112. številka.
Ljubljana, v sredo 20. maja.
XXIV. leto, 1891.
Ishaja vsak dan svefter, izim£i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-og «rske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt Jleta 4 -1.1., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesce, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znafia. Za* oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedonkrat tiska, po & kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih alicah fit. VJ. <m^ UpravniBtvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Bivše kraljice Natalije iztiranje.
O ponedeljakih in včerajšnjih dogodkih, ki so skoro brez primere v zgodovini, dobili smo sedaj iz Belega grada podrobneje podatke. Dogodki, pri katerih vlada ni kazala niti prave objektivnosti, niti potrebne previdnosti, vršili so ne tako:
V ponedeljek obiskal je Pasić kraljico in skuSal pregovoriti jo, naj za malo časa ostavi Beli* grad, vlada jej jamči, da jej bode povratek svoboden. Natalija je to ponudbo odklonila in sklicevala se na ustavo, po kateri ima pravico, bivati v Srbiji. Vlada Be je potem odločila, iztirati jo šiloma. Ob 3. uri popoludne zastavile so se vse ulice, držeče k Natalijinemu dvorcu, kakor tudi ceste na kolodvor. Načelnik policije sel je kraljico poživljat, naj odpotuje prostovoljno. Natalija tega ni hotela. V kolodvorski ulici nabrala se je mej tem silna množica. Ob \a5. uri uporabili so silo proti kraljici, katera je protestu je umaknila se iz svojih sob. Po načelnika odredbi stopila je z dvema damama v voz, ki jo je z močnim spremstvom imel odpeljati na nabrežje, kjer je čukal vladni parobrod „Deligrađ". Že pri odhodu iz dvorca hotelo je več mož ustaviti voz, spremstvo pa je potrebito cesto. Kričaje vrvila je množica za vozom in od vseli strani j prihajale so nove jate, pozdravljat kraljico. Ko je voz približal so nabrežju, bila mu je cesta zastavljena po veliki množici. Poveljnik spremstva hotel je torej kreniti po drugem potu. Ko je množica to zapazila, pometala in zvlekla je žandarme s konj, karneojala spremstvo, izpregla konje in z neizmernim krikom radosti peljala voz s kraljico v dvorec, okolu katerega se je nabrala ogromna množica. Vse mesto bilo je skrajno razburjeno. Ob 6. uri morala se je Natalija pokazati pri oknu. Naudušcni klici so za-orili, da jej ni bilo možno govoriti. Policija in žan-darmi poskušali so brez uspeha prodreti do dvorca. Prišli so potem gardski konjiki in skušali izprazniti ulice. A množica umaknila se je samo do dvorca. Ko jo je koojikov poveljnik pozval, da naj se razide, rogali so se mu, a ko je odredil naskok z golim orožjem, letelo je kamenje s toliko silo na gardo, da se je morala umakniti. Veliko vojakov bilo je ranjenih. Mej umikanjem so konjiki dvakrat ustrelili. Množica je zopet začela metati kamenje a tudi stre-
ljati. Na obeh straneh več oseb mrtvih in ranjenih. Na lo prišla je pehota in zastavila vse ceste k dvorcu. Množica se pa ni umaknila in čuli so se klici: „Dolje sa Ristićem! Dolje Ba Pasieeml"
Ves večer imelo je vojaštvo in redarstvo mnogo posla, da so se izpraznile ulice in trgi, do novega krvavega spora pa ni prišlo, dasi je mesto imelo neko čudno lice in je bila srditost velika. Vlada je mej tem posvetovala se, kaj storiti in ukrenila je kraljico spraviti iz mesta ob jutranjem mraku. In res, včeraj zjutraj ob 1/i5. uri morala je kraljica odjenjati sili in v spalni srajci in z labno odejo — ostaviti dvorec. Po ulicah, v katerih bo vojaki delali špalir, odpeljali so jo šiloma na kolodvor, od koder se je odpeljala v Zemun in ondii v „Hotel Kuropa" nastanila. Tjakaj bode se jej poBlala vsa prtljaga in potem odpotovala bode v Busijo. V Zemunu vsprejelo je prebivalstvo kraljico z živioklici.
Tako so kraljico odpravili iz dežele, nikakor pa še ne poBledic hibe, ki jo je vlada tem povodom napravila. V vsem omikanem svetu napravilo je tako postopanje najneugodnejši utis, v Srbiji vzbudilo pa silno razjarjenost. Zato je vlada poklicala vojake iz Baniškegabroda v mesto, da bi ž njimi zabranila prihod naroda z dežele, kajti z dosedanjo posadko si ni upala več izhajati Pri pouličnih bojih v ponedeljek vojaštvo ni igralo baš častne uloge. Mnoge konjike razorožila je množica, jako veliko je ranjenih, pri nekem oddelku ni niti prostaka niti častnika, ki bi ne bil ranjen.
Skoro ni vredno, baviti se s podrobnostmi pouličnih bojev, glavna stvar, glavna hiba je iztiranje kraljice. Na poslednje strani so splošne simpatije ne le krasnega, »mpak tudi moškega spola. Postopalo se je proti njej nepotrebno brutalno, rabila so se sredstva, katera neso bila umestna, vlada stopila je v nasprotstvo z javnim mnenjem in kraljici Nataliji sama položila inučenic venec na lepo glavo. Mučeništvo, mučenice in mučeniki so državam vedno nevarni, in slab jo državnik, kdor mučenike in mučenice ustvarja. I / vestno bode Natalija izven Srbije nevarneji činitelj, nego bi bila v Belem -gradu, in le želeti bi bilo, da bi kraljevina Srbija Brečno prebolela tudi ta najnovejši eksperiment.
III. skupščina „Zaveže slovenskih učiteljskih društev"
dne 16. in 17. maja v Trstu.
Po vsej pravici smemo ponosni biti na početku — a le početku — organizacije našega narodnega učiteljstva, koji je izražen v „Zaveži slovenskih učiteljskih društev". Čast našemu učitelj-stvu, da je pogodilo veliko korist organizacije tako glede na šolstvo naše, kakor tudi na pospeševanje stanovskih namenov. Kakor je bilo delovanje „Zaveže" dosedaj uspešno, tako smo uverjeni — krasni zvršetek HI. skupščine priča nam to — da bode v bodoče Še plodonosnejše. Da, da; mej našim uči-teljstvom veje pravi duh — duh, ki se je sijajno manifestoval v zborovanju tem, o kojem mi je čast poročati. Opazujoč vrle te može vskliknili smo radostno: v vašem taboru je — zjediujena Slovenija.
Kakor pa pri nas nobena stvar ne gre brez ovir, tako je imel direktorij .Zaveze" tudi ob tej priliki svoje sitnosti. Redarstvo je namreč prvotno prepovedalo vse zborovanje in menda radi točke ,0 vo li I n i p ra v ic i s ta I n o nameščenih učiteljev in učiteljic na Kranjskem". Toda energični in previdni predsednik „Zaveže", goBpod dr. Romih, posegel je osebno vmes ter dal na kompetentnem mestu potrebnih in primernih pojasnil, na kar je redarstvo brez ovinkov dovolilo ves vspo r ed.
Že v soboto v jutro jeli so prihajati učitelji in učiteljice iz vseh krajev slovenske naše domovine : došli so sinovi in hčerke Slovenije iz Primorske, tužne Istre, Kranjske in Štajerske. Le tužni, pretužni Korotan ni bil zastopan, uzrokov menda ni treba navajati. Nemilo pa se je opažalo, da je bližnji okraj Vipavski poslal jednegasamega zastopnika. Došlo je vseh okolu 240.
Neutrudni vsprejemni odbor preskrbel je izborno za stanovanja deloma po li6telih, deloma po privatnih hišah Tržaških rodoljubov, ki so drage volje cenjenim gostom odprli gostoljubna svoja vrata. Čast in hvala dotičnim Tržuškim rodoljubom.
*
V soboto ob 11. uri dopoludne otvori predsednik „Zaveže" dr. T. Romih upravnega odbora
LISTEK.
K a r i c a.
Slika iz ameriškega življenja. Po tt.et Harte-u J. C. (Dalje.)
Ono noč, ko je položila gospa Starbottle na blazino svojo zmučeno glavo, skušala je predstavljati si Karico v njeni mali postelji, in ed no misel, da ju loči tako majhen prostor, utolaži jo neiz-recno; ravno takrat Bedela je Karica Čisto zbujena v spalnici zavoda, lepi ustni uporno vzdignem', prometuje zamišljena dolge uhance mej prsti, mej tem, ko je gospica Kati van Gorlear, odeta v velik bel pokrivač, z razžarjenimi očmi in nosnicami orlovskega nosu, kateri je bil, kakor jo rada povedala, v rodbini, pihajočimi srditosti, stala pri njej kakor razsrjen duh. Karica zaupala je ono noč svoje težnje gospici Kati in ta ekscentrična OBoba, mesto da bi jo prijateljski tolažila, razhudila se je nad nehvaležnostjo Karice in zagovarjala ovrgl ji vepra vice gospe Starbottlove. — „Če je polovica tega resnična, kar ste mi povedala, gospica, igrajo Vam
Vaša mati in njeni svetovalci Robinsoni neprijetno ulogo. Pogodbe, pri moji veri! tu gre ravno za pogodbe! Moja rodbina ima, nihče ne dvomi o tem, nekaj stoletij več kot Vi Tretheriki, a če bi moja rodbina z mano ravnala tako, kakor je z Vami ravnala Vaša, prepuščajoč mo v nadlogo tujki in potem pregovarjati me, da obrnem hrbet najboljši prijateljici, poslala bi jo . . ." — Gospića Kati van Corlear umolknila je in pokala s prsti z oblastnim obrazom, z divjim pogledom namenjenim spridenemu van Corlearu, katerega je menda iskala okolu dvorane.
— „Bab, Vi govorite tako, ker ste se zaljubili v tega gospoda Princa,u deje Karica hladno.
Min Kati bi jej kmalu planila na vrat. Ponosno je dvignila glavo, razpustila Črne kite na jedno ramo, vrgla na drugo rob odeje kakor gub3 obleke in postavila se pred neprevidnico, katera se je bila osmelila dotakniti se tako kočljive stvari. — „In kedaj bi bilo to, gospica? Kako zlo bi to bilo, na prvi bip razločiti plemenitega človeka V Kako zlo bi bilo to spoznati, da se ne najde mej tisoč ljudmi sličnik drug drugemu v tem gnezdu, kakor g. IIarry Robinson, ni jednega izvirnega bitja, bitja neodvis-
nega, individuvelnega, kakor Vaš Prince? Lahko noč, gospica, in prosite Boga, da dopusti, da postane Prince Vaš v istini. Trudite se obdržati strto dušo, zahvalite nebo posebno, da Vam je poslal tako prijateljico, kakor je Kati van Corlear." — Komaj je bila ta tirada končana, že je prijela glavo Karice, poljubila jo silno na čelo in se vrgla na posteljo.
Drugi dan zdel se je doig Jacku Princu. V globini svoje dušo bil je prepričan, da Karica ne bode prišla in skrivati to prepričanje gospe Starbottle ni bilo nič manj kot lehko. Da bi jo zamotil, ponudil jej je peljati se na sprehod ; ali bala se je preveč, da ne bi prišla Karica mej njeno odsotnostjo in potem bila je tako slaba! Čim bolj jo je opažal, tem bolj je spoznal, da bi tuka iznenada kakor ta, katera jej skoro gotovo ne odide, zadoščala upihniti se tisto malo življenja, kar ga je bilo v njej in jel si je očitati, domišljal si je istinito, prešedši v duhu ves sestanek s Karico, da je brez-uspešnost njegovega pota samo krivda njegova. Z druge strani zaupala mu je g. Starbottle tako popolnem, da je to zaupanje omajalo vero Jackovo v lastno sodbo. Ko se je čutila dovolj močno, usedla
sejo, v kateri poroča o delovanji upravnega odbora v tekočem letu in o „Zavezinem" glasilu ,Popot-uiku", koji se tiska v 900 iztisib.
V seji tej določili ao se tudi poročevalci za delegacijo. Seja delegatov pričela se je ob 1. url popoludne in je trajala do 2\a. ure. Delegatov — po številu 199 — zbralo ae je nad 150. Pozdravil jih je predsednik dr. Romih ter poročal potem o delovanju upravnega odbora; tajnik g. Slane jo pa poročal o delovanji posamičnih društev, v „Zaveži" zastopanih. Po poročilu blagajnikovom in računskih preglednikov je g. predsednik poročal o društvenem glasilu. Za IV. skupščino določili so se binkoštni prazniki kot najprimernejši čas in ravno tako so se imenovali ocenjevalci že lansko leto izbrani. Glede praznovanja 3001etnice A. Kom enake g a skleuila je delegacija odstopiti to točko upravnemu odboru, koji naj — če le mogoče — Bpoji slavnost to se slavnostjo v 30letni spomin našega pedagoga A. M. Slomšek a. Delegacija izvolila je isti upravni odbor in sicer z aklamacijo, toda z izjemo, da bc je mesto učitelja g. Vrtovca izvolil g. K. Bogateč, učitelj v R:cmanjih.
*
Ob 8. uri zvečer bil je koncert v lepi Ber-gerjevi dvorani. Prostorna dvorana napolnila se je tako samim izbranim občinstvom, da je vladala v njej uprav tropična vročina, mnogo jih je pa moralo v vrtu ostati. Po tem soditi morajo gg. prireditelji povsem zadovoljui biti z materijulnim uspehom. Moralni uspeh je pa še sijajnejši. Vojaška godba zvršila je svojo zadučo precizno in izborno in nam je posebno ugajalo, da si je izbrala tudi nekatere slovanske skladbe. Pevcev, oziroma pevk nastopilo je do blizo 100. Ako pomislimo, da jih je bilo mej njimi mnogo, ki se do tega dne še nikdar niso videli, moramo reči, da je bil pevski zbor na vrhunci svoje zadače ter žel občo pohvalo. Pravo naudušenje pa je vzbudil Vol ar i če v mešani zbor: „Pogovor z domom!" Oduševljeno občinstvo ni odnehalo, dokler se ni g. skladatelj prikazal na odru. Videlo se je, kako čislajo gospoda učitelji svojega kolego-umetnika. Radost in naudušenje sta pa dosegla svoj vrbnnec, ko sta se odpela nNaprej" in cesarska pesem. Divna naša slovenska marseljeza elektrizuje vsikdar rodoljubna srca.
Po koncertu zbrala Be je večina gostov v kavarni „Coinuaercio", kjer so ostali v prijateljskih pogovorih do pozno v noč. (Dalje prih.)
Slavnost blagoslovljenja zastave »Zagorskega Sokola".
Prava tradicijonalna duževna in pusta bin-k ■ ■ na nedelja je bila, ko se je imela vršiti krušna slavnost mladega a čilega in krepkega „Zagorskega Sokola", blago'ilovljenje prekrasne njegove zastave. Nekako tesno nam je bilo pri srci. ko smo se odpeljali v jutro iz Ljubljane, kajti vse je kazalo, da je malo upauja na lepo vreme, ki je prvi in poglavitni faktor pri tacih sluvnostih, Kako veselo smo bili torej izueuadeni, ko pridemo v Litijo in je kar vse vrvelo na kolodvoru domoljubnih Litijanov iu Št. Martinčanov in druzih narodnjakov iz okolice, ki so vsi hiteli, da pozdravijo „Zagorskega Sokolu". IJili sta obe požarni brambi iz Litije iu iz Št. Marše je k oknu, da bi ob jed nem videla zavod in uhod v hotel. Mej tem delala je ona načrte za bodočnost, katero bi morala uživati na deželi, kajti hrepenela je po mitu. Kmalu bi bila potem boljša, ona bila je že sedaj veliko manj bolna in njeno okrevanje napredovalo bi potem gotovo hitreje. Ko je tako govorila, poletal jo Jack Prince napoiu blazen po javnej dvorani, zahteval vina, katerega ni pil, prižgal emodko, katero je pozabljal kaditi, pričel razgovore, ne poslušavši odgovorov, s kratka, obnašal se je, kakor se obnaša moški spol navadno v odločilnih treootkih. Koncem duuvu je hudo snežilo in bril je strašen vihar. Z nočjo razteplo se je sneženo ivje po zraku. Nikdar ni plavala gospa Starbottle v tako miriiej sreči. Ko je Jack odvlekel njen naslonjač od okna k peči, razlagala mu je, kakor uajpriprostejšo stvar, da Karica, skoro gotovo zadržana ves duu zaradi pouka, ne more priti stoprv zvečer. Nadalje preživela je dol večera, da si je česala svojo lepe lase iu se naličila, kolikor jej je dovolil njen tužen položaj. — „Mi ne smemo 08trašiti dekleta, Jack," dejala je, kakor da bi se izgovarjala. Povrnilo se jej je nekaj stare koketnosti. (Dalju prili.)
tina, zadnja r, zastavo in mnogo domoljubnih dam iz imenovanih dveh krajev, katerih ni prestrašilo slabo vreme. Na Savi pozdravil nas je že grom topičev in kmalu smo bili v postaji Zagorje, kjer je goste pričakal „Zagorski Sokol" v vrstah zgodbo načelu.
Starosta Zagorskega Sokola, Medved, pozdravil je došle goste s prav toplimi besedami, na kar je odgovoril podstarosta Ljubljanskega Sokola dr. Triller ter pozdravil Zagorskega Sokola. Kmalu potem pripeljal nam je Celjski lokalni vlak hrvatske in Celjske Sokole, katere je pozdravil podstarosta Zagorskega Sokola Weinberger, odzdravil pa je Zagrebškega Sokola vodja Hochman. Posebno razveselila nas je obila udeležba bratov Hrvatov, bilo jih je z biciklisti skupaj skoraj jednako Ljubljanskemu Sokolu. Za Celjskega Sokola odgovoril je dr. Treo. Pridružila sta se zastopnika Dolenjskega Sokola, v katerega imenu se je oglasil dr. Rozina. Stopili smo potem v vrste in z godbo na Čelu in razvitima zastavama Ljubljanskega Sokola in ftent-Martinske požarne brambe korakali v trg. Bilo je pet sokolskih in dva gasilna društva, skupaj nad 200 mož v društvenih oblekah, za njimi pa na stotine gostov in domačega naroda. Res škoda, da je vreme bilo tako neugodno, kajti dolina Zogorska je zares lepa in bi bil sprevod še bolj krasen, da nam je nebo bilo malo mileje.
Pri vhodu v vas pozdravile so domoljubne gospodične Zagorske in dekleta iz okolice Sokole s šopki in cveticami v imenu njih pa je govorila gospodična Miiilerjeva, kateri je odzdravil v imenu pozdravljenih društev in gostov odbornik Ljubljanskega Sokola Josip Nolli. Marsikatera lepa in iskrena beseda domoljubna in spodbudilna bila jo spregovorjena v vseh teh nazdravili in navdušeno vsprejeta. Pred hišo staroste Zagorskega Sokola ostavila so se potem društva ter deloma ostala tum deloma pa se razšla po drugih gostilnah, da se vsakdo malo okrepča.
Ob 10. uri bila je peta maša in propored. Cerkvenega opravila vdeležila so se vsa društva. Lepo je bilo videti v sredini velike in krasne crkvo zastavi društev in pa namešaue Sokolske in gasilcev čvrste postave, okolu njih pa v obsežnih prostorih na stotine ljudstva.
Po končanem cerkvenem opravilu vršilo se je cerkveno blagoBlovljenje zastave na prostem blizu cerkve, katero je opravil g. kapelau. Ko je bilo to prav na kratko in brez posebnega ceremonijela zvršeno, prenesla se je zakrita zastava na slavnostni oder, kjer se je vršilo pribijanje žrebljičkev. Prvega zabila je kumica gospa Medvedova, potem c. kr. okrajni glavar Litijski g. Ciril, za njim gospodična Miiilerjeva v imenu dam Zagorskih; starosta Ljubljanskega Sokola Hribar, rekši: Krepko dvigaj poroti svoje, mladi Sokol Zagorski; starosta Zagorskega Sokola Medved; za „Hrvatski Sokol" Iloch-manu rekoč: Samo sloga Slavene spasiti može; podstarosta Ljubljanskega Sokola dr. Triller z dosta vkom : Sebi v čast, Narodu v korist, ideji narodnosti v proslavo; starosta Celjskega Sokola rekoč: Kliuost združi naj Sokole in vse Slovane; predsednik kluba biciklistov .Hrvatskega Sokola" kličoč: Živila budna narodna svjest Slovanska; v imenu deželnih poslaucev g. Luka Svetec rekoč: Bog živi Sokola Zagorskega, vse njegove prijatelje in podpornike; starosta „ Dolenjskega Sokola" dr. Rozina s pristavkom : Čim več Sokolskih društev tim trd-neji bo obstanek slovenskega naroda, zatoroj živi Sokol Zagorski! Dr. Jos. Vošnjak za družbo sv. Cirila in Metoda in za pisateljsko društvo; gospodična Korbarjeva za gospodične in dekleta iz Ki-sovca; gospodična Mandelnova za gospodične iz Toplic; gospodična Kibensteiner za gospodične in dekleta iz Podkraja in Podkisovcu; načelnik gosp. Tura za gaBilno društvo Litijsko kličoč: Z društvenim pozdravom živio Sokol Zagorski; načelnik g. Adlešič za gasilno društvo Št. Martinsko z dostav-kom: Naj bi bo družila društva Sokolska in gasilna, vsi za jeduega! Za pevsko društvo Št. Martinsko g. Rus kličoč: Bog živi vsa slovenska društva; za občino Zagorsko gosp. Weinberger, rekoč: Pribijem ga in upam, da bo dobro držal. S tem je bilo završeno zabijanje žrebljičkov. (Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje <le>,ele.
V L j ubijani, 20. maja. Iz d ržavncf/a »bova. Danes potekle so kratke binkoštne počitnice in zopet se suide poslaniška zbornica. Najpoglavit-
neji predmet tekočega zasedanja bode rešitev budgeta. Provizoričnemu budgetu poteče doba koncem junija meseca, in če se ne bode ta rok podaljšal, mora biti do tačas debata o budgetu že končana. Da bi delo ne zaostalo, se je rodila v poslanifikih krogih misel, da bi ae takoj pričelo z generalno debato, Se predno je poročilo gotovo v vseh podrobnostih, kajti ▼ generalni debati ae gre itak le za notranji politični položaj brez ozira na številke. Vender se o tej zadevi do zdaj Se ni ukrenilo nič konkretnega. Češka akademija znanosti.
Z akademijo znanostj, o katere slovesnem otvorenji smo poročali na kratko včeraj, pridobil je narod češki zopet zavod, ki bode blagodejno uplival na razvoj znanostij in leposlovja in bode krepka podpora domači slovanski umetnosti. Naj bi na polji umetnosti se složni zjedinili vsi sinovi jedne majke, katere začasno loči v dva tabora politična borba, saj je konečno vsem v prvi vrsti na srci le napredek naroda in narodne umetnosti, katero gojiti bode naloga akademije.
Uradniške premembe v Čr novcih.
Iznenada bilo je upokojenih več višjih uradnikov pri finančni direkciji v Črnovcih in pozvani koj na njih mesto novi funkcijonarji. Ko je novi finančni direktor,VIvorni svetnik VVeigl, vsprejel uradnike finančne direkcije, rekel je mej drugim tudi: „Znano Vam je, gospoda, zakaj sem prišel sem in v kakih razmerah sem prevzel vodstvo. Jaz sovražim korupcijo". S temi besedami, če se obistinijo, razjasnen bi bil položaj.
V n a uj države.
Kraljica Natalija,
Po krvavih dogodkih, katerim je dalo povod iztirauje kraljice Natalije, se nam zdi važno, da objavimo tudi mi uradno objavo, ki so jo priobčili vsi srbski listi. Ta izjava oporeka popolnoma istinitosti vesti, ki so jo prinesle „Male novine", daje namreč ruski car se izjavil, da upa, da bode kraljica prostovoljno zapustila Srbijo in da bi on v nasprotnem slučaji odsvetoval silo. Vsa ta vest je popolnoma izmišljena. Tudi brez te izjave bi vsak lahko sam sodil po zadnjih dogodkih, da nikakor ni mogla biti istinita. „Graždauin" svaril je sicer še te dni pred tem, da se rabi sila proti kraljici, ker bi to bilo preziranje Rusije, pa brez uspeha.
Zadnja papeževa encyklika ne imenuje se kakor navadno po prvih besedah (v tem slučaji: Rerura novarum), nego ima poseben naslov „I)e conditione opificuin". Na 52 straneh razpravlja socijalno vprašanje ter se je o binkoštih razdelila mej kardinalski kolegij. Petindvajsetlctnica rumunskega kralja.
V petek bode se slavila petindvajsetletnica rumunskega kralja Karola, za katero se že delajo priprave. Slavnosti, katerih se bodo udeleževale vse stranke, trajale bodo do ponedeljka. Kot zastopnik nemškega cesarja je že došel princ Viljelm Hohen-zollernski. Kralj Karol odločil je v proslavo petin-dvajsetletnice ustanoviti zavod za revne dijake ter daroval v to svrho veliko stavbišče in 200.000 frankov kot temeljni kapital. Zgradba vršila so bode na stroške kraljeve.
Zid je v Ilustji.
Kakor poročajo „ Moskovskija VeJomosti", je ministerstvo notranjih zadev oblasti obvestilo v provincijali, da koj doženejo, koliko Zidov živi na postavni ali nepostavni podlagi v ruskih mestih. Iste Žide, ki nemajo postavne pravice, morajo oblasti takoj odgnati na kraj, kamor pripadajo. Temu imamo le pristaviti, da so se Židi v mnogih krajih nastanili proti jasnim določbam postav, katere se zdaj izvršujejo.
V francoski zbornici namerava boulangerjevec, poslanec Laur, predlagati, da se vsi članovi bankirske hiše RothBchildove iz-tirajo, ker so s tem, da bo odklonili rusko posojilo, delali proti interesom Francije in v nevarnost postavili r ii h k < i - francosko prijateljstvo. Praktičnega uspeha ta predlog ne bode imel, a utegnilo bi se morda pri tej priliki govoriti o tej stvari, ki tako zanima vse in je nekako strnit Evrope.
Italijanska kolonija v Afriki. Kakor poroča Agencia Štefani iz Masave, je uložil tamošnji  italijanski guverner bvo.o ostavko, ker ne odobrujo najuovejih vojaških odredeb, katerim je glavna namen hranjevati.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani, 15. maja.
(Kuuec.)
Poročevalec odbornik Hribar pravi, da njega, ako stavi predlog, naj se prošnja deželnega odbora zavrne, in naj se ne poviša prispevek za zgradbo gledališča, nikakor ni vodil ozir na prostor in da je bil tudi on iz prva zato, da mestna blagajnica za zgradbo gledališča izplača 30.000 gld. Da Be mu ne bode očitala kaka nedoslednost, hoče na kratko pojasniti, zakaj je on danes zoper prejšnji svoj namen. Poprej je mislil, da bodeta deželni zbor in mestni zbor, kadar bode šlo za napravo, deželi in mestu jednako koristno, delovala skupno in da bode
tudi deželni odbor tako ravnal. A varal ae je. Deželni zbor in odbor, kadar gre za kako korist Ljubljane, zmirom veli: le plačaj mesto in to je tem čudneje, ker sedimo povsod skoro jedni in isti. In isti gospodje, kateri v deželnem zboru navalivajo Ljubljani plačila, isti gospodje potem vodijo volilno agitacijo proti nam, čeS, da trosimo mestni denar. Da se ne bode stiskalo več tem gospodom v roke orožje o slabem gospodarstvu mestnega zbora, katerega so toliko uporabljali neopravičeno pri zadnjih volitvah, iz tega razloga je poročevalec nasve-toval, da se prošnja deželnega odbora odkloni. Svota 100.000 gld. pa tudi ni prevelika, ako se pomisli, da mora to deželno gledališče biti jedino zavetje vsej slovenski dramatiki. Slovenci imajo le v kranjskem deželnem zboru veČino, nanj se ozirajo vsi drugi razkosani člani slovenskega naroda, tedaj 100 000 gld. pač ni prevelika žrtev v interesu slovenskega naroda.
Pri glasovanji vsprejme se nasvet mestnega odbornika Kavnih ar j a, da se dovoli za zgradbo gledališča 30.000 gld., torej 7500 gld. več. Ta svota se izplača v dveh rokih: 1. julija t. 1. in 1. januvarja 1802. — Predlog vsprejel se je z 12 glasovi proti 10.
Odbornik dr. Stare poroča v imenu stavbin-skega odseka glede preložitve Tržaške ceste in na-svetuje, da mestna občina odstopi potrebno ozemlje stavbinski družbi, ki bode za preložitev dala T i :> , od mesta in od erarja pa dobila le 493^ sežnjev. Predlog se vsprejme.
Odbornik IIrasky poroča o zgradbi te ceste in kanala. DoŠH sta dve ponudbi: od stavbinskih podjetnikov Kneza in Zupančiča in od stavbinske družbe. Prva tvrdka zahteva brezpogojno 14.G40 gld., Btavbinska družba pa 13.570 gld. a s pogojom, ako bode treba vodo odpravljati, da se to posebno plača. Poročevalec nasvetuje, da se delo izroči kranjski stavbinski družbi toda z izrecnim pogojem, da se za odpravljenje vode nič ne plača. — Predlog se vsprejme.
Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški poroča v imenu kluvuičnega ravnateljstva glede razširjenja upravnega poslopja klavničnega in male klavnica Mala klavnica je res premajbna, kajti v gotovih časih zakolje se v isti 100 do 200 prašičev in ob talcih prilikah je vedno zabavljanje in kreg. Zato naj bi se za četrtino razširila, da bode tolika, da bode zadoščala. — Troškov bode 84GG gld., kar se lahko dovoli, ker klavnica nosi po 5%. A tu H upravno poslopje je dosti premajhno. Da bodeta imela k lav nični vodja v prvem nadstropji, drugi živinozdravuik v pritličji vsak vsaj po tri sobe, treba je nekoliko prezidati. Ob jed nem se bode lahko napravila soba za vratarja v klavnici, ki je jako potreben, da ne bodo zahajale v klavnico raznovrstne barabe, ki kradejo ne le kose mesa, nego so celo odgnali že živega prašiča in pa da bode vratar pobiral takoj vžituinskc bolete, da se ne bode sleparilo s transi t oho letam i kakor doslej. Troski iznašali bi 2SG2 gld. skupno torej za obe poslopji 11 do 12.000 gld. Denar za zgradbo naj se vzame iz loterijskega posojila.
Odbornik Valentinčič ne ugovarja tem nasvetom, opozarja pa mestni zbor na to, naj bi se vender že v klavnici uredila premestila iu pokrila mestna tehtnica, na katero kmetsko ljudstvo nema nobenega zaupanja.
Odbornik Velkovrh se pridruži temu nasvetu a pokril naj bi se le oni del tehtnice, kjer so uteži. Poročevalec dr. vitez 111 ei weis- T r sten iS k i ni načelni) proti nasvetu a misli, naj bi se premeščenje tehtnice prepustilo kluvuičuemu ravnateljstvu, kar obvelja in potem vsprejmo se vsi predlogi.
Odbornik Klein utemeljuje svoj predlog o redu zu skladišča drv in pravi, da se tožbe o kakovosti, o skladbi in meri drv, katera se privažajo v Ljubljansko mesto na prodaj, množe vedno sil-nejše. Ne da se tajiti, da so te tožbe popolnoma opravičene in prebivalci imajo gotovo pravico zahtevati, da se dotične prevaro preprečijo, da se nadzorstvo v tem oziru izroči posebnim organom mestnega magistrata, ter da se za to izdu poseben red, kakor ga imu že mnogo drugih mest, na pr. Zagreb, Celovec i. t. d. Tej opravičeni občni in silni želji prebivalcev Ljubljanskega mesta hotel sem ustreči ter sem v ta namen načrtal ,,K-jda za skladišča drv v Ljubljanskem stolnem mestu, katerega izročim slavnemu mestnemu zastopu z uljudno prošnjo, da ga izvoli v pretres in poročanje izročiti policijskemu odseku.
Predlog se vsprejme in potem seja ob 189. uri sklene.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je gasilnemu društvu v Mengši 50 gld.
— (Imenovanje.) Gosp. Karol P a r a s k o-vić, doslej oskrbnik v Stanislavu v Galiciji, imenovan je ravnateljem moške kaznilnice v Ljubljani.
— (Izpred sodišča.) Zaradi dogodkov pri zadnjih volitvah čutil se je g. Petere a žaljenega na svoji časti in tožil je g. Turka ml. raradi raz-žaljenja časti. Gospoda Peterce dokazi bili so pa popolnoma jalovi In g. Turk bil je oproščen, iz česar se razvidi, kako lahkomiselni so klerikalci v svojih očitanjih in svojem postopanji.
* (Miklošičeva oljnata slika) je razstavljena v umetniškem klubu (Kilastler-Club) na Dunaji (I. Graben 10.). Slikal jo je naš rojak akademiki slikar Roman Fekonja letos o novem letu. Tako je to najnovejša in po izreku Miklošiča samega „najboljša" Blika slavnega učenjaka. Roman Fekonja — rojen v SvetinJBki župi sredi Ljutomerskih goric — je izredno nadarjen slovenBk slikar posebno portretist, ki je, dasi Še le 24 let star, že naslikal čez 250 portretov z olovko, kredo oljnatimi barvami in v pastelu! S tem opozarjamo naše na Dunaji živeče ali tje potujočo rojake, a tudi druge Slovane, da si ogledajo razstavo umetniškega kluba in v nji živopisno lice preminolega največjega slavista.
— (Ogenj.) Danes zjutraj ob 1. uri začelo je goreti v Stošcah blizu Urbančkove gostilne. Ker je bit veter, bile so kmalu tri hiše v ognji in bi se bil še bolj razširil, da neBta prihiteli gasilni društvi iz Šiške in Št. Vida in rešili, kar se je še dalo. Pogorela sta tudi hlev in skedenj in del jednoga kozolca. Kako je ogenj nastal, se ne ve. V imenu našega poročevalca, oziroma cole občine izreka se obema gasilnima društvoma, posebno pa gospodoma načelnikoma najtoplejša zahvala.
— (Nove orgle) dobi v kratkem farna cerkev v Rovtah, a naročene so na — Gorenjem Avstrijskem ali celo v Šleziji, in ne doma. Čudno, in čudno zlasti to, da baš duhovni predstojniki v nas tako radi podpirajo tujo obrt in umetnost, ko Slovenci vender nesmo več taki reveži v tej stroki! — O, kara gospod, gre Tvoja pot!
— (O nerodnosti na poštah) odgovarja naš poročevalec g. dopisniku „Z Notranjskega" v 109 štev. našega lista sledeče: Notica moja v 101. štev. „SIov. Nar." obs?gala je gola fakta. Ta so se pa tikala pošte K. na Gorenjskem, zatem Ljubljanske, in slednjič L—ško na Notranjskem. Ako bodem naletel na katero ali več takih r.ercdnoatij — bodisi kjer koli, — vedel si bodem poiskati pot pritožbe do poštno direkcije, ki bode temu nedostatku brezdvomno rada odpomogla. Sicer naj pa vsakdo, ki ima čisto vest, kar mirno spi, ker brez povoda se itak nihče v javnem glasilu pritožiti no more pa tudi ne sme; pa — mirna Bosna I
— (Iz Domžal) poslal nam je tamošnji poštar g. Vinko .lanuš ugovor proti našemu dopisu z dne 12. t. m. Gosp. Januš piše, da ni nikdar nobene zaupnice pisal, tudi županski kandidat neče biti, ker ima dela čez glavo in jo itak Že bil 10 let župan. Glede tega neče dalje odgovarjati, braniti pa mu jo svojo čast kot poštar. Že 21 let posluje kot poštar, a ves ta čas še ni bil nikdar tožen zaradi najmanjšo nepravilnosti. Poštnega upravi-teljstva nikakor ne zlorablja iu izjavlja, da je vse neosnovano in neresnično, kar je pisal dopisnik. (Gospodo dopisnika pozivljemo, da so opraviči in razloži, zakaj je tako neresnično pisal. Uredn.)
— (Občni zbor „Slavjansko Čitalnice v P ulj i") bodo v nedeljo 24. t. m. ob 4. po-poludne v društvenih prostorih v Pulji. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika, 2. Poročilo dosedanjega odbora, 3. Volitev novega odbora, 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vse člane odbor „Slavjanske Čitalnice v Pulji".
— (Toča), ki je v soboto popoludne padala mej dežjem po Notranjskem, kakor tudi po nekod na DolenJBkem, škodovala je obilo baš v cvetji ua-hajajočemu se sadnemu drevju.
— (Mrtvega našli) so ponedeljek zjutraj 43letnega žganjarja Janez Svetela, vulgo Škrnoba iz Št. Jurija pri Kranj i. Popil je toliko žganja, da je smrt storila konec njegovemu malovrednemu življenju.
— (Opomin našim kmetovalcem) Pomladi nadapolna doba bliža se počasi svojemu koncu in nastopilo bode za njo za človeka sploh, osobito pa za našega poljedelca, to je kmetskega gospodarja, dejal bi: usodepolne-po let je, za njim pa skrivnostna jesen .... Bliža se torej čas elementarnih nezgod, kakor pač so: ogenj vsied strele, toča, viharji in nalivi, na katere se marsikateri teh sicer zdaj srečnih — ne spomni, ipak v uri nesreče vijo roke ter kliče na pomoč vse, kar misli, da mu bode pomagati moglo ali ga rešilo! ... Ko ga je nezgoda udarila z vso silo, ter mu jela uničevati premakljivo ali nepremakljivo imetje, tedaj Btoprav jame ga peči vest, očitajo mu lahkomiselno brezbrižuost! In ta vest je pravičen glasi.— Kmetovalci, ne zamudite tedaj, — kdor še tega do zdaj ni storil, — zavarovati svojih poljskih pridelkov, — kajti no ure ni trenutka ne veste, kedaj vas nesreča doleti; s par krajcarji, katere vam je kot obroke zavarovalne premije uplačevati, rešili si bodete vsaj škodo in polajšali bolest, kadar jednega ali druzega tak udarec zadene, — brez zavarovanja pa nomata nikake odškodnine, dusiravuo morda sicer no gledate, li vržete buš teh par krajcarjev na levi ali de8ni — v vodo! Ne pristopajte pa k tujim židovskim, ampak domači m zavarovalnicam !
— (Vabilo.) Podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljuk in okolico imela bode v Štebnji pri Maloščah na prvo nedeljo po binkoštih dne 24. maja 1891, ob 3. uri popoludne svoj shod a sledečim vsporedora: 1.) Pozdrav načelnikov. 2.) Poučen govor o gospodarstvu in šoli. 3.) Svoji k Bvojim. (Prizor iz kmečkega življenja. Spisal dr. Jož. Vošnjak.) 4.) Slučajnosti. 5.) Domača zabava. Iz Ljubljane j počastil naB bodo blag. gosp. dr. Jožef Vošnjak, kot zastopnik glavne družbe ; obljubili so priti tudi Ljubljanski pevci, ki uus bodo zabavali s krasnim petjem umetnih pesuij, Loški in Šentlenartski pevci pa nas bodo razveseljevali z domačimi pesnimi. — Pričakovati je torej, da bode na tem shodu slišati veliko koristnega, lepega in veselega, zuto se vabijo vsi udje, da pridejo na ta shod v velikem številu. Rodoljubni gostjo od bli/.u iu daleč so nam dobro došli. NaČelništvo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Zemun 20. maja. Natalija se baje danes preko TurnSeverina in GafaCa odpelje v Odeso. Mnogo obiskovalcev, večinoma dame s krasnimi šopki, došlo iz Belega grada. Pota do pristana s policaji zastavljena. Poslavljenje bilo jako ganljivo. Iz Belega grada došlo več depntacij z venci. Do 60 pri izgredih prizadetih srbskih velikošolcev ubežalo semkaj.
Boligrad 20. maja. Včeraj in daucs Ysi opozicijski listi konliskovani. Zeleznični vlaki so se včeraj na mostu preiskavali, ker so se bali, da bode Natalija poskušala povrniti se.
Razne vesti,
* (Grof Fredro) poljski pisatelj, sin grofa Aleksandra Fredra, umrl je v Lvovu. Oba, oče in sin, sta bila dobro znana poljsku gledališka pisatelja in Btu spisala posebno mnogo veseloiger, ki so znano deloma v prevodih na raznih gledališčih. Tudi na slovenskem odru predstavljuje 8u se nekatero igre, posebno očeta Aleksandra, ki je umrl 1. 1876. Sedaj umrli sin Janez Aleksauder grof Fredro bil je rojen I. 1829 v Lvovu, udeležil se je ogerske ustaje, in je potem živel v progiiunstvu v Parizu do 1. 1857. Po amnestiji vrnil se je zopet v domovino.
* (Novo vseučilišče.) Po poročilih iz Gradca bode se tam po dovoljenji cesarjevem začelo v kratkem graditi glavno poslopje vseučilišča na stavbišči mej fizikaličnim in kemičnim inštitutom, po načrtih, katere je izdelal dotični odsek v minister* stvu notranjih zadev.
* (Sistirano društvo.) Policija na Dunaji je siBtirala delovanje društva tiskarjev in črkolivcev, ker je prekoračilo svoj delokrog. Ta odredba je gotovo v tesni zvezi s štrajkom, ki so še nadaljuje.
* (Originalna nagrada.) Posestnik be-larnice v Ilajeku na Češkem pripeljal se je z 140 delavci svoje tovarne b posebnim vlakom v Prago, da obišče z njimi razstavo. S tem je nagradil svoje delavce zato, da so delali dan 1. maja.
* (Verdijeva usta no va.) Slavni italijanski glasbenik Verdi kupil je v Milanu pred Porta Ma-genta veliko zemljišče, na katerem misli postaviti dom za stare, onemogle umetnike po izgledu zavoda, kakor ga je svoje dni ustanovil Rossini v Passv-u poleg Pariza.
* (Nova iznajdba Edisonov a.) Za razstavo v Chicagu pripravlja in popolnjuje Edison neko novo svojo iznajdbo, bi bode presegala vse njegove dosedanje čudovitosti. Po njej se bodo videle na njegovem domu podobe pevcev in čuli njih glasovi, akopram bodo daleč stran, videlo se bode njih kretanje in celo barve njih kostumov.
* (Velike jesenske vaje,) ki se bodo letos vršile na Francoskem, bodo posebno zanimive zaradi tega, ker se bode pri tej priliki prvikrat poskusila Lebel-ova puška in pa brezdimni smodnik pri vajah velicih vojnih oddelkov. Udeleževali se bodo štirje vojni kori pod vrhovnim poveljništvom generala Saussier a in cbefa generalnega štaba generala Miribe'a. Ti štirje kori razdelili se bodo v dve vojski, katerima bodeta zapovepovala generala Gallifet in Davoust. Te jesenske vaje bodo največje, kar se jih je sploh kedaj vršilo na Francoskem.
* (Nezgode na morji.) V obližji otoka Quessant zadela sta vsled hude megle nemški parobrod „Friederich Krupp" in angleški „Mentana". Angleški parobrod se je potopil. Moštvo se je rešilo. — Pri „Punta de Europa" v Gibraltarski soteski zadel je italijanski parobrod, ki je imel 800 izseljencev na krovu in vozil iz Neapolja v Novi Jork, z nekim angleškim parobrodom. Italijanski parobrod je bil poškodovan toliko, da se je moral pozvati telegrafično drug parobrod za daljno pre-vožnjo izseljencev. Druge nesreče ni bilo, poškodovan ni nihče.
Zanesljivo zdravilno sredstvo. Osobe s slabim prebavljenjcm, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji,
tisčanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobe zopet zdravje, če rabijo pristni „Moll-ov 8eidlitz-pra8eku. Skatljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založuik, na Dunaji, Tuchlanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-ov preparat z njegovo varstveno zuatnko in podpisom. 5 (4—5)
»
stoji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tujci:
19. maja:
Pri Malici: Steiner, Glaser, VVeber, Lautner, Malks-ner, Bechaker, Gellis, Vogel, Bruckoer, Wolf ■ Dunaja. Kanz z družino iz Gradca. — Pl. Rocco, /egner iz Trsta. Seiz, Gross it Gorice. — Hribar, Jugovic iz Zagreb«. — Terpotic z družino iz Trbovelj.
Pri »tonu: Liohtenstero, dr. Pollaczek ■ soprogo, Hirschfeld z Dunaja. — Stern, Schlegel iz Gradca. — Whitehead z Reke. — Wolf iz Norimberka. — Papež, Jn-govic s Krikega. —. Eisler iz Velike Kanite. — Rome iz Naklega. — Bauer s soprogo is Monakovega. — Mulino is Tržiča.
Pri avstrijskem cesarji: Prevsler iz Gradca. —
Kos iz Slov. Bistrica. — Roaentbal iz Budimpešte.
Pri Juiueui kolodvora: HohI iz Palja. — Partsc h iz Berolina.
Meteorologično poročilo.
Čas opazovanja
Stanje barometra v mm.
7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer
736*7 um. 7360 ram. 7370 ss.
Temperatura
iro° C
16'6'C 10-6« C
Vetrovi
Nebo
si. zah.
m.zah. si. jzh.
obl. jasno jasno
Mo-krina v mm.
0001
Srednja temperatura 12*7°, za 21° pod normalom.
ZD-u-ziadslsa, "borza*
dne* 20. maja 1.1.
(Izvirno telegrafično poročilo včeraj
.....gld. 91-60
...... 9145
)
— gld
Umrli so v Ijiihljani:
17. maja: Jožef 1'avlofič, gostac, 45 let, utopljenec iz Ljubljanice vzdignjen pri Terenih.
19. maja: Ivan Klestil, kondukter, 45 let, Kolodvorsko ulice fir. 19, za jetiku. — Ivan Jenko, hiAni posestnik, 74 let, Plorijansko ulice 8t. 44, plućni emphvsern. Ana Skerjanc, delavčeva hfii, 10 meB., Mestni trg št. 10, uslabljenje. — Jurij Malava&ič, delavec, 64 let, Kolodvorske ulice it. 27, jetika. — Janez lioiič, kajžarjev sin, 1 leto, Orna vas St, 13, Cunvtilstones.
V deželni bolnici:
18. maja: Janez Zrimsek, delavec, 38 let, plačnica.
Papirna renta .... Srebrna renta ....
Zlata renta......,110 65
5°/0 marčna renta .... „ 10220 Akcijo narodne banke   .   .     „   994*—
Kreditno akcije.....„   2*8 10
London.......„ 11075
Srebro........„     —'—
Napol......... „      9 37
C. kr. cekini....... 5-56
Nemike marke.....„ 57*95
4°/0 državne zrečke iz I. 1854      250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 .
Ogerska zlata renta 4"/„.......104
Ogerska papirna renta 5°/0......100
Dunava reg. srečke f>% ... 100 gld. 120 Zomtj. obi. avstr. 4' ',•/« zlati tast. listi .   . 116
Kreditne srečke......100 gld. 185
Rudolfove srečke..... 10   „ 20
Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 156 Trainway-drust. velj. 170 gld. a. v.  ... 238
danes
91-75 91 55 110-65 102 40 997 — 299-75 11865
— . 937
— . 557
— ,    57 95 133 gld. — kr. 183   „   - ,
10 „ 95 , 50 .
25 ;
50 „ 90 , 50 .
Notarski
s 3' '.jletno legalno prakso, vešč slovenskega in nemškega jezika, i*če taltof -službo. — Ponudbe pošljejo naj bo blagovoljno knjigarni Kienreich v Gradci na Štajerskem. (428)
Međ. univ.
SL
mestni fizik (420—2)
stanuj« ln ordtnnje od danes naprej
na Mestnem trgu h. št. 17
II. nadstropje, čez hodnik.
Na najnovejši in najboljši način * umetne
(33-36) Z
šefe® ia solfeovjaf
ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- 2 vanj* in vse sobne operacije, — odstranuje ♦ sobno bolečino z nsmrtenjem Živca t
zobozdravnik A. Paichel, |
o poleg Hradeokega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. ♦
♦
!
puškar
v Borovljah (Ferlaeh) na Koroškem
izdeluje in prodaja vsakovrstne nove puške in revolverje ter vse lovske priprave, patrone ter drugo streljivo po najnižjih cenah. — Puško so vse preskusne na ces. kr. izkusavalisoi ter zaznamenovane z znamko tega zavoda. (175—22)
Za iabornost blaga jamči lzdelovatelj. Stare puške popravljajo ae ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno.
JS t\j boljšo aredmtTO
Prebavno vino
(Vinum digestivum Droj-messor) iz knezoskofijske dvorne lekarne v Briksenu Mr. F. C. Breyme8serja
je najboljše in najslgurnejie sredstvo,
da se hitro lečijo vsakovrstne motitvs prenavljanja ali zapeka.
Cena velike steklenice z navodilom za porabo 1 arld. Dobiva se v lekarni gosp. J. Svobode v Izubijani. (198—20)
sen. bolni ž o 1 o <1 o c
v
v v
G-Ieichent>crslii
nov vrelec
(Gleiclienberger Johannisbrunnen)
je iiu|holjšit in uu jči«t«-j*it kiftclina, in je, zmešana z vinom ali »nUnfm sokom. (427—1)
Z^Z najizvrstnejša svežilna pijača, ZZZZ
Dobiva se v LJubljani pri gg : Peter Lassnlk-n. Mihael Kast-ner-Jn, F. S. Rojnik-u, v hotelih, restavracijah ln gostilnah.
Glavna zaloga pri g. Henriku Billini v Ljubljani.
S!>zcozozozcoz<i>zozozozoz<>z*z<
Zahvala in priporočilo.
Vsem svojim cenjenim gostom v moji dosedanji gostilni ..Pri I raiHcIiui" izrekam prisrčno zahvalo za mnogobrojni obisk ter istim, kakor sploh slavnomu občinstvu naznanjam, da sem prevzel staroznano gostilnico
„Pri Tomelšku"
(ali Lojzetu)
na Jakopa trgrvi štev. ±±.
Točil bodem pristna, dobra dolenjska, hrvatska, črna istrska vina in Koslerjevo pivo, ter postregol z okusnimi jedili po nizki ceni. %a tujce, kateri hočejo prenočiti, pripravljene bodo za nizko ceno čedne postelje.
Za mnogobrojni obisk se spoštljivo priporoča
Franjo Rozman,
(421—2) gr©Btll».l£ax-
Št. 968.
Natečaj.
(394—3)
V zmislu sklepa občinskega sveta z dne 27. aprila 1891 razpisuje se natečaj za mesto
občinskega zemljemerca
kojemu bode naloga izmeriti in preceniti občinska zemljišča v vseh župnijah, kjer se leta 1882. neso izmerila ali pa samo deloma, in to proti letni nagradi gld. 900*—.
Prosilci imajo uložiti prošnje svoje pri podpisanem načelstvu dO ltp. junija 1891 ter dokazati sposobnost svojo za takšna opravila, svoje nauke, dosedanjo prakso i. t. d.
Uradni jezik te občine je hrvatski.
Načolstvo občine Kastav
dne 8. maja 1891.
Za načelnika: Dukić 1. r.
Oznanilo.
Občina &i. Peter na Notranjskem dobila je dovoljenje, da priredi na leto
©tiari seiraca-m-je
in sicer:
I. II.
dan 17. marca;
ponedeljek po sv. Rešnjem telesu; dan 9. avgusta; im_3) četrtek po Rožnovenčni nedelji.
Prvi semenj za živino in razno drugo blago bode letos
v ponedeljek po sv. Rešnjem telesu, dne 1. junija.
K obili udeležbi vabi občinsko oskrbništvo,
IV.
v v v v
Izdajatelj in odgovorni urednik; Josip NoIIi.
Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne'.
991151
98