DELAVSKA ENOTNOST Poštnina plačana v gotovini Zahtevamo samo to, da bi biti zavezniki dosledni v ‘tem, kar so proglašali v času vojne kot svoj vojni cilj, ki naj bi b i uničenje fašizma in napadalnosti, izgradnja trdnega miru, pridobitev svobode in demokratičnih pravic za vse narode. E. KARDELJ GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE Leto II., štev. 303 4 TT Ljubljana, 2. avgusta 1946 Izhaja vsak petek — Cena Din 2.—• Delo naše vlade v vprašanju Trsta in Julijske Krajine - moralna opora naših zahtev na mirovni konferenci V nobenem vprašanju narodno osvobodilne vojne naših narodov in naše povojne stvarnosti ni prišel do očividnejšega »izra. za mednarodni pomen in ugled nove Jugoslavije in njenega političnega vodstva, njene ljudske vlade kot v vprašanju razmejitve med našo deželo in Italijo, konkretno — pri problemu Trsta in Julijske krajine. Perspektive, s katerimi so se naši odgovorni predstavniki pojavili ' na svetovni pozomici, so takoj pokazale, da gre tu brez dvoma za novo Jugoslavijo in za njen novi mednarodni položaj. Za novo Jugoslavijo zaradi tega, ker ima — zahvaljujoč se koreniti spremembi starega stanja — na čelu takšno vlado, ki predstavlja resnično enotnost volje in teženj svojih narodov; a za nov položaj zato, ker je s svojo lastno borbo izbojevala takšne pozicije v odnosu na ostali svet, da se odslej mora gledati na njo kot na pomemben aktivni činitelj, a ne kot nh pasivno orodje v tem svetu. Tendence, ki so se očitovale v teku pretresanja nadaljnje usode našega ljudstva, ki - je desetletja ječalo pod jarmom Mus. solinijevega fašizma, so odkrile neusmiljeno upornost naših. zapadnih zaveznikov, da nam v vprašanju Trsta in Julijske krajine priredijo londonsko-versajsko-rapal-sko .reprizo. Tako bi tudi bilo, če bi se s kakšnim čudežem mogla nevtralizirati tista moralna sila naše vlade, odnosno njenih predstavnikov na mednarodnih forumih in tista jeklena prirodna povezanost naše preporojene države z resnično demokratskimi in naprednimi silami v svetu, na čelu z močno in veliko Sovjetsko zvezo, našo najdoslednejšo in najzvestejšo zaveznico v vojni in miru. Tako se tudi morajo vsi konkretni rezultati okoli Trsta in Julijske krajine, čeprav se v celoti ne ujemajo z našo_ prvotno tezo v tem vprašanju, razumeti kot naša velika mednarodna zmaga. Zmaga toliko bolj, če imamo pred očmi, kako bi se v konkretnem primeru stvari razvijale, ako bi bile prepuščene volji do. včerajšnjih zapadnih soborcev v vojni in današnjih mirotvorcev. Pravico Trsta in Julijske krajine so v resnici branili isti ljudje, kateri so vodili osvobodilno borbo naših narodov. Tega ne smemo izgubiti iz vida, kakor se tudi ne sme Izgubiti iz vida, da so to isti ljudje, ki so s svojim modrim vodstvom uvrstili naše narode v tabor antihitierjevske koalicije in tako preprečili vse hudobne " nakane naših kvizlinških izrodov od ex kralja Petra in njegove emigrantske ion donske klike do četniško-ustaških poglavarjev v deželi, ki so napravili vse, da bi Jugoslavijo povedli na pot izdaje in sodelovanja z okupatorjem. Kolikšna in kakšna je zasluga teh ljudi, najbolj zgovorno pričajo nesebične milijonske žrtve naših narodov v vojni, katere so enako padale za našo nacionalno osvoboditev in za skupno zavezniško stvar. Te žrtve šo moralni temelj tistih pravic, na osnovi katerih se razgovarjajo danes za zeleno mizo na enakopravnem položaju z ostalimi, za to dostojnimi zavezniki in to tako enakopravno, kakor smo včeraj na krvavem bojišču jemali v vsem ln več kot pa enakopraven delež. Te žrtve so cena naših pravic, da se brez našega sodelovanja ne samo ne more rese. vati niti eno, čeprav tudi najmanjše vpr.a-šanje, katero se tiče naše usode, ampak naša beseda se mora slišati tudi, kadar gre za usodo Evrope. Tega smo se zavedali od začetka naše osvobodilne borbe in zaradi tega je ta bol-ba tudi morala biti tako plodonosna. Moralnh sila. naših narodov in naše vlade je najpopolnejše izražena v besedah našega voditelja tovariša Tita, ko je prav o usodi Trsta in Julijske krajine dejal: »Tujega nočemo — svojega ne damo!« To so besede našega vsenarodnega zakona, po katerem se bo morala razvijati nadaljnja usoda vseh naših rojakov, ki so bili z nasiljem in krivico odtrgani od "naše državne celote. V teh besedah in v besedah šefa naše delegacije v Parizu tov. Kardelja, da »kar ne morejo sprejeti naši narodi, tudi naša vlada ne bo spreje. da,« je izražen ves smisel novb Jugoslavije. Prvič kot suverene ln neodvisne dežele, s katero se ne more več trgovati in proti kateri bodo ostale brezplodne vse se. bične imperialistične kombinacije, računi in diktati, na čenrav bi bili tisti, ki bi ji ■ hoteli vsiliti svojo voljo, še tako silni in močni. Dr> j el č kot resnično miroljubne dežele brez vsakršnih osvajalnih in zasuž- njevalnih teženj do drugih narodov, dežele, ki je trajen, iskren in dosleden zaveznik z vsakim, ki tudi na delu pokaže, da to zasluži. Te besede niso nikakršen ul. plomatski manever proti neuvidevnim in trdoglavim ocenjevalcem. Nasprotno, te besede so stvaren izraz tiste enotnosti, v kateri so medsebojno povezani volja naših narodov in praktična dejavnost njihovega vodstva — naše vlade. Naša delegacija na mirovni konferenci v Parizu se bo morala še uporno boriti za priznanje naših zgodovinskih nacionalnih pravic in interesov, za obrambo naše . svobode in časti, kajti očividno nepravični sklepi Sveta zunanjih ministrov gle-. de jugoslovansko-italijanske meje, ki so bili sprejeti na osnovi francoskega predloga, so za nas nesprejemljivi. To, da bo najtežja naloga naše delegacije prepriue. vanje o upravičenosti in pravičnosti naših Zahtev kakor tudi o potrebi bistvene spremembe nedavnih pariških sklepov in to prepričevanje prav predstavnikov tistih velikih dežel, s katerimi nas vežejo slavni dnevi najožjega sodelovanja za rešitev človeške svobode in napredka, za rešitev ljudske kulture in civilizacije pred fašističnimi barbari, ne samo, da zveni absurdno in neverjetno, ampak meče zelo, zelo slabo luč na zavezniško zvestobo in predanost naših včerajšnjih zapadnih soborcev tako pri naših narodih ka-kor tudi v očeh vsega poštenega sveta. Toda kljub temu, da je tako težka in zgovorna, je prav toliko tudi častna naloga naše delegacije. Naša delegacija bo pred vsem svetom predstavljala novo Jugoslavijo kot sodnika brezprimernih zločinov, ki. so jih nad njenimi narodi napravili »civilizirani« fašistični barbari v vojni, kakor tudi tistih krivic, katere so nam napravili oni, ki smo jih zadolžili s takimi žrtvami in napori, s kakršnimi se bo le malokatera od dežel mogla pohvaliti. To ne bo le pohvala naše stokrat s krvjo prepojene dežele; to bo samo opomin onim, ki bi skušali poteptati našo voljo, izigrati naše pravične zahteve, pozabiti na velikanski doprinos naših narodov v pretekli vojni, s katerim so zadolžili ves napredni svet. V skladu z najplemenitejšimi cilji in vsemi svetlimi zaobljubami tistih,- ki so zavestno padali na polju časti, nikoli dvomeč v resničnost in trdnost medzavez-niških obvez in obljub, ki so obstojale ves čas krvavega obračuna kot vodeča načela, je pravica do nacionalne osvoboditve in samoodločbe narodov v osnovi naše narodno osvobodilne borbe vsebovana kot eden njenih osnovnih ciljev. Vsi naši narodi, vsi naši borci, a med njimi v prvi vrsti ljudstvo in borci Julij- ske krajine in Trsta sb zato verovali, da morajo priti v sestav naše bratske in enakopravne zajednice vsi tisti deli našega naroda in vsi kraji naše dežele, ki so bili od tujca zasužnjeni. Naša deiega. cija bo na mirovni konferenci najdosled-nejše branila pravično stvar vseg^ človeštva. če bodo zavezniki to našo pravico spošto. vali, bo njihov dolg, ki ga imajo do nas, do narodov Trsta in Julijske krajine, do zavezniške Jugoslavije, obstojal samo v tem, da brez kolebanja in neodvisno od vseh sebičnih kombinacij potrdijo stanje, katero smo s svojo skupno borbo z ljud. stvom teh krajev ustvarili. Da tudi formalno potrdijo, kar je moralo priti kot neizogibna posledica zgodovinske stvarnosti. V nasprotju s staro Jugoslavijo in nje-no velesrbsko karadjordjeviško-pašičevsko kliko, ki je ponižno služila svojim ver-sajlskim tvorcem in pokroviteljem, je nova ljudska Jugoslavija in njeno politično vodstvo na čelu z maršalom Titom dala vse neprecenljive dokaze, da bi poučila uradne predstavnike današnje Italije in prepričala naše zapadne zaveznike, da so naše zahteve v pogledu Trsta in Julijske krajine edino razumne, edino pravilne in edino pravične. Ali bodo ti razlogi pravilno ocenjeni, ali bo Italija tudi še dalje od svojih no-v vih pokroviteljev potiskana na tenki led svojih iredentističnih slepil, vse v cilju imperialističnih apetitov reakcije v vrstah naših zapadnih zaveznikov, je odvisno, pc besedah maršala Tita, od tega, če se bo odstranilo »vse, kar bi moglo v bodočnosti škodovati prijateljskim odnošajem obeh dežel« in če se bo de»=do na tem, da se resnično doprinese k utrditvi miru, »ker se s tem odstranjujejo elementi nemira in nevarnosti v tem delu Evrope«. Ako se ne bodo potegnile potrebne izkušnje iz najbližje preteklosti, bo to v prvi vrsti zadelo Italijo samo, a za njo tudi vse tiste, ki se naslanjajo na njo kot na svojo predstražo v svojih bodočih zaželje-nih vojnih avanturah in provokacijah, toda to vseeno ne bo zapečatilo dokončne usode ljudstva Trsta in Julijske krajine. Naša ljudska vlada je in to za ceno težkih odstopanj na račun svojega pravilnega in pravičnega stališča napravila vse, da bi preprečila tak nezaželjen izhod, ker e imela stalno pred očmi tudi interese svoje dežele in interese tako slovenskega kot italijanskega prebivalstva Trsta in Julijske krajine ter interese trajnega miru v Evropi. Zato bo naša delagacija toliko smelejše in z večjo pravico izstopala na mirovni konferenci v Parizu. Po »Borbi«. Etnično Ravnotežje44 Iz »Ježa« Ko je naša delegacija odhajala v Pariz Na jeseniškem kolodvoru je našo delegacijo pričakovalo 6000 Jeseničanov, ki so jo prisrčno sprejeli. Zastopniki množičnih organizacij so tov. Kardelju izročili resolucije, v katerih prebivalstvo zahteva pravično rešitev Trsta in Julijske krajine. — Tov. Kar- ‘ del j je spregovoril in med drugim dejal, da je delegacija istih misli kot vse jugoslovansko ljudstvo in da se bo borila za pravico z vso odločnostjo. Svoj nagovor je zaključil z besedami: »Naj živi Jugoslavija in v njej združeno vse naše ljudstvo!« Slika kaže, kako kovinar izroča darilo tov. Kardelju. Pismo Glavnega odbora ESZDNJ Svetovni sindikalni zvezi za pravično rešitev vprašanja Trsta In Julijske krajine Pismo generalnemu sekretarju Svetovne sindikalne federacije Louisu Saillantu: Dragi tovariš! Eno izmed zelo važnih vprašanj, s katerim se bo bavila mirovna konferenca v Parizu, je razmejitev med Jugoslavijo in Italijo. Delavski razred Jugoslavije je globoko zainteresiran nad pravilno rešitvijo tega vprašanja iz naslednjih razlogov: *~1. zaradi spoštovanja nacionalnih interesov in pravic Jugoslavije; 2. zaradi zagotovitve trajnega miru v tem delu Evrope in 3. zaradi pravilne zaščite interesov delavskega razreda. Na žalost je stališče ministrov za zunanje zadeve Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Francoske republike tako, da kaže, da se vprašanje pravične razmejitve med Jugoslavijo in Italijo nahaja v nevarnosti. Svet ministrov za zunanje zadeve v Parizu je ob obravnavanju problema razmejitve med Jugoslavijo in Italijo zavzel nepravilno stališče napram narodom Jugoslavije. Ministra Bevin in Bj rnes sta odklonila pravični predlog sovjetskega ministra za zunanje zadeve Molotova in sprejela Bidaultov predlog, ki predstavlja težak udarec za nacionalne interese in pravice Jugoslavije. Po Bidaultovem predlogu naj bi se Trst, ki je ekonomsko in geografsko neločljivo povezan-z Jugoslavijo, odvzel Jugoslaviji in »internacionaliziral«; znaten del jugoslovanskega ozemlja Julijske krajine naj bi se prav tako odtrgal od Jugoslavije in izročil Italiji. Ne da bi se spuščali v motive tega Bi-daultovega nepravičnega predloga, moramo poudarjati, da je ta predlog brez vsake zgodovinske, etnične, geografske in gospodarske osnove. Po drugi strani predstavlja kamen spotike na tem delu Evrope. »Internacionalizirano« ozemlje Trsta bi predstavljalo novo nevarnost italijanskega napada proti Jugoslaviji. Po drugi strani bi »internacionalizacija« Trsta pomerila uzakonitev terorja fašističnih elementov, kar zdaj najzgovornejše dokazujejo teror in nasilja civilne policije, ki jih pod zaščito zavezniške vojaške uprave izvršuje nad prebivalstvom Trsta. Meje v smislu Bidauitovega predloga dajejo Italiji vse strateške prednosti, medtem ko nudijo Jugoslaviji izredno neugoden strateški položaj. Po tem predlogu se izročajo Italiji popolnoma jugoslovanska ozemlja (Kanalska dolina, Beneška Slovenija in Gorica). Poleg tega ustvarja predlagana meja koridor od Trsta do Tržiča na popolnoma slovenskem ozemlju. S sprejetjem predlagane francoske črte bi se ponovila težka krivica, ki je bila vsiljena Jugoslaviji po prvi svetovni vojni. Predlagane rešitve razmejitve med Jugoslavijo in Italijo, kakršno želijo zapadni zavezniki vsiliti Jugoslaviji, p ar odi Jugoslavije ne bodo in ne morejo nikoli sprejeti. Narodi Jugoslavije in Trsta ter Julijske krajine, ki so dali v neenaki štiriletni osvobodilni borbi ogromno število žrtev za svojo osvoboditev in s. to svojo herojsko borbo v veliki meri pripomogli k stvari zmage zaveznikov nad fašistično osjo, zahtevajo s pravipo zvestega zaveznika v tej vojni od zapadnih zaveznikov, tli jim ne delajo krivice in da spoštujejo njihove pravice do nacionalne združitve. *■ Za delavski razred Jugoslavije, Trsta in Julijske krajine, ki se bori za pravično razmejitev med Jugoslavijo in Italijo, je zlasti nerazumljivo zadržanje predstavnika francoske vlade ministra Bidaulta napram Jugoslaviji, in to tem bolj, ker gojijo narodi Jugoslavije tradicionalna prijateljska čustva napram francoskemu narodu. Ker prihaja vprašanje razmejitve med Jugoslavijo in Italijo*v odločilno fazo, smatramo, da je prišel čas, ko mora tudi Svetovna sindikalna federacija uporab ti vsa sredstva, ki ji stojijo na razpolago, da mirovna konferenca pravično reši to vprašanje. Delavski razred Jugoslavije je skupno z ostalimi demokratičnimi množicami popolnoma solidaren z vlado FLRJ v vseh njenih prizadevanjih za pravilno razmejitev med Jugoslavijo in Italijo. Glavni odbor Enotnih sindikatov je prepričan, da se bo Svetovna sindikalna federacija z vso silo zavzela za pravično rešitev tega vprašanja, kar bo največje jamstvo za zagotovitev miru v tem delu Evrope. S tovariškim pozdravom — za Glavni odbor Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Jugoslavije Salaj Sedem generalnih stavk v enem letu dokaz, da se v Trstu vodi borba za osnovne življenjske pravice Potegnimo, gospoda, malo na to stran; naj vidi svet, da smo mi za ravnotežje Na seji Ljudske skupščine dne 17. julija* je tov. Kardelj rekel: »Iz izjav, katere so dali predsednik vlade tov. Tito in drugi uradnj prpdstavnikj naše dežele, ste videli, da jugoslovanska vlada ne soglaša in ne more soglašati z nekaterimi sklepi, sprejetimi na pariški konferenci, ki se tičejo življenjskih interesov narodov Jugoslavije. To je v prvi vrsti vprašanje razmejitve med Italijo in Jugoslavijo in v zvezi s tem vprašanje položaja samega Trsta.« Takšno stališče vlade je samo izraz odločitve' narodov Jugoslavije, da nadaljujejo borbo za osvobojenje Trsta im vse Julijske krajine, kakor so jo vodili v preteklosti brez ozira na vse zapreke in žrtve. Narodi Jugoslavije so skozi desetletja smatrali borbo ljudstva Trsta in Julijske krajine "kot svojo lastno borbo. Ta borba je bita zlasti ostra in ogorčena, ko so itali-jamsk) imperialisti na temelju tajnega sporazuma, ki je bil sklenjen leta 1915 v Londonu med Italijo, Anglijo in Frcncijo, iet'a 1918 Istro in Julijsko krajino okupirali, a kasneje leta 1920 »priključili« Italiji po sporazumu z velesrbskimi vlastcdržci, kateri so prodali kos živega narodnega telesa, trgujoč s tujimi imperialisti. Tedaj so narodi Jugoslavije z množičnimi demonstracijami izrazil; svoje ogorčenje proti zločinu Rapallske pogodbe, po katerj je preko 600 tisoč Jugoslovanov izgubilo svobodo. Takoj v začetku velike osvobodilne vojne leta 1941 je ljudstvo Trsta, a zlasti tržaško delavstvo — Slovenci in Italijani — organiziralo odpor proti fašistični Italiji ter sodelovalo s partizanskimi borci Jugoslavije. Organizacija »Delavska enotnost« ali »Umita operai-a« — prva enotna italijansko-slovenska organizacija tržaškega proletariata — je zbirala sile odpora, vršila sabotaže, organizirala mobilizacijo in pomagala jugoslovanski osvobodilni voj siki. Ze v začetku 1942 se jugoslovanskim partizanom priključujejo prvi partizani iz Trsta in Tržiča. Tržaški ctelavcj so se na partizanskem zborovanju v Vipavski dolinj zakleli, da se bodo skupno s slovenskimi partizani do kcnca borili za osvoboditev. Pod vodstvom narodnega heroja 'Janiča Premrla so partizanski odredi Julijske krajine izbojevali nekaj važnih zmag nad sovražnikom. Poleti istega leta se je ustanovil prvi »Gregorčičev bataljon«, « kmalu potem še drugi, kj je bil sestavljen večinoma iz delavcev Italijanov. Ne dolgo za tem se je formirala tudi italijanska/ brigada »Garibaldi - Trieste«. Najvišja politična predstavništva slovenskega in hrvatskega ljudstva so začetkom leta 1943 prinesla odlok, s katerim sa slovensko Primorje in Istra priključujejo Demokratični federativni Jugoslaviji, Na drugem zasedanju AVNOJ-a 29. novembra 1943 sb predstavniki vseh narodov Jugosla,vi c ta odlok potrdili. (Nadaljevanje na 2. str.), Bodočnost lesne industrije v Trstu List >n Lavoratore«. gtasifo Ko-. munistlčne partije Julijske krajine. je prinesel naslednji članek, ki kaže. kakšnega pomena za industrijo je pr ik j učite v Trsta in Julijske krajine Jugoslaviji. Imeli smo priliko podrobnejše govorili z vodjo neko znane tržaške lesne industrije. Vprašali smo ga, kaj misli o razdelitvi Baše pokrajine v dva sektorja, o odcepitvi Trsta od njegovega naravnega zaledja in o posledicah, ki bi iz tega izhajale zlasti v pogledu krajevne lesne industrije. — Izrazit bom svoje osebne mnenje kot lesni industrijalec. Ne bi vas hotel dolgočasiti, toda nujno je, da na kratko obrazložim, kakšno ogromno škodo bi utrpela naša industrija, če bi mesto bilo odlepljeno od svojega zaledja. Surovina, ki je potrebna za našo industrijo, {o se pravi les vseh vrst, jo normalno prihajala iz Jugoslavije. Tudi Avstrija je dobavljala omejene količine gradbenega lesa (jelko in macesen), toda njeno proizvodnjo je pritegovala Nemčija, ki je navzlic avstrijski razpoložljivosti uvažala še ogromne količine lesa iz drugih dežel. V glavnem je zalaganje z lesom temeljilo edinole na uvozu iz Jugoslavije. Tudi v stroki nepoučenemu so znane značilnosti visoko cenjenega jugoslovanskega lesa, kot so n. pr. hrvaška bukev, slavonski hrast in vse druge vrste lesa, ki so potrebne za opremo: javor, jesen itd. ‘Tudi tako zvani sekundarni proizvodi so prihajali iz Jugoslavije, tako predvsem klej, znan pod imenom >gatto< (»maček«), nadomestki in drug material, ki je nujno potreben za našo industrijo. Naravno je torej, da bi z vključitvijo naše pokrajine v okvir Federativne Jugoslavije bile surovine zagotovljene brez vsake, državne carinske obremenitve in vsled tega po zelo nizki ceni. Pripomniti moramo, da so uvozne dajatve precej visoke in vedno večje od 10 ali 15 % stvarne vrednosti blaga. Tako bi torej že pri nabavljanju materialov prišli do občutnega izboljšanja cene. Ko je bil Trst pod Italijo, je njegov promet padel * ’ % emčwpp/mz tržrJkgr ppomptr v periodi 1$ 01-191$ in 1920-1959 ttraieno v procentih XO tabo 1901. 1?S* 1937 1938 Grafični črtež nam prikazuje, 'kako je železniški in pomorski promet Trsta od leta 1901 do 1914 stalno naraščal, dočim je od leta 1920 do 1938 neprestano kolebal in v končnem rezultatu pokazal neuspeh. Veliki skoki, ki so se kazali V prometu do negativnega rezultata, so posledica neprirodncga položaja Trsta, ki je bil kot pristanišče odrezan od svojega zaledja. — Kakšen je položaj lesne industrije in kakšni so izgledi? — V našem mestu obsega lesna industrija sledeče važne proizvodne veje: stavbno mizarstvo (okenski okviri, vrata itd.); pohištveno industrijo in industrijo opreme na splošno; industrijo upognjenega pohištva, stolov, naslanjačev itd.; ladijsko mizarstvo. Preteklost naše lesne industrije je znana. Razvijala se je precej zadovoljivo. Več desetin manjših tovarn je zraslo v pokrajini. Naj navedem samo tri podjetja, ki so specializirana v proizvodnji pohištva: Zerial, Sbocchelli in Frandolli. Poleg tega imamo močno in zelo delavno obrtništvo. Poleg tega ima tudi ladijska industrija, kot n. pr. C. R. D. A. in Argenaie Triestino, oddelke, ki so specializirani za mizarstvo, da ne štejemo ladjedelnic v mfestu. in v Mungih, ki so seveda manjšega pomena, a prav tako cenjene in znane. Ves ta kompleks delavnic ne proizvaja samo pohištva, marveč je v preteklosti oskrbel opremo najlepših trgovskih ladij. Notranja oprema parnikov »Victoria«, »Saturnia«, »Vulcania«, »Čonle di Savoia« itd. predstavljajo mojstrovine, ki jih je občudoval ves svet in ki so popolnoma upravičeno bile ponos naših delavcev ter visoko dvigale njihov sloves in njihovo sposobnost po vsem svetu. Saj je dejstvo, da vsak delavec resnično pusti v delih tako visoke umetniške vrednosti del sebe samega. Gotovo ne bom razkril nobene tajne z izjavo, da osredotoča vsako podjetje svojo vrednost in svoj sloves v štabu delavcev strokovnjakov, ki tvorijo žarišče dejavnosti. To so mizarji strokovnjaki, ki izhajajo z dežele. Še mladi so prišli iz Gorice, Solkana. Ajdovščine. Vipave iu drugih krajev. Znali so si pridobiti tako strokovno 'znanje, da se vsako podjetje ponaša z njimi. Zadostovalo bi, ko bi mogli občudovati kak tak res- nična umetniški izdelek, kako vloženo delo ali skupek pohištva, pa bi ugotovili, da. nikakor ne delam reklame. — Tako je, če premotrimo preteklost, sedanjost brez dvoma za lesno industrijo nezadovoljiva? — Ne morem prikrivati resničnosti položaja. Trst in zaledje sta morala vzdrževati vedno zelo močno konkurenco z bližnjim trgom severne Italije. In to ne le v preteklosti, ko je naša industrija, ki je bila cenjena v Angliji in Ameriki, izvažala pohištvo v velikih količinah, marveč tudi sedaj. Poglejte u. pr. stavbno mizarstvo. Vidite obnovitvena dela, ki so v teku v pristanišču iir v omejenem obsegu ludi v mestu, potrebujejo mizarskih del za zgraditev okenskih okvirov, oken, vrat itd. No, in namesto da ‘bi dali izvršiti ta dela tu, jih rajši naročajo izven cone, kjer ročno izdelovanje, ki je Slabše plačano in bolj izrabljano, dovoljuje izdelavo teli predmetov po nižji ceni. Pa to je samo majhen primer. Bili so izdani ukazi s strani zavezniške vojaške uprave za zaposli lev brezposelnih, pa to ni nič pomagalo. Lesna industrija šteje mnogo brezposelnih in med njimi so ljudje velike vrednosti. — Kakšni so po vašem mnenju izgledi za bodočnost? — Smatram, da bi priključitev Trsta njegovemu zaledju prinesla skoraj takojšen dvig naše industrije. Prvič, ker ima lesna industrija v sedanjem obdobju obnove naloge prvenstvene važnosti v zvezi z gradbeno obnovo, drugič, ker naša tehnična opremljenost dovoljuje izdelovanje vsakovrstne opreme, od ladijske do opreme hiš, bivališč, uradov, zavodov itd. in pa tudi zato, ker bo z obnovitvijo zvez z inozemstvom moral spet začeti izvoz luksuznega pohištva, saj mislim, da v drugih deželah in tudi onkraj morja niso pozabili dovršenosti naših izdelkov in da se bodo gotovo spet spomnili naše pohištvene in opremne industrije. Poleg tega ne smemo pozabiti, da se je Sovjetska zveza odločila zgraditi največjo trgovsko mornarico sveta. Jasno je, da bo lep del teh del pripadel Trstu, kar bi, kar se tiče opreme, bila velika naloga za naše delavce, tudi če bi delo ne imelo biti tako umetniško kot je bilo ono na ladjah tipa »Vicloria«. Če bi bil Trsi odcepljen od svojega zaledja,pa moram biti proti svoji volji velik pesimist. Če smo morali že v preteklosti vzdrževati tako močno konkurenco z Benečijo. Brianžo, Toskano itd., ne vidim nikake možnosti izboljšanja. Poudarjam, kar sem povedal z ozirom na sedanji položaj in si ga predstavljamo lahko samo še poslabšanega. — S svojo razlago ste v glavnem priznali ogromno škodo, ki bi jo imelo mesto, če bi bilo odcepljeno od svojega zaledja. Ali se ne bojite, da bi združitev z Jugoslavijo, ki bi bila v tako korist vaši industriji, zadušila italijansko nacionalno čustvo? — C e opazujem naše delavce Italijane in Slovence po tovarali, vidim, da so tam bratsko živeli vsa leta. Skupno so ustvarili dela neprecenljive vrednosti, ki nosijo, kot sem že rekel, pečat njihove osebnosti, njihovega dela, njihovih rok. Nikoli si niso prišli navzkriž in tako sem. prepričan, da bi na neskončnih poljih naših delovih možnosti ob pravični rešitvi vprašanja s pravilno ureditvijo vsi nadaljevali s svojim delom in življenjem in Je v nadalje ustvarjali v miru tista krasna dela, ki so že doslej bila v čast naši industriji in naši obrti. Sedem generalnih stavk v enem letu - dokaz, da se v Trstu vodi borba za osnovne življenjske pravice Nadaljevanje s 1. strani. Zmagoslavja narodno osvobodilna vojska Jugoslavije, ki je v brezprimerno neenaki borbi in z velik im,- žrtvEtnf tolkla in podila fašistične okupatorje, je 24. aprila 1945 -prešla staro Jugoslovansko - italljaidao mejo. Nekoliko dni pozneje so njene trupe že prodr.e v Trst. Poročilo naše Vrhovne komande z dne 29. aprila pravi: »Po težkih borbah z močnimi sovražnikovimi silami, pod težkimi pogoji planskega sveta, so ruše trupe prebile zelo utrjeni sovražni položaj in prodrle v mesto Trst«. Cez dva dni je Trst osvobojen. »Trupe IV. Armije VII. in IX. korpusa so po ogorčenih uličnih borbah osvobodile mesto in primorsko luko Trst. Naf: edinke so .istočasno . zavzele ,n osvobodile Gorico in Tržič in prišle v široki fronti do reke Soče.« (Vojno poročilo.) Nepopisno verelje je zajelo narode Jugoslavije .0 ljudstva Trsta in Julijske krajine. Na skupščini mesta Trsta 17. maja 1945, katere sc je udeležilo 1343 delegatov in 166 gostov, so bili izvoljeni poslane] za Mestni svet ter izglasovan sklep..da mora biti. TrH a-utonomno mesto v okviru Demokratične federativne Jugoslavije. Ljudstvo Trsta je takoj organiziralo svojo oblast, postavilo ljudske odbore, pod vzele so se mere za prehrano .prebivalstva. formirala so se ljudska sodišča za čiščenje fašistov, delalo ee je na odpiranju tovarn in obnovi porušenih poslopij. Med tem pa je anglo-ameriška komanda, katere trupe so bile z dovoljenjem narodnio osvobodilne vojS’$e spuščene v Julijsko krajino, postavila zahtevo, da jugoslovanska vojska zapusti Trst in tiste dele Julijske krajine, kateri so zdaj poznani pod imenom zona A. Istočasno so italijanski imperialisti in fašisti pod zaščito -anglo-ameriške vojaške uprave začeli -kampanjo proti Jugoslaviji; in zahtevali, da anglo-Emerižke trupe okupirajo Trsj; in Julijsko krajino. Tržaško ljudstvo je na velikem zborovanju dne 28, maja protestiralo protj izjavam Boncmijeve vlade in proti anglo-ameriškim zahtevam glede Trsta in Julijske krajine. Da bi na tem vprašanju ne prišlo do spora med zavezniki, je Jugoslavija pristala na sporazum in da prepusti končno rešitev lega vprašanja mirovni konferenci. 14. junija so naše truoe zapustile Trst. Ljud-tvo Trsta je priredilo svojim osvoboditeljem velike manifestacije in izražalo svojo hvaležnost. Okupacijske anglo-ameriške oblast) so takoj pod vzel e mere protj ljudskim oblastem, nis-o priznale osvobodilne skupščine, razpustile so ljudska sodišča in začele vzpostavljati staro fašistično zakonodajo. Jugoslovanska delegacija je protestirala proti stališču cnglo-ameriške delegacije v vpra šsn ju civilne oblssti v Trst j. Podcrttila je, da so prekršeni sklepi dogovora, ki je bil Sklenjen v Beogradu ter izjavila, da se s tako »enostranskim akt cm prejudicira rešitev mednarodne mirovne konference o sporni zoni«. V znak protesta zaradi razorožitve Narodne milice so delavci Trsta 25. junija proglasili enodnevno generalno utavko, a 3J. junija Je Mestni osvobodilni svet poslal generalu Alerandru protest zaradi postopanja okupacijskih oblasti. Vedno boli je postajalo jasno, da so okupacijske oblasti delale na tem, da ustvarijo situacijo, katera bi onemogočila pravično rešitev in osvoboditev Trsta In Julijske krajine ter njihovo priključitev k Jugoslaviji. Postajalo je ja- no, da se vodi politika, katera bi hotela Trst in Julijsko krajino izkoristiti kot sredstvo in igro v rokah tujih imperialistov. Enotni sindikati Julijske krajine so poslali proteste sindikatom Anglije, Združenih držav Amerike, Jugoslavije, Sovjetske zveze, Italije. in Francije proti postopanju anglo-ameriške uprave, a zlasti proti konfiskaciji imovine sindikatov. Na zasedanju Začasne narodne skupščine 20. avgusta v Beogradu je bila soglasno predložena resolucija, v kateri se zahteva od vlade, da se na konferenci zu. nanjih ministrov v Londonu postavi, da se Slovensko Primorje, Beneška Slovenija, Trst, Istra, Reka priključijo Jugoslaviji. Tov. Kardelj je na konferenci v Londo. nu 18. septembra iznesel stališče Jugosla- vije; v tem času so narodi Jugoslavije in prebivalstvo Julijske krajine pošiljali kon. ferenci mnogoštevilne proteste. Zaradi vedno težjega položaja delovne, ga ljudstva in odpuščanja delavcev v okupirani zoni, je 24. septembra v Trstu, Tržiču, Gorici, Pulju in drugih mestih izbruhnila generalna stavka. V tej stavki je sodelovalo 200.000 delavcev, a stav kujočim so vsestransko pomagali tudi kmetje iz okoliških vasi. Ameriški mor, narji, ki so se v tem času nahajali v tržaški luki, go stavkujočim poslali izraze svoje solidarnosti. Delavci Trsta so ponovno stopili v generalni štrajk 14. decembra in sicer zaradi prepovedi izhajanja Primorskega dnevnika. V tej stavki je zlasti prišla do izraza solidarnost italijanskih delavcev. Teror fašističnih band, med katerimi se je nahajalo tudi veliko število .Anderso. vth vojakov, bivših italijanskih fašističnih funkcionarjev in vojnih zločincev iz Jugoslavije, se je vedno večal. Te bande so vršile nasilja pod zaščito civilne policije ln okupacijske uprave. Zaradi postopanja civilne policije so delavci Trsta 25. januarja ponovno ustavili delo. Ko je nasilje civilne policije zavzelo Se večji obseg in ko je prišlo do krvopre-litja v Skednju, so bili delavci Trsta prisiljeni, da 10. marca ponovno proglasijo generalno stavko. Ti dogodki so izzvali pravi val protestnih zborovanj v Jugoslaviji. Delavci in nameščenci, meščani bi kmetje so sklicali po vseh krajih zborovanja in konference po podjetjih, g katerih so pošiljali protestne brzojavke konferenci ministrov v Parizu in zavezniškim vladam. Glavni odbor ESZDN Jugoslavije je 20. marca izdal resolucijo, s katero obsoja zločin v Skednju in zahteva, da se podvzamejo ukrepi proti tem zločinom. Za pravične zahteve delovnega, ljudstva Trsta tn Julijske krajine so se izrazile tudi mnoge sindikalne organizacije Franci, je, češkoslovaške, Madžarske. Združenih držav Amerike Itd. V tem smislu je dal izjavo tudi Lombardo Toledano, voditelj sindikatov Latinske Amerike. Angloame-riške oblasti so namesto, da bi pod vzele mere proti fašističnim banditom, pozaprle veliko število demokratičnih delavcev. Zaradi slabega postopanja v zaporu so le-ti stopili v gladovno stavko, a delavci Trsta so v znak protesta proglasili enodnevnih generalni štrajk. Bolj ko se je bližal čas, da se na mirovni konferenci začne reševati vprašanje Trsta, toliko bolj se je slabšalo postopa, nje okupacijskih oblasti. Konec junija so fašistične bande s pomočjo civilne policije in anglo-ameriške vojaške uprave napadle demokratične organizacije in ustanove. Kot v obrambo proti novemu valu terorja so tržaški delavci 30. juni-' ja stopili v generalno stavko, ki je trajala 12 dni. Sedem generalnih stavk v etični letu jasno priča, da se tukaj vodi boj za osnovne življenjske pravice, .kajti samo taka borba more delovnemu ljudstvu dajati tako neizčrpne moči. Ljudstvo Trsta in Julijske krajine ter narodi Jugoslavije s svojo borbo dokazujejo, da jih nobeni sklepi ne bodo mogli zadržati, da ne bi svoje borbe nadaljevali še odločnejše in vztrajnejše, ako je po-trebno. Maršal Tito je v svoji izjavi dne 28 junija pravilno izrazil mišljenje vse, Jugoslavije, ko je rekel: »Narodi Jugoslavije se ne bodo nikoli sprijaznili z drugačno rešitvijo kot je vrnitev teh krajev v okvir njihove države,« če bi bila Trst in Julijska krajina od. dvojena od Jugoslavije, bi ne bila to krivica, napravljena samo Jugoslaviji, a im pak krivica, povzročena vsem svobodoljubnim narodom sveta ln negiranje tistih načel, za katere so se borili v pretekli vojni. Narodi Jugoslavije so prepričani, da ho, kakor je pred kratkim dejal t.ov. Tito v Dubrovniku »v skrajni perspektivi Trst vseeno nekega dne naš.« O tem so prepričani zato, ker vedo, da ne more biti trajnega in čvrstega miru, če bi mir temeljil na krivicah in na računu imperialistov za novo ekspanzijo. V obrambi svojih osnovnih pravic in interesa miru ter mednarodnega sodelovanja bodo vodili do konca borbo za osvoboditev Treta in cele Julijske krajine, Tako gradi mladina v svobodni Jugoslaviji »mrrYtvnyrtr>'nnft Nova Poljska — motna opora demokracije 22. julija je praznovalo poljsko ljudstvo ustanovitev nove poljske države, zgrajene na demokratičnih načelih. Leta 1944., še pod okupacijo, se je tega dne sestal v starodavnem mestu Lublinu začasni poljski parlament Krajova rada narodova, ki je sprejel dva zgodovinska sklepa: 1) sklep o ustanovitvi poljskega -komiteta narodne osvoboditve in sklep o združitvi partizanske narodne armade s poljsko armado, ki se .ie organizirala na ozemlju Sovjetske zveze. S tem je poljsko ljudstvo dokončno stopilo na skupno pot z drugimi svobodoljubnimi demokratičnimi deželami, pretrgalo končnoveljavno s škodljivo mu orijentacijo proti zapadu, ki so se je dolga stoletja držali poljski reakcionarni krogi in od koder so nemške in druge imperialistinče sile Poljsko stalno izigravale proti njeni naravni, veliki slovanski zaveznici — Rusiji/ Nova demo-. krat iona Poljska je tako postala važen 'čmitelj mednarodne varnosti, stopila je v krog svobodoljubnih slovanskih narodov, da si skupno z njimi prizadeva pri utrditvi svetovnega miru. V Poljski so zapadne imperialistične sile od nekdaj gledale oporišče za svojo osvajalsko politiko proti vzhodu. Zlasti Nemčija je Poljake vedno ščuvala proti bratskima slovanskima narodoma: Ukrajincem in Belorusom. Med temi narodi je razpihovala v prvi vrsti nacionalno mržnjo in nestrpnost v južni Poljski, kjer je pretežna večina ukrajinskega prebivalstva na deželi, mesta so pa gosto naseljena s Poljaki. V Poljski so zapadne velesile tudi gledale mejnik med boljševiškim vzhodom in kapitalističnim zapadom. V knjigi »Svetovna kriza» je pisal Winston Churchill, »da so oni, ki so sestavljali versajsko pogodbo, hoteli napraviti iz Poljske močen, vitalen organizem, ki bi postal potreben branik med ruskim boljševizmom in . — ostalo Evropo«. Ko je reakcionarna poljska vlada zbežala v London in prepustila narod svoji usodi pod nemško okupacijo, si je poljsko ljudstvo izbralo drugo pot. Junaški poljski partizanski oddelki so bili trdno povezani z ukrajinskimi in beloruskimi partizani. V neizmerno težkem boju za biti ali ne biti se je rodilo prijateljstvo med poljskim ljudstvom in sovjetskimi narodi Še bolj je to bratstvo utrdila ustanovitev prostovoljne poljske brigade »Kotjuško« v Sovjetski zvezi, ki je potem prešla skupaj z Rdečo armado zmagovito pot čez Poljsko ter osvobodila še tisto starodavno poljsko ozemlje, za katero se je zdelo, da je za vekomaj izročeno nemškemu suženjstvu, namreč Šlezijo in Vzhodno Prusijo. Takoj po ustanovitvi Krajove rade narodove je začela nova poljska vlada z dalekosežnimi gospodarskimi reformami. Tem radikalnim socialnogospodar-skim spremembam se ima poljski narod zahvaliti, da more slaviti drugo obletnico ustanovitve nove demokratične Poljske z velikimi uspehi na vseh področjih življenja. Tako na gospodarskem kakor na kulturnem polju ima poljsko ljudstvo ogromne pridobitve. Z izvedbo agrarne reforme je prišla zemlja, ki je bila prej last 7000 plemiških družin (šlahte) v roke 2 milijona družin brez zemlje, vaških dninarjev ali kmetov s premalo zemlje. Današnja Poljska je prosta vseh tistih faktorjev, ki bi mogli ovirati njeno obnovo. Po prvi svetovni vojni so podjetniki, povezani z inozemskim kapitalom, proglašali podjetja za nerentabilna ali jih pustili »zmrzniti«, če niso šla v račun tujim kapitalistom. Zdaj pa se nahaja vsa velika in mala industrija ter so prometna sredstva, na podlagi manifesta Poljskega narodno-osvobodilmega sveta od leta 1944., v državnih rokah. Na vodstvo podjetij je na koncu 1945 prišlo 2888 delavcev. Nove poljske meje silno izpopolnjujejo poljsko industrijo, prožijo ji možnost. velikega razvoja. Poljska tekstilna industrija Lodza in druge industrijske panoge imajo skupaj s šlezijskim premogom veliko razvojno perspektivo ter usposabljajo Poljsko v bodoče za močno industrijsko deželo; Pri obnovi zemlje je-posebno velikega pomena sodelovanje s Sovjetske zvezo, kamor Poljska izvaža previsek svojega premoga, uvaža pa od tam železno rudo, bombaž, baker, nikelj svinec, aluminij, celulozo, kavčuk in kože. Iz Londona skušajo-sicer stare reakcionarne klike še vedno vnašati v deželo razdor. Za prevodnika profil judskih naklepov jim služi v Poljski ustanovljena stranka" »Poljsko stronjicto ljudove« (poljska kmečka stranka), ki jo je ustanovil Mikolajczik. Ta vodi v deželi kampanjo proti sodelovanju s Sovjetsko zvezo, ovira ljudsko oblast pri izvajanju njenega prehranbenega programa, zahteva, da se izročijo komandna mesta v industriji tujim kapitalistom v zameno za zunanje posojilo ter je tudi tesno povezana s terorističnimi bandami. Ob referendumu, s katerim je moralo poljsko ljudstvo odgovoriti na tri bistvena vprašanja svoje ljudske oblasti, je s svojo ogromno udeležbo in svojim glasovanjem jasno pokazalo, katero pot je spoznalo za pravo, da je namreč dokončno stopilo v krog svobodoljubnih narodov, ki stremijo po miru in prijateljstvu narodov na vsem svetu. Tako dela/o v Sovjetski zvezi Palača dela v Leningradu Po širokih marmornatih stopnicah se vzpenjam v Leningrajsko palačo kulture. S'xoro 29 let se centralni in oblasto] ko-miteti leningrajskih sindikalnih organizacij, njihova znanstvena, športna društva, biblioteke iin pravni biro, nahajajo v tej divni palači. Sindikati so jo dobil: mesec dni P° Vel,ki oktobrski socialistični revoluciji. Ta odlok je izaal Svet ljudskih komLarjev na iniciativo Lenina. V strašnih zimskih dneh 1941/42 so sladkati zapustili svojo stavbo. Mesto je stiskal obroč blokade. Leningrajčani eo požrtvovalno branili svoje mesto. Sindikat j so predložili komandi fronte, naj njihova palača služi ranjencem. Prav tako so alktivno sodelovali pri urejanju bolnišnice, a sami eo se preselili v tovarne, kjer so p"enašali v»« težave. Po končani blokadi in po evakuaciji bolnišnic so, s« sindikati ponovno vrnili v svojo palačo. V ogromni petnadstropni stavbi je od jutra do večera silno živahno. Tukaj je enajst centralnih kemitetov (glavnih odborov) sindikatov in preko 60 oblastnih ker mitetov. Vsak dan prihaja semkaj na tisoče ljudi — sindikalnih aktivistov in delavcev. V petem nadstropju ima. svoje prostore Centralni komite sindikata delavcev pomorske plovbe. Prišel sem v trenutku, ko je predsedstvo komiteta obravnavalo vprašanje življenjskih potreb mornarjev, ki služijo na dolg h progah. Predsednik M. Zdanov mi Je po- jasnil njihove .- klepe, da izvedejo vrsto mer Za izboljšanje življenja pomorskih delavcev. Vrnil iim se v Oblastni kemitet sind.kata delavcev e trojnih tovarn. Pretresali »o vprašanje. kako bodo razpodelili delavce v razna letovišča in okrevališča. V Centralnem komitetu ribičev so se poslavljali od sindikalnih funkcionarjev, Iti so potoval] na sever. Ti so imel] nalogo, da odnesejo razne predmete, ki j;h potrebujejo ribiči na 'skrajnim severu za svoje klube in čitalnice. Velika soba, v kateri je športno društvo »Zenit«., je bila prepolna mladih, zdravih ljudi; prišli so težiti atleti tovarniških športnih klubov, k; so «e pripravljal] na terimo-v-snje. V biblioteki sindikata šoferjev so prostovoljci-aktivisti izpolnjevali svoje potujoče knjižnice z novim], knjigami. V oddelku za pravne nasvete je bilo mnogo obiskovalcev. Pravni svetovalci so sestavljali ‘prošnje, dajali nasvete, intervenirali preko telefona za posameznike itd. Nazadnje sem prišel v dvorano Palače dela. Tukaj so imeli sestanek sindikalni aktivisti leningrajskih slaščičarjev. Dvorana .ie izvanredno lepa — štukatura, reliefi,. kristalni lestenci... V tem prostoru so s"-ndi* » kalni funkcionarji in aktivist; sprejemati sindikalne delegacije raznih dežel. Tu ;e je vršil prijateljski sestanek z delegati Kongresa sindikatov Združenih držav Amerike, tu so Lmingrajčani pričakovali predstavnike sindikatov Anglije, Italije, Bolgarije. Madžarske. Poljske, Jugoslavije, Češkoslovaške in Finske. Na 'tem mestu se je utrjevale prijateljstvo raznih narodovi E. Serebrov Zakaj in kako V novih razmerah so Enotni sindikati postali steber naše ljudske oblasti in s tem hrbtenica Ljudske fronte. Prevzeli so nase velike in težke, pa tudi častne naloge, ki smo jih dolžni v naše in obče dobro tudi izpolniti. Izpolnitev teh nalog pa je v veliki meri odvisna od sindikalnih funkcionarjev. O sindikalnih funkcionarjih Vprašanje sindikalnih kadrov je eno iz- . med najvažnejših, ker je od teh v veliki meri odvisna uspešna rešitev zgodovinske naloge naših sindikatov. Novi kadri se ne razvijajo tako hitro, kakor raste število članov. Starih preizkušenih delavskih borcev je zelo malo. Veliko jih je padlo v borbi proti fašizmu, a ostali so na važnih vodilnih položajih. . j Sindikalni kadri so se v predvojni Jugoslaviji vzgajali v neprestanem boju proti sovražnikom in izkoriščevalcem delavskega razreda in proti njihovi oblasti. Danes sc vzgajajo v borbi za obnovo, za dvig produkcije, za utrditev oblasti delovnega ljudstva. 'Od današnjega sindikalnega funkcionar ja-aktivista zahteva sindikalno gibanje čim popolnejše obvladanje vseh sodobnih političnih in gospodarskih vprašanj. Poznati mora'bistvo današnjega položaja, bistvo izgradnje našega gospodarstva ter tempo njegovega razvoja. Znati mora voditi delovne množice preko vseh zaprek, ki se nam postavljajo na pot. Iz poročil in izkušenj s terena je razvidno, da v mnogih primerih leži delo na posameznih funkcionarjih, kateri zaradi številnih nalog, ki jih imajo sindikati — in te naloge rastejo iz dneva v dan — nikakor niso kos vsemu delu. Razumljivo, toda neopravičljivo je, da preobremenjeni kakor sp, ne posvečajo dovolj časa študiranju in večkrat ne utegnejo prebrati niti sindikalnega glasila, kaj šele dnevnega tiska. Taki funkcionarji nujno pričnejo capljati na repu dogodkov, izgubljajo stik z najbolj konkretnimi nalogami, ter postanejo suhi praktici-sti, gasilci, katerih delo ne rodi zaželjenih 1 uspehov. Razporejajmo pravilno sindikalne kadre! Pri iskanju mladih, delavoljnih kadrov, posvečajmo največ pažnje našim podružnicam, ki so osnovna in najuspešnejša šola vzgoje novih funkcionarjev. Nove sindikalne aktiviste iščimo med našimi najboljšimi delavci, udarniki in organizatorji, katerih delež pri dosedanjih gospodarskih uspehih je največji. 'Posebno pozornost obrnimo na pravilno razmeščanje funkcionarjev, ki naj se razmeščajo po njih zmožnostih in veselju do dela. Veljke napake V sindikalne odbore volimo toliko in toliko tovarišev. Mnogokrat pa ne pomislimo dovolj na raznolikost nalog, ki jih mora sindikat reševati. Tedaj se. delo razdeli čisto administrativno. Ti si odgovoren za za-drugarstvo, ti za prosveto itd., ng da bi se funkcionarji zavedali vsebine m delokroga tega dela. Rezultat tega je, da obvisi največkrat delo na tajniku ali predsedniku, ostali bdborniki pa so le za število. Taka praksa ne prinaša uspehov. Članstvo, ki vidi nedelavnost odbora, izgublja zaupanje v sindikalno organizacijo, ker nima pravega močnega in delavnega vodstva. Ta napaka izvira predvsem iz organizacijske nesposobnosti nekaterih sindikalnih funkcionarjev, iz nezaupanja v moč delovnih množic, izvira ■ iz nepravilne delitve dela. Niso redki primeri, da kak predsednik ali tajnik podružnice trdi, med tem, ko se prijemlje zaradi preobilice dela za glavo: »ne morem zaupati nikomur* ali »kar sam naredim, vem da bo narejeno«. Res je, da so težave. Res je pa tudi, da izvira tako gledanje iz oportunizma, največkrat pa je posledica nenačrtnosti pri delu samem, ki izvira iz organizacijske pomanjkljivosti, predvsem pa iz nepravilne razdelitve dela. Delitev dela »Vnesti je treba načrt v naše delo. Imeti je treba perspektivo v delu. Pravilno je treba porazdeliti delo, .razmejiti njegove posamezne veje in pravilno razmestiti ljudi. Naši organizatorji najpogosteje sami padejo v drobne opravke in se v njih izgube, ter tako ne opravljajo svojih osnovnih funkcij. Najpogosteje delajo do onemoglosti, padajo od utrujenosti, od neprespanih noči, od velikih naporov, rezultata pa ne pokažejo. Organizacijska sposobnost namreč ni v tem, da organiz-tor nekega dela sami poizkuša vse narediti, ampak v tem, da na posamezne veje dela (sektorje dela) razporedi odgovarjajoče ljudi in da zagotovi koordinacijo vseli teh delovnih sektorjev, 'kakor kontrolo vseh teh sektorjev. A k«) se vprašanje postavi tako, tedaj se lahko mobilizirajo tudi slahvjši, manj izkušeni ljudje, ker se bodo posvetili samo goto-Veniu sektorju. Z druge strani pa bodo vodilni tovariši rešeni drobnega letanja, imeli čas ih možnost, da močneje razvijejo svojo iniciativo v smeri izpopolnitve in čim večjega ta-žmaha v delu« (Iz »Organizacijskega vestnika OFS* št. 8.) Vprašanje delitve dela v sindikatu je v tesni povezavi z delitvijo dela v sektorjih samih. V »Delavski Enotnosti« so bili v članku Organizacijski problemi« nakazani nekateri sektorji. Zavedati pa se moramo, da te oblike ne morejo biti pretipkane. za vse sindikalne organizacijo enako, ker so naloge v različnih zvezah različne; tako n. pr. se delo higienskih delavcev- v nmogočem razlikuje od dela delavcev v kovinski industriji. Prav tako obstojajo razlike med velikimi in malimi podružnicami, razlike med državnim in privatnim sektorjem. Delitev sektorjev in razdelitev dela se vrši po P°* trebi. Navajamo nekaj sektorjev dela, ki so v Slavnem v vseh sindikalnih organizacijah enaki. Organizacijski sektor povezuje vse delo sindikalnega foruma. Odgovoren je za ta »ektor tajnik ali predsednik, ki posveča Predvsem skrb učvrstitvi sindikata, vodi računa o svojih članih, organizira tiste, ki stojijo še izven sindikatov, kontrolira delo v Podružnicah, kako te žive, kakšne konference in sestanke imajo, ter jim pomagajo voditi kadrovsko politiko. To je posebno Važno za krajevne medstrokovne svete, ki so odgovorni za pravilno vzgojo sindikalnih funkcionarjev v svojem območju, ker so ri tudi politično predstavništvo svojega članstva. Organizacijski sektor koordinira vse 3clo iz organizacije sindikalnega področja. Kitlturno-prosvetni sektor je eden najvažnejših za uspešno ■ udejstvovanje vsega sin- Stran 3 delimo delo v sindikalnih organizacijah dihalnega gibanja. Odgovorni po tem sektorju dela izbere okoli sebe določeno število aktivistov, ki imajo veselje do kulturno-prosvetnega dea. Vsi ti sestavljajo kultur-no-prosvetni odbor tega foruma kot njegov sestavni del. V območje kulturnoprosvetne-ga odbora spada propaganda in agitacija vseh aktuelnih problemov sindikata, popularizacija metod in načinov borbe sindikalne dejavnosti, kot n. pr. delovnega tekmovanja, spoznavanja naše zakonodaje itd. V okviru kulturno-prosvetnega dela spada prevzgoja sindikalno organiziranih članov v naprednem duhu obnove, učvrstitve naše ljudske oblasti s pomočjo vseh načinov in form, ki naj dvignejo kulturno, ideološko in strokovno raven delavskih množic. Delo v kul-tiirno-prosvetnem odboru se zavoljo raznolikosti nalog prav tako deli. Najvažnejši sektorji so skrb za tisk in njega razpečavanje, organizacija tečajev in predavanj, dopisništvo in stenski časopisi, študijski in bralni krožki, fizkulturno in umetniško udejstvovanje itd. Tarifni ali bolje sektor delovno-pravnih odnosov. Ta sektor ne moremo primerjati s tarifnimi komisijami v predvojni Jugoslaviji. Odgovorni po tem sektorju osnuje okoli sebe aktiv, komisijo, za delovno-pravne odnose, ki rešuje vsa vprašanja iz območja delovnih pogojev delavcev in nameščencev, to je vprašanja mezd, norm in akorda, ter sporov, ki izvirajo iz teh odnosov. Vodi tudi računa za dvig proizvodnje, o pravilni uporabi sirovin, o strokovni usposobljenosti, o delovni disciplini in podobno. Socialno-politični sektor. Glavno delo je skrb za zdravje delavcev in nameščencev. Bavj se z vprašanjem bolniškega zavarovanja, zdravljenja, kontrole bolovanj, se bori proti simulantstvu, ki škoduje ostalemu delavstvu zaradi neupravičenega črpanja sredstev bolniškega zavarovanja; nudi vso' pomoč delavskim socialno-političnim institucijam. ' Sektor preskrbe in zadružništva skrbi, da je naše delavstvo v okviru danih možnosti kar najbolje oskrbovano, popularizira za- družništvo ter je "po svojih članih neposredno v upravi zadrug. Pomaga distribucijskim organom pri njih delu. Mladinski sektor posveča posebno skrb naši delovni mladini, njeni strokovni, politični in ideološki vzgoji. Zaradi posebne važnosti mladinskih vprašanj se osnuje predvsem v višjih forumih komisija. Tekmovalni sektor. Odgovorni po tem sektorju dela osnuje prav tako okoli sebe komisijo, ki organizira tekmovanje na vseh področjih sindikalnega udejstvovanja, izbira podatke o tekmovanju ter nudi vso pomoč nižjim organom v cilju čim večjega dviga produkcije. Komisije Zavedati se moramo, da je za izpolnitev obstoječih nalog nujno treba aktivizirati čim širše delovne množice. Ljudstvo je bilo in ostane odločujoča sila pri reševanju in obvladovanju vseh-težav. Zato se ne smemo bati pritegniti čim več tovarišev in tovarišic k delu. S tem.jim damo možnost sodelovanja, možnost poseganja v reševanje vseh vprašanj in nalog, ki nam jih narekuje (sedanjost. Delo nekaterih sektorjev je tako obširno, da bi ga eden v celoti nikakor ne mogel uspešno vršiti. Zato se osnujejo povsod, kjer so za to pogoji aktivi, ki so v pomoč odgovornemu po nekem sektorju dela. Važnejše aktive imenujemo komisije. S pravilno razdelitvijo dela, z aktiviza-cijo čim več tovarišev, in tovarišic, jim dajemo zaupanje in možnost, da v delu razvijajo iniciativo, ki ni danes prav nič .manj potrebna kot v letih narodno-ošvobodilnega boja. S tako pravilno razdelitvijo dela, bomo največ koristili tjebl in interesom celote, ustvarili bomo pogoje za načrtnost v našem delu, kar nam bo prineslo še večjih uspehov. S pravilno delitvijo dela bomo tudi najuspešnejše rešili problem novih kadrov, ki jih danes še tako pogrešamo. B. F. • Ob prehodu posredovanja deia v Enotne sindikate (Nadaljevanje.) Pr; razmeščanju delovne ejle morajo Kiar jevni meu-fcrckovni sveti stremeti za tem, da v prvi vrsti zadostijo potrebam državnega sektorja, ki v skladu z našim gpapo-dan-ikitn * načrtom in produkcijskim planom postavlja temelje industrializaciji naše dežele, izvaja velika javna in obnovitvena dela teir vodi naše celotno gospodarsko življenje. Dalje moramo pri razporejanju delovne s:-le podpirati naš zadružni sektor, ker je delovanje zadružništva zelo pcmembno pri ustvarjanju vseh enih dobrin, ki so potrebne našemu narodnemu gospodarstvu. Kot člani sindikatov se moramo zavedati, pomena zadružništva za našo skupnost ter podpirati vsa njegova zdrava stremljenja-Delovanje privatnega sektorja nima danes .. .velikega značaja ;-a izgradnjo našeg gospodarstva, niti ni. v stanju izvajati talcih del, k; bi bila pomembna za našo skupno-t. Ne glede na zmanjšani obseg delovanja privatnega sektorja bomo zagotavljal) delovno silo tudi privatnim podjetjem in obratom. Dovajali pa bomo delovno silo predvsem za one delavnosti privatnega sektorja, ki eo vključene v gospodarski načrt in imajo občeko-ristni značaj. Pri posredovanju dela morajo naše sindikalne organizacije usmerjati delavstvo k onjm delom, katera imajo z ozirom na njih važnost in nujnost prednostni značaj. Pri tem morajo ugotavljati in ocenjevati strokovno sposobnost, pridobljeno izkustvo, praktično znanje, telesno zmožnost in po-rabnostr posameznika ter po teh vidikih razporejati delavce na ona dela, kjer bo njihovo strokovno znanje prišlo najbolj do izraza, s čimer bo istočasno delavstvu dana možnost, da se najkoristneje uveljavi. Kje bomo dobili delovno silo? Naše podeželje je neičzrpen vir delovne sile od koder bodo delavske množice neprestano prijekale v mesta in večje industrijske centre. Z rastjo naše gospodarske moči in razmahom naše industrije padajo dokončno oikjcivj z rok našega podeželskega delovnega ljudstva, ki je v preteklost; životarilo ob priložnostnem zasluzim, priklenjeno na kepo skope zemje, ki ga ni mogla preživljati. Včerajšnjemu bajtarju se danes odpira pot v industrijska podjetja in druge zaposlitve, ki mu bodo zagotovile novo, boljše življenje. Z druge strani nudi gospodarska obnova možnost preusmeritve v nove zaposlil ve za vse one delavnosti, obrte in poklice, ki so zamrli, kakor tudi za vse one poklice, ki nimajo pogojev, da bi -kmalu oživeli. Dalje bomo morali pritegniti k novim zaposlitvam vte eno delavstvo, ki je bilo doslej nesmo-tipo ali v nezadostni meri zaposleno in kateremu se sedaj nudi; prilika za polno i;n koristno zaposlitev. Končno morajo sindikalne organizacije vključiti v delovni proces we me dela sposobne, lej so doslej iz tega ate onega vzroka siali ob strani ter s tem dati, . možnost vsakemu dobronamernemu državljanu, da po svojih močeh in po potrebah skupnosti sodeluje pr j izgradnji naše dežele. Skrb za naše mlade delovne kadre. V štiriletni borbi in Vsied okupatorjevega uničevanja našega delovnega ljudstva smo izgubili veliko število kvalificiranih delavcev, kij jih moremo čim preje nadomestiti. Zato postavlja industrializacija naše zemlje pred ljudsko obliist važno nalogo, da za potrebe nase sedanje ih bodoče industrije pripravi zadostno število kvalificiranih delavcev. Ena najvažnejših nalog sindikalnih organizacij pa je ugotavljanje številčnega stanja našega kvalificiranega delavstva, statistično zajemanje njegove starostne meje in umrljivosti ter po teh podatkih pripravljati in usmerjati'mladi delovni naraščaj v one stroke, kjer nam bodo kvalificirani delavci najprej primanjkovali zaradi izpada starejših delavcev iz vrst aktivnega delavstva. Predvsem n~m že denes primanjkuje veliko število kvalificiranih delavcev kovinarske, stavbinske, elektrotehnične, kemične in lesne stroke, kakor tud; delovna inteligenca iz tehnične, knjigovodske, računčke tor sorodnih strelk. Ta -primanjklljaj bi se v bodočnosti v našem gospodarstvu še težje odražal, če se 'takoj z vizo resnostjo ne ^opri- memo pripravljanja mladih, kvalificiranih kadrov. Sibdikailne organizacije bodo na osnovi statistično izkazanih potreb razporejale mlado delovno silo, predvsem v one stroke, ki imajo bodočnost, nikakor pa ne v razne drobne obrti in poklice, ki bodo slej ko prej zamrli kot nepotrebni. Vprašanje mladih delovnih kadrov bodo KMS-i reševali v krožkih, v katere naj pritegnejo stare izkušene delavce, učitelje in zdravnike ter po-potrebi tudi starše. Na ta način bodo skupno lahko točno ugotovili pJtiic, Iti bo za mladinca ali mladinko najbolj primeren. Bolo v ec Florijan — najboljši učenec industrijske šole v Kranju Industrijska šola za lino mehanike In elektrotehniko v Kranju Prešnlanje kadrov. Dvig industrija bo tulvaril možnost zaposlitve za vse ene poklice, ki nimajo bodočnost: in že danes zamirajo. To delovno silo moramo razmeščali v one gospodarske panoge, ki no najbolj sorodne njihovemu do- • sedanjemu delovanju in poklicu, ker j m bo s tem dana moaaost. da se lažje in hitreje prilagodijo svojemu novemu poklicu in obenem prešolajo. Z, druge strani ‘bo imela tudi skupnost od lega načina presedanja delavstva in delovne inteligence veliko korist, ker no bo ta kader v svojem novem poklicu lahko hitro uveljavil ter se na ta način v razmeroma kratkem času stoodstotno vključil v delovni proces. Razumljivo je, da bo prešolarje kadrov vezano na polrebp našega* gospodarstva in da bo to presedanje možno le tam, kjer so za to podani pogoji. V najbližji bodočnost; l>o naša ljudska oblast osnovala več industrijskih' podjetij ogromnega obsega, kjer bomo potrebovali preko 20.000 delavcev in nameščencev. Ta industrija bo slala tam, kjer so zanjo podan,j. vej naravni pogoji. Taka podjetja bodo najmočnejša središča za zaposlitev ter koristno in uspešno prešoia-nje delavstva in delovne inteligence. Iz tega ■izvira nujnost, da bo moralo delavno ljudstvo, ki se hoče udeležiti množičnega dela in prešolati, slediti v kraje, kjer se bo ta industrija nahajala. Sindikalne organizacije so doilžne, da s pravilno vzgojo naših delavskih množic in z neumorno pojasnjevalno kampanjo predo-čijo delavstvu nujnost prešolanja in udeležbe pr| osnovanju in za,genu te industrije ter da jih na ta način privedejo do spoznanja, da s svoj,o udeležbo soustvarjajo novo diržavo 'in popravljajo grehe, ki jih je v naši deželi zapu-tll stori'izkoriščevalski družabni red. Skrb za demobilizirane borce in invalide JA, V zvezi z demobilizacijo se Je vrnilo v civilno življenje mnogo, naših zaslužnih borcev in invalidov JA,, kj so v najtežjem času za naše narode nesebično zapustili svoje demove ter zastavili we pvoje sile za obrambo in osvoboditev naše zemlje. Ti prekaljen: in neustrašni borci so tudi danes z enakim navdušenjem pripravljen; zastaviti vse svoje 'tile za čim prejšnjo obnovitev države. Spričo vsestranskega zavzemanja naše ljudske oblasti in praktičnih izkušenj 'demobiliziranih borcev JA, ki jim omogočajo, da v najčeščih slučajih te izkušnje koristno uporabijo v civilnem življenju, je potekala zaposlitev naših borcev uspešno ter je pretežna večina teh tovarišev in tovarišic že zaposlena. Sindikalni pekret, k: se je že v predapril-rtk.i Jugoslaviji boril za interese delovnega ljudstva, ima baš v demobiliziranih tovariših in tovarišicah svoje najboljše, zaveznike, ki so doprinesli največji delež k zmagi. Zategadelj bodo naši' sindikalisti tud) v bodoče posvečali vso svojo skrb in pozornost zaposlitvam naših demobiliziranih borcev, bork in invalidov ter se pobrigali za njihovo pravilno zaposl-ilev, kakor tudi pre-šolanje vseh onih borcev in bork, katerih delovna sposobnost ie danes zmanjšana zaradi poškodb, dobljenih v narodno osvobodilni borbi.- (Nadaljevanje sledi.) Po končani osvobodilni borbi je nastala današnja nova Jugoslavija in z njo je vzklilo tud; novo strokovno šolstvo. Program teh šol je v glavnem združitev teorije s prakso v celoto; vrsta teh šol se imenuje industrijske šole in so ustanovljene v industrijskih centrih- Na naši industrijski šoli za £no mehaniko in elektrotehniko v Kranju e e učenci lahko vzgajajo kot strugarji, oretiničarji fino mehaniki, elektrotehniki. Za sprejem v šolo je potrebno, da so učenci fizično in duševno zdravi in da imajo najmanj 4 razrede srednje šole ter neposredno pred sprejemom polože sprejemni izpit. Šolsko leto pričenja 15. septembra in se zaključi prihodnje koledarsko leto v mesecu juniju. Za praktično delo je tedensko odmerjeno 27, za teoretično pa 18 delovnih ur. Torej je teorija i;n praksa v učilnicah in delavnicah združena. Šolo obiskuje 152 mladincev iz vseh delov naše Gorenjske, zlasti Kranjskega okraja. Vsa mladina , si želi tu pridobiti znanja, ee praktično, oziroma strokovno in teoretično, usposobiti, da bo lahko dobro služila naši mlad; državi. Življenje je tu zelo živahno in zanimivo. Šola sama obsega veliko delavnico in dve učilnici. Če pogledamo najprej delo v delavnici, vidimo da je vse živahno ob dolgih vrstah delovnih miz, na katerih so montiran, j primoži n vsakovrstni stroji, s katerimi šola razpoliga. 2e ob začetku dobi vsak gojenec na razpolago pile, črtala sekače, šestila in slično ročno orodje, da si pridobi osnovne pojme mehanske obdelave kovin. Prva doba traja S mesecev. Nato preidejo najboljši učenci že k strojem, kjer je delo še bolj zanimivo. Na vsakem stroju se gojenec zamudi po nekaj mesecev tako, da se priuči dela na vseh strojih in sicer na stružnici, skeb-Iarci, brusilnem stroju, rezkailnem stroju, vrtalnem stroju itd, Na ta način mladinci že tekom drugega Učnega leta postanejo epocctini za težja dela, ki se jim lahko mirne duše poveri, — Gojene; izdelujejo na primer: objemna šestila načrtovalna šestila iz jekla, pomična (kljunasta) merila, male ročne primeže, paralelna merila, rezkalne priprave, rizne reze (Stance) itd. Vsa ta navedena dela in prav tako ves učni program se vrši po na-, vodilih veščih mojstrov, ki strogo 'n tečno vpeljujejo vsakega posameznega učenca v delo. ' Poleg praktičnega je še teoretični strokovni pouk, ki. gojenca vzgaja v strokovnem' smislu in v smislu splošne izobrazbe. Po- učujejo razni inženirji iz tovarne, poleg lega pa še nekateij profesorji iz državne realne gimnazije. Pouk je zelo zanimiv posebno kar se tiče strokovnih predmetov. V šoti eo razdeljeni učenci v tri razrede. Mladnska organizacija LMS je postavila v vsakem raizredu pododbor s sekretarjem. Vs; U razredni pododbori so odgovorni g av-nemu šolskemu odboru, iti vodi organizacijo LMS in ima redne tedenske sestarke _ter skupno z vodstvom šole nudi gojencem čim več vzgoje :'n razvedrila. Organizacija eama tndj pomaga vodstvu šole pri dviganju delovne discipline, pri učenju in vzdrževanju reda v šoli ter sama. graja nedisc iplinirane z vzgojnimi članki in opemini na stenčaeu. Organizacija LMS je priredila tekem šolskega leta nekaj kulturnih prireditev, od katerih ie bil čisti dobiček uporabljen za podporo nekaterim neookroljcnim gojencem .n za nabavo šolskih p&trebščin, risalnih de»k itd. Prav tako je fkkultura v somi Soh dobro zastopana. Mladina šale se je udeležila večkratnega nedeljskega prostovoljnega dela, tako v vati Gojzdu in pri graetoji cest. Organizirala je več nabira.nih akuti v korist obnove socialnega skrbstva. _ Upoštevati moramo to, da je v šoli le malo mladine, ki se lahko sama vzdržuje. Večina izhaja iz delavskega m kmečkega sloja in posamezniki so navezani edino na nagrade, katere jim nudi tova na za fmv> mehaniko in elektrotehniko »Iskro«, kar pa je še .vedno premalo. Tovama_ daje gojencem stanovanje, katero pa še ne odgo varj.a povsem svojemu namenu. Vse te pomanjkljivosti bodo postopoma tekom na-sega napredke odpravljene. Zgraditi bo treba lepe tnladirv.ke demove, kjer bo mladina imela potrebne prostore za kulturne prireditve fizkulturo, knjižnico, čitalnico itd. . . .... pripeminjarno še, da po konicam n strokovni šoli postane učenec višje strckov-no kvačiifcirari pomočnik- On:m. gojencem pa ki eo napravili zavržni pcmočniše; izpit z najboljšim uspehom, je odprta pot. na de-lovod ko šoto, ki traja dve leti. Zavržni izpit na delovodski šoli daje absolventom klasifikacijo mojstra. Najboljšim afosolven-tom te delovodske šole je) dana možnost študiran ja na tehnični visok; šoli. Zelo velike važnosti je. da dorascen, zgrajen in strokovno praktično in teoretsko dobro potikovrn mojster začne z naj-, višjim študijem šele tedaj, ko je povsem pripravljen na evo.i kon£ni pestič. Naša mladina bo v celoti c- -tala zvesta, pridobitvam narodne osvobodilne borbe in v v velikem poletu gradila na trdne temelje novo močno državo, pod- vodstvom našega dragega voditelja marša'a Tita, / Udarniške izkaznice Te dni eo bile dostavljene vsem okrajnim LO (referentom za delovne odnose) udarniške Izkaznice jn dopisnice za evidenco. Po pravilniku o načinu in pogojih za razglasitev udarnikov v podjetjih in ustanovah (Uradnj list št. 33/46.) podeljuje delavcem in nameščencem ta častni naziv uprava podjetja ali ustanove sporazumno s sindikalno organizacijo, kjer te ni, pa sporazumno z delavskimi zaupniki. Razlikujemo tri delno različna poslovanja z udarniškimi izkaznicami. 1. Doslej že proglašen; udarniki, ki že imajo začasne udarniške izkaznice. Za te udarnike zaprosi uprava podjetij ali ustanov s poimenskim seznamom potrjenim od sindikalne organizacije pristojni okrajni LO za dostavo odgovarjajočega števila udarniških izkaznic in dopisnic za evidenco. (Seznam naj vsebuje: priimek ;n ime udarnika, datum, proglasitve za udarnika in izjavo, da imajo vsi v seznamu navedeni že z a-časne udarniške izkaznice). Takoj po prejemu zaprošenih izkaznic in dopisAic izpolnijo uprave podjetij udarniške izkaznice in dopisnice za evidenco, prejšnje začasne izkaznice pa skupno za vse v seznamu navedene udarnike odpošljejo priporočeno pristojnemu okrajnemu LO. (Pristojnost podjetja.) 2. Za vse, ki bodo proglašeni za udarnike, a dotlej še niso bili nikdar proglašeni, zaprosijo uprave podjetij vsaj teden dn; pred proglasitvijo s posebnim poimenskim seznamom pristojni okrajni LO za dostavo udarniških izkaznic in dopisnic za evidenco. (Seznam naj vsebuje: priimek in ime udarnika, datum, kdaj bo proglašen za udarnika, in podrobno utemeljitev vzroka nameravane proglasitve za udarnika. Seznam in utemeljitve potrdi sindikalna organizacija in upravnik podjetja, kj odgovarjata za točnost podatkov). Pristojni okrajni LO preveri, če vsi predlagani izpolnjujejo pogoje po prej citiranem pravilniku, nakar dostavi za one, ki so izpolnili pogoje, udarniške izkaznice in enako število dopisnic za evidenco; uprave podjetij izpolnijo izkaznice točno po seznamu okrajnega LO, enako tudi dopisnice za evidenco. 3. Udarniki, ki so že bili proglašeni za udarnike, pa jih- podjetje po preteku treh mesecev od proglasitve alj pozneje ponovno predlaga za udarnike. — Uprava podjetij postopa enako kot pod 2. le da je v seznamu poleg ostalega dolžna navesti, da je predlagani že bil en-, dva-, tri- ali večkrat proglašen za udarnika, Okrajni LO prav enako kot pod 2. preveri upravičenost predlaganih do tega častnega naziva, nakar za upravičence s seznamom dostavi podjetju le dopisnice za evidenco. Zakaj? Naziv »udarnik« se podeljuje za dobo treh mesecev, Po treh mesecih (računajoč od dneva proglasitve) jc podjetje dolžno odvzet; udarniku udarniško .izkaznico, če ne izpolnjuje več pogojev za udarnika in jo hraniti vse dotlej, dokler ni ponovno predlagan za udarnika. Po potrditvi predloga od pristojnega okrajnega LO in prejemu dopisnice za evidenco, podaljša udarniško izkaznico predlaganega za dobo treh mesecev na 3, strani izkaznice in ob proglasitvi mu izda ponovno njegov o prejšnjo izkaznico. Udarniške izkaznice je treba točno in vestno izpolnjevati. Uprave podjetij so dolžne voditi točno evidenco svojih udarnikov, tako, da ne bo nihče imel niti dneva dalj udarniške izkaznice kot mu pripada. Tri mesece!) Dopisnice za evidenco izpolni uprava podjetij točno in čitljivo. Rubriko »poklic« izpolni precizno: »stavben; mizar«, »pohištveni mizar«, knjigovodja« itd. in ne splošno: »delavec«, »nameščenec«, »uradnik« 1. p. Dopisnice za evidenco frankira in jih odda priporočeno na pošti. Ce pošilja več dopisnic za evidenco more poslati vse hkrati v zaprti kuverti priporočeno. Naziv »udarnik« velja za vse udarnike za dobo treh mesecev od dneva proglasitve. Vse odvzete udarniške izkaznice hrani upravnik podjetja in je osebno odgovoren za njih zlorabo za ves čas hranitve. Udarniške izkaznice in dopisnice za evidenco so brezplačne. Vse poslovanje z udarniškimi Izkaznicam} naj pe bo birokratsko, pač pa res udarniško, da l»do udarniki prejeli tudi formalno priznanje že takoj ob proglasitvi. i Ministrstvo za delo LRS POZDRAVLJENI UDARNIKI - JUNAKI DELA! KOBLAR KAREL vrši važno dolžnost mojstra na žerjavnem oddelku, ki oskrbuje reparature za ta važni transportni sektor na vsem področju tovarne. Koblar je na« razpolago vsak čas; ni pa samo vesten kontrolor, temveč tudi prvi delavec. S svojo požrtvovalnostjo in vestnostjo je dosegel, da se je potreba popravil in zastoj na žerjavih v tvornicah na Jesenicah in na Javorniku zmanjšal za 1UO %, s čimer je dosežen znaten prihranek na času in materialu. ZUPAN IVAN je izučen mizarski obrtnik in opravlja delo steklarja gradbenega oddelka. Iz svojega področja stalno opozarja na ukrepe, ki so potrebni za smotrnejše in cenejše vzdrževanje obratov in je s svojimi predlogi za izboljšanje dela prihranil na času in materialu najmanj 20.000 din letp.0. Za svoje iniciativno delo je prejel od uprave že večkrat priznanje. POR JANEZ je kot drugi ogrevalec paketov na progi tanke pločevine v kolektivnem delu skupine mnogo pripomogel, da je proga v prvem tromesečju prekoračila mesečno proizvodnjo za 22 %. Tudi on je s svojim znanjem prispeval, da lahko izdelujemo dinamo in traio-pločevino v domači tovarni. PAPLER FRANC je modelni mizar in namestnik 'mojstra. Pri izdelavi, modelov za pančevski most je prihranil na delovnem času 35 %, sploh je pri delu spreten in požrtvovalen. SMOLEJ JERNEJ dela v obratu mehanične delavnice kot jermenar. Po vrnitvi iz NOV se je z zanimanjem in vnemo lotil poverjenega dela in prekoračil normo za 32 %. KUNČIČ VINKO je absolvent elektrovaril-nega tečaja KID in je Zaposlen kot elektro-varilec v konstrukcijski delavnici.' Predpisano normo varjenja je izboljšal za 50 % ter tako pospešil stprilnost delavnice. TOMAŽ VALENTIN je zidarski delovodja v javorniških obratih. Sam je prizidal visok tovarniški dimnik ter po lastni zamisli izboljšal in predelal ogrevalne peči tako, da se je produkcija peči dvignila za 20 % nad prejšnjo zmogljivostjo. RAJNHARD ST ANKO, je kot prvi valjavec na progi tanke pločevine pri kolektivnem delu posade mnogo pripomogel, da je proga v mesecih januarju, februarju in marcu prekoračila mesečno za 22 %. S svojo iniciativo in strokovnim znanjem je pripomogel, da lahko doma izdelujemo dinamo in trafo-pločevino, ki se doslej v državi še ni izdelovala. MAJETIČ ANTON vodil prometni oddelek KID. Na podlagi njegovih predlogov se je mnogo prištedilo na času in materialu. Izvedel je nov tip koreninskih plošč, preuredil točne naprave, izboljšal Ojstrice itd., s čimer se bo zaradi izpada dosedanjih popravil prihranilo nad 50.000 din letno. Za svoje koristne predloge je tovariš Majetič dobil že več priznanj. VAVPOTIČ FRANC je valjavec na progi debele pločevine. Pri kolektivnem delu posade je mnogo doprinesel, da je proga v mesecih aprilu in maju prekoračila predpisano storitev za 23 %. Tovariš Vavpotič je doma iz Skednja pri Trstu in dela pri KID od leta 1932. POKEUŠEK KAREL dela kot tojpilec. Svoje delo opravlja z veliko vestnostjo in požrtvovalnostjo, za njega delovni čas v času obnove ni igral nobene vloge. Prihajal je na delo predčasno in s požrtvovalnim delom pri pečeh mnogo koristil skupnosti. Pri KID je zaposlen od leta 1929. SAMONIK FRANCE je delovodja pocinkovalnice za obrat žičarne. Med okupacijo je iz lastne iniciative na odpadnem mestu zbiral drobce dragocenega materiala za pocinkanje — azbest ter ga po osvoboditvi odstopil obratu!" Že takrat je predvideval potrebo po tej surovini, s katero je danes omogočil važen proces dela. BURNIK JANEZ je mož vestnega in neutrudljivega dela. Svoja mnogoslranska izkustva na polju veličastnega, a trdega topil-niškega dela je izkoristil pri obnovitvenih delih na plavžu. Njegove pospešene in stro-« kovne izvršitve so prinesle velike koristi, na podlagi katerih je bil tovariš Burnik priznan za udarnika. ŠTRAVS ANTON je zaposlen kot obratni ključavničar tovarne na Javorniku. Kljub svojim 60 letom je v težko dostopnih podzemskih rovih preuredil vse vodovodne naprave visokega tlaka tako, da brezhibno delujejo kljub pomanjkanju maže in tesnil. 6 tem je zajamčil obratu nemoteno in trajno obratovanje. Tudi tovariš Štravs dela v tovarni nepretrgoma že 41 let. MANDIŽEVEC ANTON je oblikovalec opeke v samotni tovarni. Po povratku iz NOV se je poprijel dela z vzgledno .vnemo, onimiral je skupine' tovarišev za večjo in boljšo storitev ter dvignil produkcijo z ozirom na predvojno za 20 %. KOŠIR BOGOMIR je bil borec NOV in je ostal tak tudi v obratu. Kot preddelavec ključavničarske stroke na plavžu je z vzpodbudnim kvalitetnim delom dosegel hitro in strokovno obnovo plavža ter tako doprinesel stvarne koristi. Udarnika Koširja so plav-žarji izvolili za obratnega zaupnika, saj ga vsi poznajo kot nepristranskega tovariša. LESKOVAR MATEVŽ je preglednik tračnega železa v hladni valjarni. Pri opravljanju svoje službe je prekoračil predvojno storitev v svoji skupini za 30%, s čimer se je storilnost obrata zvišala. BERNARD JOŽE je delovodja stružilnice valjev. Ko smo bili pred problemom brušenja valjev za ravnalne stroje, kar se je prej vršilo v inozemstvu, se je lotil" konstrukcije lastne brusilne naprave in uspel. S tem je omogočil nemoteno obratovanje važnega oddelka in osamosvojil delavnico za važen detail. Ima že 51 let nepretrganega dela za seboj, ki ga opravlja vestno in vzgledno. HAFNER MARIJA je zaposlena kot nasi-palka žičnikov v zaboje v zavijalnici. Normo iz leta 1939. je prekoračila za 35 % in z uspehom opravlja delo, ki ga je pred vojno vršil moški. BUTINAR ALOJZ je zaposlen na gradbenem oddelku KID. S svojim delom je dvignil učinkovitost in povečal proizvodnjo za 20 %. Pri sotovariših dviga zavest, da je čim intenzivnejše delo potrebno, kajti globoko se zaveda nujnosti obnove. Njegovim sodelavcem je znano njegovo geslo: čim več bomo napravili, tem več bomo imeli 1 : | j * \ - jii. ^ x-- I I m - * L.:... ....... BALANČ AMALIJA je sodelavka v Škapini na »Orichek v stiskalnici v šamotm tovarni in je prekoračila predvojno produkcijo za 30—40 %. . KOKALJ LEOPOLD je oblikovalec Dinaa opeke v Samotni opekarni. S svojim marljivim in vestnim delom je prekoračil predvojno proizvodnjo za 29 %, pri čimer je treba pripomniti, da je oblikovanje Dinas opeke najtežji delovni proces v opekarnL ČRV JERNEJ dela tudi v stiskalnici v Samotni tovarni. Je organizator dela v skupini, ki je prekoračila norme in dvignila produkcijo stroja za 30—40 %. Svoje delo opravlja marljivo in s čutom odgovornosti. AMBROŽIČ FRANC, prvi ogrevalec strojne paketne peči, je dosegel, da je kolektivno delo posade na progi tanke pločevine prekoračilo predpisano mesečno storitev za 22 %. Prav tako pa ima, zasluge, da je uspela izdelava dinamo in trafo - pločevine, ki je doslej še nismo izdelovali ČUFAR MARTIN je izučen zidar, opravlja pa že dalje časa delo mazača na plavžu. Š smotrnim gospodarstvom mazil je prihranil podjetju 20.000 din letno. Njegov način mazanja ima v podjetju trajno vrednost. BRDNIK JOŽE, kalupar in livar, izvršuje dodeljena dela hitro in dobro; ker je njegovo delo načrtno; je prihranil na delovnem času okoli 25 %. Svoji stroki se je popolnoma predal, z zanimanjem študira, da bi se še izpopolnil. LANGUS VINKO je zaposlen kot repa-raturni strojni ključavničar v konstrukcijski delavnicL S svojim požrtvovalnim in iniciativnim delom pri popravilu žerjavov je popolnoma odpravil prejšnje zastoje, kar ima odločilen vpliv na produkcijo posameznih obratov. S tem je zagotovil podjetja in skupnosti znatno materialno korist. KLEMENČIČ PAVEL, delovodja na lahki progi, ima lepe zasluge, da je kolektiv kljub večjemu številu novincev in nekvalificiranih delavcev dosegel zadovoljivo produkcijo. Klemenčič je iz stare železarske družine, dela pri KID že 26 let in je za svoje občekoristno delo dobil prvomajsko priznanje. VISTER GREGOR je član stare koroške žebljarske družine in dela pri KID že nad 38 let. Kot žebljar je presegel predvojno proizvodnjo 62 %. Njegov podvig pomeni važen uspeh za obnovo in vzpodbudo mlademu kadru za izboljšanje kvalitete dela. BOŽIČ JOŽE je kalupar in livar. Pri izdelavi ročic za pražilno gred je s smotrnim delom prihranil na času 28.2 %. Njegovo kaluparsko delo je hitro in kvalitetno. SVETELJ JOŽE je kovač v mehanični delavnici. Delo je dvignil 30 % nad normo in ga stalno izboljšuje, da se bo proizvodnja še zvišala. . , GREGORIČ ALOJZ je zaposlen kot orodni kovač in učni pomočnik v vajeniški šoti KID. S svojim delom in tovarištvom je vzgled učeči se mladini. Strokovno visoko sposoben in vesten je prekoračil običajne norme za 30 %. ISKRA FRANC je delovodja v mehanični delavnici. S svojimi predlogi in izvedbo načrtnega razdeljevanja je racionaliziral delo v strugami in povečal proizvodnjo delavnice za 20 %. Živo in vzpodbudno se zanima tudi za izboljšanje kvalitete dela. KOšNIK JANEZ je skupinski vodja ključavničarjev v konstrukcijski delavnici, ki se z uspehom udeležuje obnovitvenih del doma in na montažah po domovini. Povišal je storilnost na delih, ki jih opravlja sam in s skupino ter prekoračil normo za 30 %, vsled česar je dobil naslov udarnika. KALAN JOŽE je zaposlen kot prvi čistilec žičnikov _ v žebljarni. Uspelo mu je dvigniti proizvodnjo čistilnice za 100 %. Delo, ki ga je opravila^ čistilnica pred vojno v dveh izmenah, opravi .sedaj v eni izmeni. Kar so smatrali prej za nemogoče, j® postalo ob Kalanovem zanimanju dejstvo. V vsedržavnem tekmovanju težke že-lezme industrije v delu za obnovo Jugoslavije je od začetka tekmovanja do danes dosegel delovni kolektiv KID Jesenice—Javornik najboljše rezultate in si s tem zaslužil prvo mesto — časten naslov najboljšega delovnega kolektiva v težki železni industriji Jugoslavije, poleg tega pa je proglašen za prvi delovni kolektiv Slovenije. Obrati kovinarske industrije na Jesenicah so bili ob izgonu okupatorjev v zelo slabem stanju, zlasti peči so bile do skrajnosti izrabljene, ker se med okupacijo ni nihče brigal za vzdrževanje in so delavci namenoma kvarili stroje in sredstva proizvodnje. Pfeden se je moglo zadStj z -obratovanjem, je bilo treba temeljito popraviti cevarno, žičarnp, elektropeči, plavže itd. in še danes se vrše obnovitvena dela. Kljub pomanjkanju sirovin in strokovnega kadra je delavstvo in nameščen-stvo s trdno voljo in čutom odgovornosti premagalo vse težave. . Produkcijo so dvignili od januarja 1946. do junija «v vseh obratih povprečno .35 do 37%. Mesečno so dosegli povprečno 9.4% izboljšanje kvalitete, zmanjšanje odpadkov 3»/o mesečno, štednje na pogonskih sredstvih in materialu 20,65a- Primorska s Trstom slej ko prej pripadala k Titov; Jugoslaviji. Da tudi gmotno podprejo naše primorsko ljudstvo v njihovi pravični in težki borbi, so tukajšnji kovinarji soglasno sklenili da odstopijo v ta namen eno dnevnico. Vse druge podružnice so jim v tem sledile, V tiskovni sklad za Primorsko. Koroško in za izseljence, so podružnice doslej vplačale 32.000 dinarjev. Knjižnica KMS šteje sedaj 1237 katalogiziranih slovenskih knjig. Po po-poln; ureditvi- bo to število naraslo na 3000. Član-svto jo pridno obiskuje in si je v Juniju 361 tovarišev izposodilo 687 knjig. Članstvo je naročeno na.878 izvodov Delavske enotnosti. " S preselitvijo v no-ve prostore »Fizkul-turnega dema«, kamor se bo preseliil-a tudi knjižnica, bo KMS dobil še večjo možnost za svoje delovanje. V novhi prostorih bodo lahko podružnice prirejale svpje sestanke, kar je bilo sedaj nekaterim zaradi pomanjkanja prostorov na Jesenicah otežko-čeno. KMS bo moral v svoje vrste pritegniti še ostalo število neorganiziranih članov, dvigniti sindikalno zavest in usmeriti' delo sindikatov v smislu čim hitrejše obnove, porušene d cmo vine k čim več j; produkciji vseh dobrin, ker s tem postavljn.no temelje boljšemu in srečnejšemu življenju vsega delovnega ljudstva Titove Jugoslavije, Razinger Lado. IZ LJUBLJANE Mladinska godba pri delavcih na borovniški progi V nedeljo 28. julija je priredila mladinska godba ljudske prosvete mestne četrti Šiška delovni izlet v Borovnico. Izlet je bil namenjen našim delavcem in mladinskim brigadam, kj gradijo na progi Preserje-Bo-rovnica novo železniško progo. V Borovnici je mlade glasbenike pozdravil ekonom delavske kuhinje, ki je v imenu vseh delavcev izrazil veselje, da smo jih prišli obiskat in z glasbo razvedrit. V njihovem imenu nas je tudi povabil na kosilo v delavsko kuhinjo, da se sami prepričamo, kakšna skrb se danes posveča delavcem in kako Izdatno hrano kuhajo v njihovi kuhinji. — Zastopnica mladinskih delovnih brigad je v svojem nagovoru poudarila enotnost, ki vlada med mladinsko brigado in delavci ter povedala, kakšno veselje je zavladalo med mladinci, ko so zvedeli, da jih je prišla obiskat mladinska godba. Med igranjem vesele koračnice smo odkorakali s postaje in si tekom dopoldneva ogledali del gradnje nove proge in prisostvovali nogometni tekmi, ki sta jo odigrala moštvo mladinske delovne brigade in moštvo domačega fizkulturnega društva »Udarnik«, katero sestavljajo delavci, ki grade progo. Ob 12. uri, ka so prihajali delavci na kosilo, je naša godba priredila koncert, ki so ga delavci z užitkom poslušali, saj so oh koncu, izražali željo, naj jih kmalu spet obiščemo. Popoldne smo odkorakali v sosedno vas Breg, kjer smo priredili tamkajšnjim delavcem dveurni koncert, na katerega so prihiteli delavci ;n vaščani, ki so navdušeno poslušali izvajanja mladinske godbe. Med izvajanjem so izražali svoje želje in eden je želel slišati koračnico, drugi valček, tretji so hoteli, da igramo polko in ob zaključku so se kar težko poslovili. »Zelo smo veseli, da ste prišli k nam, saj nam vaš obisk dokazuje, da mislite na nas in na nalogo, ki jo izvršujemo,« je dejal starejši delavec. »Naše geslo je delo! in če od časa do časa sami priredimo kakšen miting, je to naša edina zabava in razvedrilo. Prosili smo že za potujoči kino in zelo bi bili veseli, če nas bi obiskale tudi kulturne in prosvetne skupine, saj pri našem napornem delu tako zelo potrebujemo duševnega razvedrila, — po kulturni prireditvi se delavci vračamo na delo s povečanim delovnim elanom. Zato vas prosimo, da nas pogosteje obiščite!« S kamionom smo se peljali nazaj v Borovnico, kjer So nas že čakale postrojene mladinske brigade, ki so priredile manife-stacijski pohod po Borovnici in neprestano vzklikale našemu Trstu in priključitvi cele Julijske krajine s Trstom k Jugoslaviji. Borovnica je oživela; ljudje so prihiteli in napravili manifestantom špalir, pozdravljali in s svojim vzklikanjem podkrepljavali zahtevo po Trstu in Primorski. Ko so se po končanem obhodu manifestanti že razhajali, je mladina še vedno vzklikala: »življenje damo ■— Trsta ne damo!« Po Večerji je nastopila mladinska brigada iz Bistre z lepim programom, mladinska godba pa je zaigrala pred mladinskim domom nekaj koračnic. Pred domom so se še enkrat zbrali delavci, mladinci, in Ljubljančani, ki so prišli na obisk v mladinske brigade ter mnogo Borovničanov, tako da je bil prostor pred domom nabito poln. Pred odhodom se je eden od delavcev zahvalil za obisk, načelnik za gradnjo proge Preserje-Borovnica pa je izrazil željo, naj še pridemo in skupaj z delavci in mladinskimi brigadami priredimo miting, kakr šnega Borovnica še ni videla. Ko smo delavcem, ki so se zanimali za razvoj naše godbe povedali, da bomo priredili v nedeljo 4. avgusta ob 4. ur# popoldne veselico v šercerjevem domu v šiški, so takoj sklenili, da nam bodo obisk vrnili in poslali na prireditev delegacijo najbolj pridnih delavcev. — Vabimo tudi druge, da obiščejo veselico in podprejo našo mladinsko godbo, saj je čisti dobiček namenjen za dobavo novih instrumentov, ki bodo omogočili mladini nadaljni razvoj v glasbi. E. Kavčič Železničarji postaje Ljubljan a delajo prostovoljno Razumevanje, ki ga kaže naš vrli železničar pri delih zar obnovo, lahko rečemo, da je vzorno. „ Uslužbenci s svojim prostovoljnim delom mnogo pripomorejo k nujno potrebni obnovi in s tem prihranijo upravi za večjo obnovo potrebna finančna sredstva. Večkrat so se že uslužbenci kolodvora Ljubljana zbrali na. tirih svojega kolodvora. Odstranili so že razno vojno navlako in ruševine tovornega skladišča. Izravnali so teren, kjer je to skladišče stalo in odstranili odvišen material. S poletjem so se pokazale nove naloge. Zaradi petletnega zanemarja,- * nja so bili tiri, medtirja in kretnice močno zanemarjeni in zaraščeni s travo in plevelom. To je zavzelo že takšen obseg, da je ogrožalo osebno varnost službujočih železničarjev. Pozivu sindikata in vodstva podjetja so se uslužbenci postaje Ljubljana polnoštevilno odzvali. Na svojem množičnem sestanku so sklenili, da bodo s prostovoljnim delom opravili tako potrebno pletev in čiščenje. Prostovoljno delo je bilo napovedano za dobo od 8. do 15. julija t. 1. številna udeležba IBfcj je že takoj prvi dan pokazala, s kakšnim razumevanjem so šli tovariši na delo. - V rekordnem času je bilo očiščenih 12.442 metrov tira, ter se je pr; tem naložilo 4 vagone plevela in trave, ki je bil oddan železničarjem. za kompost na njihovih vrtovih. Pri teni delu se je opravilo 2780 prostovoljnih delovnih ur. Temu prostovoljnemu delu so se odzvali tudi tovariši upokojenci in to 20 po številu. Celo očka čerček Jakob je prišel, 70 letni upokojeni vlakovodja, ki je sam napravil 13 delovnih ur. Tudi mladina se je polnoštevilno udeležila dela. Delalo se je od 5. ure zjutraj, ves dan do mraka. Pri delu so se posebno izkazali sledeči tovariši: • kretnik . Šinkovec Franc, zavirač Povše Jože, kretnik Burja Matevž, Dragar Alojzij, Ham Franc, Pajar Rudolf, Viceljo Leon, Lesar Matevž in Mihelič Vladimir. Ko gledamo sedaj na izvršeno delo, nas navdaja občutek, da smo napravili svojo dolžnost in poleg svoje, res včasih težke in odgovorne službe, prispevali delež k obnovi naše domovine. Medicinska fakulteta v tekmovanju Zdravniki in pomožno osebje opravljajo ob nedeljah zdravstveno službo v krajih, ki so bili po vojni najbolj prizadeti Tekmovalni duh, ki preveva široke ljudske množice, je navdal tudi zdravstvene in socialne delavce z neslutenim delovt nim poletom. To se je pokazalo pri organizaciji delovnih izletov, ki jih prireja podružnica Medicinske fakultete v Ljubljani, za katere se člani podružnice najrazličnejših ,strok prostovoljno javljajo v taki meri, da mora "sindikalna podružnica posredovati pri določanju udeležencev v zdravstvenih ekipah. Vsi bi radi pomagali pri plemenitem in požrtvovalnem delu za obnovo porušene domovinne, toda zdravstvena ekipa sprejme le omejeno število udeležencev, da je izraba vseh sil ekonomska in racionalna. • Podružnica Medicinske fakultete v Ljubljani je v okviru tekmovanja izvedla doslej tri delovne izlete: v Suho Krajino, Tuhinjsko dolino in v Kozje. Vse tri akcije so bile široko zasnovaiie, vendar se je delovni polet stopnjeval od ene do druge. Izkušnje vsake akcije so. rodile nove načrte in organizacija izletov se je izpopolnjevala od primera do primera. Sestava zdravstvene ekipe je preračunana na maksimalno izrabo vseh delovnih sil udeležencev in je po' strokah tako izpopolnjena, da odgovarja vsem potrebam, ki se pokažejo na terenu. Tov. dekan, tov. zdravniki specialisti in vse ostalo osebje se poveže v določeno skupino. Delovni izleti pač niso »izleti«, kot bi si jih marsikdo morda zamišljal pod to besedo. Ti ne prinašajo prijetnega nedeljskega odmora, temveč stopnjevano in naporno delo tovarišev, ki tudi čez teden ne. držijo križem rok, v nedeljo pa namesto k počitku hitijo k onim, ki so daleč in potrebni njihove pomoči. Dokaz njihove marljivosti in prizadevanja, v normalnem delovnem času je dejstvo, da so isti tovariši v stremljenju za čim večjo izpopolnitev instrumentov in aparatov, ki jih pri svojem delu nujno potrebujejo, sestavili iz starih nerabnih delov rentgenski aparat, ki povsem odgovarja svojemu namenu in s tem prihranili državi približno 200.000 din. Za cilj svojih plemenitih akcij si podružnica Medicinske fakultete izbira kraje, ki so po okupatorju največ trpeli.. Znano je, da se mora prebivalstvo Suhe Krajine boriti za vsak košček zemlje in mora trdo delati, da si zagotovi svoj obstoj. Poleg tega je opaziti v 'teh krajih na politinčem polju razdiralno delo okn. patorja med ljudstvom, ki mu je s pomočjo domačih izdajalcev deloma uspelo preslepiti nevedno in preprosto ljudstvo, da je nasedlo njegovim brezvestnim lažem. Prav v te kraje se je namenila zdravstvena ekipa Medicinske fakultete, " da pokaže in prepriča ljudstvo o iskrenosti in pravilnosti ukrepov naše ljudske oblasti. Pokazalo se je, da naše ljudstvo v bistvu ni pokvarjeno, kajti spočetka sovražno razpoloženje, s katerim so jih sprejeli, se je kmalu prerodilo v 'prijetno družabnost, ki je ob slovesu našla izraza v toplem zahvaljevanju za izkazano pomoč. Izkušnje prvega delovnega izleta so pokazale udeležencem ekipe, kako plodonos-rio je njihovo delo in kako ogromne so potrebe po takih akcijah.. Zato se je prav kmalu organiziral drugi izlet' v. Tuhinjsko dolino, ki pa je bil organizacijsko na višji stopnji, ker so bile odpravljene vse napake, ki so se pojavile pri prvem izletu. V sestav zdravstvene ekipe so se sedaj vključili tudi lekarnarji, ki so na kraju samem izdajali in tudi izdelovali zdravila po receptih, ki so jih izi stavili zdravniki. V sodelovanju z Rdečim križem Slovenije, ki je dal na razpolago material za zdravila in sanitetni material, sam pa razdelil med ljudstvo znatne količine obleke in obutve ter higijenskih pripomočkov, je uspelo tej zdravstveni ekipi nuditi j>omoč našemu podeželju v najizdatnejši meri. Uspešno so se udejstvovali tudi veterinarji, ki so imeli polne roke posla. Izredno važno in pomemb-, no vlogo pa vršijo zdravstvene ekipe tudi z zbiranjem statističnih podatkov o zdravstvenem stanju našega delovnega ljudstva, ki bodo v veliko pomoč naši ljudski oblasti pri pravočasnem in pravilnem izvajanju raznih ukrepov za zaščito in procvit ljudskega zdravja. Delovni izlet v Kozje se je vršil dne 20. julija. Zaradi precejšnje oddaljenosti kraja od Ljubljane se je ekipa delila v dve skupini. Prva je odpotovala že v so-soboto in so jo tvorili zdravniki s prof. dr. Lavričem na čelu, lekarnarji jn nekaj pomožnega osebja. Odšli so naprej, da so pripravili vse potrebno, tako da je ob prihodu druge skupine v ranih jutranjih urah drugega dne že stala improvizirana bolnišnica z vsemi oddelki in se je delo takoj začelo. Iz celjskega okrožja, so pri. šli tudi tamkajšnji zdravniki, ki so pripomogli, da je šlo delo gladko izpod rok. Zdravnike celjskega okrožja je navdušil delovni polet ljubljanskih tovarišev in so jim napovedali tekmo. Obisk pacijentov je bil na vseh oddelkih ogromen. Ljudje so se čudili in niso Izdaja Glavni odbor Enotnih strokovnih ivee delavcev Iri nameščencev Slovenije Uredništvo In uprava: Ljubljana, Miklošičev« 22-11., tel. št, 45-58. Odgovora« urednica: Baš in Bož*. mogli doumeti, da se vse to vrši brezplačno. Radovedno so ogledovali čudne naprave, opazovali zdravnike pri njihovem poslu ter zasilno lekarno, v kateri so 4 magistri izgotavljali zdravila po receptih; skupno je bilo izdanih zdravil na 760 receptov. Rdeči križ celjskega okrožja je zadovoljstvo' ljudstva stopnjeval s tem, da je razdelil med revne prebivalce 1300 oblek, brisače, milo in bombone za otroke; zobnemu oddelku pa je daroval 106 zobnih krtačic in sredstva za nego zob. Vsej akciji je dal poudarka prihod ministra za ljudsko zdravje tov. dr. Ahčina s pomočnikom tov. dr. Peruškom, ki sta si ogledala, kako poteka delo na posameznih oddelkih ter v lekarni. Z prebivalstvom sta se spustila v prisrčen in iskren pogovor. Ob koncu je bolničarsko osebje priredilo uspel miting in prikazalo borbo za naše pravice do Trsta in Julijske krajine. Z najlepšimi tovariškimi čustvi se je ekipa pozno zvečer poslovila in bogata na novih izkušnjah in doživetjih odpotovala domov prežeta z navdušenjem in zadoščenjem nad koristnim in uspešnim delom, ki ga je opravila. Mr. ph. Prešeak-Miklavčič Marija. Električna cestna železnica nadaljuje tekmovanje Z uspehom smo končali prvomajsko tekmovanje. Znižali smo porabo električne energije in izboljšali delovno disciplino. Vozni red obvladamo skoraj 100%, tako da le izredne ovire kot so n. pr. karam-bol’, nezgode, sprevodi ali hudi navali potnikov na vozove, posebno v jutranjih in opoldanskih urah povzročajo zamude, ki se seveda prenašajo na vse vozove. Preprečiti te vzroke je nemogoče, vendar pa se zavedamo, da se more stanje kljub temu izboljšati. Te uspehe smo dosegi; predvsem s predavanji poi tične in strokovne vsebine, v velik; meri pa, tudi z disciplinskim raz. sodiščem, ki je gotov'm nepoboljšljivim nezadovoljnežem trn v peti. Nima pomena, da bi skrivali naše težave: pomanjkanje voznega parka, potrebe! po dopolnitvi nekaterih enotim h prog v dvotirne z zanjkami na končnih * postajah, kot je to pri Sv. Križu. Z dobro in trdno voljo pa borno premostili tudi te težave, posebno, ko nam bo zepet možno nabavit; potreben material. Pri vsej dobri volji pa cestna železnica včasih vseeno obstane. Seveda ni to ljubo potnikom, ljubo pa tudi ni nam. Če zmanjka električne energije, seveda to n; naša krivda, prav tako ne, če se utrga žica ali pregori kabel. Ne smemo pri tem pozabljati, da so bili vozovi že med okupacijo zaradi prenatrpanosti izrabljeni do kraja, pray tako je izrabljena proga in električna napeljava. Skratka., vse je potrebno obnove. Razne parole v vozovih so imele dvojni namen: 1. vzpodbujat1 lastne uslužbence in 2. vzpodbujati potnike, da z lastno osebno disciplino olajšajo delo naših uslužbencev zlasti ob. navalih. Imele pa so tud; namen, dajati pobudo vsem za delo v tekmovalni dobi pri njihovi dnevni zaposlitvi. Res nam je pri nekaterih parolah »izpodrsnilo« in se nas je hudomušni »Pavliha« krepko izposodil, vendar pa razumemo njegovo dobronamerno kritiko v šaljivi obliki, ki je na vsak način koristna in vzpodbudna in je prav gotovo pozitivno vpl vala na naše tekmovanje. S tekmovanjem nismo prenehali in smo ie v novem tekmovalnem obdobju. Izrabili bomo izkušnje prvomajskega tekmovanja, odstranili bomo napake in 'zboljšali naše dosedanje delo. — Naše kulturno-prosvet-ne obveze so velike, predvsem v pogledu politične jn strokovne izgradnje. Tudi kultumo-umetni&kega dela ne bomo zanemaril'. Z našimi pevci smo se postavili že v prvomajskem tekmovanju, sedaj pa bo šlo to toliko lažje, saj imamo za seboj že lepo število vaj. Zaupamo vodstvu tega odseka in njegovemu izvrstnemu pevovodji. Tudi elani dramske skupine in šahovskega odseka so poln1 elana in dobre volje, tako da sj tudi v tem pogledu lahko obetamo lepe uspehe. Z boljšo organizacijo tekmovanja bomo gotovo dosegli boljše uspehe in smo z optimizmom stopili v novo Obdobje tekmovanja za, procvit našega podjetja 'n V penos naše Ljubljane. Zavedamo se važnosti tekmovanja za čim prejšnjo gospodarsko obnovo naše države in hočemo v resnici izpolniti besede našeg1a tov. Tita, da bo leto 1946. leto obnove. Krapež Dušan. IZ NOVEGA MESTA Delovni kolektiv v kurilnici vestno izvršuje svoje delo Res pridni so delavci v kurilnici Novo mesto. Naloge, ki si jih zadajo, izvršujejo dosledno in v pravem tekmovalnem duhu. Tako so se pokazali izredno požrtvovalne, ko so zaradi potrebe prevoznih sredstev v zelo kratkem času raztovorili 1000 ton UNRRA-inega premoga in to s prostovoljnim delom. Poleg tega so napravili velik nov kotel za kopalnico, ki bo omogočala, da se bodo zaprašeni s sajami tudi skopali, preden bodo odšli domov. Ker voda reke Krke ni užitna, so položili v zemljo rezervoar in napravili črpalko za pitno vodo. Na. vsak način je to pohvale vredno delo. S to vodo se ne okorišča samo delavski kolektiv kurilnice, ampak tudi ostalo prebivalstvo. V 500 prostovoljnih urah so popravili lokomotivo, ki je pripravljena za večji promet, poleg tega pa so opravili še več manjših del. Do sedaj so napravili 1080 prostovoljnih ur. Pri vsakem delu so med prvimi. Organizirane imajo stalne dajatve za patronat, redno podpirajo vajeniško šolo v Novem mestu, ne zaostajajo pa tudi v prostovoljnem nedeljskem delu. Delovni kolektiv kurilnice v Novem mestu služi za lep vzgled s svojim delom. GLAVNI ODBOR ESZDNJ ZA SLOVENIJO je določil 300.000 din za oddih najvzgled-nejšim delavcem in nameščencem republike Slovenije. Poleg tega je Glavni odbor sindikatov Jugoslavije v iste namene nakazal 117.000 din. Določeni tovariši odnosno tovarišice bodo poslani v naša najboljša letovišča in zdravilišča. ESZDNJ, Glavni odbor za Slovenijo. — Tiskarna »Slovenskega poročevalca««