The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ^UME XXIII.—LETO ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XXIII. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) OCTOBER 16, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 244 a zmaga britanske Odobravanje Roose- veltovega govora mornarice v Jugoslaviji a • ^ a Ajax je zopet utrdila sloves angleške mornarice, 0 Je pogreznila troje italijanskih rušilcev, d očim so °stale italijanske ladje naglo pobegnile. Na ltpQin u zastavne ladje an- ki drug italijanski rušilec. Toda v. (porrn°rnar'ce' 15. oktobra, čim so mornarji na italijanskem Hiostj-a b°a Larry Allen). — Z rušilen uzrli bližajoče se an-"ahajam °"'ne ^ac*Je> na kateri se gleške ladje, so naglo presekali ttigie^ ' Sem °Pazoval, kako je kabelske vrvi, ki so vezale gorele itsr m°rnarica P°Sreznila čo ladjo na njihov rušilec, na-Bii0 • 'Janskih rušilcev. , kar je nepoškodovani rušilec na- rjo2or^e v s°boto pred jutra- glo pobegnil proti Siciliji, pu-2a1' 0 ie angleška morna- steč gorečega rušilca njegovi u-.va italijanske bojne' sodi. W Se . Iz'ni obale Sicilije, na-1 Konec boja igraja ^azvila bitka, v kateri j Nekateri mornarji na gore-tf. b avn° vlogo križarka čem rušilcu so na vse kriplje ga- AT1 IfltYl • I OT O I 01 I gleške kraje, pa so angleški kakor redno vsako časa s svojim ^ > dokler ni ne-v.8 ala na dveh italijan-16 Za S^na eksplozija iSesia^Unicijo, ki je rušil-p .ln pogreznila. Tretji • tedaj pobegnil v te- bMeteiZa*ein J*e križarka A-a dva nadaljna i-JNoiH ru§ilca, na katera je 'talii Z°Pet otvorila ogenj, obr nSka rutica sta se paronila ter pričela pod! it) < 8v°jih strojev beža-! ' eh r-iioii«—. _ i__i.____i Sredozemskim morjem; letalci so oprezali za italijanskimi podmornicami in ladjami. Dasi sem vsega skupaj preletel 3,000 milj, nisem videl v vsem tem času drugega kot enega galeba, dve pomožni angleški ladji, ki sta odstranjevali mine v bližini Malte, in dvoje italijanskih letal. bombniki, noč, razbijali po nemških bazah in napravah ob Kanalu kakor tudi v Nemčiji. Most Čas je tukaj, da si naročite mošt, grozdje ali sode. Pri sledečih trgovcih z vinom in grozd-1 povelje, da mora z jutrišnjim jem dobite najboljšo kvaliteto, dnem pričeti bombardirati Bur-dobro postrežbo in zmerne cene: Rudy Božeglav, 1125 East 60th St.; Anton Korošec, 6629 St. Clair Ave.; Mrs. F. Marinčič, 15012 Sylvia Ave.; J. C. Muchitz 1181 Addison Rd.; Krist Mandel 15704 Waterloo Rd.; Ted Man- ; rušilcev, o katerem i del> 20171 Nicholas Ave. ; dognalo, da bil zadet po i , -žarke Ajax. Ž nje- % • Acev> 0 katerem; k ®iere e?e dognalo, da je bil ktoov',3e kil zadet po izstrel- S V" Str Izgubljen linolej Včeraj je Peter Rostan kupil pri Dolganu na Waterloo Rd. 9 so švignili proti :jardov linoleja, katerega je po-.». stebri plamenov. j ^a,ijanskih ladij ^ut zatem je angleš- Seja direktorija SNPJ farme V četrtek večer 17. oktobra se vrši važna seja direktorija SNPJ BOMBARDIRANJE | farme. Seja se vrši v Sloven- BURMA CESTE skem delavskem domu na Wa- t i v„n .1o - , Wla i terloo Rd. Ker je več važnih re-Japonska zračna sila je dobila i .. .. ■ci za rešiti, se direktorij poziva, da je na mestu točno ob 7. uri. — Tajnik. Seja Nocoj ob 7. uri se vrši seja Progresivnih Slovenk krožek št. 2 v Slovenskem narodnem domu. Članice so prošene, da so gotovo navzoče. Slovenci v odboru V registracijskem odboru za ma cesto, ki jo je Anglija zopet odprla in po kateri bodo dobivali Kitajci orožje in druge vojne potrebščine v deželo. Doma Mrs. Jennie Gospodarich, soproga Jamesa Gospodaricha, na VOJNO VERIŽNIŠTVO V FRANCIJI PARIZ. — Pariška policija, ki je seveda pod nemško kontrolo, javlja, da je odkrila družbo tridesetih ljudi, ki so izmamljali denar od rodbin francoskih vojnih ujetnikov v Nemčiji, katerim so obetali, da bodo pomagali ujetnikom pobegniti iz Nemčije. Na čelu te čedne družbe je bil Andre Ferru, bivši častnik, ki je bil leta 1925 zaradi raznih sleparij iztiran iz francoske armade. Nemci se pripravljajo za napad na Rusijo in Turčijo Nemci pripovedujejo železogardistom, da bo služila Ru-munija kot baza napadom na Rusijo in Turčijo. Velika nevarnost preti tudi Grčiji in Jugoslaviji. Poroča G. E. R. Geyde, v listu— ~ "New York Times" , slavijo, Grčijo in Turčijo, ka- ISTANBUL, Turčija, 15. ok-! kor se je poslužilo Rumunije. Lobra. Potniki, ki so prišli sem-' Pritisk za dosego svojih name-kaj iz raznih krajev Rumunije, | nov bo izvajala Nemčija s po-Dripovedujejo zanimive stvari o močjo diplomatičnih intrig, vojaških demonstracij in ekonomskih metod. Mi poznamo te metode ter smo na straži. Naša prva naloga je, da zatremo vsako Turči- Relif za samske osebe V petek ob 1:30 popoldne bo imel welfare committee mestne zbornice javno razpravo glede resolucije, s katero se zahteva, da se sprejme samske moške zopet na relifno listo. Z resolucijo se zahteva od Fred W. Ram-seyja, ravnatelja za javno blagostanje, da sprejme zopet na relifno listo vse samske osebe, lemških pripravah v tej prega-ženi deželi za njih vojno proti Rusiji. V rumunskih okrajih, kjer žive nemške manjšine, ho- jejo Nemci formirati posebne' defetistično propagando nemške regimente v rumunski ja se je že odločila za svojo pot. armadi, sestoječe iz nemških | manjšin. Armada v armadi Prvotni načrt nemških oblastnikov je bil, da izstopijo iz ru-munske armade vsi vojaki nem- "GLAVE SE TRKLJAJO..." BERLIN.—V Gdansku so bile zaradi veleizdaje obglavljene štiri osebe. Vsega skupaj je bilo letos obglavljenih v Gdansku že 14928 Sylvia Ave. in hčerka Mr. in Mrs. Frank Magdalene, 10713 j obvezno vojaško službo so tudi Prince Ave. je bila pripeljana i trije Slovenci, in sicer John Mi- j ki so bile črtane z relifnih list. domov iz Glenville bolnišnice, j helich, John Novak in Leo Kush-1 češ, da so delazmožne in da se ške narodnosti, kateri bi tvorili; štirideset ljudi. (Preden je prišel posebne polke pod poveljstvom Hitler na krmilo nemške vlade, lastnikov iz rajha. Tej nameri j je obljubil, da se bodo trkljale pa se je odločno uprl rumunski1 glave po pesku, ko bo prišel on general in diktator Antonescu j do moči. Kot je videti, to oblju-tekom viharnega razgovora z bo tudi drži). nemškim poslanikom. Nemško vojaštvo bo porazdeljeno po taboriščih zapadne Rumunije, da se izognejo Nemci vedno večjemu sumničenju od strani Rusije. Napad na Rusijo in Turčijo Privatno pripovedujejo Nemci rumunskim železogardistom (fašistom), da je njihov namen, narediti iz Rumunije bazo za napad na Rusijo in Turčijo. Materijal za antiletalsko obram- .1 Prijatelji jo lahko sedaj obišči- j lan. V^° V ^ax uzrla neko ita-h* ktit^1Zarko in štiri rušil-V ^kt l*1 Pa ni mogla priti er se je vsa italijan-obrnila ter pri-\h;HaPAr0ti Skiliji. šil Se x se je nato obr-i, \ . Ugnala za gorečim Art ložil v ozadje svojega avta, na-,. na domu kar je nato vozil po E. 156 St. in i Seia Trafalgar Ave. do svojega doma | Red]m megečn'a seja dnlštra I morajo ozreti po zaposlitvi. 449 E. 158 St. a je med potom, . _ v. x . ,. , . , . .. . . n v. Cerkniško jezero se vrsi v cetr-linolej zdrknil iz avta. Posten . , , najditelj je prošen, da sporoči lastniku Rostanu, za kar dobi nagrado. J, Vi* uglierom, naša za-Pa tedaj poslala b'io a Z Naročilom, naj se Aiaxu. \ V 'astno varnost anSleške matične laki Nfo. J °dletela v žarke ju- tek dne 17. oktobra v navadnih prostorih Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Priče- VELIKO ZADOVOLJSTVO ANGLEŽEV NAD AMERIŠKIMI RUŠILCI Mr. Victor Wood Znani rojak in društveni delavec Mr. Victor Wood naznanja svojim prijateljem kakor tudi društvom, da je zaposlen kot razvažalec piva pri Mr. Potokar-ju, ter se vsem vljudno priporoča. Njegov naslov je: 19401 Pasnow Ave., telefon 6172 W. Sestanek Šivalni klub Progresivnih bo še ni prispel v celoti iz Nem- Slovenk, krožek št. 1 se snide čije, koliko pa je že dospelo an-j jutri, v četrtek, ob 7. uri zvečer tiletalskih topov, jih Nemci po- j pri Joe Karlinger, 433 E. 158th Stavke ne bo! Stavka razvažalcev premoga, ki je še včeraj grozila, je preprečena, ker je Retail Coal Board of Cuyahoga County obnovil svoj kontrakt z A. F. of L. Coal Drivers' unijo ter pristal Na krovu Angliji izročenega, cih, ki jih smatrajo angleški po ameriškega rušilca, v nekem an- j morščaki za luksus. so naprave gleškem pristanišču, dne 15. ok- j za pitno vodo, posebni kotliči za tobra. — V tukajšnje pristani- kuhanje kave, pršne kopeli in tek seje ob 7:30 uri zvečer. Čla- gče je prispela druga skupina a- pisalni stroji v prostorih za ni so vabljeni, da se seje udele- j meriških rušilcev, na katere so moštvo. Dalje so na teh rušilcih že v polnem številu. — Tajnica, j se nemudoma podali delavci in kotliči na paro za kuhanje čaja, Zahvala i strokovnjaki, da jih opremijo za stoli iz aluminija in razne ame- Mr. in Mrs. F. Hribar, ki sta ! aktivno pomorsko službo. riške mornariške revije, prevzela gostilno od Mrs. Roziej Angleški pomorščaki nemo-| Tekom vožnjev Anglijo je bi- Zapančič, 15232 Waterloo Rd. se najlepše zahvaljujeta vsem, c& bojna ladja, ki K,80"1 1J. *ako je gorečo itali-Vlekel za seboj ne- na zahtevo unije po 10-centnem ki so poslali cvetlice, darila in povišanju plače na uro. Nova karte sinčku Fredu, ko je bil v pogodba prizadeva 2,000 razva- bolnišnici na operaciji. Sedaj mu žalcev premoga, zaposlenih pri gre na bolje in se nahaja na do-275 trgovcih s premogom. mu. rejo prehvaliti ameriških rušilcev, ki jih označujejo za luk- lo morje zelo razburkano. Moštvo rušilcev je že doživelo svo- stavljajo z mrzlično naglico okoli oljnih vrelcev, da jih ne prebite Angleži s svojimi zračnimi napadi. Na Rumunijo se izvaja pritisk, da ima slednja zavzeti odločnejše stališče napram Rusiji, s katero pa se ne sme izzvajati vojne, dokler ni Nemčija zanjo pripravljena. Šepetajoča kampanja Poročevalec je dobil dokaze o šepetajoči St. Pridite! Buenos Aires, Arg. — V bolnišnico se je morala podati rojakinja Marija Bele, žena Mirkota Bele, doma iz šempasa pri Gorici. — Vile rojenice so obiskale družino rojaka Franca Sterleta, doma iz Bača na Pivki in jima i podarile fantka. — Žrtev usod-I ne pomote bi kmalu postal rojak suzne ladje, ker so na njih mno-, . , v. „ • ... , , . », je doživljaje, ker je rešilo na go udobnejše postelje za moštvo J , . v„ . in tudi drugače so mnogo udob-Igorju dva letalca, in rusilci so nejši kot angleški. |na potu v Anglijo preganjali tu- Naprave na ameriških rušil-1 di neko sovražno podmornico. osebne 'Jože Erjavec. Ko je odhajal iz kampanji, j stanovanja, je bil pozabil ključ, ki se je pričela proti turški via- j Ker pri povratku brez ključa ni di. Turško časopisje se zaveda i mogel skozi vrata, je hotel pre-te nevarnosti in časopis Ikcjam j plezati zid in priti v stanovanje, pravi: j to je pa slišal sosed, ki je, misleč "Osišče se namerava posluži-1 da so tatovi, ustrelil in ga za-ti Bolgarije za napad na Jugo- del. K sreči ne ngvarno. fefcfcSa. ENAKOPRAVNOST 16. oktobra, # I UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto....................................................................$5.50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto....................................................................................$4.50 za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece ............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: ga celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 UREDNIKOVA POSTA "Vinsko j več Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 1114 RUSIJA ČAKA ZIME G. E. R. Geycle, poročevalec lista "New York Times," ki se je mudil več let v Moskvi, pošilja iz Istanbula svojemu listu poročilo, v katerem razpravlja o položaju Rusije. Med drugim pravi sledeče: Rusija vidi, kako posega Nemčija po črnem morju in kako se približuje vitalnim vratom Rusije — Dardane-lsm. Nobeno čudo ni, če se svet čudoma čudi hladnosti, ki jo kaže Rusija v očigled te nemške ekspanzije. Kaj leži za to novo rusko uganko? Ali se je dala Rusija podkupiti z nemškimi obljubami o kontroli Dar-danel — ako morejo Nemci izvojevati to kontrolo in o drugem plenu, ki ga dobi Rusija lahko na Bližnjem ali Daljnem vzhodu? Skoraj ni verjetno, da bi Rusija na-cedla takim obljubam, ker ve, da bi reformirana anti-kominterna zveza takoj po zmagoslavni vojni pričela z udejstvovanjem svojih načrtov "novega reda" v Evropi in Aziji, kamor spada tudi Sovjetska Rusija. Ne. Možje, ki kontrolirajo sovjetsko politiko, so ;do boljšega uspeha na kultur-! nem polju in tudi obdržati našo . slovensko pesem tukaj v naši no- "Chonita" 20. oktobra je rojstni dan "Chonite", ki je spolnila 18. leto . domovini, Ameriki. in priredi ta dan okrožni ples.j a* bo spremljan po or- ^^"^1^'lkestru pod vodstvom Air. Jack Nagel. salki. Seveda povabi tudi Štefa- na, njenega ljubimca izza otroš- Torej ne pozabite v nedeljo 20. kih let, ki ji zapoje popolnoma ^obra priti vsi polnoštevilno v novo pesem v proslavo njenega|g^nski Narodni Dom na St. rojstnega dne. jciair Ave. Pričetek ob 3 popol- Ko to slavje mine, se Chonita ^an odpravi v Budimpešto za kratko i dobo in seveda tudi Daja gre z njo. Daja je ciganska šlogarica. Tudi Štefan se odpravi v Budimpešto, toda na skrivaj tako, da o tem Chonita nič ne ve. V Budimpešti zaloti Štefan baro- Na veselo svidenje Joanne M. Gustin, pevka zbora "Sloga". 'Zakonske homatije' Zlatorumena jesen je kot ta-novega sina Conrada ko prigo- jinstveni šepet narave, da za vse varja Choniti, da naj njega lju- to božanstveno lepoto stvarstva, bi in pusti njenega ljubimca, ci- čaka kupa razočaranj tudi pri-gana Štefana. ' rodo, katera bo v bližajočih se Ako hočete videti kako Cho- dnevih vklonila svoj kras ne-nita in Daja pridete v Budimpe- pojmljivi sili. što in komu da lepa Chonita} človek nehote vzdrhti v me-prednost, ali baronovemu sinu lanholičnem razpoloženju, iska-ali lepemu ciganu Štefanu, pri- joč nadomestila duševnim ob-dite v nedeljo 20. oktobra v čutkom, ki vstvarjajo domišlji-Slovenski Narodni Dom na St. jo čestokrat tako zelo resnične Clairju ob 3 uri popoldne, ko pojave življenja, da se jih okle-priredi pevski zbor "Sloga" ope- pamo kot rešilne bilke, v kateri reto "Chonita". — je čudovita moč prerojenja. Vstopnina je 50c, samo za Rodijo se povesti, novele, ro-ples zvečer pa 25c. mance vseh vrst, a kristalno Slovencev svojo letno trgatev" v lastnih prostorih na 6818 Denison Ave. Kakor običajno, zagotavljamo da se bo tudi letos napolnila dvorana, kajti čim več je prijateljev skupaj, tem več je veselja. Odbor bo preskrbel, da bo tudi ta prireditev živa in vesela. Straža, vojaki in sodnik ^so pripravljeni narediti njih dolžnost, drugače pa ne preostaja nič drugega, kot ječa. Vstopnina je samo 25c Igral bo domač orkester M. Simčiča. Članstvo Doma Zapadnih Slovencev, vabi vse Slovence sirom Clevelanda, da se vdeležite te veselice in zagotavljamo vam, da boste odšli veseli proti domu. Odbor vam bo postregel in u-stregel po najboljših močeh. Za dom Zapadnih Slovencev Carl Samanich, tajnik s tem korakom je Berlin obenem indirektno, zato pa nič manj učinkovito, povedal malim državam na Balkanu, Jugoslaviji, Grčiji in Bolgariji, da poslej, bolj kot kdaj prej, bodo morale slediti vsakeipu najmanjšemu migljaju osišč% ali pa... Ta akcija tudi dokazUje, da Hitler popolnoma nič ne zaupa "prijatelju" Stalinu. Iz Berlina se javlja, da so vojaške čete šle v Romunijo, da se prepreči "britsko sabotažo" vitalnih oljnih polj in pa, da se je "podpre" nemško garancijo romunskih mej, ki so bile začrtane po odrezanju provinc, kašo dobile Ogrska, Rusija in Bolgarija. V zadnji svetovni vojni so Nemci tudi prodrli do Romunije in v njih oblasti je bila tudi vsa Srbija. Ampak, ker so voj- ŠKRAT T Pevski zbor "Sloga" vas prav čist odsev slovenskega narodne-zadnji ljudje na svetu, ki bi trpeli na iluzijah. Realisti, juijudno vabi, da polnoštevilno ga življa se pojavlja na naših o-kakršni SO, natančno vedo, kaj pomenijo zadnje poteze posetite to opereto, ki je res drih v vsej primitivnosti in lepo Nemčije in kaj jih čaka od strani osišča v bližnji bodočnosti. Sovjetska Unija čaka svoje ure. Da se je Sovjetska Rusija uklonila dejstvu, da Nemčija ignorira ruske zahteve ob Donavi in da osišče pre-obličuje Evropo in Azijo, ne da bi vprašalo Rusijo po njenem mnenju, in dalje, da Rusija mirno gleda, kako se krasna in vam bo nudila obilo u- ti, kar se mi zdi, da v največje žitka. \ zadovoljstvo občinstva. Zato tu- Vstopnice se dobijo pri članih | di želja, za posečanje kulturnih Jožeta Pograjca se y pride v nedeljo, 20' ° «) Euclid v Slovenski ^ „ dom ob 2. uri popldan> odpiral vrata Klub°vi rov, ker bo tam velika ŽEGNANJE. Ako b> ^ ^ t; prav zagvišni zadrže > ^ prosim- Sloge in v slaščičarni Mrs. Ma-kovec v Slovenskem narodnem domu na St. Glair Ave., v Collin-woodu pa na 15811 Waterloo ustanov ni nikdar dovolj ogla- Rd. Na svidenje v nedeljo 20. ok- domu na St. Clair Ave. F. Ludwig, član "Sloge Opereta "Chonita" Pikniki in nekoliko zabave na prostem so za letos končani in prišel je čas, da bodo zopet prišle do svoje veljave dvorane naših lepih in velikih domov. Nemčija nevarno približuje njenim vratom, za vse to je tobra v Slovenskem narodnem samo eno realistično pojasnilo: Sovjetska Rusija začasno še ni zmožna učinkovitega odpora. To nikakor ne pomeni, da bo trajalo potrpljenje Rusije večno, pač pa pomeni. da mora Rusija sama odločiti pripravni trenutek, ko bo lahko odvrgla svojo masko navideznega prijateljstva z Nemčijo. Ta trenutek pa ne bo napočil pred pozno jesenjo, ko bodo ceste v Poljski in Rumuniji manj ugodne za prevoz nemških motoriziranih divizij, in dalje, ko bo precejšen del nemških čet zapleten v boje na Bližnjem vzhodu in v Afriki. 1 Med tem pa ni dvoma, da bo dala Rusija vso razpoložljivo pomoč Turčiji, ki se bo postavila Nemčiji po robu. Kakor se zdi, pa je tudi Nemčiji dobro znano, da namerava Rusija na zimo sneti svojo masko prijateljstva ter se dvigniti na pohod, zato Nemčija tako mrzlično hiti s svojimi potezami na Balkanu. Riisija se zaveda, da vsak dan, s katerim se zavleče končni obračun med Nemčijo in Rusijo, pomeni za Rusijo dan nadaljnega ojačenja. Navidezna paraliza sovjetov ne pomeni, da je Rusija nezmožna za boj ali da ne bi znala trdo udariti v obrambo svojih pozicij, zakaj v Kremlju dobro vedo, da ko udari njihova ura, ne bo na-kocki samo sedanji sistem. temveč usoda same Rusije. Pisec teh vrst je govoril te dni s človekom, ki je bil priča ruskemu pohodu v Poljsko, in ga je vprašal po kvaliteti ruski tankov. "Ne vem, kako so se obnesli posamezni tanki v močvarah, preko katerih so prodirali," je odvrnil vprašani. "Kar mi je ostalo v spominu, je masa brezkončnih premikajočih se kolon. Nihče se ni brigal, če je tu in tam kak tank obtičal. Tak tank je nenadoma izginil izpred oči v morju drugih tankov, ki so ropotali vse naokoli tei zopet izginjali v daljavi." Ne sme se pozabiti, da je bila masa težkega topništva, ki je stalo kolo pri kolesu, tista, ki je zdrobila Mannerheimovo črto v Finski, ne posamezni topovi. Rusko vojaštvo, ki ne pozna strahu, in mase ruskih vojnih potrebščin, to je tisto, kar dela Rusijo Nemčiji enakovredno. C. L. Sulzberger, poročevalec lista New York Times, pa poroča iz Bukarešte: Mistična sila panslovanstva je eden najznačilnejših sevana. Ako pomišljamo, da naši ljudje, talenti, ki se s srcem posvečajo dramatiki, v porabljajo v ta namen poleg dnevnega dela, ves njihov prost čas za povzdigo globokejšega duševnega ume-vanja, žanjejo bore malo priznanja; da so dvorane ob vsaki igri vsaj polne, je tem požrtvovalnim rojakom pač najsijajnej-šc plačilo. V nedeljo ko se je v letošnji jesenski sezoni vršila prva predstava v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., sem opazila narodnih vse premalo občinstva, dasi je bila igra "Zakonske homatije" Ena izmed najprvih jesen- podana v največjo zabavo in uži- tek vsem navzočim. Vsem igralcem dramskega zbora "Anton Verovšek" najlepše priznanje. G. Steblay imponira v vsakem nastopu. Vloga, ki jo je i-mela "Manča", je bila podana nadvse mično v vseh kretnjah. Isto ga. Anna Zaje v instinktiv- skih prireditev bo romantična o-peveta "Chonita", katero priredi pevski zbor "Sloga", v nedeljo 20. oktobra ob 3 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., Ne smemo pa pozabit vam povedat, da bo v tej opereti imel glavno vlogo tudi naš dobro poznani in priljubljeni igralec An- ni vlogi grunta rjeve žene, Fran-ton Eppich. ce, zasluži, da se jo zopet in po- Vstopnice so v predprodaji in | novno zvabi na oder. jih dobite v slaščičarni Mrs. Ma- j Humorist Joe Godec v vlogi kovec v S. N. Domu in pri Čla-; Botriček, kmet, pa si je s svojim nih in članicah Sloge. — Cena' nastopom rodil najprisrčnejši a-vstopnicam je 50c za opereto inj pel, da publika sigurno veruje v nles, samo za ples zvečer pa 25c.j odločnost in trdno voljo igralcev Za ples igra Jankovichev orke- j dramskega zbora "Verovšek", iter. da želi isti doprinesti še v bo- Pevci Sloge redno prihajajo j dočnosti vžitek in razvedrilo nana vaje in se trudijo že več jne-i rodu. secev, da bi nekaj dobrega po- j Josephina Praust, dali na oder. V tej opereti boste j 1281 E. 169 St imeli priliko slišati več lepih__- pesmi, katere bodo podali mešan j Vinska trgatev na zapadni zbor, damski zbor, moški zbor, . . zm«, i,, , , strani Llevelanda lueti in tuQi vec solov. Kanarčki bodo žvrgoleli V nedeljo 20. oktobra t. 1. bomo mi Kanarčki imeli izvrsten koncert v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave., ob 3. uri popoldne. Na programu je 21 pesmi in igra "Dar luči". Glavne vloge bodo igrali Millie Mirtel, (ki je igrala vlogo Anice v spevoigri "Mavrica") in Jane Novak. Obe sta še mladi ali v resnici znata igrati kot že doraščene igralke. Slišala sem Slavčke peti na njih koncertu zadnjo nedeljo, dne 6. oktobra. Zelo lepo so peli — a čemu? Res je bil lep dan in ljudje niso hoteli biti v dvorani, toda od tako velike naselbine bi morala biti vsaj tri četrt napolnjena dvorana. Koncert ni trajal več kot dve uri in ko je človek enkrat slišal kako so lepo zapeli ni vreme nič vleklo človeka ven. Vsi mladinski pevski zbori i-majo zastopnike za Z. M. P. Z. Kje so bili ti zastopniki v nedeljo? Slavčki so se dosedaj še vedno odzvali koncertom ,in zabavam drugih zborov. Pri Kanarčkih smo isti pevci kot smo bili pri spevoigri "Mav-ica". Spevoigra je bila povsod pohvaljena, toraj pridite in boste slišali koncert in videli igro in vem, da vam bo ugajala. Po programu bo prosta zabava in ples za katerega bo igral Eddie Zabukovec orkester. Mladi so še ti fantje, toda igrati pa sna jo, pridite, da se sami prepričate. Toraj ne pozabite v nedeljo 3b 3 uri priti vsi, da bomo Kanarčki lahko pisali zahvalo v časopisih in rekli da je bila dvorana dobro napolnjena. V imenu vseh Kanarčkov, kličem, pozdravljeni in dobrodošli. J Pozdrav! Albina Kodek, predsednica. HPHHJJV ■■ Mi mogel priti, Te pa no izgubili, so se morali umak-j čiš_ Moj naslov je-' nifi in nrr nooVi Hofori " i7_ I , v, i.nYY1 V ležeče pod Škratom \ p pravnosti. - Tvoja P«J" niti in "Drang nach Osten," izhod na iztok, je ostal nerealiziran. Bil je sen, ki se je razblinil v porazih na bojiščih in notranjem razkroju centralnih sil. Ali bo imela nacijska Nemčija kaj več sreče ? Mar bo Hitler uspel, kjer je kajzer Viljem doživel fiasko ? Katehet: "Ali mi lahko štejete devet tujih Dijak: "Ne. Pri sp°' ivedi i Najdenka je postala milijonarka Pridite na to prireditev v obilnem številu in nam pomagajte V soboto 9. oktobra ob 8. uri zvečer priredi Dom Zapadnih zgrajena na čast spominu ruskih vojakov, ki so padli za svobodo Bolgarije v boju s Turki. Panslovanstvo se razteza po vsej Jugoslaviji vse do obali Jadranskega morja. Kljub temu, da je v Sloveniji in v katoliški Hrvatski kakor tudi v muslimanski Bosni zaznamovati tudi nekaj pro-nemškega sentimenta, in kljub temu, da se v Dalmaciji očituje tudi italijanski elementov v južnovzhodni Evropi. Saj je znan pregovor sentiment, pa vso Jugoslavijo dominira čut panslovan-bolgarskega kmeta, ki ga izraža kadar koli se pojavljajo stva. težave v njegovem življenju: "Ej, bo že prišel dedek I Drugo važno orožje, s katerim razpolaga Stalin, je Ivan, ki nam bo pomagal!" Preprostemu ratarju in ob- komunizem, ki lebdi pred očmi siromašnih kmetov, ki si delovalcu zemlje je popolnoma vseeno, da li vlada v ne morejo predstavljati slabše usode od sedanje in ki so Kremlju car ali pa komisar. Glavna cerkev Sofije je bila voljni poslušalci moskovske propagande. Pred dvanajstimi leti je potrkal neki mož brez otrok na vrata neapeljskega samostana Marijinega spočetja in prosil, da bi mu iz "Ruote" izročili kakšnega najdenčka. svojih komaj spo Sodnik: "Vi ste torej ^ svoj dežnik na glavi e° v cit! da. Kaj lahko navedet obrambo ?" . „aS W' Obtoženec: "Prosi111 bila samo nezgoda. v Sodnik: "Kakšna Obtoženec: "Seveda ^ saj nisem hotel dežni! ti " , Učitelj uči otroke ^ : pridni, če hočejo 1 0t^ "Ruota" pomeni "kolo" in j Nato pa jih vpraša- ^ v predstavlja srednjeveško usta-: kdo izmed vas bi 0 novo, ki je ljudem takrat omo-jsa?" gočala odlagati nezakonske otro- i a Oglasi se ves razre • ke na posebne samostanske vr-; jQžek mirno obsedi. . jj tilrje plošče. Otroka so s ploščo Učitelj: "No, Jož* vred zavrteli v notranjost samo- češ v nebesa ?" stana, na drugi strani pa je pri- jožek: "Hočem že. § ^ šla ven matična številka kot do- čitelj, toda meni se se kazilo, da je država prevzela o- j —— četovstvo nad otrokom. i Gospodična: "Tak^ajdr?\ Tistega dne je samostanska j da svojih ust ne najdenišnica izročila prosilcu le-, Gospod: "Dovolite, po, črnoolto deklico, ki jo je ves' na> da jih poiščem j02' srečen odnesel domov. Tini, kakor se je imenovala deklica, je bilo pod varstvom rednika in njegove žene prav dobro. Mislila je vedno, da so njeni pravi starši, dokler se ni zgodilo nekaj, kar je danes štirinajstletno dekle in oba adoptiv-na starša veljalo že mnogo solz. V Neaplju je namreč neki bogat patricij, ki je pred kratkim umrl, dekletcu, ki živi ta čas s svojima rednikoma v Trstu, zob Žena: "Gašper izdreti." Mož: "Srečen zob bližine tvojega jezik3 da je m Ar6vf" svoji oporoki zapustil milijon- Pelikan. Buenos Aires, zdravljenje v sanatory dala rojakinja PaV . q0ri^ doma iz Prvačine Prl^ Zdravljenju želodca s geJ.-gel v bolnišnici r°ja kerfl 1 _ v Slovel / "DRANG NAD OSTEN"— OKUPACIJA ROMUNIJE PO NACIJSKIH ČETAH Pangermanski sen — sloviti Drang nach Osten — se je te dni začel uresničevati. Okupacija Romunije, kolikor jo je ostalo po nevadnih prisilnih amputacijah na korist njenih sosed, je v teku. Po zadnjih vesteh je dospelo tja več tisoč mož nemškega vojaštva, ki je zasedlo predvsem pokrajine, v katerih se nahajajo bogati oljni vrelci. Ti so namreč skrajno važni za funkcijoniranje nacijskega vojnega aparata. Moderna vojna je stvar mehanike in strojev, stroji pa potrebujejo predvsem olja. Sedanja romunska vlada, ki dolguje svoj obstoj Berlinu, seveda pokorno sodeluje z nemško komando. Romunski firev gen. Antonescu, je le orodje v rokah Hitlerja. Okupiran je Romunije po nemškem vojaštvu pa ni važno ne samo radi oljnih vrelcev, tem- sko vsoto ter poskrbel, da jo bodo vzgajali v prvorazrednem neapeljskem internatu in da bo njeno bodoče življenje, življenje milijonarke. Ta patricij je bil po vsej priliki nje pravi oče, ki se je ob svoji smrtni uri spomnil, da ima dolžnosti do svojega otroka. Šele tako je Tina tudi zvedela, da nje rednika nista bila nje prava starša. NEMŠKI TOPOVI V BOLGARIJI SOFIJA, 12. oktobra. — Na bolgarskem bregu reke Donave ter ob plovdivski železnici, ki spaja Bolgarijo s Turčijo, so pričeli danes montirati antiletalskc topove, ki so prispeli z Nemčije. Posebno veliko število topov nameščajo nasproti važnega romunskega pristanišča Giurgiu, odkoder odhajajo po Donavi po-šiljatje olja. septembra so dne 8. . ren način proslavil1 jjjd0' nico bazoviških Marušiča, ^Miloša i11 OGLAŠAJTE V ^ A "ENAKOPRaV f ■....... Zakrajsek F6 Home,!*/ 6016 ST. CLAlR A3,U Tel: ENdicot* Pogrebi se lahko naroče za vsako cono, ki jo emorcle P AUGUST F. SVETEK POGIIKBNI ZAVOD 4*8 E. 152nd Street Klinm"rc NA RAZPOLAGO INVALIDNI VOZ iX »t .,0>C 16' oktobra, 1940. ■NXKOEKISHaal STRAN S. 24 HUDA URA SPISAL FRANCE BEVK Besede je govoril tiho, kakor iz sanj. Nato je znova zaprl veke ; zdelo se je, da se z muko ba-vi z neko mislijo, ki mu je zdaj pa zdaj trga bolečina. Ure so tekle počasi, počasi, siv dan je kakor utež visel nad * So mu bile narahlo zaprte, mi. Nihče ni maral drezati v od-" "je so sijale mrtve oči, ka- prto rano. Tedaj je bilo prvič, r bi se upirale v strop. Na i da je pripovedovala o njem, ker mu je ležal tisti značilni se ji je zdelo, da ne sme zamol- čati vsebine pisma. 'Piše, da ga ne bomo več videli," je globoko vzdihnila. — "Menda pojde v Argentino tudi ggaz' ^ je imel že takrat, ko in m6 . Pr'Peljali iz norišnice, lici VUk0li ve^ ni izginil z ob-r_ f' aj se mu ni bil omračil IL-.' dan, ki se ga ni rad sporni Emirje Sa "*e b11 S SV°;'0 teŽ° k — trenutek. Toda bil lo ga et v stržen življenja, zde-feši]6 se n^°ii več ne bo njen 'z Potrtosti. Ves spreme- ' a so ga komaj poznali, je j tovi smrti: "Prodajte Bregarici se je milo storilo. Z dolgim pogledom je premerila sosedo. "Na polici leži," mu je odgovorila. "Ali jo hočeš?" "Dajte!" Položila mu jo je na posteljo. zemljo. Odšle so bile tudi ostale Otipaval jo je s tresočimi se ro- on.' Z Bregarico sta se spogledali in sporazumeli. Obe sta mislili na dekle, katerega se nista nikoli drugače spominjali kot z mrž-njo. Zalka je bila pisala po oče- hišo in na soncu in nekaj raz- J zemljo, poplačajte dolg, ne vr-fenif1 Sam Pr' sebi. Redko sejnem se več." Vendar se je zdelo, Več Srtlellnil> tudi harmonike ni da njena sled v srcih fantov še za v roke, kakor da se je ni popolnoma izbrisana. loie-Q° odrekel radosti. Teles- "Menda je zadnjič pisala, da 'lednje čase je bil po- menila Marja niča. skoh- n-'egov shujšani /a3 grozen. ^pnik se je, da ženske razen Marjanice. Ta je bila z vsem srcem navezana na Mohorja prav od dne, ko je izvedela, kako se je potegoval za Tineta. Zdelo se ji je, da mu nekaj dolguje. Sedela je tiho, kakor da ji je zmanjkalo besed, roke je držala sklenjene pred trebuhom. Saj tudi nihče domačih ni govoril, ali pa le pritišano. Zadrževali so celo korake, da ni-niso ropotali na podu. Zdaj pa zdaj je bilo slišati udarce ure. Zunaj so naletavale omrazni-ce. Veter je žvižgal skozi sadovnjak in butal v šipe. Slednjič je iz sivega dne nastajal mrak. Tedaj se je skozi vršanje narave razlegnilo vriskanje. Nekdo je igral na harmoniko. Glasovi so se trgali, se izgubljali, se znova porajali in predirali skozi okna. Svatje, ki so se vračali od fa- bili že čisto izginili. re, so prihajali vedno bliže. S "ju pZmeraj bolj odmiral živi je- 'se bo omožila," je skoraj tiho o-- - ostednip ■=« v-ii po- menila Marjanfca. "Z nekim iz- obraz|seljencem, ki pa ni iz naših kra-|^nca pod h,so seje razlegml . ,, | pijani vrisk. Bil je Shvar; v vinu je sedel k postelji in ^Mohor je pridrževal sapo in j Je bil utopil tegobo, ki gaje na-Blepec je okrenilo- bolečino ter poslušal. Izraz obra-|Y^a^ cerkvi. Saj semhce m za M mu je spremenil, kazno je i^ "^govi radosti, četudi ni bilo, da ga je nekaj vznemirilo. tako cista, kot bi si jo sam Zastokal je tako glasno, da sol^' Ta dan je bilo vec vzroka tih az *a glasom. Zdelo le Vi^i. i * u jc> 1 le ^ trudno nasmehniti, -<°^.ka ne vznemirjali, ' ' Pritišano: o vetru, ki , ^tal ob zamrzle šipe; ^ »beta!; o je B zenitovanju. Bese- ^ ki neS'a tudi na neko pi- je bila pred dnevi Mr ■ no, zdelo se je, da spi. Če bi se mu prsi ne bile burno dvigale, bi po obrazu, ki se je voščeno' prelival v medli svetlobi, sodila, | da je umrl. Toda postal je ne-; miren, bil je vedno nemirnejši, j Obračal je glavo, kakor da leži. na trnju. "Mati!" je iznenala hropniloj iz njega. "Kaj je, Mohor?" Desnica mu je blodila po o-deji, silila s postelje. Iskala je njene roke. Našel jo je in jo je zgrabil, kot da se potaplja in se hoče rešiti. Mati, ki je že sedela pri nekaterem mrliču, je spoznala, da se bliža konec. V prsih ji je hli-palo, hotelo ji je pretrgati srce, vendar se je delala mirno. Iztrgala se mu je, da prižge svečo. Tako se je vsa tresla, da je ni mogla držati v rokah, postavila jo je k postelji. Medtem se je bil sin dvignil, kakor da se mu mu- j di kamorkoli in hoče na tla. "Moj Bog, kaj delaš!" se je; preplašila in ga potlačila nazaj na blazino. Znova jo je zgrabil za levico. Pustila je, da jo je krčevito stiskal, z desnico ga je božala. Pri tem je šepetala polglasne molitve. \ Mohor se je boril s smrtjo: "Mati!" je pognal iz sebe, kakor da kliče na pomoč. "Mati! O, ti moj Bog!" "Kaj je? Česa se bojiš? Saj sem tu." Zdelo se je, da je hotel še nekaj zaklicati, a ni imel več mo- Stanovanje v najem Stanovanje v collinwoodski naselbini, 6 sob, furnez in garaža se odda odrasli družini v najem. — Naslov se dobi v uradu na skoraj ves cas ni izpustila iz J .. . v, —— . i * v i v i • tGn llbLun oci. Ta je nekaj časa ležal mir- kami. Lica mu je spreletel bežen nasmeh in zopet ugasnil. Prsti so mu silili pod jermen, zdelo se je, da hoče zaigrati. Toda bil je tako šibek, da ni mogel dvigniti harmonike. Opustil je prizadevanje. Bilo je, kakor da se je nekaj pretrgalo v njem in ga zrušilo. "Nesite proč!" je pehal harmoniko od sebe. "Nesite proč!" Mati je odnesla harmoniko, borila se je s solzami. Tudi Mar-janica je bila okrenila obraz v okna in se usekavala v predpasnik. Veter je ponehaval. Namesto omraznic se je usipal z neba, ki je čimdalje bolj temnelo, suh sneg in zakrival razgled. Drevje na vrtu se je prikazovalo le še v medlih obrisih, obronki so či, glas mu je ostal v grlu, zge-nile so se mu le ustnice. Oči so mu zastrmele kakor v poslednjem naporu, da bi spregledale. Ko se je znova umiril, so mu izza vek pritekle solze, solza za solzo. Zdelo se je, da umirajoči joče za življenjem, ki se mu je z muko trgalo od telesa in ki bi ga tako rad živel kot drugi ljudje. Mati je šele po teh solzah spoznala globočino sinovega trpljenja. Obšlo jo je tako sočutje, da bi bila na glas zavekala, a hkrati neumljiva groza. Ni hotela več biti sama. Prej ni hotela klicati domačih, da bi umirajočega ne vznemirjali s tožbo. Zdaj pa je z metliščem nabijala v strop. "Vstanite!" je klicala. "Mohor umira. Vstanite!" Ko se je vrnila k postelji, je bil Mohor že izdahnil. Ob sencih so mu visele solze, ki so se lesketale v medli luči mrliške sveče. KONEC Preša se proda Proda se preša za grozdje, na rjuhe, prav poceni. — Vpraša se na 485 East 152nd St. Oglašajte v — "Enakopravnosti" "Domov moram," je rekla soseda. "Po polnoči se vrnem, da boš potem tudi ti nekoliko le-gla." Bregarica je samo prikimala. Po večerji so domači odšli spat. Bregarica je skoraj vse noči sama prebedela ob sinu. Ko je ostala sama, je sedla k postelji. Na mizi je gorela brlevka, na stenah so trepetale medle lise svetlobe. Veter je le še zdaj pa zdaj zagnal snega v šipe. Bilo je, kakor da nanje trkajo nevidni prsti. Bregarice še nikoli ni tako mučil dremavec kot tisti večer. Bila je do konca prebujena. Si- menja. "Kaj je?" se je vznemiril. V'£hivarjevi obhajajo ženito-vanje." Da, saj to je že vedel. Toda vse novice je sprejemal tako i brezbrižno, da jih je kmalu zopet pozabljal. "Ali ti težko dene?" mu je mati obrisala pot s čela. Ni ji odgovoril. Njegove misli so bile drugje. Zdelo se je, da HIGHWAY ENEMY N°l m THE STOP SIGN PASSER V najem Odda se v najem odrasli družini single hiša s 7 sobami, garaža, furnez; vse na novo de-korirano. Naslov se poizve v uradu tega lista. lja te. Škoda, da nimam pisma s; nej^aj z Vso silo grebe iz spomi-seboj, prebrali bi ti ga. [na. Vriski in godba so se med Mohor je znova težko sopel in oddaljili. 11 'J f*. J; i '"J '3 ka0'trjanica- Saj niso ve", v v n a ^ je pisal in kaj je plim sočutjem. A oni niso mo-Bilo je od Tineta. gli soditi človeške misli, sodili so m te^a1"ere nikoli niso ome- j dejanje. \ovo • fanta- tudi ona nii "Koliko let še?" je vprašal, o niem nred li molčal. Zdelo se je, da mozga v sebi, kar je slišal. Bilo je vsem znano, kako živo se zanima za Tineta. Četudi je bil sicer brezbrižen za vse, kar se je godilo o-koli njega, potopljen nekam v svoje trpljenje, se jfe vselej vznemiril, kadar je zaslišal njegovo ime. Pred sodni jo se je vneto trudil, da bi vzel nase vso krivdo. Sodniki so ga poslušali s to- njem pred ljud-1 "Še štiri.' "Kje je moja harmonika?' slednjič vprašal. Je K38SSS83S3S3C*SSSCS836StSSSSSS3SS<3638JS3SSS3S3S3SS81tSS3(3S3S363SJ6SSS8SSSf, SODI I cenjenim odjemalcem, starim in novim, L'e]0 ailj&mo, da smo začeli ta teden stiskati najboljše fl'ozclje. Vam tudi postrežemo z dobrim moštom, pravi čas, da si naročite dober mošt. Mi enio vaše sode s "Steam Heat," če kupite nas ali ne. Se priporočamo, da si oglasite s- Cene so zmerne. RUDY BOZEGLAV 1125 EAST 60th St. y jiV Grozdje - mošt - sodi Mošt iz Concord grozdja, sod $12.00 Concord Grozdje tona ...... 29.00 Vinski sodi ........................- 1-00 Sodi od žganja vsak 1.75, 4 za .............................. 6.00 TED MANDEL 20171 Nicholas Ave. KEnmore 1241 J. M HI i I i # i m Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 m # R # 11 # ± i j A M # ili S3 !l! # HAIR-BREADTH HARRY It,- ,/WE'vy . /'well UAV£EAJERY ^ / V >' /«' C ' / *D{L&cjArE AT THE. ' jmbt . j /vmIvckATi AM' CAME AT LAST TWILIGHT — AND NOW VJE WILL RECEIVE,IN ORDER. THE PRESS,THE LEGATIONS FROM V76 COUNTRIES,THE GIRL SCOOTS EN MASSE AND - " ' 0, and i m not EVEN PRESIDENT VET — 611 AVcVAnOufc % "POPULAR ACCLAIM FOR THE ij UTOPIAN PARTY AND ITS I/ YOUTHFUL CANDIDATE FOfv PRESIDENT MAKES BELINDA BLINKS' ELECTION CERTAIN! v X * 'Z Jy A "i *- ZAHVALA Na 9. septembra je umrl moj ljubljeni soprog VINCENT KOVACH Pogreb se je vršil 12. septembra iz August F. Svetkdvih prostorih. Želim se zahvaliti vsem prijateljem za krasne vence, pogreb-cem, ki so nosili krsto kakor tudi vsem, ki so ga prišli kropit, ter društvu Woodmen of the World, 281 za takojšno izplačilo smrtnine. Hvala vsem. Žalujoča soproga • ANNA KOVACH NAJLEPŠI VRTOVI SO TISTI, KI SO OBDELANI Z NAJBOLJŠIM ORODJEM -V trgovini Superior Home Supply, 6401 Superior Ave., Cleveland, O., dobite najboljše orodje za obdelovanje vrtov, kakor vsakovrstne grabi je, vile, motike, ogrebalnike, stroje za rezanje trave, škarje za prirezavanje žive meje ter sploh vse orodje, ki se ga potrebuje za hišo in vrt. Velika zaloga raznega semena. THE HANDLE THAT WONT BREAK RAY VIEW SHOWING THE STEEL BEAMS inside the . SOLID ASH HANDLE/ SUPERIOR HOME SUPPLY 6401 Superior Ave. Frank Oglar, lastnik jpSSS3S36*SS3S383tSSSSSK3tSS3t3SSSSS3KSS3S3S3S3S3S3S8SSSJ8SSSC3S3SSi3t363S3S3SSS3SSS3S3S3S36KS8S63SSfj I NAROČITE SE NA Mesečnik za leposlovje in pouk • CANKARJEV GLASNIK NAROČNINA JE: Za celo leto $3; za pol leta $1.50; za 3 mesece $1 Z avgustovo številko se bo pričelo objavljati zgodovino naših kulturnih, gospodarskih oj*gani-zacij in di'ugih naših ustanov. Pozneje pridejo na vrsto podporna društva, klubi i.t.d. Sedaj je še čas, da si zasigurate prvo številko v kateri se bo pričelo z zgodovino. Ko bo zgodovina končana boste imeli zbirko na katero boste upravičeno ponosni — bo vredna več kot boste plačali za naročnino. Pošljite naročnino na naslov: CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio tj \ 3 1 - M* STRAN 4. ENAKOPRAVNOST Ob otvoritvi Slovenskega narodnega doma v Indianapolisu, I vrsta—od leve na desno: Mrs. Prances Madle, Mrs. Josephine Mivec, Mrs. Mary Ivancic, zapisnikarica; Mrs. Anca Yerich, blayrbs"C ka; Mrs. Mary Stroj, predsednica; Mrs. Val Rein'nold, podpredsednica; Mrs. Margaret Susterslch, nadzornica; Mrs. Anna nadzornica. wj-s, ^ IX vrsta: Mrs. Julia Mitchell, Mrs. Sophia Golob, Mrs. Louis Jug, Mis. Ann Sterger, Mrs. Mary Perhne, Mrs. Zora Semenich, ^ tina Ivancic, Mrs. Josephine Tomasetig. ff'11 III vrsta: Mrs. Frances Naumsek, Mrs. Tillie Hren, Mrs/Frances Kla rich, Mrs. Mary Cociancich, Mrs. Josephine Barberich, Mr6-Turk, Mrs. Mary Luzar, Mrs. Mary Kronoshek. gar, IV vrsta: Mrs. Anna Turk, Mrs. Katherine Stanich, Mrs. Mary Stroy, Jr., Miss Mary Stroy, Mrs. Antonia Bayt, Mrs. Mary L*16 Amilia Kodarmatz, Mrs. Frances P. Adams, Mrs. Mary Stroy, Sr. poslopja, ki je sedaj dograjeno. Kot je videti iz objavljen^ je poslopje v vseh ozirih moderno ter bo odgovarjalo P Dnevnik "Enakopravnost" iskreno čestita Slovence#^^ dianapolisu ob njihovem pomembnem dnevu, ko bodo s otvorili svoj novi narodni hram. Slovenski dramatični klub vprizori v soboto, 19. oktobra ob otvoritvi novega S. N. Doma: KAKRŠEN GOSPOD, TAJjC SLUGA (LIKE MASTER, LIKE SERVANT) Burka Frank Velikan, režiser Muhič Milan, poručnik .... Matiček, njegov sluga...... Šalič Jovo, poručnik ......... Butec Lipe, rekrut............ Nešika, kuharica .............. pl. Radenski, grajščak..... Ema, njegova hči ............ Medvedar, hišni gospodar ............Fnmk Mi**' ... John Praprotnik, ... Louis Znidarsich, _________Gus Zupančič, Jr' ............. Wilma MergoK ..........Frank ZakrajseK ................. Steffie Turk .......Martin Drag(M> J1"' ŽENSKI KLUB SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA Mr. and Mrs. Louis Znidarsich, Mr. and Mrs. Joseph Gasnik, and Mr. and Mrs. Anton Urbancic MREKTORIJ SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA PROGRAM I.—Slavnostna otvoritev v soboto dne 19. oktobra ob 3. uri popoldne. II— Mrs. Louis Reinhold in sestri (dvojčki) Rose Mary in Mary Katherine Klarich odpreta novo poslopje Slovenskega Narodnega Doma. III—Predsednik S. N. D„ Mr. Valentine Stroj, pozdravi navzoče v imenu tukajšnje slovenske naselbine. IV.—Predsednik predstavi botre in botrice, Mr. in Mrs. Joseph Gasnik, Mr. in Mrs. Anton Urbancic, Mr. in Mrs. Louis Znidarsich. V—Programovodja, Mr. Phillip Bayt. častni govorniki so sledeči: VI.—Honorable Reginald H. Sullivan, Mayor of Indianapolis. VII.—Mr. Al. Feeney, Sheriff of Marion County. VIII.—Mr. Michael F. Morrissey, Chief of Police. IX.—Mr. John Ruckelhaus, Civic leader. X.—Father Bockhold, Pastor of Holy Trinity Church, and Rev. Hartman of H. T. Church. Zastopniki podpornih organizacij: * XI.—S. S. P. Z.—Mr. John Kvartich, Supreme President. XII—S. N. P. J,—Mr. Phillip Godina, Manager of SNPJ Printery. XIII.—J. S. K. J.—Mr. Frank E. Vranichar, First Supreme Trustee XIV—K. S. K. J,—Mr. Frank Velikan, Sec'y of St. Aloysius Lodge No. 52. (Povabljena je bila tudi Srbska Narodna Federacija.) XVI.—Zastopniki vseh tukajšnjih društev. XVII.—Prostovoljni darovalci. XVIII.—Prosta zabava. Ob 8. uri zvečer: Slovenski Dramatični Klub priredi burko "Kakršen gospod, tak sluga." Po igri sledi prosta zabava. Vstopnice k igri so 35c. V nedeljo dne 20. oktobra ob 5. uri poopldne je slavnostni banket v počast vseh gostov, oddaljenih in domačih. Pripravljalni odbor S. N. D., vas cenjeno občinstvo, prav lepo povabi na to proslavo! Na veselo svidenje pri otvoritvi Vam kliče ODBOR S. N. D. Direktorij Slovenskega Narodnega Doma IZVRŠEVALNI ODBOR 19JfO VALENTINE STROJ, predsednik PETER CIRAR, podpredsednik JAMES URSHEK, tajnik 1 THOMAS NAUMSHEK, blagajnik ANTON HREN, zapisnikar Gradbeni odbor VALENTINE STROJ — ALEX COCIANCIC — PETER CIRAR — JAMES URSHEK — JOHN BUTARA Nadzorni odbor PETER CIRAR, predsednik — ALEX COCIANCIC, I. ROMALO MEDVESHEK, II. VeseliČni odbor Phillip Bayt — Louis Matelko — Frank Marolt — Anton Urbancic — Frank Markich — Mary Stroj — Mary Qualiza — Anton Ivancic — Louis Znidarsich Prva vrsta: Valentine Stroj, preds.; Peter Cirar, podpreds.; James Urshek, tajnik; Thomas Naumshek, blagajnik; Anton Hren, zapisnikar; Alex Cociancich. Druga vrsta: John Butara, Romald Medveshek, Frank Markich, Mrs. Mary Stroj, Anton Ivancic, Anton Urbancic, Louis Znidarsich. Nedelja, dne 19. oktobra bo pomemben dan za slovensko naselbino v Indianapolisu, Ind., ker bodo omenjenega dne ta-mošnji rojaki slovesno otvorili svoj Slovenski narodni dom. Med indianapolskimi rojaki se je že davno pojavila potreba po lastnem Domu in prva tozadevna seja je bila sklicana dne 26. maja 1918. V ustanovni odbor so bili izvoljeni sledeči rojaki: Michael Powell, predsednik; Louis Fon, tajnik; John Matelic, zapisnikar; Matevž Milharčič, blagajnik. Izdane so bile delnice v znesku $4,000. Ker ni v Indianapolisu mnogo Slovencev, in ker razmere niso bile najboljše, je šlo delo počasi naprej, toda končno je bilo kupljeno poslopje št. 729 N. Holmes Ave., kateremu so dali ime "Slovenski narodni dom." To poslopje pa je odgovarjalo tedanjim, ne pa sedanjim razmeram, zato se je meseca maja 1940 pričelo z gradnjo novega