se brez denarja težko shaja, se dobro zavedajo tudi naši vsakokratni poslanci, zato so še pravi čas poskrbeli, da bi se jim to ne zgodilo. Tako sta lani decembra poslansko nadomestilo prejemali še dve tretjini (59) poslancev prejšnjega sklica parlamenta, letos septembra pa se to število ni bistveno zmanjšalo. Med prejemanjem nadomestila bivšim poslancem teče delovna doba, hkrati je prejemnik socialno zavarovan, pravico pa ima tudi do regresa za letni dopust. Pravica do nadomestila se lahko tudi podaljša, toda največ za eno leto, do izpolnitve pogojev za upokojitev po splošnih predpisih.
Zakaj torej poplava poslancev, ki v letu dni v državnem zboru niso mogli dvigniti svoje delovne knjižice, in zakaj se tako bojijo svoje “usode” po koncu mandata? Imajo nekdanji poslanci res tako resne težave pri zaposlitvi na starem ali novem delovnem mestu? Vrnitev na staro delovno mesto je namreč uzakonjena v zakonu o poslancih, ki pravi, da ima poslanec, ki je bil do izvolitve v delovnem razmerju, pravico, da se v treh mesecih po prenehanju mandata vrne na delo, ki ga je opravljal, ali na drugo delo, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe. Prav poslanski položaj naj bi pomenil priporočilo za odhod v pomembna podjetja, univerzitetne ustanove, na svetovalske položaje, še višje v politiko...
Kakorkoli že: “odsluženim” poslancem se po izteku mandata kljub temu ne mudi v službo. A to jim lahko samo škodi. To trdijo tudi psihologi.
VINKO BLATNIK
dispanzer skrbita za okrog 17 tisoč otrok in mladostnikov. Dobro je organizirana tudi služba za varstvo žena in nosečnic. Kljub temu se rojevajo otroci z motnjami v razvoju; ocenjujejo, da se 10 odst. otrok rodi motenih ali kasneje pridobi psihične, fizične in senzorne motnje oz. okvare. V razvojno ambulanto so napoteni vsi rizični novorojenci in dojenčki, pri katerih na rednih sistematičnih pregledih odkrijejo odstopanje od normalnega razvoja, otroci s poškodbami osrednjega živčevja, vedenjsko moteni in otroci s čustvenimi težavami.
Začetke strokovnih obravnav motenih otrok pa so že opravljali dr. Janžekovič, dr. Humarjeva, dr. Goršičeva in mnogi drugi. Razvojno ambulanto, kije organizirana kot center za spremljanje motenih otrok v razvoju, že eno leto uspešno vodi predana pediatrinja dr. Dijana Majstorovič. V strokovni skupini delajo še pedopsihi-atrinja, logopedinje, delovne terapevtke, fizioterapevt in višja medicinska sestra.
“Z odprtjem novih prostorov razvojne ambulante se pravzaprav šele začenja trdo delo cele skupine strokovnjakov. Le veliko šolanja in nabiranja dodatnega znanja bo prineslo željene rezultate,” je poudarila dr. Gazvodova. Nove . pridobitve pa so prav gotovo najbolj veseli starši teh otrok (razvojna ambulanta ima že 350 odprtih kartonov), ki so do sedaj morali na strokovne obravnave v Ljubljano. Celotna investicija je stala okrog 16 milijonov tolarjev, večino denatja, 11 milijonov, je prispeval novomeški zdravstveni dom, 5 milijonov tolarjev pa novomeška občina, kije priskrbela še kadrovsko stanovanje, pomaga pa tudi pri kritju stroškov izobraževanja strokovnih delavcev. Sožitje, društvo za pomoč duševno prizadetim, iz Novega mesta pa je razvojni ambulanti podarilo kamero za spremljanje zdravljenja razvojno motenih.
J. DORNIŽ

Novomeška kronika
KOŠARKA - V Delu lahko vsak četrtek preberemo jezljiva negodovanja o odrinjenosti in zapostavljenosti krajev in raje južno od Ljubljane. To pa se ne kaže le v politiki in gospodarstvu, nad čemer se najpogosteje pritožuje kolegica Zdenka Lindič Dragaš (Z.L.D.), marveč tudi v športu. Zadnjo soboto so novomeški košarkarji krepko izprašili drese favoriziranim igralcem iz Polzele. Ampak to so videli le gledalci v dvorani, na ljubljanski televiziji so v športnih poročilih mimo objavili vest, da so Polzelani prepričljivo premagali Novomeščane. Tokrat se ni izšlo! Pa kdaj drugič.
KLOŠARJI - Dejavnost bogate novomeške klošarske scene je med poletjem kar malo zamrla. Kulturno mrtvilo pač! Majavi veseljaki so se razbežali v šir in dalj, na odmor, oddih, na morje in v gore, sanatorije in zdravilišča. S prvo jesensko meglo pa so spet polnoštevilni. V prvem mrazu sta se dva, njihov baletni prvak in uvoženi muzikant, zasedela v toplih bančnih prostorih. Ko je postal zadah le prehud, jima je uslužbenka odločno povedala, da banka ni mesto za počitek postopačev, ampak kraj, kamor delovni ljudje pridejo po zaslužen denar.
STEZICE - Promet postaja vse gostejši, pešec je zaradi nasilne pločevine vse bolj ogrožen. V mestu so avtomobili zasedli tudi pločnike, kolikor je še ostalo prostora, pa so ga zavzeli dirkaški otroci na rolerjih in mladina na kolesih ter avtomatikih. Pešci pa se kot Židje med drugo vojno v Nemčiji stiskajo ob zidove hiš. Dosti bolje ni niti v mestnih gozdovih, zlasti v Porto-valu mora biti sprehajalec zelo previden, da ga ne podre kakšen kolesar, motorist ali celo avto. Voz s konjsko vprego pa se vidi tako in tako le še v starih ameriških filmih o osvajanju Divjega zahoda.
KLETKA - Parkirišče pred občinskim steklenjakom na Novem trgu se ob normalnem delovnem dopolodnevu duši v pločevini in se kaj hitro spremeni v pravo pločevinasto kletko. Ker ne more nihče nikamor več peš, se vrsti avtomobilom za avtomobilom, na koncu pa ne more nihče nikamor drugače kot peš. Prostor je tako dovršeno zaparkiran, da ne more blizu niti pajek. Možnosti za rešitev tega problema sta dve: ali prepovedati promet v središču mesta ali pa kupiti helikopterskega pajka.
Ena gospa je rekla, da se vrača socializem. Nova oblast se zavzema za uvedbo samoprispevka, po katerem je v dnevih zmagoslavja pljuvala.
'...'.............' .... i
Suhokranjski drobiž
ZASLUŽNIM V SPOMIN -Član Turističnega društva Suha krajina in vodja noš Janez Gliha je na zboru društva predlagal enominutni molk za pokojne ustanovitelje L Tujskoprometne-ga in olepševalnega društva: za pokojnega učitelja Jožeta Perko in župnika Alojza Zupanca, ki je kraju zapustil bogato pisano zapuščino.
BOLJŠE INFORMIRANJE OBČANOV - Na zboru krajanov na Dvoru so predlagali namestitev informativnih tabel - oglasnih desk, na katerih bi krajani lahko dobivali informacije in spremljali delo organov KS Dvor. V razpravi so bila postavljena tudi vprašanja glede parkiranja avtobusov (teh je čedalje več, medtem ko je prog manj), nevarne in razpadajoče hiše (bivše Škrabčeve gostilne) sredi Dvora, začetka del na javni razsvetljavi v Žužemberku, asfaltiranje ceste Lašče-Klopce-Lipje (cesta je na nekaterih mestih katastrofalna), hidrantnih nastavkov po vaseh, začetka gradnje pošte in kulturnega doma, parkiranja sredi Dvora (predlog je za dovoljeno enourno parkiranje), izdelave ureditvenega načrta za center Dvora, dokončne ureditve mrliške vežice... Skratka veliko vprašanj in zanimiva razprava.
JAVNA RAZSVETLJAVA NA REBRI - V KS Žužemberk letošnji program teče po načrtu. Asfaltirali so cesto Srednji Lipo-vec-Hrib (Žvajdrga) v dolžini 1000 m, lastniki pa so še dodatno prispevali za 200 m asfalta; nekatere ulice v Žužemberku so asfal-tirali, opravili rekonstrukcijo vodovoda in že položili nove kanalizacijske cevi. Nova je tudi javna razsvetljava na Rebri, mrliška vežica je pod streho, in grad na začetku dolgopričakovane sanacije. Le tako naprej!
S. M.
MNU IZ NAŠIH OBČIM MM
Nova cesta in obnovljena cerkev
V nedeljo so v Gabrju odprli 2 km nove ceste Gabrje - Gorenji Suhadol - Brusnice -Z mašo pa so posvetili obnovo podružnične cerkve sv. Janeza Krstnika
SLOVESNO V GABRJU - Pred otvoritvijo ceste Gabrje - Brusnice je bil tudi krajši kulturni progrq/n, številne prisotne pa so najbolj navdušili brusniški osnovnošolci. (Foto: J. D.)
TEHTNA RAZPRAVA O BIOTEHNOLOOG1JI - Vok\’iru 134. letnega srečanja Slovenskega zdravniškega društva prejšnji petek in soboto na Otočcu je potekala tudi razprava na temo Biotehnologija, bioinženiring, kloniranje - upi in strahovi. V tehtni razpravi, v kateri so zavzeto sodelovali tudi številni udeleženci zdravniškega srečanja, so napovedali številne koristne možnosti nadaljnjega razvoja na tem področju in hkrati opozorili na težke etične in moralne zadržke in usodne dileme, ki se jih pri tem ne da zaobiti, jih spregledati ali celo zavreči. Na fotografiji: o tem vprašanju so razpravljali zdravniki, filozofi, teolog vrhunski tehnični strokovnjak in drugi. (Foto: A. B.)
ŽALNA SLOVESNOST NA CVIBLJU
ŽUŽEMBERK - V soboto, 25. oktobra, ob 11. uri bo v Žužemberku na Cviblju pri spomeniku 1200 padlim v NOB žalna slovesnost, na katero so vabljeni tudi predstavniki šestih ambasad. K spomeniku bodo polagali cvetje, ker so na njem izpisana tudi imena njihovih državljanov, pripadnikov slovenske NOB. Na žalni slovesnosti bo govoril minister za obrambo Tit Ibrnšek, župan novomeške občine Franci Koncilja pa bo za predstavnike ambasad in Zveze borcev priredil sprejem.
FONDACUA ZA POMOČ ŠTUDENTOM
NOVO MESTO - Na pobudo svetnikov namerava novomeška občina ustanoviti fondacijo za finančno pomoč študentom za študij na VII. in VIII. stopnji za redni študij in študij ob delu, doma in v tujini. Število štipendij bo odvisno od denarja, s katerim bo fondacija razpolagala. Ustanovitelji fondacije bodo predvidoma fizične in pravne osebe, ki se bodo zavezale, da bodo v fondacijo mesečno vplačevale določen znesek. Fondacija pa bo pridobivala denar od ustanoviteljev, donatorjev, sponzorjev in drugih zainteresiranih oseb tudi v obliki enkratnih prispevkov. Organizacija in delo fondacije bo javno.
Na zboru krajanov KS Mirna Peč večina za novo občino, čeprav z bojaznimi - Primerjava s škocjansko občino - V izdelavi ureditveni načrt za celotno Mirno Peč
s tem večje možnosti za razvoj turizma, ki pa je pomemben tudi za nadaljnji razvoj krajev pod Gorjanci.
Pred tem so Gabrčani in okoliški ljudje svečano mašo posvetili obnovitvi svoje podružnične cerkve sv. Janeza Krstnika. Temeljite obnove cerkve so se lotili že pred desetimi leti: najprej so zamenjali ostrešje, kasneje so obnovili njeno pročelje, elektrificirali zvonjenje, naredili drenažo okrog cerkve in prepleskali zvonik. V letošnjem letu pa so se lotili obnove notranjosti: zamenjali so strop v ladji in zakristiji, odbili star omet, naredili nov omet v ladji in zakristiji in delno v prezbiteriju, zamenjali okna, oskrbeli novo električno napeljavo, položili opečni tlakovec, nabavili pa so tudi nove klopi in svetila. Pri obnovi cerkve je sodeloval novomeški zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, kije odkril, da so pod ometi med ladjo in prezbiterijem in v samem prezbiteriju še stare poslikave.Najprej je pogodbena vrednost del znašala 2,5 milijona tolarjev, kasneje pa se je povečala kar na 4,5 milijona tolarjev. Denar so prispevali krajani, obrtniki in podjetniki, 500 tisočakov je prispevala novomeška občina. Se vedno pa jih čaka obnovitev prizorov križevega pota, oltarja in poslikav na zidu, to pa nameravajo obnoviti v naslednjih
lgtlh'	J. DORNIŽ
• V življenju vlada sreča, ne modrost. (Teofrast)
Tone Anderlič, vodja poslanskega kluba LDS
Dolenjska še vedno nima avtocestne povezave proti Zagrebu, čeprav so jo načrtovali že pred desetletji, sedanja cesta pa postaja zaradi vse gostejšega prometa vse bolj nevarna. Rebalans gradenj dolenjsko avtocesto še bolj odmika, tako naj bi se za letos načrtovani odsek ceste od Višnje
približno 150 milijonov tolarjev proračunskega denarja, letos pa je z Mestne občine Novo mesto dobila 7 milijonov tolarjev investicijskih sredstev.
Največji strošek bi pomenil vrtec, v šoli bi bila občina soudeležena le pri investicijskem vzdrževanju, tretjino denarja bi šlo za občinsko upravo, ki bi jo sestavljal župan neprofesionalno ter še dva zaposlena, skratka denarja za napredek kraja bi gotovo ostalo več. “Ne bi nam bilo treba čakati na denar; seveda pa bo takšno upravljanje zahtevalo večjo odgovornost. Toda prišel je čas, ko moramo sami skrbeti zase, in to čimbolj složno,” sta poudarila člana sveta Andrej in Lojze Kastelic.
Maloštevilnim krajanom na srečanju so vse te lepe besede prijale in so se kasneje z večino opredelili za novo občino, toda vseeno se niso mogli znebiti dvomov in bojazni, predvsem o tem ali bodo tisti, ki bodo v upravi občine, res pošteno in marljivo delali za kra-
•’anC'	L. MURN
GABRJE - V nedeljo popoldan je bilo v Gabrju dvojno slavje, najprej so mašo, ki jo je imel škof Jožef Kvas, posvetili obnovi podružnične cerkve sv. Janeza Krstnika, potem pa so v neposredni bližini cerkve slovesno odprli sodobno cesto od Gabrja preko Gorenjega Suhadola do Brusnic. Cesta, dolga 2 km, povezuje krajevno skupnost Gabrje in Brusnice, zato sta trak poleg novomeškega župana Francija Koncilije prerezala tudi predsednika omenjenih krajevnih skupnosti.
Vrednost celotne investicije lahko peljal tudi avtobus bodisi v znaša skoraj 21 milijonov tolarjev, šolo ali na delo. Po predlogu mini-od tega je za 850 m ceste, ki sodi strstva za promet in zveze pa se bo pod Brusnice, njihova krajevna po določitvi državnih cest ta cesta skupnost zagotovila 3,6 milijona	navezovala na bodočo regionalno
tolarjev, za 1100 m pa gabrska cesto Vahta - Gospodična - Gabr-krajevna skupnost, in sicer 4 mili- je - Ratež. Novomeški župan jone, več kot 13 milijonov tolarjev Franci Koncilija je ob tem pou-pa je prispevala novomeška obči- daril, da z otvoritvijo te ceste vena. Po 4 m široki cesti bo sedaj liko pridobiva tudi Gabije, saj ima
O zapostavljenosti Dolenjske
Občinski odbor LDS pripravil pogovor z vodjo poslanskega kluba LDS Tonetom Anderličem s sodelavci
MIRNA PEČ - “Ni občine, ki ne bi bila več rada občina,” je dejal predsednik KS Mirna Peč Žvone Lah. V sredo, 15. oktobra, je bil namreč v prostorih gasilskega doma Jablan zbor mirnopeških krajanov, ki so po naročilu državnega sveta, če želijo kmalu živeti v občini, še enkrat razpravljali o tem. Januarja ali februarja prihodnje leto se bodo krajani o tem odločali na referendumu, kar pa ne bo odločilno.
Zvone Lah je povedal, daje KS	obdobju, kar je Škocjan občina, je
Mirna Peč ena tistih štirih v seda- napredek zelo viden,” je dejal nji novomeški občini, ki ima naj- Lah. Izračunali so celo, naj bi boljše možnosti in je tudi izdelala nova mirnopeška občina dobila najbolj utemeljen elaborat za novo občino. Predvsem pozitivne
občino, “ker je ta primerjava najbolj možna. Škocjanska občina je približno enako velika, kot bi bila mirnopeška, in ima podobno število prebivalcev, šola ima enako število oddelkov itd. V tem
strani te spremembe je utemeljeval s primerjavo s škocjansko
NOVO MESTO - Minuli četrtek je novomeški občinski odbor LDS v hotelu Krka v Novem mestu organiziral pogovor z vodjo poslanskega kluba LDS Tonetom Anderličem in sodelavci. Udeleženci pogovora so menili, da se na Dolenjsko in v Posavje ter Belo krajino iz državnega proračuna vrača premalo denarja glede na delež, ki ga prispevajo v skupno blagajno. Zapostavljenost se kaže na različnih področjih od cest, energetike in komunalnih naložb do investicij v šolstvu, zdravstvu in kulturi.
Gore do Biča začel graditi šele prihodnje leto, do Bregane pa naj bi z avtocesto prišli šele leta 200,7 in to kljub temu, da je v tem prostoru nekaj najuglednejših slovenskih tovarn.
Nesorazmerno vračanje denarja pa se pozna tudi v naložbah v šolstvo, zdravstvo in kulturo. V Novem mestu po večih zapletih že težko pričakujejo obnovo gimnazijske stavbe, še vedno pa je nedokončana športna dvorana ob srednješolskem centru, na gradnjo pa čaka tudi osnovna šola Dr-ska, zatika se pri gradnji prizidka knjižnice Mirana Jarca itd.
Skupna ugotovitev pogovora je bila, da je čas, da se Dolenjci in Posavci povežejo in se skupaj borijo za svoje interese.
J. D.
ŽALNI SLOVESNOSTI
NOVO MESTO - V Novem mestu bosta ob dnevu spomina na mrtve 1. novembru dve žalni slovesnosti; ob 8.30 na pokopališču v Šmihelu in ob 10. uri na pokopališču v Ločni.
Zvone Lah
Prispevek, ki razburja graditelje
Za minula vlaganja
NOVO MESTO - Zadnje čase je nekatere graditelje precej razburil neke vrste prispevek za minula vlaganja v infrastrukturo, ki so ga morali plačati pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Na sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora so nam povedali, da gre za prispevek sorazmernega dela stroškov urejanja stavbnega zemljišča s komunalinimi in drugimi objekti ter napravami individualne in kolektivne rabe po zakonu o Skladu stavbnih zemljišč. Omenjeni prispevek so v novomeški občini začeli zaračunavati sredi poletja, v večini sosednjih občin pa ta prispevek zaračunavajo že dalj časa. Pravzaprav je novomeški občinski svet sprejel sklep, da bodo v občini obračunavali le 15 odst. od možnega zneska po izračunu.
V omenjeni obračun gre prispevek za tisto komunalno infrastrukturo, ki je v kraju, kjer bo nekdo gradil. Od zneska pa odštejejo samoprispevek in denar, ki ga je graditelj za obstoječo infrastrukturo že dal. Predvsem na vasi, kjer je slabša komunalna opremljenost, za obstoječo infrastrukturo pa so ljudje tudi že veliko prispevali, so omenjenega plačila graditelji skoraj povsod oproščeni, saj njihov vložek pogosto večkratno presega znesek, ki naj bi ga sicer plačali za komunalno opremljenost. Drugače pa je za graditelje v mestu, kjer je komunalna opremljenost zelo velika. Do sedaj je najvišji znesek za omenjeni prispevek plačal graditelj trgovine, in sicer 440 tisočakov, na področju gradnje stanovanjskih hiš pa je bil do sedaj najvišji plačani znesek 240 tisočakov. Zbrani denar gre namensko za delo v krajevnih skupnosti.
J. D.
Z DRUŠTVOM NOVO MESTO O PROMETU
NOVO MESTO - Po uspelem debatnem večeru, ki ga je pripravilo Društvo Novo mesto o usodi Narodnega doma, je sedaj na vrsti razprava o prometu v novomeškem starem mestnem jedru. Izhodišče za izmenjavo mnenj in predlogov je dejstvo, da je kakršnakoli javna dejavnost obnovljenega Narodnega doma možna samo, če po Sokolski ulici ne bo več prometa. To pa seveda pomeni tudi bistveno spremembo sedanje prometne ureditve. O možnih rešitvah prometnih zagat v starem mestnem jedru bodo člani društva in vsi, ki jih zadeva zanima, lahko kresali svoja mnenja v torek, 28. oktobra, ob 19. uri v restavraciji Breg. Vabljeni!
NAJBOLJ DELOVNO TURISTIČNO DRUŠTVO NA DOLENJSKEM IMELO OBČNI ZBOR - Po besedah Alojza Serinija, predsednika Dolenjske turistične zveze, je turistično društvo Žužemberk - Dvor za vzgled in v ponos Suhe krajine in Dolenjske. Društvo jev preteklih letih med drugim izdalo komplet štirih razglednic, katalog Žužemberk - Dvor, zloženke Spomin na rimsko cesto, najodmevnejše pa so bile prireditve v gradu. Aktivnost društva se najbolj kaže ob naraščajočem obisku v Žužemberku in Suhi krajini. Društvo je na nedeljskem občnem zboru ponovno zaupalo 4-letni mandat dosedanjemu predsedniku Vladu Kostevcu, ki je predstavil tudi še bogatejši program dela za leto 1998. Člani zbora so sprejeli tudi novo ime društva. Odslej se bo imenovalo Turistično društvo Suha krajina, saj je edino društvo, ki združuje krajane od Šmihela do Ajdovca. V kulturnem programu so sodelovale žene in dekleta v pokrajinskih narodnih nošah ter rogisti LD Plešivica. Zbrane so pozdravili tudi predstavnik TK Ivančna Gorica Leopold Sever, predsednik KS Žužemberk Franc Škufca, predsednica KD Hinje Branka Škufca in predsednik Društva vinogradnikov Anton Konda. (Foto: S. Mirtič)
V
Cas, ko moramo sami skrbeti zase
MM I 2 NAŠIH O B Č I N ¥MŠ
Ne bojijo se zalog dobrega vina
V metliški vinski kleti so zadovoljni z letošnjim odkupom grozdja, ki je tudi odlične kakovosti - Laški rizling še ostal na trtah - Kmalu naprodaj portugalka mlado vino
V vinski kleti metliške kmetijske zadruge so pretekli četrtek zaključili enomesečni odkup grozdja redne trgatve. Kletje letos sprejela 1.275 ton grozdja, ki so ga bodisi pripeljali vinogradniki ali pa so ga zaposleni v kmetijski zadrugi natrgali v zadružnih vinogradih.
Najmanj grozdja, le borih 500 ton, so sprejeli leta 1995. Delno je bila temu kriva toča. V kleti upa-
TUR1ZMU VEC . POZORNOSTI
METLIKA - Tbristično društvo Vigred Metlika je imelo pretekli teden občni zbor. Pomemben je bil predvsem zaradi popravkov pravil. Brez popravkov namreč društvo ne bi moglo več obstajati, prav tako pa tudi ne prireditev Vinska vigred, katere organizacija, pravno gledano, poteka pod okriljem turističnega društva. Pregledali so tudi delo. Letos je društvo izdalo zloženko o Treh farah, pred izidom sta zloženki o Metliki in Vinski vigredi, pripravljajo pa tudi turistično predstavitev metliške občine na internetu. V društvu imaio težave, ker dela v njem premalo članov. Zato so povabili vse, ki jih zanima delo na turističnem področju, da se jim pridružijo. Opozarjajo pa, da bi se moral najti v metliški občini kdo, ki bi se poklicno ukvarjal s turistično dejavnostjo, odpreti pa bi morali tudi turistični center.
jo, da so pred dvema letoma dosegli najnižjo točko odkupa in da se bodo količine oddanega grozdja povečevale. Vodja kleti Tone Pezdirc pravi, da je k letošnjemu dobremu odkupu pripomogla dobra letina, res pa je tudi, da so vinogradniki v lastnih zidanicah pustiliVianj grozdja, saj je mnogim ostalo še lansko vino. V metliški vinski kleti se ne bojijo zalog dobrega vina in vino letošnjega letnika bo zagotovo odlično. To je
UPOKOJENCI RAZVILI PRAPOR
VINICA - Društvo upokojencev Vinica je bilo ustanovljeno v začetku lanskega leta, v soboto, 18. oktobra, pa je že razvilo svoj prapor. Ob ustanovitvi je štelo okrog 100 članov, sedaj pa jih ima že več kot 150. Pokroviteljica razvitja prapora je bila krajevna skupnost Vinica, njen predsednik Jože Stegne, kije prapor tudi razvil, pa je poudaril pomen društva za KS. V kulturnem programu so nastopili domači tamburaši in pevke, Jazo z gudalom in orglicami, za veselo razpoloženje pa je poskrbel domači harmonikaš.
potrdil tudi nekdanji vodja vinske kleti dr. Julij Nemanič. Sedaj je seveda vse odvisno od nege mošta in pozneje vina, da pa so v kleti pri tem delu dobri mojstri, so že velikokrat dokazali.
Pezdirc je prepričan, da bodo letošnji letniki metliške črnine, laškega rizlinga, šardoneja, sovi-njona in rumenega muškata iz metliške kleti gotovo vrhunski. Zagotavlja pa, da bo izjemno dobra tudi njihova letošnja potrugal-ka mlado vino, ki bo na policah trgovin prvi delovni dan v novembru.
Čeprav so mnogi vinogradniki pustili na trtah še precej grozdja, pa v vinski kleti ni navada, da bi odkupovali tudi grozdje posebnih trgatev. Za vina posebnih trgatev bodo uporabili le grozdje iz svojih vinogradov na Vinomeru in v Vidošičih, kjer so pustili še 15 do 20 ton laškega rizlinga.
M. BEZEK-JAKŠE
POHOD ČASTNIKOV
SEMIČ - Območno združenje slovenskih častnikov Črnomelj m Semič bo v soboto, 25. oktobra, pripravilo rekreativni pohod do lovske koče na Smuku. Med pohodom bo streljanje s pištolo. Zbor članov bo ob 9. uri na parkirnem prostoru Iskre na Vrtači pri Semiču.
Trkanje na vašo vest, gospodje
Ob odpovedanem podpisu pogodbe - Doslej ugasnile vse iskrice upanja
ČRNOMELJ - Kako plemenito je bilo delo tistih, ki jim je pred dobrim desetletjem uspelo v Črnomlju odpreti delavnice za delo pod posebnimi pogoji, ki so se pozneje preimenovale v varstveno-delovni center (VDC), vedo predvsem duševno prizadeti, ki so v delavnicah dobili delo, pa seveda njihovi starši.
Toda že ob otvoritvi, ko je v delavnicah delalo 12 varovancev, je bila precejšnja stiska in vA-testu je pisalo, da jih morajo najpozneje v dveh letih razširiti. A namesto razširitve so sprejemali le vedno nove varovance. Napak bi bilo trditi, da v Črnomlju niso iskali možnosti, da bi za VDC našli primernejše prostore. Iskrica upanja je zasvetila, ko so maja 1995 začeli stekli pogovori z ministrstvom za obrambo, ki naj bi odstopilo ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve nekdanjo vojaško ambulanto v poslovni coni Majer. Če bi se to takrat zares
zgodilo, bi bil morda danes VDC že v večjih in primernejših prostorih. Vprašanje pa je, če bi sploh kdo našel tehten razlog oz. bi hotel po pravici povedati, zakaj stavba, ki je bila nekdaj med najbolj ohranjenimi na Majerju, s pomočjo nepridipravov in vremenskih nevšečnosti še danes nezadržno propada.
Skoraj natančno pred letom dni je precej na hitro VDC (v katerem takrat ni bilo varovancev) ter stavbo na Majerju obiskal minister Tone Rop v spremstvu belokranjskega kandidata LDS za poslanca Boža Flajšmana in obljubil, da bo njegovo ministrstvo v tednu dni sklenilo z ministrstvom za obrambo pogodbo o desetletnem najemu stavbe na Majerju. Belokranjci so naivno verjeli, da bo ministrova beseda le kaj veljala. Zmotili so se! Bil je pač predvolilni čas! Če odštejemo, da sta Rotary klub Bele kra-
Semiška občina praznuje
Ob občinskem prazniku bodo Semičani pripravili vrsto prireditev, športnih in kulturnih srečanj
SEMIČ - V spomin na 28. oktober 1941, ko je bila ustanovljena Prva belokranjska četa, praznuje semiška občina svoj praznik.
Letos so Semičani ob tej priložnosti pripravili vrsto prireditev, ki se bodo pričele jutri, končale pa na praznični dan.
V petek, 24. oktobra, si bo ob 13. uri moč ogledati prenovljeno kuhinjo v selniški osnovni šoli.
Ob 15. uri bo na Črmošnjicah otvoritev centra šolskih in obšol-
skih dejavnosti Lipa. Ob 17. uri bo v semiški osnovni šoli otvoritev del, ki so nastala na letošnjem 16. ekstemporu mladih likovnikov Bele krajine, ob 19. uri pa v muzeju še otvoritev pregledne razstave del, ki so jih naslikali slikarji na že tradcionalnem srečanju v Semiču, ki poteka v tem tednu.
V soboto, 25. oktobra, se bo ob 10. uri pričel v šolski telovadnici ženski odbojkarski turnir, ob 13. uri pa bo na strelišču pod kulturnim domom turnir dolenjskih ekip v streljanju s standardno zračno puško. Ob 16. uri bodo na Vinjem Vrhu odkrili spominsko ploščo geografu in zgodovinarju Ivanu Simoniču, uro pozneje pa bo v vinjevrški cerkvi koncert, na katerem bodo sodelovali semiški moški pevski zbor sv. Štefan,
čelist Vladimir Kovačič in dramski igralec Jurij Souček. V soboto in nedeljo, 25. in 26. oktobra, bo Društvo kmečkih žensk Semič na Štrekljevcu pripravilo prireditev “Praznovanje jeseni”. V soboto ob 15. uri bo otvoritev razstave poljskih pridelkov in medenega peciva, ob 19. uri pa podelitev priznanj za poljske pridelke in nagrad najboljšim v akciji “Občina Semič-lepa, urejena in čista”. V nedeljo bo poleg ogleda razstave ob 10. uri moč prisluhniti predavanju o čebelarstvu in predelavi medu.
V nedeljo, 26. oktobra, bo ob 14. uri pri izviru Krupe, ob slabem vremenu pa na turistični kmetiji Cerjanec, predstavitev zgibanke “Reka Krupa - naravni spomenik” in predstavitev označitve zavarovanega območja reke Krupe. Uro pozneje bo v Stranski vasi otvoritev vaškega igrišča. Na praznični dan, v torek, 28. oktobra, bo ob 15. uri pogovor semiških gospodarstvenikov z ministrom za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjanon Senjurjem, ob 18. uri pa bo v kulturnem domu proslava ob prazniku. Po nagovoru župana Janka Bukovca bodo nastopili domači moški in ženski pevski zbor ter učenci osnovne in glasbene šole.
jine in “Sožitje", društvo za pomoč duševno prizadetim za Belo krajino, letošnjega marca organizirala dobrodelno prireditev za obnovo stavbe na Majerju, se v tem letu - vsaj ne da bi predstavniki javnosti vedeli - v zvezi z reševanjem prostorske stiske VDC ni zgodilo prav nič.
Po skoraj letu dni je znova zažarela iskrica upanja. Za prejšnji četrtek je bil napovedan podpis pogodbe med obrambnim ministrom Titom Turnškom in - kot je pisalo v vabilu - občino Črnomelj. Dobro uro pred podpisom pa so z občine telefonarili okrog in sporočali, da je podpis odpovedan.
Tega, da so zopet “izviseli”, so Belokranjci sicer že navajeni. Huje pa je, da so ostali praznih rok duševno prizadeti, ki bi jim že po mednarodni deklaraciji in naši ustavi morali zagotavljati človečanske pravice in posebno družbeno varstvo. Torej, da bi bili deležni vsega, kar imajo zdravi ljudje. Bodo mar zato, ker se sami za svoje pravice ne znajo in ne morejo potegniti, morali čakati v nedogled na tiste na vrhu, da si bodo vzeli kanček časa za podpis na papirju, ki bi zanje pomenil boljše življenje?
In ne nazadnje: če je tem gospodom prav vseeno, ali je pogodba podpisana teden, mesec ali leto pozneje, naj vedo, da se varovancem črnomaljskega VDC vsak dan, ki ga morajo preživeti v neprimernih prostorih, marsikdaj vleče kot večnost.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Breda Kočevar
“Moljčki” imajo klub
V črnomaljski knjižnici ustanovili bralni klub za predšolske otroke
ČRNOMELJ - V začetku oktobra so v črnomaljski knjižnici na pobudo višje knjižničarke Brede Kočevar ustanovili bralni klub “Knjižni moljček”, ki je namenjen predšolskim otrokom in njihovim staršem. Vanj se je doslej včlanilo 36 otrok.
“Glavni namen kluba je poudariti pomen pravljic pri vzgoji otrok ter povezanost staršev in otrok pri prebiranju knjig. Na ta način bi radi oboje osvestili, da bi spoznali, daje tudi branje pomembna duševna hrana,” pravi Kočevarjeva.
Otroci se bodo skupaj s starši srečevali v bralnem klubu štirikrat na leto. Na srečanjih se bodo pogovarjali o pravljicah, pravljične junake pa bodo narisali, jih naredili iz različnih materialov itd. Na srečanja bodo povabili tudi goste, predvsem glasbenike in pravljičarje. Sicer pa je vsak član dobil tudi simpatično člansko izkaznico, v katero bo narisal vtise s srečanj. V njej so tudi navodila o obnašanju v knjižnici, o tem, kaj sploh je knjižnica in kako uporabljamo knjige. Veliko zaslug, da bodo črnomaljski otroci zadovoljni pa ima tudi založba Slovenska knjiga, kije knjižnici ob nakupu 40 knjig prav toliko knjig tudi podarila.
M. B.-J.
DOBRODELNA
PRIREDITEV
METLIKA-Občina Metlika in podjetje Švagula, d.o.o., iz Celja pripravljata v petek, 24. oktobra, ob 19. uri v metliški športni dvorani dobrodelno prireditev v naslovom “Z roko v roki drugačnosti naproti”. Nastopili bodo folklorna skupina Ivan Navratil iz Metlike, metliška rock skupina Cancenberg, tamburaški orkester DPD Svoboda iz Liboj, ansambli Slapovi, Modrina iz Ljubljane, Mikola iz Vojnika in Vrtiljak iz Celja, pevka Anita Vodišek, organizatorji pa obljubljajo še nekaj presenečenj. Nastopajoči se bodo odpovedali honorarjem, izkupiček pa bodo namenili za varstveno-delovni center v Črnomlju ter za Zlatka Cigi-ča iz Metlike. Vstopnice bodo za odrasle po 1.000, za otroke pa po 500 tolarjev.
Gasilci odprli vrata
METLIKA - Oktobra, ob mesecu varstva pred požari, gasilci posvečajo še posebno pozornost svojim nalogam. Tudi metliški gasilci pri tem niso izjema. Konec preteklega tedna so prvič pripravili tudi dan odprtih vrat.
Na njem so se občani lahko seznanili z delom tega najstarešjega slovenskega gasilskega društva, z njegovo opremo in tehniko. Konec lanskega leta so imeli metliški gasilci tudi akcijo, ki sojo poimenovali “Od vrat do vrat”, v kateri so zbirali denar za gasilsko opremo in zaščitne obleke. Akcija je, čeprav je bila prvič, dobro uspela.
Kot je povedal predsednik metliških gasilcev Stane Bajuk, je njihovo društvo, sicer največje in osrednje med 18 prostovoljnimi in tremi industrijskimi gasilskimi društvi v občini, razmeroma dobro opremljeno. S svojo opremo pomaga pri požarih tudi drugim društvom, dobrodošla pa je tudi pomoč pri prevozih pitne vode. Letos so jo pripeljali 700 prost, metrov. Vendar bi metliški gasilci potrebovali še opremo za hitro posredovanje pri začetnih požarih ter za reševanje pri prometnih nesrečah.Qasjjcj Upaj0j ja se jjm
bo uspelo dodatno opremiti vsaj do 130-letnice društva, ki bo septembra 1999.
M. B.-J.
PONOSNI, DA SO GASILCI - Metliški gasilci so ob dnevu odprtih vrat pripravili organizirane oglede za osnovnošolce in otroke iz vrtca. Tudi sicer v društvu posvečajo posebno pozornost mladim, saj imajo poleg 110 članov še 35 mladincev in pionirjev. Zlasti slednji so se ob dnevu odprtih vrat z veseljem prelevili v vodiče in za spomin tudi tako pozirali pred enim od sedmih gasilskih vozil. (Foto: M. B.-J.)
Uspehi Semičanov niso uspavali
V Semiču ob občinskem prazniku ugotavljajo, da so veliko naredili veliko za razvoj občine
SEMIČ - Semičani bodo v torek prihodnji teden drugič, odkar imajo svojo občino, praznovali občinski praznik. Ob prazniku navadno tudi pretresejo, kako uspešni so bili v iztekajočem se letu. Za letošivje ocenjujejo, da imnjo kaj pokazati.
Največji naložbi v letošnjem letu sta bili obnova kilometer dolgega vodovoda od Vrtače do Podrebra, ki je veljala 20 milijonov tolarjev, ter gradnja 2,8 kilometra vodovoda od Podrebra do Kala in Osojnika, za katero so odšteli 50 milijonov tolarjev. Sedaj pripravljajo projekte za vo-dooskrbo Cerovca, Hriba in Kr-vavčjega Vrha, iščejo pa tudi možnosti za napeljavo vodovoda v vasi na rožnodolskem območju ter na Staro goro. V občini so uredili tudi nekaj cest. Tako so pre-
plastili kilometer ceste od železniške postaje do Gabra. Nadaljujejo obnovo ceste proti Jugoiju, ki naj bi bila v prihodnjem letu končana. Posodobljena je cesta od Goliša do Gradnika, narejena gozdna cesta od Vavpčkih trav do Smuka, prav sedaj pa poteka preplastitev ceste od Semiča proti Črešnjevcu.
V letošnjem letu so obnovili tudi zunanjost cerkve na Vinjem Vrhu, razširili pokopališče pri sv. Duhu, uredili kataster grobov in obnovili dostope na pokopališče.
Obnovili so tudi šolsko kuhinjo in postavili nadstrešek pri otroškem vrtcu, v muzeju pa na novo uredili zgodovinsko vinogradniško zbirko. Letos bo končana obnova strehe na kulturnem domu, novo podobo pa bodo dobili tudi sedeži v dvorani.
A v mladi občini je še veliko nerešenih vprašanj. Težave imajo z zaposlovanjem izobraženih ljudi. Odprto ostaja romsko vprašanje, prazne vasi na obrobju Kočevskega Roga pa razvoj kmetijstva in podjetništva, težave s hotelom. Se pa v semiški občini zavedajo, da bodo morali še naprej načrtno razvijati turizem.
M. B.-J.
Sprehod po Metliki
METLIŠKI ŽUPAN BRANKO MATKOVIČ je bil rad na posnetkih z Lidijo Mavretič, dokler je ta nosila krono prve slovenske vinske kraljice. Črnomaljski župan Andrej Fabjan nima nič proti, če ga poslikajo s Šimčevo deklico, ki bo odpotovala na Sejšele predstavljat slovensko žensko lepoto. Tako ostaja praznih rok le semiški župan Janko Bukovec, ki pa ima v rokavu svojega aduta. To je Gribeljc Filak, večkratni prvak v oranju. “Z njim se bom dal namalati na naslov nico kakšnega slovenskega časopisa,” se priduša Šokec Bukovec, “pa naj svet vidi, da Semičani cenimo predvsem delo in šele nato lepoto.”
NA PRIREDITVI, NA KATERI so žrebali nagrajence mednarodnega knjižnega kviza, se je mladim predstavil pop ansambel Cancenberg. Po imenu bi bilo možno sklepati, da prihaja bend iz kakšne tuje države, toda dekleta in fantje, ki so sedli za mikrofone, so domače gore listi. Cancenberg je del Metlike nad hotelom Bela krajina, nadobudni glasbeniki pa so z igranjem in petjem navdušili predvsem mlade, a tudi nekaj fosilov, ki so po “službeni” dolžnosti sedeli med njimi.
OKTET VITIS, TAMBURAŠI FOLKLORNE SKUPINE Ivan Navratil, ansambel Tonija Verderberja iz Starega trga in še kdo bodo 8. novembra zabavali Ljubljančane na martinovanju, ki bo pod velikim šotorom zraven BTC centra. Izveden bo tudi krst mošta.
Črnomaljski drobir
BRSKANJE - Eden od črnomaljskih svetnikov, ki je kar nekaj časa vztrajal, da bi Romom uradno dovolili brskanje po odlagališču komunalnih odpadkov pri Vranovičih, je odnehal. Ne ve se, ali iz obupa ali ker je sprevidel, da tako res ne gre. So pa zato v Črnomlju iznašli boljši način, kar zadeva romsko premetavanje smeti. Ko so pripeljali na odlagališče smetarski avtomobili, so jih varovali varnostniki. In ker so bili slednji vztrajni, so Romi, ki so si ob odlagališču smeti že postavili šotore, spoznali, da tako ne morejo več živeti. Smeti so pustili pri miru, pobrali so samo šila in kopita.
HOJA - Nogometaši nogometnega kluba Bela krajina hodijo iz Loke večkrat rib teden trenirat na nekdanje vojaško nogometno igrišče v poslovni coni Majer. To ne bi bilo nič narobe, če se ne bi po treningu z igrišča vračali kar v “kopačkah”. A ne le, da za seboj puščajo blatno sled, kot bi peljal traktor, ki je pravkar prenehal orati njivo, temveč si ob stopnicah nad nekdanjo klavnico svoja obuvala še temeljito očistijo. S tem pa so jih - stopnice namreč -že precej poškodovali, s čimer so okoliški prebivalci, ki so si dolgo prizadevali, da so do njih sploh prišli, vse prej kot zadovoljni.
Semiške tropine
RECEPT - V Semiču so našli rešitev, kako bodo spravili šoloobvezne romske otroke k pouku. Tiste starše, ki svojih otrok ne bodo vpisali v šolo, bodo prijavili sodniku za prekrške, tako kot to velja za “civile”. In potem bodo šli pač družinski poglavarji v zapor. Praksa je namreč pokazala, da vsaj tisti čas, ko je oče v zaporu, šoloobvezni otroci zagotovo obiskujejo pouk.
OBČINSKA - Na nedavni okrogli mizi o romski problemati, ki je bila na Cerovcu, je bilo slišati mnogo izvirnih predlogov. Eden od razpravljalcev je tako predlagal, naj bi semiški župan Janko Bukovec metliškega župana Branka Matkoviča zaprosil, da bi se vasi okroh Štirih rok priključile k metliški občini. Zaradi Romov pri Štirih rokah jim je sedaj marsikdaj onemogočeno, da bi lahko varno prišli do svojega občinskega središča, medtem ko jim je do Metlike pot bolj odprta in predvsem varnejša.
PROBLEMI - Ko so domačini na prej omenjeni okrogli mizi naštevali, kako so zaradi Romov ogroženi, jih je ena od gostov iz Ljubljane spomnila, da je tudi v Ljubljani precej nasilja in da so tudi njihovi otroci ogroženi. Pa so vaščani rekli, da bodo najprej Ljubljančani poslušali belokranjske probleme, če so že prišli v deželo belih brez, potem pa bodo lahko odšli še Belokranjci poslušat v glavno mesto ljubljanske probleme. Pa bodo, tako kot so se naučili od Ljubljančanov, po Ljubljani trosili obljube v stilu: “Treba je, moramo, prizadevati si”.
Drobne iz Kočevja II	J 2............MAŠI H O...................................3 Č........I...M ttMM
BLOK SE ŠE GRADI - Trditve, da je gradnja stanovanjskega bloka v Turjaškem naselju v Kočevju ustavljena, po zagotovilih župana Janka Vebra ne držijo. Pa ne da bi se gradbinci in drugi mojstri tako dobro skrivali, da jih že lep čas ni nihče videl niti v bližini novonastajajočega objekta! Vsa dela na objektu namreč potekajo povsem v skladu s planiranimi, tako bodo gradbinci v bloku delali naprej pozimi, ko na kaj več kot občinskih investicijah tako ne bodo imeli dela. Slabe izkušnje z obnovitvijo stavb TZO 12-18, ki sojih prav tako urejali v zimskem času, so menda brezpredmetno, saj po zatrdilih pristojnih z zimo nimajo nobene zveze.
TRINAJSTA PLAČA - Sedaj, ko je znano, da blok v TUrjaškem naselju sicer nikakor ne bo vseljiv že novembra, kot so se o tem po Kočevju razšiiiale govorice, da pa občini za nadaljevanje njegove izgradnje ni zmanjkalo denarja, pa je postal neutemeljen tudi očitek ene izmed poslušalk kočevskega radia Univox, da so občinski možje zadržali denar, namenjen za blok, da si bodo lahko razdelili trinajsto plačo.
Ribniški zobotrebci
SLAVNOSTNA SEJA - Že kar tradicija je, da ob občinskem prazniku 23. oktobru v Ribnici skličejo tudi slavnostno sejo občinskega sveta. Tako se bodo svetniki, ki so še v torek v “delovnih oblekah” pridno “pobirali letino” ob poročilu turističnega društva o letošnjem sejmu, “lopatah” radon ob pojasnilu o poteku sanacije na podružnični soli Dolenja vas in “sejali” odločitve za prihodnost ob oblikovanju mnenja k predlogu KS Sodražica za ustanovitev samostojne občine, danes, ob 19. uri zbrali v “za ta k mašnih” oblekah v dvorani Idel centra. Če že ne zato, da bi prisluhnili oktetu Gallus ali pozdravili predsednika državnega zbora Janeza Podobnika, pa bi se spodobilo, da bi prišli v kar največjem številu vsaj zato, da bi čestitali dobitnikom občinskih priznanj in nagrad. Teh namreč v Ribnici tudi letos ni uspelo razdeliti brez prikritega medsebojnega strankarskega obračunavanja in pretehtavanja, kdo je do njih bolj in kdo manj upravičen.
TELEFONSKE GOVORILNICE - Le malo je verjetno, da bo med 1200 dotrajanimi telefonskimi govorilnicami po vsej Sloveniji, ki jih Telekom namerava nadomestiti z novimi, trpežnejšimi, tudi telefonska govorilnica pred poslopjem ribniške pošte. Ta je namreč novejšega datuma in telefon v njej je tudi že mogoče uporabljati z magnetno kartico. Zato pa je še toliko manj razumljivo, da tudi mesec dni po izživljanju dveh mladoletnikov nad telefonsko kabino kos odlomljene plastike še vedno leži kar na tleh ob govorilnici.
VENDARLE TOPLI RADIATORJI
RIBNICA - Stanovalci na Prijateljevem trgu bodo tudi poslej sami skrbeli za ogrevanje svojih stanovanj. Potem ko so prejšnji teden sklicali nekaj sestankov hišnih svetov in se udeležili pogovora na občini, so pod pritiskom prihajajoče zime sklenili, da tudi za oktober zaračunajo enako ceno za ogrevanje kot doslej. Ta je za nekaj odstotkov nižja kot pri Komunali.
Laški sel
NOV ASFALT - V velikolaški občini se pripravljajo na asfaltiranje cestnih odsekov Marinčki-Gradišče, Velike Lašče-Grič in Podturjak- Pirmani v skupni dolžini 4,8 km. Ob tej priložnosti bodo nekateri občani asfaltirali tudi svoje zasebne površine, npr. dvorišča, kar pa bodo tudi posebej plačali. Th dela bodo opravljena predvidoma od 15. do 21. novembra.
AEROBIKA IN REKREACIJA - V dvorani osnovne šole v Laščah se je začela aerobika ob petkih in rekreacija ob torkih ob 19. uri. Še vedno zbirajo prijave novih interesentov.
DOLENJCA PRODAJAJO -V prodajalni časopisov v Velikih Laščah, ki je v stavbi občine in pošte, so začeli prodajati tudi Dolenjski list.
NAVAL NA TRUBARJEVO DOMAČIJO - Vodstva šol izkoriščajo lepe dneve tudi za izlete na Trubarjevo domačijo na Rašici. Ob najbolj natrpanih dneh pripelje tudi po 10 in več avtobusov šolarjev. Šicer pa se bliža dan reformacije, 31. oktober.
Zakon proti “hlapčevstu na svoji zemlji”
Državni zbor bo v kratkem obravnaval zakon, ki je za Kočevsko izrednega pomena - “Ne bomo odnehali,” pravi predlagatelj zakona Janko Veber, kočevski župan
KOČEVJE - Državni zbor RS bo na svoji 7. redni seji obravnaval tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki sta ga v parlamentarno proceduro vložila poslanca ZLSD Janko Veber in Miran Potrč. Vlada in odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri DZ bosta poslancem predlagala, naj zakona ne sprejmejo, vendar pa kot pravi poslanec in kočevski župan Janko Veber, bo pri zahtevi po spremembi zakona vztrajal, saj gre za vprašanje preživetja Kočevske.
Za Kočevsko, kjer je zaradi “višjih nacionalnih interesov nekdanje države” danes kar 90 odstotkov vseh gozdov in zemljišč v državni lasti, bi sprejem zakona pomenil, da bi se končno lahko vsaj v izhodiščnih možnostih gospodarjenja na lastni zemlji približala drugim slovenskim občinam.
GASILCI NA REGIJSKEM TEKMOVANJU V KOČEVJU
LOŠKI POTOK - Pet najboljših ekip iz vrst podmladka in članstva, ki so dosegle zmagovalne rezultate na občinskem gasilskem tekmovanju v Podpreski, seje 12. oktobra udeležilo regijskega gasilskega tekmovanja v Kočevju. Članski ekipi A- in B- skupine, ki sta iz PGD Podpreska, sta zasedli šesto mesto. Najbolje so se odrezale mlade ekipe PGD iz Travnika. Prvo mesto je zasedla ekipa pionirk, drugo mesto mladinke in mladinci četrto mesto.
TABOR DOBIL POVSEM NOVO PODOBO
LOŠKI POTOK - Farna cerkev sv. Lenarta je že dolgo let klicala po popravilu. Župnik Franc Vidmar se že kar nekaj let trudi, da so najprej uredili notranjost, letos pa je cerkev dobila tudi popolnoma novo zunanjo preobleko pa tudi zvonik novo streho. Vsa ta dela, ki so zavidanja vredna in narejena v rekordnem času, so stala 190.000 mark. Prvotno so računali, da bo za vse to potreben kredit, a se je pokazala potoška solidarnsot in so tako velike stroške krili izključno z darovi faranov. V prihodnjih dveh letih pa bo največja investicija v nove, večje in močnejše orgle, ki so že naročene v mariborski orglarski delavnici.
A. K.
V Strugah odpravljajo posledice zime
V Dobrepolju še ne bo čistilne naprave
DOBREPOLJE, STRUGE -Občina Dobrepolje seje prijavila na razpis za dodelitev denarja za odpravo posledic minule zime iz republiških virov. Odobrili so jim 14 milijonov tolarjev za popravi-
lo 700 'm doglega cestnega odseka od vasi Pri Cerkvi v Strugah v smeri Smuke. Ker pa je bilo
Država je namreč skoraj pol stoletja “držala roko” ne le* nad nekdanjim zaprtim območjem Kočevske Reke, ampak tudi nad razvojem preostalega dela občine. Kočevska občina zato v preteklosti ni izdelovala niti prostorskoiz-vedbenih načrtov. Posledica tega je, da so zato ob ustanovitvi Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov leta 1993 na Kočevskem prešla v državno last domala vsa zemljišča in gozdovi.
Vse od tedaj skuša kočevska občina uveljaviti svoj interes po legalni poti spremembe obstoječega zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Po zavrnjenem amandmaju ob sprejemu zakona je zadnji takšen poskus predlog zakona, po katerem naj bi se občinam vrnila zemljišča, ki so bila v dolgoročnih družbenih planih, sprejetih pred letom 11.3. 1993, opredeljena kot stavbna.
Janko Veber
“Samo za katastsko občino Kočevje bi to pomenilo vrnitev 86 hektarjev nezazidanih stavbnih zemljišč, katerih vrednost je ocenjena na 1,2 milijarde tolarjev,” pojasnuje Veber. Ta zemljišča so sedaj v lasti Sklada, ki pa jih je začel tudi že prodajati, ne da bi občino prosil za soglasje ali jo vsaj obevestil o tem. “Tako ne vemo niti, kaj se na našem ozemlju dogaja,” pravi Veber in dodaja, da pa to občini otežuje planiranje in predvsem investiranje. “Občina dejansko nima stavbnih zemljišč, in če zakon, ki ga predlagamo, ne bo sprejet, bo to za kočevsko občino pomenilo, da bo morala za vse investicije, ki se jih bo lotevala, zemljišča kupovati. To pa bo vse investicije že v začetku močno podražilo,” pojasnjuje Veber.
M. LESKOVSEK-SVETE
IZREDNI OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE
KOČEVJE - V okviru prireditev v počastitev občinskega praznika 3. oktobra in oktobra kot meseca požarne varnosti so gasilci na tem območju občine pripravili vrsto predstavitev, ki se bodo zaključile v soboto, 25. oktobra, ob 8. uri z izrednim občnim zborom gasilske zveze. Na njem bodo sprejeli spremembe in dopolnitve statuta, v kočevskem likovnem salonu bodo ob 10. uri odprli razstavo s prikazom zgodovinskega razvoja gasilstva in opreme, zanimiva bo razstava revije Gasilski vestnik, ki letos praznuje 100 let izhajanja. Ob 10.30 bo na mestni ploščadi svečana izročitev nove gasilske avto-cisterne, ki jo bo imelo PGD Kočevje.
V. D.
Brez denarja ni muzike
Med razpravo glasbeni šoli se je zataknilo pri denarju
območju Strug poškodovanih še več drugih cest, je dovoljeno, da če bo kaj denarja ostalo, ga lahko uporabijo tudi za druge nujne posege. Dogovorjeno je že, da morebitni presežek denarja namenijo najprej za popravilo cestnega odseka Četež-Kompolje. Dela bo izvajalo Komunalno podjetje Ljubljana. Z deli bodo začeli takoj. Opravljajo tudi zemeljska dela na 1300 m dolgem cestnem odseku Kolenča vas-Lipa. Ta odsek bo asfaltiran že letos, če bodo dobili denar iz sredstev za demografsko ogrožene, sicer pa prihodnjo pomlad.
Kmalu bodo začeli graditi kanalizacijo Bruhanja vas- Podgorica v dolžini okoli 740 m. Dobrepoljska čistilna naprava je predvidena v Bruhanji vasi, in to z zmogljivostjo 650 E, vendar že zdaj kaže, da bo morala biti večja. Načrtujejo tudi gradnjo kanalizacije naprej do vasi Cesta in Pred-strug, kar pomeni še dvakrat okoli 740 m, kanalizacija pa bo položena v treh letih. Gradnja«enega metra kanalizacije stane 30.000 tolarjev. Tudi ta dela bo izvajalo Komunalno podjetje Ljubljana. Šele ko bo dograjena kanalizacija, bodo začeli graditi čistilne na-prave.	j. p
DOBREPOLJE - Proti pričakovanju je bila najdaljša točka dnevnega reda na zadnji seji občinskega sveta Dobrepolje, ki je bila 8. oktobra, pogovor z direktorjem Glasbene šole Grosuplje Francem Korbarjem. Svetniki so se strinjali s programom šole, zataknilo pa se je pri denarju, ko je direktor Korbar opozoril na nekatere obveznosti, ki jih mora izpolniti občina Dobrepolje kot soustanoviteljica šole. Direktor. šole, župan in člani občinskega sveta so bili različnega mnenja o tem.
Občinski svet je nato sprejel predlog pravil za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve člana državnega sveta in za določitev kandidata za člana državnega sveta. Elektorja bodo volili na naslednji seji občinskega sveta.
Svetniki so bili seznanjeni tudi s poročilom o delu medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva, ki deluje za tri občine. Upravni odbor, ustanovljen lani, le letos razdelil za 60 milijonov tolarjev posojil 26 prosilcem. De-
KOSTELCI PO SLEDEH OSILNIČANOV
KOSTEL, OSILNICA - Kostel-ci z nekajletno zamudo capljajo za Osilničani. Zdaj, ko jim je poštna uprava zagrozila, da bo Kostelska pošta poslovala s skrajšanim delovnim časom, pa so se spomnili, da bi tudi pri njih lahko uvedli tako imenovano “turistično pošto”, ki jo Osilnica ima že dve leti. Gre za to, da ima pošta še dodatne dejavnosti kot, turistične nasvete in napotke, turistično propagando in tudi prodajo turističnih spominkov ter še nekaterega drobnega blaga. To, dodatno dejavnost pa mora nekdo financirati. Ta denarni prispevek oz. sofinanciranje je potreben zato, da poštni uslužbenki ni treba skrajševati delovnega časa, ampak da lahko še naprej dela polni delovni čas.
Nestrpnost do Romov spodbuja še Janševa SDS
Tkidi v Ribnici opustili misel o stavbi za Rome
GROSUPLJE, RIBNICA - Razpito zadevo Maline je grosupeljski župan Rudolf Rome pojasnil takole: “Na območju naše občine nelegalno živijo nekateri Romi iz Centra za socialno delo iz Črnomlja, kamor spada tudi Semič. Ker je pri nas vse večja (organizirana) nestrpnost do Romov, je ta družina kupila stanovanje v Malinah pri Semiču; tja naj bi se tudi preselila, vendar krajani v to niso privolili zaradi politične akcije”.
Zupan Rome tudi pravi, da je nestrpnost in celo sovražnost še bolj spodbudila Janševa socialdemokratska stranka, ki ima večino v grosupeljskem občinskem svetu. O spremembi družbenega plana so se svetniki že dvakrat pogovarjali, a do glasovanja sploh ni prišlo. Hkrati so bili v organizaciji SDS pred dvorano dobro pripravljeni mitingi. Zaveda se, da predlog spremembe družbenega plana ne bo dobil zeleno luč, kar pomeni, da Romi ostanejo tam, kjer nelegalno živijo več kot 30 let.
Tudi v Ribnici so opustili misel o gradnji “stavbe” za Rome. Zupan Jože Tanko je povedal, da je lokacija v Lepovčah neuresničljiva, ker temu odločno nasprotujejo tamkajšnji prebivalci. To pa pomeni, da bo več kot 40 Romov živelo tam, kjer so zdaj. “Naselja v Goriči vasi jim ne bomo obnavljali, ker je pod daljnovodi pa tudi črna gradnja”, je povedal župan Tan-
k°' M. GLAVONJIČ
BERNIK V MIKLOVI HIŠI
RIBNICA - V počastitev občinskega praznika so ob koncu tedna v Miklovi hiši odprli razstavo Janeza Bernika. Njegov cikel sitotiskov Katharsis ad infinitum je prvič predstavljen v ribniški galeriji. Zaradi bolezni avtorja ni bilo na razstavi, umetnika in njegovo delo pa je predstavil dr. Milček Komelj iz Ljubljane. Nagovor je imel tudi ribniški župan Jože Tanko.
Potoške vesti
•	Za taborništvo je bilo še pred dvema letoma veliko navdušenja. Žal pa ni povsem zaživelo, predvsem zaradi nepotrebnih administrativnih zapletov.
•	Gasilci se bodo v mesecu požarne varnosti posvetili tudi ekologiji. Očistili bodo domove in še zlasti okolico. Res smeti niso ravno samo njihove, a bodo tokrat naredili izjemo.
•	Društvo upokojencev je dalo izdelati nov prapor, ker starega, ta je bil izdelan 1963. leta, ni bilo moč več popraviti. Zanj zbirajo prostovoljne prispevke.
A. K.
BAJER SREDI OBČINSKEGA SREDIŠČA
LOŠKI POTOK - Na Hribu, torej med Mercatorjevo trgovino, regionalko in cesto, ki vodi na Tabor, je kakšnih 25 m2 velik bajer, ki je nadležen zlasti v zimskem času, ko se spremeni v globoko brozgo in so pešci in lastniki parkiranih avtomobilov velikokrat deležni blatnega okrasja. Kdor bajer pozna, sega izogiba, nepoznavalec pa (esto do gležnjev zaide vanj. Letos so v Loškem Potoku kar veliko asfaltirali. Občani pravijo - morda je v tem tudi nekaj zlobe - da bi z asfaltom, ki ga prevozniki često raztresajo, lahko zakrpali to mlakužo in še kakšno drugo jamo.
A. K.
vet prosilcev pa ni izpolnjevalo razpisnih pogojev.
Delitvena bilanca z občino Grosuplje je že zdavnaj opravljena, z občino Kočevje pa še potekajo dogovori.
Na seji je bilo predstavljenih šest predlogov, ki so prispeli na razpis za izbiro občinskega praznika. Ti predlogi so: 26. september - rojstni dan Franceta Kralja, 23. avgust - rojstni dan Toneta Kralja, 28. september (1893) -prvič uradno zapeljal vlak skozi železniško postajo Dobrepolje, 28. december (1894) - ustanovljena prava zadružna posojilnica v Dobrepolju, 24. julij (1806) - odobrena zidava osnovne šole na Vidmu, 24. junij - kresni dan, ki bi ga združili s praznovanjem dneva državnosti, 25. junijem. Pred dokončno odločitvijo bo še več razprav.
M.STEKLASA
JOŽE PRIMC PREDSTAVIL “OKAMNELEGA MOŽA” - Upokojeni dolgoletni novinar Dolenjskega lista Jože Primc je prejšnjo sredo v kočevski knjižnici predstavil svojo knjigo “Okamneli mož in druge zgodbe iz Zgornje Kolpske doline: od Babjega Polja in Prezida prek Gerova, Čabra, Osilnice, Kužlja, Kostela, Fare do Dola in Predgrada Na naslovnici le kratko poimenovana knjiga “Okamneli mož" je izšla kot petnajsta v zbirki Glasovi pri založbi Kmečki glas. Avtorjo je posvetil prebivalcem z obeh bregov Kolpe in Čabranke v Zgornji Kolpski dolini, brez katerih knjige, za katero je urednica zbirke Glasovi dr. Marija Stanonik dejala, da je “knjiga folkloristično, etnološko in antropološko izredno dragocenega gradiva, ki ohranja življenjski utrip okolja še v njegovipr\’obitnosti in tesnem sožitju z naravo", ne bi bilo. (Foto: M. L.-S.)
• V V
Zaprli so Mercatoijevo skladišče
Kupci s Kočevskega bodo poslej morali po svojih nakupih v Ribnico ali Ljubljano
KOČEVJE - Poslovni sistem Mercator je prejšnjo sredo v Kočevju zaprl svoje grosistično skladišče, v katerem je bilo zaposleno 38 delavcev, nabavljalo pa je v njem menda kar okoli 300 kupcev. V Mercatorjevem vodstvu so njegovo ukinitev obrazložili z dejstvom, daje bila reorganizacija skladiščne mreže potrebna vsaj že deset let.
RDEČI KRIŽ V NOVIH PROSTORIH
KOČEVJE - Pred kratkim se je kočevski Rdeči križ preselil s podstrešja občinske stavbe v pritlične prostore nekdanjega Zidarjevega doma pri Unionu. Stavbo je odkupila občina, v njo naj bi preselili tudi knjižnico in še kakšno drugo občinsko ustanovo. Sekretarka OORK Jožica Klarič je povedala, da imajo naposled veliko boljše delovne razmere, saj bodo poleg pisarne uporabljali ločena skladišča za hrano in oblačila, učilnico in priložnostne pro-
s,ore	M. G.
Zaradi predvidene ukinitve skladišča je sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Kočevje poslovnemu sistemu Mercator že avgusta poslala pismo, v katerem opozarja, da bo ukinitev skladišča negativno vplivala na učinkovito ponudbo in preskrbo na Kočevskem. Čeprav so Mercatorju predlagali, naj skladišče ohrani, češ da so potrošniki zaradi oddaljenosti odvisni od takšnega načina preskrbe, so v Mercatorjevem vodstvu ostali pri svoji odločitvi. V odgovoru, ki so ga posredovali kočevski obrtni zbornici v začetku prejšnjega
meseca, so zapisali, da jim izkušnje v drugih predelih Slovenije kažejo, da začne promet po prvih mesecih, ko res nekoliko pade, celo naraščati, saj je storitev centralnega skladišča zaradi njegove velikosti in tehnične opremelje-nosti boljša tako po asortimentu kot kvaliteti storitve.
M. L.-S.
USPEŠNI GASILCI
DOBREPOLJE, STRUGE -Na nedavnem medobčinskem tekmovanju gasilskih ekip v Stični so se na regijsko tekmovanje iz dobrepoljske občine sta se uvrstili članski ekipi iz Zdenske vasi in Ponikev ter mladinska ekipa iz Strug. Na regijskem tekmovanju pa je bila najuspešnejša ekipa mladincev od 12 do 16 let iz Strug in se uvrstila na republiško tekmovanje, ki bo prihodnje leto.
ttHfe* I z M A Š 1 H O B Č I M

Ločitev od Ljubljane in Grosuplja
Pogovor z dr. Jano Jevnikar-Larapret, novo direktorico Zdravstevenega doma Ivančna Gorica, ki od 1. maja deluje kot samostojen zavod - Prostorska stiska
IVANČNA GORICA - Ivanško zdravstvo, ki je do pred kratkim delovalo v okviru ljubljanskega ozr. grosupeljskega zdravstvenega doma, seje osamosvojilo. Od 1. maja Zdravstveni dom Ivančna Gorica deluje kot samostojen zavod, konec septembra pa je z razpisom postala nova direktorica doma dr. Jana Jevnikar-Lampret iz Radohove vasi, ki je obenem tudi vodja zobozdravstvene službe. Povedala je, da zdaj sami vodijo računovodstvo, za kar skrbi do zdaj v.d. direktorice Anica Rovanšek.
ta z eno pediatrinjo, v splošni ambulanti zaradi večjih potreb zdaj delajo štirje zdravniki, v okviru patronažne službe so zaposlene štiri višje sestre na terenu, ena pa ima na skrbi nego na domu. Zenske so vesele, da od srede oktobra ginekološka ambulanta dela trikrat na teden (do zdaj le dvakrat), nepogrešljiva pa je tudi dežurna služba (nočna in nedeljska), ki ima sedež v Ivančni Gorici. Tako splošna kot zobna ambulanta delata tudi vsako soboto. V domu imajo svoj laboratorij za osnovne raziskave in razkuževanje, ki dela tudi za Grosuplje. Dvakrat na teden deluje splošna služba še v Zagradcu, zobna ambulanta pa vsak dan.
Dr. Jana Jevnikar-Lampret je povedala, da je za zobozdravstvo kar dobro poskrbljeno. 12 let je delala v šolskih zobnih ambulantah - delujeta dve: v OŠ Šentvid pri Stični dvakrat tedensko ter vsak dan v ivanškem Šolskem cen-
tru - od leta 1996 pa za zdrave zobe skrbi prav v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica. Glede na svoje izkušnje meni, da jim dela ne bo zmanjkalo. Sicer pa se v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica, kjer domuje tudi vrtec, ubadajo s prostorsko stisko. Šele z novim vrtcem, katerega gradnjo načrtujejo, bo več prostora za zdravstvo, ki sedaj z upravnimi prostori gostuje v sosednji stavbi transportnega podjetaja TRAIG. Sprememba v ivanškem domu pa je letošnja zamenjava kurjave na olje. Do zdaj so bili med večjimi onesnaževalci zraka v mestu.
L. MURN
dr. Jana Jevnikar-Lampret
Zdravstveni dom Ivančna Gorica, v katerem je zaposlenih okrog 40 medicincev, skrbi za različne zdravstvene težave občanov. V njem deluje pediatrična ambulan-
RAZSTAVA NA GRADU MALA LOKA
MALA LOKA - V soboto, 25. oktobra, bodo na gradu Mala Loka odprli slikarsko razstavo Špele Zorčič, ki bo razstavila cilus slik Danes. O razstavi bo govorila predsednica društva Arti Meta Trampuš, za glasebno popestritev pa bosta poskrbela pevca Tina Miličev in Tomaž Maher.
SPET KLOBUČAR
KRMELJ - V počastitev krajevnega praznika Krmelja je tamkajšnji balinarski klub pripravil turnir posameznikov, na katerem je nastopilo 18 igralcev iz 5 dolenjskih klubov. Tako kot pred tednom v Dolenji vasi je zmagal Pavel Klobučar (Cestar) nad Janezom Zuletom (Sodček Kočevje) in Darkom Bašo (Svoboda Krmelj). (R. M.)
ODPRTJE LAVRIČEVE POTI -Planinsko društvo Šentvid pri Stični je ob 15-letnici svojega delovanja v soboto, 18. oktobra, poskrbelo za otvoritev nove planinske poti -Lavričeve poti (na sliki reže trak ena mlajših članic društva, zraven pa je predsednik Maks Jerin), ki je bila letos septembra vnesena v seznam veznih in krožnih poti, ki jih vodi Planinska zveza Slovenije. Več o novi planinski poti v prihodnji številki. (Foto: L. Murn)
Pokrivajo že pol nizozemskega trga
Tovarna Dorema v Mokronogu, ki jo je letos kupil nizozemski trgovec grosist Werdhorst, potrebuje še 25 šivilj - Letošnja realizacija okrog 10 milijonov mark
MOKRONOG - Leta 1975 je v nekdanji mokronoški osnovni šoli zaživel obrat tovarne Induplati iz Jarš, od 1. junija letos pa je ta obrat v lasti nizozemske grosisitične trgovske firme Dorema, s katero je Induplati že poprej vrsto let zelo dobro sodeloval. Dorema je kupila mokronoški obrat za okrog 5 milijonov mark. Formalno so kupili mokronoško tovarno njen generalni direktor VVerdhorst, prejšnji direktor Induplati Mokronog Stane Štih in prejšnji direktor kovinskega obrata Induplati v Radomljah Pavle Stojminovski. Nizozemec je v Mokronogu že lani pomagal pri gradnji nove proizvodne dvorane s tehnološko zaključeno proizvodnjo na 1100 m2 uporabnih površin.
Dela ima Dorema Mokronog toliko, da bo zanjo naredila 4000 prigrad oz. baldahinov nekdanja matična tovarna v Jaršah, ki je imela v zlatih časih kar okrog 500 zaposlenih. V Mokronogu imajo dela toliko, da bi ob 74 sedanjih delavcih delo takoj našlo še 25
V NEDELJO DOBRODELNI KONCERT
SEVNICA - Da bi vsaj malce ublažili trpljenje in stiske bolnih, invalidnih in ostarelih ljudi, prireja Območna organizacija Rdečega križa Sevnica dobrodelni koncert, ki bo v nedeljo, 26. oktobra, ob 16. uri v kulturni dvorani PGD Sevnica. Nastopili bodo pevca Klavdija Kerin in Rafko Irgoličm + , oktet Jurij Dalmatin, gledališki igralec Jurij Souček, vo-kalno-instrumentalni kvartet Mlade frajle, mlada plesalca Dijana in Sergej Slapnik, čarodej Branko Kavšek, učenci glasbene šole Sevnica in dijakinje Srednje tekstilne šole Sevnica. Prireditev bo vodila Renata Žnidar. Generalni pokrovitelj je Nissan Adria Ljubljana, ostali pokrovitelji pa so še Lisca Sevnica, Lekarna Sevnica, Lekarna Pod sv. Rokom Sevnica, M-Kmeč-ka zadruga Sevnica, Vikend plus, Miko Boštanj, Chem-color Sevnica in KIN-Po-slovne storitve Sevnica. Vsi nastopajoči se odpovedujejo honorarju.
delavcev. Dorema prodaja šotore, prigrade in senčila zlasti v državah Beneluxa, v zadnjem času pa vse bolj osvaja angleško tržišče. Polovico nizozemskega trga pokrije mokronoška tovarna Doreme.
18. KVIZ
“PREPREČUJMO POŽARE” SEVNIČANOM
SEVNICA - PGD Sevnica je pretekli ponedeljek ob mesecu požarne varnosti pripravilo že 18. kviz ekip osnovnih šol sevniške občine. Tokrat je žal izostala ekipa OŠ Tržišče. Na kvizu z delovnim naslovom Preprečujemo požare, ki gaje spretno vodil Vili Zupančič, je tesno zmagala OŠ Savo Kladnik Sevnica (30 točk), 2. je bila OŠ Krmelj (29), tretja OŠ Boštanj (19), četrta OŠ Blanca (12) in peta OŠ Šentjanž (11 točk). Poveljnik PGD Sevnica Janko Stopar seje zahvalil ekipam za sodelovanje, mentorjem za pripravo ekip, sevniški glasbeni šoli in ZKO pa za kulturni program.
KRVODAJALSKA AKCIJA V SEVNICI
SEVNICA - Območna organizacija Rdečega križa Sevnica vabi vse krvodajalce in ostale polnoletne, še posebej pa mlade in zdrave občane, da se udeležijo krvodajalske akcije v Sevnici. Kri lahko darujete v ponedeljek, 3., in v torek, 4. novembra, ob 7. do 13. ure v prostorih TVD Partizana v Sevnici. V Sloveniji potrebujemo več kot 200 krvodajalcev dnevno za pokrivanje potreb v zdravstvu.
V Radomljah je kovinski oddelek s 30 zaposlenimi in uprava. Kot pravi Stane Štih je režija zanemarljiva. V Mokronogu naj bi v prihodnjem letu zgradili še 500 m2 veliko novo proizvodno dvorano, v sedanjem sadovnjaku ob bivši šoli, na stavbišču Doreme. “Za Doremo delamo že več kot 10 let. Med osamosvojitveno vojno nam je edino Nizozemec dajal delo in tega nismo pozabili. Ta zvestoba se je Nizozemcem nedvomno splačala. Dorema je bila med evropsko konkurenco pribl, na 7. mestu, daleč za Nemci Got-schalkom, Brandtom in Moeller-jem, zdaj pa je že pri vrhu. Ljudje so zadovoljni z rednimi plačamj nad povprečjem branše, saj so prej, zlasti pa letos močno kasnile. Predvsem pa vidijo v Doremi prihodnost. Letos naj bi ustvarili v Doremi v Sloveniji za okrog 10 milijonov mark realizacije,” pravi direktor Stane Štih.
PAVEL PERC
DO KDAJ BO SIJAL KRŠKI "SONČEK”? - VVZ Vrtec Ivančna Gorica, v okviru katerega delujo štiri enote Čebelica, Marjetica, Miška in Polžek ter vzgojno-varstvena družina “Sonček” v Krški vasi, letos pa je vanj vključenih 266 otrok, se zadnje čase ubada predvsem s prostorsko stisko. Z novimi kadrovskimi in prostorskimi normativi prihodnje leto pa se obetajo še slabši časi in to bo tudi razlog za prenehanje že 5-letnega uspešnega delovanja vzgojno-varstvene družine “Sonček” v Krški vasi, ki jo vodi vzgojitelj Jože Smolič (na sliki). Seveda ne še letos, verjetno pa prihodnje šolsko leto. Za “Sonček”, ki ga sedaj obiskuje že šesta generacija otrok, je vseskozi veliko povpraševanje in oddelek, v katerem so otroci od treh do sedmih let, je vedno poln - 14 otrok. Z novo zakonodajo bo problem ivanških staršev, kam z njihovimi otroki med delovnim časom, še večji. Dokler seveda v Ivančni Gorici ne bo novega vrtca. (Foto: L. Murn)
FRANCOSKI PEVCI V SLOVENIJI - 41 pevcev dveh pevskih zborov iz Francije je prišlo 21. oktobra na enotedenski obisk v Slovenijo. Zbora delujeta v mestih Combs la Ville in Cely en Bierre v bližini Pariza, oba zbora pa vodi temperamentna zborovodkinja Marie - Haude. Tako pevci obeh zborov (na posnetku) nastopajo kot en zbor. V takem sestavu Francozi vračajo obisk pevcem mešanega pevskega zbora Primož Trubar iz Loke pri Zidanem Mostu, ki so bili letos njihovi gostje v Franciji. Naše pevce so gostitelji in občinstvo zelo prisrčno sprejeli. Pri tem jezik ni bil ovira za kovanje prijateljstva, glasba pa itak ne pozna meja. Gostje iz Francije bodo priredili koncerte 26. oktobra v Loki, 29. oktobra v Sevnici in 30. oktobra v Radečah. Med bivanjem pri nas jim bodo loški pevci razkazali lepote in znamenitosti Slovenije.
MRLIŠKA VEŽICA V TRŽIŠČU - Na željo krajanov ima vežica dva prostora za umrle: eden je zaprtega, drugi pa odprtega tipa. Predsednik Jamšek je posebej pozdravil sevniškega župana Jožeta Peternela in Franca Povšeta, ki je bil od ideje do zaključka del kot nadzorni z njimi. Vežico in posebni avtomobil Novakovih je blagoslovil tržiški župnik Janez Miklič, vežico pa je odklenil Jože Jene. (Foto: P. P.)
Nova vežica kot največji podvig
T\idi v krajevni skupnosti TVžišče so s krajevnim samoprispevkom in dodatnimi prispevki spravili pod streho lično mrliško vežico, vredno okrog 20 milijonov tolarjev
TRŽIŠČE - V preteklih letih so v tržiški krajevni skupnosti največ naporov in denarja usmerjali v posodobitev cestnega omrežja. Kljub temu daje potreben posodobitve še marsikakšen odsek, so se na svetu KS Ttžišče lani odločili, da le prično z izgradnjo mrliške vežice, ki so jo že dolgo pogrešali. Ko so se letos krajani odločili za krajevni samoprispevek, gospodinjstva pa so prispevala še po 30.000 tolarjev, je bilo že bo(j gotovo, da bo za to KS ogromna naložba 20 milijonov tolarjev le uspela.
Gradbeni odbor za izgradnjo vežice je pod vodstvom Jožeta --Jeneta, ki se je izkazal že pri vodenju razširitve telefonskega omrežja, našel po mnenju vseh najprimernejši prostor. Z župnikom Janezom Mikličem in cerkvenim svetom se je dogovoril o odkupu te zemlje, ki je bila last župnišča. Kot je povedal predsednik sveta KS Tržišče Marjan Jamšek na slovesnosti ob odprtju in
blagoslovu vežice preteklo nedeljo, so se projektanti Šepčevi in izvajalec del Vodno gospodarsko podjetje Novo mesto zelo potrudili, da se ličen objekt tudi lepo poda v okolje, v hrib ob cesti proti Malkovcu, kakšnih 150 metrov od pokopališča pri farni cerkvi. VGP so izbrali-kot najboljšega izmed ponudnikov, ker so Novo-meščani ponudili kompenzacijo za material iz krajevnega pesko-
kopa v vrednosti približno petine celotne naložbe. S krajevnim samoprispevkom krajani letno ne zbero niti 3 milijonov tolarjev, s prispevkom gospodinjstev so sicer še zbrali dodatno okrog 5 milijonov, zato je bilo takšno zaokroževanje finančne konstrukcije naložbe toliko pomembnejše.
Gradbeni odbor je po pooblastilu sveta KS izbral tudi uprav-Ijalca vežice, pokopališča in po-grebnilfstoritev. Izmed štirih ponudnikov so najugodnejšo ponudbo poslali Novakovi iz Novega mesta, s katerimi so bili, po besedah predsednika Jamška, v Tržišču že doslej zadovoljni.
P. P.
Krjavljeve iskrice
DOBRA ZOBOZDRAVNICA - Redki so tisti, ki se ne bojijo obiska pri zobozdravniku, saj poznamo Čukovo pesem: “Jutr’ mam zobarja, mama, boš z mano šla,...” Ivančani so tako po eni strani lahko veseli, daje direktorica njihovega zdravstvenega doma postala dobra dr. Jana Jevnikar-Lampret, žal pa bo prijazna zobozdravnica, o kateri so imeli ljudje v čakalnici polno pohvalnih besed, zaenkrat v ambulanti delala le trikrat na teden. Nove obveznosti pač zahtevajo svoje.
ROMI - NEREŠLJIV PROBLEM? - Že dolgo je jasno, da so Romi v ivanški občini velik problem, da pa je nerešljiv, je v pismu Ministrstvu za okolje in prostor dejal župan Jernej Lampret. To verjetno ni mišljeno čisto resno, kajti v občini se na različne načine - z razgovori s prizadetimi krajani, s policisti, in drugimi vpletenimi - trudijo, da bi bilo nesporazumov z Romi vse manj in predvsem, da bo vodni vir Glo-bočec blizu romskega naselja Dečja vas pri Zagradcu ostal čist. Iz njega se namreč več kot 80 odstotkov vode pošilja porabnikom novomeške občine. Ker pa romskega vprašanja očitno ne gre reševati kot v Občini Grosuplje, bi bilo edino prav, da se zgane tudi država z ustrezno zakonodajo.
Trebanjske iveri
MEDICA - Ko je 13. oktobra popoldne v Trebnjem vladajoča koalicija (SKD in SLS) na 3. izredni seji občinskega sveta znova potrdila svojo enotnost, medtem ko nasprotniki (ZLSD, LDS, DeSUS in ŠDS) trdijo, da je bil to ponovni dokaz partijske monolitnosti in poslušnosti, so bili nekateri krajani naselij Veliki Cirnik in Svinjsko v sevniški občini vsaj tako močno vznemirjeni kot trebanjski opozicijski svetniki, ki so demonstrativno zapustili sejno sobo pred glasovanjem. Med temi krajani je bil tudi gospod iz bele Ljubljane, kije bil v zadnjem času celo tako zagret za priključitev teh naselij trebanjski občini, da je še dan pred zborom občanov 13. oktobra hodil po hišah in tudi s pomočjo medice prepričeval krajane o “pravi” odločitvi. Na večernem zboru na Velikem Cirniku, ki ga je sklical sevniški župan Jože Peternel, so krajani zvedeli, daje agitator prijavil stalno bivališče v teh dolenjskih krajih šele 8 ur pred zborom. Toda uspeh je izostal: le 4 občani so glasovali za priključitev k trebanjski občini, 20 pa proti...
DROBNICA - Trebanjski občinski svet je za nabavo ovnov odobril regres 8000 tolarjev na glavo in za ostalo drobnico 4000 tolarjev. Regres (60.000 tolarjev) je dobilo tudi Župnišče Mokronog...
Sevniški paberki
ŠENTJANCI IN MINISTRI -V krajevni skupnosti Šentjanž sta bila v zadnjih dveh tednih gosta kar dva ministra, oba iz vrst SLS. Ob 80-letnici smrti dr. Janeza Evangelista Kreka je na slavost-ni akademiji sodeloval tudi minister za zdravstvo, dr. Marjan Jereb, ki je prišel na Dolenjsko v spremstvu soproge dr. Berte, podpredsednice Podobnikove SLS. Prejšnjo soboto pa je vodstvu sevniške SLS uspelo pripeljati še kmetijskega ministra Cirila Smrkolja. Minister je na pogovoru z domačini na Kalu, na domačiji Ivana Trinkavsa, sicer na pol v šali protestiral, da so ga vozili v glavnem po tako slabih makadamskih cestah, kot da bi bil prometni in ne kmetijski minister. Je pa Smrkolj obljubil, da bo pripeljal v te odročne kraje prometnega ministra - Antona Bergauerja.
MAJHNI VLOŽKI, A VELIKI USPEHI - Konec tega tedna je bil, kot pišemo tudi na športni strani, zelo uspešen za sevniški šport, saj so si mladi sevniški atleti na 32. krosu Dela v Velenju priborili vseekipno 2. mesto (za domačini) in se uvrstil pred centri, kot so Ljubljana, Maribor in Celje. Spet sta blestela Petra Radišek in Borut Veber, saj sta na tem najmočnejšem krosu zmagala že četrtič zapored. V Ljubljani na finalnem delu svetovnega pokala raketnih modelarjev za sezono 1997 pa je Sevničanu Igorju Štriclju uspelo obdržati vodilno mesto in je edini raketni modelar na svetu doslej, ki mu je to uspelo dvakrat zapored. To poudarjamo, ker je hkrati sila skromen vložek širše skupnosti v te športnike...
Krške novice
PA JE LE PRIŠEL - V petek naj bi v Kostanjevico prišel Marjan Podobnik in še pred napovedano uro obiska je k Žolnirju pricurljala vest, da ima podpredsednik vlade Slovenije granulom. Pa je le prišel in že v prvih besedah povedal, da bo njegov obisk kratek, ker da se ga je polotila gripa z visoko vročino. A kljub temu je kar veliko govoril, povedal pa bolj malo konkretnega, vsaj kar se lokalnih problemov tiče, in odšel. A vsi, ki so bili zaskrbljeni nad njegovim zdravjem, so bili lahko že v nedeljo dopoldne potolaženi. Iz Podobnikovih ust pri maši v Cerknem se je namreč vilo glasno petje - očitno kombinacija granuloma in gripe pozitivno deluje na zdravje.
KDO NAJ BI ODLOČAL O STIMULACIJI - Sicer je v Krškem in sploh v celem Posavju vroče zaradi izbiranja kandidatov za državne svetnike, še vedno pa se ni polegla niti “gonja” zoper s strani večinskega dela občinskega sveta “odstavljene” nekatere najvidnejše može krške občine. In eden izmed njih se je hotel pritožiti zaradi premajhne stimulacije na plačo. Le še vprašanje je, kdo naj bi obravnaval takšno pritožbo. Svetniki gotovo ne, saj za večino njegova funkcija ne obstaja.
DOKUMENTOV PA NE -Sam se š takšno razrešitvijo s strani 17 svetnikov ne strinja. To je jasno spoznala tudi predsednica nadzornega odbora, ki je, da bi ugotavljala pravilnosti in nepravilnosti v delovanju občinske uprave, hotela priti do različnih dokumentov, kar določa tudi statut, a je prav od prej omenjenega dobila prepoved, češ da s takšnim poseganjem samo moti delo občinske uprave. Pa vedi, kdo pije in kdo plača!
Novo v Brežicah
MAGIČNO ŠTEVILO TRI - Tri Brežičanke so predstavile tri diplome. Vse tri so svoje delo obranile kar po trikrat. Prvič vsaka pred sabo, drugič pred strogo komisijo na faksu, tretjič pa pred številnim občinstvom v brežiški galeriji, ki se s svojimi zahtevnimi vprašanji in pripombami do mladih dam ni vedlo nič kaj gentlemansko. Toda dekleta so imela dogajanje ves čas pod kontrolo. Kako ne, ko pa imajo poleg tolikih skupnih lastnosti skupna tudi imena. Vse tri so Teje, le da dve nosita še predpono Ma.
ROMI BODO ŠTAJERCI -Regijsko odlagališče komunalnih odpadkov bo kmalu postalo resničnost. Ker vseh pet krajevnih skupnosti, ki so v ta namen ponudile svojo zemljo, leži na levem bregu Save, je jasno, da bodo “Kranjci” odslej svoj odpad vozili na Štajersko. Tako lahko pričakujemo, da se bodo na drugo stran preselili s kranjske strani tudi Romi.
KDO KRADE? - Na eni zadnjih sej brežiškega občinskega sveta je bilo slišati obilo negodovanj predstavnikov prebivalcev KS Cerklje ob Krki, češ, Cigani kradejo njihovo imetje. Na to je predsednik občinskega sveta dr. Alojzij Slavko Sušin jadrno odgovoril: “Romi niso le pri vas. Romi so povsod okoli nas, le da se drugače imenujejo!”	*
V času od 3. do 10. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Bedek iz Sevnica -Vito, Milena Mirt iz Krškega -Nino, Nataša Kozole iz Lokev - Roka, Romana Lipar iz Blatnega - Katarino, Silvestra Baškovič iz Gorenjih Skopic - Mihaela, Darja Leskovšek z Bojs-nega - Davida, Mihaela Strgar iz Brežic - Urško, Ksenija Zupančič iz Gaberja - Tjašo, Renata Šegina z Mietnega Vrha -
lija s Sel - Filipa, Tanja Božič iz Žurkovega Dola - Polono, Jožica Guzej z Zgor. Tinskega -Primoža, Nataša Sotler z Dunaja - Tilna, Jožica Štefanič iz Kostanjevice na Krki - Gregorja.
Čestitamo!
MŠŠ I ZN A Š IH OBČI M MŠi
Do pomladi znano, kje bo smetisce
Nadaljujejo priprave za gradnjo regijskega odlagališča komunalnih odpadkov - Letna renta izbrani krajevni skupnosti več kot 16 milijonov tolarjev - Odškodnina posameznikom
KRŠKO - Zamisel o ureditvi regijskega odlagališča komunalnih odpadkov se vse bolj bliža uresničitvi. Pretekli teden seje Komisija za pripravo in izgradnjo regijske deponije pod predsedstvom Vladimire Kežman odločila objaviti ponudbo za izdelavo primerjalne presoje o vplivih na okolje za ponujene lokacije za izgradnjo centra za ravnanje z odpadki v Posavju.
Na ponudbo o izbiri lokacije se je prijavilo pet krajevnih skupnosti, ki so ponudile skupaj sedem možnih lokacij. Ker so pravila o izbiri najprimernejše lokacije zelo stroga, čaka stroko do izreka zadnje besede še veliko dela. Tako bo krški Savaprojekt skupaj z ljubljanskim Vodnogospodarskim inštitutom - izbrana sta bila kot najugodnejša soponudnika - pri analizi ponujenih lokacij v krajevnih skupnostih Brestanica, Senovo, Sromlje, Kapele in Rožno-
'm:

HUD BOJ MED VASMI KRAJEVNE SKUPNOSTI KOSTANJEVICA - Prebivalci krajevne skupnosti Kostanjevica so nedeljo, 19. oktobra, preživeli v športnem duhu. Ekipe iz vasi v tej krajevni skupnosti so se namreč pomerile v vlečenju vrvi in veslanju v osmercih. Boji so bili neusmiljeni. V vlečenju vrvi so slavili krajani Prekope, drugi so bili vaščani Globočic, tretja pa ekipa Dob. V veslanju so bili najboljši tekmovalci Celine, pred Otočani in Orehovcem. (Foto: T. G.)
Presadol moral upoštevati celo vrsto izločilnih kriterijev, ki med drugim zagotavljajo nedotakljivost rezervatov pitne vode, varu-
DRAGO PIRMAN Z DR. KORNELIJO POPE-TOTH
BREŽICE - V tukajšnji knjižnici bo danes ob 19.30 pogovor z dr. sci. med. Kornelijo Pope-Toth, ki vodi preventivno in zeliščno svetovalnico. Pogovor, v katerem bo z gostjo razpravljal višji knjižničar Drago Pirman, bodo namenili vprašanju, kako lahko pomaga homeopatija.
BREŽIŠKI UPOKOJENCI OB OBLETNICI
BREŽICE - Društvo upokojencev Brežice, ki praznuje 50-let-nico delovanja, bo pripravilo 26. oktobra ob 10. uri v Prosvetnem domu v Brežicah prireditev, s katero se bo spomnilo obletnice. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja. Poleg poročil o delu bodo udeleženci prisluhnili kulturnemu programu.
PO POTEH BREŽIŠKE ČETE
PIŠECE - V soboto, 25. oktobra, ob 9. uri bo v Pišecah uvodna prireditev k 21. pohodu Po poteh Brežiške čete. Tradicionalno srečanje borcev, izgnancev, planincev in drugih štejejo med dogodke ob brežiškem občinskem prazniku.
Kako ženske vidijo Brežice
BREŽICE - Pretekli četrtek so v galeriji Posavskega muzeja tri mlade Brežičanke javno predstavile svoje diplomske naloge. Vse tri so se bile zapisale arhitekturi in gradbeništvu, in kljub temu da nobena od njih ne prebiva v Brežicah, so svoje zaključno delo posvetile ravno ureditvi tega mesta.
Mateja Podgoršek
Thko se je Mateja Podgoršek, danes zaposlena na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije v Ljubljani, posvetila prihodnjemu razvoju mesta, ki po njenem prepričanju ne sme nenadzorovano “zdivjati” v vse smeri, ampak najprej zapolniti notranji okvir sedanjih meja, v katerih bo treba poiskati še kakšno središče ter tako razbremeniti staro mestno jedro.
V brežiškem Zavodu za prostorsko načrtovanje in razvoj že nekaj časa dela Dobovčanka Teja Cvetkovič, ki je na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geo-
dezijo diplomirala lani. Z diplomsko nalogo je analizirala prometna dogajanja v mestu Brežice ter na podlagi rezultatov predlagala nove rešitve za povečanje prometne varnosti. Nekatere med
• Ravno polemičen ton občinstva ter obilo kritik na račun sedanje mestne ureditve, ki je takšna, kot je, tudi zaradi večnega konflikta politike in stroke, kaže, da bi veljalo razmišljati o namestitvi mestnega arhitekta. Morda bi to delo zamikalo ravno katero od treh mladih strokovnjakinj, ki so si svoje diplomsko delo upale predstaviti pred tolikšno javnostjo.
njimi bi lahko označili kot nekoliko nenavadne in moteče, toda osnovni cilj, umiritev prometa, bi gotovo dosegle.
Teja Cvetkovič
Mateja Sušin Brence
Kam s sodiščem, se je spraševala tretja diplomantka, Mateja Sušin Brence. ki je fakulteto končala letos, priznani pa ima dve smeri: arhitekturo in oblikovanje. Po analizi mesta je ugotovila, da bi novo sodišče spadalo na prostor med starim gasilskim domom in občinsko stavbo, kar je med navzočimi na predstavitvi izzvalo tudi največ polemik, ki pa jih je Mateja znala argumentirano pomiriti.
E. SEČEN
jejo kulturno in naravno dediščino, infrastrukturne koridorje in podobno.
Da ne bi ponudniki lokacij dvomili v poštene namene izvajalcev,
• Zaradi denarja, ki ga bodo dobivali zaradi bližine deponije, se v zadnjem času naglo spreminja javno mnenje o izgradnji deponije. Nekaterim je že postalo močno žal, da se niso prijavili na razpis za izbiro lokacije.
sije komisija s pogodbo pridržala tudi pravico do revizije primerjalnih presoj. Izbrana krajevna skupnost in njeni prebivalci, ki bodo v svoji neposredni bližini morali prenašati vse posledice regijske deponije, si bodo namreč na njen račun tudi nekoliko finančno opomogli. Tako bo skupna letna renta, ki jo bo prejemala izbrana KS, znašala več kot 16 milijonov tolarjev, določen znesek pa bodo prejemale tudi domačije, ki bodo stale znotraj tristometr-skega pasu okoli odlagališča.
E. SEČEN
OTVORITEV SOLE NA VELIKI DOLINI
VELIKA DOLINA - V soboto, 25. oktobra, ob 15. uri bodo svečano predali namenu obnovljeno in povečano šolsko stavbo na Veliki Dolini. Čeprav bo otvoritev ob 15. uri, kot rečeno, bodo šolska vrata odprli za obiskovalce že ob 11. uri, ko se bo na šolskem igrišču pričelo družabno srečanje.
VOJAKI TEKMOVALI V CERKLJAH OB KRKI
CERKLJE OB KRKI - Tukajšnja vojašnica je dva dneva gostila najbolj vsestranske športnike - vojake, ki so se na 5. prvenstvu Slovenske vojske v vojaškem peteroboju pomerili za laskavi naziv “kralja” športa. V streljanju s polavtomatsko puško, premagovanju pehotnih ovir, metu bombe, plavanju čez ovire in krosu se je pomerilo 58 tekmovalcev, med katerimi jih je bilo kar 43 iz vrst stalne sestave SV. Moštvo prireditelja, 2. pokrajinskega poveljstva s sedežem v Novem mestu, je v ekipni uvrstitvi med sedmimi sodelujočimi enotami zasedlo 5. mesto, njegov pripadnik Roman Lahne pa seje izkazal kot najboljši strelec in metalec bombe. Na prvenstvu je nastopilo tudi sedem žensk.
Z MINISTROM O TEŽAVAH -Minister Anton Bergauer (desno) se je izkazal kot izjemno potrpežljiv poslušalec. Kdaj pa kdaj si je kaj tudi zapisal, kaj, bo pokazal čas. (Foto: E. Sečen)
Bodo problemi preveč celo za ministra?
Anton Bergauer v Brežicah
BREŽICE - Kdaj. bodo sedanjih devet železniških prehodov, od katerih je eden celo brez zapornic, nadomestila izvennivojska križanja? Kdaj se bo dalo priti do sleherne domačije v Slovenski vasi po slovenskem ozemlju? Kdaj bodo po gorjanskih vaseh zvonili telefoni? Kdaj se bo dobovska cesta nehala ožiti? Kdaj bo cerkljansko letališče lahko sprejemalo tudi civilna letala? Kdaj bo Sava plovna? Takšnih in podobnih vprašanj, ki težijo občane Brežic, je bilo mogoče preveč celo za ministra za promet in zveze Antona Bergauerja, ki se je na povabilo brežiškega župana Jožeta Avšiča preteklo sredo mudil v najvzhodnejšem slovenskem mestu ob Savi.
Župan in predstavniki najbolj prizadetih krajevnih skupnosti so ga s predstavitvijo problemov, povezanih s prometnimi zagatami, “obdelovali” debelo uro, in če si bo zapomnil vsaj delček izrečenega ter še manjši del tega tudi rešil, mu bodo Brežičani lahko peli hvalnico. Po drugi strani pa je bil minister nemalo začuden, nad čem vse se tukajšnji ljudje pritožujejo, ko pa nekatere državljane teži povsem nasproten problem in si želijo vsaj malo brežiške bogate prometne vsebine, da se ne bi več počutili odrezane od sveta.
"NERED KORISTI TISTIM, KI RIBARIJO V KALNEM" - Združenje podjetnikov Posavja je na 2. skupščino, ki je bila v petek, 17. oktobra, v gostišču Žolnir v Kostanjevici, medse povabilo Marjana Podobnika, podpredsednika vlade RS. Ta je med drugim spregovoril o problematiki delovanja malega gospodarstva, o vse večjem bremenu, ki ga nosi, in o splošnem neredu v državi, ki očitno koristi tistim, ki ribarijo v kalnem. Dotaknil se je tudi lokalnih problemov. Za gradnjo HE na spodnji Savi, za katero Posavje bije bitko že tri leta, je dejal, da se stvari odvijajo v pravo smer. Zagotovljeno bo vključevanje domačega gospodarstva, odločitve o podelitvi koncesije pa bodo kmalu znane. Pri gradnji bo možno tudi ljudsko delničarstvo.
O odprtih vprašanjih glede jedrske elektrarne je bil mnenja, da so vzvodi v slovenskih rokah. (Foto: T. G.)
Brežice predlagajo zakon o Romih
Brežiška občina bo poslala v parlament zakonsko besedilo v zvezi z Romi - Romi povzročajo škodo in preplah - Dr. Sušin: “Manjšinska politika je državna zadeva”
NOVI PROSTORI
BREŽICE - Danes ob 13. uri bodo odprli prostore Turistične agencije in menjalnice Integral Brebus Brežice in poslovnega prostora Občinske turistične zveze Brežice. Novi prostori so na Cesti prvih borcev 44.
BREŽICE - Tlikajšnji občinski svet je na pobudo svetnika Toneta Zorka sprejel sklep, po katerem bo skupina - župan in določeno število svetnikov - pripravila zakonsko besedilo v zvezi z Romi. Zakon bo poslanec Jože Avšič predložil v sprejem v državnem zboru. Zakon, ki ga bo pripravila omenjena brežiška skupina in ki nnj bi ga torej sprejel parlament, bo med drugim določil tudi odškodnino, povezano z bivanjem in delovanjem Romov.
Občinski svet je med drugim sklenil, da bodo v občini legalizirali obstoječa na črno zgrajene romske hiše. S posebnim sklepom je tudi zavezal občino, da mora plačati prebivalcem poljščine, ki so jih z njiv svojevoljno pobrali Romi.
Navzoči na seji sveta so pred sprejetjem sklepov obširno razpravljali o mnogočem, kar zadeva sosedsko življenje Romov in drugih ljudi in državno politiko do t.i. romske problematike. Svetnik Martin Gramc je poudarjal, da Romi v KS Cerklje ob Krki povzročajo ne le škodo na tuji lastnini, ampak zaradi nasilnega vedenja tudi preplah med ljudmi. Kot je povedal, Romi postavljajo naselje deloma na zasebnem zemljišču. Za parcele, kjer nastaja romski zaselek, je vložen zahtevek za denacionalizacijo, je poudaril Gramc. Podobno je povedal Andrej Horžen. Slednji je dejal, daje treba spraviti Rome “v obvladljivo skupino”. Legalizirati obstoječe naselje bi po njegovem pomenilo ravno nasprotno, tj. širitev romskega naselja prek meja var-
nega in obvladljivega.
Jernej Zorko je menil, naj država rajši da Romom stanovanjski
ROMI NAMESTO BORCEV -Hiša v Slovenski vasi, ki je po zagotovilih lokalnih predstavnikov Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije last te organizacije in ki so jo v Brežicah omenjali kot možno bodoče romsko stanovanje. (Foto: L. M.)
blok, za katerega bodo plačevali najemnino, če jim že daje denar.
Po mnenju Marjana Hladnika imajo Romi preveč pravic. Hlad-
• Ferdo Pinterič, tajnik občine, se je v imenu občine opravičil za napako. Slednja n^j bi bila v tem, da so iskalci lokacije za romska bivališča med drugim omenjali kot možen kraj tudi zgradbo v Slovenski vasi, kije last in kjer je zdaj sedež odbora borčevske organizacije. Tajnik se je odzval na razpravo in vztrajanje Mihe Skr-leca, ki je povezovanje romskega bivanja z omenjeno stavbo pospremil z vprašanjem: “Alije spodrsljaj ali provokacija?”
nik je v razpravi dejal, da manjka vladni program v zvezi z obravnavanimi problemi. Temu stališču je med drugimi pritrdil dr. Alojzij Slavko Sušin, predsednik občinskega sveta. Po njegovem je “ma-njšinjska problematika v zahodni Evropi državna zadeva”, zato morajo biti državna skrb tudi Romi v brežiški občini. Romi morajo biti enakopravni in jim ne pripada več pravic kot drugim.
Razpravljalci so izrekli več pomislekov o dosedanjih uradnih postopkih, s katerimi ustanove dokazujejo, da je v KS Cerklje najboljši kraj za romsko naselje.
M. LUZAR
V	zdraviliščih letos več gostov
V	slovenskih zdraviliščih v prvih dveh tretjinah leta za šest odstotkov več gostov kot lani - Terme Čatež in Krkina Zdravilišča polna že prej, a vseeno več gostov
Po podatkih Skupnosti slovenskih zdravilišč je v hotelih petnajstih
JUBILEJ OBRTNE ZBORNICE BREŽICE
BREŽICE - Območna obrtna zbornica Brežice bo obeležila jutri 20 let obstoja. Prireditev ob tej priložnosti bo začel s pozdravom predsednik Območne obrtne zbornice Brežice Franc Bra-tanič, nato bosta nastopila predsednik Obrtne zbornice Slovenije in predstavnik občine Brežice. Ob obletnici bodo podelili priznanja obrtnikom za 10, 20 in 30 let opravljanja obrti. Na proslavi bosta nastopila še gledališka igralka Jerica Mrzel in celjski simfonični orkester Akord. Za jubilej bodo uredili tudi razstavo fotograij o delovanju zbornice. Razstavili bodo tudi izdelke domače in umetne obrti. Jutrišnjo prireditev bodo po 19. uri nadaljevali z družabnim srečanjem ob zvokih ansambla Ptujskih 5.
v skupnost povezanih zdravilišč v prvih osmih mesecih letošnjega leta letovalo za 6 odstotkov več gostov kot v istem obdobju lani. Število domačih gostov se je ob tem povečalo za 1 odstotek, število tujcev pa kar za 16 odst. Zanimivo je, da so imela več gostov kot lani prav vsa slovenska zdravilišča.
Največje povečanje so zabeležili v Termah Portorož (75 odst.) in v Radencih (20 odst). Vzrok za tako veliko povečanje je predvsem zelo slaba oziroma slaba zasedenost omenjenih zdravilišč v lanskem letu. V prvih dveh tretjinah letošnjega leta so gostje v sloven-
• Med vzroki za povečanje turističnega prometa v zdraviliščih in tudi sicer velja omeniti, da se je tudi v letošnjem letu nadaljevala umiritev razmer v Bosni in Hercegovini, ki je s svojo bižino močno vplivala predvsem na obisk tujcev. Zdravilišča so povečinoma dobro poslovala tudi v času, ko so zaradi vojne v Sloveniji in v sosednji Hrvaški druge veje turistične industrije le životarile. Zaradi tega tudi vlaganja v zdraviliški turizem niso zastala, s tem pa seje povečala tudi konkurenčna sposobnost zdravilišč, pri čemer so tako Terme Čatež kot Krkini zdravilišči Šmarješke Toplice in Dolenjske Toplice povsem v ospredju.
skih zdraviliščih prenočili 1.113.409-krat.
Precej drugače je seveda z zdravilišči na Dolenjskem in v Posavju, kjer niti teoretično ne bi mogli doseči takega povečanja števila prenočitev, saj so bili tudi lani uspešni pri polnjenju hotelskih zmogljivosti. Zaradi tega je sicer poprečno povečanje števila prenočitev pri njih pravi uspeh.
Tako so v Termah Čatež in v Šmarjeških Toplicah povečali število nočitev za 6 odst., kar so dosegli tudi v Krkinem zdravilišču v Strunjanu. V Dolenjskih Toplicah so letos v svoje sobe zvabili za 5 odst. več gostov.
Med tujimi gosti so letos v slovenskih zdraviliščih prevladovali Avsrijci, ki jih je bilo za tretjino, sledijo jim Nemci s petinskim deležem, Italijanov je bilo 18 odst, na četrtem mestu pa so že Hrvati, kijih je bilo med vsemi tujimi gosti za 11,5 odst.
I. V.
Naprodaj prve parcele
V Šentjerneju največ zapletov zaradi zemljišč v komasacijskem postopku - Sejmišče bodo preselili
Šentjernejska obrtna cona bo zrastla na severovzhodu Šentjerneja, kjer je sedaj sejmišče, zaradi tega pa na občini že pripravljajo dokumentacijo za novo sejmišče, ki bo od sedanjega oddaljeno le okrog 100 m, in sicer v bivšem peskokopu. Pri pripravi obrtne cone so morali na občini najprej urediti lastniške odnose. Za del
Za zaposlitev tujca 14 prilog
Novosti pri zaposlovanju tuje delovne sile so razburile številne Metličane, ki so prisiljeni zaposliti tujce, če hočejo, da bo proizvodnja tekla brez težav
Zaradi velikega zaposlovanja tujcev je med številnimi delodajalci nastal pravi revolt, ko so zvedeli za “navodila o izvajanju zakona o zaposlovanju tujcev”. V njih je precej novosti, najbolj pa bode v oči, da je bilo doslej potrebno za zaposlitev tujca priložiti 4 priloge, poslej pa jih ho 14. Zato je Območna obrtna zbornica Metlika pripravila za člane, ki zaposlujejo tujce ali to nameravajo, informativni sestanek, na katerem sta Matjaž Verbič in Andreja Furar iz novomeške enote Zavoda za zaposlovanje pojasnila novosti.
Po starem je bil postopek za pridobitev delovnih dovoljenj tako enostaven in cenen, da so jih nekateri vzeli na zalogo ali celo zlorabljali. Zato od 13. septembra velja strožji, administrativno zahtevnejši in dražji postopek za pridobivanje delovnih dovoljenj. Poglavitni razlog za to je gotovo v veliki brezposelnosti v Sloveniji, zlasti med ljudmi do 5. stopnje izobrazbe. Država je z navodili želela onemogočiti tujcem vstop na slovenski trg delovne sile. Kot je dejal Verbič, pa je pri zaposlovanju tujcev prihajalo tudi do nepravilnosti, izkoriščanja.
Metličani si ne delajo nikakršnih utvar, da bi morala država zanje sprejemati posebne zakone, opozarjajo pa, da gre pri njih za posebne razmere, ki bi jih država morala upoštevati. Ker v občini
prevladuje tekstilna proizvodnja, prihaja do pomanjkanja domačih tekstilnih delavk, zato so jih prisiljeni uvažati z druge strani meje. Želo močne so tudi sorodstvene vezi med prebivalci z obeh bregov Kolpe, zato je razumljivo, da mnogi Metličani zaposlujejo svoje
* Po podatkih iz letošnjega maja je bilo v metliški občini zaposlenih 3775 ljudi, brezposelnost pa je bila okrog 10 odst., kar je pod republiškim povprečjem. Je pa metliška občina ena od tistih, kjer izdajo veliko delovnih dovoljenj za tujce. Konec preteklega meseca jih je bilo izdanih 661, uveljavljenih pa 613.
sorodnike iz Hrvaške. Nekateri pa so preprosto prisiljeni iskati drugo delovno silo, ker brezposelni domačini niso pripravljeni prijeti
za delo. Delodajalci namreč v glavnem zaposlujejo ljudi do 5. izobrazbene stopnje. Med prijavljenimi na novomeški območni enoti Zavoda za zaposlovanje jih ima kar 60 odst. le 1. ali 2. stopnjo izobrazbe.
Metličani so našteli številne primere, ki jim bodo zaradi “navodil” oteževali delo. Na državo so apelirali, naj poenostavi vsaj postopek pri podaljševanju delovnih dovoljenj za tujce. V metliški Obrtni zbornici pa bodo še nekaj časa zbirali predloge svojih članov o spremembi “navodil”, potem pa jih bodo posredovali Obrtni zbornici Slovenije, ta pa naprej na Ministrstvo za' delo, družino in socialne zadeve.
M. BEZEK-JAKŠE
zemljišča so naredili le preknjižbo iz nekdanje krajevne skupnosti na občino, za drugi del, katerega lastnik je bilo župnjišče, so sklenili pogodbo o zamenjavi, del zemlji--šča pa je bilo potrebno odkupiti od različnih lastnikov. Prav pri urejanju omenjenih lastniških odnosov pa so naleteli na težave zaradi dela zeljišča, ki sodi v komasacijski postopek, pa ta zaradi pritožbe še ni rešen. Žaradi neurejenega komasacijskega postopka bo od predvidenih 8 parcel po vsej verjetnosti še letos ali v začetku prihodnjega leta naprodaj 5, ostale tri pa, ko bodo stvari urejene.
• Za obrtno cono imajo že pripravljeno dokumentacijo za celotno infrastrukturo in lokacijsko dovofjenje. Glede na vse omenjene zaplete pa še vedno nimajo dokončne cene parcel. Na občini pravijo, da bodo kupcem parcel predlagali, naj si infrastrukturo zgradijo sami, in bodo to upoštevali kot kompenzacijo pri plačilu parcele, če za to ne bo interesa, pa bo infrastrukturo zgradila občina.
Šentjernejska občina je do sedaj v pripravo obrtne cone vložila že okrog 11,5 milijona tolarjev, in sicer za odkup del zemljišč, urejanje lastniških odnosov, za projekte in za ureditev ceste in zem-
J. DORNIŽ
1 C* KRKKZDRAVILIŠČK
HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
• MED JESENSKIMI POČITNICAMI - V teniškem centru Otočec so za šolarje med jesenskimi počitnicami od 27. do 30. oktobra pripravili posebno ponudbo. Te dni bodo organizirali poseben prevoz iz Novega mesta izpred športne dvorane ob 9.30, od 10. do 12. ure se bodo otroci vključili v teniški tečaj, nasled-
nja ura bo namenjena drugim športnim aktivnostim in regeneraciji, po malici v restavraciji Tango ob 13. uri pa se bodo otroci ob 14.30 vrnili v Novo mesto. Štiridnevni program bodo zaključili z zabavnim turnirjem in podelitvijo diplom. Prijavite se lahko po telefonu 75-458.
NOVOLES, lesna industrija Straža, d.d.
objavlja
RAZPIS
za prosto delovno mesto
•	ELEKTRIKAR
Od kandidatov pričakujemo, da bodo izpolnjevali naslednje pogoje:
•	IV. stopnja izobrazbe, smer elektrikar - elektronik
•	4 leta delovnih izkušenj.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
NOVOLES, lesna industrija Straža, d.d., Kadrovsko-pravni sektor, Na žago 6, 8351 Straža, z oznako “za razpis”.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
BORZNI KOMENTAR
Na borzi že zimsko spanje
Celo za Krkine delnice ni posebnega zanimanja
Pri trgovanju na ljubljanski borzi že dalj (asa traja mrtvilo, kar vnaša nemir tako med kupce kot prodajalce. Posledica tega je še naprej relativno majhen promet in nizki tečaji delnic sicer poslovno uspešnih podjetij. To lastnikov teh delnic naj ne bi skrbelo, seveda če jih ne nameravajo prodati.
Na odprtem trgu C so tudi zadnji teden največkrat zamenjale lastnika delnice Krke in Mercatorja. Mercatorjeve delnice tudi zaradi dogodkov v vodstvu podjetja še naprej drsijo navzdol in je njihov promet sorazmerno majhen, kar pri ceni okoli 5:200 tolarjev ni čudno. Kljub temu da bodo tisti, ki bodo imeli v svoji lasti delnice Krke na dan 23. oktobra, to je danes, upravičeni do dividende za leto 1996, to ni kaj prida vzpodbudilo trgovanja. Če bo predlog uprave potrjen tudi na skupščini delničarjev 5. novembra, bo vsaka delnica Krke imetnikom prinesla bruto 400 tolarjev.
In kako stojijo najpomembnejše oziroma najbolj zanimive delnice? Petrol se že nekaj časa prodaja pod 22.500 tolarji, SKB
pod 2.450 in Lek A pod 34.500 ter Kolinska pod 2.200 tolarjev za delnico. Precej bolj je bila živahna cena delnice Luke Koper, ki je za kratek čas presegla ceno 25.000, potem pa padla pod 24.000 tolarjev. Kar poskočen je bil tudi tečaj delnic Salusa, oživelo pa je tudi trgovanje z delnicami BTC, katerih tečaj se je dvignil na okoli 14 tisoč tolarjev.
Precej živahnosti je pri trgovanju z delnicami, ki so bile uvrščene na borzo šele pred kratkim, na primer z delnicami zdravilišča Moravske toplice in Aerodroma Ljubljana. Tečaj slednjih sicer vztrajno pada, a prometa s temi delnicami ni prav veliko. Še bolj kot pri delnicah je reven promet z obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji. Državne in občinske obveznice imajo namreč še vedno zelo visoke tečaje, za bančne pa tudi ni pravega zanimanja in so zato njihovi donosi višji od bančnih vezav. LJUDMILA BAJEC, dipl. oec.
Dolenjska borznoposredniška družba, d. o. o.
Novo mesto Tel.:(068) 371-82-21 Faks.: (068) 323-552
PRIZNANJA ZA DELO VTURIZMU - V Atomskih toplicah v Podčetrtku so v četrtek podelili zlati list in zelene Delove liste in razglasili “naj ” turistične osebnosti. Po mnenju Delovih bralcev je slednja Majda Skočaj, vodja hotela v Krkinem zdravilišču v Strunjanu. Zlati list so bralci prisodili Atomskim toplicam, enega od treh zelenih listov pa so dobile Cateške Toplice. Nagrajencem je čestital tudi Milan Kučan, predsednik republike. (Foto: M. Vesel)
Podjetniški center Novo mesto, d.o.o., v ustanavljanju,
katerega ustanovitelji so:	v
Mestna občina Novo mesto, Občina Šentjernej, Občina Škocjan,
Območna obrtna zbornica Novo mesto, Območna gospodarska
zbornica Novo mesto,
razpisuje prosto delovno mesto:
direktorja Podjetniškega centra Novo mesto, d.o.o.
Pogoji:
-	VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, pravne ali tehnične smeri,
-	5 let delovnih izkušenj na področju gospodarstva,
-	aktivno znanje najmanj enega tujega jezika,
-	državljanstvo Republike Slovenije,
-	poznavanje dela z osebnim računalnikom,
-	zaželjene osebne značilnosti: dinamičnost, iniciativnost, vztrajnost, kreativnost, komunikativnost, smisel za teamsko in projektno delo,
-	kandidat mora v postopku razpisa predložiti svojo zamisel razvoja in delovanja Podjetniškega centra.
Mandat direktorja družbe traja štiri leta, z možnostjo ponovnega : imenovanja.	j
Kandidati naj prijavo z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev , pošljejo v petnajstih dneh po objavi na haslov: Mestna občina , Novo mesto, Sekretariat za finance in podjetništvo, Seidlova ] cesta 1, 8000 Novo mesto, z oznako: “razpis za direktorja I Podjetniškega centra Novo mesto, d.o.o. - Ne odpiraj”. Vse dodatne informacije - po telefonu št. 321-889.	1
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po objavi razpisa.
C
KOVINOTEHNA «,27.10. d. 8.11
LESTENCI PLAFONJERE
že od (J o
PC v Intermarket centru
v Brežicah, tel.: 0608-62-857
Nemogoče je mogoče!

_______jj| od
VARČNE ŽARNICE PSVETILkI
od @ @ © □ a od l □^©©d0
POHITITE IN UJEMITE UGODNE CENE !
NESREČA PRI PREŠANJU GROZDJA
METLIKA - V sredo, 15. oktobra, popoldne je 43-letni Jože M. iz Slamne vasi prešal grozdje. Ko je šel po hodniku proti preši, seje spotaknil ob plastično cev za prečrpavale mošta. Z levo roko seje skušal ujeti za črpalko, pri tem pa je s kazalcem in sredincem zadel v odprtino, ki je med pogonskim motorjem in jermenico črpalke. Jermen mu je na jermenico potegnil oba prsta in mu jih odrezal v drugem členku. Jožetu so pomoč nudili v novomeški bolnišnici.
TRIGLAV V KOSTANJEVICI
KOSTANJEVICA - Zavarovalnica Triglav, d.d., Ljubljana območna enota Krško, odpira v četrtek, 23. oktobra, ob 11. uri na Ljubljanski cesti 6 v Kostanjevici svoje zastopstvo. Otvoritev sodi v okvir prireditev ob praznovanju krajevnega praznika.
Zdravilni kozarec vina na dan
Novosti o zdravilni moči vina iz knjige prof. Klausa Junga z univerze v Mainzu
Kozarec vina krepi slaboten želodec, osveži usihajočo moč, zdravi rane na telesu in duši, odpravlja žalost in tegobe, prinaša veselje in spodbuja pogovor s prijatelji. Tako je pred 15 stoletji zapisal cerkveni učitelj in filozof Avguštin, ne da bi imel znanstvene dokaze za svoje trditve. Z neverjetnim napredkom medicine, analitične kemije, biokemije, fiziologije in drugih znanosti prihajajo zdaj na dan dokazi drug za drugim. Najnovejše je strnil v svoji knjigi z naslovom Vino, užitek in zdravje vodja oddelka za športno medicino na univerzi v nemškem Mainzu prof. Klaus Jung, kije 15 let raziskoval učinke in sestavine vina.
Kozarec vina na dan varuje srce, preprečuje revmo in Alzheimerjevo bolezen, čisti telo strupov, preganja viruse in bakterije in vsestransko ugodno deluje na človeški organizem, ugotavlja v svoji knjigi prof. Jung. Pa ne samo to, vino v krvi zvišuje HDL-hole-sterin, to je dobri holesterin, ki pobira škodljive usedline s sten
krvnih žil in jih odnaša nazaj v jetra, kjer postanejo neškodljivi. Hkrati pa vino znižuje škodljivi LDL-holesterin, ki povzroča srčni infarkt.
Zmerno pitje vina deluje varovalno na srce tudi zavoljo tega, ker preprečuje nastajanja krvnih strdkov, saj se krvne ploščice težje zlepljajo, zato je pri pivcih manj
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na ponedeljkovi tržnici je bilo na voljo precej pridelkov, ki sojih branjevke ponujale: krompir po 50 do 60 tolarjev kilogram, korenje, kolerabo in črno redkev po 150 do 200, fižol po 400 do 500, zelje po 80 do 100, špinačo po 500 do 600, paradižnik po 250, rdečo peso po 200, kumare po 100, čebulo po 150, česen po 500, radič in endivijo po 150 do 200, jabolka po 60 do 100, hruške po 100 do 160, grozdje po 250 do 280, orehe po 1200 do 1300, ocvirke po 500 kozarec, smetano po 600 do 700 (pol kilograma), sirček po 400 tolarjev kilogram in liter žganja po 700.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 65 prašičev, starih do 3 mesece, 90 v starosti 3 do 5 mesecev in 40 starejših. Prvih so prodali 45 po 390 do 410, drugih 70 po 330 do 360, tretjih pa 15 po 220 do 260 tolarjev kilogram žive teže.
GROZDJE ZA CVIČEK - Do zadnje nedelje so v kleti Kmečke zadruge Krško v Leskovcu sprejemali letošnji pridelek grozdja. Največ žametno črnino, ki pa je letos zaradi preobloženosti trt, spomladanske pozebe in ponekod zaradi toče slabše kakovosti kot ostale sorte, za katere velja, da so zelo dobre. Vseh ponujenih količin klet ni mogla prevzeti, čeprav so odkupili dobrih 15 odstotkov več kot lani. Prednost so imeli člani zadruge in tisti, ki so še pravočasno s pogodbo ponudili pridelek. Klet bo s cvičkom zadovoljila potrebe svojih potrošnikov, saj je znano, da kar 80 odstotkov vsega stekleničenega cvička prihaja na slovenski trg iz krške kleti, ki ji pravijo tudi centrala cvička. (Foto: M. Vesel)
tromboz in embolij. Sestavine vina, ki imajo antioksidativni učinek, zavirajo tudi tvorbo napadalnih kisikovih radikalov, ki uničujejo celice in s tem izzovejo nekatere nevarne bolezni, kakršne so revma, rak, sladkorna in Alzheimerjeva bolezen. Kozarec vina bolje prekrvavi jetra in ledvica ter jih tako spodbudi k njihovi večji razstrupljevalni vlogi. Vinu pripisujejo, kot piše prof. Jung, celo estrogenski učinek, to je pospešeno nastajanje kostnih celic in s tem zmanjšanje nevarnosti osteoporoze. V rdečem vinu so raziskovalci odkrili snov resveratrol, ki posebno učinkovito varuje srce in krepi njegovo odpornost. Ta snov je pomagala tudi razrešiti tako imenovani francoski paradoks, to je uganko, zakaj imajo Francozi kljub nezdravemu načinu življenja in prehranjevanja najmanj srčnih obolenj v Evropi.
Seveda vse te ugotovitve veljajo za zmerno uživanje zdravega vina ob hrani, saj količina naredi vsako stvar strupeno, kot je že v 16. stoletju trdil slavni Paracelsus. Kozarec vina ima približno 150 kalorij, predvsem v obliki alkohola, ki delujejo spodbujajoče in
* Znanost priporoča za ženske za tretjino matvjšo količino vina na dan kot za moške. Že na slovitem ljubljanskem simpoziju so pred 3 leti zdravniki raziskovalci priporočali, odvisno od konstitucije, za moškega 2 do 5 decilitrov, za žensko pa 1,5 do 3 decilitre dobrega vina na dan. Raje rdečega kot belega. Dr. Renaud je takrat v Ljubljani na osnovi preiskave pri 600.000 ljudeh celo trdil, da poraba 10 do 20 gramov alkohola na dan varuje človeka pred koronarno srčno boleznijo.
hitreje kot kalorije v drugi hrani. Alkohol topi v ožilju maščobe in s tem deluje očiščevalno. Vino vsebuje, kot je znano, še na stotine drugih snovi, med katerimi so za človeški organizem posebno dragoceni minerali in vitamini.
M. LEGAN
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Suha ali polsuha vina, to je zdaj veliko vprašanje
Izjemno dozorelo grozdje letošnjega letnika je vzpodbudilo nekaj novih vprašanj, denimo kakšna bodo vina pri 12 ali 13 in več volumskih odstotkih alkohola. Nekatere sorte so res zbrale toliko sladkorja (char-donnay, sivi pinot, kerner), da bo vino letnika 1997 zelo močno. Letošnji letnik bo imel drugačen karakter, kot smo bili vajeni pri vinih normalne trgatve.
Zaskrbljenost je upravičena, ni pa je potrebna panika. Takšno grozdje, kot je bilo letošnje, smo si pač vedno želeli. Kletarjenje je tehnika in umetnost. Obvladati samo kletarsko tehniko je premalo, vedeti je potrebno tudi kako naše tehnično znanje povezati z drugačno sestavo grozdja. Osebno sem zaskrbljen, ker vinogradniki preveč razmišljajo o polsuhem vinu. V tem vidijo izhod iz letošnje nepričakovano srečne trgatve.
Takšne odločitve vendarle niso popolnoma zgrešene. Bolj bi se spremenil karakter vina, če bi se preusmerili v pridelavo vin z ostankom nepovretega sladkorja, kot če bo vino močnejše za en ali dva odstotka alkohola. Vprašanje je, kako bi trg sprejel takšna vina. S polsuhimi vini nimamo izkušenj niti vinogradniki niti gostinci. Sladkor v vinu je pokvarljiv, zato takšna vina zahtevajo drugačno nego in to je vzrok za zaskrbljenost. V naših toplih zidani-
cah bi že pomladi vino začelo ponovno vreti, poleti pa bi se kvarilo. Kdor se je odločil za polsuho vino, ga mora stekleničiti ali pa prodati že pozimi. Vina z veliko vsebnostjo alkohola res niso toliko pitna, imajo pa druge prednosti, ki jih opazimo že ob enem požirku in nas navdušijo. Takšna močna vina niso za odžejanje, kaj šele za “eksanje”. Z letošnjim letnikom imamo lepo priliko, da se odvadimo pitja na veliko in da se še bolj navadimo na pokušanje.
Močno vino se lažje ohrani pri kakovosti, se lepo razvija, zori. Manj bo tveganja s krepkim suhim vinom kot s polsuhim. Kdor ima zdrave, primerne sode, naj vino zori v polnem dotočenem sodu, ki ga doliva vsak teden ali vsaj vsakih 14 dni. Ob pretokih v cisterne se z lahkoto vzdružuje vino pred zračenjem s pomočjo parafinskega olja ali s plini itd. Dobro shranjeno vino ne bo zgubljalo kakovosti, zato ga bomo lahko prodajali ne samo celo leto 1998, ampak tudi dalj. Navadili se bomo tudi kletariti starejše vino in imeli bomo novo izkušnjo. Naši kupci bodo odkrili v zrelem vinu zanimive kakovosti, ki jih niso poznali.
Vinogradnikom svetujem, da analizirajo vino, takoj ko bo povrelo, na skupne kisline. Če je kislin manj kot 7 gramov na liter, priporočam žveplanje takoj in z najmanj 1 del petodstotnega “tekočega žvepla” na hektoliter. Odlašanje z žvepla-njem za en teden do deset dni po končanem alkoholnem vrenju priporočamo v letnikih, ki imajo več kisline kot letošnji.
dr. JULIJ NEMANIČ
400 gospodinjstev brez naslednika
Kmetijski minister Ciril Smrkolj na okrogli mizi s kmeti v Šentjanžu in na Kalu obljubil večjo pomoč kmetijam v hribovitih predelih - Predvsem obupno slabe ceste
MINISTER MED KMETI NA KALU - Nekaj več časa je bilo za pogovor s kmeti na Kalu, od koder dnevno zvozijo v dolino okrog 1000 litrov mleka. Pri Ivanu Trinkavsu so kmetje ministru Smrkolju in sevniškemu županu Jožetu Peternelu izpovedali vse žolčne zamere iz polpreteklosti, ko so jih okraji, nazadnje pa še sevniška občina zanemarjali pri posodobitvi cestnih povezav z dolino. Župan Peternel je opozoril na dosežke zadnjih let, dodal pa, da so bili ti kraji v petih okrajih res “slepo črevo. ” (Foto: P. P.)
kmetijski nasveti
Nad žitni plevel že jeseni?
Herbicidi so kot večina drugih fitofarmacevtskih sredstev v ekološki nemilosti, zato velja temeljito pregledati njive in ugotoviti, če jih je res potrebno uporabiti. Če v ozimnini zanesljivo pričakujemo močno zapleveljenost s semenskimi pleveli, kakršno so lisičji rep, ljuljka in srakoperec, predvsem pa s širokolistnimi semenskimi pleveli, kot so smolenec, kamilica, jetičnik ali mrtva kopriva, je treba ozimno žito škropiti že jeseni ob setvi oz. pred vznikom. Sicer pa raje počakamo, da bo nesporno jasno, ali je poseg potreben. Večina herbicidov k sreči učinkuje tudi po vzniku, nekateri celo bolje, saj je znano, da je majhna plevelna rastlinica z nekaj listi najbolj občutljiva nanje.
Edina zahteva, ki ji je v pozni jeseni včasih težko ustreči, je potrebna toplota ozračja. Da herbicid deluje, mora imeti zrak nad 4°C, izjema je le najbolj hvaljeni in priporočani pripravek dicu-ran forte 80 WP, ki učinkuje celo še pri zmrzišču. Ta herbicid je mogoče, kot rečeno, uporabiti pred vznikom in po njem. V prvem primeru ga potrebujemo 2 kg na hektar, v drugem pa manj, le 1,5 kg. Če poljedelec s posegom zamudi, ni nič hudega, saj dicu-ran forte deluje še v mrazu in vse tja do razraščanja žita in plevela v njem.
Na našem trgu so na voljo še drugi sodobni in učinkoviti ter za naravo tudi vse manj strupeni pripravki. Tak je herbicid cougar, ki najbolj učinkuje, ko ima mlada pšenična rastlinica tri liste, zatem tekoči dicuran, tolkan, satis 18 WP in stomp 330 E. Ze imena povedo,’da gre za novosti, zato je potrebno strokovna navodila na embalaži prebrati in upoštevati. Doziranje mora biti natančno, še posebej to velja za satis 18 WP, ki ga zadošča le 200 gramov za hektar posevka ozimnega žita.
Jesenska zaščita, ki se izkaže za boljšo zlasti v primeru, da je zgodnja pomlad deževna in ni mogoče s škropilnico na razmočeno njivo, pa ima žal tudi slabo stran. Herbicidi, ki so uporabljeni že jeseni, ne pokrijejo vseh rastnih dob žita, deloma zaradi izpiranja, deloma pa zaradi omejenega časa delovanja. Zgodi se, daje potrebno proti kasneje kalečim plevelom škropiti se enkrat, to pa pomeni dvojno delo in dvojne stroške^
lil/.. IVI. E.
•	Včeraj sta se pred gostilno Cviček stepla Jože in Franci. Parlamentarna razprava o tem bo v sredo. (Cjuha)
•	Enkrat boljševik, vedno janše-vik. (Panorama)
ŠENTJANŽ, KAL - Delež kmetijstva v državnem proračunu upada od leta 1991. Toda poprej je šlo vsaj 60 do 70 odstotkov tega denarja za ukrepe kmetijske politike, po letu 1994 pa le še slaba polovica (dobrih 7 milijard), ker seje na proračun preneslo financiranje kmetijskih služb in zavodov. Zato pri sestavi proračuna za leta 1998 vztrajamo pri obratnem procesu, je poudaril minister za kmetijstvo, Ciril Smrkolj na okrogli mizi preteklo soboto v Šentjanžu.
POV, ki ga je vodil pokojni Teo-
Smrkolj je povedal, da bodo uvedli za podporo na hektar zemlje, na glavo živine, hribovskim kmetijam pa zgolj že za obdelovanje površin, ne glede na pridelek. Minister je v odgovoru Francu Žužku povedal, da so zelo škodili napadi na oddelek CR-
bald Belec, in ki so jih v tujini strokovnjaki dobro ocenili. Po Smrkoljevih besedah imamo za mleko še rezervo v večanju domače potrošnje in tudi v izvozu Italijanom in Hrvatom, zato bi bilo smotrno do vstopa v Evropsko
unijo poavčeti mlečno pridelavo na 800 milijonov litrov!
“Šentjanški hribi se nezadržno praznijo, saj je že več kot 400 gospodinjstev brez naslednikov,” je opozoril Janko Šuštaršič. Minister Smrkolj pa je poudaril, da projekt urejanja podeželja ne more biti končan v 5 letih, kot si predstavljajo nekateri, ampak v 20 letih, kakor je praksa drugod po Evropi. Smrkolj je menil, da potrebujemo kmetijsko-gozdarsko zbornico in nacionalno družbo za trženje kmetijskih pridelkov.
P. PERC


M KZ KRKA, z.o.0., PE Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto
v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 26.10.1997, objavlja javno licitacijo naslednjih poškodovanih in rabljenih vozil:
izkl. cena v SIT
1996 1993 1993
1997 1985 1988 1988
540.000
1.050.000
1.300.000
350.000
1.160.000
500.000
550.000
SUZUKI ALTO1.0 GL,
FORD SCORPIO 2.9 I GHIA 24V,
TOYOTA CARINA E 1.6 XLI, mot. kolo APRILIA 125 RS Replica tov. MAN 22.281 FNL R-TRAFIC pov. podaljšan R-TRAFIC pov. podaljšan
Licitacija bo v nedeljo, 26.10.1997, ob 9. uri v prostorih PE Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil v petek, 24.10.1997, od 8. do 15. ure ter eno uro pred začetkom licitacije.
Vozila pod zap. številko 5,6 in 7 so rabljena, nepoškodovana, tov. vozilo MAN je v kompletu s priklopnim vozilom ITAS P 15 PAL. 10-odst. vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Na izlicitirano vrednost se plača 5-odst. prometni davek.
Mercator • KZ Krka, z.o.o., novo mesto
helena MRZLiKAR gospodinjski kotiček
Jabolko za našo vitalnost
Sveže jabolko je idealna zdrava hrana, lahko pa je tudi obogatitev različnih jedi, kot so solate, pečena perutnina, različni narastki iz žit, kreme in podobno. Jabolko lahko použijemo po obroku namesto deserta. Takrat, ko še niso poznali vpliva hranilnih snovi na telo, predvsem pa vpliv vlaknin, vitaminov in rudnin, je bil že v rabi rek: “Eno jabolko na dan, zdravnik daleč stran!” Srednje veliko jabolko zagotavlja telesu 10 do 15 odstotkov potrebnih topljivih vlaknin, ki poleg vpliva na prehod hrane skozi črevesje zagotavljajo tudi uravnavanje holesterola. Jabolka vsebujejo poleg pektina tudi fla-vonoide, ki dajejo sadju značilno rumeno in oranžno barvo. Danes se jim posveča velika pozornost, saj ie znano, da učinkujejo v telesu kot antioksidanti, to pomeni, da razgrajujejo telesu nevarne proste radikale. Ti ogrožajo telesne celice in so sokrivci za nastanek bolezni srca, ožilja, artritisa in raka. Jabolko, ki tehta 150 gramov, ima okrog 60 kalorij, zato je idealno živilo za
vzdrževanje normalne telesne teže. Delež sadnega sladkorja je dovolj velik, da nam zagotovi potrebno energijo v času hujšanja, in prav z jabolki lahko nadomestimo željo po sladkarijah.
Eno jabolko nam nadomesti 3 čajne žličke navadnega belega sladkorja z razliko, da nam sadni sladkor ne pušča škodljivih posledic na zooeh. Jabolko ne vsebuje veliko vitamina C v primerjavi s pomarančo, ki ga vsebuje 10-krat več. Ima pa več vitamina E, kije tudi pomemben antioksidant za razgrajevanje maščob in varuje naše celice pred pogubnimi prostimi radikali. Jabolko, če je le mogoče, uživamo surovo in neolupljeno, saj nam dosti bolj koristi kot predelano v sok ali dodano jedem.
Izkoristimo njegovo zdravilno vrednost s priprave domačega jabolčnega kisa. Kis lahko sproti pripravljamo v 3- do 5-litrskem kozarcu kar v kuhinji. Pomembna je stalna temperatura okrog 20 stop. C. Kis lahko pijemo z vodo in medom kot zdravilni napitek.
KLAVIRSKI VEČER JANE KASTELIC
» TREBNJE - V predavanici tukajšnje osnovne šole je v petek, 17. oktobra, zvečer Glasbena šola Trebnje pripravila klavirski večer, na katerem je nastopila Jana Kastelic. Odigrala je dela J.S. Bacha, L. van Beethovna, F. Liszta, S. Rahmaninova in F. Chopina.
GALERIJA PREMAJHNA ZA VSE - Pregledne razstave in otvoritve novega galerijsko-ateljejskega prostora se je udeležilo veliko gostov, ki so prisluhnili zanimivemu kulturnemu programu. Galerija je bila tokrat kar premajhna. (Foto: M. Markelj)
Slovesna jubilejna prireditev ob dvajsetletnici Kulturnega doma Krško - Nastopili _________mariborski umetniki - Slavnostni govornik je bil dr. Matjaž Kmecl
KRŠKO - Med številnimi slavnostimi večeri, ki so se doslej zvrstili v Kulturnem domu Krško, je bil zadnji v soboto, 18. oktobra, gotovo nekaj posebnega. Kako tudi ne, saj je bil posvečen domu samemu. 15. oktobra sta namreč minili dve desetletji od dograditve tega hrama kulture. Tisti čas pred dvajsetimi leti, ko so z otvoritvijo novega kulturnega doma v Krškem počastili 500-letnico pridobitve mestnih pravic, mu ga ni bilo para med Ljubljano in Zagrebom, zato so bili Krčani nanj še toliko bolj ponosni, saj so navsezadnje kar polovico vsega potrebnega denarja za gradnjo zbrali sami s krajevnim samoprispevkom, polovico pa je dala država.
V dvajsetih letih je Kulturni dom upravičil svoj obstoj in opravil pomembno kulturno poslanstvo. Na odru velike dvorane, v mali dvorani, galeriji, avli in drugih prostorih so se Krčanom poleg domačih predstavili tudi številni umetniki od drugod, tako da so bila kulturna obzorja po zaslugi doma široko odprta, hkrati pa so domači ustvarjalci imeli zagotovljeno streho nad glavo in prostor za predstavitev svojih dosežkov javnosti. V domu potekajo številne dejavnosti: abonmajske gledališke predstave in koncerti, redni večerni filmski program, popoldanske filmske projekcije za šolarje, dom daje streho glasbeni šoli in zasebni harmonikarski šoli, tu vadijo pevski zbori, Pihalni orkester Videm Krško, Veliki
orkester in manjši ansambli, tako da je resnično kulturno središče kraja. Ob vsem tem velja posebej poudariti, da Kulturni dom Krško sam ustvari kar 70 odstotkov prihodka, s čimer se najbrž ne more pohvaliti nobena podobna ustanova v Sloveniji, za kar gre zasluga delovnemu kolektivu z direktorjem Adolfom Moškonom na čelu.
O vsem tem in še o čem so na slovesnosti z izbranimi besedami govorili predsednik sveta Doma Silvo Gorenc, predsednik krajevne skupnosti Miro Resnik, krški župan Danilo Siter, direktor Doma Adolf Moškon in slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl, ki je v svojem govoru poudaril bogato kulturno dediščino Krškega, kjer so se rodili ali delovali pomembni Slovenci, soustvarjalci slovenske kulture, ter opozoril na pomen dejavnosti takih ustanov, kot je krški Kulturni dom, za enovitost slovenskega kulturnega prostora in čvrstenje slovenske identitete, ki ji prav kultura daje preživetveno moč.
M. MARKELJ
MARIBORSKI UMETNIKI - Za prijetno vzdušje in umetniške užitke v več kot triurnem programu so poskrbeli mariborski umetniki: sopranistka Zora Finguš Fatur in baritonist Emil Baronik, Beautifull Musič Orchestra pod vodstvom Renata Ribiča in s pianistom Sergejem Jasinskim, otroški pevski zborček Stražun in v drugem delu Baletna skupina Marine Turcu.
FABJANČIČ GUNI RAZSTAVLJA
BRESTANICA - Društvo likovnikov Krško Oko prireja danes, 23. oktobra, ob 19. uri zvečer v galeriji na gradu Brestanica otvoritev razstave slik Avgusta Fabjančiča Gunija. Slikarja bo predstavil Rudi Stopar. V kulturnem programu bodo nastopili Ljudski pevci s pesmimi iz naših krajev.
Tradicija ljudskih iger
Mimica Kodre vodi KD Gledališče Krka, v katerem delujejo tudi recitatorji - Najmanj ena predstava na leto
KRKA - Na Krki se lahko pohvalijo z zelo dejavnim kulturnim društvom. Le okrog leta 1960, ko je pogorela tamkajšnja dvorana, središče kulturnega in družabnega življenja, je delno zamrlo tudi delovanje društva, čeprav so naj-
Mimica Kodre
bolj zagnani občasno še pripravili dramatizacijo kakšnega krajšega teksta, pa tudi upokojenski pevski zbor je včasih še razveseljeval.
Leta 1993, z otvoritvijo novega družbenega centra na Krki, v katerem je poleg občinskega in gasilskega doma tudi dvorana, pa je na pobudo nekaj krajanov kulturno društvo postalo spet bolj živo. Poleg zbora deluje folklorna skupina, ki jo vodi Zofka Rogelj, vodstvo dramske sekcije z recitatorji pa je prevzela upokojena učiteljica Mimica Kodre, ki že vrsto let ne more brez gledališča. V
35 letih službovanja v OŠ Žužemberk sta z možem odlično skrbela za kulturno dogajanje v kraju, Mimica je vodila dramsko-recita-torsko sekcijo in se'na začetku preizkušala tudi kot igralka, kasneje pa kot režiserka. Zdaj je gonilna sila ljubiteljskih igralcev na Krki.
V okviru KD Gledališče Krka -pevski zbor in folklorna skupina sta od leta 1996 registrirana v svojem društvu - vsako leto pripravijo vsaj eno predstavo in v 4 letih so s štirimi igrami, v glavnem s komedijami in ljudskimi igrami, nastopili dvajsetkrat v različnih krajih: na Dvoru, Muljavi, v Žužemberku, Grosuplju itd., in kot pravi Mimica, so bili povsod lepo sprejeti. S programom sodelujejo na raznih krajevnih proslavah. Med ljubiteljske igralce prihajajo odrasli in predšolski otroci iz različnih vasi KS Krka, in kljub težavam, saj morajo za večino stvari, kot so kostumi in scena, poskrbeti sami, skupaj preživljajo lepe trenutke.
Mimica Kodre pravi, da je najtežje priti do dobrega teksta, saj se je zraven treba ozirati še na število igralcev, zahtevnost scene, kostumov, velikost odra. Zadnje čase se s predsednikom KD Krka Iztokom Zrimškom že trudita pri izbiri letošnje igre. MURN
Kralj odpira galerijo
Prodajno-razstavna galerija v Domu kulture
NOVO MESTO - Pritlični prostor v novomeškem Domu kulture, kjer je pred leti uspešno delovala fotografska galerija Vista 21 in kjer so bile občasne slikarske razstave, bo ponovno galerijsko zaživel. Arhitekt Samo Kralj bo tu odprl prodajno-raz-stavno galerijo.
Otvoritev Galerije Kralj, ki bo v sredo, 29. oktobra, ob 20. uri, bo pospremila razstava Novo mesto v podobah slikarjev. Kralj jo je pripravil v sodelovanju z Dolenjskim muzejem, na ogled pa bo okrog dvajset slikarskih upodobitev dolenjske prestolnice od Vavpotiča in Jakca do sodobnejših likovnih ustvarjalcev. Uvodni nagovor bo imel višji kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič, v glasbenem programu pa bo nastopil znani glasbenik iz Ljubljane Lado Jakša.
V programu nove galerije so slikarske, grafične in fotografske razstave, predstavitve oblikovalskih dosežkov domačih in tujih avtorjev ter druge predstavitve, gre pa predvsem za galerijo, kjer bo ob razstavni dejavnosti tekla prodaja in okvirjanje slik. Glavni pokrovitelj Galerije Kralj je Dolenjski list.
Galerija Breza
Slikarka Jožica Škof odprla novo galerijo-atelje
NOVO MESTO - Dolenjska metropola je od prejšnjega tedna bogatejša še za eno zasebno likovno galerijo. Novomeška ljubiteljska likovna ustvarjalka Jožica Škof, ki ima za seboj že kar lepo število razstav in je v šestih letih svojega ukvajarjanja ustvarila zanimiv opus, je v soboto, 18. oktobra, zvečer odprla zasebno galerijo-atelje Breza, zgrajeno po načrtih inž. arhitekture Jelice Kupec.
Slavnostne otvoritve, ki jo je pospremila pregledna razstava 35 del Jožice Škof, se je udeležilo
lepo število novomeških ljubiteljev likovne umetnosti in prijateljev družine Škof, popestrili pa so jo z glasbo in poezijo. Matej Škof in Aleš Bartelj sta na električni kitari zaigrala skladbi, napisani prav za ta večer, ob klavirski spremljavi Lorene Mihelač je zapel tenorist Miloš Genorio, Mihelačeva pa je zaigrala še nekaj klavirskih skladb. Pesniški del večera sta zapolnila Smiljan Trobiš s pesmimi, posvečenimi Jožici in Rudiju Škofu (slednji je vodil prireditev), ter Jerica Pezdič, ki je prebrala pesmi Marije Pilko, slikarkine sorodnice, in strokovno mnenje o likovni ustvarjalnosti Jožice Škof izpod peresa Jožefa Matijeviča.	MiM
POGOVORI Z DR. TRSTENJAKOM
NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca vabi danes, 23. oktobra, ob 18. uri na predstavitev zvočnih publikacij pogovorov publicista Andra Fine Skalerasa z dr. Antonom Trstenjakom. Gre za tri dvojne albume na kasetah. Na predstavitvi bo avtor orisal lik tega zdaj že pokojnega velikana slovenske misli tudi z manj znanih plati.
Oživele grajske ruševine
Tkiristično društvo Žužemberk - Dvor je veliko naredilo za kulturni utrip kraja - Uspešne prireditve v grajski kleti
ŽUŽEMBERK - Suhokra-jinska prestolnica se je, kot vse kaže, dokončno prebudila iz dolgotrajnega kulturnega dremeža, za kar je gotovo poleg ostalih zaslužen tudi Vlado Kostevc, učitelj na žužemberški osnovni šoli in predsednik Turističnega društva Žužemberk -Dvor. Društvo je bilo sicer ustanovljeno že prej, vendar je shiralo in so ga na Kostevčevo pobudo ponovno ustanovili ter zastavili obsežen in pester program dela, v katerem je velik delež dobila prav kultura, saj je naveza turizem - kultura lahko zelo uspešna, koristi od obeh pa imajo tako gostje kot domačini, da o pomenu kulturnega doga-nja za ugled kraja sploh ne govorimo.
Na nek način je s kulturnim prebujanjem povezana največja kulturnozgodovinska znamenitost Žužemberka, tamkajšnji grad, ki zelo počasi, a vendar vstaja iz ruševin. “Naša želja je bila vseskozi obuditi naš znameniti grad, da bi se v njem kaj dogajalo. Najprej smo dosegli dovoljenje, da smo lahko odprli grad za oglede,” pravi Kostevc, “nato pa smo zaceli s kulturnimi prireditvami v tem izjemnem okolju. Led je lani prebil pesniški večer ob baklah v vinski kleti, ki je pokazal, da je med Žužemberčani in okoličani potreba in želja po kulturnih in drugih prireditvah, hkrati pa je dogodek opozoril tudi na potrebo po bolj pospešeni obnovi gradu. Letos pa smo začeli z rednimi prireditvami pod naslovom Poletne grajske prireditve. Odprli smo jih z opernim večerom, na katerem je nastopil v tujini živeči operni pevec, domačin Rado Legan, sledil je zelo dobro obiskan
koncert New Swing Ouarteta, nato večer slovenskih narodnih in ponarodelih pesmi z vokalno skupino Prima iz Kulturnega društva Hinje ter nastop komornega pevskega zbora Loka iz Škofje Loke. Za zaključek smo imeli uspel pesniški večer z Antonijo Bakso-Srnel, Jurijem Marussigom in Milo Kači-čevo. Izven poletnih prireditev smo pripravili otroški živžav in pravljično igro za otroke Kul-
Vlado Kostevc
turno-umetniškega društva Krka.”
Z malo denarja, a veliko volje in zagnanosti ter seveda zastonjskega dela so Žužemberčani uspešno spravili svoje prve poletne grajske prireditve pod streho. Odziv okolja je bil dober, ljudje so prišli na prireditve z vseh koncev Suhe krajine, zato Kostevc kljub temu, da se zaveda, kako na tesnem so z denarjem in da se ne bo mogoče dolgo zanašati na zastonjkarstvo, odločno pravi: “Drugo leto bomo nadaljevali!”
M. MARKELJ
Pesmi v likovni govorici
Velika pregledna razstava ilustracij Lucijana Reščiča v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem
SKUPAJ STAŽA ČELA - Z ilustriran jem pesniške zbirke Franceta Režuna (na sliki levo) je Lucijan Reščič stopil na pot knjižnega ilustratorja. (Foto: MiM)
TREBNJE - V Galeriji likovnih samorastnikov so v četrtek, 16. oktobra, zvečer odprli razstavo ilustracij samoraslega likovnega ustvaijalca Lucijana Reščiča, ki se vse vidneje uveljavlja v slovenski
njem kot drugi ogledali svet Re-ščičevih knjižnih ilustracij ne samo zato, ker je avtor domačin, ampak tudi zato, ker je med množico razstavljen del precej takih, s katerimi je Reščič podal svoje likovno videnje poezije pesnikov, delujočih ali rojenih v trebanjski okolici, naj bo to France Režun, čigar pesniška zbirka Drobci sonca je bila sploh prva, ki jo je Reščič ilustriral, mehko čuteča pokojna pesnika Severin Šali in Vida Brest ali sodobni literarni ustvarjalec Ivan Gregorčič. Reščič zna še posebno tenko prisluhniti prav poeziji, čeprav je dober ilustrator tudi otroških del ali denimo našega klasika Jurčiča oziroma njegovega slovitega posebneža Kjjavlja. Za poezijo, ki sploh velja za težko upodobljivo snov, je Reščič ustvaril svoj izraziti in prepoznavni likovni jezik, ki ga odlikuje fina črta, natančna risba in svojstven svet simbolov.
Razstava bo odprta do 16. no-VCmbra'	M. MARKELJ
MELITIN UMETNIŠKI VEČER -Čandkova domačija v Višnji Gori z gostiteljico Marijo Pilko nadaljuje tradicijo kulturnega poslanstva te domačije. Da domačini cenijo ta prizadevanja, se je po številnem obisku videlo tudi v petek, 17. oktobra, ko je v tamkajšnjem galerijskem prostoru domačinka Melita Garvas razstavila svoja slikarska in grafična dela ter za prijetne trenutke skupaj s prijateljicami poskrbela tudi z branjem svojih pesmi. O likovnem ustvarjanju mlade umetnice je akademski slikar Sašo Vrabič (na sliki zraven umetnice) dejal, da je razstava triumf njene dosedanje slikarske prakse, in večer polepšal s petjem in igranjem lastnih skladb na kitaro. Dogajanje, v katerem so nastopili še pevci cerkvenega pevskega zbora Višnja Gora z vodjo prof. Milanom Jevnikarjem, je povezoval novomeški kulturni animator Rudi Škof.
knjižni ilustraciji. Tako so si tudi v kraju, kjer domuje že več kot dvajset let, lahko ogledali veliko pregledno razstavo, s katero se je Reščič že predstavil v Novem mestu, Tolminu in Radovljici. Razstavo je odprl podžupan trebanjske občine Marjan Zupančič, o avtorju in njegovem delu je govoril Jožef Matijevič, izbrane pesmi avtorjev, katerih pesniške zbirke je Reščič ilustriral, je prebrala Žvonka Falkner, za glasbeno popestritev pa so poskrbele pevke vokalne skupine Pušeljc, ki so zapele nekaj narodnih pesmi.
Trebanjci in okoličani so si ali si bodo najbrž še z večjim zanima-
PREDSTAVITEV GRMIČEVIH KNJIG
NOVO MESTO - V predavalnici Dolenjskega muzeja bo danes, 23. oktobra, ob 18. uri nekdanji mariborski pomožni in sedanji naslovni škof dr. Vekoslav Grmič predstavil svoji novejši knjigi Moja misel in Iskanje resnice.
■
SVETOVI J A N, UKORENINJEN V ISTRI - V mali galeriji Dolenjskega muzeja so prejšnjo sredo, 15. oktobra, odprli razstavo 23 oljnih slik hrvaškega akademskega slikarja Eugena Kokota. Predstavil se je s svojim najnovejšim ciklom del, v katerih je opazen avtorjev premik v abstraktnejše • slikarstvo. Kot je dejal likovni kritik Milan Bešlič, ki je govoril na otvoritvi, z njim Kokot dosega enega od svojih vrhov in potrjuje svoje slikarsko svetovljanstvo, ki pa ostaja ukoreninjeno v rodni Istri. Razstavo, ki sta jo pripravila j Dolenjski muzej in Hrvaško kulturno združenje, je odprl novomeški župan Franci Koncilija, glasbeno pa sta jo popestrila s kitarskim duom Berislav Cerinski in Radislav Bradič. Na sliki: kritik Bešlič, avtor razstave Kokot in j kitarski duo. (Foto: M. Markelj)
POTA IN ST*
dežurni I poročajo I
ODNESEL CIGARETE - V noči na 20. oktober je nekdo vlomil v kiosk, last podjetja Delo Ljubljana. Odnesel je okoli 1.500 zavitkov različnih cigaret. Policisti neznanca, ki je z vlomom in odnesenimi predmeti povzročil za okoli 300 tisočakov škode, še iščejo.
NAŠEL TRI BOMBE - V soboto, 18. oktobra, ob 17. uri je 31-letni L. M. policiste obvestil, daje v Savi našel tri bombe. Bombe je prevzel pirotehnik, ki je ugotovil, da izvirajo iz druge svetovne vojne.
SLOVENIJA ŠE NI NIZOZEMSKA - V ponedeljek, 13. oktobra, ob 22. uri je mejo med Slovenijo in Hrvaško pri Obrežju ilegalno prestopilo 10 državljanov Iraka. V razgovoru so policistom povedali, da so do Turčije potovali posamezno, v Turčiji pa so se dobili in se do slovenske meje peljali s tovornjakom. Pred Bregano jih je voznik tovornjaka izpustil in jih napotil proti gradu Mokrice, kije bil osvetljen. Voznik jim je še omenil, da bodo tako prišli na Nizozemsko in da bo tam zanje poskrbljeno.
POLICISTOMA HOTEL PREREZATI VRAT
KRŠKO - V nedeljo, 19. oktobra, popoldne je O. D. doma razgrajal in grozil, zato so domači poklicali policiste, vendar se tudi potem ni umiril. Pograbil je za kos razbitega stekla kuhinjskih vrat ter policistoma dejal, naj stopita do njega, če si upata, in jima grozil, da jima bo prerezal vrat. Na večkratno opozorilo policistov naj se pomiri in steklo odloži, je to le storil, kljub temu pa je večer preživel na policijski postaji v prostoru za treznjenje.
PEŠEC NA CESTI
Ogrožena vrsta
Ob torkovi smrti 7-letnega otroka v Prekopi
Dolenjske ceste so v tednu dni zahtevale dvoje življenj pešcev, kar nekaj pa je bilo hudo in lažje poškodovanih. Jesenski in zimski čas je namreč prav za pešce najnevarnejši. Dnevi so vse krajši, vidljivost je zato in zaradi megle omejena, pešci pa so največkrat brez odsevnikov in v temnih oblačilih. Veliko nesreč se zgodi tudi zaradi nepazljivosti ljudi, ki zunaj naselij hodijo napačno po desni strani ceste in ne vidijo vozil, ki se jim približujejo od zadaj. Pri tem pa ne gre spregledati tudi velike krivde šoferjev, ki se na cestah preizkušajo v divjanju. Prav njim gre pripisovati odgovornost tudi v obeh nesrečah na Dolenjskem: v Novem mestu, ko je voznica zbila starejšo žensko na prehodu za pešce, in na Prekopi pri Kostanjevici, ko je v torek voznika BMW-ja zagrabila bankina in ga je vrglo na drugo stran ceste, kjer je ravno takrat šel v šolo nič hudega sluteči 7-letni deček.
Dokler nimamo zakona, ki bo odločno udaril po zavestnih kršiteljih omejitve hitrosti in drugih hudih prekrškov, dokler bodo po naših cestah kraljevali objestni vozniki in dokler nimamo cest, ki bodo omogočile vsem v prometu dovolj prostora za varno pot, bomo pač morali upoštevati dejstvo, da je cesta (lahko) tudi morišče.
T. GAZVODA
Že vzpostavljena mreža centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od nedovoljenih drog ima center v Brežicah, kamor morajo hoditi tudi odvisniki iz Dolenjske in iz Bele krajine
NOVO MESTO - Težko je reči, koliko je pri nas odvisnih od nedovoljenih drog. Povpraševanje po heroinu na primer je v Sloveniji razmeroma zelo veliko in strokovnjaki ocenjujejo, da je med dvema milijonoma Slovencev najmanj 5 tisoč odvisnikov od te droge. Tkidi za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino je zbranih nekaj številk tako s strani policije kot šol in zdravstva, ki kažejo iz leta v leto slabšo sliko, a te številke so zagotovo daleč od realnih.
Edini center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog pa je v našem delu Slovenije v Brežicah; to je center,
Dr. Tatjana Gazvoda
ki se ukvarja v prvi vrsti s kurati-vo in ne preventivo. Tja naj bi se vozili tudi odvisniki iz Bele krajine in iz Dolenjske, lahko pa se odločijo za Ljubljano oziroma Celje.
V Brežicah se je leta 1996, ko je bil vzpostavljen metadonski program, zdravilo 9 heroinskih odvisnikov, sedaj jih je 20, a kot ocenjuje,vodja tega centra dr. Ksenija Žnidaršič, je odvisnikov samo v Posavju vsaj petkrat toliko.
Po besedah direktorice Zdravstvenega doma Novo mesto dr. Tatjane Gazvoda, je v Novem mestu iz območja Dolenjske in Bele krajine evidentiranih 14 bolnikov, odvisnih od nedovoljenih drog, od tega sta dva občasno na heroinu. “Ta številka je absolutno premajhna. Če bi imeli organiziran center za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od nedovoljenih drog, bi se verjetno javljali tudi do sedaj neregistrirani odvisniki. Znano število odvisnikov bi bilo s tem žal večje, a to je naš cilj. Le tako bomo bližje uživalcem drog, sicer jih bomo izgubili za vedno,” je med drugim dejala dr. Gazvodova na torkovi okrogli mizi “Mladi in droga v
•	Skušali smo spremeniti svet, pa je svet spremenil nas. (Grafit)
•	Vtisi iz otroštva imajo globoke korenine. (Franzos)
VIZUMI LE V IZJEMNIH PRIMERIH
Državljani Slovenije za potovanje v ZDA ne potrebujejo več vizumov, če potujejo službeno ali kot turisti in se tam ne bodo mudili več kot 90 dni. Vizumi so potrebni le, če bodo želeli študirati, delati, bivati v ZDA ali ostati na obisku več kot 90 dni. Vizume potrebujejo tudi diplomati in funkcionarji na službeni poti. Nekatere osebe po zakonu ne smejo vstopiti v ZDA. To so ljudje z določenimi nevarnimi nalezljivimi boleznimi, s kriminalno preteklostjo in podobno. Te osebe lahko zaprosijo za posebne omejene vizume, ne morejo pa potovati v okviru programa poskusne ukinitve vizumov. Dodatne informacije dobite na veleposlaništvu ZDA v Ljubljani.
USODNA POT V ŠOLO
PREKOPA PRI KOSTANJEVICI - 22-letni Jani It iz Oštrca nad Kostanjevico se je v torek, 21. oktobra, ob pol osmih tjutraj peljal z BMW-jem od Kostanjevice proti Šentjerneju. Na Prekopi je zapeljal na rob ceste, zapelje ob bankino, tako da ga je obrnilo in zaneslo na drugo stran ceste v 7-letnega Borisa Jordana, ki je šel ravno takrat ob robu ceste proti avtobusni postaji, du bi se z avtobusom odpeljal v kostanje-viško šolo, kjer je obiskoval prvi razred. Pešec, kije bil z t voznikom avtomobila v so-' rodu, je zaradi hudih poškodb umrl.
Novem mestu”, ki je bila v srednješolskem centru. Udeležili so se je tudi dr. Andrej Kastelic, vodja koordinacije centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti, dr. Cveto Gradišar, psihiatrični dispanzer v Zdravstvenem domu Novo mesto, Anton Olaj iz UNZ Novo mesto, predstavniki ministrstva za zdravstvo, šolstva, lokalne akcijske skupine (LAS) Novo mesto in drugi, žal pa je bilo med njimi le nekaj staršev in dijakov.
Je že res, da se s preventivno dejavnostjo obravnave nedovoljenih drog v okviru svojih rednih pa tudi izrednih programov ukvarjajo štčvilne inštitucije. Tudi zdravstveni domovi niso izjeme. Tja se lahko obrne tudi odvisnik, vendar pa so splošni zdravniki preobremenjeni, zato je lahko takšna obravnava bolnika - odvisnik je namreč prav tako bolnik -zgolj droben izsek iz preširoke patologije ambulant vsakega zdravnika. Prav zato je ustanovitev centra B v Novem mestu nujna, s tem so se strinjali vsi udeleženci, ta prizadevanja pa je podprl tudi dr. Kastelic.
Ker takšnega centra na Dolenjskem ni, je torej malo možnosti, da bi odvisnik poiskal pomoč; ko ga bomo imeli, bodo tudi starši vedeli, na katera vrata potrkati. Res pa je, daje že sedaj možno na več mestih dobiti nasvet.
Center tipa B namreč predvideva tudi posvetovalnico za odvisnike, svojce in učitelje, izvaja terapije, pripravlja odvisnike na hos-pitalno obravnavo, nudi pomoč pri medicinski in poklicni rehabilitaciji ter reintegraciji v družbo. Tak center izvaja metadonski vzdrževalni program, spremlja zdravljenje odvisnika, opravlja testiranja in drugo. Za tako zahtevno celostno obravnavo odvisnika pa je potrebna ekipa strokovnjakov.
Brežiške izkušnje
V zdravstvenem domu Brežice, kjer je od maja letos tudi uradno zaživel center A, so se s problematiko odvisnih z metadonom srečali
VAJA “KRSKO-97”
KRŠKO - V soboto, 25. oktobra, od 9. do 13. ure bo v Krškem občinska združena zaščitna reševalna vaja civilne zaščite. Potekala bo pod nazivom Krško-97.
KOČEVSKIM GASILCEM NOVO VOZILO
KOČEVJE - V okviru prireditev ob letošnjem občinskem prazniku kočevske občine in mesecu varstva pred požari bo prostovoljno gasilsko društvo Kočevje dobilo novo gasilsko vozilo - cisterno. Minule dni je bila le-ta že razstavljena v Kranju na mednarodnem sejmu “Zaščita 97”. Denar za nakup tega vozila sta zagotovili ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za obrambo.
V. D.
KONTROLO BODO POOSTRILI
Bližajo se prazniki in krajše šolske počitnice, zato UNZ Novo mesto pričakuje, da se bo promet še povečal. Za čim varnejši potek odvijanje prometa bo poskrbela policija s poostreno kontrolo nad udeleženci v cestnem prometu, predvsem nad vinjenimi in prehitrimi vozniki. UNZ Novo mesto opozarja voznike, ki bodo parkirali pri pokopališčih, naj pazijo, da ne bodo ovirali prometa, avtomobile naj zaklepajo, v njih pa naj ne puščajo predmetov, ki bi privabili vlomilce. Opozorilo velja tudi pešcem, ki naj bodo na cestah skrajno previdni, ob večerih in v megli pa naj nosijo odsevnike. Podobno opozorilo smo prejeli tudi iz UNZ Krško.
leta 1990, ko so strokovna navodila dobivali iz Vojnika. Aprila 1996 so dobili poseben prostor in prav za to zaposlili višjo medicinsko sestro, ki se dnevno srečuje z odvisniki in jim na podlagi pogovora in pregleda deli metadon v obliki tekočine, ki ga morajo prvi mesec spiti pred njo; ko pacient napreduje in ko je vzpostavljeno medsebojno zaupanje, pa lahko dobi metadon tudi domov.
Vključenim v center je zagotovljena popolna anonimnost, njihova povprečna starost pa je 26 let, čeprav se ta še niža. V centru delajo tudi dve zdravnici specialistki splošne medicine in psihiater, doslej pa center v Brežicah še ni dobil finančne podpore zavarovalnice, ki mu sicer pripada.
TANJA GAZVODA
SMRT NA MAGISTRALKI
MARTINJA VAS - V četrtek, 16. oktobra, ob pol 7. uri zjutraj se je 42-letni državljan Bosne in Hercegovine z osebnim avtom peljal po magistralni cesti od Ljubljane proti Obrežu. Pri Mar-tinji vasi je nenadoma zapeljal na levo polovico vozišča, takrat pa je nasproti pripeljal 23-letni M. V. iz Krške vasi. Vozili sta čelno trčili, potem pa je avto, ki ga je vozil M. V., odbilo v odbojno ograjo. Še nekaj metrov je drsel po vozišču in trčil v travnati usek. Za Bosancem je pripeljal še voznik tovornjaka iz Zagreba in trčil vanj. Zagrebčana je odbilo preko drsne ograje in se je prevrnil na bok, vozilo Bosanca pa je ob ponovnem trku odbilo na desni prometni pas, po katerem je takrat pripeljal 26-letni Grosupeljčan A. K. Povzročitelj nesreče je šest ur kasneje umrl v novomeški bolnišnici.
PRIPRAVITE AVTO NA ZIMO
Tudi letos AMZS pripravlja brezplačno preventivno akcijo “Pripravimo avtomobil na zimsko vožnjo”. Svoj avto lahko v soboto, 25. oktobra, med 8. in 17. uro pripeljete v eno od 12 enot, tudi v Črnomelj, na Otočec in v Kočevje. Akcija je brezplačna tudi za nečlane, sicer pa bodo vaš avto pregledali, vam svetovali, mu proti plačilu odpravili napake, odgovarjali na konkretna vprašanja. Pri njih bo možno s popustom kupiti artikle, ki so pozimi nepogrešljivi, vsi obiskovalci pa bodo prejeli drobno darilo.
RADO POKA - Križišče pred cestnim kandijskim mostom v Novem mestu je zelo prometno, semaforjev pa nima, zato so trki na njem dokaj pogosti, še posebno ker si vozniki kljub jasnim prometnim znakom razlagajo prednost po svoje. Prejšnjo soboto dopoldan je znova počilo, bilo je nekaj zvite pločevine, enega od udeležencev je odpeljalo reševalno vozilo, policisti pa so imeli delo, da so vse popisali. (Foto: MiM)
RAZSTAVA PRIŠLA TUDI V NOVO MESTO - Najnovejše statistike kažejo, da se tudi v Sloveniji problem zasvojenosti in zlorabe drog seli v srednje in celo v osnovne šole, zato se vse bolj razvija tudi mreža tistih, ki delujejo na področju preprečevanja, zdravljenja in zmanjševanja škode zaradi drog. Kam po pomoč, kdo in na kakšen način pri nas dela na tem področju in na podobna vprašanja je skušala odgovoriti razstava “Zasvojenost v šolah ”, ki je bila prejšnji teden ob mesecu prizadevanj za preprečevanje zasvojenosti na ogled v Srednješolskem centru v Novem mestu in v Knjižnici Mirana Jarca. Svojo dejavnost so predstavile tudi različne vladne in nevladne organizacije, razstavo pa so popestrila otroška likovna dela in plastike. Pred tem je bila razstava že na ogled v Ljubljani in v Celju. (Foto: T. G.)
PROMET POD DROBNOGLEDOM - Predsednik občinskega odbora za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Zvone Tuhtar je ob tednu prometne varnosti povabil v učilnico AMD Sevnica učence, ki delujejo v prometnih krožkih na osnovnih šolah v sevniški občini, na klepet s sevniškim županom Jožetom Peternelom (na posnetku). Bil je to nenavadno izčrpen in podroben pregled razmer na področju prometne varnosti, v katerem pa učenci niso zgolj kritizirali, temveč so dajalbtudi povsem konkretne predloge, kaj in kako naj bi ukrepali, da bi se stanje izboljšalo. (Foto: P. P.)
Pom	iijal “žgečkt	jive” vroče kasete
-Kriminalisti ovadili Celjana, ki izsiljeval Novomeščanke - Morebitne druge oškodovanke se javite policiji, saj naj bi poklical med 20 in 30 žensk		
NOVO MESTO - Fotografiranje oziroma snemanje sumljivih prizorov postaja v zadnjih mesecih vse bo|j popularno. In vmedijs-ki pozornosti, posvečeni Dianini nesreči v Parizu ali “Janševi” Livadi, niti Doleivjska ni zaostala. Za kar precej razburjenja je poskrbel 35-letni podjetnik iz Ce|ja, kije konec avgusta telefonaril nekry Novomeščankam in jim ponujal videokasete in fotografije, na katerih naj bi bile v sumljivih pozah z moškimi, ki niso ravno njihovi življenjski sopotniki ali v sumljivi druščini.
Da bi možak izgledal bolj posloven in verodostojen, se je Novomeščankam, zaenkrat so znane tri, predstavil kot bivši uslužbenec Bradač security iz Novega mesta. Za sporne posnetke, ki jih je označil kot “zelo interesanten material”, je zahteval 200 mark, posnel pa naj bi jih po nalogu njihovih partnerjev, ki naj bi mu naročili zasledovanje.
Ker eni od poklicanih radovednost le ni dala miru, se je dogovorila z njim, da se dobita v Nebeškem hramu v Stranski
vasi, on pa ji je zabičal, da mora o tem molčati, še posebej pred policijo. Še prej je preverila v podjetju G7 v Novem mestu, torej v nekdanjem Bradač secu-rity, kjer je ugotovila, da so oni že seznanjeni s tem, da nekdo v imenu njihovega podjetja izsiljuje po telefonu. Novomeščan-ka se je dogovorila za sestanek z neznancem, tam pa so ga prijeli uslužbenci G7 in ga predali policiji.
Kot smo izvedeli v družbi za varovanje G7, je Celjan takoj po prijetju priznal, da je iz go-
vorilnic v Novem mestu in Celju poklical okoli 20 do 30 No-vomeščank, vendar je to pred
* Kriminalisti so doslej odkrili tri ženske, ki so bile žrtve izsiljevanja tega “poslovneža”, predvidevajo pa, da je bilo takšnih izsiljevanj več, zato pozivajo vse morebitne oškodovance opisanega kaznivega dejanja, da o tem obvestijo UNZ Novo mesto po telefonu 323 084. Sicer pa so zoper osumljenca podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma izsiljevanja.
policisti zanikal in dejal, da je želel z Novomeščanko, s katero se je dobil v Nebeškem hramu, zgolj navezati stik, da bi z njo pač preživel kak večer.
T. GAZVODA
V Novem mestu je center B nujen
Krško boljše od Pivovarne Laško!
Rokometna senzacija v Krškem • Krčani sedaj edini brez poraza na vrhu lestvice - Dobovčani in Sevničani spodbudno proti Slovanu in Gorenju - TVebanjci brez možnosti proti Prulam 67
Tom še nikoli tako dobro na A turnirjih
Uspeh mirnskih badmintonistov
MIRNA - Prizadevni člani mirnskega badmintonskega kluba Tom so minulo soboto in nedeljo pripravili prvi od štirih A-turnirjev v sezoni 97/98, njihovi tekmovalci pa so dosegli uspeh, kot še nikoli do sedaj, saj so enkrat zaigrali v finalu in kar trikrat v polfinalu.
Med fanti sta bila v polfinalu kar dva mirnska badmintoni-sta, a nobeden od njiju ni videl finala. Kristjana Hajnška je s 15:9 in 15:13 premagal naš najboljši badmintonist Andrej Pohar, mladi Tomov up, Novo-meščana Aleša Murna, ki se je prvič uvrstil tako visoko, pa drugi Olimpijin igralec Simon Havvlina s 15:5 in 15:4.
Prvič je Tomova igralka zaigrala tudi v finalu posameznic: Urša plahutnik je namreč v polfinalu prvič premagala Darjo Kranjc, v finalu pa je morala priznati premoč Maje Pohar, igralke, ki sodi v sam evropski vrh. Med dekleti je imel Tom polfinalistke tudi v igri parov, kjer sta zaigrali Urša Plahutnik in Urša Jovan.
11-letna Urška Silvester je najmlajša igralka, ki je v 40-let-ni zgodovini badmintona pri nas zaigrala na A-turnirju. Kljub temu, da so stale na drugi strani mreže precej starejše in večje igralke, se ni ustrašila, nekatere je celo premagala in med 24 udeleženkami turnirja osvojila 13. mesto. Četrta članica Toma na turnirju je bila Katja Kolenc, ki je za eno mesto zaostala za Silvestrovo.
Napovedi, da bodo vsa štiri moštva z našega konca v petem krogu prvenstva v prvi rokometni ligi izgubila, se niso uresničila, do presenečenja pa je prišlo na tekmi, kjer je bil zmagovalec najbolj predvidljiv in vnaprej znan. K sreči Krčani niso mislili tako in so na presenečenje vse slovenske športne javnosti premagali celjsko Pivovarno Laško in tako ostali edino neporaženo moštvo, Celjane, ki veljajo za eno izmed najboljših rokometnih vrst na svetu, pa so potisnili na zapje skorgj sramotno tretje mesto.
VPIS MED KOLESARJE
NOVO MESTO - Kolesarski klub Krka Telekom namerava to jesen številčno okrepiti skupine kolesarjev v mlajših kategorijah, zato na redne treninge v telovadnici vabijo fante, rojene leta 1985, in mlajše. Tistim, ki v klubu že vadijo, se lahko vsi, ki jih kolesarski šport veseli, priključijo ob nedeljah med 10.30 in 12. uro v telovadnici osnovne šole Grm in ob sredah med 16.30 in 18. uro v telovadnici osnovne šole Stopiče, kamor se lahko otroci peljejo s kombijem, ki izpred klubskih prostorov na novomeškem štadionu odpelje ob 16. uri.
Krčani so tekmo s Celjani začeli precej oslabljeni, saj v vratih ni bilo njihovega najboljšega moža, poškodovanega Mirka Bašiča, ki pa ga je odlično zamenjal mladi Jure Medved. Brez nekaterih igralcev prve postave pa so bili tudi Celjani. Že igra v prvem polčasu je bila zelo izenačena, ko pa je sredi drugega polčasa že kazalo, daje vse odločeno, saj so gostje vodili s tremi zadet-
OBCNI ZBOR KOŠARKARJEV KRKE
NOVO MESTO - Upravni odbor košarkarskega kluba Krka sklicuje redni občni zbor, ki bo v četrtek, 30. oktobra, ob 19.30 v sejni sobi Zavarovalnice Triglav na novomeškem Novem trgu. Poleg pregleda dosežkov v minuli zanje nadvse uspešni sezoni bodo med drugim prilagodili klubska pravila novemu zakonu o društvih.
Množično po ulicah dolenjskih Benetk
Največ zmag Sevničanom
KOSTANJEVICA NA KRKI -17. množičnega teka po ulicah dolenjskih Benetk se je udeležilo 334 tekačev in tekačic iz Slovenije in Hrvaške. V mlajših kategorijah, ki so se pomerile na 400 in 800 m, je ekipno zmago in s tem prehodni pokal osvojila osnovna šola Šentjernej, druga je bila Kostanjevica, tretje Podbočje in četrte Velike Lašče. Med cicibani sta zmagala Uroš Kos iz Šentjerneja in TVbovelj-čanka Šeherezada Karamujič, med mlajšimi pionirji letnikov 87 in 88 Šentjernejčan Klemen Bučar in Suzana Mladenovič, med mlajšimi pionirji 85 in 86 Sevničana Aleš Kozole in Adrijana Virtič, med starejšimi pionirji pa prav tako Sevničana Gregor Vodenik in Alenka Radej.
Na množičnem 4000 m dolgem teku je med dečki zmagal Gregor Vodenik, med deklicami pa Adrijana Virtič, med mladinci Borut Veber in med mladinkami Janja Košar (vsi Sevnica). Med članicami je bila najboljša Novomeščanka Mateja Udovč in med člani Igor Šalamun iz Maribora, med mlajšimi veterankami je bila najhitrejša Helena Javornik (Comet Zreče) in med mlajšimi veterani Romeo Živko, član ljubljanske Energije. Med starejšimi veterankami je bila najhitrejša nekdanja prvakinja v padalstvu Novomeščanka Dara Uhan, ki je prekosila tudi najhitrejšega starejšega veterana (Kobile, Leskovec).
Prva zmaga Novomeščank
V Ljutomeru TPV začel serijo zmag - Imeniten odpor Krke pri Fužinarju - Mokronog vstal iz pepela
NOVO MESTO, ŽUŽEMBERK - Medtem ko so odbojkarice preživele pretresljiv uvod v novo sezono, ko jim je žreb na začetku namenil tri najhujše nasprotnike in so v četrtem krogu v Ljutomeru proti tamkajšnji Zavarovalnici Maribor začele niz zmag, ki naj bi jih na lestvici dvignil med štiri najboljše, so njihovi someščani naleteli na vodilnega Fužinarja, ki pa so se mu v gosteh presenetljivo dobro upirali in s tem napovedali boljše nadaljevanje prvenstva.
V Ljutomeru so Novomeščan-ke začele samozavestno in v prvem nizu povsem nadigrale domačinke, ki pa so v drugem nizu izkoristile v lahko zmago prepričane odbojkarice TPV-ja in izid v nizih izenačile. Po precej izenačenem tretjem nizu so se v četrtem domačinke povsem predale. Z zmago nad Ljutomerčan-kami, ki ne skrivajo namere uvrstiti se med štiri najboljše, so Novomeščanke tako stvari postavile na pravo mesto in jim jasno pokazale, da zanje tam še ni prostora.
Novomški odbojkarji so na
Ravnah res izgubili z 0:3, a na tekmi z vodilnim moštvom lige sploh niso igrali podrejene vloge, kar velja tako za drugi niz, ko je bil izid izenačen vse do 11:11, še bolj pa za tretji niz, ko so že vodili z 10:6, a niso,zdržali do konca.
Žužemberčani so kljub odsotnosti poškodovanega Vlatka Petkoviča in z obolelim Černačem na igrišču doma premagali neposrednega tekmeca za uvrstitev v l.A ligo, o kateri v Suhi krajini že precej glasno govorijo. Po lahko dobljenih prvih dveh nizih so popustili in gostom dovolili, da so izid zmanjšali na 2:1, v zaključku četrtega niza pa le izkoristili večje izkušnje in odbojkarjem iz Slovenske Bistrice prizadejali prvi poraz v sezoni.
V novi sezoni razveseljuje še eno dolenjsko moštvo. V zahodni skupini tretje lige namreč zelo uspešno nastopa Mokronog, ki je po treh krogih z enim samim izgubljenim nizom prav na vrhu prvenstvene lestvice. V kraju, kjer ima odbojka že lepo tradicijo, vse stavijo na domače igralce, na vzgojo mladih pa tudi na dekleta ne pozabljajo.	I. V.
ki prednosti, so Krčani ob bučni podpori domače navijaške skupine Nuclear Povver Boys izenačili na 20:20. Celjani so osem minut pred koncem še zadnjič vodili s tremi zadetki prednosti, a do konca srečanja niso več zatresli domače mreže, kar je Krškim strelcem uspelo štirikrat, in sanjska zmaga je ostala doma.
Ostala tri moštva z našega konca so igrala v gosteh in po napovedih izgubila. Še najbolj je bil poraz boleč za Trebanjce, saj proti razpoloženim rokometašem Prul 67 nikakor niso bili enakovredni, domačini pa so vodili od začetka do konca srečanja. Drugače je bilo v Velenju, kjer so Sevničani v prvem polčasu močno
AVTOKROS V STRANSKI VASI
SEMIČ - Nix - MK Semič bo v nedeljo, 26. oktobra, ob 13. uri pripravil dirko v avtokrosu za pokal Radenske. Tekmovalci iz Slovenije in Hrvaške se bodo pomerili v dveh kategorijah - školkarji in bugyji.
NOGOMET IN KULTURA
RADOVIČA PRI METLIKI - To soboto, dve uri pred mrakom, bo športno društvo Radoviča pripravilo zanimivo nogometno tekmo med domačim moštvom in posadko M. Rock United iz Ljubljane. Udeleženci srečanja si bodo ogledali kapelici v Orehovcu na Krašnjem Vrhu ter v Žablji gori pri Bojanji vasi, ob tej priložnosti pa bodo predstavili knjigo Emila Filipčiča Izlet v naravo. Na predstavitvi bo tudi avtor knjige pa tudi dobre kapljice bo v izobilju. (T. G.)
Novomeška modelarja skupaj na državnem tronu
Novomeščani uspešni tudi na zadnji tekmi sezone
NOVO MESTO - Člani aerokluba Novo mesto so minuli konec tedna na letališču v Prečni pripravili odprto tekmovanje za drugo prvenstvo Dolenjske v letalskem modelarstvu, ki je obenem štelo tudi kot zadnja tekma za državno prvenstvo.
Med jadralnimi modeli je zmagal Karlovčan Damir Rogos. od domačinov pa je bil 10-letni Jure Žulič osmi (drugi med mladinci) in Danijel Terlep deveti. V kategoriji modelov s pogonom na gumo je zmagal član Domačega kluba Dragan Stankovič, Damjan Žulič je bil drugi in Danijel Terlep tretji. V kategoriji modelov na motorni pogon je zmagal Janez Brejc iz Lesc, Novome-ščan Slavko Može pa je bil tretji. V skupnem vrstnem redu državnega prvenstva je v kategoriji jadralnih modelov Terlep drugi, z modeli na pogon z gumo pa si Stankovič in Žulič z enakim številom točk delita prvo mesto.
presenetili favorizirane domačine ter odšli na odmor s kar tremi zadetki prednosti, v drugem delu srečanja pa dosegli le še štiri gole in v zadnjih minutah domačinom dovolili, da so uveljavili kakovostno razliko. Dobovčani so v Ljubljani proti Slovanu prvič zaigrali pod taktirko trenerja Josipa Šojata in dokazali, da niso tako slabi, kot kaže njihov položaj na lestvici. Sredi drugega polčasa so Dobovčani vodili s tremi zadetki prednosti, tri minute pred koncem zelo izenačenega srečanja je bil izid izenačen, v zadnjih minutah pa Dobovčanom žal ni uspelo izkoristiti lepe priložnosti za prvo zmago.
Sobotne tekme šestega kroga lahko predvsem Dobovčani in Sevničani, ki se bodo pomerili z neposrednimi tekmeci z dna lestvice, pričakujejo precej optimistično v pričakovanju pomembnih zmag in v boju za obstanek zelo dragocenih točk. Trebanjci se bodo za zmago proti drugouvrščenemu Andorju morali veliko bolj potruditi, kot so se trudili tokrat v Ljubljani, Krčane pa bi, če ne bodo srečanja v gosteh odigrali podobno kot s Celjani, petouvrščeni Prevent kaj lahko sklatil z vrha prvenstvene lestvice, j y
RUDMAN KASTELCA
NOVO MESTO - Najboljšemu novomeškemu šahistu mojstrskemu kandidatu Marjanu Kastelcu kljub izjemnemu uspehu na državnem prvenstvu na domačih mesečnih društvenih turnirjih ne gre, kot bi želel. Tudi na oktobrskem hitropoteznem turnirju ga je namreč premagal prvokategornik Robert Rudman, ki je to na dveh neuradnih turnirjih isti večer ponovil še dvakrat. Kastelic je bil tako spet drugi, tretje mesto med 21 šahisti pa je osvojil Emil Luzar.
1. A liga, 6. krog - KRŠKO : KOVINOTEHNA SAVINJSKA POLZELA 65:105 (27:42); KRŠKO: Simič 3, Miller 25, Krajcar 8, Zaturoski 5, Boh 6, Vukič 18;
KRKA : MARIBOR BRANIK 84:74 (37:30); KRKA: Jevtovič 14, Samar 3, S. Petrov 39, Smodiš 15, Bajc 4, Grum
1,	Stipaničev 2, Plevnik 2, Stevič 4; LESTVICA: L Pivovarna Laško 12,
2.	Union Olimpija 11, 3. Kovinotehna Savinjska Polzela 10... 8. Krka 8...
10.	Krško 7 itd. V soboto bo Krka igrala v gosteh s Kovinotehno Savinjsko Polzelo, v sredo, ob 20. uri pa bo v Krškem derbi med Krškim in Krko. Četrtfinale državnega pokala, 2. skupina - Novo mesto - MARIBOR BRANIK: LOKA KAVA 63:62 (27:32); KRKA : KOVINOTEHNA SAVINJSKA POLZELA 104:90(54:51); KRKA: Jevtovič 20, S. Petrov 10, Smodiš 17, Bajc 5, Grum 12, Plevnik 18, Stevič 22; K. S. POLZELA: Šamanič 22, Jeklin 17 itd.
KRKA : MARIBOR BRANIK 79:76 (42:35); KRKA: Jevtovič 22, S. Petrov
11,	Smodiš 15, Grum 4, Plevnik 17, Stevič 10; BRANIK MARIBOR: Pri-morac 18, Meško 16, Marčič 15 itd. 4. skupina, Domžale - KRŠKO : POSTOJNA 67:100 (31:49); KRŠKO: Avsenak 12, Sambol 2, Simič 5, Ogorevc 6, Miller 11, Krajcar 15, Zaturoski 7, Rozman 7, Boh 2.
ODBOJKA
1A. liga, moški, 4. krog - FUŽINAR : KRKA 3:0 (8, 12,11); LESTVICA: L Fužinar 8,2. Pomgrad 8, 3. Salonit Anhovo 6... 7. Krka 2 itd.
I.	A liga, ženske, 4. krog - ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER : TPV NOVO MESTO 1:3 (-5,
II,	-11, -3); LESTVICA: L Infond Branik 8,2. Kemiplas Koper 6,3. Sobota 6... 7. TPV Novo mesto 2. V petem krogu so se Novomeščanke sinoči doma pomerile s Krimom, v soboto pa v gosteh z Bledom.
l.B liga, moški, 4. krog - ŽUŽEMBERK : GRANIT 3:1 (5, 11, -5,10); 'LJUTOMER: KOČEVJE 3:0 (14,14, 6); LESTVICA: 1. Bled, 2. Žužemberk... 7. Kočevje itd. V petem krogu je sinoči Žužemberk igral v gosteh s Termom Lubnikom, Kočevje pa doma s Hoteli Simonov zaliv Izolo.
3. liga, zahod, moški, 3. krog - MOKRONOG : TERMO LUBNIK II 3:0 (2, 8, 10); KAN KOVINAR II : NARODNI DOM 1:3 (-9, 13, -2, -7); LESTVICA: L Mokronog 6...9. Kan Kovinar II 0 itd.
3. liga, zahod, ženske, 3. krog - TPV NOVO MESTO II : PARTIZAN ŠKOFJA LOKA 1:3 (11.-8, -9, -6); LESTVICA: 1. Partizan Škofja Loka 6... 4. Kočevje 2,5. TPV Novo mesto 2 itd.
ROKOMET
1.	liga, moški, 5. krog - KRŠKO : PIVOVARNA LAŠKO CEUE 25:24 (12:13); KRŠKO: Medved, German 2, Božič, Iskra 2, M. Urbanč, Martinčič
2,	Glaser 7, Kukavica 3, Pirc, Količ, Dežič, D. Urbanč 9; PIVOVARNA LAŠKO: Pungartnik 6, Puc 6, Vugrinec 5 itd.
GORENJE : SEVNICA 24:19 (12:15); SEVNICA: Marcola, Hadjia-li, Simončič 3, Vertovšek 5, Povše 1, Krištofič, Plazar 2, Sirk 1, Rupret 4, Lupše 3, Teraš, Randjelovič.
PRULE 67 : TREBNJE 24:17 (12:6); TREBNJE: Torlo, Višček 1, Bregant, Blagojevič 3, Šavrič 5, Stojakovič 4, Hribar, Zarabec 1, Bilbija, Ojsteršek, Žitnik, Gradišek 3.
SLOVAN : AFP DOBOVA 30:27 (14:13); AFP DOBOVA: Denič, Ko-stevc, Džapo 5, Begovič 2, Simonovič 9, Voglar 1, Ocvirk 5, Deržič, Kranjc
2,	Levec 3, Kranjčič, Sladič. LESTVICA: L Krško 9, 2. Andor 8,
3.	Pivovarna Laško...8. Trebnje 4... 10. Sevnica 2... 12. AFP Dobova L V šestem krogu bodo Sevničani igrali doma s Škofljico, Dobovčani z Del-marjem in Trebanjci prav tako doma z Andorjem, le Krčani bodo igrali v gosteh, in to s Preventom.
NAMIZNI TENIS
1.	ligp, moški, 4. krog - KRKA : ERA VELENJE 4:3 (Komac : T. Vodušek 2:0, Hribar : D. Vodušek 2:0, Kralj U. Slatinšek 1:2, Komac - Hribar: D Vodušek - T. Vodušek 2:0, Komac: D Vodušek 2:0, Kralj: T. Vodušek, Hri bar: U. Slatinšek 0:2); LESTVICA L Preserje 8,- 2. Radgona 8, 3. Maxi market Olimpija 8, 4. Krka 6 itd.
2.	liga, moški, 4. krog - MELAMIN : ŠAMPIONKA 7:0; LESTVICA: 1. Križe 14... 8. Melamin 2 itd.
Novomeščani čez Polzelo v finale
Novomeški košarkarji presenetili na četrtfinalnem turnirju slovenskega finala - Junaka srečanja s Polzelo Jevtovič in Plevnik - S poprečnim Branikom dvakrat stežka
NOVO MESTO - Odločitev vodstva novomeškega košarkarskega kluba, da bo eden izmed četrtfinalnih turnirjev slovenskega košarkarskega pokala v Novem mestu, seje obilo obrestovala, saj so novomeški košarkarji v izjemnem vzdušju nabito polne novomeške športne dvorane v soboto prekosili eno najboljših slovenskih moštev Kovinotehno Savinjsko Polzelo in se skupaj z zmagovalci ostalih treh skupin, Unionom Olimpijo, Heliosom in Pivovarno Laško, uvrstili na finalni turnir, kar so pričakovali le največji optimisti. Krčani so četrtfinalni turnir slovenskega pokala igrali v Domžalah, kjer so že v soboto kar s 33 točkami razlike izgubili srečanje s Postojno.
Za košarkarji je izjemno naporen teden, saj so najboljša moštva po sredinih tekmah rednega, šestega kroga ligaškega tekmovanja v soboto in nedeljo odigrala še tekme četrtfinala slovenskega pokala. V sredo so Novomeščani težje, kot je bilo pričakovati, doma premagali košarkarje zadnjeuvrščenega Maribora Branika, Krčani pa prav tako doma visoko izgubili s tretjeuvršče-no Kovinotehno Savinjsko Polzelo.
Novomeški ljubitelji košarke so po žrebu v drugi skupini četrtfinala negodovali, češ da so njihovi ljubljenci v soboto dobili za nasprotnika najboljše moštvo skupine, ki bi ga bilo skoraj nemogoče ugnati, a se je zasukalo drugače. Na prvi tekmi je Maribor Branik srečno z najmanjšo razliko premagal Loko Kavo, sledilo pa je presenečenje.
Novomeščani se namreč niso
ustrašili favoriziranih Polzelanov. Po izenačenem prvem polčasu, ko je predvsem v prvih minutah držal korak z gosti predvsem Dejan Jevtovič, je v prvem delu drugega polčasa že kazalo, da je odpor
domačinov le zlomljen, a je izjemno hitri Plevnik s trojkami poskrbel, da se je izenačen boj nadaljeval. Bolj kot seje bližal konec srečanja, bolje je deloval novomeški stroj.
Nedeljska tekma s prejšnji teden enkrat že premaganimi Mariborčani naj bi bila za Novomeščane le formalnost, a so se morali po sobotnem slavju nad Polzelo precej nerazpoloženi močno potruditi, da so zagrizene nasprotnike še drugič premagali in da so številni gledalci lahko bolj kot dobri predstavi zaploskali uvrstitvi na finalni turnir. I. V.
OKOLI KOSTANJEVIŠKEGA OTOKA ZMAGI TUDI DOMAČINOM - V nedeljo, 19. oktobra, je bila v okviru praznika krajevne skupnosti Kostanjevica tradicionalna 14. regata, ki so se je udeležili veslači iz različnih koncev Slovenije in tudi iz Hrvaške. Najuspešnejši so bili tekmovalci iz Rašice in Zagreba, a tudi veslači iz našega dela Slovenije so dosegli nekaj vidnejših uvrstitev. V kategoriji KI mladinci je slavil Andrej Zupančič iz Žužemberka, med člani KI so prva tri mesta osvojili člani kluba Razlag Čatež: Boris Irt, Matjaž Avšič in Milan Stojakovič, v kategoriji KI turist je slavil domačin Andrej Jordan, zmaga pa je pripadala tudi domačemu mešanemu paru Repar - Blatnik v kategoriji C2. Letos je prvič potekal tudi dvoboj med deklicami in dečki osnovnih šol Podbočje in Kostanjevica. V obeh konkurencah so slavili domačini. (Foto: T. G.)
Od naših najboljši Omerzel
Na zadnji dirki evropskih ekipnih prvakov Krčani premočno zmagali - Kljub temu drugi - Polom Ferjana
KRŠKO - Krško je bilo v soboto prizorišče zadnje letošnje dirke v speedwayu - četrte dirke pokala ekipnih državnih prvakov, na kateri so se pomerila lani najboljša moštva iz Nemčije, Slovenije, Italije in Poljske. Krčani, lanski slovenski ekipni prvaki, so se na to dirko, kot se za domačine spodobi, kar najbolje pripravili, svojo udarno moč pa so povečali še z letos daleč najboljšim slovenskim voznikom Ljubljančanom Matejem Ferjanom. Kljub prepričljivi zmagi jim zaostanka 20 točk za poljskim moštvom SG Lodz, ki so ga pridelali na prvih treh dirkah v tujini, ni uspelo nadoknaditi.
Krčani so z moštvom, za katerega so ob gostu Mateju Ferjanu vozili domačini Krešo Omerzel,
Gerhard Lekše in Izak Šantej, povsem dotolkli konkurente.
Zbrali so namreč kar 47 točk, kar je za 11 več od skupnih zmagovalcev Poljakov; Nemci so zbrali 29 točk, Italijani pa le 7. Med posamezniki se je še enkrat v svoji karieri izkazal starosta slovenskega speedwaya Krešo Omerzel, kije štirikrat zmagal in le enkrat ciljno črto prevozil prvi in enkrat drugi, izkazal se je tudi Gerhard Lekše, medtem ko sta se Ferjanu dva nastopa povsem ponesrečila, kar je bilo po svoje po zanj izjenj-no naporni sezoni, ki jo je začel pozimi na južni polobli, skorajda Krešo Omerzel
pričakovati. V končnem vrstnem redu so prvo mesto kot že rečeno po štirih dirkah osvojili Poljaki, ki so zbrali 154 točk, Krčani so s 145 točkami drugi, nemško moštvo MSC Olching je z 92 točkami tretje, italijanska Lessinia pa s 84 točkami zadnja.
Prizadevni krški organizatorji so si tako končno odahnili, saj so v jubilejnem letu pripravili rekordno število dirk, višek pa dosegli z dirko svetovnih speedway-skih zvezd ob 40-letnici tega športa v Krškem in 50-letnici obstoja AMD Krško.
I. V.
Sevničani blesteli na krosu Dela
Sevniška tekaška reprezentanca je zaostala le za Velenjem ■ Petra Radišek in Borut Veber najboljša med posamezniki - Novomeščani s popolno ekipo izpadli iz prve skupine
Na tradicionalnem 32. krosu za pokal Dela so atleti iz našega konca spet presenetili, čeprav so med 45 občinskimi reprezentancami na novo progi za kros v Velenju, kjer bo čez dve leti prvenstvo Evrope v tej tekaški disciplini, nastopile popolne vrste le iz Novega mesta, Brežic, Sevnice in Šentjerneja, z nepopolnimi posadkami pa še TVebnje, Krško in Ribnica. Med velikimi občinami oziroma v skupini A je za pokal Dela s 128 točkami zmagalo Velenje, tako kot lani pa seje izjemno odrezala vrsta Sevnice, ki je tokrat za zmagovalci zaostala le za 17 točk in osvojila drugo mesto ter med posamezniki osvojila dve zlati in dve bronasti kolajni. Novomeščani, ki so nastopili s mesti. Omeniti velja še Šentjernej,
popolno ekipo, so predvsem zaradi odstopov osvojili le 47 točk in pristali na 14. mestu med 16 reprezentancami ter se tako preselili v takoimenovano B-skupino oziroma med tekaško manjše občine, z Novim mestom pa isto usodo delita še dve veliki atletski središči - Celje in Kranj. Na njihovo mesto bodo prihodnje leto stopila tri mesta, razveseljivo pa je, da so med njimi tudi Trebnje, kije med malimi občinami zmagalo, in Brežice, ki so zaostale za Trebanjci le zaradi sistema točkovanja. Thebnje je namreč v B-sku-pini kot ekipa v posameznih kategorijah osvojilo po eno prvo in drugo ter dve tretji mesti, Brežičani pa kar tri prva, tri druga in dve tretji
BREŽICAM PREMAGALI PETERNELE
ki je bil v B -skupini sedmi, Krško, ki je osvojilo 11. mesto, in Ribnico, ki je med 27 uvrščenimi občinskimi reprezentancami osvojila 18. mesto.
V konkurenci posameznikov so se tako kot med reprezentancami izkazali Sevničani, od katerih sta
KANJA PRVAK
DOLENJSKE TOPLICE - S tekmovanjem na Rahtelu pri Slovenj Gradcu se je zaključila serija osmih tekmovanj za pokal Slovenije v jadralnem padalstvu v disciplini skoki na cilj. Tudi tokrat so se tekmovalci iz Dolenjskih Toplic izkazali, saj je bil Slavko Šenica drugi in je v končnem vrstnem redu osvojil tretje mesto, medtem ko je topliški klub Kanja, ki deluje šele tretje leto, postal ekipni pokalni prvak.
zmagala dva, od katerih so tudi največ pričakovali: Borut Veber je zmagal med starejšimi učenci (letnik 1982), leto dni starejša Petra Radišek pa med mlajšimi mladinkami, njun uspeh pa sta z drugim mestom v svoji kategoriji dopolnili Klavdija Tomažin in Alenka Radej. Srebro sta si priborila tudi Šentjernejčan Jože Bučar med najmlajšimi in Brežičan Boris Žerjav med dečki letnika 1983, medtem ko je bil Tre-banjec Damjan Vtič tretji.
F. MIKEC
TURK MED OSEM
NOVO MESTO - Ob koncu teniške sezone na odprtih igriščih teniška zveza Slovenije prireja zaključne masters turnirje za vse kategorije. Na takem turnirju za igralce do 16. leta je med najboljšimi 12 slovenskimi tenisači v Radencih nastopil tudi Novomeščan Blaž Tbrk. V prvem krogu je s 7:6 in 6:1 premagal Novogoričana Luko Špacapana, v drugem kolu pa s 3:6 in 4:6 izgubil z Domžalčanom Jeričem ter se tako uvrstil med osem najboljših, kar je zanj, ki bo v tej kategoriji nastopal tudi prihodnje leto, lep uspeh.
BREŽICE - Pričelo seje tekmovanje v 1.državni ligi v streljanju z zračno pištolo, v kateri letos prvič nastopata kar dve posavski moštvi. Tekmovalci strelskega kluba Kruno Brežice so v prvem krogu gostili Kranj, katerega moštvo sestavljajo proslavljeni asi slovenskega strelstva, oče in sin Peternel (oba sta Franca) ter Vinko Peternel. Oba Franca sta bila že večkrat državna prvaka, starejši je sodeloval celo na olimpia-di v Moskvi, medtem ko je mlajši tudi aktualni prvak Slovenije v letenju z zmaji. Toda Brežičani se Peternelov niso ustrašili in so jih gladko premagali s 1646:1632, v njihovih vrstah pa se je s 551 krogi posebej izkazal vojak Robert Ferenčak. Manj uspešni so bili strelci SD Heroj Marok iz Sevnice, ki so izgubili z moštvom Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem z 1696: 1601. Ivan Tomše je nastreljal 552 krogov.
r	^
Leto 1997 je bilo v moji dvajsetletni karieri najuspešnejše doslej. Velik del zaslug za letošnje izjemne uspehe imajo sponzorji, brez katerih bi težko dosegel zastavljene cilje. Najiskreneje se jim zahvaljujem za vso pomoč in upam, da mi bodo stali ob strani tudi v bodoče.
GENERALNI SPONZOR	TELEKOM SLOVENIJE
GLAVNI SPONZOR	BRAIN - računalniški inženiring
GLAVNI SPONZOR	AK KRKA NOVO MESTO
OSTALI SPONZORJI: MESTNA OBČINA NOVO MESTO. AVTO SLAK, BV&S, NIKE, MOBITEL, d.d., AGENCIJA ZA ŠPORT, GOSTIŠČE KOS, ZAVAROVALNICA MARIBOR, TRGOVINA RONI, PORSCHE-LEASING SLO, FOTO ASJA, ZAVAROVALNICA TRIGLAV, KOBRA ŠENTJERNEJ, TILIA BRŠLJIN, GRANIT-trgovina IN STRASBERGAR-rezanje asfalta.
atlet IGOR PRIMC
V petek, 24.10.1997, bo v restavraciji Tango na Otočcu tradicionalni ples Igorja Primca s pričetkom ob 20. uri.
L,
Danfoss Compressors
Smo veliko industrijsko podjetje v Črnomlju. Proizvajamo hermetične kompresorje za svetovni trg. Poslujemo uspešno in naglo povečujemo obseg poslovanja, zato vabimo k sodelovanju:
1.	VODJO PROGRAMA - 2 delovni mesti
Pogoji: visoka ali višja izobrazba strojne ali elektro smeri, zaželjeno znanje angleškega in/ali nemškega jezika.
Področje dela: vodenje proizvodnje in cca 200 ljudi, nadzor nad produktivnostjo, stroški in kvaliteto.
2.	STROKOVNEGA SODELAVCA-1 delovno mesto Pogoji: višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri, zaželjeno znanje angleškega in/ali nemškega jezika.
Področje dela: kadrovsko-splošna služba, strokovno delo z ljudmi na različnih področjih, priprava dokumentacije in obdelava.
Za oboje so zaželjene izkušnje na omenjenih in podobnih delih, smisel za delo z ljudmi, komunikativnost in dobre organizacijske sposobnosti. Od kandidatov pričakujemo pripravljenost za dinamično delo in samoiniciativnost. Zaposlitve sklenemo takoj ali po dogovoru.
Kandidatom nudimo stabilna delovna mesta, prijetno delovno okolje v svetovno priznanem podjetju, možnost napredovanja, osebnega razvoja in izobraževanja v tujini.
Kandidate vabimo, da nam pošljejo vlogo v 15 dneh po objavi razpisa na naš naslov v kadrovsko službo z oznako - za razpis.
Danfoss Compressors, d.o.o. Heroja Starihe 24, 8340 Črnomelj
3 pppdoloo
mmum		
BLUZA	oj6	5.755,00
PULOVER	*20Ctf5(f	2.887,00
VETROVKA (ženska)		18.029,00
VETROVKA (ženska)	1&84ŽVff	9.228,00
HLAČE (ženske)		4.632,00
SPALNA SRAJCA		3.698,00
MOŠKA OBLEKA	s&eeefltr	25.487,00
MOŠKI SUKNJIČ	i&setvv	12.434,00
MOŠKA VETROVKA		12.243,00
MOŠKA SRAJCA		3.300,00
MOŠKA SRAJCA		3.684,00
MOŠKE HLAČE		6.300,00
MOŠKI PLAŠČ	3&98£tf(T	25.987,00
NOGAVICE (otroške)		236,00
NOGAVICE (ženske)		243,00
Odgovori in popravki po § 9...
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v {lenih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne pri-, spevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
O savskih elektrarnah brez Posavcev
Dol. list št. 40, 9. oktobra
Spoštovani g. Alfred Železnik!
Nekaj se Vam je v članku o termoelektrarnah v Sloveniji pomešalo, hote ali nevede. Posvet o gradnji termoelektrarn v Sloveniji je bil res
30.9.1997	v prostorih Državnega sveta, posvet z naslovom Graditev savskih elektrarn - poceni in čista energija ter možnost za oživitev slovenske svojegradnje pa je bil že
4.7.1997	v istih prostorih in na pobudo državnega svetnika Franca Vodopivca. Posvet je bil ravno tako zelo odmeven (vendar očitno ne za vse) in ob močni udeležbi Posavcev, tako županov, poslancev, svetnikov, gospodarske zbornice in drugih zainteresiranih. Tudi sam sem imel (po mnenju nekaterih navzočih) odmevno razpravo, in to o problemih, katerih samo del navajate v svojem članku. Če želite, Vam lahko priskrbim tudi stenogram svoje razprave.
Po zadnjih informacijah bo vlada še ta mesec razpravljala o podelitvi koncesije, gradnja HE Boštanj pa je prva v nadaljevanju gradnje Savske verige HE. Glede na to, da bomo, tudi če bo do odločitev prišlo zelo hitro. Ker bodo HE v brežiški občini grajene zadnje, kar krepko po letu 2000, si zaradi njih ne obetamo nadaljevanja izgradnje levobrežnih protiplovnih nasipov. Gradnja je zastala v začetku 1990. leta predvsem zaradi finančnih problemov. V brežiški občini se nadejamo in tudi zahtevamo, da se nadaljevanje obrambe pred poplavami kar najhitreje nadaljuje, vsekakor pred gradnjo HE, in ne zaradi njih, pač pa
zaradi ogroženosti prebivalcev in njihovega imetja.
JOŽE AVŠIČ župan občine Brežice
Novomeška
kronika
Dol. list št. 40, 9. oktobra
Krivična in nestrokovna ocena v Dolenjskem listu nas je zato prizadela in prosimo za objavo našega ugovora in pojasnila.
CIRIL ATELŠEK “Trata”, d.o., Novo mesto
Srečanje posvetili partizanski šoli
Dol. list št. 41,16. oktobra
Tema letošnjega srečanja “Šolstvo med NOB v Sloveniji” je bila za nas Primorce zelo zanimiva. Iz Nove Gorice, Šempetra in okolice je bilo preko 100 udeležencev. Ko smo se zbirali pri avtobusih, je bilo vreme zamegljeno in tudi rosilo je že, do Ljubljane pa je že močno deževalo.
Pohabljena drevesa
9. oktobra letos ste v “Novomeški kroniki” objavili trditev o “nera-zumenm, čudnem in povsem samosvojem načinu obrezovanja mestnih dreves, ki je bolj podoben pohabljanju kot razumnemu obrezovanju...” Ker je kritizirano delo opravila naša firma z vso strokovnostjo, se čutimo dolžne povedati, da obrezovanja ne gre soditi ko je opravljeno, ampak šele po rasti. Kot potrditev tega prilagamo sliko lani obrezanega drevja v soseski Nad mlini (tudi to obrezovanje je predmet spotike), ki je letos v najlepši rasti, v enako lepi rasti pa bo prihodnje leto tudi drevje na Glavnem trgu. S strokovnim pristopom, pripadnostjo in skrbjo že vrsto let urejamo cvetne, grmičevne in drevesne nasade ter zelenice v Novem mestu.
Ko smo prišli v Dobrnič, pa je lilo kot iz škafa. Toda med nami ni bilo malodušja in smo takoj, ko je prenehal dež, nesli ikebano in sveče na grobnico padlih na Marnce, kamor iz Dobrniča pelje ne preveč lepa pot. Tam na hribčku stoji spomenik, kije viden daleč naokoli. Ta opozarja ljudi, naj ne pozabijo tistih strašnih dni, ko smo tu prelivali kri, da se danes v miru in svobodi lepše živi. Toda vreme je ni zagodlo samo nam, ampak tudi prirediteljem proslave oziroma srečanja, ki so vzorno opravili svoje delo.
Udeleženci srečanja iz Goriške smo dolžni zahvalo OŠ Dobrnič, Krajevni skupnosti ter vsem krajanom Dobrniča in okolice za tako lep sprejem. Organizatorjem proslave oziroma srečanja, vsem nastopajočim, posebno pa Angelci Žiberna in Zvonki Falkner čestitke in zahvala za tako kvalitetno izpeljan program, kljub zelo slabim vremenskim pogojem.
ROZIKA FIŠER Šempeter pri Gorici Na hribu 13
Kočevsko Reko znova zapirajo?
Dol. list št. 41,16. oktobra
Po odprtju bivšega zaprtega območja Kočevske Reke je imelo takratno vodstvo Snežnika, Morisa in krajevne skupnosti lepe načrte in dober namen, čim hitreje normalizirati nekdanji svojevrstni politični poligon. Predvsem je bilo potrebno spremeniti miselnost ljudi. Za razvoj kraja v duhu nove demokracije sta poleg krajevne skupnosti skrbela tako Javno podjetje Snežnik, kot Specialna brigada Moris. Rezultati so bili kmalu vidni in ljudem dopadljivi.
S prihodom novega direktorja in njegovega svetovalca v Javno podjetje Snežnik, pa so se, po mnenju nekaterih krajanov, začele razmere hitro spreminjati. O kakršnemkoli razvoju, danes ni več mogoče govoriti. Dosežki dveh let (1991-92) hitro bledijo in jih skoraj ni več zaznati. Sodelovanja med Snežnikom in krajevno skupnostjo ni več, zato ni več spodbud in vlaganja v razvoj kraja. Pri stiku z ljudmi je čutiti, da se nekaterim močno kolca po starih časih. Nekateri želijo vzpostaviti stari red in delovati po že znanem Mačkovem sistemu. Raz-» prodaja celotnega kmetijstva (preseljevanje živine v Gotenico) je lep dokaz skrite težnje, da bi v Kočevski Reki bilo spet tako, kot je nekoč že bilo. Tudi prešolanje otrok v Faro in grožnja inšpekcijskih služb, da bodo vrtec zaprli, so znamenja, ki kažejo težnje po ponovnem zapiranju nekoč že zaprtega območja. Nedvomno so z določenim namenom postavili tudi zastrašilne table OBMOČJE MEDVEDA. Na Iskrbi so posta-
vili tablo STRELIŠČE, čeprav tam uradnega strelišča sploh ni.
Poznavalcu razmer se kmalu razodenejo stare metode teritorialnega omejevanja in zastraševanja. Počasi se spet oblikuje rezervat za divjad in politične mogotce.
Prebivalstvo pa je ubogljivo tiho. Polstoletne politične zapovedi še vedno veljajo. Le ob kozarcu vina se kdo spozabi in prekolne politično oblast, vendar brez imen in priimkov. Za vsak slučaj, seveda.
IVE A. STANIČ
Kočevska Reka
Kdor seje veter, žanje vihar
Dol. list št. 41,16. oktobra
Jože Hribar iz Vrhpolja, če sem prav razumela, sem vas malce užalila z nazivom tovariš. Ta naziv se še vedno uporablja po šolah in vrtcih, zato se mi ne zdi žaljiv. Toliko o tem.
Kritike na račun cerkve, duhovnikov in vernikov trajajo že več kot pol stoletja. Če sem se odzvala na kakšen tak članek, mi ne morete očitati, da vsiljujem samo svojo božjo resnico. Nikomur nič ne vsiljujem, tudi vam ne. Meni je čisto vseeno, če vi verujete ali ne. Vi ste prenehali verovati zaradi pokopa svojega očeta, ki da ga je odklonil katoliški duhovnik. Jaz pa od tistega časa, ko so po vojni nameravali našo družino zahrbtno umoriti, še bolj verujem. Nikar ne podtikajte zločinov škofu Rožmanu, Rupniku in kaplanu Šinkarju, rajši vprašajte gospode na vaši občini, kdo je bil tisti, kije zverinsko pomoril prve Šentjemejčane na Ržiščih, v gozdu na Vrheh.
Predlagate, naj preberem kakšno knjigo, na primer Belogardizem. Prebrala sem jih že veliko, knjigo Frančka Sajeta pa že pred štirinajstimi leti. O mojem cinizmu pa tole: prav ste uganili, da nisem bila nikdar tovarišica, naj vam povem
zakaj. Boljševiki so mi ubili tri strice in tri bratrance, očeta pa sodili na smrt. Na koncu članka ste zapisali, da so domobranski klavci v Žužemberku pobili več mladih deklet, ki bi bile lahko dobre mamice in žene. Moja sošolka Štefka bi bila tudi mamica in žena, da ji niso osvoboditelji komaj štirinajstletni na krut način vzeli življenja na Mihovi-ci pri Šentjerneju. V Žužemberku na hribu stoji mogočen partizanski spomenik z imeni žrtev. Na drugem bregu ob cerkvi pa so plošče z napisi ljudi, ki so jih pomorili komunisti, človek se ob branju zgrozi. Ne vem, če je tega res kriva naša ideologija.
Svoj ponos, da ste tovariš, kar ohranite, mene to nič ne moti. Svoje tovarištvo ste pokazali ob osamosvajanju Slovenije, meni pa ste naprtili, da sem v tistem času molila za gospode. Ne, nisem molila, to ste v zmoti, takrat sem pazila hčerkine otroke. Zet je prav tako kot vi v policijski uniformi nosil glavo naprodaj, takih zaslug kot vi pa verjetno nima.
S tem se najina polemika končuje, vsaj z moje strani.
FANI LORBER Vel. Malence
PRODAJA UNICEFOVIH VOŠČILNIC
LJUBLJANA - Slovenski odbor za Unicef je društvo, ki deluje v Sloveniji že četrto leto. Naša glavna dejavnost je zbiranje denarja za Unicef, ki s svojimi programi zlasti v državah v razvoju že več kot 50 let rešuje otroška življenja. Danes Unicef deluje v 160 državah. Denar, zbran s prodajo Unicefovih voščilnic in drugih izdelkov, se razdeli v razmerju 75 : 25, kar pomeni, da 75 odst. pripada Unicefu za izvajanje programov, preostanek pa je namenjen delovanju slovenskega odbora in posrednikom pri prodaji.
MODNI KOTIČEK
Jesenska obutev
Mrzli dnevi so pred vrati, zatorej je čas, da poskrbimo za toplo obutev, ki nas bo varovala pred nizkimi temperaturami in neprijetnimi vremenskimi vplivi. Poleg tega bi želeli biti še v koraku s časom, zato vam na trgu ponujajo obutev, ki bo prijetna in modna hkrati.
Moški čevlji se v prihajajoči jeseni držijo klasike. Vračajo se ročno izdelani čevlji s pomembnimi detajli. Okrasni šivi, luknjice, kovinske sponke, od mokasinov do modelov z jermeni, od oksfordkih do tako imenovanih derby čevljev. Nastopajo v mnogih niansah, od črne do različnih rjavih odtenkov, od medene pa do rdečkaste barve.
Zenske bodo svoj modni iz-gled dopolnile s stilom zgodnjih 80-ih let. Visoki in zaprti čevlji preprostih oblik so še vedno dovolj ženstveni in elegantni. Prihajajoči gležnarji imajo debele podplate, široke in masivne pete, vendar so mehkih in zaokroženih oblik brez detajlov, če spregledamo kovinsko sponko na gležnju. Veliko ženskih modelov je podobnih moškim čevljem, ki se zavezujejo z vezalkami, so brezhibno zloščeni, omogočajo udoben korak.
Pa udoben in varen jesenski korak!
JERCA LEGAN
DVA OBČNA ZBORA
SUHOR, GRADAC - Občinska zveza društva prijateljev mladine Metlika vabi na občini zbor DPM v petek, 24. oktobra, ob 18. uri v OS Suhor in v ponedeljek, 27. oktobra, ob 18. uri v Kotičku v Gradcu. Na obeh občnih zborih bo tekla beseda o delu z otroki in zanje v KS v tem in prihodnjem letu. Predstavljen bo tudi priročnik za starše Imam otroka, imam pravice.
Pomnik na Žalah ni pietetno dejanje do mrtvih, marveč pisanje
nove zgodovine slovenskega naroda
Nova slovenska zaveza postavlja na Žalah spominsko obeležje “žrtvam” državljanske vojne na protikomunistični strani”. Ža otvoritveni datum, 25. oktober, so se dogovorili z nadškofom in znan je tudi že napis na obeležju, ki se začenja takole: “Devetnajst stoletij in pol po Kristusu in dvanajst stoletij potem, ko smo ga Slovenci spoznali, je kri zalila našo domovino - rdeče revolucije in državljanske vojne kruti ’ sad...”
Iz tega smemo sklepati, da ta pomnik ni le pietetno dejanje do mrtvih, pač pa predvsem del prizadevanj za pisanje nove zgodovine Slovencev, za katero si prizadeva tudi Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji.
Najprej glede pomnika: nedvomno je, da ima vsakdo, naj je bil v vojni na katerikoli strani, pravico do groba in spomina. Prav je, da se s spominskim obeležjem oznamuje vsaj simbolični grob tistim, za katere ni znano, kje so pokopani. Toda čemu na takšno spominsko obeležje izpisovati imena ljudi, ki svoj grob s spomenikom že imajo? Zakaj izpisovati imena, ki so že napisana na spominskih ploščah v njihovih domačih farah? Ali mar to ne kaže namere, da se iz pomnika naredi seznam, obtožnica, spomenik? Thkšna namera s pieteto nima nič skupnega.
Napis na pomniku je zavajajoč in
ni v skladu z zgodovinskimi dejstvi. Najprej glede zgodovine: “Dvanajst stoletij potem, ko smo ga (Kristusa) spoznali, je kri zalila našo domovino...” naj bi govorilo, da je slovensko ljudstvo vse od pokristjanjenja pa do druge svetovne vojne živelo v miru in blaginji. Morebiti je zgodovino Slovencev res treba napisati na novo, nikakor pa ni takšna, kot jo predlaga omenjani napis. Pokristjanjevanje Slovencev je trajalo razmeroma dolgo in je bilo nedvomno krvav proces; vsi naši predniki Kristusa niso sprejeli prostovoljno. Res je, da je skupna vera pomembno vezivo naroda, ni pa edino; tudi sosednji narodi so iste, krščanske vere in zgodovina izpričuje, da so bile tudi verske ustanove, zlasti tiste v obmejnih krajih, pomembna žarišča potujčevanja. Temu procesu lahko lepo sledimo po zemljevidih, ki kažejo krčenje območja, ki so ga poseljevali Slovenci; ne nazadnje, razviden je tudi v najnovejši zgodovini, v dobi fašistične okupacije Slovenskega primorja in Istre, ko so bili prav nekateri cerkveni hierarhi najbolj vneti zagovorniki poitaljan-čevanja.
Dejstvo je, da moramo biti Slovenci Rimskokatoliški cerkvi hvaležni za pomemben prispevek k oblikovanju našega knjižnega jezika, razvoju pismenosti in kulture; a prav tako je dejstvo, da je le-ta požigala in uničevala slovenske knji-
ge, katerih avtorji ali vsebina ji niso ustrezali. Rimskokatoliška cerkev kot sestavni del fevdalne oblasti na Slovenskem ni bila nič bolj usmiljen gospodar od drugih fevdalcev in je objektivno delovala v interesu fevdalnih osvojalnih teženj, v slovenskem primeru v prid prevladujočega vpliva Dunaja. Da ni spodbujala oblikovanja samostojne nacionalne države, kaže že dejstvo, da smo Slovenci prvo lastno škofovsko konferenco dobili šele po osamosvojitvi v nasprotju z mnogimi državami, v katerih je prav nacionalna cerkev spodbudila oblikovanje nacionalne države. Dejstvo je, daje Rimskokatoliška cerkev na Slovenskem poleg dobrih dejanj zagrešila tudi mnoga slaba in da je odgovorna tudi za pre-livanje krvi in človeška življenja v inkvizicijskih procesih, zažiganju “čarovnic” itd. Ne nazadnje, Rimskokatoliška cerkev je s preganjanjem protestantov ustvarila prvo slovensko politično emigracijo. Delitev duhov in razkol naroda se v Sloveniji nista prvič dogodila leta 1941. In tudi ta razkol ni izključno
zasluga komunistov, nakazoval se je že leta pred vojno, spodbujala pa so ga tudi nepopustljiva stališča slovenske Cerkve do vsega levičarskega in liberalnega.
Napis, ki pravi “...rdeče revolucije in državljanske vojne kruti sad...”, s čimer naj bi se poudarilo, da je bilo obdobje 2. svetovne vojne tisto žalostno zgodovinsko obdobje, ko je rdeča revolucija prvič razdelila Slovence na dve strani, ni resničen. Slovenska zgodovina je bila tako kot zgodovina vseh evropskih narodov krvava. Nismo imeli lastne države, toda naši ljudje so se bojevali in umirali, enako kot pripadniki drugih narodov, le da za različne, vedno tuje gospodarje. Ti boji so bili včasih v interesu obstoja in razvoja slovenskega naroda, še pogosteje pa ne. Mnogo je v zgodovini primerov, ko so se vojske bile na slovenskih tleh, na obeh vojskujočih se straneh pa so bili pripadniki istega slovenskega naroda.
V drugi svetovni vojni sta si v Sloveniji tako kot v drugih okupiranih evropskih državah stali nasproti dve strani, vendar to ni bila državljanska vojna. Slovenci tedaj nismo imeli lastne države; dele slovenskega ozemlja so okupirale in protipravno priključile sosede, nacistična Nemčija, fašistična Italija in Madžarska. Strani, ki sta si v drugi svetovni vojni stali nasproti, sta bili okupacijska vojska in policija s svojimi pomož-
nimi enotami, žal sestavljenimi iz slovenskih ljudi, in narodnoosvobodilna vojska. Vsaka vojna je kruta, vsaka vojna je krvava, v vsaki trpijo nedolžni; v vsaki vojni se pojavljajo grozodejstva, v miru nedojemljiva, na obeh straneh. Največjo krivdo za to pa nosi tisti, ki je vojno začel. Druge svetovne vojne niso začeli komunisti, tudi vojne v Sloveniji niso začeli komunisti niti OF. Ti so le organizirali odpor, ki je bil v razmerah, ko so okupatorji Slovencem namenili uničenje, saj jim niso priznavali niti statusa naroda, kaj šele pravice do lastne države, nujen. Današnja razglabljanja, da bi si Slovenci z mirnim sprejemanjem okupacije prihranili mnoge žrtve, so brez vsake osnove: ni naroda v zgodovini, ki sta mu bili samostojnost in država podarjeni!
S takšnim napisom postavljalci spominskega obeležja - kot kaže dogovor v soglasju z Rimskokatoliško cerkvijo - ponavljajo tezo, da so bili dogodki na Slovenskem izključno “rdeča revolucija” in zanikujejo narodnoosvobodilni boj v celoti. To pa ne samo, da ni v skladu z zgodovinskimi dejstvi, tudi ni v skladu s stališči, ki so jih doslej glede tega izrekli najvišji dostojanstveniki Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji. Naj spomnimo na izjavo slovenskega nadškofa dr. Jožeta Pogačnika na veliki četrtek, 7. aprila 1977: “...Oče naš, odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom. Po tem evangelijskem nauku se moramo Kristusovi učenci ravnati tudi, ko presojamo preteklost, namreč to, kar se je dogajalo med narodnoosvobodilno borbo in socialno revolucijo... Vse, kar se je v imenu krščanske vere krivic zgodi-
lo, obsojamo - kakor smo obsojali med vojno in je obsojalo tudi takratno cerkveno vodstvo - in v imenu krivcev prosimo odpuščanja...” Nadškof dr. Alojzij Šuštar pa je prav tako na veliki četrtek, 12. aprila 1990, med drugim dejal: “...Tildi v svojem imenu in v imenu slovenskih škofov danes ponovno poudarjam, da kot kristjani zavračamo vsako misel maščevanja, da vsem iskreno odpuščamo, da priznamo svoj delež krivde in prosimo odpuščanja vse, ki se jim je zgodila krivica in so doživeli preganjanje, trpljenje ali celo smrt, čeprav so bili nedolžni...” 26. novembra 1994 pa je bila objavljena tale njegova izjava: “...Na slovesnosti v Rogu smo dosegli spravo med mrtvimi. Sprava med živimi je težja naloga, je dolg proces in zato je treba, da drug drugega opogumljamo. Obe strani morata priznati krivdo, prositi za odpuščanje, si oprostiti in odpustiti. Pri vrednotenju narodnoosvobodilnega boja in dogodkov med drugo svetovno vojno je treba priznati, kar je bilo dobrega na eni in na drugi strani, pa tudi, kar je bilo slabega...”
S temi izjavami bivših slovenskih nadškofov se lahko strinjajo tudi tisti, ki so bili “druga stran”, borci in udeleženci NOB, in so podlaga za spravo in državljansko pomiritev. Te volje pa v napisu na bodočem spominskem pomniku na Žalah žal ni zaslediti. Pomnik s takšnim napisom ni pieteta do mrtvih, ampak prej aktualno politično oznanilo. Če za njim res stoji Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji, pomeni, da se je pridružila neetični uporabi mrtvih kot šahovskih figur v aktualni politični igri.
IVAN DOLNIČAR
POŽARČE, OVSENO IN NUNSKI LOG DOBILI 3400 METROV ASFALTA-“14 milijonov tolarjev vredna naložba še ni v celoti pokrita, upam pa, da nam bodo sponzorji, ki so nam pomoč že obljubili in morda še kakšen, priskočili na pomoč,” je povedal predsednik vaške skupnosti in gradbenega odbora, Ivan Kuselj, ki je v tej akciji povezal 15 gospodinjstev in 8 vikendov. Ti so prispevali od 200.000 do 500.000 tolarjev. Vsem se je zahvalil za sodelovanje in pomoč. Minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj in sevniški župan, ki sta preteklo soboto prerezala trak ob otvoritvi te ceste, za katero je KS Šentjaž prispevala 5,1 milijona, občina Sevnica 2 in krajani 4 milijone tolarjev, sta izrazila priznanje vsem v KS in upanje, da asfalt, ki jih je povezal s svetom, ne bo poslabšal prometne varnosti. Podobno misel glede (ne)vamosti je izrazil šentjanški župnik Janez Cevc, ki je novo cesto blagoslovil. (Foto: P. Perc)
ŽE PETI TEDEN OB CESTI - V ponedeljek, ko je nastala pričujoča fotografija, je stal jugo ob ovinkasti magistralni cesti med Hrastom in Dolami v metliški občini že peti teden. Sprva je bil, vsaj na prvi pogled, le rahlo poškodovan in je imel celo še pritrjeni registrski tablici z ljubljanskega območja. Potem pa ga je bilo vsak dan manj. Očitno si je vsak, ki se je peljal mimo in je potreboval kakšen rezervni del, pač sam postregel. Pred dobrim tecjnom ga je nekdo še zažgal. A očitno tudi to ni bilo dovolj, da bi ga tisti, ki bi to moral storiti, odstranil. Na Cestnem podjetju Novo mesto so povedali, da po novem ni njihova naloga, da bi odstranili poškodovano vozilo s površine tik ob cestišču, ki jo sicer vzdržujejo, prav tako pa tudi ne policije, če neposredno ne ovira prometa. Torej je povsem mogoče ne samo to, da bodo vozniki še dolgo gledali "zažgani spomenik" ob gorjanski cesti, temveč da se bo pojavil še kakšen. Da pa tudi takšni odpadki ob cesti ne vplivajo ravno spodbudno na varnost pometa, ne bi posebej poudarjali. (Foto: M. B.-J.)
POMPARDON PALIGODBA NAVDUŠILA ZAGREB
ZAGREB - Petek, 17. oktobra, je bil za novomeško glasbeno skupino Pompardon paligodba velik dan. V zagrebški dvorani Doma sportova je nastopila kot predskupina na koncertu skupine Zabranjeno pušenje. To je bil prvi nastop te skupine na tujem. Okoli 4000 obiskovalcev so navdušili z za
to priložnost posebej izdelanim programom, ki je vseboval venček uspešnic iz hrvaške glasbene scene. Največ zaslug za to, da je bil nastop skupine Pompardon Paligodba v Zagrebu sploh mogoč, ima podjetje Festival Novo mesto, ki je tudi ozvo-čevalo koncert. Za vse ljubitelje skupine Zabranjeno pušenje še vest, da bodo 22. novembra letos nastopili v dvorani Marof v Novem mestu.
Izšel je zbornik o Hrvatih v Sloveniji
Zbornik z več kot 500 stranmi so nedavno predstavili v Zagrebu
9. oktobra je bila v Zagrebu predstavitev zbornika Inštituta za migracije in narodnosti z naslovom “Hrvati v Sloveniji”. V zborniku, ki gaje uredila Mirjana Domini, so zbrana mnenja, pogledi in raziskave 46 v glavnem hrvaških avtorjev. Med njimi sta tudi dr. Emil Lučev iz Novega mesta in dr. Blaž Mlačak iz Metlike. Podoben zbornik, a o Slovencih na Hrvaškem, je leta 1995 izdal Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani.
Hrvaški zbornik govori o življenju in delu v Slovenijo priseljenih Hrvatov tako v preteklosti kot danes. Tako je v knj igi s 517 stranmi v štirih poglavjih moč prebrati o odnosih med Hrvati in Slovenci v preteklosti, še zlasti v Istri, se seznaniti s statističnimi podatki o Hrvatih v Sloveniji ter o njihovi kulturi, veri, jeziku in običajih. Se posebej so zanimive raziskave o uporabi hrvaškega jezika v družini, pri odraslih in otrocih ter o delovanju rimskokatoliške cerkve med hrvaškimi verniki. V zadnjem poglavju zbornika teče beseda o kulturnih, umetniških, gledaliških, likovnih, medicinskih in športnih povezavah, ki so bile nekdaj tesnejše kot danes, ko slovenski in hrvaški narod ločuje državna meja.
IGOR JUGOVIČ Zagreb
BALINANJE V KROG
DOLENJA VAS - Balinarski klub Dolenja vas je 12. oktobra pripravil turnir posameznikov v balinanju v krog, na katerem je nastopilo 15 dolenjskih igralcev. Zaradi slabega vremena so morali zaključne tekme odigrati na pokritih igriščih v Šentjanžu. Zmagal je Pavel Klobučar (Cestar}, drugi je bil Damjan Martinčič (Krško) in tretji Sandi Konček (Cestar). (R. M.)
VSI ZA SAMOSTOJNO OBČINO IN ŠOLO
LITIJA - V nedeljo se je na predlog sveta KS Dole zbralo na sestanku 87 volilnih upravičencev, razpravljali pa so o novi občini. Na žalost ni bilo nikogar iz Občine Litija in Trebnje ter vasi Kostanjevica in Raven nad Šentrupertom, ki se nameravajo priključiti Občini Trebnje. Vsi prisotni so se odločili za samostojno občino, kar je jasen dokaz, da jim je dovolj sedanjega mačehovskega odnosa Občine Litija. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje samostojne osnovne šole: sedaj imajo osemletko kot podružnico OŠ Gabrovka in neurejeno otroško varstvo.
G. župan, kako se to more zgoditi
Kako more občina drevišnji najimenitnejši glasbeni dogodek preprosto prezreti?
Spoštovani gospod Franci Koncilija! Naš zavod je že septembra
1996,	dva meseca predno je bila dokončana obnova velike dvorane Kulturnega centra Janeza Trdine, pripravil glasbeni program za to dvorano za sezono 1997/98. Za uvodni koncert glasbenega abonmaja te sezone je bil izbran Simfonični orkester Slovenske filharmonije, kije v Novem mestu zadnjič nastopil pred več kot 20 leti. Za koncert je bil že takrat s filharmonijo dogovorjen datum 23. oktober
1997.	Kulturni center je na osnovi Javnega razpisa za financiranje, sofinanciranje ali subvencioniranje kulturnih programov in projektov v letu 1997 Ministrstvo za kulturo zaprosil za sofinanciranje koncerta in subvencijo v višini 450.000 SIT dobil odobreno.
Koncert je bil vključen v program prireditev za leto 1997, ki ga je prejel Sekretariat za kulturo, šport in mladino februarja 1997 skupaj z zaključnim računom zavoda za leto 1996 in finančnim načrtom za leto 1997.
Program glasbenega abonmaja za sezono 1997/98 z datumom koncerta orkestra Slovenske filharmonije je Svet Kulturnega centra, v katerem je kot predstavnik ustanovitelja tudi sekretar Sekretariata za kulturo, šport in mladino, sprejel na seji 10. septembra 1997.12. septembra 97 je bil na 800 naslovov v naši in sosednjih občinah poslan razpis našega glasbenega abonmaja za to sezono z datumom koncerta. Razpis ste prejeli tudi Vi in sekretar Sekretariata za kulturo, šport in mladino. Na oglasnih mestih v stavbi Mestne občine Novo mesto sta visela dva plakata z razpisom glasbenega abonmaja in datumom koncerta okrestra Slovenske filharmonije. Dolenjski list je razpis abonmaja z datumom koncerta objavil na kulturni strani dne 18.9.1997. Enaka objava je bila v prilogi Dela Kažipot 17. in 22. septembra 97. Televizija Vaš kanal je od 23. septembra do 2. oktobra 97 na popoldanskih videostraneh in pred Novicami ob 19. in 21. uri objavljala razpis našega glasbenega abonmaja.
8.10.1997	je sodelavka Sekretariata za kulturo Mestne občine v Kulturni center prinesla plakat in letak za Večer duhovnih pesmi in evangelija, ki bo v športni dvorani Marof 23. oktobra ob 19.30, torej istega dne in ob isti uri kot koncert orkestra Slovenske filharmonije v Kulturnem centru. Nastopili bodo 45-članski črnski pevski zbor iz ZDA s solistko Lindo Septien, Irena Vrčkovnik z otroškim zboromm, Edvin Fliser ter novomeški pevski zbori. Zvedeli smo, da je koncert posvečen dnevu reformacije in da ste bili zaprošeni, da bi kot župan govorili na njem.
Novica o datumu koncerta v športni dvorani, za katerega smo izvedeli z občine prinešenega letaka in plakata, nas je šokirala. Organizator turneje ameriškega pevskega zbora po Šloveniji nam je pove- r
dal, da se je o koncertu v Novem mestu na občini pogovarjal pred štirimi meseci in da bi pred štirinajstimi dnevi še lahko spremenili vrstni red turneje, tako da bi koncert v Novem mestu organiziral dan prej ali kasneje. Zdaj je natisnjenih in razdeljenih 50.000 letakov z datumi in kraji vseh šestih koncertov v Sloveniji in se nič ne da več spremeniti. Tudi Slovenska filharmonija datuma gostovanja ne more spremeniti, ker ima zasedene vse termine do julija 1998, če koncert odpovemo, pa moramo plačati vse obveznosti po pogodbi in zgubimo subvencijo ministrstva.
Torej oba koncerta bosta, in to istočasno. Sprašujemo se, čemu je Mestna občina Novo mesto vložila
PO 20 LETIH DOBILI CESTO
DOLE PRI LITIJI - Krajani KS Dole so prejšnji teden po 20 letih - toliko časa so zbirali sredstva za modernizacijo cest s samoprispevkom - končno dobili prve kilometre asfalta na cesti Dole -Gradišče. Cesta je bila pripravljena za asfaltiranje v celotni dolžini 6,8 km, vendar le ni šlo vse, kot bi moralo. Ko so prejšnji teden ljubljanski cestarji pričeli z deli, so ugotovili, daje bila na občini Litija podpisana pogodba za za 3,5 metra široko in 4,5 km.dolgo cesto, v projektih pa je bilo predvidena širina 4 metre. Krajani so se temu uprli, in ker ni bilo uspeha, so za pomoč poiskali občinskega svetnika in direktorja Kmetijsko-gozdarske zadruge Dole Mirka Močilarja. Dela so zaključena in namesto do Dol do Gradišča v dolžini 6,8 km in širini 4 metre je danes asfaltiran samo en odsek.
K. ŠUŠTERŠIČ
TABORNIKOM: POSEBNA POHVALA
NOVO MESTO - Čeprav smo že 2. oktobra poročali, da je_Rod gorjanskih tabornikov z odliko opravil vse naloge pri pripravah in izvedbi republiškega orientacijskega tekmovanja za 1997, je prejšnji teden ta najstarejša taborniška organizacija na Dolenjskem dobila od Zveze tabornikov Slovenije še posebno pohvalo za enote. Posebni pohvali ZTS sta prejela tudi Gregor Gutman kot vodja akcije ROT in Jure Kocuvan, ki je vodil tekmovanje v Novem mestu in njegovi okolici. -Ob tej priložnosti se vodstvo RGT zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so pripomogli, da je tridnevno tekmovanje slovenskih tabornikov na akciji ROT 97 dobro uspelo. Pomagali so jim: Slovenska vojska v Novem mestu, Mestna občina, Osnovna šola Bršljin, Telekom, Brain, Gasilsko-reševalni center ter Gasilsko društvo Kamence, Krka Kozmetika, Urarstvo Budna, Daks, d.o.o., Jelena in podjetje Argus.
MARKO GOŠNIK
preko 170.000.000 SIT v ureditev koncertne dvorane v Kulturnem centru Janeza Trdine, potem pa, ko skuša zavod s povabilom najimenitnejšega profesionalnega simfoničnega orkestra v naši državi občanom te iste mestne občine pokazati, čemu je bila zgrajena taka dvorana, Mestna občina ta kulturni dogodek enostavno prezre. Bojimo se, da bo orkester Slovenske filharmonije v dolenjski prestolnici, ne po naši krivdi, igral pred prazno dvorano. In končno, kako bo Kulturtni center Janeza Trdine pokril preostalih 750.000 SIT stroškov koncerta?
MIRA MAUUNA v.d. direktorja Kulturnega centra Janeza Trdine
ČIŠČENJE OBELEŽIJ NOB
SEMIČ - Občinski odbor Zveze borcev Semič in mladi pridruženi člani organizirajo čiščenje obeležij NOB, vabijo pa tudi druge, da se jim pridružijo. Odhod k obeležjem bo v soboto, 25. oktobra, ob 13. uri izpred semiškega hotela Smuk.
Poceni v Ljubljano
Zasluga DNŠ in DB
NOVO MESTO - Nedavno seje začelo novo šolsko in akademsko leto ter s tem tudi selitve študentov v Ljubljano in nazaj. Ker pa je prevažanje za marsikaterega znanja željnega mladeniča ali mladenko velik finančni zalogaj, so v Društvu novomeških študentov (DNŠ) tudi letos organizirali posebne študentske avtobuse, ki skoraj pol ceneje od uradnih prevoznih sredstev že od 5. oktobra dalje vsako nedeljo ob 19.15, 19.45 in 20.15 vozijo dijake in študente iz Novega mesta v Ljubljano. Vsi trije avtobusi: “Ko to tamo pjeva” (300 tolarjev), “classic Študent Com-fort” (400 tolarjev) in “Prestige Line” (400 tolarjev) odpeljejo s postajališča pred občino, v Ljubljani pa imajo vse tri linije vsaj tri glavna postajališča: na Viču, pri Bavarskem dvoru in za Bežigradom. Prvi avtobus vozi tudi skozi Želimlje. Posebna ponudba je linija “Mama, prihajam domov”, ki vozi vsak petek iz Ljubljane v Novo mesto ob 13.30 izpred Mercatorjeve stavbe za Bežigradom, ustavi pa še pred Filozofsko in Fakulteto za arhitekturo.
Na ta način se nadaljuje uspešno sodelovanjem med DNŠ in Dolenjsko banko, ki je letos zagotovila 30 avtobusnih prevozov. Avtobusi bodo vozili do 29. maja 1998.
TOMAŽ KONCILIJA
Janez Jaklič
Tajska - dežela smehljaja
®
Drama se je približevala svojemu neizbežnemu koncu. Urejena gospa srednjih let je naredila še zadnji poizkus. Ponovno nama je plastično prikazala gromozanski profit, ki ga bova naredila s prodajo kamnov v prvi draguljarni za tajsko mejo, in naju krčevito prepričevala, naj združiva svoja sredstva za nakup vsaj enega kamna. Nato smo se žalostni razšli. Se istega večera sem med čakanjem večerje preganjal dolgčas z ogledovanjem plakatov na stenah lokala. Na enem izmed njih je Tajska država zatrjevala svojim gostom, da posebnih, ugodnih dni za nakup dragih kamnov ni. Očitno nekateri načini trgovanja presegajo mejo tudi tako potrpežljive države, kot je Ttjska.
Skratka, če nočete, da se vam bo prodajalec za hrbtom smejal, je potrebno barantati prav pri vseh stvareh. Tbdi za nakup pijače, hrane pri uličnemu prodajalcu, pogajati se je potrebno za ceno prevoza s tuk-tukom... Včasih zabavno, ko pa si žejen in lačen prav utrudljivo opravilo.
Bogata tajska zgodovina
Potovanje na sever Tajske pomeni hkrati tudi sprehod v zgodovino dežele. Pri tem potovanju sva uporabljala tako avtobus kot vlak. Skupno avtobusom različnih kvalitet, od tistih s klimatskim hlajenjem, navadnih in tistih z ugrajenim traktorskim motorjem, ki s svojo zračnostjo in polžjo hitrostjo skrbijo za povezavo bližjih vasi, je mercedeso-va zvezda. Kljub najboljši volji na vozilih nisem uspel najti niti delčka, ki bi lahko opravičil košatenje s tujim perjem. Najin cilj
Chiang Mai - Vrtnico severa - sva dosegla po več dneh in mnogoterih postankih na mestih povezanih s tajsko državnostjo.
Tajci so se v zgodovini doseljevanja ljudstev in kultur v jugovzhodni Aziji pojavili razmeroma pozno. Na prostor današnje Tajske, ki so ga obvladovali Khmeri, so prišli v 13. stoletju. Njihov prihod sovpada s časom osvajanj Kublaj kana, pred katerim so se verjetno umaknili iz južne Kitajske. Najstarejši vir o tem obdobju so zgodbe Marca Pola. V tem času so se začele rojevati majhne tajske kneževine. Leta 1287 so tri izkoristile slabost zahajajočega khmer-skega kraljestva. S krvno zavezo, knezi so drug drugemu pili kri kot pravi tajska legenda, je nastalo prvo pravo siamsko kraljestvo. Dobri kralj Rama Khamhenga je dal leta 1292 vklesati v kamen: “Dežela radodarno poskrbi za vse. V vodi so ribe, na poljih je riž.” Kralj je zagotavljal usmiljenje, velikodušnost in je bil dostopen za vse svoje podložnike, redkost, ki se v zgodovini težko najde. Še danes se Tajci z nostalgijo preko svojih legend in epov spominjajo teh časov. Glavno mesto tega obdobja Sukhothai je danes zgodovinski park poln dobro ohranjenih templjev, ruševin in cedijev. Tu pa tam nad njimi bdi ogromen kip Bude. Ker je vse to odmaknjeno od današnjega mesta, nudi park s svojim mirom, zelenjem, vodami in spomeniki v prijetni rjavi barvi peščenca odlično možnost za sprehod, ki krepi telo in dušo.
Drugo pomembno obdobje za Siamce je kraljestvo Ayutthaya, ki je trajalo dobrih 400 let. V tem obdobju je Tajska dosegla svojo
največjo velikost. London je bil v primerjavi z Ayutthayo, glavnim mestom v času njenega največjega razcveta, bolj vas kakor mesto. Prestolnica je stala na sotočju več rek. S kanali so dosegli, da je bila z vseh strani obdana z vodo. Vodni kanali so predstavljali tudi glavne poti v mestu. Z miljonom prebivalcev je bilo to največje mesto Azije. Dežela je imela številne stike z zunanjim svetom. V 16. stoletju so prebivalci trgovali s Portugalci, Angleži, Francozi, Nizozemci in Kitajci. Prišli pa so tudi misijonarji. V nasprotju s kraljem Ramo Khamhengom so bili kralji Ayutthaye nedostopni. Stražili so jih najeti stražarji: portugalski mušketirji, Perzijci, Japonci in drugi. Šteli so se za enakovredne drugim božanskim kraljem, kot sta bila Jakob 1. in Ludvik IV., s katerima so si izmenjevali darila in veleposlanike. Zvezda Ayutthaye je zašla leta 1767. Tega leta je Burmancem, večnim tajskim nasprotnikom, uspelo mesto zavzeti. Bilo je do tal porušeno in je opustelo za dolga desetletja. Danes je Ayutthaya uspavano, razpotegnjeno mestece, posejano z razvalinami iz slavne preteklosti. Burmanci in zob časa so svoje delo temeljito opravili. V gradbenem in umetnostnem slogu je čutiti močan khmerski vpliv. V nekaterih predelih severa in vzhoda dežele je moč najti prave khmerske templje in palače iz časov pred tajsko državnostjo. Eden takih primerov je v antičnem mestecu Phimai, kjer na polovici kvadratnega kilometra stoji kompleks stavb in templjev iz 11. stoletja. Tempelj je delo istih umetnikov kot Angkor Wat v Kampučiji na katerega tudi spominja.
Že za časa obdobja Ayutthaye so se zahodnjaki Tajcem nekako zamerili. Kraljestvo Siam je bilo zanje praktično zaprto celih 150 let. To je bil čas, ko se je prestolnica preselila v Bangkok. Ponovno previdno odpiranje Zahodu je čutiti šele koncem 19. stoletja. Tajska je po zaslugi svojih kraljev
ena redkih azijskih držav, ki se je izognila kolonialnemu jarmu, prav tako pa je sorazmerno neboleče preživela obdobje japonske okupacije in se kasneje uspešno izognila virusu komunizma, kije razsajal in moril v sosednjih deželah. Leta 1932 je dežela z državnim udarom, prvim od mnogih, postala ustavna monarhija, ki pa je zadržala še veliko blišča iz nekdanjih dni.
Severno območje z glavnim mestom Chiang Mai je zanimivo že zaradi svoje zgodovine. To je bilo od vsega začetka svoje kraljestvo, ki je sodelovalo s kraljestvom Sukhothai, se bojevalo z Ayutthayo in Burmanci ter obdržalo delno samostojnost vse do leta 1938, ko je bilo uradno priključeno kraljevini Tajski. Samosvoj razvoj, gorsko okolje, tropski gozd in številne etične skupine, ki
Najbolj znana obrt v mestu Chang Mai je dežnikarstvo. (Foto: J. Jaklič)
živijo v okoliškem hribovju proti meji z Burmo, je dalo temu območju svojevrsten pečat. Vrtnica severa je drugo največje mesto Tajske, pa ima vendarle samo 170.000 prebivalcev. To mu daje svojevrstno prijaznost in razpoznavnost. Raznolikost je močno prisotna tudi pri pomnikih zgodovine, tempeljskih zgradbah. Tu dragocen tropski les nadomesti in dopolni toge zidane zidove ter zaživi novo življenje kot prekrasna lesena čipka. Slavo daleč naokoli so mestu prinesle domača obrt, umetelno izdelani leseni dežniki in pahljače, okrašene s čudovitimi slikarijami. Večino turistov pa privleče ta kraj kot izhodišče za treking v pragozd na območja, ki ga naseljujejo manjšine. V sodobnem človeku je v globini duše še vedno zasidran prvinski nagon po raziskovanju^ odkrivanju nečesa novega, skrivnostnega, skratka želja po pustolovščini. Priložnosti za pustolovščino pa nudi pokrajina med Laosom in Burmo, ki se je drži ime z zloveščim prizvokom “zlati trikotnik”, v izobilju.
Treking skozi džunglo
Ponudba treking aranžmajev je v mestu ogromna. Vsi so nama ponujali izvirnost, lepoto, neturističnost, skratka pravo divjino, kamor bela noga še ni stopila. Zbegana zaradi velike in drage ponudbe sva se odločila za najdražjo, ki nama jo je ponudil lastnik hotela, v katerem sva stanovala. Za odločitev je prispevalo dejstvo, daje bil poročen z Nemko. Že naslednji dan pa mi je postalo jasno, da poroka z žensko še ne pomeni, da za doto dobiš lastnosti, po katerih slovi ženin narod. Namesto obljubljenih osem udeležencev pustolovščine nas je v kasonu majhnega dostavnika sedelo dvanajst ljudi. Vožnja proti meji z Burmo seje začela. Asfaltna cesta je po pičli uri izginila. Ozki makadamski trak, ki seje tu pa tam spremenil v mastno drsalnico, nas je čez drn in strn vodil globlje v džunglo.
O NOVI OBČINI V SUHI KRAJINI - Vpetek in v soboto, 17. in 18. oktobra, so bili v Žužemberku, na Dvoru in v Hinjah zbori krajanov, na katerih so se krajani izrekali o novi občini. Po večinskem mnenju krajanov Dvora se v KS z novo občino ne strinjajo, ker se dela proti volji krajanov in s pomočjo političnega pritiska, če pa so že prisiljeni, predlagajo skupno občino brez delitve, v kateri bi imele krajevne skupnosti status pravnih oseb. Nova občina bi se tako imenovala občina Dvor - Hinje - Žužemberk. Sedež nove občine naj bi bil na Dvoru, v prostorih bivšega Novolesa. V Žužemberku se je zbora udeležilo precej manj ljudi, ki pa so podprli ustanovitev nove občine Žužemberk na obfnočju treh KS: Dvora, Hinj in Žužemberka, za sedež pa so izbrali Žužemberk. Krajani Hinj bi vsekakor radi ostali pod novomeško občino, če pa to ni mogoče, so za samostojno občino Hinje. (Foto: S. Mirtič)
REGAL, d.o.o.
eno od podjetij sistema INTERING v skladu s svojo razvojno strategijo zanesljive rasti ponuja sposobnim in ambicioznim
ZAPOSLITEV
v svoji prostocarinski prodajalni na mejnem prehodu RIGONCE pri Dobovi.
Iščemo:
-	vodjo prodajalne (VI. st. iz.)
-	več prodajalcev/-k (IV. ali V. st. iz.)
Nudimo:
-	dinamično zaposlitev
-	soliden zaslužek
-	socialno varnost Zahtevamo:
-	ustrezno izobrazbo
-	delovne navade
-	poštenost in vestnost Pričakujemo:
-	urejeno osebnost
-	prijeten nastop
-	nekaj več
Pisne prijave s priloženimi dokazili pošljite na naslov:
REGAL, d.o.o., Ul. arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota,
najkasneje v 15 dneh po tej objavi. 0 izbiri boste obveščeni v naslednjih 30 dneh.
OBVESTILO
Podjetja, organe, organizacije, skupnosti, delovne ljudi in občane obveščamo, da po sklepu župana z dne 23.9.1997 v času od 6. oktobra do 6. novembra 1997 poteka JAVNA RAZGRNITEV osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do 2000 ter srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do 1990 (za območje Mestne občine Novo mesto) zaradi PROGRAMSKE ZASNOVE ZA UREDITVENI NAČRT CENTRALNEGA DELA BRŠUINA in osnutka UREDITVENEGA NAČRTA CENTRALNEGA DELA BRŠUINA.
V okviru omenjene razgrnitve bo 27. oktobra 1997 v konferenčni dvorani hotela Krka na Novem trgu v Novem mestu organizirana tudi
JAVNA OBRAVNAVA
obeh osnutkov dokumentov, ki se bo pričela ob 19. uri.
Vljudno vabljena vsa zainteresirana podjetja, organi, organizacije, skupnosti, delovni ljudje in občani.
Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje
_______________
SREČANJE NA PREVOLAH - V tukajšnji osnovni šoli na Prevolah so učenci in člani kulturnega društva pripravili starejšim krajanom v KS Hinje prisrčen program. Prisotne sta pozdravila tudi predstavnik območne organizacije RK Novo mesto Zvone Šušteršič in ravnatelj osnovne šole Prevole Jože Hribar. V KS Hinje je krajanov, starejših nad 65 let, okoli 150. Srečanja se je udeležilo nekaj čez 40 starostnikov. Po kulturnem programu so se krajani družno poveselili z organizatorji, ki so pripravili to srečanje (OŠ Prevole, KS Hinje, Krajevni odbor RK Hinje in KD Hinje). (Foto: S. Mirtič)
Varčevanje pri Dolenjski banki
Varčevalna ponudba za vse generacije in za vsak žep
NOVO MESTO - Vsako leto oktobra, v mesecu varčevanja, posvečajo v Dolenjski banki svojim varčevalcem še posebno pozornost. V tej banki se pohvalijo z bogato varčevalno ponudbo, prilagojeno potrebam občanov, zanimivo za vse generacije in za vsak žep.
“Posebej zanimiva je paleta raznih oblik tolarskega varčevanja,” pravijo v banki. “Varčevalci
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
PODALJŠANJE PROSTOVOLJNIH ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANJ
V LETU 1997
Peto leto že teče, odkar smo v Sloveniji uvedli prostovoljna zdravstvena zavarovanja za doplačila. Zanje se je pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki izvaja tudi obvezno zdravstveno zavarovanje za vse državljane Slovenije, odločilo kar milijon dvesto tisoč zavarovancev.
To zavarovanje (uradno se imenuje zavarovanje za doplačila do polne vrednosti storitev v obveznem zdravstvenem zavarovanju) je nadomestilo plačevanja t. im. participacije, torej doplačil, ki smo jih svojčas plačevali kar pri zdravniku. Obvezno zdravstveno zavarovanje, čeprav še danes v primerjavi z razvitimi državami krije nadpovprečno velik del stroškov zdravstvenih storitev, že tedaj ni bilo več zadostno za kritje plačil vseh stroškov zdravstvenih storitev. Tako je zavarovanje za doplačila omogočilo enostaven način kritja dela stroškov zdravstvenih storitev. Z malo zeleno izkaznico Zavoda pa je poenostavljeno poslovanje tako zavarovancu kot izvajalcu storitve, poleg tega je z ugodno premijo omogočilo dostop in plačilo zdravstvenih storitev vsem.
Pravzaprav je le redkim posameznikom znano, da se iz zavarovanja za doplačila krije kar 15 % vrednosti vseh storitev osnovne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti, specialističnih ambulant ter bolnišnične in zdraviliške dejavnosti. Najzahtevnejši operativni posegi so kriti s 5%, zdravila s pozitivne liste, ortopedski, ortotični in drugi pripomočki pa se krijejo v višini 25 %. Iz zavarovanja za doplačila se npr. krije kar 70 % vrednosti reševalnih prevozov, 75 % stroškov zobne protetike, očesnih pripomočkov, zdravil vmesne liste in 60 % vrednosti bivanja v zdravilišču, ki ni nadaljevanje bolnišničnega bivanja.
Zdravstveno zavarovanje za doplačila je torej tisto zavarovanje, ki zavarovancem omogoča enostavno, relativno poceni in zanesljivo kritje stroškov zdravstvenih storitev, pripomočkov in zdravil, ki jih potrebuje, ko ima težave z zdravjem. Istočasno pa pomaga odpraviti riziko velikih stroškov, ki bi nastali z doplačili v primeru bolezni oz. drugih zdravstvenih problemov.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki zavaruje za doplačila, se ravna po zakonodaji iz marca 1992, ki je močno spremenila področje zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Poleg tega, da nad izvajanjem te zakonodaje bdi parlament, se vst ukrepi sproti pripravljajo, usklajujejo in preverjajo v Skupščini Zavoda.
Letos bomo torej zavarovanje za doplačila obnovili, podaljšali. Sčasoma bomo podaljševanje zdravstvenih zavarovanj imeli za tako samoumevno, kot je zavarovanje avtomobila ali hiše. Ker pa so ta zavarovanja pri nas še dokaj nova, moramo na podaljšanje opozoriti. Sklepala se bodo za različna časovna obdobja, s tem da bo Zavod sklepanje pogodb poenostavil predvsem za zaposlene, ki bodo lahko podaljšali zavarovanje kar_y podjetju. Posodobitev poslovanja pa bo omogočila, da bo Zavod zavarovancem ponudil enostavno uveljavljanje zavarovanja. Posameznike, ki so zaposleni, vabimo, da se zglasijo v kadrovskih službah podjetja in povprašajo o urejenosti prostovoljnega zavarovanja v njihovem podjetju. Če v podjetju tega zavarovanja nimajo urejenega, naj se zglasijo na Območnih enotah in Izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in si prostovoljno zdravstveno zavarovanje uredijo. Vljudno vabimo tudi vse zavarovance, ki si prostovoljno zavarovanje urejajo sami, da se še v letošnjem letu zglasijo na Zavodu in svoje dosedanje zavarovanje podaljšajo ali preuredijo. Nezavarovane osebe pa naj premislijo, ali ni morda že čas, da se tudi one zavarujejo.
Vse želimo opozoriti, da do konca leta veljajo posebni promocijski popusti, če polico sklenete za daljše obdobje. Lepo je biti zdrav. Žal pa tudi nesreča nikoli ne počiva, tako da ne veš kdaj, kje in kaj se bo zgodilo. Seveda želimo zdravje vsem in vselej, a previdnost, mati modrosti, nam narekuje, da je stroške zdravljenja, ki so včasih nepredvidljivi, pametno zavarovati.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Območna enota Novo mesto
se lahko odločijo za vezavo sredstev v enkratnem znesku ali pa za postopno varčevanje.” Banka omogoča vezavo tolarskih sredstev od 31 dni do enega leta, pa tudi za 12, 24 ali 36 mesecev. Varčevalcem, ki še vedno najbolj zaupajo nemški marki, ni treba kupovati deviz, ampak lahko sklenejo tolarski depozit z valutno klavzulo, in to za poljuben število dni za čas od 31 do 90 dni, lahko pa tudi za 181 dni ali za leto dni. Vplačilo in izplačilo sredstev je v tolarjih, glavnico in obresti pa obračunajo v nemških markah.
Pri varčevalni ponudbi Dolenjske banke ni mogoče mimo zelo zanimivih možnosti postopnega varčevanja. Največja privlačnost takega varčevanja je tq, da za varčevanje ni potreben velik znesek denarja, ampak le-to poteka poteka v obliki rednih, vsakomur dosegljivih mesečnih pologov. Tako varčevanje je praviloma dolgoročno, njegov namen pa je uresničitev večjih želja in načrtov. Zelo zanimivo je tudi obročno varčevanje, ki traja 12 mesecev, še zanimivejše pa je premijsko varčevanje, ki traja od 2 do 5 let. V prihodnosti bo verjetno največ zanimanja za rentno varčevanje, ki je letošnja novost v ponudbi Dolenjske banke in je interesentom že na voljo.
v Dolenjski banki seveda niso pozabili na devizne varčevalce. Najdonosnejša oblika deviznega varčevanja so devizni depoziti v markah, lirah, dolarjih, šilingih ali švicarskih frankih, ki jih je moč skleniti za 1, 3, 6 ali 12 mesecev.
Vodilna tuja multinacionalna družba
se na slovenskem trgu še naprej razvija, da bo najbolje zadovoljevala potrebe svojih kupcev v zvezi z zagotavljanjem prehrambnih izdelkov.
Zaradi širitve prodajne mreže iščemo
POSPEŠEVALCE PRODAJE
za območje Dolenjske:
Ponujamo:
•	visok zaslužek
•	permanentni program izobraževanja
•	možnost napredovanja
Vabimo-k sodelovanju vse, ki želite uspeti v prodaji, pa tudi tiste, ki si v prodaji želite novih izzivov.
Vaše ponudbe in življenjepis pričakujemo (v oglasni službi Dolenjskega lista) v 8 dneh pod šifro “VODILNA DRUŽBA”.
(g) Tespack
Tespack, d.o.o.
Tovarna embalaže Brestanica
objavlja prosto delovno mesto
KOMERCIALIST II
Pogoji:
-	5. stopnja ekonomsko komercialne smeri
-	obvladovanje dela z računalnikom
-	dveletne delovne izkušnje
-	vozniški izpit B-kategorije
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo 3 mesece.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov:
Tespack, d.o.o.
Tovarna embalaže Brestanica CPB 51
8280 BRESTANICA
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
TUDI KRATKOROČNA NALOŽBA JE LAHKO DONOSNA	| realna
---------------------------------------------------- i ročnost:	obr. mera:
V SKB banki lahko kupite blagajniške zapise SKB banke 4. izdaje z devizno klavzulo. Naprodaj so v vseh poslovalnicah SKB banke, vplačujejo in izplačujejo pa se po srednjem tečaju Banke Slovenije. Za dodatne informacije pokličite Zeleni telefon 08015 15.
m
31 dni
90 dni
180 dni
270 dni
4,0%
4,5%
4,9%
5,0%
SNI MIKA M.
Za Danes. In za Jutri.
BREZPLAČEN PREGLED VOZILA
Vljudno vabljeni vsi vozniki vozil Škoda na brezplačni preventivni pregled vozila pred zimo.
Pričakujemo vas od 20. oktobra naprej! DOBRODOŠLI!
Avtomerkur PSO Bežigrad
Ljubljana
Car Center
Šmartno pod šmarno Goro
Urban, Servis in prodaja,
Ribnica
Avtokam d.o.o.
Hrastnik
Tipom d.o.o.
Maribor
Avtoservis Žunkovič
Miklavž
Petovia avto
Ptuj
Avto Stegne d.o.o.
Slovenska bistrica
Avtoservis Lopič Emil
Ruše
Avtoservis Slovenj Gradec
Slovenj Gradec
RO + SO d.o.o.
Celje
PSC Praprotnik
Velenje
Servis Štern
Kranj
Integral Jesenice
Jesenice
Avto Inn d.o.o.
Nova Gorica
Avtocvet d.o.o.
Tolmin
Avtocenter Idrija d.o.o.
Idrija
AMD Šlander
Celje
Avtopius d.d.
Koper
Avtomehanika Kretič
Prestranek
Servis Novotehna
Novo mesto
Pan - Jan d.o.o.
Trebnje
Avto servis Molek
Gradac
AMD Asta
Murska Sobota
Avtoline Krško, Trgovina in servis d.o.o.
Krško
Avtoservis Riki
Lendava
Servis vozil in kmetijske mehanizacije
Ljutomer
Volksvvagen Group
<
tsc
>
Trimo
NOVOSTI
NA
VALOVIH
NOVE
LINIJE...
Mr
'MM
O
Z
<
O
Kot
m
m-
ribito!
m«	i
N**-.

&/& /KZ/c/(ZM/
VKzč,
&& CžSJ0./997j
V-(3ZtK//lO'
PROGRAM:
_ 00
- 9 POZDRAV GLAVNE DIREKTORICE
00 -00 00 .00
-9 ,10 ,11 ,12 ORGANIZIRANI OGLEDI NOVE PROIZVODNE LINIJE
TRIMO d. d., Prijafljeva 12, 8210 Trebnje,Slovenija, Tel:. 068 460 200, Faks: 068 44 569
Nova KBM d.d. ponuja
nespremenljive obrestne mere!
Za kratkoročna potrošniška posojila:
l, 17 % mesečno za posojila do 3 mesecev

*
1,21 % mesečno za posojila do 4 mesecev 1,24 '% mesečno za posojila do 5 mesecev

PHmen hankittono
bank trikrat po 34.118.00
Nobenih spremenljivk, nobenih inflacijskih tveganj, nobenih skrbi.
Sfijsr*povmK • ekspozi“' B,“"-	_
MaSa telefonska Številka 0608 62 031.	"
"^.Nova KBM.
Podružnica BREŽICE
mHmmI
KOVINOTEHNA
Mešalnik MFQ-1951 BOSCH
DOBIMO SE V KOVINOTEHNI
— ir” ~	”
lOSttftBT
3ncm)@E£iifi
PO POSEBNIH OTVORITVENIH CENAH!
Jedilni
pribor
v*Dinasty"
72 delni
osnovni' GRADBENI* MATERIAL:'
•	®(o)©0s§] Bdo ©(^©(iiJDB Ba(o]©0CsS • 8» te IMKotoB
•	Ba^MlCsO	• m© mšč® MBgd
•	@c®^taia D©[pflO© Boo \mm • $kmM
ZAKLJUČNI GRADBENI MATERIAL:
•	®ta 000 MFSlfišl
•	\^O0Gm Mo® piofe®G®w
METALURGIJA:
•	[po^fflDoo® §©□©§© Boo m®S
•	[°)®G®00@fe® BOO ©IMO^DMo) i@0®s®
•	Vmmm olto^DooodSI®
KOPALNIŠKA OPREMA IN KERAMIČNE PLOŠČICE
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■a
11.990.
Garnitura
krožnikov
18 kosov
2.390.
m
Baterija Gama- Crom
Keramične ploščice Gorenje (velika izbira barv in vzorcev)
969.
Modul 6/1 Križevci
kom
‘-'V
Bobrovec
kom
Cement Trbovlje 450
Prenosna sveti!
gSnEPIiB
L*.;-.	•
f ' b
VODOVODNE IN TOPLOVODNE IZOLACIJE
VL ™
Bitumenska skodla 1S0PRATUILE
[(rdeča, rjava, črna)
II? .L
oodstrešnat T% otoonice R W?(110x70
RAZŠIRJENA PONUDBA NAJBOLJŠIH BLAGOVNIH ZNAMK! ODLIČNE OTVORITVENE CENE IN IZJEMNI PLAČILNI POGOJI
o12mesecevT+3%
24mesecevT+5%
POPUSTI:
od 5-7%
Popusti na veljijo za nakup računalnikov in avtomobilov!
Organiziramo dostavo kupljenega blaga na dom
Velika izbira oken in balkonskih vrat, LES OPLOTNIČA, ki jih po Vaših željah vgradimo!
9
ZAlMlNIVOJTI - REPORTAŽE - PRISPEVKI DOPISNIKOV - ZAlMiHIVOJTI - REPORTAŽE - PRITPEVKI DOPISNIKOV
ROMSKA ČRNA GRADNJA
Rom Miha Strojan iz Kuželjevca v KS Zagradec je pred nekaj meseci od domačina iz bližnje vasi kupil slab hektar veliko gozdno parcelo ob cesti Zagradec-Ambrus in si tam postavil leseno barako za svojo številno družino z 12 otroki. Toda ker gre za čmo gradnjo, mu inšpekcijska služba grozi s podrtjem objekta. Strojan pa je še bolj razburjen, ker so prejšnji teden po naročilu ivanške občine podrli njihovo prejšnje domovanje - betonsko garažo, ki je stala nekaj sto metrov stran.
Po besedah Mihe Strojana živi
APLAVZ NI OBVEZEN
Romska kep(ic)a
S problemi in z lažmi je kot s kepico snega, ki se vali po strmini: sprva je majhna, s kotaljenjem pa se poveča do nevarnosti. Romsko problematiko je država dolgo pometala pod preprogo, še zdaj se spreneveda, da ta sodi pod občinsko kreljut. Preprosti ljudje, ki imajo veliko občutljivejše senzorje kot oblastniki, pa že dolgo opozarjajo, da sobivanje z Romi ne bo več mogoče, če bodo ti naprej gonili svoje. Prebivalci Semiča, Rosalnic, Črnomlja, Novega mesta so že večkrat zagrozili, da bodo vzeli stvari v svoje roke, kar pomeni, da bo prišlo do nasilja. Enkrat za spremembo z druge strani, saj je tatvin, streljanj, voženj brez izpita in registriranih vozil, čmogradenj, posilstev in podobnega s strani Romov že preveč.
Dno so sodu izbili grosupeljski dogodki morda tudi zato, ker je Grosuplje le bliže Ljubljani kot za marsikaterega republiškega moža Štiri roke, Gavgenhrib ali Boriha. V Prekmurju imajo, tako je slišati, te zadeve domala zgledno urejene. Dežela ob Muri le ni tako daleč, da se ne bi dalo pokukati tja in preplonkati, kar je prepisovanja vredno. Obračati glavo na desno, če je romsko naselje na levi strani, še ne pomeni, da na levi strani ni romskega naselja. Problemi obstajajo, pa če jih mi hočemo ali nočemo videti.
TONI GA ŠPERIČ
njegova družina tu že od leta 1945, zadnja tri leta v naselju Kuželjevac. Ko seje ponudila priložnost, da bi vendarle stanovali na svojem, Miha ni razmišljal in je letos poleti od Toneta Šušteršiča iz Marinče vasi kupil gozd blizu svojega starega naselja. Bližnji krajani niso bili s tem preveč zadovoljni.
Konec julija je bila sklicana izredna seja sveta KS Zagradec. Šušteršič je sicer povedal, da je kupec pripravljen odstopiti od kupne pogodbe, če se mu vrne dvojna ara, njemu pa povrnejo stroški, ki jih je že imel v zvezi s prodajo zemljišča, toda za KS to ni bilo sprejemljivo in so menili, da na tak način problem Romov ne bo rešen. Tako je Strojan postal pravni lastnik kupljene zemlje, zaostrilo pa se je spet, ko si je na novi lokaciji postavil leseno barako brez lokacijskega dovoljenja. Tu z družino živi dva meseca.
13. avgusta je Strojan prejel pošto, ki se je ni razveselil. Ministrstvo za okolje in prostor RS, Inšpektorat RS za okolje in prostor, izpostava Grosuplje, ga je obvestila, da gradnja na podlagi 72. in 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ni dovoljena in da mora svojo investicijo - leseno bivalno barako tlorisne izmere pet krat sedem metrov v Velikem Globokem najkasneje v roku tridesetih dni po prejemu te odločbe odstraniti in vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške. Če ne, bo to na njegove stroške opravilo pooblaščeno podjetje. Da nima lokacijskega dovoljenja, je razvidno iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu in njegovem zaslišanju 7. avgusta.
“Hočem, da se moji otroci civilizirajo!”
Miha Strojan je razburjen: “Zavedam se, da sem resno ogrožen. Na inšpekciji so mi rekli, da sem menda prvi Rom, ki si je kupil parcelo. Sedaj ko smo na svojem, nas pa preganjajo! Pustijo naj nas pri miru. Zemljo sem kupil, da imajo moji otroci streho nad glavo. Ne razumem, zakaj preganjajo nas zaradi borne lesene bajtice, ko pa je polno črnih gradenj z velikimi zidanimi hišami. Zakaj pa tam ne podirajo?! Za zemljo sem
dal 375 tisoč tolarjev, material za kočo me je stal 850 nemških mark brez dela, sedaj pa mislijo, da bom pustil, da vse to gre? Menda hočejo, da gremo nazaj pod šotor, toda jaz hočem, da se moji otroci civilizirajo!”
Z ženo imata 12 otrok, najmlajši ima komaj tri leta, najstarejši pa je dopolnil že 28 let. Miha želi, da bi njegov naraščaj hodil v šolo, da bi znal vsaj brati in pisati - zdaj sta pismena le on in najstarejši sin, “toda kako, brez vode nimajo nobenih možnosti. Sto metrov stran stoji jašek, pa ne smemo priti do svoje vode, čeprav sem pripravljen vse plačati. Tako si jo vozimo s traktorjem skoraj vsak dan v sodih z zagraškega pokopališča,” je pripovedoval. In ne potrebujejo je tako malo, saj
imajo v svojem novem domovanju tudi živino. Redijo kravo, telico in seno kupujejo od kmetov ter menda nasploh sami skrbijo zase.
prašiča, od lani imamo še govedino. Meso hranimo v zmrzovalni
“Vsega imamo dovolj. Letos n kupil 200-kiloeramskega
DOLENJSKI UST
ua$ četrtkov prijatelj
skrinji pri kmetu v Brezovem logu. Plačam mu električni tok. Nabavil sem že tudi ozimnico. Prihodnje leto bi rad vzel v najem bližnji travnik, da bi si pridelali svojo zelenjavo, kot v prejšnjem naselju,” je razkrival načrte. Strojanovi imajo stvari, ki so mnogim drugim Romom nedosegljive: traktor, avtomobil, mobitel, tele-
vizor, radio in živino. Na vprašanje, od kod jim denar, so dejali, da nabirajo gozdne sadeže, predvsem gobe. Se je zgodilo, da so zanje dobili tudi po 900 nemških mark na dan. Kako zanje skrbi Center za socialno delo Grosuplje, ni bilo mogoče izvedeti, ker jih zavezuje zakon o varstvu osebnih podatkov.
Betonska garaža podrta, lesena baraka še stoji
Čeprav je že mesec dni, odkar je bila poslana odločba inšpekcije, Strojanova lesena baraka še stoji. Drugače pa je z njihovim prejšnjim domovanjem, ki so ga po naročilu ivanške občine s strojem podrli prejšnji četrtek dopoldne, dan po našem obisku. Strojan je jezen, saj pravi, da je bila betonska garaža njihova in jo je že prodal nekomu za tisoč nemških mark, pa ne hrani slabih besed, ko govori o občini. “Naš župan ni za nikamor! K nam je že trikrat prišel, pa nič ne reče, samo gleda. Naj se raje zgleduje po grosupeljskem, ki lepo skrbi za Rome in jim kupuje celo hiše!”
Tajnik Občine Ivančna Gorica Vinko Blatnik je drugače osvetlil zaplet z Romom Strojanom. Niti betonska garaža niti zemljišče, na katerem je stala, ni Strojanova last, pač pa sta tu pomagala občina in Center za socialno delo Grosuplje. Zato je veljal dogovor, da se to zemljišče, ko se Strojanovi odselijo na svojo zemljo, uredi oz. pospravi, saj bi se sicer tja lahko naselili novi Romi, česar pa si nihče ne želi. Ker kontejner, ki so ga menda Strojanovi uporabljali za vse kaj drugega kot za to, za kar je bil namenjen - za stanovanje, ni prestavljiv, so ga podrli.
Nevšečnostmi z Romi
Čeprav Strojanovi pravijo, da ljudem ne povzročajo nevšečnosti, pa prebivalci KS Zagradec na območju Grintovca, Dečje vasi in
KAJ SE BO ZGODILO Z BARAKO? - Leseni baraki, v kateri živi številna Strojanova družina (na sliki), zaradi gradnje na čmo grozi podrtje. (Foto: L. Murn)
drugje menijo drugače. Z njimi se, kot je povedala predsednica KS Zagradec Marija Zaletel), pogosto obračajo na svet KS. Dandanes ima že večina Romov svoje avtomobile, ki pa največkrat niso registrirani, vozniki se obnašajo, kot da so sami na cesti, in največkrat nimajo vozniškega izpita. Pogosto so tudi oboroženi. Ljudi moti pogosto neenakopravno postopanje s strani policije pri kontrolah, ki Romov sploh ne jemljejo resno, navadnega človeka pa hitro kaznujejo za mnogo manjše prekrške. Menijo, da če Romi želijo biti enakopravni, naj to velja tako za pravice kot obveznosti. Vodstvo KS policijo opozarja, naj pri Romih opravlja redne kontrole in vse tiste, ki niso prijavljeni, odstrani.
Zaleteljeva je povedala, da je problem tudi uporaba vode na pokopališču Zagradec, saj se Romi tja pripeljejo z vozovi, kar mnoge obiskovalce moti, včasih pride tudi do prepirov. Problem pa je tudi finančne narave, saj Komunalno podjetje Grosuplje grozi z zaprtjem. Prav bi bilo, da bi socialna služba dotacije namenila tudi za preskrbo Romov z vodo.
Zakaj se ne zgane država?
Pogoste so okrogle mize in razne razprave na temo, kako živeti z drugačnimi, torej tudi z Romi, toda od govoranc bi bilo
treba preiti k dejanjem, meni Zaleteljeva. Rešitev je socializacija. “Rome je treba preseliti ven izven gozda, jih šolati, jim omogočiti delo, kajti le če si bodo pridobili delovne navade in si sami služili kruh, bo manj izsiljevanja, kraj, ipd. Toda vedno se to zahteva le od lokalne skupnosti in občine. Država bi se (bo) morala drugače lotiti k reševanju romske problematike, saj ima tako denar kot koncentrirano oblast,” meni predsednica KS Zagradec.
Romsko problematiko urejajo pristojna ministrstva, njihovo delovanje pa usklajuje urad za narodnosti pri slovenski vladi. Program je obsežen. Urad za narodnost žal nima podatka, koliko je letos država namenila za lajšanje težav Romov, ker so sredstva razdeljena po ministrstvih. Čeprav je za pomoč Romom poklicana država s pristojnimi ministrstvi prek zavodov za zaposlovanje in centrov za socialno pomoč, pa v resnici zanje še vedno skrbijo občine. Te se morajo za to na javnih razpisih potegovati za proračunski denar, kar ni vedno enostavno in ker obenem še vejo, da denarja, tudi če bodo uslišane, ne bo veliko.
Program državne pomoči Romom tako z denarjem kot s strokovnimi nasveti je očitno obsežen, toda kaj to pomaga, ko pa je pot od besed k dejanjem očitno make-damska in polna ovinkov.
LIDIJA MURN
»
Kovinotehna razširila ponudbo na Dolenjskem
Pred časom smo že objavili novico, da načrtuje Kovinotehna razširitev svoje ponudbe na področju Dolenjske. Tako bo v petek, 24. oktobra, odprla 350 kvadratnih metrov velik prodajno-skladiščni center, ki bo s svojim prodajnim programom dopolnjeval ponudbo prodajnega centra v BTC v Novem mestu. Obrtnike, podjetnike in končne kupce bo na lokaciji Kovinotehninega hčerinskega podjetja MKI v Novem mestu pričakala bogata ponudba gradbenega materiala, metalurgije, kopalniške opreme in keramičnih ploščic ter vodovodnih, toplovodnih in elektroinstalacij.
V prodajnem centru v BTC Novo mesto pa se lahko pohvalijo še z razširjenimi blagovnimi skupinami: široka potrošnja, gospodinjski aparati, okovje in orodja (ročna in električna). Na obeh lokacijah v BTC in na Cikavi bodo zadovoljili še tako zahtevnega kupca.
Kovinotehna ima v načrtu obnovo še nekaterih prodajnih enot v Sloveniji in razširitev ponudbe na določenih lokacijah, z maloprodajo pa vedno bolj prodira tudi v tujino. .
\________________________________________________s
Jože Rappl
Avgust Gregorčič ml.
RAZOČARANJE IN OPOMIN DRUGIM
Kako tujec odstavi našega direktoija
“Idejo za ustanovitev Presada je imel pred desetletji pokojni Vilko Marin, ustanovitelj mimske Dane, potem ko so ga na Mimi odstavili. V Gredi, kjer je bil Marin direktor, sem bil tehnolog odstavljen sem bil tako kot on, ves čas grem po tej poti za njim. Zdaj naj samo še to računam, da bom umrl star 70 let, tako kot on, ” zagrenjeno razmišlja Gregorčič, “odrezani" direktor Grede Mirna in novi lastnik Presada Gabrovka.
V Presadu ima Gregorčičeva firma Gusto, s.p., dovoljenje za stekleničenje vina. Mi nismo bili konkurenca v slabšalnem pomenu besede, ampak smo si celo na nek način pomagali^ predvsem pa ves čas vzdrževali dobre medsebojne odnose. Svojim službam sem naročil, naj pripravijo, koliko bi stala taka firma v samoupravnem socializmu. Želim imeti človeški odnos do delavcev. Nočem biti kapitalist! Presad sem kupoval popolnoma iz nič. Menije največje zadovoljstvo, da ljudje tu delajo in da so zadovoljni. Zato bom tudi to prebolel. Zamerilo pa se mi je, da sem po faksu dobil sporočilo, da moram odstopiti kot direktor Grede, in to od dunajske firme Esarom, s katero sem 26 let delal. Po faksu po 26 letih! Tak postopek me boli, ne zato, ker moram iti; gre za odnos. Kaj bi šele bilo, če bi imeli tujci 51 odstotkov, potem ne bi imeli kaj govoriti. Naj bo to opomin slovenskim firmam, da pazijo, v kaj se spuščajo, posebno z avstrijskimi in nemškimi podjetji. General Lado
Ambrožič - Novljan je imel odličen govor zadnjič ob srečanju gubčevcev na Trebelnem, ko je opozoril, da se nas skušajo v miru polastiti z drugimi sredstvi,” ugotavlja zdaj Avgust Gregorčič.
V najemu sem imel Presad od 1. marca lani do 16. junija letos, ko sem izpolnil pogoje za odkup; po štirih objavah in peti javni
mag. Avgust Gregorčič
dražbi na sodišču. Takrat sem druge resne kupce zavedel, namenoma cel teden “popival”, tako da so mislili, da ne registriram stvari, jaz pa sem edini prišel na sodišče in kupil Presad. Oni bi radi počakali še na eno dražbo in
potem ceneje kupili. Prepričan sem, da bi še lahko bil v Gredi v službi, če bi Avstrijcem za 3000 šilingov prenesel v lastništvo Presad! Nikdar več nočem imeti opravka z njimi! Srečali se bomo le še na skupščini in konec. In vsakem bom svetoval, naj gre v Jelinčičevo stranko, ker ji nekaj pomeni - nacionalni ponos! Poudarjam, da bi še zmeraj raje videl, da bi imeli prejšnji sistem. Ne želim kapitalistične lastnine, ampak da bi bili delavci lastniki. Pa da bi delali, tako, kot smo. Dobro smo delali in primer za to je bila Dana. Prejšnji sistem je bil neprimerno pravičnejši do delavcev!”
Znanstva in prijateljstva (je) zna(l) Gregorčič dobro izkoristiti. Kot pravi, kradel ni nikoli, to so pokazale tudi številne inšpekcije še poprej v Dani in naposled zdaj v Presadu. Le kje so bile prej, ko je podjetje “bio direktorica” pripeljala v izgubo in v stečaj? Tako namreč (bivši) delavci imenujejo predhodnico Avgusta Gregorčiča mlajšega, ki je zdaj dobro leto že, odkar so marca lani vzeli Presad v najem, za krmilom očetove tovarne. Mag. Gregorčiča je nakup Presada stal več kot 203 milijone tolarjev, kolikor je znašala kupnina. “Kajti potem sem moral nabrati še obratna sredstva. Ko prodajaš, ne dobiš takoj plačano. Sele avgusta prihodnje leto bo realizacija.”
“Gustelj je bil zmeraj korajžen, ni se pa upal tvegati,” se spominja prvi upravnik Kmetijsko-gozdar-ske zadruge Gabrovka, nastale
leta 1946, Jože Rappl, eden od ustanoviteljev Presada, ki je tudi sodeloval v pogovoru za ta zapis. Pod streho KGZ Gabrovka je nastal leta 1957 Presad. V zadrugi je bilo največ 220 delavcev, samo v Presadu pa s potniki vred okrog 120. Imeli so sadovnjake jablan, hrušk, ribezove nasade in nekaj jagod.
“384 zaposlenih je bilo v Dani, ko sem jaz šel pred 8 leti, zdaj jih je le 190,” pravi Gregorčič, nekda-njj direktor Dane, in nadaljuje: “Žrtev je Presad, ne jaz. To so bili tako ljubosumni. Zdaj pa so me naskočili. Ljudje v Sloveniji me imajo še za poštenega. On (Rappl) je rekel, da, če bo Gustelj prišel, verjamem, da bo še nekaj iz Presada,” zelo prizadeto pripoveduje Gregorčič. “Ja, resje rekel to ljudem,” doda Rappl.
“Najpomembnejše je, da Presad živi. Ravno danes smo z Egipčani podpisali pogodbo za 10 milijonov litrov sokov. To je skoraj 30 odstotkov proizvodnje. V Italiji ima neka firma 8.000 prodajnih mest. Klicali so me, da se moramo nujno dobiti, ker so bili navdušeni nad našimi sokovi, ko so jih poskusili v Kopru. Neka nemška tvrdka nam pride ponujat zastopstvo surovin za alkoholne pijače, tudi za republike bivše Jugoslavije. To pomeni za Gabrovko razcvet. Delavcem Presada sem obljubil, da jih bo zaposlenih spet najmanj toliko, kot jih je bilo, ne pa tudi kdaj!” poudari mag. Gregorčič.
PAVEL PERC
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Še žive nekdanje kočevarske vasi
Razvoj znanosti in tehnike je človeka popeljal že v vesolje, razvoj komunikacij in računalništva pa je povezal ves svet v majhno vas. Se vedno pa se najdejo kraji, tudi pri nas, kjer ljudje živijo prav tako, kot so živeli njihovi starši in stari starši, celo prikrajšani za elektriko, telefon in vodovod. V uršenski krajevni skupnosti sta zadnji dve precej oddaljeni vasi Seč in Travni Dol dobili elektriko pred tremi leti, nedaleč stran pa je Pleš, ki še vedno nima elektrike. V vasi je več hiš, naseljeni sta le še dve.
Uršenska krajevna skupnost sodi med najmanjše krajevne skupnosti v novomeški občini, vsega skupaj šteje štiri vasi: Uršna sela, Laze, Seč in Travni Dol. Zadnji dve vasi, bolje rečeno zaselka, sta precej oddaljeni in skriti v podnožju roških gozdov. Seč in Travni Dol pa tudi Pleš so zadnja stoletja skrčili in naselili kočevski Nemci. Kako so bile kočevarske hiše nekoč, se v teh vaseh še dobro vidi. Že med drugo svetovno vojno se je večina Kočevarjev odselila, po vojni pa so se v njihove vasi, ki so jih Italijani med vojno večinoma požgali, naselili Slovenci. Nekdaj kočevarske vasi tako niso izumrle.
Predsednik uršenske krajevne skupnosti Matija Zamida pravi, da se trudijo, da bi tudi te vasi posodobili. Tako so pred tremi leti skupaj z Elektrom napeljali elektriko v Seč in Travni Dol, s Telekomom se pogovarjajo še o napeljavi telefona, v dolgoročnem načrtu pa imajo tudi asfaltiranje ceste za Travni Dol, medtem ko so 300 m asfalta skozi vas že položili, da se ne dviguje prah zaradi kapnice, saj vodovoda nimajo.
Štefkin vrt in rože
Po cesti, ki pelje od Uršnih sel proti Lazam in naprej proti Semi-ču, se sredi klanca lahko zaviješ na desno in po makadamski poti po gozdu prideš do Seča, še naprej do Pajkeža, kjer imajo lovci iz Dolenjskih Toplic, Straže in Uršnih sel kočo; potem še do Travnega Dola, od koder je lep razgled nazaj proti Uršnim selom. Vseokrog pa sam gozd. V Seču so naseljene tri hiše, v hiši, polni cvetja in z lepo obdelanim in velikim vrtom, prebiva 62-letna Štefka Bohte, ki živi v Seču že več kot 30 let. Doma je s
Sel pri Zajčjem Vrhu. Ko je spoznala sedaj že pokojnega moža, sta se preselila v Seč. Mož je bil zaposlen pri Gozdnem gospodarstvu kot cestar, Štefka pa je bila doma. Dolga leta sta imela prašiče, kravo pa tudi konja. Danes ima Štefka le še kokoši, pravzaprav zanje ta čas skrbi Svašnikova Micka iz Starih Žag, lastnica hiše, saj je bila Štefka pred kratkim operirana in zaradi tega še en čas zanje ne bo mogla skrbeti. “Tako rada bi še delala,” potoži. Najbolj se boji, da si ne bo mogla ničesar več pridelati, saj se s skromno pokojnino po možu, ki je bil invalidsko upokojen, ne bo mogla več preživljati. Do sedaj pa si je vsako leto pridelala veliko fižola, ze-
lja, korena, pese in druge zelenjave, svoj precej velik vrt pa je vsako leto sama prelopatala. V te kraje se večkrat pripelje Matija Zamida kot lovec ali pa kar tako, da vidi, kako je z njihovimi krajani. Tudi Štefko večkrat obišče, z ženo pa sta jo odpeljala tudi v bolnišnico.
Štefka je že več kot trideset let naročnica Dolenjskega lista. Matija pravi, da tako podrobno kot Štefka nihče ne bere časopisa, ko jo obišče mu vse^jove, kar je v njem pisalo. Odkar ima elektriko, rada posluša radio, čeprav ga mora odpreti precej naglas, ker že slabo sliši. Večkrat jo obišče tudi Svašnikova Micka, sedaj pa tudi
PRI ŠTEFKI NA SEČU - Matija Zamida z Uršnih sel je prizadeven predsednik uršenske krajevne skupnosti že več kot 8 let. Znan pa je tudi po tem, da nikoli ne pozabi na svoje krajane, še posebej tiste, ki so potrebni pomoči. Na fotografiji je v pogovoru s Štefko Bohte s Seča.
patronažna sestra Jelka iz Straže. Če Štefka kaj potrebuje, to pove poštarju, ki sem gor pripelje pošto enkrat tedensko, ali pa komu, ki jo obišče. Tokrat je naročilo zapisal Zamida, ki bo sporočil v trgovino Kulovec, od koder ji bodo pripeljali robo na dom. Sicer pa
Štefka skrbi še za mačke, zelo lepe pa ima tudi rože. Včasih je redno skrbela tudi za šopek pred spomenikom NOB v vasi.
Štefka se rada spominja sosede Pavle Rodič, ki ne živi več v Seču, ampak v novomeškem domu starejših občanov. Danes živi v tej hiši 78-letna Bara Gorše, ki se je sem priselila pred tremi leti. Pri njej smo poslikali še pravo staro kočevarsko krušno peč, ki še vedno greje, če jo zakuri. Na koncu vasi so Venetovi, mama in dva sinova, oba zaposlena v Novolesu. Fanta pozimi zaorjeta s traktorjem del poti, stroške pa jim povrne krajevna skupnost. V vas naj bi prišel čez čas živet tudi Franci Retelj, ki sedaj živi z družino v Ljubljani, je pa bila v tej vasi nekdaj doma njegova mama. Obnovil je staro hišo in že sedaj se vrača v Seč skoraj vsak konec tedna, ko pa bo upokojen, se namerava sem tudi preseliti.
Razmišljajo o kmečkem turizmu
Od Seča vodi naprej makadamska pot proti Pajkežu, po njej pa se pride tudi na Pleš in Travni Dol. V Travnem dolu so tri od štirih hiš, kolikor jih je v vasi, naseljene. Pri Hrovatovih imajo celo dva šolarja. Ustavili smo se pri Vidmarjevih, kjer je mama Fanika v petek dopoldan ružila koruzo, doma pa je bila še snaha Milena. Menda Fanikina hči, ki je v Nemčiji, resno razmišlja, da bi se vrnila domov in v Travnem Dolu uvedla kmečki turizem. Ti kraji so res lepi in prijetni za obiskovalce, saj se tu lahko naužijejo svežega zraka, nahodijo po gozdu, naberejo malin, jagod, gob ali kostanja, kot zanimivost pa si lahko ogledajo še staro kočevarsko vas z značilno kapelico.
JOŽICA DORNIŽ
VAS S KAPELICO - V Seču, Plešu in v Travnem Dolu še vedno stojijo stare in znamenite kočevarske hiše. Na fotografiji: Venetova hiša v Seču, v ospredju pa značilna koče-varska kapelica.
STARA KOČEVARSKA PEČ - V Seču je v hiši, kjer živi Bara Gorše, še vedno stara kočevarsko peč, ki pozimi prijetno ogreje kmečko izbo.

•	Prerok s Hudega - Rajni Hudevšček s Hudega povedal je za trdno več let zanaprej, da bo 1848. tlaka nehala, in stavil je glavo, rajni Cesar in Dovjak pa vsaki svoj grunt. 1848je hotel in zahteval res grunta in bil bi ju dobil, ali se ni hotel pravdati. Kot prerok pridobil si je s tem veliko slavo - še zdaj se čudijo tej bistroumnosti vsi.
•	Cviček, gnjusna čobodra - Mnogi Dolenci ne poznajo če ima vino dušeč, zato ker so navajeni cvička in jim je grlo od gnjusne čobodre popolnoma skrhano.
•	Kdo so Podgorci? - To stran Krke govore, da so vsi Podgorci, ki so čez vodo. Ali ti se brane in trd,, da so le tisti, ki stanujopod vahto, drugi ne in se jeze na ta naslov.
» Žalostna vojcet - Pri Juncu nevesta imela že pred dete, ergo prišla poleg šege v cerkev brez venca z robcem krog glave. Sedela je v kotu vsa objokana, 'solze ji padale na prsi, nič ni govorila. Mladina hodila jo gledat in popraševala je: Zakaj je brez venca. Teta nagovarjala ljudi, da bi peli, ali nihče ni hotel etc. Starašina Kamnar mi je dejal: Naša vojcet je žalostna, kaj ne?!
ZDRAVNIŠKA RAZLAGA
prim. mag. dr. TATJANA GAZVODA
Otroška cerebralna paraliza
Otroška cerebralna paraliza je motnja gibalnih funkcij, ki se pojavlja v prvih letih življenja. Tako stanje nastane zaradi fizične poškodbe zlasti gibalnega dela možganov. Okvara je trajna in ne kaže napredovanja, čeprav sčasoma lahko pride do poslabšanja, zlasti če se ne zdravi. V razvoju bolezni nastopajo nenormalne oblike gibanja, kar postopno vodi do razvoja nepravilnosti gibal. Po nekaterih podatkih se na 100.000 ljudi rodi 7 otrok z otroško cerebralno paralizo. Veliko teh otrok zelo zgodaj umre.
Vzroki za nastanek otroške cerebralne paralize so kaj različni. Verjetno se dednost kar preveč poudarja, saj le manjše število otrok pripada tej skupini. Več primerov otroške cerebralne paralize v isti družini je lahko tudi posledica delovanja istega nevarnostnega dejavnika med nosečnostjo ali porodom. Tako na primer preozke porodne poti povzročijo porodne poškodbe glave.
Običajno vzroke otroške cerebralne paralize razdelimo na tiste, ki delujejo pred porodom ali v toku poroda, in na tiste, ki delujejo v prvih letih življenja.
Nekatere infekcijske bolezni matere med nosečnostjo lahko povzročijo smrt plodu ali poškodbo njegovih možganov. Naj omenim le najpogostejše: tifus, antraks, vnetje možgan, tuberkulozo, streptokokne infekcije, toksoplazmozo. Rdečke v prvih treh mesecih nosečnosti povzročijo okvaro plodu kar v 10 do 25%.
Seveda je pri nastanku otroške cerebralne paralize daleč najpomembnejša porodna poškodba. Pritisk na glavo plodu pri prehodu skozi porodne poti je velik. Tako lahko pride do podaljšanja lobanje, s tem pa do poškodbe možganov samih ali njihovih krvnih žil. To je tudi
najpogostejši vzrok porodnih možganskih krvavitev, ki često povzročijo smrt plodu. Krvne žile nedonošenčkov so manj odporne do porodnih poškodb. Tudi prevelik plod lahko pripomore k nastanku porodne poškodbe, saj gre za nesorazmerje med velikostjo glave in porodnih poti.
Sladkorna bolezen matere je še eno od porodnih tveganj. Če je porodna krvavitev velika, se otrok rodi mrtev ali pa mu pri-jnanjkuje kisika. Prav pomanjkanje kisika pa hitro okvarja živčne celice.
Pa naj omenim še virusne infekcije! Citomegalovirus pripada skupini herpes virusov. Po okužbi matere okuži tudi do 50% še nerojenih otrok. Plod je bolj' ogrožen, v čim zgodnejši nosečnosti je prišlo do okužbe. Omenjeni virus okvarja možgane še nerojenih otrok. Dolgotrajna ali težka zlatenica (ru-menica) prav tako lahko okvari možgane. Ti otroci v najtežjih primerih umirajo v komi. Če pa prežive, se kasneje razvijejo motnje gibanja, lahko pa tudi duševna zaostalost.
Po rojstvu, v prvih letih življenja, lahko pride pri otrocih tudi do tuberkuloznega ali gnojnega vnetja možganskih ovojnic in celo možgan, visoke temperature ob raznih okužbah pa spremljajo krči zaradi zapore možganskih žil. Zapora žilja nastane zaradi splošne okužbe ali zaradi izsušitve pri vročinskih obolenjih. Znano pa je, da se prav otroci v prvih letih življenja zelo hitro izsušijo.
Bolezenske spremembe, ki jih opazimo pri otroški cerebralni paralizi, so zelo različne. To je glede na vzroke tudi razumljivo. Važno je vedeti, da ne gre za nenadno nastal proces, ampak za posledice prejšnjih obolenj ali poškodb centralnega živčnega sistema (možgan).
Slikovna kuharica za diabetike
Pri založbi Veritas izšel prevod nemške uspešnice
OTOČEC - Na Otočcu so predstavili knjigo Za diabetike. Gre za slikovno kuharico z zdravniškimi nasveti, uporabnimi recepti in napotki za lažje obvladovanje diabetesa.
V razvitem svetu se iz leta v leto povečuje število sladkornih bolnikov in to velja tudi za Slovenijo. Poleg spremenjenega načina življenja imajo ti bolniki predpisano tudi dieto. Odgovore na to, kakšna naj bo ta dieta, kaj diabetiki smejo jesti in česa na smejo, daje ta knjiga. V njej so naštete in naslikane številne možnosti priprave šestih dnevnih obrokov z različno kalorično vrednostjo. Diabetikom se ni treba odreči sladicam in tudi kozarcu vina ne, le skrbno morajo nadzorovati število kalorij.
Knjiga prinaša kar 125 receptov, s pomočjo katerih je moč sestavljati jedilnike po svojem okusu in potrebah, ki so odvisne od telesne teže, obremenitve in starosti. Vendar ni namenjena samo bolnikom s sladkorno boleznijo, marveč vsem, ki se želijo zdravo prehranjevati, obdržati svojo težo ali jo zma-
ZDRAVA HRANA - S predstavitve slikovne kuharice za diabetike. (Foto: A. B.)
njšati, tistim, ki imajo zvišane maščobe, saj ponuja jedilnike s 1.200, 1.500, 1.800 in 2.200 kalorijami.
Slikovna kuharica za diabetike je dobila srebrno medaljo nemške gastronomske akademije, v slovenščini je izšla v nakladi 5.000 izvodov, stane 8.000 tolarjev, člani društev diabetikov pa imajo popust.
A. B.
Ličkanje v Ostrožniku
Ne bomo grešili, če rečemo, daje v preteklosti, ko so kmetje neposredno z rokami opravljali skoraj vsa opravila od setve do spravila, vsak zaključek procesa vključeval tudi družabnost, svoj “likof”. Tako poznamo metev, mlačev, martinovanje, koline, ličkanje in še kaj. Pri ličkanju ali kožuhanju, kot temu ponekod pravijo, koruza konča svojo kmečko pot. Še posuši se in med svoje kamne jo dobijo mlinarji. Torej dovolj močan vzrok za veselje. Poleg tega ličkanje kar kliče po družabnosti. Roke so ves čas zaposlene, zato imajo priložnost usta. Do izraza pride domiselnost, iskrivi dvogovori, šale, povezovanje vaških dogodkov v zgodbice, različni komentarji, prijazna nagajanja in seveda petje. Ker sta pri ličkanju zastopana oba spola, je tudi prav priložnost za tovrstne zaplete in splete. Ravno ob takih priložnostih se na primer spletajo pevski venčki tipa “Al’ me boš kaj rada ’mela” in ravno take priložnosti so bile nekoč velika šola in ohranjevalnica ljudskega blaga.
O tem in podobnem so razmišljali v Mravljici, ko so se lotili organizacije različnih projektov, ubranih na ljudske motive. Poleti so začeli z otroškimi
igricami, kjer so družine pripravili do tega, da so se skupaj igrale otroške igrice in iz spomina izbrskale tudi kakšno staro in pozabljeno. Že sedaj vabijo na martinovanje. Vse znano, bi rekli, če se pri Mravljici zadev ne bi lotevali na poseben, s kratkovidnim finančnim pogledom pogledano, morda celo naiven način. Gre za to (če vzamemo za primer ličkanje), da po vzoru mnogih turističnih zabavišč niso najeli kakega prizkušenega zabavljača, ki potem ljudski običaj banalno izkoristi za kulisarijo svojega šablonizira-nega in s tehniko podprtega nastopa. Organizatorji so se tej lagodnosti zavestno izognili. Premišljeno so povabili mirn-sko in mokronoško pevsko skupino, ki sta skupaj z drugimi gosti in harmonikarjem Tomažičem ličkali v živo, če se teve-jevsko izrazimo. Moramo povedati, da so izličkali prav bogat in doživet večer. Prav škoda bi bilo, če ga ne bi spravili v tradicijo.
O, seveda, tudi pristna kapljica je tekla in s krompirjem v oblicah pa še s kostanjem so postregli. Zakaj ravno s tem? Ker to spada skupaj, saj je koruzo, krompir in kostanj treba najprej zličkati, pardon, olupiti.
STANE PEČEK
Dnevi divjačinskih jedi
Od danes do nedelje v gostilni Rog v Dol. Toplicah
DOLENJSKE TOPLICE -Gostilna Rog v Dolenjskih Toplicah večkrat na leto pripravi dneve posebnih jedi. Za to poskrbita predvsem vodja gostinstva v Zdravilišču Dolenjske Toplice Peter Kotar, izvrstni kulinarik in gastronom, in Berta Grmek, glavna kuharica v tej gostilni. Od danes do nedelje potekajo dnevi divjačinskih jedi.
Od hladnih predjedi bodo na voljo divjačinska pašteta z brusnicami, srnin galantin s tartufi, jelenova salama, posušena vratovina divjega prašiča, lovska zakuska in še kaj. Posebej bogata je ponudba glavnih jedi, med katerimi omenimo srnin ragu po gozdarsko s skutnimi žlin-krofi, srnino stegno z lisičkami, srnino zarebrnico z brinjevcem, košutino zarebrnico z mandarinami in kostanjevim pirejem, nadevana rebra divjega prašiča s krompirjem in dušenim rdečim zeljem, fazana s smetano in zelenimi širokimi rezanci. Za sladico pripravljajo borovničev zavitek in kostanjeve rezine.
“Pri pripravi in potem pri jedi skoraj vsake divjačinske jedi sodi tudi primerno vino,” pravi mojster Kotar. Največkrat
--.v4?ŽC|
DIVJAČINA NA MIZI-Glavna kuharica gostilne Rog Berta Grmek in vodja gostinstva Zdravilišča Dolenjske Toplice Peter Kotar nazdravljata ob slastnih divjačinskih jedeh. (Foto: A. B.)
je to kakšna lepo postarana modra frankinja, vrhunska metliška črnina, modri pinot, veliko jih prisega na kabernet sovinjon. “K divjačini se lepo podajo gozdni sadeži, na primer brusnice, robidnice, divje češnje pa tudi višnje, hruške, mandarine. K tako pripravljenim jedem gre celo kozarec polsladkega belega vina, na primer sivega pinota ali renskega rizlinga,” pravi poznavalec Kotar.
A. B.
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 23. X.
SLOVENIJA 1
7.15	• 2.00 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
10.05	VIDEOR1NG
10.35	TEDENSKI IZBOR HOGANOVA DRUŠČINA, amer. na-niz., 14/26
11.05 HUDOMUŠNA PRIKAZEN, amer. film
12.35 DIVJA AVSTRALIJA, poljudno-znan. oddaja
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov. tv igrice
14.35	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
15.15	SMRT V BASLU, švic. drama
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM SPREHODI V NARAVO
17.30 ČAROBNI ŠOLSKI AVTOBUS, ris. naniz., 1/13
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	TEDNIK
21.15	PROSLAVA OB DNEVU ZDRUŽENIH NARODOV
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.40	OMIZJE
SLOVENIJA I
9.00	Euronews -13.15 Tedenski izbor: Film ski triki; 13.45 Koncert; 14.35 Grace na uda ru, naniz., 8/25; 15.00 Karina in Ari, fran naniz. -15.25 Nogomet -17.40 Tri krone, Šved nadalj., 8/13 -18.30 Očividec, angl. dok. seri ja, 9/11 -19.00 Resnična resničnost -19.30 Karina in Ari, franc, naniz. - 20.00 Košarka -21.50 Gibljive slike - 22.20 Sladko življenje, ital. film -1.05 Evrogol
HTV 1
7.35	Tv spored - 7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Program za mlade -
12.00	Poročila -12.25 Santa Barbara (serija) -
13.10	Živa resnica -13.40 Poslovni klub -14.15 Poročila -14.20 Program za mladino -16.05 Poročila -16.15 Krivda (serija) -17.00 Hrvaška danes -18.00 Koio sreče -19.05 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport -
20.15	Hrvaška in svet - 20.50 Dokumentarna serija - 21.45 Sinovi nevihte - 22.50 Opazovalnica - 23.25 Kraljevske skrivnosti (dok. serija)
HTV I
14.40	TV spored -14.55 Vlomilec na svobodi (film) -16.45 Program za otroke in mladino -17.25 Telo in duša (serija) -17.50 Vse, vse, ali zdravje -18.20 Moč denarja -18.35 Hugo (tv igrica) -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.35 Dosje X (serija) - 21.40 Fraiser (humor, serija) - 22.10 Nemški film - 23.50 Namiguša Marisa (italij. film)
PETER, 24. X.
SLOVENIJA 1
7.15	- 2.25 TELETEKST
* 7.30 VREMENSKA PANORAMA 10.55 VIDEOR1NG
10.30	PERCUSSISION PLUS, 1. oddaja
12.10	TRI KRONE, Šved. nadalj, 8/13
13.00	POROČILA 13.05 KOLO SREČE 13.45 OMIZJE
15.35	GORE IN LJUDJE
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	HUGO, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
,	20.05 AGENCIJA
21.40	LAŽJI OD ZRAKA, amer. dok. serija
22.35	ODMEVI, VREME, ŠPORT
23.20	MURPHY BROWN, amer. naniz, 25/25 23.50 SPOŠTUJ OČETA, amer. film
SLOVENIJA I
9.00	Euronews - 9.55 Tedenski izbor: Mostovi; 10.25 Slovenski utrinki; 10.55 Resnična resničnost; 11.25 Gibljive slike -11.55 Zgodbe iz školjke; 12.25 Šport -15.20 Ne suženj ne svobodnjak, amer. film -17.20 Karina in Ari, franc, naniz. -17.45 Vžigalice, franc, nadalj. -18.35 Kraljičin nos, angl. nadalj, 6/6 -19.00 Okolje in mi -19.30 Karina in Ari; franc, nanaiz. - 20.00 Tamarindino seme, angl. film - 22.05 TV av-tomagazin - 22.35 Hollywood, angl. dok. naniz, 3/12 - 23.25 Koncert Big Banda
RTV HTV 1
7.35	Tv spored - 7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.05 Program za' mlade -12.00 Poročila -12.25 Santa Barbara (serija) -13.10 Sinovi nevihte -
14.20	Program za mlade -16.15 Krivda (serija) -17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -19.05 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Dediščina - 20.50 Lepa naša (show program) - 22.00 Pol ure kulture - 22.35 Opazovalnica - 23.10 Tednik (talk show)
HTV S
15.15	Tv koledar - 15.25 Namiguša Marisa (ital. film) -16.45 Program za mlade • 17.30 Telo in duša -17.55 Čuvajka skrivnosti -18.25
Mojstrovine svetovnih muzejev -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Stranka (serija) - 21.25 Popolni tujci (serija) -21.55 Nenaročeni umori (amer. film) - 23.30 Proteus (amer. film)
SOBOTA, 2$. X.
SLOVENIJA 1
7.15	- 23.40 TELETEKST
8.05	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
8.20	TABORNIKI IN SKAVTI 8.35 POD KLOBUKOM
9.20	SPREHODI V NARAVO
9.40	NAŠA PESEM 97 •10.10 TEDENSKI IZBOR
VŽIGALICE, fran. nadalj.
11.00 HUGO
11.30	TEDNIK
12.30	TV AVTOMAGAZIN
13.00	POROČILA
13.05	KARAOKE
14.05	STRELA Z JASNEGA, nem. naniz, 24/28 15.25 POGUMNI OPEKAČEK, amer. film
17.00	OBZORNIK
17.10	SVET ODKRITIJ, serija, 6/9
18.05	4 x4
18.30	OZARE
18.40	HUGO - TV IGRICA
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT 19.55 UTRIP
20.10	BUTEC IN BUTEC, amer. film
21.40	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
22.15	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
22.45	WYCLIFFE, angl. nadalj, 4/8
SLOVENIJA 2
8.00	Euronevvs - 9.10 Tedenski izbor: Zgodbe iz školjke; 9.45 Tamarindino seme, angl. film;
11.45	Proslava ob dnevu združenih narodov; 12.20 Pomp; 13.20 Karina in Ari, franc, naniz. -13.45 Šport -19.30 Karina in Ari, fran. naniz
-	20.00 Vesela jesen - 21.30 National geogra-phic, amer. dok. serija - 22.20 Zlata šestdeseta - 23.20 V vrtincu - 23.50 Sobotna noč
HTV 1
8.10	Tv koledar - 8.20 Poročila - 8.20 Risanka
-	9.00 Dobro jutro -11.00 Program za mladino -12.00 Poročila -12.25 Vrag je mehkužnež (amer. film) -14.00 Poročila -14.05 Pot za Avonlea (serija) -16.20 Dr. Ouinn - žena vrač III (serija) -17.05 Serija za otroke -17.40 Turbo Limach Show -19.03 V začetku je bila beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.20 Ameriški film -22.15 Opazovalnica - 22.45 Detektivi (humor, serija) - 23.15 Nočna straža
HTVI
12.45	Tv koledar -12.55 Vedno je lepo vreme (amer. film) -15.55 Theatron -17.45 Ognjeni obroč (dok. serija) -18.45 Dok. oddaja -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Triler - 21.25 Zlati gong - 22.10 Potovanja: Škotska - 23.05 Oprah Show
NEDELJA, 26. X.
SLOVENIJA 1
7.15	- 0.35 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
8.30	OZARE
8.35	OTROŠKI PROGRAM
8.35 SPREMINJAJOČI STROJ, polj. naniz., 2/7 9.05 ŽIV ŽAV
9.55 BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, 1/8
10.20 PLESALEC, angl. serija
11.05	DIVJA AVSTRALIJA, serija, 8/12
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	DLAN V DLANI
12.30	4x4
13.00	POROČILA
13.05	LJUDJE IN ZEMLJA
15.55	AGENCIJA
15.25 NIAGARA, amer. film
17.00	OBZORNIK
17.10	ZMENKI, amer. naniz, 8/16
17.35	PO DOMAČE
18.35	RAZGLEDI S SLOVENSKIH VRHOV
19.05	RISANKA
19.15	LOTO
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT 19.50 ZRCALO TEDNA
20.10	JESENSKI 3x3
21.45	OČETJE IN SINOVI
22.35	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.45	SLEPA ULICA, angl. film
SLOVENIJA I
8.00	Euronews - 9.40 Tedenski izbor: V vrtincu; 10.10 Zlata šestdeseta; 11.10 Karina in Ari, fran. naniz. -11.40 Opera ŠNG Maribor -13.50 Šport -19.30 Karina in Ari, franc, naniz. - 20.00 Sedem smrtnih grehov, avstral. naniz, 6/7 -
20.55	Alpe Jadran - 21.25 Prelomni trenutki zgodovine, amer. dok. serija - 21.50 Šport • 22.35 1. festival Brežice 1997,2. oddaja
PONEDELJEK, 27. X.
SLOVENIJA 1
7.15-1.40 TELETEKST
7.30 VREMENSKA PANORAMA
7.55 VIDEORING
8.25 JESENSKI POČITNIŠKI PROGRAM
BISER GORA, lutkovna igrica 8.55 BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, 2/8
9.20 MELODIJE MORJA IN SONCA, 1. oddaja
9.50 OTROCI IN NOČI, Šved. nadalj, 1/4
10.25 TEDENSKI IZBOR
ZMENKI, amer. naniz, 8/16 10.45 SLEPA ULICA, angl. film 12.30 UTRIP
12.40	ZRCALO TEDNA
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov.
14.40	LJUDJE IN ZEMLJA
15.10	OČETJE IN SINOVI 15.55 DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
17.25 POUKA JE KONEC, niz. nadalj, 9/13
17.40	MEJNIKI, nem. dok. serija, 22/50
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	LINGO, tv igrica
19.10	RISANKA 19.15 ŽREBANJE3x3
19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	DOSJE
21.00	TURISTIČNA ODDAJA 21.20 OSMI DAN
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.40	HUDSONOVA ULICA, amer. naniz, 17/21
23.10	EN MAIS FAIS CE QUTL TE PLAIT, franc, film
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews - 9.45 Na potep po spominu -10.45 Tedenski izbor: Jesenski 3x3; 12.15 Okolje in mi; 12.45 Šport v nedeljo; 13.30 Naša pesem 97; 14.00 Lažji od zraka, amer dok. oddaja; 14.50 Obzorje duha; 15.201. festival Brežice 1997; 15.50 Hollywood, angl. dok. oddaja; 16.45 Sedem smrtnih grehov, avstral. naniz, 6/7; 17.35 Karina in Ari, fran. naniz, 22/26 - 18.05 Lovejoy, ang. naniz, 7/13 -19.00 Recept za zdravo življenje - 19.30 Simpsonovi, amer. naniz, 88/92 - 20.00 Banan ni, angl. nadalj, 7/ 10 - 20.55 Kri na snegu, amer. dok. serija, 9/10 - 21.50 Popmp - 22.50 Brane Rončel izza odra
TOREK, 28. X.
SLOVENIJA 1
7.15-1.30 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
8.00	VIDEORING
8.30	JESENSKI POČITNIŠKI PROGRAM O MIŠKI, KI SI JE TREBUŠČEK RAZTRGALA, lut. pripovedka
9.00 BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, 3/8
9.25	MELODIJE MORJA IN SONCA, 2. oddaja
9.55 OTROCI NOČI, Šved. nadalj, 2/4 10.20 TEDENSKI IZBOR
LOVEJOY, angl. naniz, 7/13 11.10 OČKA, MAMI, amer. film 12.40 RAZGLEDI S SLOVENSKIH VRHOV
13.00	POROČILA
13.05	LINGO, TV IGRICA
13.55	PO DOMAČE
14.50 DOSJERODNA OBZORJA
15.40	TURISTIČNA ODDAJA
15.55	MOSTOVI
17.00	OBZORNIK
17.10 OTROŠKI PROGRAM TABORNIKI IN SKAVTI
17.25	SPREMINJAJOČI STROJ, polj. naniz, 4/7
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica 19.15 RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	PORTRET MILE KAČIČEVE
21.00	STUDIO CITY
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.40	POROTNIKOVA SMRT, Šved. nadalj, 3/3
23.30	SVET POROČA
[ DOLENJSKI USTI
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews -11.30 Tedenski izbor: Sobotna noč; 13.30 Dlan v dlani; 14.00 Recept za zdravo življenje; 14.30 Murphy Brown, amer. naniz.;
15.00	Osmi dan; 15.30 Kri na snegu, amer. dok. serija, 9/10; 16.20 Alpe Jadran -16.50 Banan ni, angl. nadalj, 7/10; 17.40 Simpsonovi, amer. naniz, 88/92 - 18.05 Havajski detektiv, amer. naniz, 19/25 - 19.00 Prisluhnimotišini -19.30 Karina in Ari, fran. naniz, 23/26 - 20.00 Popolni začetniki, amer. film - 21.45 Opus - 22.15 Ye-hudi Menuhin, portret
SREDA, 29. X.
SLOVENIJA 1
7.10-2.00 TELETEKST
7.30	VIDEORING
8.00	JESENSKI POČITNIŠKI PROGRAM SEDEM NA MAH
8.40 BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, 4/8
9.05 S JČAZINO DO NOVIH PLESNIH KORAKOV, 1. oddaja
9.30	OTROCI NOČI, Šved. nadalj, 3/4
10.00	TEDENSKI IZBOR
HAVAJSKI DETEKTIV, amer. naniz, 19/25
10.50 POPOLNI ZAČETNIKI, amer. film
12.30	PRELOMNI TRENUTKI ZGODOVINE, amer. dok. oddaja, 11/13
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
14.05	TEDENSKI IZBOR VESELA JESEN
15.35 SVET ODKRITIJ, serija, 6/9
17.00	OBZORNIK
17.10 OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.40 KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	ŠKOFROŽMAN - ZLOČINEC ALI ŽRTEV
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.45 GRACE NA UDARU, amer. naniz, 9/25
23.15	KORENINE NEBA, amer. film
SLOVENIJA 2
9.00	Euronevvs -10.55 Tedenski izbor: Svet poroča; 11.25 Prisluhnimo tišini; 11.55 Yehudi Menuhin, portret; 13.40 Opus; 14.10Hudsono-va ulica, amer. naniz, 17/21; 14.40 National geographic, amer. dok. serija, 16/20; 15.30 Studio City; 16.15 Porotnikova smrt, Šved. nadalj, 3/3; 17.05 Karina in Ari, fran. naniz.
KIA MOTORS
Ob nakupu vam plačamo registracijo vozila
<kT£>
sephia 5V; 1,5 ccm
17.890
DEM
KIA PRIDE

11.990

KIA BESTA KOMBI
19.890
IDEM

KREDIT T+5,5%
Staro za novo |Odkup rabljenih vozil
Garancija: 3 leta, 100 KM, 5 let na pločevino
OgA)
AK TRADE
Podbevškova 9, Novo mesto Tel. 068/342-444, 21-400
NAGRADNI VPRAŠANJI RADIA LOGATEC
LOGATEC - Notranjski radio Logatec zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Optika Primc sprašuje, kaj je monokel (nagrada v vrednosti 6 tisoč tolarjev), Ribarnica Maxi pa-palina pa, kaj je to papalina (nagrada 2 kg škampov). Odgovore je treba poslati do 25. oktobra na naslov: Daša Košir - za NTR Logatec, Tržaška 12/ b, 1370 Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”.
DESET
DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Veroniki Tomažin iz Straže 16, p. Raka. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
1.	(2) Matiček - ANS. VASOVALCI .
2.	(1) Najin srečni dan - ANS. KORENINE
3.	(6) Med dolenjskimi griči-ANS. JOŽETA KUPLENKA Z DOLENJCI
4.	(3) Stare ljubezni - ANS. BOBRI
5.	(8) Če bi bil jaz cesar, kralj...-MIRO KLINC in JOŽE GALIČ
6.	(4) Spet konjičke so napregli (venček) - ANS. LOJZETA SLAKA
7.	(5) Kjer ljubice spijo, so kratke noči - ANS. ROSA
8.	(-) Sprehajam se v dežju - ANS. TONIJA VERDERBERJA
9.	(9) Pivo - JOŽE BURNIK S PRIJATELJI
10.	(7) Ljudje, ljubite se med seboj - SALOŠKI FANTJE Predlog za prihodnji teden: Žlahta - ANS. SAVINJA
§Š------------------------------------------------------------g*§
KUPON ŠT. 42
Glasujem za:____________________________________________________
Moj naslov:__________ __________________________________________
^Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto^
NAGRADI V NOVO MESTO IN SEVNICO
Žreb je izmed reševalcev 24. nagradne križanke izbral Sonjo Požar iz Novega mesta in Angelo Kočevar iz Sevnice. Požarjevi je pripadla denarna nagrada, Kočevarjeva pa bo za nagrado prejela knjigo. Nagrajenkama čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 3. novembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 26". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 24. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 24. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: ATROPOS, REALIST, MET DISKA, AAR, MAAR, ŠTRK, ARP, LI, PRISEGA, TEN, AIL, POMORKA, LP, DINARA, ESTET, DAKAR, TIRJE, ALANI, ANGEL, NORIK
NAGRADNA KRIŽANKA 26
AVTOR:
JOŽE
UDIR
OBIČAJNO
VEČJA
OKROGLA
POSOOA
IME
PEVKE
VRČKOVNI-
KOVE
DOMAČE
ŽENSKO
IME
GOREČ
GLASNIK
IDEJE
VMESNA
STENA
BLAGAJNIŠKI
IZTRŽEK
:;n LUKA OB BOTNIŠKEM ZALIVU
SNOV, KJ POSPEŠUJE SUŠENJE BARV, SUŠILO
SREDIŠČE
HRVAŠKEGA
ZAGORJA
TERMO-
METER
PREBIVALKA
LETONSKE
SLOV FILM.
IGRALKA
(1907-1972)
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
ZNANI SLOV PEDAGOG (STANKO, 1901-1987)
ORAČ
HEROOIADI NA HČI
VZVIŠENA
LIRSKA
PESEM
IGLASTO
DREVO
NASLOV ZA ODRASLO ŽENSKO
VRSTA IGRE NA SREČO
STARA
POVRŠINSKA
MERA
IME IGRALKE IN PESNICE KAČIČEVE
OBLASTA
OTEKLINA
KDOR JE NOR1 NA VSE, KAR JE FRANCOSKO
NEKDANJI
RUSKI
VLADAR
IME DVEH GR POVELJNIKOV PRED TROJO
PRAVNO PRIZNANA PRAVICA DO VSEH KORISTI, KI JIH DAJE STVAR
DELITEV NA NAJMANJŠE DELCE
KOVINSKI
LISTIČ
INDIJSKI
DROBIŽ
VRSTA
PAPIGE
DOLENJSKJ LIST DOLENJSKJ UST
VEČANJE
OGNJIŠČE
Krvavec Kum 104.5	105,9
ZAHVALA
V 89. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
JOŽEFA PERŠE, roj. GRAHUT
iz Družinske vasi 86
Iskrenb se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše, za izrečena sožalja in za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru iz Bele Cerkve za zapete žalostinke in Anici Cugelj za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste nam v trenutkih največje bolečine stali ob strani.
Žalujoči: Vsi njeni!
Bela Cerkev, 15. oktobra 1997
Dom počitka Metlika
objavlja prosto delovno mesto
FIZIOTERAPEVTA
Pogoji:
-	VI. stopnja izobrazbe, končana višja šola za fizioterapevte
-	6 mesecev delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Dom počitka Metlika, Mestni trg 16, 8330 Metlika.
Informacije lahko dobite na telefon 068/58-103.
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je zapustila draga mama in stara mama
JOŽEFA BLATNIK
iz Doma starejših občanov
Zahvaljujemo se vsem, ki so pokojno obiskovali, strežnemu osebju, g. župniku iz Šmihela in iz Šentpetra (Otočec) ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala!
Hčerka z družino
p
ZAHVALA
Ob izgubi ljube žene, mamice, hčerke, sestre in tete
NADE
HOČEVAR
iz Mačkovca 2, Škocjan
se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste nama kakorkoli pomagali in v težkih trenutkih stali ob strani. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Franci, sinček Tadej in ostalo sorodstvo
OSMRTNICA
umrl naš dragi brat
ALOJZ KONCILJA -CESARJEV
iz Preske pri Dobrniču
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je nenadoma v 66. letu starosti v Kanadi
ZAHVALA
Zdaj hiša je prazna, ko tebe več ni,
za vedno zaprla si trudne oči.
V 84. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, babica, prababica in sestra
ALOJZIJA NOVAK
iz Brestanice
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter da so našo drago pokojnico pospremili v takšnem številu na njeni zadnji poti. Posebna zahvala govorniku Mirku Avsenaku, pevcem in g. župnikoma iz Brestanice in Senovega za lepo opravljen obred.
Žalujoči: hčerka Judita, sinova Franc in Peter z družinami ter ostalo sorodstvo Brestanica, 6. oktobra 1997
Žalujoči: bratje, sestre, nečaki in nečakinje
ZAHVALA
Slovo ti solzna pesem moja peva, oči so tvoje kratko mi sijale, besede vendar ti ne rečem Žale, srce ti hvalo peti mi veleva.
(Josip Stritar)
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame
IVANKE PAPEŽ
iz Pavle vasi 20
iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi, nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, z nami sočustvovali, ji poklonili cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto "S 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585
Delovni čas: NON STOP
V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom.
ZAHVALA
Umrla nam je dobra mama, stara mama in svakinja
MARIJA
DOMITROVIČ
iz Šentjurja 19 pri Mirni Peči
Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali na njeni zadnji poti, posebno Kraguljevim in sosedi Ančki.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ata, imeli ste pridne roke in zlato srce, srce je vaše dalo vse,kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo.
V 89. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, brat, stric, tast, ded in praded
JANEZ MAJDE
Luža 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojniku darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem sosedom, vaščanom, sorodnikom in prijateljem za izkazano pomoč, Zavodu za gozdove Nazarje, Zvezi invalidov Trebnje, sodelavcem Laboda Temenica Trebnje, sodelavcem Ljubljanske mlekarne, Kmetijski zadrugi Trebnje, SLS Trebnje, Prostovoljnemu gasilskemu društvu občine Velika Loka, Račje selo, Dobrnič in gospodu Stanetu Gorcu za ganljive besede pri odprtem grobu. Hvala dr. Bogomiru Humru za pomoč in skrb na pokojnikovem domu, gospodu župniku pa za lepo opravljen obred in pevcem za tako lepo zapete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi	“•
ZAHVALA
Kako pozabiti to gomilo, kjer tvoje blago spi srce, ki vsem nam vdano bilo prav do zadnjega je dne.
Ata, mi bomo zmeraj te ljubili, in nikdar te ne bomo pozabili.
V 78. letu starosti nas je zapustil naš dragi
FRANC BLAŽIČ
iz Velikih Brusnic 80
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence, sveče in ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Splošni bolnišnici Novo mesto, Krki -Kozmetika, Varnosti Novo mesto, Pošti Novo mesto, Gradbeništvu Pavlin, Kremenu, PGD Brusnice in ostalim društvom, Pogrebni službi Oklešen, pevcem iz Šmihela ter proštu gospodu Lapu za lepo opravljen obred. Najlepša hvala tudi vsem za spodbudne besede v najtežjih trenutkih.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Zdaj hiša je prazna, ko tebe, mama, več ni, za vedno zatisnila si trudne oči.
Po težki bolezni nas je v 70. letu zapustila naša ljuba mama, stara mama, sestra, teta, tašča in sestrična
KATARINA MADRONIČ
V
rojena Žalec
iz Drage 5 pri Sinjem Vrhu
Ob izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom za ustna in pisna sožalja, podarjene vence, cvetje, sveče ter vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili do njenega poslednjega doma. Posebna zahvala govorniku g. Ivanu Laknerju za besede slovesa pred domačo hišo, pevkam z Otovca za ganljivo zapete žalostinke, pogrebnim storitvam Hiti z Otovca, Cestnemu podjetju Črnomelj, kolektivu Zdravilišč Dolenjske Toplice, osebju Splošne bolnišnice Novo mesto, KS Vinica, Turističnemu društvu Damelj, osebju Doma starejših občanov za nego ter g. župniku iz Vinice za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi, ki smo mamo imeli radi
Sporočamo žalostno vest, da je umrla
IVA COLARIČ
upokojena upravnica Pošte Kostanjevica na Krki
Od nje smo se poslovili v nedeljo, 19.10.1997, na pokopališču v Kostanjevici na Krki. POŠTA SLOVENIJE d.o.o., POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO
TA TEDEN ¥^S IANI
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -Irk POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 23. oktobra - Severin Petek, 24. oktobra - Rafael Sobota, 25. oktobra - Darija Nedelja, 26. oktobra - Lucijan Ponedeljek, 27. oktobra - Sabina Torek, 28. oktobra - Simon Sreda, 29. oktobra - Ida
LUNINE MENE
23. oktobra ob 6.48 - zadnji krajec
kino
BREŽICE: 23., 25. in 26.10. (ob 18. in 20. uri) ter 27.10. (ob 20. uri) akcijski film Hitrost 2.29.10. (ob 20. uri) grozljivi film Krik.
ČRNOMELJ: 25.10. (ob 18. uri in 20.15) ljubezenska drama Teorija zarote. 26.10. (ob 18. in20. uri) ameriška melodrama Portret dame.
DOBREPOLJE: 24.10. (ob 19.30) kriminalna drama Oboževalec. 26.10. (ob 15.
uri in 19.30) ameriški znan.-fantastični film Peti element.
GROSUPLJE: 24.10. (ob 19. uri) ameriški znan.-fantastični film Peti element.
25.10.	(ob 19. uri) ameriška drama Oboževalec.
KOSTANJEVICA: 25.10. (ob 20. uri) film Sužnja ljubezni.
KRŠKO: 24.10. (ob 20. uri) in 26.10. (ob 18. uri) komedija Sužnja ljubezni. 28.10. (ob 20.30) film.
METLIKA: 24.10. (ob 20. uri) ameriška melodrama Portret dame. 26.10. (ob 18. uri in 20.15) ljubezenska drama Teorija zarote.
NOVO MESTO: Od 23. do 29.10. (ob 16. uri) pustolovski film Willy 3. Od 23. do
29.10.	(ob 18. uri in 20.30) psihološki film Brez obraza.
RIBNICA: 25.10. (ob 21. uri) ameriški znan.-fantastični film Peti element. 26.10. (ob 16. uri) ameriška drama Oboževalec.
ŠENTJERNEJ: 24.10. (ob 20. uri) film •Sužnja ljubezni.
VELIKE LAŠČE: 25.10. (ob 19. uri) ameriški znan.-fantastčni film Peti element. 26.10. (ob 19. uri) ameriška drama Oboževalec.
BELA TEHNIKA
NOV, še nerabljen pralni stroj Gorenje prodam 5% ceneje. » (068)325-300, zvečer.
10183
VGRADNI ŠTEDILNIK, 2 plin, 2 elektrika, še zapakiran, po polovični ceni;in navadnega, 2 plin, 2 elektrika, oba Gorenje, prodam. » (068)87-016.	10195
ELEKTRONIKA
RAČUNALNIK 426, barvni, in nakladalno rampo za tovornjak prodam. »(068)87-197, zvečer.	10164
KMETIJSKI STROJI
KMETOVALCI! Rezervne dele za silokom-bajne Sip Šempeter, traktorje Tomo Vinko-vič, Zetor, Ursus, Univerza!, Torpedo, IMT, gume in akumulatorje, zaganjače UTB, Fiat po 16.190 SIT nudi Agroizbira Kranj, tt (064)324-802.	9492
KOSILNICO FIGARO z vozičkom, v dobrem stanju, prodam. B (0608)32-040. 10109
SAMONAKLADALKO Sip 16 ugodno prodam. B(068)49-440.	10200
TRAKTOR URSUS 335 in brejo telico prodam. B (068)76-229.	10174
TRAKTOR FERGUSON z dvigalom in nemški puhalnik z motorjem ugodno prodam. B (068)64-138.	10123
KUPIM
NUDIMO NAJVEČ in takojšnje plačilo za delnice Krke B, "Petrola B, Pivovarn Laško in Uniona, Save Kranj, Fructala, Droge Portorož in pooblaščenih investicijskih družb. B (064)361-300.	9748
CERTIFIKATNE DELNICE Krke, Uniona, Dane, Intereurope, Save, Telekoma in ostale odkupimo z gotovino. Po želji pridemo na dom! B (041)669-221.	9880
ODKUPUJEMO DELNICE serije B, C, D in G ter investicijskih skladov. B (063)485-949.	10157
UGODNO ODKUPIM delnice Petrola, Krke, Save, Telekoma, Uniona, Colorja, Pivovarne Laško, Intereurope in nekaterih pooblaščenih investicijskih skladov. Nudim gotovino! B(068)324-297.	10180
PEČ TAJFUN na olje kupim. B (0608)75-492 ali (0609)649-096.	10153
MOTORNA VOZILA
R 5 GT TURBO, letnik 1988, registriran do 5/98, bel, zelo lepo ohranjen, prodam. B (0609)628-851.	9916
MAZDO 323 F, letnik 1991, registrirano do 2/98, temno sive kovinske barve, 120.000 km, sončna streha, nastavljiv volan, prodam za 10.700 DEM. B (068)325-208.	10002
SUBARU JUSTY 4 WD, letnik 1990, prodam. B (068)42-119.	10163
R CLIO 1.4 RT, letnik 1993, prvi lastnik, kovinsko zelen, registriran do 5/98, prodam. B(0609)628-851.	10165
MAZDO 323 SEDAN, registrirano do 10/ 98, lepo ohranjeno, prodam. B (068)81-529.
10175
SUZUKI SWIFT 1.6 GLX 16 V, letnik 1994, registriran do 10/98,50.000 km, prvi lastnik, prodam ali menjam. B (068)49-239. 10182
JUGO 45, letnik 1986, odlično ohranjen, prodam. B (068)41-300.	10188
LADO NIVO, letnik 1993, 64.000 km, prodam. B (068)324-506.	10199
AUDI 80 GLD, letnik 1983, odlično ohranjen, redno servisiran, registriran do 10.1998, prodam. B (068)24-132, ob 20. uri. 10202
POLEG PROGRAMA SENCU SEDAJ ŠE
PVC
N DVD

OKNA IN VRATA
ŠENTJERNEJSKA CESTA 13,
8000 NOVO MESTO TEL.: 068/323-673, FAX: 068/34 1-673
IZDAJ ATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornit, Breda Duiič Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovsek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne Številke 200 tolarjev; naročnina za 2. polletje 5.070 tolarjev, za upokojence 4.5f) tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 19.760 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samos prvo številko v mesecu. OG LAS I: I cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.700 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.200 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.700 tolarjev za 1 cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-lisl.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek.
Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana.
MOTOR SUZUKI GSX-R 600,
belo-modre barve, škorpion izpuh, prodam. ‘S 0609/628-851.
JUGO 55 A, letnik 1987, registriran, prodam za 650 DEM. B (068)70-258.	10190
FORD 1.6 D, letnik 1985, registriran za eno leto, prodam. B (068)70-255.	10189
JUGO 45, letnik 1989, prodam. B (068)85-927.	10117
MAZDO 323 SEDAN, 16 V, letnik 1990, registrirano do 9/98, brezhibno, za 10.00 DEM in smrekove plohe, 5 in 8 cm, prodam. B (068)65-184.	10141
FORD ESCORT 1.8 D, letnik 1993, lepo ohranjen, 49.000 km, registriran do 6/98, prodam za 14.500 DEM. B (0608)74-098.
10179
SUZUKI SWIFT 1.6 GLX 16 V, 50.000 km, dobro ohranjen, prvi lastnik, garažiran, prodam ali menjam. B (068)49-239.	10173
ŠKODO FELICIJO LX, letnik 1995, spredaj karambolirano, prodam. B (068)325-822.	10154
126 P, letnik 1990, prodam. B (068)26-839.
10156
R 5 CAMPUS, letnik 1993, registriran do 10/ 98, prodam. B (068)79-831.	10191
CLIO 1,4 RT, 11/94, ugodno prodam. B (068)341-455.	10145
126 P, letnik 1990, prodam. B (068)42-713.
10114
R4, letnik 86, prvi lastnik, ugodno prodam. W 068/323-935
VW TRANSPORTER 2.4 D, letnik 1991, 112.000 km, bel, nove gume, odlično ohranjen ugodno prodam. B (068)76-638 ali (0609)633-014.	10197
POŠKODOVAN jugo 45, letnik 1989, prodam za 65.000 SIT. B (068)76-051.	10122
GOLF D, letnik 1987,127.000 km, prodam za 6500 DEM. B (068)49-701.	10149
R 5 CAMPUS, letnik 1991, črne barve, prodam. B (068)66-675, po 17. uri. 10181 R10 1300, v dobrem stanju, registriran do 5/ 98, prodam. B (068)42-306.	10131
126 P, letnik 1987, prva registracija 1988, registriran do januarja, prodam. B (068)26-136.	10147
HONDA CIVIC HB sonder model, letnik 12/90, prodam. B (068)321-134 dopoldan in 341-431 popoldan.
OPEL VECTRA, 2.0 IGT letnik 92/10 z vso opremo prodam. B 22-917.
ZELO UGODNO prodam R Espace, star 2 leti. B (0609)628-612.	10133
R 19 TS, letnik 1991, prodam. B (068)25-044.	10198
POHIŠTVO
KUPUJEMO in prodajamo rabljeno stanovanjsko opremo. B (068)325-523 ali (061) 133-94-54, Wisdom.	9624
MIZO in 6 stolov za jedilnico prodam. B (068)73-451, popoldan.	10150
KUHINJO zelo lepo ohranjeno, ter omare za dnevno sobo in dvosed ugodno prodamB (068)76-238.	10139
POSEST
STAREJŠO HIŠO, 8 km iz Novega mesta, oddam v najem. B (068)79-730.	10167
ZAZIDLJIVO PARCELO ali stavbo za nadomestno gradnjo v bližini Otočca kupim. B (068)25-017.	10148
BLIZU Dolenjskih Toplic prodam zazidljivo parcelo z njivo. B (068)324-440, zvečer.
10146
ZAZIDLJIVO PARCELO na Otočcu ali Lešnici kupim. B (068)75-052.	10132
PREKLICI
SILVESTER PETERLIN, s.p., Avtoličarst-vo, Jelše 14, Otočec, z 31.12.1997 odjavljam obrt.	10116
PRODAM
2 TERMOAKUMULACIJSKI PEČI, 4 KW in 2.5 KW, malo rabljeni, poceni prodam. B (065)21-892,zvečer.	10110
VEČJO KOLIČINO hlevskega gnoja prodam. B (068)58-233, od 8. do 12. ure. 10120 KOMPLETNO gostinsko opremo za obratovanje menze prodamo. B (061)123-25-41.
10127
OTROŠKI kombiniran voziček in stolček za v avto ali stanovanje ugodno prodam. B (068)342-062.	10155
DO 30 % ZNIŽANJE cen palčkov, vodometov in okrasnih kipov za vrt in okolje. Možna dostava. B (068)731-259.	10169
BELOKRANJSKO FRANKINJO, črno, prodam. B (068)52-462.	10111
12 m’ suhih mešanih drv prodam po 3900 SIT/m’. B (068)30-238.	10178
RABLJENA OKNA Termopan, stara 3 leta, 140 X 140, 80 X 120, 100 x 120 in balkonska vrata 80 x 230 prodam 40 do 50 % ceneje. B (068)65-313.	10152
BELO VINO, beli in rdeči mošt prodam. B (0608)21-310.	10184
CEPLJENI OREHI, prodaja sadik orehov novega sadnega izbora. Glavne sorte: elit, franket, G139, sorte za naše kraje (ne poze-bejo, debel plod, tankolupinast, stalna rodnost). B (068)325-400.	10143
KORUZO v zrnju prodam. B (068)326-277.
10125
STROJ za izdelavo zobotrebcev prodam. B (068)322-395.	10144
BUKOVA kalana drva, lahko nažagana, brezplačno dostavim. B (068)322-754 ali (041)693-219.	10121
BREZOVA DRVA in kompletni grušt za vikend prodam. B (068)26-484.	10203
TRAJNO ŽAREČO PEČ in termoakumulacijsko peč, 3 KW, prodam. B (0608)75-189.
10158
3 KOZOLČNE STEBRE, vinski sod, 1300-litrski, in gumi voz, 13 col, prodam. «(068)73-219.	10115
HARMONIKO MELODIJA, C,F,Be, šesti bas in Slakov gumb, lepo ohranjeno, ugodno prodam. B (068)76-057.	10162
50 KG fižola v zrnju zelo ugodno prodam. B(068)73-634.	10137
DRVA, suha in nažagana, prodam z dostavo na dom. B (068)73-104.	10185
BELOKRANJSKO belo vino po 300 SIT ter domačo slivovko po 800 SIT prodam. B (068)60-460.	10108
JABOLKA, neškropljena, 400 do 500 kg, prodam. B ((»1)872-125.	10119
KOTEL za žganjekuho 40 1 prodam. « (068)22-720.
r
AVTOSERVIS MURN, s.p.
Resslova 4,8000 Novo mesto tei./fax: 068/24-791

CENTER» SUZUKI
•	prodaja vozil
•	rezer. deli in dodatna oprema
•	servis
•	kleparske in ličarske storitve
•	ugodni krediti T + 6%
*
Pripeljite stari MARUTI in odpeljite novi ALTO!
*
Izjemno ugodne oktobrske c ene : BALEN01.3 GL 3V 19.990 DEM BALEN0 1.3 GL 4V 21.990 DEM VITAM VX3V	od32.990DEM
VITAM VX5V	Od 34.990 DEM
V	/
RAZNO
LOKAL, 13 + 10 m2, v centru Novega mesta, oddam ali menjam za stanovanje v Ljubljani. B (068)25-857.	10171
ANGLEŠČINO za osnovno in srednjo šolo inštruiram ter pripravim na izpit. «(068)
24-	393 ali (061)575-895.	10196
V VARSTVO VZAMEM otroka. B (068)
25-	492.	10168
DOMAČE POTICE, rolade, drobna peciva za poroke in druga praznovanja lahko naročite na B (068)73-083.	10172
TRGOVINO z živili, opremljeno, v okolici Novega mesta, oddam. B (068)89-216.
10177
POSLOVNE PROSTORE, 110 m2, v Novem mestu, vogal Kandijske in Resslove, 3 + 1, oddamo. B (068)21 -565, trgovina Lastovka.
10128
GOTOVINSKO posojilo do 3000 DEM, garancija čeki TR. « (0609)630-013.
^ Vodim poslovne knjige obrtnikom in podjetnikom.
^_________V 068/24-791_________J
SLUŽBO DOBI
ZA AKVIZITERSKO PRODAJO nagrob-nih sveč honorarno ali redno zaposlimo komunikativne moške ali ženske z lastnim prevozom. » (0609)622-668.	9625
OMEGA, D.O.O. išče podjetne sodelavce za prodajo kompletne čistilne opreme. Nudimo uvajanje, nadpovprečno stimulativno nagrajevanje ter možnost vseh oblik sodelovanja. tT in fax: (069)61-762 ali 61-524.	10113
SIMPATIČNO DEKLE za delo v strežbi zaposlimo, t* (0608)87-629.	10118
OKREPČEVALNICA BACARDI, Šentjernej, zaposli redno ali honorarno dekle za delo v strežbi. ZaŽeljene delovne izkušnje. TT (068)81-310.	10129
ZAPOSLIM DELAVCA, ki ima veselje do dela pri razrezu lesa. »(068)81-201. 10134
DOLENJSKA
•	plačilo položnic in računov
•	prenos sredstev med računi
• vezava tolarskih in deviznih sredstev • naročilo čekov
• oddaja prošnje za povišano prekoračita> stanja na tekočem računu • oddaja prošnje za izdajo plačilne kartice • odprtje, sprememba in ukinitev trajnih nalogov
• informacije o a tekočem ali:
stanju na tekočem ali žiro računu menjalniških tečajih banke obrestnih merah bančnih storitvah
delovnem času in poslovni mreži banke
TEL100
vsak delavnik od 8. do 14. ure po telefonu: 0801100
GALERIJA KRALJ
Novo mesto, Prešernov trg 3
išče prodajalko za delo v galeriji (prodaja umetniških slik in okvirjev).
Ponudbe na tel. 068/26-662 ali 068/372-720.
v________________________________/
DELO DOBI pridna, poštena in zanesljiva mlajša upokojenka, vajena hišnih del. B (0609)645-834.	10140
REDNO ali honorarno zaposlim natakarico. B (068)21-490.	10161
ZA DOLGOROČNO POPOLDANSKO DELO v pisarni vabimo nekaj kandidatk. Možnost redne zaposlitve. Zaslužek 200 SIT/ uro in stimulacija. B (068)324-076.	10170
REDNO ZAPOSLITEV s pričetkom takoj dobi prerokovalka iz Novega mesta. B (041)662-870.	10176
DELAVCA v avtopralnici zaposlimo. B (068)26-145.	10186
V ČRNOMLJU zaposlimo trgovskega poslovodjo (-ko) za delo v trgovini. ZaŽeljene izkušnje. B (068)27-247.	10201
SEKAČA za delo v gozdu zaposlim. B (068) 50-135.	10194
fr.........
Mira Rustja, s.p. Marjana Kozine 3
Novo mesto *
naročila po
® 068/22-361
NA RAKI pri Krškem oddam ali prodam stanovanjc. «(0608)87-094, v nedeljo od 13. do 15. ure.	10124
STANOVANJE v hiši z lastnim vhodom oddam. B (068)76-508.	10130
STANOVANJA ŽENITNE PONUDBE
V NOVEM MESTU oddam sobo, kuhinjo in kopalnico. »(068)22-689.	10136
ENO- ALI dvosobno opremljeno stanovanje v centru Novega mesta oddam »(068) 23-991.	10205
TELEVIZIJA NOVO MESTO
Icanall
s Trdinovega vrha
na kanalu
61-LETNI upokojenec želi spoznati prijateljico za skupno življenje. Imam svoj avto in hišo. Šifra: Sreča.	10138
ŽIVALI
PURICE, težke 10 do_12 kg, bomo prodajali na sejmišču 8.11. v Šentjerneju, 15.11. v Mokronogu. Cena 4000 SIT/kom. Naročila sprejemamo na B (067)88-058 ali (067)88-114.	10039
PIŠČANCE, kilogramske in večje, prodajamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, B (068)42-524.	10095
KRAVO SIVKO, brejo 5 mesecev, prodam. B (0608)84-374.	10126
4 BREJE KOZE in kozla prodam. B (068) 325-725.	10204
MLADE BELE in grahaste peleline, težke cca 6 kg, lahko naročite na «(068)49-711 Vera Což, Slepšck 22, Mokronog. 10187
C
^ffodexho
Prehrana in storitve
]
Sodexho je mednarodna skupina s sedežem v Parizu in vodilni izvajalec specializiranih prehranskih storitev: prehrana v podjetjih, bolnišnicah, šolah... Tudi v Sloveniji imamo največji tržni delež na področju organizirane prehrane.
Objavljamo prosta delovna mesta za potrebe izvajanja storitev v podjetju DANFOSS v Črnomlju:
* KUHAR
* KUHARSKA POMOČNICA
Prijave z življenjepisom in opisom dosedanjega dela ter dokazili o strokovni izobrazbi pošljite v 8 dneh na naslov: Sodexho, d.o.o., Kadrovska služba, Tržaška 40, Ljubljana (telefon 061/123-30-32).
2 KOBILI, breji 7 mesecev, stari 4 in 6 let, prodam. B (068)26-893, zvečer, ali (041) 689-432.	10160
TELIČKO, črno-belo, kvalitetno, in bikca križanca, oba stara 7 dni, prodam. «(068)83-358, po 19. uri.	10193
KRAVO SIVKO, telico sivko ter šrotar Mio Standard prodam. B (068)42-607.	10112
2 PRAŠIČA, težka do 120 kg, prodam. B (068)76-554.	10142
DVA PRAŠIČA, težka po 100 kg, prodam. B(068)41-153.	10135
RACE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Tt (068)49-667.	10151
TELIČKO, staro 10 dni, prodam. B (068) 47-350.	10192
PSICO, nemško- kraški ovčar, oddam. B (068)76-238.	10159
DOLENJSKI LIST
uoš četrtkou prijatelj
22
DOLENJSKI LIST
Št. 42 (2514), 23. oktobra 1997
HOBY
PROGRAM
d.o.o., GROSUPLJE
LESNI CENTER PRODAJA LESNIH REPROMATERIALOV
*	IVERAL - domačih in tujih proizvajalcev
*	IVERNE PLOŠČE
*	ULTRAPAS
*	LAMINATI MAX - uvoženi
*	MEDIAPAN
*	ULTRALES
*	PANEL PLOŠČE
*	OPAŽNE PLOŠČE
*	BUKOVE VEZANE PLOŠČE
*	VEZANA PLOŠČA Z NEDRSEČO POVRŠINO (za kamione in dostavna vozila)
*	ZAKLJUČNE LETVE (talne, stropne)
*	KUHINJSKI PULTI
SKLADIŠČE IN PRODAJA GROSUPLJE, Taborska 24 (nasproti pošte) Tel./fax: 061/761-194 GSM: 041/630-527 Delovni čas: pon.-pet.: 8.00-16.00
NOHTI
* Podaljševanje nohtov • Frizerstvo • Ličenje
Tel.: 068/78-071 Ivica Marn, s.p. Mirna Peč
SPONA
MIZARSKO
OKOVJE
Vabimo vas, da obiščete NOVO TRGOVINO z mizarskim okovjem v Novem mestu v Resljevi ul. št. 1. Smo edina trgovina s celotnim programom za mizarske delavnice.
AKCIJSKE CENE:
•	odmična spona s podlogo samo 66,00 SIT/kom + p.d.
•	kuhinjska delovna plošča samo 2.399,00 SIT/tm + p.d.
•	vodila za predale 500 mm samo 295,00 SIT/grt
•	medeninaste kljuke s ščiti že od 1.156,00 SIT/grt + p.d. in veliko več...
Za mizarje posebni popusti ter dostava v delavnico.
Obiščite nas lahko vsak delovnik od 8. do 13. ure ter od 15. do 18. ure.
Ob sobotah od 8. do 12. ure.
Informacije po telefonu: 068/ 22-964, mob.: 0609/646-242.
čevlje
sodi
naj
grafik
a
•	časopisi v 24 urah • komercialni lisk • knjige
•	brošure • plakati • oblikovanje • marketing kopiten • rrnOVina • servisiranje računalnikov
® 068/323-611; fax: 068/321-693
iZARJRi
Zarja d.d., Prešernov trg 5,8000 Novo mesto
'uMiirut n ji m K ni I I 'H.-ii
PRODAJA
VSELJIVA PRENOVLJENA STANOVANJA V OBJEKTU KOČEVARJEVA 10 - Bršljin v Novem mestu.
•	garsonjere (I9m2)
•	enosobna stanovanja (40m2)
•	dvosobna stanovanja (60 m2 in 55 m2)
Dodatne informacije
so kupcem na voljo na sedežu podjetja ali po
teL 068/323-171, 322-970

VARTA
THE BATTE RY E X P E R T S
VSE
VRSTE
BATERIJ
NAJVIŠJEGA
KAKOVOSTNEGA
RAZREDA
- alkalne - tink-ogljikove - foto - urarske - litijeve - akumulatorske - telefonske - video
r - - - ---------- i
I	I
Frizerstvo Karmen
Ilirska 6, Šentjernej Tel. 068/81-017
MATRIX — friziranje , z vrhunskimi ameriškimi , lasem prijaznimi ■	preparati.
j
Odslej v trgovinah:
ELEKTROTEHNA SET d d
MARIBOR, Ljubljanska 1 NOVO MESTO, Novi trg 7 CEDE, Stanetova 16	NOVA GORICA, Erjavčeva 24
DOMŽALE, Ljubljanska 92 KOPER, Ferrarska 8 LJUBLJANA, Dalmatinova 11
GENERALNI UVOZNIK IN DISTRIBUTER VARTA:	d o o., Brnčičeva 31, Ljubljana
pss.
VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto	odmevno objavo v po a 068/323-610 ali 0609/623-H6	DOLENJSKEM LISTU	
GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 a 068/321-751	ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo.
ULTRAZVOK - prim. dr. Marko DEMŠAR in sodelavci	Pregledi v specialističnih ordinacijah v Ljubljani (Center Murgle in Bežigrad) vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Naročanje: a 061/33-43-88 in 13-29-199.
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto	3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na a 068/321-926, g. Zdenko Potočar.
PARKETARSTV0 IN TALNE OBLOGE Ravbar Matej s.p. K Roku 36, Novo mesto a 068/ 27-033	Polaganje, brušenje in lakiranje vseh vrst parketov ter obnova starih. Polaganje tapisonov, plute in toplih podov. Storitve opravljamo z vašim ali našim materialom. Plačilo na več čekov.
TABAKUM, d.o.o. Novo mesto a 068/341-288,341-810	GUME za osebni program (zimske. BREZPLAČNA MONTAŽA) TOVORNE traktorske * cisterne in sodi IN0X ‘ snežne veriae * OLJA in MAZIVA * avtokozmetika * sredstva proti zamrzovanju * akumulatorji vfrna * AKCIJA: Droaram STIHL m JONSERED 10-odst. POPUST ali 4 OBROKI! Se priporočamo.
RADIO KRKA
Novo mesto
vsako soboto od 7 7. do 23. ure
POČITNIŠKE PRIKOLICE
Odkup za gotovino in prodaja.
Campus, d.n.o.
Tel. 061/123-28-62 Mob. 0609/622-896
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama
MARIJA KUNIČ roj. Sladič
iz Pustega Gradca
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, tame in prababice se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom ter vsem ostalim, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. Janezu Ivaniču in g. Leopoldu Bečaju za tople besede slovesa pred domačo hišo in pred odprtim grobom. Zahvala pevcem iz Črnomlja, g. Maleriču za izvedbo in organizacijo pogreba ter g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: sin Tone z družino, hčerka Mimica z družino iz Kanade ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in stric
JANEZ MAKSE
z Jordankala
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče, denarno pomoč in za svete maše ter ga pospremili na zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo kolektivom Tovarni zdravil Krka- oddelku Varovanje, Kmetijski zadrugi Krka Novo mesto- ZE Kmetovalec, Beti Mirna Peč, Mestni občini Novo mesto- Sekretariatu za finance in podjetništvo ter gospodu županu in Marijinim sestram. Hvala tudi patronažnemu osebju ZD Novo mesto, g. Maksimilijanu Jezerniku, rektorju papeških zavodov Slovenika v Rimu, patroma Primožu Kovaču in Avguštinu Sijanu, g. župniku, organistu in mladinskemu pevskemu zboru ter Danici za poslovilne besede. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
VELIKA NAGRADNA AKCIJA za naročnike DOLENJSKEGA LISTA
V veliki “družini” naročnikov in bralcev Dolenjskega lista ni nikoli nihče preveč. Da bi vsak četrtek v letu prejelo vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, še več naročnikov, smo pripravili veliko nagradno akcijo.
Kdor se bo s spodnjo naročilnico (pošlje naj jo na naslov Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto, p.p. 212) pridružil številnim naročnikom, bo do novega leta časopis prejemal brezplačno, po plačilu naročnine za naslednje leto pa mu bomo poslali knjigo in koledar, ki si ju bo izbral na spodnji naročilnici.
	S tem akcije kajpak še ne bo konec, najbolj “vroče” bo po novem letu, ko	■ ■■
ta	bomo med novimi naročniki izžrebali	VH
	dobitnika hladilnika,	
		>	'■T'T
	med starimi naročniki, ki bodo imeli plačano naročnino za letos, pa se bo nekdo razveselil pralnega stroja. Ena nagrada ni nobena, poreče kdo, zato za nove in stare naročnike že pripravljamo še več manjših nagrad. Komu bodo pripadle, bo določil žreb.	Q
		
		
Naročilnica za DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
ime in priimek:_________________________________________________________upokojenec:	da ne
naslov (kr^j, ulica, hišna številka):_________________________________________________________________
____________________________________________pošta:____________________________________
Izjavljam, da naročilo res velja zame najmanj za eno leto, nato pa dokler naročnine ne bom odpovedal. Naročnino bom plačeval osebno ali s položnico, ki mi jo bo poslal Dolenjski list.
Za nagrado v naročniški akciji sem izbral (obkrožite knjigo in koledar): knjigo:	koledar:
•	Tone Jakše: DOLENJSKI OBRAZI	• setveni stenski koledar
•	Jože Dular: SMEH NA PREPIHU	• umetniški stenski koledar
kraj:	datum:	podpis:
PORTRET TECjA TEclNA
V'
Dr. Ksenija Žnidaršič
Brežičanko Ksenijo Žnidaršič poznajo ljudje predvsem kot specialistko splošne medicine v brežiškem zdravstvenem domu. Kar dva tisoč občanov si jo je izbralo za osebno zdravnico in delu s temi ljudmi, ki ji zaupajo in jo imajo radi, se ne želi odpovedati, saj, kot sama pravi, ni karierist. Se je pa pred časom lotila dodatnega izziva: sprejela je mesto vodje najmlajšega slovenskega centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog v Brežicah, ki pokriva ne le Posavje, pač pa tudi Dolenjsko in Belo krajino. Dr. Ksenija Žnidaršič ne pozabi povedati, da ima zasluge za ustanovitev takšnega centra v Brežicah, ki ga trenutno obiskuje 20 odvisnikov, celotni kolektiv zdravstvenega doma, posebno še njegov direktor dr. A lojzij Sušin, dr. Marjetka Blaževič, dr. Želimir Skoči-lič in njena desna roka višja medicinska sestra Andreja Krajnc.
Ko se je dr. Žnidaršičeva seznanila z nalogami centra, katerega vodenje je prevzela, je imela občutek, da tega ne bo zmogla. Na začetku ukvarjanja z odvisniki jo je spremljalo tudi razočaranje, saj je bila od svojega rednega dela navajena, da so bolniki ozdraveli, pri delu z odvisniki pa uspeh ni tako jasen. Še več, pogosto je morala slišati očitke
družbe, češ da odvisnikom z metadonom dajejo zgolj potuho. “Ljudje so še vedno premalo seznanjeni z našim delom in z življenjem ter zdravljenjem odvisnikov. Zavedati se pač moramo, da so nedovoljene droge v naši družbi prisotne, ne smemo si zatiskati oči pred njimi, "pravi in dodaja, da ljudje od centra pogosto preveč pričakujejo, ko mislijo, da mora odvisnik hitro doseči popolno abstinenco. A uspeh je že to, da mu z metadonom omogočijo višji nivo življenja, brez kriminala in možnosti okužbe, ter da v njih zbudijo željo, da bi 'končali z drogo in se vključili v bolj zahtevne programe zdravljenja. “In ob vsem tem je uspeh tudi to, če pride tak pacient v zdravstveni dom urejen ali če je točen. Enemu pacientu je v pol leta uspelo zaživeti celo brez metadona. ”
Dr. Ksenija Žnidaršič prizna, da je delo s to populacijo, za katero v javnosti še vedno prevladuje zmotno mnenje, da so težavni, zahtevalo tudi od nje novo oblikovanje osebnosti, čeprav je kmalu spoznala, da ljudje, ki prihajajo k njim na zdravljenje odvisnosti, niso tako težavni, kot je sprva pričakovala. Gre za znance z ulice, za ljudi vseh slojev in različnih starosti. To so ljudje, ki niso postali heroinski odvisniki zaradi eksperimentiranja, pač pa so začeli s “travo" in kaj hitro preklopili na heroin. “In vsem je bila skupna določena vrzel v življenju, največkrat verjetno v družini, zato družba od nas ne sme pričakovati čudežev. Preprečevanje odvisnosti je namreč širši družbeni problem, ki ima globoke korenine v družini. In prav družina je skrbo varovana celica, zato je tudi naloga staršev, da v otroku že od malih nog oblikujejo notranjo disciplino, ” meni dr. Žnidaršičeva. Tudi zato ji veliko pomeni njena družina: mož, 6-letni sin in 15-letna hčerka, ki jo je povila v prvem letniku študija na fakulteti.
TANJA GAZVODA
Igorju štriciju Tokrat v parku niso padale glave
znova svetovni _____________________________________________________
pokal za rakete
Konec preteklega tedna sta podstavka z doprsnima kipoma belokranjskih herojev Martina Južne in Ilije Badovinca v metliškem parku na TVgu svobode ostala prazna
Edini na svetu, kije osvojil ta pokal dvakrat zapored
LJUBLJANA - Finalnega tekmovanja svetovnega pokala v raketnem modelarstvu za sezono 1997, ki je potekalo konec preteklega tedna v Ljubljani, so se udeležili tudi člani Astronavtično-raketnega kluba Vega iz Sevnice Kristjan Crnoja, Borut Lendar, Drago Perc, Miha Pfeifer in Igor Štricelj. Za Slovenijo je bil najzanimivejši del tekmovanja svetovni pokal v raketah s trakom, saj je v tej kategoriji vodil mladi Sevničan Igor Štricelj, za najvišjo lovoriko pa so se še lahko borili le Poljak Czajka, Švicar Hrubišek in Jugoslovan Josipovič. V zelo razburljivi tekmi z elitno konkurenco 60 tekmovalcev se je pokazalo, daje prednost Sevničana le prevelika in Igor Štricelj je s 110 točkami znova postal skupni zmagovalec svetovnega pokala v sezoni 1997, 2. je bil Poljak Czajka (99), 3. Švicar Hrubišek (97 točk).
Podelitev pokalov najboljšim raketnim modelarjem na svetu bo FAI opravil marca 1998 v Parizu. V Ljubljani se je v kategoriji raket s trakom zelo dobro odrezala ekipa ARK Vega (Perc, Pfeifar, Štricelj), ki je osvojila odlično 3. mesto. ~
P. P.
PRESTRELIL GA JE
NOVO MESTO - V četrtek, 16. oktobra, okoli 21. ure seje 27-letoi Bojan B. iz Novega mesta odpeljal z osebnim avtom k 52-letnemu Janezu K. iz Brejega. Njuni romski družini sta že dalj časa sprti. Ko seje pripeljal na dvorišče in stopil iz avta, ga je opazil mladoletni sin, ga zbil na tla ter ga s kolom večkrat udaril, nato pa pobegnil domov. Doma je očetu rekel, da ga je Bojan napadel, zato je Janez vzel pištolo in odšel do Bojana in ga ustrelil v dimelje, tako da se hudo poškodovan zdravi v novomeški bolnišnici. Policisti so osumljenega Janeza prijeli še istega večera in ga pridržali.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
V Črnomlju potujoča ribarnica brez oznak - Na TVebelnem spakedrana slovenščina -Studenčki ob Kolpi • Kmetje naj pospravijo cesto - Polna usta besed ob tednu otroka
Kar dosti klicev naših bralcev smo tokrat prejeli, žal sporočil tistih, ki se niso hoteli predstaviti, nismo mogli zapisati.
Bralka iz Črnomlja je sporočila, da se zadnje čase po Črnomlju in po vsej občini pojavlja potujoča ribarnica brez vseh oznak. Gre za rumeno obarvan precej velik kombi z ljubljansko registracijo, prodajalec pa govori srbohrvaško. “Ljudje ne vedo, kdo prodaja, in če blago na primer ni v redu, kam se obrniti za reklamacijo? Ne vem, kaj delajo tržni inšpektorji!” je povedala Črnomaljka in dodala, da ne more biti zadovoljna niti z domačo zanemarjeno ribarnico.
P. M. iz Kloštra v Beli krajini je najprej pohvalil korektno poročanje naše novinarke Mirjam Bezek-Jakše. Čeprav je Belokranjec, pa njegova naslednja pripomba seže drugam. Ker se bliža dan mrtvih, je kot vedno obiskal domače grobove v Mirnski dolini in Mokronogu, ko pa se je ustavil pri spominskem obeležju nad TVebelnim, je bil razočaran. “Spomenik me ne moti, pač pa napis, ki je v pravi spakedranšči-
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev -pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovorna vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
- ni. Mrgoli slovničnih napak, zato bi jih bilo treba popraviti,” je dejal. TVebanjski župan Alojzij Metelko je povedal, da je zagovornik vseh vrst obeležij, ker so del naše zgodovine, za konkreten primer pa je dejal, da župan ni lektor in da niti točno ne ve, na kateri spomenik je klicatelj mislil, verjetno za spomenik Gubčevi brigadi. Za trebanjske spomenike skrbi Združenje borcev in udeležencev NOB Občine Trebnje, vendar tu žal nihče ni dvignil telefonske slušalke.
M. B. iz Novega mesta sprašuje, kdaj bo dobil denar iz novomeške Iskre, dolžni pa so mu še tudi z izplačilom petletnega regresa. Zadovoljen pa ni niti s programom nacionalne televizije in bi veliko raje gledal POP TV, pa žal lahko le poročila ob 19.30 na Vašem kanalu, za katera pravi, da so dobra in iskrena. Dušana iz Lilije, sicer pa Belokranjca, zanima, kdaj bo v vasi Škovrinje narejen vodovod. Tamkajšnji Belokranjci si pomagajo z vodo iz studenčkov ob Kolpi, ki jo imajo kar za radensko, pijejo pa jo tudi mimoidoči turisti. Dušan sprašuje, kdo je dolžan obveščati ljudi, da je ta voda pitna, zdrava in neoporečna ali pa tudi ne, za kar bi verjetno morale biti opozorilne table. Zanima ga tudi, zakaj je avtobusna postaja v Pavnovičih brez strehice in zakaj ni table z voznim redom.
Dolenjski list rada prebira bralka iz Krškega, ki je dejala, da imamo ob tednu otroka polna usta besed, dejanj pa ni. Kje je idealna vzgoja, če mladina zahaja v mamila, aids? “Prava pot je poteptana in zaman pričakujemo, da bodo imeli lepšo mladost. Dokler se bodo zapirala veroučna vrata in bo takšna šolska zakonodaja, kot je sedaj, ne bo bolje. Nekatere otroke starši pošiljajo tudi po 10 kilometrov daleč peš k verouku. Ali ne bi bilo bolje, da bi duhovniki hodili v šole, saj je povsod po svetu tako, in bi morda tudi ostali doumeli, kje je sreča in smisel življenja? Naj izgine minister Gaber in njemu podobni, g.
Rodetu pa vsa čast in podpora za dobro delovanje,” je povedala bralka iz Krškega.
Da bi morali kmetje, ki orjejo njive ob cesti, za seboj pospraviti, meni bralec iz okolice Šentjerneja.
Ivan iz Novega mesta se je oglasil v zvezi s prispevkom v prejšnji številki Dolenjskega lista z naslovom So Slovenci v Revozu še ljudje? Še posebej ga je razburil odgovor šefa kontrole Haimeza na vprašanje, kaj bo z delavci, ko bodo ukinili to službo. “Če nimate kam z njimi, jih zmečite v Krko!” Gre za kakšnih 100 ljudi. Ivan pravi, da če bi podjetje imeli Japonci, prav gotovo ne bi bilo takih besed.
L. M.
BRACO DOBLEKAR TRIO PRI SLONU
NOVO MESTO - V znanem novomeškem lokalu Pri slonu bodo v soboto, 25. oktobra, ob 20.30 uri začeli z letošnjo sezono jazzovskih večerov. Sezono bo odprl trio Braco Doblekar, v katerem poleg njega igrata še basist Matevž Smrkolj in bobnar Marjan Loborec Trio je letos izdal odmeven in uspešen album z naslovom Mir, prijateljstvo, ljubezen; skladbe s te zgoščenke bo tudi mogoče slišati na jazzovskem večeru Pri slonu.
METLIKA - Metličani so konec preteklega tedna opazili, da na Trgu svobode pred metliškim gradom zopet manjkata dva doprsna kipa belokranjskih herojev, in sicer Martina Južne in Ilije Badovinca. Ker se to ni zgodilo prvič, so bili prepričani, da so si vandali zopet dali duška. Na policijski postaji so prejeli kar
nekaj prijav občanov, ki so policiste opozorili na vandalizem v parku.
V petek je ostal prazen en približno meter visok podstavek, naslednji dan pa še drugi, tako da je ostal na podstavku le še kip heroja Janka Brodariča. Kot so v ponedeljek zjutraj povedali v Belokranjskem muzeju, ki domuje v
listje povedal, da so za slovensko turnejo naučili take pesmi, ki so znane in priljubljene po vsem svetu.
Na večeru bo rev. Hlastan predstavil tudi zgoščenko svojih duhovnih pesmi, ki jih je posnel v Dallasu.
MiM
“OBGLAVLJENI” PODSTAVKI - Ogorčenje Metličanov nad skrunitvijo doprsnih kipov belokranjskih herojev v metliškem starem mestnem jedru je bilo tokrat neupravičeno. (Foto: M. B. -J.)
Večer črnske duhovne pesmi
Nastop ameriškega črnskega pevskega zbora Mission of Praise v športni dvorani - Sodeluje bršljinski mladinski zbor
NOVO MESTO - Ameriški črnski zbor Mission of Praise, kije na turneji po večjih slovenskih mestih od minule sobote, bo danes, 23. oktobra, ob 19.30 nastopil v Športni dvorani na večeru duhovnih pesmi in evangelija.
Nastop bodo popestrili novomeški zbori: mladinski pevski zbor z bršlj inske osnovne šole, šmihelski pevski zbor, ženski pevski zbor z Rateža in mešani pevski zbor Pomlad, ki bodo nastopili skupaj z ameriškimi pevci in zapeli znamenito pesem Ta srečni dan. Gost večera bo tudi slovenski pevec zabavne glasbe Edvin Fliser.
Zbor Mission of Praise sestavlja 45 pevk in pevcev ter spremljevalna petčlanska jazzovska instrumentalna zasedba. Pevci so iz osmih zborov baptističnih in metodističnih cerkva iz ameriškega mesta Dallas, v sedanji sestavi pa se je zbral prav za slovensko turnejo. Organiziral jo je Marijan Hlastan, baptistični pridigar iz Celja, ki tudi sam sklada in poje duhovne pesmi. V zboru nastopa tudi poklicna pevka Linda Sep-tien, ki je v Združenih državah znana kot izvrstna interpretator-ka country glasbe in gospela, kot skladateljica in aranžerka. Vodja in dirigent zbora je Erick Willis, komponist in pevec. Za Dolenjski
bližnjem gradu, ni bilo prvič, da so v grajskem parku “padale glave”. Kipe herojev so v preteklosti že našli na tleh. Še večkrat pa doprsni kip Josipa Broza-Tita. Tudi bližnja spominska plošča z imeni žrtev fašizma je mnogokrat pone-čedena, da o parku niti ne govorimo. Zaposleni v muzeju vedo povedati, da imajo ob jutrih zlasti ob koncu tedna prave čistilne akcije, da okolico gradu spravijo v red, preden pridejo obiskovalci. Gnusi se jim govoriti, kaj vse najdejo v njegovi okolici. Pred časom so zato z železnimi vrati zaprli dostop do paviljona Slovenskega' gasilskega muzeja, ki stoji v gra-. jskem parku, menijo pa, da bi morala zlasti ob koncu tedna tudi policija v tem delu mesta poostriti nadzor.
Komandir policijske postaje Metlika Mladen Desnica je v ponedeljek zjutraj dejal, da so takoj, ko so dobili prijave, začeli raziskovati primer. Policisti so preiskali precejšen del okolice, da bi našli odstranjene kipe, a zaman. Zato takrat tudi ni vedel povedati, ali so prejšnji primeri vandalizma nad kipi v grajskem parku povezani s tokratnim. Sicer pa storilcev, ki so doslej rušili kipe s podstavkov, niso odkrili. Upal pa je, da bodo imeli tokrat več sreče.
Čez nekaj ur pa je z metliške policijske postaje prišlo sporočilo, da so pri tokratnem odstranjevanju kipov krajani morda ravnali še preveč samozaščitno. Policisti so namreč odkrili, daje občina naročila popravilo kipov kamnoseku, ki jih je tudi strokovno odstranil. “Najbrž ne bi bilo narobe, če bi občina s svojo namero seznanila vsaj muzej, potem policija ne bi zgubljala dragocenega časa z raziskovanjem primera,” je dejal
Desnica.	BEZEK-JAKŠE
Kozje zdravilo za več bolezni
Čir na želodcu in dvanajsterniku si je pozdravil s kozjim mlekom, so ugotovili tudi švicarski zdravniki
VODICE V DOBREPOLJU -“Na lovu mi je začel nagajati čir na želodcu. Prijatelj lovec mi je dejal, da je tu blizu ženska, ki ima nekaj, kar me bo pozdravilo, vendar je vprašanje, če bom tisto hotel piti. In res sem spil najprej pol litra tistega mleka in nato še pol litra. Potem sta mi povedala, da sem pil kozje mleko,” je začel pripovedovati o svojih težavah s čiri in zdravljenju s kozjim mlekom Janez Juvančič iz Vodic, vasice v višinskem območju Dobrepolja ob skrajni občinski meji.
Zbolel naj bi kot šofer pred več kot 30 leti, napade bolečin pa je imel že na 5 do 6 ur. Po tistem prvem pitju kozjega mleka, ki mu
30. POPEVKA VESELE JESENI
MARIBOR - V soboto, 25. oktobra, se bo ob 19.45 v dvorani Tabor začel jubilejni 30. narečni festival Popevka vesele jeseni 97, na katerem se bo predstavilo 16 izvajalcev s prav.tolikimi novimi, še nepredvajanimi skladbami, ki jih je žirija izbrala med več kot 70 poslanimi. Festivalski nastop bodo v živo prenašali na 2. programu TVS ter na 1. in 2. programu Radia Slovenija. Najboljša narečna popevka po izboru organizatorja bo prejela denarno nagrado 200.000 tolarjev, popevka po izboru občinstva denarno nagrado in zlati klopotec, radijski poslušalci bodo podelili denarno nagrado m zlati mikrofon, najboljše narečno besedilo in najboljši aranžma pa bosta prav tako deležna denarne nagrade.
Janez Juvančič, ki je po rodu iz Šentruperta na Dolenjskem, zdaj j pa je že pravi Dobrepoljec, je povedal še, da je kozje mleko zdravilno tudi za nekatere druge bolezni. Predvsem to velja za astmo.
Čire sije pozdravil, ima pa zdaj težave z ožiljem. Število koz je zmanjšal na sedem, ker tudi žena - čeprav je mladostna - ne zmore ali noče več kar naprej molsti koz in vsak dan izdelovati kozjega sira pozno v noč. Zato ima le še dve kozi srnaste oziroma sanske pasme, ki sta mu redno povrgli po štiri ali tri mladiče in kozla ter kozliča te pasme. V zameno za srnaste koze pa je zdaj kupil koz- ! la in dve kozi burske pasme. Značilnost teh koz pa je, da ne dajejo mleka in da so bolj mesnate, njihovo meso pa nima masti in holesterola. Burske koze je kupil s pomočjo Kozjerejskega društva Gorenjske, ki je lani uvozilo 40 burskih koz.
J. PRIMC
‘Tl^cštivaf
CRrcžicc’%
18.7.-1.8.
(D ARS RAMOVŠ
V sodelovanju s Cankarjevim domom, ljubljansko Opero, Posavskim muzejem Brežice, Galerijo Božidar Jakac ter Klubom naročnikov Dela in Slovenskih novic smo za ljubitelje glasbe pripravili posebne popuste. Vstopnice so že v prodaji, do konca oktobra pa še zbiramo naročila za zgoščenko letošnjega festivala.
(061) 125 33 66
JANEZ IN BURSKI KOZEL - Na fotografiji je Janez Juvančič in kozel burske pasme, ki izvira iz Južne Afrike, vzredili pa so jih nemški strokovnjaki.
je dobro delo, sije kupil zemljo in opuščeno razpadajočo hišicov v Vodicah in tu začel rediti koze. Že kmalu po preselitvi na podeželje in pitju kozjega mleka si je pozdravil čire na želodcu in dvanajsterniku, kar so s pregledom z ultrazvokom ugotovili tudi švicarski zdravniki. Tam, v Švici, je tudi zvedel, da bolnikom, ki so imeli težave z notranjimi organi in očmi, po odpustu iz bolnišnice predpišejo kot dieto kozje mleko, in to za najmanj tri mesece.
Vsah teden ena
Iz zbirke anekdot Slavka Klančičarja
Kako se štopa
Med študentsko prakso v gozdovih okoli Frohnleitna v Avstriji sva se s kolegom Stanetom Pečaverjem odločila, da greva z avtoštopom na Dunaj. Hodila sva po cesti in izmenično dajala znake voznikom, naj ustavijo.
“Najbrž ne delava prav, " rečem kolegu, “iztegniti je treba roko in z dvignjenim palcem kazati v smer vožnje. Glej takole... ”
Že prvi šofer je sunkovito ustavil. Brez Besed je izginil v bližnji koruzi. Dolgo ga ni bilo nazaj. Ko se je vrnil je naju res vzel del poti s seboj.
"Vidiš, kako je treba štopati!” rečem sošolcu.
Realist Stane pa:
“Bodi prepričan, da bi še sedaj hodila po cesti, če tega k sreči ne bi nekam pritisnilo."