DRIKTVENE Predavanje. V nedeljo 15. III. je dijakom kongreganistom predaval o sežiganju mrličev predsednik Prosvetne zveze dr. Josip Hohnjec. Kamnica pri Mariboru. Na Marijin praznik dne 25. marca se vrši ob treh popoldne v cerkveni dvorani običajna vsakoletna proslava materinskega dne. Na sporedu so deklamacije, govor o materi, otroški prizori ter lepa ljudska igra s petjem »Mala pevka«. Pridite, da dostojno proslavimo naše matere! Koče prl Mariboru. Na praznik Marijinega Oznanenja dne 25. t. m. bo v Slomšekovem domu materinska proslava. Ob treh popoldne nastopijo nasi malčki s pestrim aporedom. Vsi iskreno vabljeni! Zgornja Polskava. Naše izobraževalno društvo »Skala« priredi na Marijin praznik dne 25. mar- ca ob treh popoldne po večernlcah v dvoranl g. Ciselj materinsko proslavo z govori, deklamacijami, petjem in lepo igro »Bele vrtnice«. Mamice naše in drugi, pridite, da proslavimo vaeh naših mater dan! Slov. Bistrica. Na praznik Marijinega Oznanenja ae vrši popoldne po večernicah v dvorani hotela Beograd prosiava materinskega dneva v priznanje žrtvujočega "^la naših mamic s simboličnimi naatopi naših otrok igrico »Zlata mamioa« ter s skioptičnim predavanjem. — Zadnji teden so imela slovenjebistriška dekleta velikonočne duhovne vaje pod vodatvom č. g. Bogumila Remca, jezuitskega patra iz Ljubljane. Duhovnih vaj se je udeleževalo okrog 400 deklet, rea lepo število. Sv. Trojica v Halozali. Naš vrli cerkveni pevBki zbor je že lansko leto pel »Pasjon« pod vodstvom g. kaplana šoštarec in organista Kokoter. Letos ga bode ponovil pod vodstvora novega g. kaplana Murko. Tako je trojiška župnija mci tiatimi redkimi župnijami v škofiji, ki Bo se upale podstopiti težkih, večkratnih vaj, da je rea peaem in recitacija donela po cerkvi slovesno, pretresljivo, resno, veličastno. Ptuj. Dekliška Marijina družba pri oo. minoritih v Ptuju priredi na Marijin praznik dne 25. marca ob treh popoldne v mestnem gledališču proslavo materinskega dne. čadram. Na Marijin praznik dne 25. maica proalavi tukajšnje Prosvetno društvo materinski dan s pestrim aporedom, z govorom, deklamacijami, igro in petjem. Prijazno vabljene poeebno matere. šmarje pri Jelšah. Gotcvo vsakogar zanima, kakšen je novi velikonočni misterij »Pasijon«, ki ga je spisal č. g\ msgr. Keaver Meško. Naše Prosvetno društvo ga pripravlja. »Pasrjo, ozir. Kristusovo trpljenje« bomo vprizorili v KatolišKtm domu prvič na praznik Marijinega Oznanenja dne 25. marca in drugič na cvetno nedeljo <ine 5. aprila 1936. Začetek pepoldne po večer- nicah ob treh. Vemo, da pridete vai! Vabimo vaa! Rajhenburg. Slovenako katoliško izobraževalno društvo je priredilo v nedeljo dne 8. marca Ijudsko igro: »Črna žena«. Igralci so ae dobro poatavili. Slomšekova dvorana je bila nabito polna kot malokedaj. Na Marijin prazjiik dne 25. marca priredi društvo ob treh popoldne materinsko proalavo. Na sporedu 8o zborne deklamacije in duhovna igra v štirih dejanjih »IzvoIjena Devica« iz Mariiinega življenja. Vsi prijazno vabljeni! Karnap. Imeli smo zborovanje Centralne zveze jugoslovanskih katoliških in narodnih društcv v Nemčiji. Udeležilo se je 32 društev. Osterfeld. Dne 8. marca smo imeli neko večje zborovanje našega društva sv. Barbare, katerega ae je udeležil tudi naš zvezni predsednik g. Ivan Lindič in g. izaeljeniški komisar Hinko Samec iz Diisseldorfa. Sv. Benediktv Slov. goricah. Nezaželjen obJsk žene smrti je imela tekom enega meseca dvakrat dobra hiša Vajaova na Benediškem vrhu. Spremili smo k zadnjemu počitku očeta in gospodarja Franca Vajs v 74. letu njegovega zemeljskega potovanja. Bil je globokoveren in odločen katolišld mož. Dn<3 5. marca smo položili k večnemu počitku tudi njegovo dobro ženo Marijo Vajs. Blagemu mcžu in ženi, ki sta bila tudi stalr.a naročnika našega lista, naj bo zemIjica lahka, ostalim hčerkam pa naše prisrčno sožalje! Sv. Anton v Slov. goricah. Naša ženska Marijina družba je naglo izgubila zvesto družbenko Franči.ško Fekonja iz Andrenc. Pogreba blagopokojne matere se je udeležilo veliko število ljudi in jo imamo vsi v spominu, ker je bila (^obra mati svojih otrok in zvesta družbenica Marijine družbe. Fram. Umrl je v Cradišču 30 letni Franc Hojnik, poročen šele pred dvemi tedni. Huda pljučnica mu je ugasnila luč življcnja. Za pokojnim žaluje vsak, ki je poznal njegov miren in blag anačaj. Ker je njegova nevesta pred kratkim izgubila očeta, njegov oče pa najmlajšega sina, sočustvujemo s sorodniki, pokoinemu pa daj Bog večni mir! Morje pri Framu. Zadnji dan meseca februarja je zatisnila svoje trudne oči blaga mati Julijana Vešnik, poaestnica v Morju pri Framu, stara 78 let. Bila je mati 11 otrokom, od Raterih še živijo štiri hčerke in dva sina, trije no pa postali žrtev svetovne morije. Bila je zlata mati svojim otrokom. Naročnica je bila nabožnih listov, katere je jako rada prebirala. Bila je tudi tretjerednica. Siromaki ao našli pri njej zmiraj odprte roke. Pred šestimi meseci ji je umrl mož v starosti 84 let, za katerim je jako žalovala. Ko je bila zadnje dni pri hčerki Mariji v Radvanju, jo je bolezen priklenila na bolniško postelj. Prejela je av. zakramcnte; naslednji dan pa jo je nemila smrt iztrgala iz sredine svojih ljubečih otrok. K večnemu počitku so jo položili na radvanjskem pokopališču. Počivaj mirno, zlata mamica! žalujočim iskreno sožalje! Sv. Kunigunda na Pohorju. Pokopali smo ob obilni udeležbi komaj 151etno Miliko Sadek, po domače Spodnje Smrekarjevo. Krato so nosile belo oblečena dekleta. Poalovilne beaede je govoril domaCi g. župnik. — Zatisnil je tudi avoje trudne oči Matevž Rutnik, prevžitkar, atar 83 let. Počivaj v miru, dragi oče. Sv. Trojica v Halozah. Davica se je pojavila med šolarji in pljučnica. Letošnje zimsko-spomladno vreme vpliva silno neugodno na zdravje v haloških gričih, saj imamo do polovico tega meseca že 27 mrličev; nevarno bolnih je pa okrog 10. — »Pomlad že prišla bo, tebe . . .« •je milo odmevala ta peaem ob grobu umrlega tvana šeruga, trgovea s sadjem v Ptuju, ki ga Bmo pokopali v nedeljo. že dolgo ni spremljalo toliko Ijudi kakega Trojičana na pokopališče! Poln avto se je pripeljalo tudi Ptujčanov. Očntu, ki je cerkveni ključar in grobokop, naše sožalje! Šmarje pri Jelšah. Tokrat je smrt zamahnila prav blizu nas. Hrovatovega Frančeka, akademika-jurista, ni več med nami. Ko se je pripravljal za prvi izpit, je bruhnil kri. Moral je v bolnišnico, na Golnik so ga poslali, ker so se še našli ljudje, ki so žrtvovali zanj, za enega izmed trpečih in malokomu poznanih. Toda bilo je prepozno, zavratna jetika je že opravila svoj posel. Vrnil se ie domov, s skritim upanjem, da se še bo izmuznil smrti iz rok. In je živel še več kot poldrugo leto, včasih kar nekam boljši, da smo že upali in se veselili, da ga kmalu pozdravimo kot tovariša pri delu, pa je zopct oslabel, da je moral leči. Po hudem trpljenju je končno omagal. Dne 9. marca je na večer zaspal in angel smrti mu je zatisnil oči. Dotrpel je še ne 24 let 3tar. Odšel je k očetu. ZapušCa mater, sestro, ki mu je z vso Ijubeznijo kot angel stregla ves čas, in tri brate. Ob prvih zgodnjepomladanskih dneh amo ga pokopall. Naj mu bo lahka zemlja slovenska, ki ji je hotel posvetiti svoje delo, Bog pa je zahteval od njega žrtev življenja samega. Naše molitve ga spremljajo. Svojcem naše iskreno sožalje! Naj v miru počiva! Kapele pri Brežicah. Popolnoma nepričakovaiio so v sredo dne 11. marca tužno zapeli zvonovi farne cerkve in naznanjali faranom, da je umrl na jetiki mladenič Franc Krulc, star komaj 28 let. Bil je edini sin in velika opora avoJemu očetu, vnet in požrtvovalen član prostovoljne gasilske čete Rakovec. Njegovi tovariši gasilci so mu preakrbeli čaaten pogreb. Za njim Saluje oče In osem sester. Z materjo se je Se pred treml meseci prljazno razgovarjal, a danes pa že oba počivata tam, kjer ni več truda nlti bolečin. Moers-Meerbeck. Za vedno nas je zapustil Les Jožef, star 72 let. Bil je zvest član društva sv. Barbare od ustanovitve, lansko leto je imel Cast jubilanta ob 251etnici društva. Na pot iz domovine v tujino si je vzel seboj red sv. Frančiška, čigar član je bil do smrti. Rad je prebiral slovenske nabožne knjige in Casopise, bil je naročnik »Slovenskega gospodarja«. Ostal boš v trajnem Sj)omnu pri nas, onkraj groba pa veselo svidenje! Pefer Hcšdšir rciclari. Moj naslov kot dozdaj. Nekateri moji prijatelji so mi pisali na jug, toda jaz se še vedno nahajam v Mariboru. Le semkaj pišite! Kafeor prišel tako odišel. Ko so nekcga po« slanca peljali orožniki iz parlamenta, jih je ustavil neki beograjski vajenec, malo požvižgal in zapel: »5. maja ste ga notri spravili, sedaj pa ven!« Novi prostori Jeftičevega kluba. Nekateri Jev« tičevi poslanci so dobili nove klubove prostore v sobanah beograjske policije. čudovita šestica. V usodi vsakega naroda igra vlogo tudi kaka btevilka. Pri nas je šestica. Tako smo videli tudi dne 6. marca. Za učence, ki se učijo zgodovi:-o, je to ugodno, da ee vai večji dogodki pripetijo na isti datum. Fašizem prodira! Nemški fašizem prodira v Francijo, italijanski fašizem prodira v Abesinijo, jugoslovanskl fašizem prodira v policijske zapore. Novi vpokojenci. Cudno je to, da dobi kdo dekret, da je upokojen in šele tedaj postane prav nemiren! Zato predlagam, da se vsem takim da naslov: Neupokojenci. Sankcije, samo sankcije! Zdaj amo imeli aankcij- napram Italiji. Izkazalo ae je, da so bile hude. Sedaj hočejo, da jih uvedemo Se proti Nemčiji. Ker amo tako poslušni, jih bomo uvedli že proti Jugoslaviji! Domače sankcije. Kmetje so aedaj uvedli najboljše aredstvo za zvišanje cen živini. Domenill ao ae, da morajo veljatl predpisane, primerno visoke cene. Ker pa nekateri ne aledijo klicu. Nofranfi §ovražnik. Bilo je svojstvo JNS, da je sebe proglašala za edino državotvorno, tistega pa, ki ni trobil v njen rog, obenem za protidržavnega. Šla je ta stranka tako daleč, da je vsako težnjo slovenskega in hrvatskega ljudstva po resnični decentralizaciji in učinkoviti samoupravi žigosala in ovajala kot separatizem (kot razkol države). Sedanji vladi gre med drugim tudi ta zasluga, da je tej strankarsko-politični hudobnosti, ki je ogrožala mir v državi in elogo državljanov, napravila konec. Stremljenja za pravilno ureditev države, ki bi eadovoljevala tudi Slovence in Hrvate, nikakor niso protidržavna. Notranji mitiister dr. Korošec je v proračunski razpravi v narodni skupščini poudaril z ozirom na Hrvate: »Naša naloga je, da pridobimo njih zaupanje, njih Ijubezen. Najboljša pot za to je popolna enakopravnost.« Pač pa je dr. Korošec v svojem govoru pokazal na dva sovražnika, ki sta državi tn njenemu redu enako nevarna: pofizem in komunizem. Pof (Patriotična omladin8ka fronta) je fašistična organizacija, ki hoče z nasiljem uveljaviti svoja takozvaaa integralno (celotno) jugoslovanska načela ter vpeljati na razvalinah demokracije in samouprave diktaturo majhne skupine ljudi, ki med ljudstvom nimajo easlombe. Kakšne vrste ljudje so to in kakšna so njihova sredstva, je dokazal atentat Arnautoviča v parlamentu. Ni to dejanje nerazsodnega človeka, saj je bil vendar Arnautovič učitelj, šolski nadzornik in sokolski prosvetar, marveč zarota Ijudi, ki so si postavili določen cilj po fa- šistovskem vzorcu ter tudi določili sredstva za njegovo dosego. O komunizmu kot nevarnem notranjem sovražniku je dr. Korošec to-le poudaril: »Znatno se je okrepila komunistična akcija v preteklem letu.. Navodila bo prišla Iz inozemstva. Lahko mirno rečemo, da je vse leto 1935 preteklo v znamenju velike komunistične dejavnosti. Razume se, da so bili podrejeni potrebni koraki za pobijanje te dejavnosti ter so oblasti mogle v tem pogledu beležiti lepe uspehe. Ministrstvo je še vedno mnenja, da je treba protikomunistično borbo nadaljevati, opirajoč se na zakonske odredbe in na izkušnje, a vse to s ciljem, da bi se dosegli kar najboljši uspehi v iztrebljenju komunistične propagande. Meni se zdi nepotrebno in popolnoma odveč, da bi pred tem visokim forumom razlagal in opozarjal na to Vsestransko nevarnost. Vsakdo mi bo priznal, da se je proti tej nevarnosti treba boriti. Napak pa bi bilo, če bi pomislil, da se tak nasprotnik lahko premaga samo s policijo, z zaporom, z obsodbami. Policijska sablja, sodni zapori, to so samo trenutni in kratkoročni ukrepi. Idejo je treba postaviti proti ideji! V službo te velike ideje se rnorata postaviti Cerkev in šola, se morajo postaviti politične stranke, kulturna in socijalna društva ter gospodarske organizacije ter celokupno njihovo članstvo. Mora se dvigati val za Valcm, da zajame ves narod. Vsaka nemarnost in. vsaka popustljivost bi brez dvoma prinesla našemu narodu le veliko škodo. Vsi, ki ljubijo svobodo in demokracijo, so povabljeni, da se borijo proti veliki nevarnosti komunizma.« pravijo, da bodo vpeljali tudi sankcije po vzoru Društva narodov. Sankcije bodo prav domaCe sorte: Kolikor bo kdo prepocenl prodal, bo moral aam Iz premalega izkupička odšteti, da ae mu tako ustreže in rea doseže tisto nizko ceno, ki ai jo po nepotrebnem želi. Tl prispevki ae bodo zbirall za pokojninski sklad prekupčevalcev, ki sedaj ne bodo več tako aktivni kakor so bill. Japonski želodec. Japonci ao pretekli teden pohrustali zopet sedem velikih mest v Mongolijl. Ker imamo tudi v naših krajih nekaj Mongolcev, tudl mi nismo prav varni. živali v politikl. Ruski medved brunda, nemška liaica se seli v Porenje, francoaki petelin obupno kikirika, italijanska čaplja pobira abesinske žabice v močvirjih. avstrijska sova vpije: Oto! Novi direktori. V Jugoslaviji so izmenjani številni direktori. Eden v kopališču, ker ae je le sam kopal; eden v kovnici denarja, ker ie za eebe koval; eden v državnih gozdovih, ker je za aebe sekal; eden na finančni upravi, ker je za sebe davke pobiral. Bajka postala resnica. V južni Ameriki je vladar, ki se ni zanesel na uradnike, pa je vsakemu uradniku postavil orožnika kot nadzornika. Ko je izvedel, da tudi orožniki niso zanesljivi, Je še nad vsakim orožnikom postavil enega uradnika. Pa že ni bilo dobro. Zato je tudi nad temi uradniki postavil nad vsakim še enega pollcaja. Zdaj pa je v velikih skrbeh, ker mu je zmanjkalo zvestih državljanov, ki bi jih mogel še nastaviti.