Po&tnim plačana v gotovtnL Leto LX VIL, št. 210 Ljubljana, ponedeljek 17. septembra 1934 cena Dfn L- LOTIM Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemSl nedelje in praznike. — Ina prati do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 250, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inaeraU petit vrsta r>rn 4 -. popust po dogovoru, in s era tn i davek posebej. — »Slovenski Narod-c velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 2r>.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva otica g*. 5 IFeteton: 3122, 3123, 3124, 3126 in 3126 NJ. VIS. KNEZ PAVEL O NALOGAH IN CILJIH RDEČEGA KRIZA Teden Rdečega križa Je otvoril včeraj dopoldne Ni. Vis. knez Pavle z govorom po radiu Beograd, 17. septembra. Kakor znano, je teden Rdečega križa otvoril včeraj dopoldne njegov predsednik knez Pavle z govorom, ki so ga prenašale vse .mgoslovenske radio-posta-•je. Ni. Vis. knez Pavle je izrekel naslednje besede: Kot predsednik društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije prisrčno in topJo pozdravljam na današnji slovesni dan Rdečega križa vse odbore, člane in prijatelje društva Rdečega križa ter aiegov pomladek, zahvaljujoč $e fim za prizadevanje ter požrtvovalnost v prostovoljnem in humanem delu Rdečega križa. Prav tako toplo in prisrčno pozdravljam tudi vse, ki se bodo danes in ves naslednji teden, ki nosi obeležje Rdečega križa, spomnili s spoštovanjem ustanove, ki nosi simbol dobrodelnosti, ter jo podprli s sodelovanjem, da bi mogla izpolniti svoje vzvišene dolžnosti. S tem pozdravom pozivam vse člane in prijatelje Rdečega križa, da se spomnimo tudi vseh, ki so nam s svojim zglednim delom in dejanji utrli pot, no kateri hodimo, ter ustvariti možnost za dosego zaželjenih uspehov, ki iih pričakujeta od nas naš narod in mednarodna zajednica društev Rdečega križa. Ideja Rdečega križa dobiva v vseh državah čim dalje več pobomikov in sodelavcev. Društvo Rdečega križa postaja važen činitelj ter podpira kot visoka nacuonalna ustanova — zlasti potrebna, da nudi prvo pomoč hi ubla- ži bedo v prvem in pravem trenutku — tudi narodni razvoj na kulturnem, zdravstvenem in socijalnem področju. V mednarodnih odnošaflh predstavlja društvo Rdečega križa največjo in najbolj čvrsto zajednico, k? se krepi iz leta v leto, seznanja in zbližava narode med seboj. Delo Rdečega križa se ne prekinja niti tedaj, kadar razpadejo vse ostale vezi in kadar vstanejo narodi drug proti drugemu, da rešujejo svoje spore z orožjem. Posledice minule svetovne vojne so obdržale Rdeči križ pri dehj tudi v času miru. Razen tega zahtevajo začasne hude elementarne nesreče in druge stiske naroda skoro neprestano njegovo pomoč in sodelovanie. Da bi se v teh razmerah m tudi tedaj, kadar bi nastopne še težje, moglo društvo Rdečega križa odzvati pozivom na pomoč, je potrebno, da se čimprej v vsaki občini osnujejo njegovi odbori, ki bodo zbirali sodelovalce, pripravljali osebje in sredstva, da nas neza-želieni dogodki ne bi našli nepripravljene. Zakon o društvu Rdeče-? i križa iz lanskega leta je izraz najvišjega zaupanja in priznanja našemu društvu za njegovo dosedanje plemenito delo. Ta zakon je obenem izraz zaupanja ?n prepričanja v izpolnitvi vzvišenih dolžnosti ter nalog, ki so mu poverjene. Te naloge zahtevajo naiširše sodelovanje in znatna sredstva. Prepričan sem, da bomo v našem narodu našli eno in drugo, ker ie prestal mnoge in hude preizkušnje, pri čemer je pokazal mnogo smrsla in čustev za vse, kar je plemenitega in vzvišenega, mnogo dobrosrčnosti napram bližnjemu tudi v najhujših razmerah. Po zasluga prebiva rstva obeh spolov, ie bUo letos osnovano v mnogih krajih, zlasti v podeželskih občinah znatno število novih odborov društva Rdečega križa. V tem dehi so zlasti lep primer civilni in vojaški državni uslužbenci, ki se skoro brez Izjeme vpisujejo v članstvo društva Rdečega križa ter v njem aktivno sodelujejo. Ta pojav mi ojačuje prepričanje, da bom v naši državi našel in imel mnogoštevilne ter navdušene sodelavce, od najmlajših do najstarejših, med siromašnimi, kakor tudi med premožnimi, brez razlike vere in stanu. To mi bo olajšalo izvrše vanje dolžnosti predsednika društva, kj sem jih sprejel s ponosom in radostjo. Letos proslavljamo prvič po novih pravilih teden Rdečega križa. Smatram za dolžnost, da pozovem vse člane in prijatelje Rdečega križa, da ob tei priliki javno in slovesno ponovno naglasimo značaj in pomen idej Rdečega križa, da učvrstimo in razširimo naše vrste, da ojačimo našo voljo ter pripravljenost za vztrajno in požrtvovalno nadaljevanje našega dete v zadovoljstvo visokih zaščitnikov Društva rdečega križa tn njegovega pomladka, našega kralja in kraljice ter našega prestolonaslednika hi za dobro našega naroda tn države. Ojačanje mirovne fronte Ugoden odmev sklepov stalnega sveta Male antante — Rusija bo sprejeta v Društvo narodov jutri ali v sredo Ženeva, 17. sept. d. Ob koncu prvega Tedna zasedanja Društva narodov se je kljub stališču, ki ga je zavzela Poljska v manjšinskem vprašanju, znatno polegla napetost v Ženevi. Večina de lega. d j je sicer prepričana, da bo položaj ostal še nadalje resen, vendar pa so se okoliščine za ohranitev miru na vzhodu in na Sredozemskem morju zboljšale, ker so se v zadnjih dneh ustvarile trdne podlage za obnovo konstruktivnega dela v smislu evropskega sporazuma. Ta optimizem temelji na dveh dejstvih, na oficielneiri komunikeju o sklepih stalnega sveta Male antante in na ugodnem zaključku razgovorov za sprejem Rusije v Društvo narodov. Posebno velik vtis je napravil v ženevskih krogih zadnji odstavek komuni kega o posvetovanjih zunanjih ministrov Male antante, v katerem se pozdravlja zblizanje med Francijo in Italijo in napoveduje slično zblizanje med Italijo in Malo antanto, ker vidijo v tem dokaz, da je končno premagana mrtva točka pogosto prekinjenih pogajanj med Parizom in Rimom in da se more pričakovati tudi na tem področju konsolidacija razmer. Tudi v utrditvi balkanske zveze vidijo prvo konkretno manifestacijo nove skupne stabilizacije politike na Sredozemskem morju, na Jadranu in Podu-navju. ki more imeti ugoden vpliv tudi na miren razvoj avstrijskega vprašanja. Vse to je tehten protiutež pesemistič-nim tendencam, ki so se pojavile kljub podpisu baltiške pogodbe zaradi stališča Nemčije in Poljske glede na vzhodni pakt. Kar se tiče sprejema Rusije v Društvo narodov, ki je bil ves teden predmet kočljivih pogajanj najprej v Ženevi, nato pa z Litvinovim in Moskvo, se zdi, da je možnost novih zapletljajev odstranjena. Povabilo, ki je bilo v soboto popoldne izročeno ruskemu ljudskemu komisarju za zunanje zadeve Ld-tvinovu v Evian les Bainsu in ki ga je podpisalo kakih 35 delegacij, je pred tem odobrila že ruska vlada sama. Tudi vsebina ruskega odgovora je našla v Ženevi odobravanje. Z zadevo se bo že danes bavila skupščina Društva naro* dov. Da bi zadovoljili protestom ne* | katerih delegacij proti taktiki, ki jo je i irski delegat De Valera označil za »ho- % telsko diplomacijo«, bo rusko vpraša* nje takoj izročeno šesti politični ko* misiji. Splošna je želja, da se prepreči vsaka neplodna in nevarna polemika in ker so pristaši in nasprotniki spre« jetja Rusije v Društvo narodov že jav* no označili svoje načelno stališče, bo končno glasovanje na plenarni seji Društva narodov, ki bo jutri ali v sre» do, samo še formalnega značaja. Z ureditvijo te kočljive zadeve bo ustvar= jena nova podlaga za uspešno sodelo* vanje v okviru ženevske organizacije. Povabilo Rusiji Povabilo, ki je bilo brzojavno poslano vladi v Moskvi, se glasi: Podpisani delegati 15. skupščine Društva narodov, in sicer: Južnoafriške zveze, Albanije, Avstralije, Anglije, Bolgarije, Kanade, Chila, Kitajske, Španije, Estonske, Letonske, Francije, Grčije, Haitija. Litve, Madžarske, Indije, Iraka, Italije, Mehike, Nove Zelandije, Perzije, Poljske, Rum unije, Češkoslovaške, Turčije. Uruguava in Jugoslavije, ki smatrajo, da je misija za ohranitev in organizacijo miru glavna naloga Društva narodov, vabijo vse države k sodelovanju. Zato pozivajo tudi SSSR, naj vstopi v Društvo narodov ter mu posveti svoje dragoceno sodelovanje. Ta brzojavka je bila sporočena tudi predsedniku Društva narodov. Odgovor Litvinova Predsednik skupščine Društva narodov Sandler je prejel od ruskega ljudskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova naslednji odgovor, v katerem potrjuje prejem navedenega povabila in pravi nato: Istočasno je bila sovjetska vlada uradno obveščena od vlad Danske, Finske, Norveške in Švedske o njihovem dobrohotnem stališču glede na vstop Rusije v Društvo narodov. Sovjetski vladi sta organizacija in utrditev miru glavni cilj zunanje politike in ni bila nikdar gluha za noben predlog o mednarodnem sodelovanju v korist miru. Smatra, da izraža povabilo, ki ga je prejela od večine članov Društva narodov, pravo željo Društva narodov po miru in da Društvo narodov priznava po-rebo sodelovanja SSSR. Sovjetska vlada k* pripravljena, da se odzove temu pova-H u in postane članica Društva narodov, za t s&ssjoS v njem mesto, Id jI pripada. Obvezuje se, da bo spoštovala vse mednarodne obveznosti in vse določbe, ki so obveznega značaja za članice na podlagi čl. 1. pakta Društva narodov. Sovjetska vlada je izredno srečna, da more vstopiti v Društvo narodov v času, ko proučuje vprašanje amendemen-tov v paktu, da bi ga spravila v sklad z Briandovim-Kelloggovim paktom in postavilo vojno med narodi povsem izven zakona. Smatrajoč, da prepuščata člena 12. in 13. pakta presoji držav posluže vani je arbitražnega ah sodnega postopka, želi sovjetska vlada, naj se že sedaj točno določi, da se ti postopki ne morejo uporabiti za spore, ki se nanašajo na dejanja pred njenim vstopom v Društvo narodov. Upam, da bodo to izjavo sprejeli vsi člani Društva narodov v smislu iskrene želje po mednarodnem sodelovanju in po ohranitvi miru v korist vseh narodov. Borba za mesta v svetu DN Ker je bilo v soboto zvečer na tajni seji dodeljeno Rusiji stalno mesto v svetu Društva narodov, bodo danes na zasedanju skupščine Društva narodov izpopolnjena tri nestalna mesta. Dve mesti v svetu bosta vsekakor dobili Chile in Španija, katerih pravica do ponovne izvolitve je bila že priznana. Borba se vodi za tretje mesto, ki se običajno dodeljuje azijskim državam. Doslej ga je imela Kitajska, tokrat pa je postavila svojo kandidaturo tudi Turčija, Kakor vse kaže, ima Turčija mnogo upanja za zmago v tej borbi. S čisto balkanskega stališča bi bilo zelo koristno, če bi ena izmed članic balkanskega sporazuma dobila mesto y svetu Društva narodov, ker bi to oja-čilo položaj te politične skupine držav, katerih tesni odnosa ji z Malo antanto so dobro znani. Odhod ministra Jevtića Ker je končal glavne posle v Ženevi, bo zunanji minister Jevtič drevi odpo* val v Beograd. Včeraj dopoldne je imel daljši razgovor s turškim zima* njim ministrom Ruždi bejem, s kate* rim se je razgovarjal o zadevah, ki se tičejo obeh držav. V glavnem sta raz* pravljala o izvedbi poslednjega spo« razuma, sklenjenega med Jugoslavijo in Turčijo. Dopoldne se je minister Jevtič kot podpredsednik udeležil se* je predsedništva skupščine Društva narodov, ki je sklepalo o nadaljnjem postopku za sprejem Rusije. Ali si že član „Vodnikove družbe"? Podružnico: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st, 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pn požtnem čekovnem zavodu v i_jub;ja.m st. 10.3S1. Naš zračni promet Na progi Ljubljana-Sušak je potovalo z letalom v obeli smereh od 1« maja do 15. septembra 697 potnikov Ljubljana, 17. ^ertembra. Včeraj je bil naš zračni promet zaključen, ko je »Soartan« zadnjikrat v letošn)1; sezoni letel na Sušak, poieg toga se Je pa prav mnogo prijateljev letanja z letali dvignilo v zrak. da so si pri najlepšem vremenu ogledali Ljubljano iz zračnah višin; poleteli so ca tudi daleč na Gorenjsko in čez Dolenisko. Ljubljančani in z nji Sef letalskega centra dr. Stane Rape tad i ostalo prebivalstvo naše banovine je postalo prav navdušeno za letanje, čeprav imamo letališče šele leto dni. Trimotorni >Spartan« je od 1. majnika pa do včeraj vzdrževal promet med Ljubljano in Zagrebom, Sušakom ra Celovcem ter je bil vedno dobro zaseden, kakor nam priča statistika o poorške-m prometa na teh progah. Iz Ljubljane v Zagreb je od l- maja do 15. julija letelo 106 potnfkov, ki so WD govskih zvez in je tudi zato bilo majaj zračnega prometa. Po statistiki se pa vi mo, da je v pravkar minul: sezoni letelo iz Ljubljane 840 potnikov, kar je prav visoko število, če pomislrmo, da ^mo imeli le eno letalo. Med potniki je biio 543 moških, 366 žensk in 31 otrok. Res je, da je gotovo polovica potnikov potovalo po zraku po poslovnih opravkih in je zato med njimi toliko več moških, ne pa morda z^to. ker so ženske bolj plašne. Kakor nam pr> ča število 366 žensk, zlasti pa 31 otrok, smo lahko preverjeni, da že vsa Ljubljana in tudi banovina popotaoma zatrpa v varnost zračnega protrne ta. saj je varnost v resnici tudi stoodstotna. Med potniki je b> lo 676 naprti državljanov in 164 tujcev, k^r je spet dokaz, da so se tujci iz Ljubljane prav radi posluževali nagle zveze na Sušak in čez Zagreb v Beograd. Letala so bHa primeroma dobro zasedena, saj zneša frekvenca 75%, da se je bilo treba prja-vt' že več dni pred poletom, kdo* je z razen 7 inozemcev vsi JugostoveoL S seboj so imeh 1620 kg prtljage, razen teh je pa letalo prenesk) tudi 5 kg 422 g poŠte m 300 kg druge robe. Najživahnejši je bil pa promet med Ljubljano in Sušakom ter nazaj, saj je vso sezono od 1. maja do 16. septembra popotovaio z letalom 697 potokov, ki je bilo med njimi 148 inozem-cev. Potniki so imeli s seboj 10.456 kg prtljage, pošte je letak) preneslo 36.743 kg, poleg te pa tudi še 6 kg druge robe. Iz Ljubljane v Celovec in nazaj je prvič letel »Srartan« 1. julija, zadnjič pa 31. avgusta, vendar je pa v avgustu letal le po dvakrat na teden. Zaradi potnih listov, ki so potrebni za obisk druge države, je bila ta proga marrj posečana, resnica je pa tud', da imamo s Celovcem le malo tr- gotovostjo hotel leteti na Sušak i>a določen dan. Le-tak) je pa tudi prav redno votz'lo, ker je od 251 namenjenih poletov izvedlo v odgovarjajočem času 245 poletov, ali povprečno 98-5%, saj vemo, da se ie pred kratkim letalo zaradi velike megle nad sušaškim leta-liščem vrnrlo v Ljubljano, kar je pač največji dokaz razsodnosti pilotov io njii skrbi za varno letanje. Skupna številka frekvence je prav znatna, saj ie iz Ljubijane poletelo in dolet&lo v Ljubijano 1662 potn kov, kar potr . ^ naše upe, da se bodo v kratkem posluževali zračnega prometa vsi sloji, ki računajo s svoo»im časom in denarjem, zlasti pa vsi oni, ki imajo smisel za lepoto na-•ših krajev, ker 'ni lepšega doživetja od •poleta po zraku. Navdušen sprejem princa Jurija in neveste v Londonu London, 17. septembra. AA. Londonsko prebivalstvo je priredilo princu Juriju in princesi Marini pri prihodu v London in odhodu na Škotsko, kamor sta se odpeljala po kratkem postanku, navdušene ovacije. Na železniški postaji se je zbralo nad 10.000 ljudn, tako da so pohetsti komaj vzdrževali red. Neka grška dekljca je fcz-ročHa princesi Marini šopek cvetlic Na avtomobil, v katerem sta se peljala princ in princesa, so navekršeni Londončani neprestano metali cvetje. Pred York-Housom je prišlo do ponovnih manifestacij tisočev in tisočev Ijud*. Prinčev ki par se je pokazal na oknu. kar ie zbudilo nov val vcklUkajiia .in pozdravljanja. Manifestacije so se spet ponovile m železniški postaj Kings-Cross, odkoder sta se princ Junj m princesa Marina z njenima roditeljema po kratkem postanku odpeljala v Balrooral. Navdušena množica je nekajkrat prodrta poficijski kordon- Zaradi teh manifestacij je viak odpeljal z desetrrrinutino za*nudo. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 230235 — 2313.71, Berlin 1351.25 — 1362.05. Bruselj 797.46 — 801.40. Curih 110835 — 1113.85, London 167.64 — 16934, Newyork 332633—333150. Pariz 223.92 — 225.04. Praga 141.12—141.98. Trst 290.90 — 29330 (premija 283 odsL). Avstrijski šilmg v privatnem kliringu 837— 8.67. Pristopali* fc „Vođmhovi štm&rt" »S L OVEN SKT NAT?nD^ne!7 septembra 1934 Strašna rodbinska tragedija na Viču mehanik Jakob Mrzlikar ustrelil ženo Ano, mater sedmih otrok SVOJO Ljubljana, 17. septembra. Ves VIČ je danes pod vtisom nenavadne družinske tragedije, ki se je odigrala v prijazni hišici posestnice Mrzli-karjeve, ležeči kakih 50 korakov od gL državne ceste in približno 300 m od konca tramvajske proge. V megleno sept em'bersko jutro sta odjeknila dva strela, ki sta uničila življenje posestni ce Ane MrzHkarjeve, Okrog 6.25 se je pripeljal pred viako stražnico na kolesu 41,letni brezposelni mehanik Jakob Mrzlikar, rojen v Vna-njLh goricah in pristojen na Vič, in izjavil službujočemu stražniku: — Gospod stražnik, ženo sem ustrelil, naredite z menoj, kar hočete! Stražnik mu sprva ni hotel verjeti in dejal je: >Pokažite samokres!« — Tu ga imate, — je dejal Mrzlikar in izročil stražniku velik samokres starega sistema na boben ček s 7 naboji, od katerih sta pa bila dva že izpraznjena. Ker je bil Mrzlikar popolnoma trezen in ker je izročil stražniku samokres, je bilo verjetno, da se je kri Mrz-likarjevih res odigralo nekaj nenavadnega. Nadzornik Gradišek je vedel, da zakonca že dolgo živita v disharmoniji in zato je naročil stražniku Kablerju, naj gre pogledat na Mrzlikarjev dom. Medtem, ko so Mrzlikarja obdržali, je stražnik sedel na kolo in se odpeljal na Vič štev. 94, kjer je Mrzlikarjeva domačija. Ko je vstopil v hišo, je opazil najprej jokajoča otroka, 9-letno Dorotejo in 11-letnega Franca, ki sta mu povedala, da leži mamica mrtva v spalnici. Stražnik je vstopil v spalnico in našel nesrečno ženo mrtvo na postelji- Bila je ustreljena v glavo in kri ji je tekla skozi usta ter močila rjuho in tla, KAKO JE BIL IZVRŠEN UMOR? Doroteja in Franci sta povedala, da je prišel oče Jakob kmalu po 6. zjutraj v hišo in takoj planil v spalnico. Potegnil je iz žepa samokres in slišala sta še, kako je mati kriknila: — Nikar me ne ubij, saj imam otroke! Takoj nato sta počila dva strela in ne-srena žena se je mrtva zgrudila. Mrzlikar je pa naglo pobegnil iz hiše, sedel na kolo in se odpeljal naravnost na stražnico. Stražnica na Viču je nemudoma obvestila policijsko upravo in ob 8.30 je prišla policijska komisija, v kateri so bili adravnik dr. Lapajne, šef kriminalnega odseka g. Žajdela, komisar Lovrenc, dežurni uradnik g. Gregorič ter pcKtaadzornlka Lavrič in Marko tič. Policijska korrrisrja je ugotovila, da sta bila na ženo oddana dva strela, prvi jo je zadel spredaj v goltanec in izstopil na tilniku, druga krogla pa v desno sence in je obtičala v glavi. Smrt je morala nastopiti takoj. OZADJE ZLOČINA Zakonca Jakob in Ana Mrzlikar sta s« poročila približno pred 12 leti. 2ena je bd]a vdova in je imela v prvem zakonu šest otrok, od katerih jih pet živi, iz drugega zakona sta pa Doroteja in Franci. Zakonca sta se prva leta dobro razumela, saj se jima je razmeroma dobro godilo. Imela sta hišico in nekaj vrta, poleg tega je pa mož odprl mehanično delavnico ter izposojevalnico koles. Nekako pred štirimi leti pa so nastala med njima nesoglasja, ki so bila vedno hujša. Kakor pripovedujejo sosedje, sta se često prepirala. Mož je precej u dan pijači, menda se je pa tudi rad ozL ral za drugimi, a žena, ki je bila približno 10 let starejša, je bila zelo ljubosumna. Prišlo je do ostrih nastopov in dramatičnih prizorov in naposled je mož zapustil družino ter ga 3 leta sploh ni bilo domov. Pred tedni je umrl zobotehnik Vili Ko dna, ženin sin iz prvega zakona. Pogreba se je udeležil tudi Jakob Mrzlikar in kmalu je prišel zopet na svoj dom, Zdelo se je, da se bosta zakonca pobotala in začela novo življenje, toda staro sovraštvo je znova vzplamtelo in zopet so bih prepiri na dnevnem eredu. Še bolj napeto pa je postalo njuno razmerje, ko je mož približno pred enim mesecem izgubil službo. Zopet je odšel z doma in ni ga bilo ves mesec na spregled. Včeraj popoldne je pa zopet prišel domov in vprašal otroka, kje je mama. Rekla sta mu, da je odšla procesiji na Vič. Nato je vzel dva robca in ko sta ga otroka prosila, naj se vrne k njim, je suhoparno odgovoril: >Bom že pri-šeL« Jakoba Mrzlikarja so obdržali na policijski stražnici na Viču in ga zas lisah. Bil pa je precej redkobeseden in rekel je nadzorniku samo: »Zaprite ali ubijte me, ali pa me pošljite v norišnico!« Več niso spravili iz njega in zato so ga spravili v zapor, kjer je takoj sladko zaspal, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo. Policijska komisija je ugotovila dejanski stan in sestavila zapisnik, nato pa obvestila o tragediji državno tožilstvo. Truplo nesrčne Ane MrzHkarjeve so prepeljali v mrtvašnico na Vič, kjer bo popoldne sodna obdukcija. Športno življenje v Novem mestu V športnem pogledu so Novomeščarri precej pasivni — Občni zbor SK Elana !lovo mesto, 16. septembra Dandanes, takorekoč v športnih časih ima TOako mesto celo kopo raznih športnih klubov, v najslabšem primeru vsai enejra. Tudi dolenjska metropola ne zaostaja za drugimi in tako imamo svoj edini in res edini športni krab Elan, ki se v potu svojeg obraza prizadeva, da bi prinesel sicer zaspani metro-poK vaaj nekaj športnega žvrjenja. V tem poštedu sno pri nas preeei pasivni, pa »e postimo direktno vleči za vsako športno akcijo. V začetka smo navdušeni, potem pa nos mahoma vse skupaj mine, pa zopet spimo naprej. Res je žalostno v tem pogledu pri nas m tujec mora strmeti ob taki nemarnosti. Kot rečeno, krta za ono malce življenja, naših še narwtjšenfii eportasev zaslugo naš Elan. ki pridno dela m se trudi na vseh koncih in krafih. Čebelica je, ki ifi meščani ne vedo prave hvaležnosti. V četrtek so se zopet zbrali naš Elajnarji in še precej števimo. da obravnavajo preteklo sezono m napravijo nekaj novih načrtov za bodoče športno življenje- Vršil se je občni zbor. ki pa je otvoril ob ugotovitivi sklepčnosti atrilni predsednik e. ine. Medic Poleg svojega predsedniškega poročila, v katerem je omenjal veliko nazadovanje zanimanja za spe rtu i pokret, tako med opazujoči m občinstvom kakor tudi med delujočim članstvom •ie podal tudi blagajniško poročilo. Celokupni promet L 33/34, znaša 64.372 Itfn. Dohodki in izdatki so precej enaki, tako da znaša prebitek samo 539 Din. Nekaj 3« natočenega v hranilnici, je pa malo tjdi ob podpori 500 Din od »tram LNP. Tajniško poročilo je podal g. Valentinere, v katerem je orisal kratko delovanje Era-na in pozival na skupno strnjeno akcbio za poživitev športnega življenja v Novem mestu. Po poročilu gospodarja g. Sko-heta, je podal poročilo še načelnik teniške sekcije dr. G ros, ki fe omenil absolutno aktive tako v materijelnem kakor tjdi v moralnem pogledu- Le glede pink-ponka je dejal, da za te vrste sporta m več zanimanja. Poročim kapetana moštva abs. jir. g. R. Jerici j a so sledile volitve. PredsedsA Je pozval navzoče članstvo, naj »volijo predvsem take člane, ki so ertateo v mesto, ne pa vedno se menjajoče, kar je bila todi v preteklem poslovnem letu velfta škoda za Ehm. Zlasti ie pri tem trpela nogometna sekerja, katere zmage so se vedno menjavale s porazi. Pri volitvah je bil soglasno izvoren naslednji odbor: predsednik: dolgoletni zaslužni borec ing. Medic, podpredsednik znani športnik, tehnični referent pri cestnem odboru, g. Slapničar, tajnik đrpL fH- g. Kos, blagajnik knjigovodja Kmetijske §oie na Grmu g. Pav-Bč, gospodar g- Sfcobe, časopisni referent sodniški pripravnik g. Modie. revizorja g. Dular m g. PavčSč, Pri volitvah načelnikov sekcij pa ie bil izvoljen za načelnika nogometne sekcije g. R- Jerkaja, m načelnika teniške sekcije g- dr. Gros, za načelnika zim-efco športne sekcije g. Šetinc m aa na čel - ■ - n om j) bOa pač najbolj potrebna, g. Slapničar. Pri slučajnostih se je sklenilo zaprositi za eno izmed telovadnih dvoran, kjer naj bi imela svoje vaje predvsem lahkoatletska skupina. Poživiti je treba tudi pink ponk, predvsem pa se bo polagalo veliko važnost na vzgojo naraščata. Naglasila se je tudi velika pridobitev za klub. e prihodom profesorja g- Marjana Dobovška, ki je absolvent visoke šole za telesno kulturo v Berlinu, je predsednik zaključi! občni zbor želeč. da bi v bodoče pri delu pomagali vsi navzoči. Mi pa želimo tudi novemu odboru veliko sreče in uspeha, občinstvu pa kličemo: Več zanimanja, več ljubezni za naš Elan. N^šs eleilsftfiSie Prihodnja operna predstava bo v soboto dne 22. tm. kot zaključna predstava tedna Rdečega križa. Musorgski: Hovanščina. Velika ruska ljudska opera, delo znamenitega skladatelja Musorgskega, se bo izvajalo prvič na našem odru v četrtek dne 27. tm. Snov je zajeta iz časa Petra Velikega ter predstavlja boje med Petrom Velikim in m ed ruskimi revolucij onarji, ki so skušali preprečiti vsa dela velikega ruskega reformatorja. Reakcija nastopa v obliki strelcev pod vodstvom Hovanskega in kot Razkol-niki pod vodstvom Dositeja. Dejanje je živo, pestro visoko dramatično in sloni na velikih scenah. S tem svojim delom je Mu-sorski dosegel višek svoje stvaritelne moči, napisal je opero klasične forme. Več o zasedbi in delu samem prihodnjič, danes pa že opozarjamo na premiero. katero pripravi ja ta ravnatelj Polič in režiser Ciril Debevec. Repertoar nove sezone 1954-35 obsega naslednja dela: Drama: Kreft: Kreature. Vombergar: Zlato tele. Sorli: Divji ognji. Novo delo pisatelja Golie. Cankar: Hlapci. Linhart: Veseli dan ali Matiček se ženi. Krleža: V taborišču. Mesaric: — tudi v našemu mestu. Nikolajev: Na mnoga leta. Nušić: Uničena rodbina ali Mister Dolar. Scheinpflug: Gugalnica. Raort: Waterloo. Tolstoj: Car Fedor. Gogolj: Revizor. Shakespeare: Rihard 111. Goldoni: Sluga dveh gospodov. Rostand: Orlic. Achard: Migo. Besier: Sovražnik ljubezni. Galsv/orthv: Roodbinski oče. Strindberg: Velika noč. San Georges: Junak dneva. Zweig: Siromakov o jagnje. Neatroge Žveplo, Olje in Cikorija. Lengvel: Antonija. Samo na letnem gledališču v Tivoliju se bosta uprizorili deli: Sophokles-Hoffmannsthal: Oedipus. — Zuckmever: Cirkus. — Opera bo izvajala izmed naslednjih del: Hirschler: Dve renesančni noči. Odak: Dorica pleše. Koczal-sky: Zemrut. Čajkovski: čerevički. Musorgski: Hovanščina. Mozart: Don Juan. Bizet: Djamileh. Offenbach: Hoffmannove pripovedke. La Falla: Kratko življenje. Donizetti: Lucia di Lammermoor. Puccini: Madame Butterflv. Rossrni: Angelina. Wolff-Ferrari: Štirje grobjani. Zandonai: Francesca da Rhnini. Opereta ima v reper- toarju: Bene*: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Milloker: Oj ta grad. Stolz: Izgubljeni valček. Strauss: Netopir in Danes bomo tiči. Suppee: Boccaccio. Opozarjamo, da se k danes in jutri sprejemajo priglasi se abonma v veži dramskega gledališča od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Abonma cene nam nudijo velike ugodnosti ter omogočajo vsakomur reden poset Narodnega gledališč*. Abonma ima dve prednosti: vstopnin« j« akoro polovico I cenejša in vsak abonent je vezan, da ob-| iskuje gledališče in vidi vsaj najvažnejša I dela tekoče sezone. Otvoritev nove gledališke sezone bo I zadnje dni tog« meseca V operi bo otvo-j ritvena predstava v četrtek 37. t. m. Upri-I zorila se bo Musorgvkega opera »Hovanšči-i na«. Drama začne v soboto, dne 29. t m. z Rostandovo »godovinsko igro »Orlic«. Obe deli se prvič izvajata v slovenskem jeziku. Smrt pobeglega kaznenca Sno*i se fe hotel vlomilec Anton Anžur postaviti po robu orožniku, pa se Je nasadil na bajonet in izdihnil Ljubljana, 17. septembra. Ob polnoči 10. septembra sta iz ljubljanske kaznilnice pobegnila nevarna vlomilca Jože Centa in Anton Anžur, ki sta prežagala debelo železno palico v oknu, se po rjuhah spustila z oknov kaznilnice in srečno pobegnila zasledovalcem. Jože Centa je rojen 1907 v Želirnljah in je delavec brez posla, Anton Anžur je pa starejši in je rojen 1895 v Gabrijah v litijskem sre* zu ter je tudi delavec. Oba sta nevar* na vlomilca in tatova in Jože Centa je bil nedavno pred tukajšnjim velikim senatom zaradi vloma v trafiko na Krekovem trgu obsojen na tri in pol leta robije, ker se je pa zaradi visoke kazni pritožil, je ostal še nadalje v preiskovalnem zaporu, kjer je bil med drugimi tudi Tone Anžur zaradi vlo* mov in tatvin v okolici Kranja. Tone Anžur bi se bil moral 12. septembra zagovarjati pred velikim senatom, ven* dar pa ga niso mogli ujeti. Ljubljanska policija in orožniki so sicer kmalu zvedeli, da se nevarna be* Sunca skrivata v bližini Ljubljane, ven* dar ju pa niso mogli prijeti, ker sta se nad vse spretno skrivala in menjala svoja skrivališča. Zadnje dni so bili zasledovalci že gotovi, da pobegla kaz* nenca prihajata v Zadobrovo pri De* vici Mar. v Polju k Anžurjevem bratu. Včeraj so vevški orožniki pod vod* stvom komandirja Sušnika pazili ves dan, kje bi ju zasledili in ujeli, vendar se pa kaznenca nista pokazala nikjer. Zvečer je 10 orožnikov v temi na skri« vaj z vseh strani šlo proti Zadobrovi, Poziv Ljubljani Ljubljana, 17. septembre. V dneh 22. in 23. septembra t. L se vrši v Dol. Lendavi proslava 151etnice osvoboje-nje izpod madžarskega jarma. Zanemarjali smo Prekmurje vsa ta leta m prepuščali naše dobre Prekmurce samim sebi, kot da bi ne bili naši in kot da bi ne zaslužili naše največje ljubezni in podpore, čeprav so si ohranili svoj jezik v najtežjih razmerah in pod najhujšim pritiskom. Da jim izkažemo svoje priznanje in dokažemo svoje zanimanje za težke prilike, v katerih žive še danes v lastni državi, smo dolžni obiskati jih v dneh proslav v čim večjem številu. Na željo nacionalnih krogov v Lendavi poziva Narodna odbrana vse nacionalne organizacije, da pošljejo dne 22. septembre t L v Lendavo vsaj 300 zastopnikov. Prijave naj se pošiljajo Oblastnemu odboru Narodne odbrane v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3, da se preskrbi pravočasno poseben vlak. — Vožnja sem in tja bi stala okrog 66 Din aa osebo. Prijave naj se oddajo do 19. 9. L 1. ob 18. uri na gornji naslov ali pa v pisarni Putnika. Naši bratje v Prekmurju nas kličejo, naša dolžnost je, da se jim brezpogojno odzovemo! Oblastni odbor Narodne odbrane. Kdo je šel pod vlak? Ivančna gorice, 16. septembra. Preteklo sredo so poročali listi o samomoru, ki ga je izvršil neznanec pod vlakom ne progi med Radohovo ves jo in S t Lovrencem. Posebno točno poročilo z natančnim opisom povoženega nesrečnika je prinesel »Slov. Narod«. Z gotovostjo se je pri-čekovalo, de bo identitete neznanca potom časopisja v najkrajšem času ugotovljena, vendar se to še nd zgodilo. S pokopom trupla so čekali do petke popoldne. Reči moramo, da se je necerkveni pogreb nesrečnega mladeniča ljudstvo dokaj čudno dojmil, ker je sočustvovalo s človekom, ki ga je gotovo težka duševna depresija pripravila do obupnega korake v smrt. ^Ker teko dolgo ni bilo mogoče ugotoviti identitete, so se jele širiti med ljudmi o smrti neznenčevi najgorostasnejše izmišljotine. Seveda nimajo te fentestične vesti ni-keke podlage. Vsak dvom o samomoru je izključen, kar se je moglo ugotoviti že "z položaja na mestu. Važni so podetki, ki jih je dal orožniški stenici v St Vidu cestar Franc Urbančič, ki je v povoženem neznancu spoznal mladeniče, s katerim sta šla onega večere, ko si je končal življenje, skupaj po cesti od Ivančne gorice do St. Vida. Že po zunanjem videzu je napravil na Urben-čiče čuden vtis, ker je bil oblečen v čedno črno obleko, ni pa imel klobuka ter tudi ni-kake prtljage. Vso pot je bil zelo redkobeseden in zamišljen, ne vprašenja je nered odgovarjal. Ko ga je cestar vprašal, odkod je doma in kam je namenjen, je povedal, da je iz okolice Mengša, sedaj da gre k sorodnikom v Novo mesto — peš, ker denarja ze vlak nima. kajti časi so težki, posle in zaslužka ni. Ker fantu oči vidno ni bilo ze razgovor, ga Urbančič ni hotel dalje spraševati. Mladeniča je zanimalo semo. da-li kaj kmalu cesta križe železnico. Ko mu je cester povedal, da pri Radohovi vasi, kamor bo prišel pod noč in kjer bo tudi lahko prenočeval, je dejel, da bo peč tem nekje ostal . . . To je vse, kar se je moglo doslej ugotoviti. Ker je govoril gorenjsko narečje, je možno, da so bile njegove navedbe, češ da e iz okolice Mengše, pravilne. Oblasti sc bodo morale s poizvedbami požuriti, sicer bo imela ljudska domišljije "-e več snovi za razne izmišljotine Naročite — šitaite „LJUBLJANSKI ZVON11 kjer so popolnoma neopaieni od prebivalstva obkolili hišo Anžurjevega brata. Ura je bila že »koraj 22., ko so se zasledovalci prepričali, da sta v hi= ša oba zasledovana zločinca ter so za* to pri zasledovanju postopaii še bolj oprezno in tiho. V temi so orožniki na dvorišču vide* H več oseb ki so pile kavo. natanko so pa spoznali tudi Cento in Toneta An* žurja. Ko je bil krog zasledovalcev popolnoma strnjen okrog hiše, da ni* kdo.več ne bi bil mogel uiti, sta na dvorišče stopila dva orožnika in naj* bližji je iskanima zločincema napove* dal aretacijo. Vsa družba je skočila v stran in zločinca sta pričela bežati, a orožnik je skočil za Anžurjem in je prišel tik njega ter ga že skoraj prijel, tedaj se je pa Tone sklonil in se sklo* njen z vso silo zagnal proti trebuhu orožnika, da bi ga prevrnil, pri tem je pa gotovo imel tudi namen, da bi orož= niku vzel puško in se z njo postavil zasledovalcem v bran. Zločinec pa ni imel sreče in se ie pri svojem napadu zaletel v bajonet, ki se mu je zadri globoko v levo ramo, da je zadet v srce takoj padel ter po 4 minutah že izdihnil. Centi je uspelo pobegniti, vendar pa gotovo tudi ne bo več dolgo užival svobode. Mrtvega Toneta Anžurja so odpeljali v mrtvaŠTrico k Devici Mariji v Polju, kjer je bila danes ob 11. po nalogu državnega tožilca sodna obdukcija, ki ie ugotovila, da je orožnik rav-al popolnoma po predpisih, ko se je branil nevarnega napada. Z Jeseni — Prednjaški zbor Sokolskega društva Jesenice javlja, da se je pričelo z redno telovadbo vseh oddelkov in da vežbejo vsi moški oddelki ob torkih m četrtkih, ženski oddelki pa v ponedeljkih in petkih. Deca od 6. do 10. leta od 5. do 6. ure popoldne, deca od 10. do 14 od 6. do 7. ure zvečer, nere-ščej od 7. do 8. ure, članstvo od 8. do 9.30. Dne 21. 10. se bo vršila slavnostna telovadna akademija v proslavo 301etnice društvenega obstoje — Lepi c&pehj jeseniških sokolskih tekmovalcev pri župnih lahkoatletskih tekmah. Pri Lahkoatleskih tekmah sokolske župe Kranj, ki so se vršile 8. in 9. septembra na Jesenicah, so doseg! jeseniški Sokoli v še-steroboju z 18.357 točkami L mesto in pri izmenskem trku 4X100 m v času 46:4 ridi I. mesto. Mtd posamezniki v šesteroboru je dosegel bret Pristov Janez EL, brat Ce.-ar Drago pa III mesto. V posameznih panogah je brat Pristov L v skoku v višino ob palici 3 m. v suvanju krogle 2146 m. z desno 11.40, levo 10.06. oVje v plezanju 10 se k. in v prostih vejah, brat Cerar Drago pa je ne I. mestu v skoku v dalj ino 632, teku T»e 10d m llo in teku čez ovire 110 m 17 sek. Sestra Revnik Ivank pa je \ij?a žogo 30.25 m rn s tem dosegle v tej panogi I. mesto. Iz Maribora — Shakespearjevega »Hamleta« v odličnem prevodu bo uprizorilo mariborsko Narodno gledališče v torek dne 2. oktobra za otvoritev nove sezone. Ta predstava bo hkrati tudi proslava lOletnega umetniškega udejstvovanja Vladimirja Skrbin-ška, ki bo kreiral tudi naslovno vlogo. — Delo režira glavni režiser Jože Kov«. Sodelujejo Kraljeva, Starčeva, GorinSko-va, Furijan, F. Kovic, Nakrst, Gorinžek, Harastovic, Medven, Grom, Rastoerger, Blaž, Košič, Košuta, Vergonik, Štand e ker in drugi. — Zopet ukradeno kolo. Posestniku Mifcaehi Kacu iz Sv. Petra pri Mariboru, ki se je peljal v Slo ven jo vas pri Ptuju, je neznan tat ukradel izpred neke gostilne črnop les kano m 800 Din vredno kolo znamke »Puch«. Kolo Je imelo evidenčno Številko 69818. Tatvino je Kac prijavil Policiji. Iz Trbovelj — Potrditev novega občinakejra odbora- Po dolgem času je dobila trboveljska občina zopet svoj 1egalni občinski zaetop. Kakor se doznava z merodajnega mesta, je novo izvoljeni občinski zaetop potrjen ter prevzame novi predsednik občine g. Jakob Klenovsek prihodaje dni županske posle na občini. Radi dosedanjega izjemnega stanja je bilo delo občine precej ovirano, ker se je moralo delati s proračunskimi dvanajstinami, kar pač nikakor ni v prid urejenega gospodarstva občine. Novemu občinskemu odboru želimo, da bi ee r»vnnal po principih racionalnega gospodarstva, vpoštevajoč težke razmere in Doložai občanov, zlasti pa davkoplačevalcev. Novi odbor naj bi tvoril temelj za bodoče složno gospodarsko sodelovanje občanov v naši občini. — Cene na fivilskem trgu. Sobotni žpvil-eki trg je bil izredno dobro založen in obiskan. Ne le iz Savinjske marveč tudi iz spod- I nie Savske doline so prinesli in pripeljali I kmetje svoje pridelke. Neki kmet z Doleaf-' skpga je prineljal letošn h" krompir, ki ga I je prodajal mernik po 25 Din. Drugi je pri-! pelial 8 tednov stare puise, ki je vse prodal ! do 120 Din komad. Cene kmetskim pridelkom se od srede niso bistveno spremenile, le jajca so vedno dražja, sai jih prodajajo kmetice j ze po 11 za 10 Din. kmalu pa bodo no di-i nariu komad. Tudi srrozdie se letos ne poceni-I Prodaiafa sn 8e vedno po 4. 5 in celo po 6 Din kg. Le ena kmetica je prodajala siab- Stev 210 Šega po 8 Din kg. V večjih množinah prihaja M tudi zelje na tr«. Porujaio po Din 1 do 2 glavo. Pač pa letos manjka ete^pelj, ker niso povsod obrodile. So pa tudi precei drage, kolikor Jih prinesejo na trs Prodajajo iih po 4 Din in tudi bez. Kumar je še vedno mnogo na trgu; ponujajo jih po 1 Din kg. Jabolka, hruške in slabše vrste breskev so prodajajo po 3 Din kg. Piščance prodajai*i po velikosti, t. j. po 10—, 12._ in 14._ za komad, kokoši pa po 26 do 28 Din. V splošnem je bilo to soboto na Živilskem trgi precei Živahno, kakor druge tržne dneve, ker je bil plačilni dan in dan pred nedeljo. KOLEDAR. Danes: Ponedeljek 17. septembra katoličani: Hildegarda, Rane Sv. Fr. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Henrik VILI. in njegov^ 6 žena. Kino Ideal: Kraljice Luize (Hennv Par-ten). Kino Dvor: Boj ze življenje in smrt ZKD: »Veletubrist« ob 14.30 v kmu Matici Kino Šiška; Pesem ljubezni. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in Sušnik, Marijin trg 5. M. —h Slepa Tavčar Francka je izgubila ns ljubljanskem kolodvoru dne 3. septembra, ko se je vračala s počitnic, pleteno košaro, kjer je imela vso svojo obleko. Košaro je oddala pomotoma namestu v garderobo v mitnico na ljubljanskem kolodvoru ter je ista baje bile prepeljana z drugo robo na ljubljanski trg. Imenovana je zelo revna ter je jmela v tej košari vse svoje premoženje. Pošten najditelj se naproša, da sporoči upravi zavoda za slepe v Kočevju, kjer je sedaj prrzadeto- d arfto Na velesejmu smo imeli umetnostno razstavo in tudi živalsko, obenem pa tudi umetnostno raz$ta\*o z Jakopičem, Gasparijem in dr. v Jakopičevem paviljonu, najrazličnejše živali je pa razstavila tudi društvo »Noe« na Scagniettifevem vrtu v Selenburgovi ulici. Obe razstavi v mestu so zaprli šele sinoči s prav dobrim uspehom, ki 90 z njim zadovoljni tudi prireditelji. Umetnostno razstavo v Jakopičevem pa\*itjonu je obiskalo 700 gostov, »Noetov« z00 pa 9000 ljudi. Uspeh razstav je bil tudi v gmotnem pogledu dober, saj je bilo na umetnosti razstavi tudi nekaj slik prodanih, a pri »Noetu« so ob zaključku živali dajali celo zastonj. Če bi bili v Jakopičevem paviljonu dela Jakopiča, Gasparija, Klemenčiča in Bruna Vavpotica tudi delili brezplačno med obiskovalce, pa bi bilo gotovo tudi več umetnosti željnih ljudi prišlo v paviljoni Kultura je pač kultura, ki zahteva žrtev, saj vendar umetnikom ne bomo zastonj peli sla\*e in jim ne bomo po smrti zastonj dajali ulic in cest. jim zbirali za nagrobnike In postavljali spomenik o\\ Sicer pa naši slikarji tn kiparji tudi niso prav nič nobel in ne spadajo v efttnn družbo, da bi jih častili in jim kaditi. /Značilen je pa na moč obisk umetnostne in živalske razstave, za naše razmere ie posebno. Ne da bi prirediteljem živalske razstave zavidali uspeh, se moramo resno vprašati, ali ne gre naša kultura malo preveč v živalsko smer. Milijonska dedscina Vukovar, 16. septembra. Več let pred svetovno vojo &e je lekarnar Hegedvs, ki je imel svojo lekarno v Slavonski Poiegi, preselil v tedanji madžarski Požrm, sedanjo češkoslovaško Bratislavo. Njegova žena je bila iz Šarengra-da, V Bratislavi je lekarnar zek> obogatel m zapustil ob svoji smrti svoji žem ogromno imetje, ki se ceni daleč nad deset milojnov dinarjev vrednosti. Vdova Hege-dyseve je imele v Sarengradu brata, nečaka Frane Radića in nečakinjo, Franovo sestro. Ano, poroč. Kovače viče vo, s katerima je bila vedno v pisenmski zvezi ter jima je tudi zagotovila, de bosta onadva njena dediče, ker v svojem zakonu ni imele otrok. Ko je vdova tamle pred dobrim mesecem dni umrla, je tudi res vse svoje milijonsko imetje zapustila njima. Tako bi bila torej Fran in Ane srečna dediče tetinih milijonov, Če bi ne bila prišla vmes stvar, ki je zelo skalile njuno radost ne d milijonsko dediščino, desi se bo zaredi nje dediščina najbrž celo znatno povečala. Vse namreč kaže. da vdova Hegedysova ni umrla naravne smrti, temveč je bile zastrupi j ena. Ko sta Fran rn Ana rzvedeia, da je tete obolela, se je Ana odpeljala v Bretislavo m se je je že tedej zdelo 6udno, da po tetini hiši gospodari neki industrijalec Braun, ki je bil Ani neprestano za petami, tako da nikdar ni mogla na samem govoriti z bolno teto. Bil je silno prijazen in vljuden, vsega je bilo seme postrežljivost napram bolnici in njeni nečekinji m ni se ganil od njiju. Ker je vdova kmalu po neča-kinjinem odpotovanju umrla in se je dedičema zazdela njene hitre smrt nekem sumljiva, sta pooblastile svojega pravnega zastopnika, da stvar preišče na licu mesta v Bratislavi. Odvenik je v Bratislavi kmalu ugotovil, da se je tudi raznim pokojniči-nim znancem zdele njena smrt sumljive m so celo svoj sum prijavili policiji. Osumili so za njeno smrt industrijelce Evgena Braura, za katerega se je izvedelo, da mu je vdova Hegedvseve dala večje posojilo. Naznanili so tudi policiji, da je ne skrivnosten nečin tudi izginile strežnica, ki je vdovi stregle za čase njene bolezni in je najbrž kaj vedela o postopnem zastrupijeva-nju, s katerim je Braun brez dvoma spravil na oni svet bogato vdovo, da bi se tako iznebil vrnitve velikega posojila. Policija je uvedle preiskavo, priprla osumljenega Braune in z vso vnemo začela iskati strežnico, ki je izginila. Fran Radič in Ana Kovačevičeva ost* neta tudi po vsem tem dediče svoje bogate tete, ali jima seveda greni veselje njena nasilna smrt. Dediščina, ki že sedaj znaša okoli deset milijonov dinarjev, p« se bo neibrž še povečala za nekaj milijonov, če se ugotovi, da je pokojnica res dala tako posojilo Braun u m jo je ta zastrupil, da h' se rešil vročila, ki gre po njeni smrti tudi njenemu nečaku in nečakinji. tev 210 /ciiOVENSKI NAROD«, dne 17. BeylMijUm 1984 NAJVEČJA SENZACIJA LJUBLJANE JE ZGODOVINSKI VELEFILM HENRIK VIII. IN NJEGOVIH 6ŽENA V glavni viogi slavni C Laughton, znan iz filma >V znamenju križa« Rezervirajte si vstopnice! Pretprodaja od 11.—%3. Predstave: danes ob 4^ 7% in 9Vi uri zvečer ELITNI KINO MATICA Telefon st, 21-24 DNEVNE VESTI — Ix finančne službe. Imenovan je za davčnega inšpektorja v 6. pol. gr. pri davčni upravi v Kranju P r u d i č Anton, višji davčni kontrolor; imenovani so za davčne kontrolorje 7. pol. grupe pn davčni upravi Maribor mesto: H e l e r Leopold m F e -renčak Martin; pri davčni upravi v Radovljici Rozman Janko in R o ž a j Janko, pri davčni upravi v Murski Soboti P e r k i č Franc, pri davčni upravi v Šoštanju S m i d Dominik. Za davkarja 8. pol. sk. pri davčni upravi v Ljutomeru Martin jak Viktor, v Novem mestu F a j d i g a Sla.vko in B 1 a - žon Franc; pri davčni upravi v Konjicah Baškovč Anton; za pomožnega arhivarja v 9. pol. sk. pri davčni upravi Ljubljana okolica V rtove c Zoran. — Obletnica septemberskih žrtev se bliža. Vse GM podružnice vljudno prosimo, da se te dni spominjajo nedolžnih žrtev ter nabirajo prispevke za CMD. Narodni kolek 30. IX. 1908 naj bi se uporabljal te dni povsod. Naroča se v pisarni CM družbe. — Odkritje spominske plošče Davorin« Trstenjaku v Kostajnici. Včeraj so v Kostajnici svečano odkrili sporni ms ko ploščo velikemu pedagogu Davorinu Trstenjaku. Poleg velike množ ce domačinov so prisostvovali svečanosti predstavniki JUU s Dredsednfkom g- Ivanom Dmnkom na čelu ter okrog 400 učiteljev in učiteljic. Svečanost }e otvoril sreski šolski nadzornik Branko Sekirca. ki je omenjal v svojem govoru Trstenjak ove zasluge na prosvetnem in socijalnom poirn ter pomen njegovega dela na pedagoškem polju. O življenju in delu Davorina Trstenjaka so govorili pred-sednfk JUU Ivan Dimnfk, ki je položil na spominsko ploščo v imenu udruženja lo-vorjev venec, dalje predstavnik hrvatskega pedagoškega knjižnega zbora dr. Ca/kovec. predsedn k pedagoške sole Ljubunčić in v imenu Trstenjakovih učencev dr. Tadič. S tem je bila svečanost zaključena. Pri hemoroidalni bolezni, zagatenju, natrganih č revah, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefovo« g renči ce vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih primerih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz J ose f o ve« vode. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Občni zbor KK Poiza. Ob krasnem vremenu je jmei Polž včeraj prt svojem že napol dograjenem domu pri Sv. Duhu nad Višnjo goro občni zbor, ki so mu prisostvovali poleg članov iz Ljubljane tudi ravnatelj Zveze za tujski promet v S-oveuij: g- vla^«nrr Pinta r, g. Viktor Naglas in pufchcist z. Vlado RegaHy. Za predsednika kluba je hfl izvoljen glavni tajnik Zveze industrijcev ini- Milan Suk-4je. Za častnega predsednika i« bil izvoljen g. France Peitler. O občnem zboru borno •podrobneje Še poročali. — Jesenska sezona v Slatini Radencih. Nedeljske zagrebške »Novosti« priobčuje-jo daljši članek o letošnji poletni in jesenski sezoni v zdravilišču Slatina Radenci. Z 31. avgustom je ibila zaključena v zdravil iscu glavna poletna sezona, ki je bila tudi., letos ugodna. Zanimivo je pa, da je bilo iz Slovenije 220 gostov, iz Hrvatske in Slavonije pa 243, a iz Srbije.92. Slatina Radenci, je imela goste cek> iz Egpta in Amerike. Jesenska sezona bo trajala do 15. oktobra. Celoletno zdravljenje! Centralna kurjava! Radiotermalno zdravilišče Dolenjske Toplice pri Novem mesta izborni uspehi zdravljenja, posebno pri reumatizmu, i .a i asu. protinu (giht), živčnih ter ženskih boleznih. Tekoča, hladna in topla voda v sobah. — Priprave za kongres lekarnarjev v Zagrebu. III. kongres slovanskih lekarnarjev bo od 1. do 4. oktobra v Beogradu, od 4. do 6. novembra v Zagrebu, 7. novembra v Splitu. Z zborovanjem lekarnarjev v Zagrebu bo združena proslava 501etnice farmacevtskega odseka filozofske fakultete zagrebške univerze in kemično farmacevtska razstava na zagrebškem velesejmu. Poleg naših lekarnarjev se udeleže kongresa tudi poljski, češki in bolgarski lekarnarji, pa tudi predstavniki farmacevtskih univerz iz Pariza, Strassburga in Nancvja. Za kongres so pripravili lekarnarji več zanimivih predavanj. — Temeljni kamen novega planinskega doma Sljemenu. V okviru proslave 60-letnice ustanovitve Hrvatskega planinskega društva so položili včeraj dopoldne na Sljemenu temeljni kamen za nov planinski dom Slovesnosti je prisostvovalo okrog 500 planincev Dom bo zgrajen po načrtu arhitekta Leniča in se bo imenoval tudi Tomislavov dom. kakor stari, ki je pogorel — Izvoz tuna v Italijo zopet prepovedan. Izvoz tuna v Italijo, ki je bil začasno dovoljen ie zopet prepovedan Zato so začeli ribiči ponovno razmišljati, kako bi prodali tuna doma. — Angleško vojno brodovje v naših pristaniščih. Pred sušaškim pristaniščem je zasidrana angleška vojna ladja »Dispach« te dni pa priplujejo na Sušak še štin vojne ladje. Pred Crikvenico se je zasidral veliki angleški nosilec avijonov »Furiosus«, na katerem je 40 av.jonov. pripravljenih za start in 60 razdrtih avijonov, ki jih lahko hitro sestavijo. Posadka šteje 1000 mož in 150 pilotov. Ladja je oborožena izključno s pro-tiavijonskimi topovi. — Zdravilišče Dobrna pri Celja je imelo letos izredno ugodno sezono. Posebno dobro obiskana je pa jesenska sezona, najbrž zato, ker je jesen tu v zdravilišču običajno zelo lepa in tukajšnji gosti niso mogli pričakovati tako trajnega deževja. Vendar so pa vzdržali in še danes so stanovanja v zdraviliških hotelih prenapolnjeni solnce je pa končno prineslo tudi njim zadoščenje za njihovo potrpežljivost Prvi po-sezonski gosti, ki bodo te dni dovršili pavšalno zdravljenje, nas bodo v prihodnjih dneh zapustili, na njih mesto se pa prijavljajo novi. ki si hočejo tu zagotoviti predujem na zdravju za težko zimo. ki se nam obeta. Ker bo zdravilišče ostalo odprto še ves oktober, se nudi ugodna prilika posebno onim, ki niso še izrabili svojega dopusta, da ob izdatkih, ki tu niso višji kot če ostanejo doma, prežive nekaj lepih dni v kraju kjer imajo na razpolago najlepše izlete v divjeromantični okolici in kjer si obenem okrepčajo tudi svoje zdravje. Danes zgodovinski film KRALJICA LUIZA V glavni vlogi slavna H£NNY PORTEN ZVOČNI KINO I I) K A I Predstave danes ob 4., 7. in 9*4 — Znižana voznina na proslavo v Prek-murje. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem proslave 151etnice osvobojenja Prekmurja dne 22. in 23. t. m. polovično vožnjo po železnicah. Natančnejši podatki se v kratkem objavijo. Vreme. Vremenska napoved pravi, da .bo megleno, deloma oblačno, zmerno toplo vreme. Včeraj ni nikjer deževalo. Najvišja temperatura je znašaia v Spi tu 38, v SkopLju 26, v Beogradu 34.9, v Mariboru in Zagrebu 24, v Ljubljani 22. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.4. tem-reratura je znašala 11. — Avtomobilska nezgoda. Včeraj popoldne bi se skoraj pripetila na državni cesti med Ivančno gorico in Hudim težka avtomobilska nesreča. Avto art. kapetana g. Zvonimira Prikrila iz Zagreba je vozil iz Ljubljane z brzino 70 km in ko je srečal na cesti voz, se je konj splašil ter skočil pred avtomobil. Šofer je na vso moč zavrl in pognal avto na rob ceste, kjer je podrl dva obcestna kamna in se zaletel v kup kamenja. Bilo je res srečno naključje, da se ni prevrnil v globok obcestni jarek. Potnikom se razen velikega strahu ni zgodilo nič hudega, pač pa je poškodovan avtomobil, ki je moral ostati v Ivančni gorici v popravilu. —^ Otrok se je nasadil na nož. Čudna nesreča se je pripetila včeraj popoldne v Prevojah, občina Lukovica. Tam se je igralo več otrok, med njimi je bil tudi 11-letni delavčev sinček Ivan Hribar. Med otroci je imel neki deček nož. s katerim je tako nerodno ravnal, da se je Ivan ček nasadil nanj. Fantka so včeraj prepeljali v brezupnem stanju v bolnico, imel je štirikrat prerezana čreva. Ponoči so v bolnici naglo izvršili transfuzijo krvi in davi se je Hribarjevo stanje toliko izboljšalo, da je upanje, da okreva. — Samomor živčno bolne žene. Včeraj zjutraj so našli v Zagrebu mrtvo 561 etno Eiso Cedermas. Že tri leta je živela v Zagrebu s svojim možem Dragotinom, ki je poštni uslužbenec. Živela sta mirno, toda zadnje čase je žena boleha'a, mučila jo je zlasti težka živčna bolezen. Končno so ji živci popolnoma odpovedali ixi segla je po samomorilnem orožju. Najprej si je prerezala žile na rokah, potem se je pa zastrupila z oetovo kislino in je v strašnih mukah izdihnila. — V smrt zaradi nesrečne ljubezni. Pri Zagrebu so potegnili iz Save truplo neznane utopljenke in preiskava je dognala, da gre za 22 let staro kuharico Anko Blažanin. ki je skočila v Savo blizu mestnega kopališča. Zaljubljena je bila v nekega fanta, ki jo je pa zapustil in to jo je pognalo v smrt. Danes senzacionalni velefilm Boj na življenje in smrt Divji zapad, kakršnega še nismo videli. — Boj za ljubezen in pravico ZVOČNI KINO DVOR Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri Cene 4.50 in 6.50 Din — V pijanosti nehote ubil tovariša. V vasi Mokrice blizu Bosanske Gradiške sta si ga težaka Redžo Dedič in Salih Sarić na povratku s sejma v soboto zvečer malo preveč privoščila. Ko sta ga imela že pošteno pod kapo, sta se odmajala domov Naenkrat je Dedič potegnil revolver, da bi za šalo ustrel;l v zrak V pijanosti ie pa obrnil cev prot? ^»riču in mu pognal dve krogli v prsa Ubijalec se je sam javil orožnikom. Iz Ljubljane —Ij Seznam izgubljenih medmetov, prijavljenih na upravi policije od 1. avgusta do 13. septembra: damska K>mega< ura na črnem traku, niklaata ura, srebrna ura, srebrna moška ura, zlata zapestna ura, s zlato verižico, zlata ovratna verižica v obliki gobe , zlata, zapestnica z obeskom v podobi zelenega, bršljina, sietocna damska zapestnica z obeskom v obliki deteljice, zlata damska zapestnica, zlat uhan, zlat uhan, zlata tenka damska verižic z zlatim križem, 2 zlate dsjaagfcB zapestnice, zlat prstan m ena zlata zaponka, zlat nh*Ti z rdečim kamenčkom, 200 Din, dou-ble očala, ročna torbica v njej srebrna doza, listnica v njej poročni prstan, ključ, ročna torbica v njej 150 Din ogledalce in 2 ključa, denarnica s 160 Din, ročna torl bica s 14 Din, 4 ključi in raznimi računi, ročna torbica z 8 Din in listkom davkarije, ročna torbica v njej denarnica iz krokodilovega usnja z 140 Din in legitimacijo na ime Sporčič Nikolaja crna listnica s Din 1800 potniška legitimacija, orožni list, lovska karta in razna potrdila glaseča se na ime Svete Martin, denarnica, v njej bankovec za 20 Din in zlat poročni prstan, ročna torbica v njej 4.75 Din in razne malenkosti, rjava usnjata denarnica, s ca. 100 Din, črna listnica s ca. 3O0 Din v njej tudi potni list na ime Zirer Alojzij, denarnica s ca. 100 Din, denarnica v njej ogrlica iz belih biserov, pismo v njem 200 Din, denarnica z 51 Din in z zlatim prstanom z dvema briljantoma. denarnica v njej 70 Din in 3 ključi, prazna denarnica v obliki podkve .ročna torbica v njej legitimacija glaseča, se na ime Molk Antonija, denarnica v obliki podkve s 500 Din .denarnica s 120 Din, ročna torbica v njej domovnica, krstni list, odpustni ca meščanske šole, 2 spričevali trg-ovske šole, legitimacija s sliko, vse glaseče se na ime Barborič Marija, ročna torbica v njej zlat prstan z zelenim kamenčkom, 30 Din, puder-doza, ključ, robec in glavnik, ročna torbica v njej železniška legitimacija, 2 dijaški knjižici, ferijalna legitimacija, vse glaseče se na ime Sumperer Alberta in 19 Din. dijaška legitimacija ferijalnega saveza za polovično vožnjo, glaseča se na ime Wein-gartner Karlo, dijak, ćakovec, saobraćajna knjižica ev štev. 2-2084-1, glaseča se na ime Novak Rudolf, delavska knjižica, glaseča se na ime Rijavec Minka, zavitek s papirjem tt Prelog. v njem svilena srajca in ene rjave kopalne hlače, delavska knjižica, glaseča se na ime Velič Mehmet, železniška legitimacija, glaseča se na ime Ribar Danica, dijakinja Št. Vid, Črno obrobljena očala, črna ženafca jopica, zastavni listki mestne zastavljalnice štev.: 8613, 11359 8233 , 6509, avto-kolo. aktovka v njej razni spisi, damski dežnik, moFki dežnik z rjavo palico, zavoj v njem 2 svilnati mreži za sito, akomulator-bate-rija. modra pletena jopica, mala papiga modre barve. Dne 13. sept. dopoldne je bil izgubljen rkje na Miklošičevi cesti ah" v kaki trgovini oziroma v kaki bližnji ulici dragocen velik briljant v premeru 1 cm; najditelj dobi bogato nagrado. kftDA DELAB4DVA iOlA ZA RITMIČNO GIMliASTIKC .vpis dnevno od io-.4 Tečaji so se že pričeli. —lj Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani od 1. avgusta do 13. septembra: 100 Din, ročna torbica v njej 22.75 Din, ročna torbica v njej razne malnkosti in listek davčne uprave z imenom Zrnec Jože, ročna torbica v njej jugoslovenski potni list No. 101-1350 od leta 1930. glaseč se na ime Sporčič Nikolaja, soproge urarja iz Zagreba, denarnica v njej 122.25 Din, denarnica z 20 Din, denarnica z 21 Din, prazna denarnica, 3 kopalne obleke, srebrna zapestnica s 3 modrimi kamni, klobuk, double zlata verižica z obeskom, zlata zapestna ženska ura, damska skoraj nova rokavica, srebrna zapestnica v obliki verižice, damski dežnik, moški čevelj, zračna ko lesna sesalka. otroška volnena jopica, zlata damska zapestnica, damska denarnica z vsebino 20 Din, železniška legitimacija, glaseča se na ime Dairč Leposlava. par glace rokavic sive barve, zavitek v njem 3 kg sode, 8 malih ter 8 večjih škatel sardin, modra volnena otroška jopica, fbto aparat, prazna aktovka, pletena košara v njej žensko perilo, poročen prstan, red sv. Save in damska jopica. — V železniških vozovih so bili najdeni ti-le predmeti: 40 dežnikov, palica za ribolov, 13 palica, živ petelin, foto aparat, foto stativ, 16 klobukov, 8 jopic, 7 čepic, karton starih Čepic. 5 damskih plaŠČev, bare tka. 8 slamnikov, dežni plašč. 2 otroška plašča, 2 otroški čepici, 2 razpeli, 2 knjigi. 13 aktovk, zavitek srajc, dvokolo, dečji plašč, kovčeg s perilom, moški površnik, košarica, knjiga, 3 solnčniki, par nogavic, mreža s sadjem, damska bluza, moški dežni plašč, zračna kolesna sesalka, zlomljeno strojno rezilo, ognjišče za ražnjiće peči, otro ska ročna torbica, kovčeg obleke in perila, prazna denarnica, damska torbica, prazen nahrbtnik, zidarska vodna mera, 6 košar sadja, prazna damska ročna torbica, torbica z nekaj gotovine. 1 usnjena torba, zavitek v njem damski plašč in perilo, zemljevid, zavitek v njem galoše, 2 para očal, košara obleke, moška suknja. 2 para rokavic, ročna torbica z nekaj gotovine, steklen vlečnik. površnik, zavitek železa, mreža, zavitek ženskega blaga, pločevinast ojačevalec, pokvarjen žepni nož, košarica živil, zavitek praznih vreč, damska torbica z drobnarijo, ročni kovčeg z umazanim perilom, zavitek z otroškim perilom. 2 pelerini, damski površnik, košara z obleko, kanta olja. ženska ruta in kovčeg z ročnim delom. ZOBAR PUHER MIHAEL DRŽ. IZPRAŠANI DENTIST ečletni volonter državne zobozdrav niske univerzitetne klinike v Berlina m OTVORIL vojo ordinacijo v 1. nadstropju Poljanska c. 1, Peglezen —lj »Henrik VUL in njegovih 6 žena« je film, kakršnega le redko vidimo. To delo, ki po svoji vsebini in umetniški izdelavi presega marsikateri film svetovnega slovesa. Kos slavne zgodovine angleškega imperija stopi pred nas. Razkrije nem običaje in način življenja na dvoru mogočnega Henrika Vili. Po svojem ustvarjanju m izvedbi te nam pokaže m slavni C. Laughton tak, da nas mora njegova vera zadiviti. Nismo vajeni, da nam igralec s tako natančnostjo in tako veliko rutino ustvari tip. ki je veljal v zgodovini za nekaj posebnega in nerazumljivega. Kakor je bil jasen v življenju kot vladar, tako je bfl Henrik VUL vehka zagonetka kot človek in zasebnik. Zbogom lepi dnevi —lj Opozarjamo cenjeno občinsvo ter ljubitelje vesela in smeha, da $e danes predvaja ZKD svoj zabavni film »Veleturist«, v katerem igra glavno vlogo slavni komik Otto Wallburg. Pri včerajšnji predstavi so se ljudje od srca nasmejali. Dve uri zabave za par dinarjev si privo&čamo lahko pri predstavi ZKD danes ob poi 5. popoldne. —lj Wolfova ulica bo od ponedeljka 17. t. m. nekaj dni za vozni promet zaprta, ker se bo tlakovalo njeno ustje na Marijin trg. —lj Jutri dopoldne se bo prodajala večja količina runo v in skombrov po nizki ceni na ribjem trgu. —lj Kopalllcc Krije le odprto, Temperi rana voda. Znatno znižane cene. Zbogom lepi dnevi —lj Tragedija mlade služkinje, V soboto zvečer je 23-letna služkinja Alojzija Bartol, doma iz §L Rirperta na Dolenjskem in stanujoča na Krakovskem nasipu 31, zavžila strihnin. Včeraj zjutraj se je začela zvijati v strahovitih bolečinah, nakar je njena gospodinja poklicala reševalce na pomoč. Mladenko so prepeljali v bolnico, kjer ji pa niso več mogli pomagati. Strop je že storil svoje. Bartolova je v strasnih mukah umrla. Vzrok samomora ni znan. Težave rudarske industrije v dravski banovini ataka} primitivni rudniki na fugu države lahko konkurirajo našim moderno urejenim rudnikom Trbovlje, 16. septembra. Izmed vseh banovin naše države je stagnacija, ki je nastopila zadnja leta v premogovni industriji, nedvomno najob-eutneje zadela rudnike v dravski banovini. Naši rudniki so bili že pred vojno na visoki tehnični stopnji, zlasti pa so se izpopolnili tako v pogledu mehanizacije obratnih naprav kakor glede modernizacije socijalnih naprav v povoju1 dobi prav do zadnjega Časa. V posamezne naprave so bile investirane ogromne svote, ki naj bi donašale koristi splošnosti. Konzum premoga iz naših rudnikov je bil skoraj do leta 1930 brezhiben, to se pravi, da lastniki premogovnikov ni<*o imeli posebnih skrbi radi prodaje premoga. Vse je šlo gladko in tudi pomembnejših socijalnih pretresov v dobi ugodne konjunkture ni bilo. kar sledi iz dejstva, ds so premogovniki v dobi ugodne koniunkture nudili tudi delavstvu primerne zaslužke. Toda kmalu po letu 1930 so se pričele pojavljati v naši premogovni industriji zapreke in težkoče. Na premogovnem trgu v državi so se jeli pojavljat1 novi producenti s svojim blagom V času namreč, ko so rudniki v dravski banovini producirali s polno paro ter izpopolnjevali svoje rudnike še na večio produkcijo, so rasli na jugu naše države maihni premogovniki kakor gobe po dežju Brez posebnih ovir in težav so odpirali razm ljudje vedno nove in nove rove ter jih primitivno vzdrževali s kolikor mogoče m-aihnimi stroški. Ni čuda, da so taki rudniki lahko vrgli na premogovni trg premog za uprav smešno ceno. Razumljivo, da je nastal zato na premogovnem trgu in v našem narodnem gospodarstvu velik nered, ki je povzročil škodo na i več gospodarstvu v dravski banovini. Ti mali premogovniki^ so nudili premog seveda tudi državnim železnicam, ki so bile dotlej naivečje odjemalke našega premoga. Za naše premogovnike je nastal težak položaj, ker so bili prisiljeni pri vsakoletnih podajanjih za dobave državnim železnicam stalno zniževati cene radi občutne konkurence teh šušmarskih rudnikov na jtigu naše države. Razumljivo je, da naši premogovniki te nesolidne konkurence neurejenih rudnikov na jugu niso mogli prenašati, zato je prišlo tudi do dogodkov, ki smo jih v zadnjem času v revirjih doživeli. Kdor pa misli. da obstoja rudarski problem samo za rudnike v dravski banovini, se moti. kajti prav za prav se mora pričeti rudarski problem reševati najprvo pri rudnikih v drugih banovinah naše države, saj prav te dni znova čitamo v zagrebških in beograjskih pa rudi v naših listih, kako »rešujejo« razna rudarska vprašanja gotovi nacionalizirani rudarski podjetniki v svojih »nacionaliziranih« premogovnikih na jugu države, ki že mesece in mesece, pa tudi celo leto in še več svojim nameščencem ne plačajo niti pare zaslužka. Vse zaslužke kratkomalo pri drže, ki jim seveda neso lepe obresti To pa je seveda mogoče delati edinole s sezonskimi delavci ki imajo v okolišu rudnikov svoja mala posestva, ker bi morali sicer delavci od gladu poginiti. Vse kaže. da je to zadrževanje zaslužkov postalo že pravi sistem rudarskih nodjetnikov na jugu, ki pa že prodira tudi v severnejše banovine, kaiti nedavno se je v rudniku Zajezdi pri Bedekovščini v savski banovini uprlo 400 rudarjev nadatjnemu delu. ker jim podjetje »Uritad« noče izplačati za več mesecev zaostalih mezd Prav tako zadržujejo rudarjem mezde rudniki Konj-ščina. Ivanovo polje in Beletrnec. da o rudnikih ružnejših banovin niti ne govorimo, saj je bilo v časopisju že mnogo ogorčenja nad tamkajšnjimi škandaloznimi razmerami. Ni treba še posebej naglašati, da so tudi socijalne razmere na vseh teh malib šušmarskih rudnikih na jugu, ki le ovirajo zdrav razvoj našega narodnega gospodarstva, skrajno slabe O kakem soci-jalnem zavarovanju ni govora, saj si zaposleno delavstvo samo niti ne drzne zahtevati, da bi ga zakonito zavarovali. Prav tako je tudi s stanovanji, ki jih bodisi ni. ali pa so podobna vsemu drugemu, le človeškemu bivališču ne. O tem so se naši rudarji, ki so prišli in Še prihajajo z ju ga. dodobra prepričali. — Da so varnostne mere do skrajnosti slabe, pričajo rudi pogoste nesreče v teh malih rudnikih, kar je najbolje razvidno iz »Rudarskega vest-nika«. ki opisuje pogoste nesreče v rovih in drugih napravah teh rudnikov, največ radi slabe varnosti. Da taki šušmarski rudniki potem lahko konkurirajo z našimi na visoki tehnični in socijalni stopnji stoječimi rudniki, je povsem razumljivo. Toda pri tem nastaja vprašanje, da li je taka nesolidna in skoro bi rekli protizakonita konkurenca dopustna, ko je dokazano, da ti mali rudniki na debelo izigravajo zakon o socijalnem zavarovanju delavstva i« zakon o zaščiti delavstva. Naj te rudnike prisilijo, da Bodo točno ali vsaj približno tako ured t h v tehničnem, socijalnem in delovnem pogledu (da bodo točno spoštovali in izvajali vse socijalne zakoneV. kakor so »rojeni rudniki v dravski banovini, pa bodo težave naših rudnikov na mah prenehale, rudniki bodo začeli polno obratovati in problem naših rudnikov bo na mah rešen. Zato je dolžnost naše javnosti, da zahteva, da država prisili tudi gospodarske kroge m razne nacionalizirane podjetnike na jugu naše države k točnemu izvajanja zakonov, ki so in morajo biti za vse državljane Jugoslavije enaki. Iz Celja —c Novi trije zvonovi, ki jih >e poklonil g. Se bas t i jan Selišek v Celju Marijini cerkvi in ki so jih v petek in soboto pote: nili v stolp, so za doneli obenem s starim, najmanjšim zvonom v soboto popoldne. V soboto zvečer je bil stolp svečano razsvetljen, na stolpu pa je koncerti ral sekstet na pihala. Koncert so ponovili v nedeljo ob 6. zjutraj. Ob 9. je bila v cerkvi pontirikai-na maša s spremljevanjem orkestra. Sedaj ima Marijina cerkev največje zvonove med vsemi cerkvami v Celju ter bLržnji in daljni okolici. —c V celjski bolnici je umrla v petak 69letna dninarica Ana Račkova iz Zavodne pri Celju, v soboto pa je umrl župnik g. Ivan Ivane s Sladke gore. —-c Celjski nogomet. V nedeljo popoldne sta bili na Glaziji tekmi za poškodbeni fond LNP. Najprej je bila odigrana tekma med SK Atletiko in SK Jugoslavijo. Atletiki so zasluženo zmagali v razmerju 7rl (2:1). Obe moštvi sa nudili primitivno igio, zlasti slaba pa je bila Jugoslavija, ki je po odmoru zelo popustila. Goli za Atletike so padli v 21. in 40. minuti prvega ter v d, ML, 28., 29. in 36. minuti dragega polčasa, častni gol za Jugoslavijo pa v 26. rrnnutd prvega polčasa. Kot 6:3 za Atletike. Tekmo je sodil g. Seitl objektivno. Sledila je tekma med SK Celjem in SK Olimpom. Cd je je že nudilo z 2K), ko je sodnik g. Janezič izključil igrača Olimpa. Ker pa igrač ni hotel zapustiti igrišča, ja sodnik zaključil tekmo. Sledila je nova tekma med obema kluboma ki ju je sodil g. Seitl. Tekma je trajala dvakrat po 35 minut m se je končala neodločeno 3:3 (polčas 2:1 za SK Celje). Obe moštvi sta nudili dobro tehnično m kombmatorno igro. Kolikor je Olimp zaostajal za Celjem, je nadoknadil s po^r^o varnost jo in elanom Goli za Celje so padli v 10. m 31. minuti prvega ter v 15. minuti drugega r*>lčasa, goli za Olimp pa v 19. minuti prvega ter v 4. rn 8. minuti drugega polčasa. Koti 3=3. V pred ***** j« mladina SK Celja porazila reaer-vo SK Celja v razmerja 3:2 (3:1). Iz Ptuja — Tedenska služba gasilske čete v Pro /u. Do prihodnje nedelje bo ooravluri gasilsko službo n. red, L vod s čet ar jem Rudolfom Erlačem m četnikom Ivanom Omulcem. Reševalno službo pa opravljajo šofer Ivan Ivanuša, četar Mihael Zamuda m Simon Brunčič ter od moštva Josip KJajnšek. . Noeno lekernOko službo ima do inkl. 21. t m. lekarna »Pri zJatetn jekmo* Cmag. ph. Leo BehrbaHc). 7" ZCVTV7V 09 £ zvezal. Med prevžk-karjem Sakelškom Antonom tz Sp Brega pn Ptuju in O. F. tudi od tam, je nastal te dni spor zaradi gospodarstva. Med pre pirom pa je O. pograbil Soke&ca m g* vrgel ob tto, da je zadobil večje otekline na glavi. O. je nato starega SakelAa zve zal z vrvmi ter takega položil na posteljo kjer ga je pustil zvezanega ležati nad pol cV..P™7,aT* dajanje, izgovarja se pa, da je bn Sakelšek pijan rn da mu je grozil s sekrro. Zadevo kna sedaj v rokah sodišče. — Mestno kopaliSče je nujno potrebno od znotraj temeljitega prepleskanja. zia-»ti na v parni kopeli, kjer se na zidu že nabira mah. Za pTep^eKkMJe je sedaj še čas, skct bo pa moralo biti kopališče vso zimo v takem stanju Ce je to higijemč-no, pa naj presodijo drogi, ki so za bi poklicani — Malo več luči. Pod tem naslovom amo pred kratkim priobčili notico o pomanjkanju razsvetljave v mestnem parku ob nabrežju. Dočim sta poprej še brleli dve svetiljki, sta po našem opozorilu še ti dve izginili iz parka, tako da je sedaj v njem pravcata egiptovska tema. Občinstvo prosimo, naj prispeva za nabavo Amor-čkovih lučic, da se razsvetli park! ***ukA> Je govoril. — Ko sem Rfhandu ottjabfla, da ga vzamem, je dejal, da je v sedtrdh nebesih. --Sajje gorvorfl resnico. Ti si —~-reč njegova sedma đtmn 4. SLOVENSKI NAROD«, dne 17. septembra 1934 Ponmm đu Tevrail: 123 Lepa Židovka Roman. Priskočili so sekundami, kajti markiz se je bil o po tekel. Opazili so, da stiska v roki samo držaj meča, kajti zlomil se mu je bil, ko je odbil nasprotnikov udarec. Sicer je bilo pa čudno, da mu kapitanov meč ni prodrl globlje* nego do prsne kosti. .— Mečev nimava, — je dejal markiz, ki si ie bil hitro opomogel. — Zato pa imava samokrese, — je odgovoril kapitan. Oh, — je vzkliknil markiz z odklonimo kretnjo. Pa tudi sablje, — je odvrnil kapitan. — Torej sablje, — je odgovoril mar-s prisiljenim nasmehom. Nasprotnika sta se spoprijela z velikimi konjeniškimi sabljami. Dvoboj ni bil več tako eleganten, zato pa mnogo srditejši. Tudi s sabljo je kapitan ljuto napadal markiza. Končno, ko je markiz en udarec nekoliko prepozno odbil, ga je zadela kapitanova sablja po glavi. Markiz ni imel časa, da bi udarec odbil, in umaknil se je samo toliko, da ga je zadela nasprotnikova sablja od strani in mu odsekala uho. Markiz je kriknil od bolečin, pa je takoj zaničljivo pripomnil: — Neznatna praska. Kapitan se je molče vrnil na mesto in v hipu, ko ga je hotel markiz znova srdito napasti, je zamahnil zopet po njegovi glavi. To pot je zadela njegova sablja desno stran markizove glave tako. da mu je odsekala drugo uho s koščkom obraza. Bolečina je bila tako huda. da se je markiz zgrudil in se začel zvijati v krčih. Kapitan je Čakal, da bi markiz priznal svoj poraz. — Ali želite kratek presledek, da si oddahnete? — je vprašal markiza. Toda markiz ni bil zmožen odgovora. — Gospodje, — je izpregovoril eden izmed markizovih sekundantov, — ne vem, ali se bo hotel markiz znova spoprijeti s kapitanom, toda v tem trenutku je jasno, da se mu ne more postaviti v bran z orožjem v roki. .. Dobro, gospoda, — je odgovoril kapitan. — počakal bom, da se markizu zacelijo rane. ki niso tako nevarne, kakor skeleče. In kapitan je krenil s svojima sekundarnima nazaj v mesto. Težko je opisati,s kolikim navdušenjem je sprejel Bordeaux vest, da je bil.markiz končno pošteno kaznovan za svojo predrznost. Nekaj dni po popolnem izlečenju je StapiJ markiz elegantno oblečen, lepo počesan in z običajnim izrazom predrznosti na obrazu iz hiše. Usoda je hotela, da je srečal baš Godefroya de Main-f1ardye. In ker se je bila po mestu že razširila vest, da se poroči ta mladi plemič s Filipino de Genouilhac, je bilo znano to tudi markizu. Cim ga je zagledal, je stopil markiz k njemu, rekoč: — Dovolite, gospod, da vam izrazim svoje presenečenje. Dovolj dolgo ste že v Franciji, da bi mogel človek pričakovati od vas malo več omike. — Ne razumem vas, gospod. — To je samo dokaz, da ste premalo omikani, — je odgovoril markiz predrzno. — Gospod markiz, — je dejal Godefrov mirno, — ne smeli bi iskati spora, če se ne zanašate, da vam vaša nedavna nezgoda to dovoljuje. — Kaj pomeni to? — To, da vam nihče več ne more naviti ušes. Markiz je planil na Godefrova, toda le-ta ga je zgrabil za rame in prisilil, da je obstal. — Drugič, gospod. Plemiči se izzivajo na dvoboj samo z besedo in kretnjo. Vi in vam enaki pa znate samo žaliti ali pretepati. — Gospod, izpustite me! — je za-klical markiz. — Se ne, ker bi bil že davno rad zvedel, od kod vam naslov markiz. — Podlež! — Pustiva grobosti, markiz. Ali se hočete spoprijeti z menoj? — Da! ' — Kdaj? — Jutri zjutraj! — Zakaj ne takoj? — Pa naj bo. Pripravljen sem, toda mrači se že. — To nič ne de, si bova pa svetila. In Godefrov je izpustil markiza, — Kje se srečava? — je vprašal markiz. -r V zakurjeni in razsvetljeni dvorani v ulici Marganse. — Vaše orožje? — Meč, ki ga znate najbolje sukati, — je odgovoril Godefroy, — kajti sablja bi vas spominjala, kako ste izgubili ušesa. — Zelo dimovi ti ste, gospod, toda tn ne gre za smelost, temveč na dragem mestu. Sicer pa dvoboja pri svečah ne morem sprejeti. — Torej vendar sele jutri zjotraj? — Da. — hi kje? — V arlaškem gozdiču, kjer sem imel dvoboj s kapitanom Mousegurom, — je odgovoril markiz. — Kaj se ne bojite, da bi v&m ta kraj ne prinesel nove nesreče? — To bomo videli jutri. In markiz se je vrnil. Drugo jutro ob devetih sta si stala nasprotnika z meči v rokah nasproti in dvoboj se je začel. Godeiroy je znal izborno sukati meč. Markiz je to dobro vedel in sklenil je pozvati ga na odgovor samo zato, da bi rešil svoj omajani sloves. Tako je stavil vse na eno karto. Komaj sta se meča prekrižala, ie markiz iz načina, kako si je Godefroy takoi priboril premoč, jasno spoznal svoj položaj in nehote je zamrmral sam pri sebi. — Ce se ne zgodi čudež, sem izgubljen. In obupno se je začel braniti. — Zadeti ste, gospod markiz, — je zaklical Godefroy kmalu. — Samo praska. — Že prav! — je odgovoril Godefrov. Komaj sta se meča še nekajkrat prekrižala, je Godefrov znova zaklical: — Zopet ste zadeti. Na vsem svetu izhaja 12.810 dnevnikov. Največ listov izhaja v Evropi, in sicer 8560 dnevnikov ali dve tretjini vseh dnevnikov na svetu. V Ameriki izhaja 2160 dnevnikov, v Aziji 1647, v Avstraliji 200, v Afriki 213, od teh 73 v Egiptu. Prebivalstvo srednje in vzhodne Afrike čuti še zdaj hudo pomanjkanje novin in dnevnih vesti o svetovnih dogodkih, kar pa najbrž zanj ni prehuda nesreča, saj je zadovoljno v miru svojih pragozdov in pustinje. Najstarejša dežela novin je Kitajska, Že leta 715 je bil ustanovljen na Kitajskem uradni list »Peking Bao«, ki je izhajal celih 1200 let, te dni so ga pa ustavili. »Peking Bao« je bil dnevnik, ki je često menjal svoje ime, toda vedno se je zopet vračal k njemu. Prvotno se je izdajal ta list na rjavi svili. Kitajska pa zdaj ne spada več glede novinarstva med prve države. Japonska jo je namreč že daleč prekosila. Japonska je zdaj v tehniki in gospodarstvu na višku in novinarstvo je med Japonci najbolj razvito. Izmed dnevnikov Azije, ki jih je 1647, jih odpade na Japonsko 1013. Najstarejša dežela novin je Kitajska, najmlajša pa Albanija. V Albaniji sta bila ustanovljena oba lista šele L 1929.: ustanovil ju je kralj Ahmed Zogu L V preseljevanje duš veruje Nedavno je umrl v Argentini večkratni milijonar F. Pradere, Čigar ogromno bogastvo, v našem denarju nad 300.000.000. je pripadlo njegovi ženi. Ker se je pa izdajal neki Josef Ere-izu povsod za sina umrlega bogataša in ker je grozil celo s tožbo, je podarila milijonarjeva vdova dozdevnemu moževemu sinu okrog 3,000.000. da bi ne sramotil več pokojnikovega imena. Kljub temu je pa Ereizu vložil tožbo, češ. da je milijonarjeva vdova s tem priznala utemeljenost njegove zahteve, da mora dobiti odgovarjajoči delež na zapuščini. Sodišču se je zdelo čudno, da je tudi tožiteli star 80 let. kakor je bil milijonar Pradere. Ereizu je pa izjavil, da je spiritist. da trdno veruie v preseljevanje duš. da ni sicer Praderov sin, pač pa sin njegove žene. ki ga je porodila v času svojega prvega vtele-šenja. Zadeva je bila smešna, toda v rokah io imajo odvetniki in upanje, da se jim bo posrečilo dobiti od 40.000.000 vsaj nekaj, je preveč zapeljivo, da bi mogla kar tako na lepem zmagati zdrava pamet. Tako se bo spor obravnaval pred sodiščem, čeprav je na prvi pogled jasno, da je Ereizu slepar ali pa prismuknjenec. Pogreb Breško Breškovske V soboto popoidne so pokopali na pokopališču na periferiji Prage rusko revoludjonarko Katarino Aleksandrov-no Breško-Breškovsko. Na zadnji poti jo je spremilo poleg ožjih prijateljev in predstavnikov češkoslovaške javnosti mnogo občinstva. Skoraj vsi prebivalci Gornjih Počeraic, kjer je preživela Breškovska zadnja leta svojega burnega življenja, so prišh' k pogrebu, saj je bila pokojna med ljudstvom zelo priljubljena. Na čelu dolgega žalnega sprevoda ie stopala skupina legijonar-jev, za njimi delavske politične in športne organizacije, za pogrebnim vozom je pa stopalo več sto ruskih sodjalnih demokratov v emigraciji in oficijelnih zastopnikov češkoslovaške javnosti. Med pogrebci je bil tudi intimni prijatelj in politični sotrudnik Breškovske. Kerenski, ki se ie pripeljal iz Pariza. Pred odprtim grobom se je poslovil od Breškovske najprej Kerenski, ki je tudi prečita] v češčmi politično oporoko pokojne revolucijonarke, v kateri se Breškovska ganljivo poslavlja od s vojni sotrudnikov in se ikn zahvaljuje, da so ji pomagaK premagati vse ovire. Za Ke renskim je spregovoril predsednik Dvoboj se je nadaljeval in vsako minuto je Godefroy mirno ponovil: — Zopet ste zadeti, gospd de Ma-thahn. — Ali se ne bojite, gospod, da vas ne utrudi samo igračkanie, namestu da bi me težje ranih? — Ali pa ubil? — je pripomnil Godefrov. — Da, ali pa ubil, — je ponovil markiz besno. — Ne, gospod, — ie odgovoril Godefrov, — ne bojim se, da bi se utrudil. Kar se pa tiče tega, da bi vas ubil, ste lahko brez skrbi, danes se to ne bo zgodilo. Pripravil sem vam mnogo hujšo kazen. — Ah, torej hočete tudi vi postati krvnik? — je vprašal markiz. — Ne, meni gre samo za kazen. Vi ste Merottm pajdaš, toda kazni ne zaslužite samo za to... Zopet ste zadeti — Gospoda, — se je oglasi! eden izmed sekundantov. — med dvobojem ni dovoljeno govoriti. V deželi kraljice Sabo z glavnim mestom Aida Abbeda izhaja samo en list >Aimro«. Celo severna Islandija in Lich-tensteinska imata samo po dva do tri dnevnike. Med evropskimi državami je glede novin na prvem mestu Švica, kjer pride na 8000 prebivalcev en list, na drugem mestu je Nemčija, kjer je izhajalo pred Hitlerjem 40 % vseh evropskih li-tov; toda v Nemčiji odpade en list šele na 20.000 prebivalcev. Anglija, kjer je novinarstvo na visoki stopnji in v največjem razvoju, je skoraj na zadnjem mestu, saj odpade en list komaj na 107.000 prebivalcev. To gre seveda na račun kolonijalnih narodov. Približno tako je razmerje tudi v drugih evropskih državah. V Ameriki je glede števila dnevnikov jug pred severom. V Argentini odpade 53.000 prebivalcev na en list, v Zedinje-nih državah pa 61.000. Samo v Buenos Airesu izhaja 37 dnevnikov, in sicer v vseh jezikih sveta. Milijonske naklade imajo samo štiri države sveta, in sicer Francija, Anglija, Zedinjene države in imata angleški dnevnik »Daily Mail« in Japonska. Največjo naklado na svetu francoski »Petit Parisien«. Ta dva lista ihajata približno vsak v dveh milijonih izvodov. senata dr. Soukup o pomenu dela Bre-ško-Breškovske, čije življenje ie obsegalo najvažnejše razdobje ruske zgodovine od odprave suženjstva do povojne socijalne revolucije. Tudi članica parlamenta Zeminova je govorila o pomenu dela pokojne ruske revolucijonarke, ki nam jasno priča, da ustvarjajo tudi ženske velika dela. SledUo je še več govorov, potem so pa spustili krsto v grob. Umetno namakanje Povolžja Letošnja suša v Rusiji je opozorila vlado na veliko nevarnost, ki preti ruskim stepam, če je premalo padavin. Svet ljudskih komisarjev je razpravljal na eni svojih zadnjih sej o izkušnjah, ki so jah dobila kolektivna gospodarstva letos v stepah ob Volgi. Izkazalo se je, da je bilo v tem pogledu storjeno zek> mnogo, da pa morajo kolektivna gospodarstva s pomočjo oblasti poskrbeti še za umetno namakanje 33jOOO ha kolektivno obdelovanega polja do konca letošnjega leta. Za ta dela je dovoljen kredit v znesku 4,000.000 rubljev Poleg tega je bilo ljudskemu komisarijatu za poljedelstvo naročeno, naj pripravi za prihodnje leto načrt naprav za namakanje 130.000 ha peščene zemlje. Ti ukrepi so dopolnilo Širokopoteznega kanalizacijskega načrta Volge, ki bo omogočil v razdobju druge petletke umetno namakanje obširnih pokrajin ob Volgi. Stratosfera! poleti brez pomena? Baje se pripravlja na polet v stratosfero celo Piccardova žena, ki je dovolj pogumna, da se hoče dvigniti s svojim možem v zračne višave. Poleti v stratosfero so stari šele tri leta. Pri njih ne gre za višinski rekord, temveč za znanstvena dognanja, ki bi lahko imela praktično vrednost. Najhujši sovražnik letala je vreme. Letalci se mu hočejo izogniti s tem. da bi letali nad oblaki, odnosno tako visoko, da bi jim nevihte ne mogle do živega. S proučevanjem vremenskih razmer v stratosferi gre roko v roki tudi proučevanje kozmičnih žarkov. Pred 20 leti ljudje še ničesar niso vedeli o teh žarkih. Se nihče jih ni videl in žarki sami nimajo nobenega opazovalnega vpliva na navadno gmoto. Prodirajo skozi gmoto, kakor prodirajo svetlobni valovi skozi steklo. Kar se tiče njihove nevidnosti, jih lahko primerjamo z radiovalovi. Prostor je lahko poln radiovalov. toda človek bi tega ne vedel, če bi ne imel sprejemnega aparata, ki valove prestreže in jih izpremeni v njegovem ušesu v zvoke. Ce najdejo fiziki boljše pojasnilo bistva kozmičnih žarkov, bodo morda biologi in fiziologi mogli ugotoviti tudi vpliv teh prodornih žarkov na življenje človeka, živali in rastline. 0 drugih vrstah izžarevanja je že več ali mani točno znano, da imajo na vsak živ organizem velik vpliv in zato ni nobenega Dovoda za domnevo, da bi bili kozmični žarki v tem pogledu izjema. Proti nadam, ki jih stavlja Človeštvo v stratosferne polete, pa izraža slavni konstrukter letal Igor Sikorski mnenje, da s trgovskega stališča poleti v stratosfero nikoli ne bodo praktični. Sikorski je prepričan, da se bo letalstvo v bodoče omejilo samo na vojaške svrhe in hiter prevoz pošte. Stra-tosfema letala bi bila pa tako draga, da bi s trgovskega stališča sploh ne Dri šla v pošte v. Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON" Proti radioaparatom v avtomobilih V New Yorku so izločili iz prometa okrog 17.500 avtotaksijev, ker so imeli radioaparate. To se je zgodilo na odredbo policijskega ravnatelja Bolana, Lastniki avtomobilov seveda protestirajo proti tej prepovedi, češ naj se prepusti ta zadeva sodišča, Policijski ravnatelj pa utemeljuje svoj odlok s tem, da pomenijo radioaparati v avtomobilih nevarnost za ljudi. Prepoved je izšla neposredno po nesreči, ko je avtomobil povozil nekega priletnega meščana. Mož je hotel čez ulico, pa je pridrvel avtomobil in ga podrl. Nesreča se je pripetila zato, ker je bil Šofer baš zaposlen z radioaparatom in je navdušeno poslušal veselo popevko, za volan se pa ni dosti zmenil. Odlok policijskega ravnatelja prihaja baš v času, ko so se začeli avtomobili z radioaparati močno uveljavljati. Tudi oni lastniki avtomobilov, ki niso hoteli o tej modernizaciji ničesar slišati, so jo morali uvesti, ker so jo zahtevali ljudje. Marsikdo v Ameriki sede v avtotaksi samo zato, da lahko posluša po radiu godbo in petje. Policijski ravnatelj se pa ne da prepričati, da je njegova prepoved neumestna. Mož pravi, da radioaparati v avtomobilih ne motijo samo šoferjev, temveč tudi mimoidoče pešce, ki se ustavljajo in poslušajo godbo ali petja, kar zakrivi mnogo prometnih nesreč. Robot, ki govori in hodi Po 40 let trajajočih poskusih se je posrečito angleškemu mehaniku Artur-ju Ouistu izdelati govorečega in bodečega robota. Dal mu je rnie Chariie. Robot govori brez prestanka pol ure. hodi po sobi, se pripogiba, smeje in kriči. Izumitelj Ouisto je povabil londonske novinarje, da bi si prišli ogledat robota v njegovo vilo v Renning-ton Parku. Ouisto je predstavil svojega mehaničnega moža, ko se je baš vračal od izpreiioda po vrtu. Največjo važnost je polagal izmniteli na materijal, rz katerega so narejene robotove mišice na obrazu in po telesu. Obraz je izdelan tako precizno, da lahko dela robot celo grimase. Robota poženo trije električni motorčki. To je popoln model sinkronizacije, kretenj in zvokov. Ce se raztegnejo robotova usta v smeh, se zasmeje tudi njegov obraz. Izumitelj je zadovoljen s svojim robotom m hoče ga samo še prilagoditi posebni službi javnosti. Chariie bo namreč prodajal v neki trgovini blago. Točno bo navajal cene blaga v tem oddelku in hvalil po-edine predmete. Ouisto se pa ne bo zadovol.nl s tem napol manuelmm tipom robota. Njegov prihodnji model intelektualnega robota bo popoln politični govornik, ki bo lahko govoril celo uro ali pa še več točno po programu stranke, ki ga bo najela. Kot ustvarjen za cirkus. Artist se predstavi ravnatelju potujočega cirkusa: — Gospod ravnatelj, sprejmite me v služibo. Znam se z obema nogama praskati za ušesi, strižem po vrsti z ušesi in govorim perfektno s trebuhom. STANOVANJE renovirano oddam z oktobrom v samostojni hišici. Večja in manjša soba in pritikline. — Glin c c VTI/2. 2S36 KRASEN ASPARAGUS zanimanja vreden, prodam. — Sv. Petra cesta 79 (dvorišče). 2833 RJAV USNJEN PAS »e je izgubil. Prosim najditelja, da ga vrne proti nagradi 20.-dinarjev v upravi * Slovenskega Naroda«:. 2837 MAUNOVEC pristen, naraven, a sladkorjem vfcuhan — se dobi na malo in veliko v LEKARNI DR G. PIOOOU, LJUBLJANA« Dunajska e, fi PUMPARCE DiaCe. najboljši nakup A, PKESKEB, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta stev. i«. 6/i PISALNI STROJ dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe z navedbo cene in znamke na upravo >Slov. Naroda« pod »Pisalni stroje. VINOGRAD EN KMETIJA v Slov. goricah naprodaj. — Informacije: Rodbina FL, Gru-šova 26, pošta Sv. Marjeta ob Pesnici. VREČE ZA OGLJE balnate, močne, zelo trpežne — najceneje nudim vsako množino. — Ljudevit Sire, Kranj. 2756 SMOKVE (FIGE) 5 kg za 52 Din. Vrsalović, Sel-ca-Brač. GRADBENIM PODJETNIKOM! Kmetijska zadruga, r. z. z o. z. v Črnomlju razpisuje oddajo prevzema in izvršitve zidarskih in krovskih del pri gradnji novega zadružnega doma v Črnomlju. — Pojasnila daje: Kmetijska zadruga v Črnomlju, reg. zadr. z omejeno zavezo. 2884 Narodna tisk ar na LJUBLJANA KNAFUEVA IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA TEB SB PRIPOROČA ^9 A. VSE GUBE SO IZGIHiLE! po šestih tednih V neki dunajski bolnišnici je neki znameniti zdravnik dnevno po pet minut negoval neko 61 letno ženo. V &estib tednih so gube popolnoma izginile. Povrnila se ji ja sveža, mladostna, dekliška polt. Ta poizkus je bil ponovljen, navaja Dunajski Medicinski List, pri drugih ženah v dobi od 60—70 let z istimi presenetljivimi rezultati. Skrivnost teh uspehov je razglašena vsemu svetu. Vsaka žena lahko sama isto doseže. Dr. Stejskal, profesor dunajske univerze, je razkril, da je vzrok gub na licu izguba gotovih vitalnih sestavin kože. Po dolgih letih raziskovanja se mu je posrečilo, ekstrahirati to dragoceno sestavino iz skrbno izbranih mladih živali. Ta produkt ja imenovan Biocel. Pravico prodaje tega nenavadnega izuma si je z ogromnimi stroški pridobila tvrdka Tokalon. V kremi Tokalon, hranilu za kožo, rožnate barve, je Biocet kombiniran ie z drugimi hranilnimi sestavinami. Krema pomlajuje kožo, odstranjuj« gube in krepča oslabele mišica lica. Zena od 50—60 let lahko dobijo mladostno lepoto, zaradi katere ph bo ravidalo mnogo mladih dekl?' Na svetu izhaja 12.810 dnevnikov Najstarejša dežela novin je Kitajska, kjer je izhajal dnevnik „Peking Bao" celili 1200 let —