ISSN 0350-5561
zi koAM tedna
Jùlfibo zimno do pr&dno oblačno, ysoboio na ZBhodu sp& oblačnosti, v vzhodnih krajih PSS6 bo delno žjfiSfVki
53 let
stBMilka 48
četrtek, 30. nouembra 200B
Koalicifa še ni znana
Konstitutivna seja Sveta MO Velenje opravljena - Podžupana Bojan Kontič in Ana Roza Hribar, tretji ostaja neznan -Sever očita, da SD politizira občinsko upravo
Bojana Špegal
Velerye - Pred icdiiom úiii. lačno opoldne, so se na kon^tilu-ijviii seji /brali članice in člani svcia Mestne občine Velenje. Predsednica obcinskc volilne ki> misije Milen« Bukvić je v uvodu podala poročilo o izidih lokaluili volitev. .Svetniki in svetnice so nalo potrdili mandate članicam in članom velenjskega občinskega sveta in /.upanu Srečku Mehu. Prav lako so ugi)ioviIi nezdruzljh VOSI funkcij (zaenkrat) treh kandidatov, vseli treh z liste SD. Tako bodo v svet prišli še iriie s te liste, ki bodo zamenjali Srečka Meha. Andrejo Katič in Toneta Brodnika.
1'ranc Sever (SDS) je ob leni stranki SD očital, da politizira občinsko oblast, saj so liste, ki že opravljajo vodilne funkcije v upravi, dali na najvišja mesta na listi. Povedal je. da se mu zdi, da bi morali bili vodilni predvsem strokovnjaki za posamezna po dn>čja, ne pa strankarski veljaki. Na te očitke mu je odgovoril Bi>
Na konstitutivni saji svata MO Vaianja še nrsmo vidaii vsah novih svatnikov insvatnic, Nakaj imen bo novih, saf so trija izvoljeni svetniki zaradi nezdružijivosti funkcij že vrniii mandate^
jan Kontić. ki je povedal, da bi njihovi strankarski kolegi, ki zasedajo vodilne položaje v upravi, ob izvolitvi Severja za župana odstopili in da so jih zalo umestili tako visoko na listo. Očitke pa je ostro zavrnil.
Da bo koalicijo icžko sestavili, čeprav je župan Srečko Meh pcv udaril, da seje še vedno pripravljen pogovarjali prav z vsemi strankami, ki so prišle v mestni svet, govori ze prvo glasovanje novega me si nega sveta. Za pred-
sednika komisije za mandatna vpraisanja, volitve in imenovanja sta bila predlagana dva kandidata - Bojan Skarja (SD) in Franc Sever (SDS). Izglasovali so 1'ranca Severja, ki je dobil dva glasova več kot protikandidat.
Možen tudi samopopis
Jutri prihajajo popisovalci nepremičnin -Aktiven popis na terenu bo potekal do 30. aprila - Na geodetski upravi Slovenije želijo z različnimi kanali pomoči ljudem olajšati priprave na popis - Možen je tudi samopopis
Milena KrstiČ • Pianine
Ljubljana, Velerye • Jutri, i. dc-cenibra, se začne v Sloveniji terenski del p<îpis<i nepremičnin, o Center siijo ob^Qo že poročali. Lastniki se laliko odločijo ludi za samopopis, Pogoj je, da poznajo idenli-fikatoije svoje nepremičnine.
v tem primeru pokličejo na pristojno geodetsko upravi) in se do-
govorijo za prevzem prednaiisnje-nih popisnih i)bnizccv. le vrnejo izpolnjene v roku petnajstih dni od prevzema. Lahko pa počakajo na prihod popisovalca in mu pt)-vedo, da pristopajo k samopopisu. Vpogledovalnik v p<.idatke o stavbah ali delih siavb, s pomočjo katerega si bodo lahko lastniki zagotovili podatke o identifikatorjih stavb in delov stavb, je začel delo-
vati 20. novembra.
S 1. decembrom bo začela delo vati brezplačna telefonska številka OSO 21 66, na kateri bodo strokovnjaki odgovarjali na vsa vprašanja v zvezi s popisom nepremičnin. Telefonska številka bo delovala vse dni razen ob praznikih, bi sicer od ponedeljka do pelka od 8.30 do 20..^0, v soboto m nedeljo pa od 8. do 17. ure. Na voljo pa bo ludi elektronski naslov vnrasa-n i a^ďp o p i s-nc p re m i cn j n.s i. / vsemi vzpostavljenimi kanali pomoči želi Cicodetska uprava doseči, da bi lasinib>ni olajšali priprave na popis ter jim odgijvorili na vsa morebitna vprašanja v zvezi i njini-
Vpogled podatkov o last niski nepremičnini, ki Že obstajajo vjav^
nii) evidencah, boćo lastniki lahko dobili na spleltii strani www.oonis-nepremicnin.si. Do podatkov o svoji nepremičnini bodo laslniki prišli preko podatka o naslovu ali podatka o parceli, na kateri stoji njihova stavba. Prikazani bodo opisni podatki o stavbi in njenih delili, kakor ludi obris stavbe s številko na acroposneiku. Na tej strani so objavljeni ludi vzorci obrazcev. Na obrazcih, ki jih bo prevzel lastnik, bodo pi^datid o stavbi ali delu stavbe, ki obstajajo v javnih evidencah, že natisnjeni. I/-polr^iene obrazce bodo poslali na najbližjo geodetsko upravo in postopek bo zaključen,
Vse stanovalce v večsianovanj-skih stavba)! pa bo popisovalec obiskal tudi v primeru, če se odločijo za samopopis. Povprašal bo po stalno ID začas;K) prijavljenili osebah na posameznem naslovu. |
Tretja zaporedna zmaga
Miro Požun je ob koncu lanske prvenstvene sezone kot trener Celja Pivovarne l.aško doživel
dva poraza z Velenjčani, a kljub temu osvojil državni naslov. Le kratek čas je bil nato trenerski
y] SLOVENSKA ŠPORTNA REVIJA
Upokojenec, saj se je v novem prvenstvu spet vrnil oh igrišče, tokrat znova kot trener Velenjča-nov. Po nekaj lednih vadbe je uspel velenjskim rokonieiakv, ki so se letos nepričakovano hitro poslovili iz evropskega tekmovanja, vrnili samozavest, njihovim navijačem pa upanje, da se (to-

GSM: 090140 804

|300Sr/inlB)
rcnje vrača v btjj za prvi dve mestu in s lem hkrati za ponovno igranje v sanjski ligi prvakov.
Velenjčani so najprej v gosleh v Saleško-koroj^kem derbiju premagali Prevent, to soboto pa v drugem v celjskem Zlatorogu Pivovana Laško Celje s 33 : 31, po prvem polčasu pa je njihova prednost znašala kar pet golov (19 : 14).
Po njihovi zaslugi sedaj v prvi ligi ni več poraženega moj^iva, prvenstva pa s tem postaja še bolj Zanimivo.
300 SIT ■ 1,25 EUR

Kako pa kaj zdravje?
Ni kaj. v lefi Jneh Je ro v Sfove/HJi še kako akr/iaino vprašanje. Pa naj ^re za telasno ali Ji/ševrio zdravje. Sploi\ za sle<lfije%a me vse f)i>lj skrbi /M lo že i^konijiia kofekimio, Pa ne le zaradi jutrišnjega dnevu hoja proti aid au. ki naši deželici še močno prizanaša, skrbi me zaradi vsef^a. kar se v teh dne/t še vedno dogaja pri /las. Če sem se ob branju zapi.uine^a v i)rolmiče\'i strategiji dvi^a rodno'iti na doiočeniii mesUii še zabavala in celo na ^ías smejala, najÍ)oij tam, kjer priporoča, da naj mlaiJI ne nosijo ozkih ohlačil Ui f>erlla i: umetnih vlaken (h?ielo me Je, da si kupim fantiče, čeprav jih ne maram in čeprav so nu}ja leta za rojevanje al rok že mimo), se ob zadnjih do^^odklii v mqi donurvini ne morem \vč smejali. Čeprav nikoli nisem marala lelerizljskih resničnostnlh šovov ti {Hi Bar, Sanjska ženska aH moški in podobnih, čeprav sploh ne razumem, zakaj so tako filedani, ker me prav tnalo zanima, kaj se d<h ^a/a pod tuJejo v skupni spalntci in še kje, kot me nikoli ni zanimalo, kaj jedo in kaj imajo pri sosedilt - pa sem ta teden tudi sama z za/iimanjeut spremljala pravi resničnostni sov na TV ekranu. Pa čeprav ni bil imenovan s lem modernim imenom za jy oddajo. Pozm) v noč v sobot(7 sem spremljala, kaj se do^ap v íiwtčni Chrici in À mhnf.su, ko je v javnost prišla novica, da je Sir^)janovim preki/Hilo In da so Jo i: Posiojne mahnili proii dotmi. Te^a i/najo še vedno vAmbrusu in nikjer dru^ie. S/nm meje bilo, ko sem fledala razjarjeno množict) ljudi, kije podirala drevje in delala barikade, ki je žujHJnom, minisirom In sa/nemu predsedniku vlade celo rvii^ala ob prihodu v Sulu> krajino. In sram me je bilo, ko sem gledala romske oiroke, ki so sredi noči spali v cnio-mobilih. kijih je varoval kordon do zob oboroženih polici-
_ slov. Je pi^tem kaj čudnega, če je mama Sirq/an, ki je
glavna v drutini, izjavila, da ima v.\e^a dovolj in da si želi umreti? Medlem pa so povsitd, kjer so samo omenili ime njihove družine, spel delali vaške siraže in barikade. Narobe sveti V ponedeljek je bil zaradi Ambrusa in sobotnih nočnih dogodkov, ki so .opominjali na malo državljansko vi^no. odslavlien prvi ljubljanski policist Branko Slak. /nteleklualci so zahtevali inrerf)elacijo noira-nje^a ministra Dra^uiina Mateja. Izvedeli pa snw) tudi, da bo državni zbor o zamenjavi ministra Ja/teza Drobnica, ki sam ni hotel OiJIti, odločal jutri...
V začetku ledna so jo proti evropskemu parlamentu mah tuli Še izbrisani 'D če âsio predolgo čakajo, da se njihove težave rešijo tako, kot Je za človeka dost(^na. No. sedal bomo vsi spoznali, kaj (tomenl biti del velike evropske družine. Računi Itodo izstavljeni in ne vem. ko^a bodo na koncu pri nas krivili zato. da se njihovo vprašanje ni razrešilo te pred leti. Mnogim bi bilo prihranjeno veliko hudega-
Kot bi bilo mno^o hudega prihranjeno ludi ri.'^tim, ki so okuženi z virusi m I/IV in .so že ah pa še bodo zboleli za kugo S(tdobne^a .'iveia, o kalen bomo zelo veliko shšah v leh dneh. če bi se znali zaščiliii. Slovenija Je pravi otok sredi okuženega sveta. Ker smo preventivo začeli dovolj zgodaj, na/ bi bilo trenutno pri nas "lett okoli no bolnikov. Upajmo, da homo vsaj tttkc^ otok uidi ostali. Sicer pa še vedno ne vem. ali .se je lažje zaščiliii pred smrtonosnim virusom aH nestrpnim narodom, ki dobi v množici neverjetno moč. Tako, kije v zgodovini človešt\'a naredila ogromno hudega. In to ne le v vojnah!
■ Bojana Špeéei
Takole so se igralci Gorenja vasalili po tretji zaporedni
zmagi, (S. Vovk>
9770350556014
""^ÉilS 30. novembra 2006
KW
lokalne novice
Častni znak svobode RS za Slavka Koreniča
Ljubljana • Prejšnji čcirtck je predsednik Republike Slovenije Jane/ Drnovšek poddil nekateriin ZHSluŽnini dr/itvljanom priznanja ob 15-leinici vojne za Slovenijo. Med dobitniki častnega znaka svohi>de RS je bil ludi Slavkt) Kořenic (na sliki irelji z leve), predsednik Območnega /jJružeiija slovenskih časinikov Velenje. Priznanje je prejel za izjemne zasluge pri uveljavljanju in obrambi sa-mostojiKJSti 1er suverenosti drtave. Kol med droi^im piše v obrazložitvi za priznanje, je bil Kořenic cdcn oá ključnih dejavnikov pri preprečevanju razofoževanja velenjskih leritorialcev, sodeloval je pri nalogah, katerih cilj je bil spodbujanje pripadnikov Občinskega slaba 'IX) Velenje za opravljanje najrazličnej:5ih nalog. Med vnjnn /a Slovenijo je skupaj s pripadniki TO RS bojno deloval na (îbnuKju Dravograda ter vodil operacijo sprejema prvega helikop-leoa (iazele. kije s pilotoma prišel v sestavo TO Republike Slovenije. Po vojni je nadaljeval uspesno delo v enoiali TO RS in Slovenskih vojske, se posebej pa se je odliktwai pri delu v Zvezi slovenskih častnikov in /veze veteranov vojne /a Slovenijo.
■ tp
f
■■	^	A '
1052 krvodajalcev v štirih dneh
\>lřnje • Območno zdruzenje RK Velenje je prejšnji leden v prostorih Doma uCencev v Velenju organiziralo zadnjo večjo krvodajalsko akcijo v lem letu. Tudi tokrat za potrebe Zavoda RS za iransťuzijsko medicino iz Ijubljane.
Lani seje te štiridnevne krvodajalske akcije udeležilo 1120 krvodajalcev iz Šaleške doline, letos pa je darovalo kri v štirih dneh 1052 oseb. Kot so povedaU na območnem zdruzenju, so z odzivom zadovoljni in pričakujejo, da se bodo z decembrsko akcijo pribli7.ali številu odvzemov v preteklem leiu.
■ tp
Razpis bo januarja
Velenje • Na Mestni občini Velenje so napovedovali, da bodo nov razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem objavili se to jesen. Žal ne bo tako, saj mora razpis odobrili občinski svet. Kol smo ze poročali, je nov mestni svet sicer potrjen, prva vsebinska seja svetH pa bo šele januarja. In takrat naj bi svetniki odločali tudi o novem razpisu za dodelitev stanovanj v najem. Naj spomnimo, da je bil zadnjirazpis objavljen že pred dvema letoma in da so skoraj vsi prosilci 7. liste stanovanja že dobili. Zadnjih 40 prosilcev, ki so jim dodelili stanovanja v nekdanjem samskem domu ob koial-kališču, pa se še ni vselilo, čeprav bi se ze morali. Izvajalec del. celjski Ciradis, namreč zamuja z zaključnimi deli v bloku. Po zagotovilih izvajalcev pa naj bi bil blok vseljiv najkasneje v treh tednih.
■	bs
Cesta čez Gorenjski klanec
Na cesti čez Gorenjski klanec, na stičišču občin Šmarlno ob Paki in Mozirje, delavci celjskega podjetja CMC že nekaj časa izvajajo obnovitvena dela. V prvi fazi bodo uredili odvodnjavanje in drenažo, ponekod bodo cesiisče tudi razširili. Spomladi prihodnje lelo pa naj bi sanirali večji vdor. zgradili oporni zid. saiiirali še druge poškodbe ler cestišče tudi preplastili. Posodobili naj bi 1.5 kilometra ceste od vznožja klanca v smeri proti občini Mozirje. Predvidoma naj bi dela končali maja 2007. Vrednosi naložbe po pogodbi, ki jo je podjetje CMC podpisalo z Dirckcijo Republike Slovenije, je 106 milijonov tolarjev.
■	tp
Pohod konjenice po mejah občine
Konjerejsko društvo Šmarlno ob Paki je pred nedavnim pripravilo deveti pohod kmyenice po mejah tamkajšnje občine. Tudi le-los so se na tej poti domačim konjenikom pridružili člani stîsed-njih konjerejskih društev. S pohodom prispeva društvo svoj kamenček v mozjtik številnili priredhev, ki so se v občiiíi Šmarlno ob Paki zvrsUle v počastitev vrste jubilejev in tudi občinskega praznika. Pohod udcleženci izkoristijo za družabno srečanje s člani konjerejskih društev iz bližnje okolice, s katerimi uspešno sodelujejo že vrsto lel; Mustang iz Cîomilskega. Malteška konjenica s Polzele, Konjerejsko društvo Zgornje Savinjske doline iz Moziria ter Savinjska konjenica Žaiec. Org a niza t« »rji pohoda so bih prijcmo presenečeni nad IciošnjtJ udeležbo, saj seje trasi Martinove poti podalo kar 26 konjenikov.	■
Koalidfa še ní znana
Siuiafjevunje s J. sfratii Oh koncu seje je župan Mesine občine Velenje podal slovesno zaprisego in se z gow^rom zahvalil za dosedanje delo. Svetnike je pozval k tvornemu sodelovanju tudi v prihodnje. Med drugim je v govoru poudaril, da bo do sprememb prišlo ludi v občinski upravi, kar pomeni. da bo verjetno zamer\jal nekaj predshy-nikov posameznih uradov. Dodal je še: »V<j-lirve so <isnov(îû in hkrati najmočnejše orodje demokracije, oblasti ljudstva. V demokratični in pravni državi se odli)čitvó. kijih ljudstv<^ iz-raž-a z instrumentom volitev, dosledno in brezpogojno spoštujejo, izvajajo. In le odločitve so za vse. ki jih z voliivanii ljudstvfi imenuje za
oblikovalce in izvrševalce oblasti, obvezujoče. Tega se mora zavedali vsak. ki se odloči za po-Ulično udejstvovaiye, ki kot kandidat vstt^pi na politični) prizorišče. V mislih mora ves čas imeli predvsem amv. »Ct me bodo volivke in volivci z zadostnim številom glasov imem^vali za njihovega predstavnika, bcmi moral v njih(v vem imenu za skupni interes dehwali pi: svojih najboljšili močeh. Javnost bo moja vest in ta me bo ves čas mojega mandata pozorno nnv trila. Samo načelnost in poštenost v odnř>su dt> volivk in voQvcev sla listo, kar šieie.«
Razen, če so naši nameni drugačni od tislih, kijih na podlagi lega, kar smo jim povedali, od nas pričakujejo in nam je malo mar, če nas
bodo označili za muho enodnevnico, kameleona ali Ostržka. Kar prepogoslo smo v naši mladi dcmokrariji priče tovrstnim pojavom. Upajmo, da gre le za otroške bolezni, ki se bodo z leti pojavile le še lu in tam, za popestrile v sicer resnega in odgovornega političnega življenja. h\ z leti bi morala priti tudi pt^liiična zrelost, ki se kaže v sposobm^sli doslednega uresničevanja demokracije,« Povedal je še, da pričakuje spremembe v načinu dela in komuniciranja. Tudi med svetniškimi skupinami, med svetniki in županom, med sveiom in upravo, pa tudi med koaDcijo in opozicijo. Kdo bo kdo v mestnem svetu v naslednjih štirih letih, pa ostaja neznanka- Pogovori tečejo, odprto je še eno župansko mesto, zagotovo pa tudi vodenje katerega t>d občinskih uradov,
■ Bojana Špeget
Sestali so se predsedniki krajevnih skupnosti in mestnih četrti
Do 15. decembra bodo pripravili predloge za investicije v svojih okoljih
Velenje - V mestni hiši so sc prejšnjo sredo na 1. sestanku sešli vsi predsedniki krajevnih skupno iti in meslnih četrti, /brane je v uvodu pozdravil župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. ki se je tako ludi seznauil z novoizvo Ijenimi člani krajevnih svetov In meslnili čelrti. V nadaljevanju je direktorica uprave MOV Andreja Kalič pre d predstavila predsednikom način sodelovanja z občinsko upravo, s finančnim poslovanjem jih je seznanila vodja urada za gospi^darslvo in finance Darja Medved, z i/vajanjetn posKipkov javnih naročil vodja urada župana in splošnih zadev Alenka Rednjak, z izvajanjein investicij
pa vodja urada za gospodarske javne službe Tone Brodnik. Predstavili so jim tudi program konce-sionarjev o poteku del 7a izvajanje zimske službe {za družbo Andreje. d. o. o.. Mirko Andreje. /2 PIJP Velenje pa Vinko Meža). Predsedniki so poudarili, da si morajo koncesionarji ogledati teren že pred zimo oziroma pred prvim snegom.
V naslednjih dneh bodo po krajevnih skupnostih in mestnih četrtih potekali sestanki, saj je do 15. decembra 2006 p<Hrebno pripraviti predloge, ki bodo osnova za sestanek po novem letu. Na njem se bo odločalo, kaj se bo v MO Velenje delalo v posamezjiih
obdobjih. Tudi zalo, ker že pripravljajo proračun 2007-2008 in za Načrt razvojnih programov do leta 2011. A izhodišči za pripravo proračuna je prisoine seznanila Judita /ager z urada za gospodarstvo in finance.
Predsedniki so bili seznanjeni
tudi s pripravami posameznih prostorskih akiov ter s strategijo prostorskega reda občine, s katerimi jih je seznanil vodja urada za okolje in prostor Marko Vučina, kije še povedal da mora bili strategija sprejeta do 30. julija 2007.
Na prvem sestanku novih predsednikov krajevnih skupnosti itt mestnih Četrti so ti dobiti veliko novih informacij.
j Evra se podjetniki veselijo, ljudi je malce strah \
m	•
!-!
J Deželica premajhna za vse napetosti - Izbrisani so šli ven - Drobnic se je pokazal močnega - Več bi jih j
. moralo v Vrbje pri Žalcu - Je po državni rešitev res le še lokalna policija
i^ekaieri pravijo, da se Je pri nas naenkrat nakopičilo toliko letav in razprtij, da Je za \'se naša dria\'a ze premajhna. In kljub resnosti primera hudomušno dodajajo, da ni àfdno. da Je moral \'saj del izbrisanih ven. V »ol)lJubljenof Evropo. Ko nas je lam zaradi odnosa do Romov založil varuh človekovih pravic, so eni skočili pokonci; kaj bo zdaj, homo šele videli. Problema s peščico Romov se vedno nismo rešili, zadeve so se celo močno zaostrile, iako da Je tekla ze kri. A ne v spopadu med to manjšino in ostalimi Slovetici, ampak med i*branite-IJf .'iiovenske zemlje^ in policijo. Oh tem primeru Je umestno vprašanje. za ko^a veljajo ugotovitve zadnje ankete, da naši ljudje zaupajo policiji. Da se iukutijo varne.
Po odstopu J) naj mlajše fia a nikakor najmanj i>omemhne%a nťoii-sira, smo zdaj doživeli še razrešitev ene<ii/ od ministrom'. V d'/oboj u Ju» nez proti Janezu se je minister .fanez Drobnic uprl premieru Janezu Jat}ši. V bran tnu je priskočila pa vsa Slovenija, no, mislim. Nova Slovenija. Drob nič seje torej uprl. Čuku pa ni nič pomagalo in je od letel z državne s^ospixiarske zbornice< Ta je res doživela korenite .npre-membe, v kakšni obliki in stevilČnosti članstva se bo končno ustalila, pa še ni jasno. Ob y.seh teh zapletih, ki smo jim priča predvsem za-dn/i čas, .so mno^i očitno premalo prisluhnili predsedniku države, ki priporoča .'itrpnosl in i>ozitl\'no razmišljanje. Morda bi jim kaj pomagalo, če bi odšli v VrbJe pri Žalcu, Tu je namreč celj.ska družba Mm uredila svojevrsten bio park in v nJem točke s pozitivno energijo. Ce bo več .strpnosti, l)o (udi manj dela za policijo. In če bi tako stanje že bilo. verjetno ne bi bih treba pobud, da hi občinska redarstva prerasla v nekakšno lokalno policijo. Da bi skatka dobili veliko večje
pristojnosti, /.a tako okrepljeno vlo^o redarjev se zavzema tudi pnast^ Drago Koren Da redarji ne bi le zatikali listkov za brisalce, ampak bi res lahko ukrepali. Drugi se seveda bojijo, da bi prevelika pooblastila prišla v neprave roke, še po.^ebno, če ne bi zagotovili ttsireznega usposabljattja varnosttiikov. Gre namreč za odgovorno delo. zalo je pomembno ludi kadrovanje.
Bolj ko se bliža konec leta, bolj mnogi sprašujejo, kaj jim bo prinesla uvedba nove valute, fùvro zdaj že res trka na vrata. Podjetniki zrejo v njegovo uvedbo z optimizmom, saj naj bi Jim še bolj odprl vrata pri poslovanju s tujino, precej navadnih državljanov Je zaskrbljenih. K ušesih mnogih še vedrto odmevajo izkušnje iz driav, ki so skupno evropski) valuto že uvedle: da so se namreč tedaj stvari in dobrine precej podražile. In da bikakštiemu poiljetju šlo bolje na račun tistih, ki bodo uporabljah njihove usluge. Tudi pri nas po medijih opozarjajo, ttaj si zupotnnimo cene. Ne vem. če nam bo potem res kaj pomagalo. Če bomo vedeli, da je bilo prej kaj res ceneje. Bi pa že to v imenu potrošnikov moral i>oskrl)eti kdo drug. Tudi država (v kakršni koli obliki), kjer ima roko nad cenami.
A kakorkoli nam bo že šlo, dejstwje. da bomo proizivjah odiHidke. In tudi njihovo shranjevanje in predelavo že nekaj časa merimo v ev-rih, še posebno, ker smo za osredt/Jo odlagališče oziroma cerner za ravnanje z odpadki v Celju dobili veliko evropskega denarja^ Je pa tudi eden redkih objektov, ki Je združil 32 občin Savinjske regije. Zaradi potreb. seveda.
PITT^fl'^T^ NA$ ČAS tzibji: cssoQbnFnluiištíi bi UiuLiLj RTVdnâlta.&»jLlilii4e.
ofi atfíkti Cereposamsznesa izwda le 300 SIT (1,25 C) 5i oc&lopn ODV. 2S.50 SiT (0.1 €1. cena cvoda twez DDV 276.50 SIT (1,ii îii M pQčíkj Istnd raročrtine 20%, pcifeire 15 S,	11 %in ntdseine 7 %popifii
Uridntštvo: htn\i láhsšdk ((ftektwk Súne Vovh (od^voml ufddnik), Mrtsna Ki5t^Pianinc (pwnoinica ufsdnika), Janez Pfssnik. Tatjana Pođgor$«k, Bojana âpegel (novinarji), ZakoSeV (urednica rad^). Janja Ki3iu(a4peç9l (tehnična uradnica). Tomaž OeitaK (otIjkDvalK) Profagante: Nina Jug (vodja propagande), Saio Konečník, jure Serifntk (propagandi^),
Sd«ž on^mt Ifl upmi: 3320 Uim^. RUiičm 2a. 9. p. 2Û2, UI«fon m 8M
17 60.MIÍIX 103)697 4643.
TRR • Nova L6, Vefenjs' 020133854
(•nalfc ptesrl'nascas si
Obllnanli bi 91I. prfvm: r^^aš Cas a^A
THt:TIskarna SET dd. KiM»: 5.4ÛÛ «zvcoov
Nenarocaiih tologiall Id fim(O|)ls0v m <aeanol
Po 2âkcru o ODV je "Mal ias" uvr^ med pniuvode InCcfmainnega znanja 2a
kalere se pisćufe d»ej( po lažsn 9ocn|.
DOGODKI
Poslej tudi Visoka šola za varovanje okolja
Delovala bo pod okriljem Regijskega študijskega središča, sedež pa bo imela v Velenju - Prihodnje študijsko leto prvih 60 kandidatov -Mednarodno primerljiv program, ovrednoten s 180 kreditnimi točkami
Tatjana Podgoršek
Piïrocali smo že, da je Javni zavod za ray.voj lerciamcga m)bTn-zevanja u a (>bm<^iju savinjske sla-lislicnc regije • Rcitijsko šiudijsko srccHsce (RŠC) s sedežem v Celju • prejšnji torek pripravilo v prosiorih Medpodjeiniškega izobraževalnega cenira (MIC) na Siarem jašku v Velenju ustanovno sejo upravnega odbora ter začasnega senata Visoke šole za varsivo okolja. Je edina tovrstna v Sloveniji in bo imela sedež v Velenju. Študijski pn)gram Varstvo okolja in ckotehnologija, po katerem bodo izobraževali, je naslajal v sodelovanju s številnimi nacitv naluimi inštituii, velenjskega lirica in /avoda za zdravstveno varstvo Celje. Podprle so ga mnoge nevladne organizacije in levi lna podjetja, ki potrebujejo strokovnjake s področja varr»va-nja voda» zraka, zemlje in okolja nasploh, Na ustanovni seji so med drugim imenovali za njenega v. d- dirckit^rja Sandija Vas-leta, za v. d. predsednika upravnega odbora pa doc. ilr. Franca Žerdina. ki je tudi predsednik Sveta zavoda R^S. Oba bosta dolžnost opravljala šest niesecev.
Franc Zcrdin je ob tej priložmv sti pojasmi, zakaj prav ta visoka šola. »V RŠS smo izdelali projekcijo o manjkajočih znanjih v savinjski sialisiični regiji. Eno od pí>drořjÍh je ludi ekologija, varth vanje okolja.« Prav lako so izdelali raziskavo iržisca. Odziv je bil izjemna dober. Kol je povedal Zerdin. gospodarstvo in ustanovitelj šole z RSS zagotavljajo potre-
ben denar in materialne pogoje v prvem letu delovanja, prav tako pa je g<ispodarslvo, kjer je posebej izpostavil velenjsko Gorenje, poleg lega izkazalo se velik interes za zaposlitev diplomantov visoke sole. "Ocene kažejo, da bo dovolj delovnih mest za vsaj ne-
Po besedah Katje Esili. stro* kovne delavke RŠS. jc študijski program Varstvo okolja in ekoieh-nologija sodoben visokošolski pn)-gram prve stt>pnje, izdelan je v skladu z Bolonjsko deklaracijo in sodobnimi smernicami. Je mednarodno primerljiv in ovrednoien s
na (mienjenem podn>čju 1er pridobitev znanj za samostojno vodenje na ^eh raviieli. Diplomanti šole bodo usposobljeni za dela. ki po trebujejo razumevanje razh^gov za posege v prostor in okolje, okolj-sko tehnologijo, varstvo narave ter okiïlja 1er za predvidevanja in ocenjevanje pi)Slcdic posegov v varavo in okolje.«
Velenjski župan Srećko Meh je ustanovitev visoke šole označil kot enega najpomembnejših dt> godkov v razvoju Šaleške doline. Ob b<ik lemuje dodal še dogovor o delitvi nekal erih programov med Velenjem, Celjem in Sitivenj Ciradcem, nadgradnjo dogovorjenih projekiov in programov na področju izobraževanja. »Naši načrti segajo še na področje nielia-
Z ustanovne seje upravnega odbora in začasnega senata Visoke šole za varstvo okotja na
Af/C«cf, kjer bodo program izvajati.
kaj generacij." V razpisu za vpis bo na voljo 60 prostih mest. prvo generacijo pa naj bi izobraževali že prihodnje študijsko leto. /akaj naj bi izobraževali? »Začasne organe Visoke šole za varstvo okolja namreč pred tem čaka pi> trditev učnib načrtov na slrokov-nem svetu za visoko šolslvo RS. Sera opiimisi in pričakujem, da ga bodo potrdili marea prihodnje leto. nato pa bo potrebno pridobili še koncesijo. Naša ambicija je. da bi program v naslednjih dveh. ireh letih nadgradili na univerzitetni ravni.« je še povedal l-ranc Zerdin.
1X0 kreditnimi točkami, zasnovan je niodelarno in zagotavlja mož-nosl prehoda iz ostalili šiudijskih programov. Studij iraja tri leia, konča pa se s projektnim delom in diplomsko nalogo. Naziv, ki ga bodo pridobili diplomanti po uspešno koQčaaem študiju, je za zdaj še v fazi oblikovanja. Bo pa zanesljivo oblikovan v skladu z /Ji-konom <j strokovnili in znanstvenih naslovih, kije biJ sprejet letos p<ileii. »Temeljni cilji prr>grama so pridobitev osnovnih znanj in vsebin, ki izhajajo iz razv(>ÍQe vloge in problematike okolja v prostoru za usposobljenost za dela in naloge
tronike. infornialikc» cicklroteh-nike in glasbe.« Meh je še dejal, da so v sodelovanju še z nekaterimi ustvarih p<igoje za vi so tei šolsko izobraževanje, /a ta namen je občina kupila prostore dijaškega in študentskega doma. učilnice Ljudske univerze, prostore Zavoda za urbanizem. Izrazil je prepričanje, da je okolje, v katerem naslaja prva visoka šoja v Šaleški dolini, d obrt). »Regionalna ustanova pa nenazadnje prinaša tudi nova delovna mesla,« je še poudaril Srečko Meh.
»Domače znanje se velikokrat podcenjuje«
Podjetje PIA uspešno razvija in trži dokumentacijski sistem ODOS, ki so ga razvili v partnerstvu z MO Velenje
Bojana Špegei
V>lerge-V hotelu Paka je prejšnji čcinek dopoldne polekala konferenca, imenovana ODOS 2006. Na njej so uporabniki dokumentacijskega sistema ODOS. ki ga že uporabljajo v številnih slovenskih <ibčinah. pa ludi večjih slovenskili podjetjih, izvedeli veliko novega o tako imenovanem e-poslovaniu in e-upravi. Program ODC)S so raz-v velenjskem pt)djetju PIA. ki ga vodi Igor Razbornik.
Podjcije Pia - sedež imajo v nekdanjem domu učcuccv-jc ravno letos, v začelku novembra, praznovalo 15. obieinico delovanja. Direkior podjetja Igor Razbornik je k temu di)dal: »Ob obletnici smo si določili nekaj novih usme-
riiev. Pripravili smo novo celostno podobo podjetja, začeli pa bomo tudi pripravljati več programskih konferenc, na kal erih bodo predstavljali naše produkie. llden od njih je prav dokumentacijski sistem ODOS, ki smo ga predstavili tudi na konferenci v Velenju.
ODOS smo začeli razvijali leta 2002. ko se je začela uvajati e-uprava. Ko smo začeli, je naš partner v projektu poslala MO Velenje. Razvoj platforme je sofinanciralo Ministrstvo za informacijsko družbo RS. razvijali pa smo ga 4 leta. /xic\\ smo. da bi naši občani preko vseh sodobnih medijev dosiopali do informacij, ne da bi jim bilo treba trdili na oN čino. ODOS irenuino uporablja II slovenskih občin. Ker gre za plaiformo, ki ni pomembna samo za javno upravo, smo ga ponudili tudi podjeljem, saj gre za urejanje dokumentov, kar poirebuje vsako podjetje. Pridobili smo Holding Slovenskih elektrarn, THS, Al-pino Žiri ... Ta trenutek smo z naso platformo v trendu, prodiramo v BDI, Makedonijo...«.
IJdelez.ba na konferenci je bila
dobra, t^b ki)ncu pa so bili zadovoljni ludi udelcžcnci. Igor Razbornik dodaja: »Cilji konference so bili predvsem trije: podati uova informacije o centralnem slovenskem portalu e-uprava in kako poslovali / njim. o meitjdah uvajanja novih informacijskih sislemov v institucijo in najpogostejše napake pri uvajanju. Morda je bilo najp<ímembnejše to, da ozavestimo slovensko javnost, da v Sloveniji obstajajo visoko kvahlelm produkti na področju inlbrmacij-skih tehnologij, ki so izključno plod lastnega znanja in razvoja. Se vedno obstaja tabu, ki preprečuje nakup slovenskih produk-lov.Te íícenjuje kol izdelke, ki se kupujejo samo takrat, ko ni dovolj denarja za luje produkte. S takšnim mišljenjem smo Slovenci dvakrat oškodovani: denar dajemo tujcem, medlem pa se d<> mače storitve in produkli ne prodajajo tako, kol bi se pri normalnem razmišljanju lahko.*
Približno 40 udeležencev konference je bilo na koncu konference 0EX)S 2006 zadovoljnih. »Po pi> govoru z njimi se je odrazilo mnenje. da so dobili informacije, do
katerih je zelo težko priti, ki so zelo uporabne ter imajo direktno uporabno lasinosl. Vsekakor bomtî takšne konference nadaljevali v naslednjih letih, saj več kot polovica udeležencev ni bila uporabnik iiaših storitev in so se kljub temu odločili, da pridejo. Tako gotovo delami) pTonn)cijo ludi nas, obenem pa poskui>amo spremeniti mišljenje na trgu, ki ne koristi nikomur, niti proizvajalcem niti njihovim strankam.« je še dodal Razbornik.
M
Kaj od županov
pričakuje
gospodarstvo?
Mnenja, vsaj med tistimi, ki smo jih o tem povprašali, so različna - Od nič do vsega
MUena Kratic • Planine_
V času pred lokalnimi voliivami seje veliko razmišljalo in tudi go vorilo o lem. kakšno vlogo imajo (naj bi imeli) župani pri kreiranju gospodarskega utripa v lokalni skupnosti.
Kako o tem razmišljajo tisti, ki delajo
v gospodarstvu?
Alenka .^vberšfk. direktorica območne Savlr\jsko - šaleške gospodarske zbornice meni. da župan ni mcnedžcr gospodarsiva v občini, da pa lahko neposredno in posredno močno vpliva na to, kako se (o razvija. »Zato mora vzpostavljati in gojiti spoštljivo komunikacijo z državo in minislr-sivi, dirckiorji velikih gospodarskih družb, institucijami, ki gospodarstvo predstavljajo in zastopajo. Prepričana sem, da bi moral bili v organizacijski shemi občine Odhfsr za gospodarstvo mf>st z občinskim oziroma regijskim gospodarstvom preko zbornic, ki ga zastopajo.« Dodaja šc, da so župani dol/ni zagiHoviti, da je proračun naravnan razvojno, da kadrovsko in fmančno podpira sistematično načrtovanje razvoja občine in regije, spodbuja naložbe v podjetja z visoko dodano vrednostjo in znanjeni, zagotavlja prostor in kulluro bivanja za najbolj perspektivne kadre v gospodarstvu, kulturi in športu in da v občinsko vodstveno ekipo izbore kadre prvenstveno po znanju in izkušnjah.
Direktor »s pes neg a podjetja KLS Ljubno v Ljubnem ob Saťh ryi« Mirko Sh'ašek. meni, da jo vloga županov pomembna predvsem pri vzpostavljanje dobrega ozračja, ne toliko v finančnem kot simboličnem smislu. Tudi smislu varčnosti in umnega trošenja sredstev. «Od županov bi pričakoval predvsem, da se zavedajo, da je denar, ki ga trošijo, treba nekje ustvariti,« pravi, »Kar
se tiče občine Ljubno ob Savinji, ki je resnici na ljubo majhna, je njeno gospodarstvo z občino povezano prav v tem smislu. Veliko sc pogovarjamo. Prejšnji teden smo bili povabljeiii na sejo občinskega svela, kjer smo predstavili podjetje in se spoznali.« Zofya Mazej - Kuković. generalna direktorica Esotecha, pa pravi, da bi prej kol to. kaj od župana pričakuje, povedala, kaj pri županu pogreša. Posebej v primerjavi s tujino. »Tam so župani tisti, ki povezujejo gospodarstvo in spodbujajo potencialne investitorje in kupce. To je standard <îb vsakem í>bisku. kjer si želijo n<ivih priložnosti. Stvar, ki pri leni manjka, pa je, da bi morali ustvariti okolje, ki bi spcîdbujalo nova znanja - to pa so fakultete in inšiiluti ler ielini> lt>škj parki. Pri nas pa imamo nekaj his praznih, v njih se lovijo misi, namesto da bi i minimalnim vložktmi omogočili, da bi se mladi loliU podjetništva, ki je lahko na zelo visoki iniolekiualni ravni. Za to pa je poireben tudi naboj vodilnih v lokalni skupnosti.«
Damjan Rednak iz podjetja Red-nak. d. o. o., Šoštanj, pa je povedal. da župana skorajda ne potrebujejo. Vsaj v lem trenutku ne. »-Nanj bi se obrnili, če hi imeli kakšne konkretne zadeve. Denimo, če bi potrebovali kaj, kar se prostorskih aktov tiče. Ti so v pristojnosti sprejemanja v občinskem svetu in v tem primeru bi bilo obojestransko sodelovanje dobro.« Direktorica Terni Topol-šica Lidija Fijavž - Spch pa meni, da je zaradi velike povezanosti turistične dejavnosti s krajem in okoljem v celtiii dobro sodelovanje s predstavniki lokalne skupnosti vitalnega pomena. «Od župana pričakujemo aktivno delovanje na področju Izboljšanja varstva okolja, prometne infrastrukture, priprave in sprejema ustreznih prostorskih aktov, ki bodo omogočali nadaljnji razvoj zdravi-hškiHuristične dejavnosti.«
%


^ s




Na konferenci OÙOS 200G so PIA kot uporabniki •

dokumentarni program predstaviii tako strokovnjaki iz podjetja • med prvimi je prav MO Velenje, kije pomagala program razviti.
AKTUALNO
""^ÉilS 30. novembra 2006
Prvi objekti sodobnega centra za ravnanje z odpadki že vidni
Na Bukovžlaku bo prva faza projekta končana leta 2008 - 30 let smeti za prebivalce savinjske regije ne bodo več problem
Cilje, 21. november • Pod po kroviieljslvoni Mestne občine Celje so jc 23 občili savinjske regije odločilo /a projeki izgradnje Regionalnega centra za ravnanje z odpadki • RCHRO <^clje v skladu z zakonodajo in smernicami Evropsko unije. Med njimi so ludl vse tri šaleške občine. Prva fa/a gradnje že poieka, končana pa bo v lelu 200X. Projekt so javnosil prodsuvili prejšnji lorek na Bu-kov;?.laku. kjer jc pravo gradbišče.
Projeki regionalnega centra /a ravnanje / odpadki Celje obsega območje, na katerem živi približno 215.000 prebivalcev, z iz-gradtijo centra pa bo /a skoraj 250 tisoč prebivalcev v regiji re-^no celovito ravnanje 7. odpadki
za naslednjih trideset let. RCIIRO je projekt vseh prebivalcev savinjske regije. Objekti in naprave pa bodo delovali le, če bodo pri ločenem zbiranju odpadkov sodelovali vsi, Kar pomeni, da se bomo morali / odprtjem sodobnega odlagališča vsi uporabniki navaditi na ločeno zbiranje odpadkov in čim bolj varčno »pn^izvajanje« smeti.
Poskusno obratovanje leta 2008
Pripravljalna dela za sodobni cenlcr /:a ravnanje / odpadki v savinjski regiji tečejo že od leta 1995. Lela 1996 so bile izdelane prve študije in idejne zasnove.
Nove zaposlitve
V Premogovniku Velenje bo na sv. Barbaro na delo prišlo 21 pripravnikov - V prihodnjih letih se bo število novih zaposlitev povečevalo
Velenje, 29. november 2006 -Premogovnik Velenje bo letos v skladu z razvojnim načrtom in letnim planom zaposlovanja zaposlil 21 pripravnikov, tid lega 12 rudarske. 4 elektro in 5 sifojne stroke ali še podrobneje, 7 KV rudarjev in 5 rudarskih tehnikov, 4 elekiro tehnike ter 2 KV strojnika in 3 strojne tehnike. Na delo bodo prišh v piîne-deljek. 4. decembra, na dan svete Barbare.
Kadrovski načrt je predvideval za letos 20 novih zaposlitev, zakaj t(^rej prihaja 21 pripravnikov. Franc No>'ak, vo4ia kadrovsko-so-cialne službe, pojasnjuje: »V Premogovniku bomo odslej 7. vsakim novim prihodom pripravnikov nadomeslih tudi tiste pripravnike iz prejšnje skupine, ki ne bodo uspešno opravili pripravniškega izpita, v skupini pripravnikov iz leta 2005 je bil takšen eden. /aio bomo torej letos zaposlili 21 pripravnikov. S tem zagotavljamo zaposlitev kvalitet-
nega kadra in povečujemo kakovost opravljanja pripravništva.«
Letošnje število pripravnikov v Premogovniku Velenje je v primerjavi z zadnjimi leti nižje, a že v prihodnjih letih je načrtovano večje število. »Koncc leta 2007 bomo znova zaposlili 20 pripravnikov. H že v letu 2n0X je predvidenih 50, od lega naj bi jih 4(J zaposlili v začetku leta. torej v kratkem obdobju skupaj 60,« je še povedal Novak.
Premogovnik Velenje bo tako kot do sedaj še naprej spodbujal izobraževanje za poklice v rudarstvu. S tem namenom Po klicna in tehniška rudarska šola skupaj s Premogovnikom Velenje v petek. H. 12. ob 9. 00. organizira predinlbrmalivni dan na Premogovniku Velenje za osnovnošolce in njihove starše. Za dodainc informacije so vam na voljo na Poklicni in tehniški rudarski šoli. tclef. št. X96 0612.

MESTNA OBČINA VELENJE
Ursd hipana In sploinih zadev
Obvestilo za javnost
Prižiganje praznične razsvetljave in prihod Miklavža v Velenje
V torek. 5. decembra 2006, bo Velenje zažarelo v praznični podobi, saj bomo prižgali novoletno razsvetljavo« pri čemer nam bodo pomagali mladi prostovoljci. Ob 16.30 uri bo mesto obiskal Miklavž s spremstvom, za praznično razpoloženje pa bodo poskrbele dijakinji Šolskega centra Velenje in plesalke Nine Mavec Krenker. Zbrane bo pozdravil župan Mestne občine Velenje Srečko Meh.
Prijazno vabljeni, da se nam pridružite.
leta 2001 pa je bil sprejet dolgov ročni načrt, kije bil osnova za začetek gradnje objektov. Priprava projektnih izhodišč in analiza vplivov na okolje za RCllRO Celje je potekala v skladu s slovenskimi okoljskimi predpisi ter zakonodajo Lvropske UTiije. Izvedene so bile tudi številne javne obravnave s predstavitvami projekta. Projekt izgradnje RCHRO poteka v dveh fa/ah. Prva faza se je pričela izvajali leta 2005 in bo trajala predvidoma do leta 2009. V letu 2007 se bo začela gradnja druge faze projekta, ki bo končana sočasno s prvo fazo. Sortir-nicH. demonta/a in odlagališče preostanka (Odpadkov bodo predvidoma zaključeni v drugi polovici leta 2007. vsi ostali objekti pa do konca leta 2007. V lelu 2008 je predvideno poskusno obratovanje.
Osnovni cilj projekta regionalnega centra za ravnanje z odpadki • RCrRO Celje je zagotovili taksne tehnične pogoje, ki bodo omogočali ločeno zbiranje
in maksimalno izrabo sekundarnih sumvin, zmanjšanje emisij v zemijo in podtalnico, varovanje površinskih in pc^dzemnih voda 1er preprečevanje onesnaženja vodnih virov, Pomembno je tudi zmanjsaiîje površin, namenjenih odlaganju odpadkov, zmanji^eva-nje škodljivih vplivf>v na zdravje litidi ter ekonomična obdelava in izraba odpadkov. Kot je na novinarski konferenci pcmdaril župan Mestne občine Celje Bojan Šrof, je: »RC L KO dolgoročna rei^itev za savinjsko regijo. Zave/ani smo k izpolnjevanju evropskih predpisov in nenazadnje tudi Kyolskega protokola. V Celju imamo vrsto okoliških projektov, za katere smo uspeli pridt^biti sredstva tudi iz kohezJjskih skladov.«
Končno tudi kompostarna
V sklopu centra so predvideni objekti: sortirnica ločeno zbranih odpadkov, demontaža kosovnih odpadkov, ki je namenjena razstavljanju in drobljenju (letna kapaciteta znaša 5000 ton), izgradnja novega odlagališča za preostanek odpadkov (končna kapaciteta cca. 1.900.000 m3). kompo-starna za obdelavo ločeno zbranih biorazgradljivih odpadkov in
vsa potrebna infrastruktura (upravna zgradba, avti j pral niča, zunanja ureditev območja odlagališča). V mestni občini Celje bodo naslednje leto začeli uvajati ločeno zbiranje tudi bioloških odpadkov. Direktor celjskih Javiîih naprav, d. o. o,. Marko Zidanšek je ob tem povedal: »V naslednjem letu bomo začeli izvajati pnycki rjavi zabojniki v (*clju\ najprej v urbanih območjih. V enem letu bomo namestili približno l.OOO novih zabojnikov. Postopoma bomo ta koncept prenesli tudi na ostale občine.*
Dejstvo je. da smo v MO Velenje pilotno projekt ločenega zbiranja odpadktw že uspeSno uvajali. Vendar so /ato, ker šc vedno nimamo kompostarne, na k(mcu vse smeti končale v istem smetar-skem avtu in na istem odlagališču. /ato bo ločeno zbiranje odpadkov treba uvajati znova in ljudi navadili in prepričati, da je to dobro prav z.a vse nas. Predvsem pa za družinski proračun, saj bodi), kol je že znano, smeti vse dražje.
Vrednosl prve faze izgradnje projekta RCI.ROjc približno IX milijonov evnjv (brez DDV), od lega 49 odsli)tkov oziroma 8,877.4X0 HDR llnancira Kohe-
K projektu Regionalnega centra /a ravnanje z odpadki • RCr.RO Celje je pristopilo 23 občin savinjske regije. 'Ib so: mesinaohčlna Celje, Vojnik. Štore, Dobrna. [,aško, /alec, Polzela, Prebold. Braslovče» Tabor. Vransko, Dobje. Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina. Rogatec. Podčetrtek, Kozje, Mozirje. Šentjur, mestna občina VelO' nje, Šošianj, Šmartno ob Pakl in Bistrica ob Soili.
zijski sklad HIJ, preostali znesek pa je financiran iz proračuna Republike Slovenije (približno IS odstotkov), iz sredstev okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov 1er iz sredstev občin, ki so vključene v skupen projekt.
Dodatne informacije:
Helena Kojnik. Služba za odnose 2 javiiosljo
Tel št. 03 425 64 08 Elektronski naslov: hekna.koj-n tk	p rave.sl
Članstvo ni več obvezno
S spremembo statuta 23. novembra odpravljeno obvezno članstvo v gospodarski zbornici - Na območni zbornici računajo, da se bo njihova vloga še okrepila - V tem času številne aktivnosti, 9. srečanje gospodarstva pa bo januarja prihodnje leto
Mirs Zskošek
»Ciora« se je že dolgo tresla, pred tednom dni pa je prišlo v Gospodarski zbornici Slovenije do spremembe statuta, ki odpravlja obvezno članstvo, zamenjali pa so tudi dolgoletnega predsednika Jožka Ćuka, /a vršilca dolžnosti so imenovali nekdanjega podpredsednika GZS Sama Hribarja Miliča. In kaj pomeni vse to za tukajšnjo območno gospodarsko zbornico. Odgovore smo poiskali pri direktorici Alenki Avberšek.
»Najbolj bistvena je seveda sprememba statuta, ki odpravlja obvezno članstvo. Zaenkrat ostajajo vsi, ki ne bodo izstopili ali pa se odločili kako drugače, naši člani.« O nm oi'ganiziranosti ate se r iw/M Upravnem odfxfni veliko pogovaijali kakšna so hifa praKOprar sralisča vaši/i cfa^ nov?
»Predvsem lahko rečem, da so naši člani podprli delovanje Gospodarske zbornicc, šc posebej območne. Regijsko gospodarstvo od nas pričakuje konkretne projekte, v katere se bi^do pi)ve-zovali. Seveda pa pričakujejo tudi učinkovito nadgradnjo - po-v€z<jvanje v insiilucijo skozi katero bodo imeli reprezentativnega sogovornika z državnimi in evropskimi institucijami.^ In kaj pomeni «ow oraonizira-nost zn vaso ohmocuo zf>*>rnk'o? »ilsti, ki so spremljali aktivncv sti na tem področju, so verjetno zaznali, da smo bile ravno ob-niíične zbornice generator sprememb. saj smo si priz.adevali, da
bi se teža delovanja znotraj zborničnega sistema prenesla nanje. Ne glede na io, kakšna bo bodoča organiziranost in aD bomo imeli eno ali več zbornic, vse bitúo pi) trebi wale regijske. Naše delovanja nikakor ni vprašljivo. Seveda pa je prav vse odvisno od članov, kako se bodo odločili.«
Kdaj pa naj hi do sprvmcmh prišh?
>^0d prejšnjega četrtka smo zbornica s prostovoljnim članstvom. Kol sem dejala, ostajajo vsi. ki ne bodo nič storili, naši člani. Vsekakor pa je potrebno po statutu izvesti volhve tako na naci(v na In i kot regionalni ravni do maja prihodnje leio. Takrat bomo volili tudi nove upravne odbore. Kako bomo organizirani še ne vemo, trenutno pa nam zakon ne omogoča, da bi bile regionalne zbornicc samostojne pravne osebe.« likmti s Mili spivmemhanii je pmh ludi do menjavt^ vvd' scva. Kako to komcfiliraw? eNa to gledam kot ženska, kot mati in vse skupaj primetjam s svojimi otroki, pri katerih starši ne vidimo napak, jih preprosto nočemo prepozjiati. Ce se sistem spremeni tako globalno, kol se je na področju organiziranosti Giispodarske zbornice Slovenije, vse teorije vodenja zahtevajo tudi zamenjavo vodstva. Mislim, da je bilo to nujno, ob vsem sp< J štovanju, ki ga gojimo do zdaj že nekdanjega predsednika Jožka (\ika.« Kako pa giedate na novo vod' stvti?
velikimi pričakovanji, simpatijami in pripravljenostjo za sodeli»vanje. Samo Hribar Milič je naš bivši sodelavec, ima bo gate izkušnje, trenutno pa je sekretar združenja delodajalcev, /aupam mu.« Kakšne vsehifiske spremembe pa naj hi prinesla nova organizi-ranosf?
Ahnka Avberšek: »Teža delovanja znotraj zborničnega sistema se mora prenesti na regijske ziHtrnhe."
^Zagotovo se bo število članov nekoliko zmanjšalo in morda se bodo tudi razdelDi v več zbornic. Temu bo treba prilagoditi tudi organiziranost in število zaposlenih, ki se bo zagotovo zmanjšalo, ampak ne na regijski ravni, na biteri imamo zelo malo zaposlenih, v našem primeru sva redno zaposleni le dve.«
To Stí pi'avi, da ste odsfej, ptfdo-hno kot sospndantvo. na trga? »^Res jc in prav je, da je tako. Upamo lahko le, da se bo podcv ben trend nadaljeval tudi v osla-
lih okoljih.« Vasi člani so zdaj najèit nekt^ liko zmedeni, kako pa reaffi-rajo?
»Res jc. dobivajo različne informacije. različne pobude... Trgovci. na primer, sti žc ustant)-vili svi^jii zbornico. Osebno menim, da naj ohranijo treznost, naj ne reagirajo prehitro. Poudarim naj, da bomo novonastalim razmeram prilagodili tudi članarino, kar bo še posďwj razveselilo mala in srednja podjetja. Seveda se bomo trudili, da bomo dober servis in da bodo naši člani od nas dobili veliko več ktu bo zjiašala Članarina. Svojim članom bomo s svojimi aktivnostmi skušali zagotavljati poslovno korist.* Verjetno namenjate \'eliko časa prilagajanju novim raime* ram. verjetno pa (udi v tem času aktivnosti ni*!o zam/ie?
»Seveda se prilagajamo kriznemu stanju in novim vsebinam dela. Nikakor pa nismo pozabili na svoje člane. V tem času pripravljamo veliko izobraževalnih oblik, predvsem povezanih z uvedbo evra. Vsem smo zagotovili evro plakate, na seminaijih pa šc posebej liste. ki poslujejo z gotovino ( t rgo vci. go sti n ci. p odj et-niki). opozarjamo na vse pasti in jih praktično izobražujemo za ravnanje z obema valutama. Trenutno je aktualna ludi delovnopravna zakonodaja in ludi na to temo bomo pripravili scminaije.« Mexev november so običajno za-z/tanu)vala srečanja malega in velikeffa g4)spodary1va, Oa letos ne bo?
»Zaradi razmer v naši zbornici, pa tudi številnih nalog velikih gospodarskih sistemov, smo se z območno obrtno zbornico in Savinjsko-šaleško razvojno agencijo dogovorili, da pripravimo 9. srečanje gospodarstva januarja prihodnje leto.«
v SREDISCU
Poditi ne misli nikogar
Novoizvoljeni župan Šoštanja Darko Menih že zaprisegel - Na Občino prihaja 1, decembra, ko bo zaključil delo pomočnika ravnateljice OŠ Šoštanj - Najprej se bo pogovoril z vsemi zaposlenimi v občinski upravi
Milena KrstiČ • Plantnc
Šoštar\j. 22. no\ eni bra • Darko Menili, novi šoí^ianjski župan, jc v ponedeljek prisegel pre J Svelr^ra Občine Šoslanj in od predhodnika Milana Kopu^arja prevzel župansko lenio. Mi smo se / njim pogovarjali pred ponedeljkovo konsiiřu-tivno sejo Sveu Občine Šoštanj v oddaji Volilni uirip Radia Velenie. Povzemamo nekaj /.a ni mi vej šili misli. Kakšno zapuščino vaw zapušča pred-hodnik?
"O njej ^e ne morem govorili, ker si / gosp<idom Kopuiaijcjn poslov se nisva predala. Do lega naj hi prišlo v leli dneh.«
Kaj se bo zmodih s projekti, ki niso dth končaniy in tistimi^ kiiio dogovorjeni, ne pa tudizočaii?
/aOelc projekte homo nadaljevali, morda katerega še dopolnili in jih pripe-
ljali do konca. Če je v nacrtu se kak projekt. ga jc prav tako treba pregledali in ga, ce je dober, tudi uresničiti.« Sklepanje k fta Udje. Do kam ste prišU? j»Smo v zaključni fa/i dogovarjanja. Kaže, da bomo imeli potrebno veČino, ki je nujna za uspešno vodenje občine. Upam, da opozicija, ki seveda mora biii. ne bo tako ostra, kol je včasih morda bila. Programi pa so si v marsičem pi> dobni, lako da mislim, da pri uresničevanju teh kakšnih posebnih težav ne bi smelo biti. Izvolili so nas ljudje, ki nam /.aupHjn. mi pa moramo njihovo voljo spoštovali in obljube tudi izpolnili.* Sveinikm^ izSDSje v 20-i'fanskeni swiu 5. predvidevamo, da vas bodo podpríe síranke, ki so vas podprle te kot kandi» dala za župana,
»Ja. seveda. S sorodnimi strankami, ki so nic ludi v drugem krogu javno podprle. smo se dogovorili takoj. /. nekale-
rinû drugimi pa smo na koncu dogi»var-janj.a
Naíoíio iupana boste opravljali poklicno. Pred časom aie rekli, da boste, če boste izvoljeni, o šievUu podtupanov, kijih hoste imeli, še razmislili. Ste še? »O imenih še ne bi govoril, ker se še tudi nisem odločil, ali bi bila dovolj dva, ali bi bili potrebni irije podžupani. Prihajam namreč iz popolnoma druge slbre, iz šolsiva. na občino, kjer me čaka drugačno delo. Ce se hočem lotili stvari, kol je treba in taki), da ne bo napak, si bom za končno število podžupanov vzel še čas za temeljil razmislek.« Hden bi bil premalo? ><ilcde na program, ki smo si ga zastavili, bi morala biti vsaj dva.« Kaj pa upMva? Jo boste okrepili, bo pri-slo do menjav? O tem se ivliko gowrí, i»Najprej se bom seznanil z vsemi zaposlenimi v upravi, pregledal, kaj kdo
Darko Menih: "Za proračun se že mudi.
dela, potem pregledal sistemizacijo delovnih mest. Vsi so zaposleni nedoločen čas. kolikor mije znano. Ce je res lako. potem veliko manevrskega prt)S-tora ni. Na začetku si bo pač treba povedati. kako naj se dela, in zaposlene /n delo moiivirail- Sčasoma pa se bo poka-
zalo. Oe bo postal kdo nezadovoljen, so mu vrata odprla. podili pa ne misJim nikogar,«
Kaj pa direktor ozinwia direktorica občinske uprave, ki ima mandat?
»Na začetku še računam nanjo. Vsaj do takrat, da ne najdeni primeriie zamenjave. Gre za odgovorno in zahtevno delovno mesto. Oseba, ki ga bo opravljala, pa mora imeti tudiusirczno izobrazbo.«
X Milanom Kopušarjem. bivšim županom, sta se te sestala?
»Govorila sva le po telefonu. Dogovorila sva se, da se v peiek (17. novembra, op. avtorja) srečava na občini ali pa se srečava po konstitutivni seji, da mi preda osnovne dokumeiue, me seznani s tekočim delom.« Kdaj računate, da pridete na občino?
/Ib bil lahko 1. dccomber. /a nekatere obveznosti, med njimi proračun, se že mudi. Ce želimo kaj postoriti se letos, potem moramo začeli čim prej.«
Izvoljena mandat zavrnila
Mandatna komisija potrdila mandate devetnajstim in ne dvajsetim
svetnikom - Marija Vačovnik ni sprejela mandata - Novi župan » _
Šoštanja Darko Menih se je odločil za tri podžupane
Milena krstiČ • Pfaninc
$oš(aiu, 27. novembra-Novoiz-voljeni svet Občine .Šoštanj sc je v ponedeljek sestal na konsiitu-livni seji. la je potekala po ustaljenem redu. takšnem, kot je za lake seje predviden, le da v Šo slanju niso potrdili mandate dvajsetim svetnikom, kolikor jih šteje občinski svel, ampak le devetnajstim.
.Marya Vačovnik, izvoljena na listi Viktoija Dreva, ki je v občinskem svetu dobila tri mandate, eden od treh pa jc kol tretji na listi pripadel njej. se jc mandatu odpovedala, ker je, kol je dejala, po izvolitvi ugotovila, da mandata ne more sprejeli. Kakšni so v tem primeru nadaljnji po stopki. predsednica Občinske volilne komisija Anica Zaje ni znala pojasnili, ker lakî^nega pri-
mera v Sloveniji doslej še ni bilo. Bo pa kaj več znanega do naslednje seje občinske sveta, ko bodo o tem primeru pridobili ustrezne razlage, predvsem pa odgovorili na vprašanju, sli Vačovnikovo (-tudi) v tem primeru nadomesti naslednji z liste. Njena odločitev, da mandata ne sprejme, se svetniku Marjanu Vrtačnikii (SNS) ni zdela korektna. Ocenil je, da je s tem nekako zavedla Ravenčane. ki soji namenili veliko glasov. Milan Kopušar (LDS) pa je menil, daje zakon v lakih primerih premalo jasen. V 30, členu sicer govori o tem. da se opravijo nadomestne volil ve. če svetnik odstopi prej kot v šestih mesecih po izvolitvi, a Va-čovnikova ni odstopila, ampak mandate prepn)sto ni sprejela.
So pa šošlanjski svetniki že v ponedeljek potrdili svetnika iz
vrst SDS. ki bo zamenjal Darka Meniha. Ta je bil izvoljen za župana. Zamenjal ga bo naslednji z liste SDS. to pa je Marko Oj-steršek.
Svet Občine Sošianj je na ponedeljkovi seji imenoval 5-član-
sko komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predsedoval ji bo Pêter Radoja (SDS), v njej pa so še MIlan Ko-pusar (LDS), Roman Kavsak (NSi), Srečko Potočnik (Lista Viktorja Dreva) in Janko Zacir-kovnik (SD). Župan Darko Menih, ki je na tej seji tudi prisegel (ni pa še prevzel županske ogrlice. ker graviranje še ni bilo končano), je v predstavitvenem govoru med drugim povedal, da se je odločil za tri podžupane, in si-ecr bodo lo: Dra^o Koren (NSi), Vojko Krneža (SDS) in Viki Drov (Lista Viktorja Dreva).
Z ifste Viktorja Dreva so biii izvotjeni trije: Srečko Potočnik, Marija Vačovnik in Viki Orev, Vačovnikova mandata ni
sprejeta.
Iz občine Šmartno ob Paki
Razpis za stanovanja konec januarja prihodnje leto
.Stanovanjski sklad RS in občina Šmartno ob Paki gradila v središču občine stanovanjski bl<ik s 16 neprolitiiimi stanovanji. Prosilcem bodo na voljo garstmjere in tudi trisobna stanovanja. Dela so v zaključni fazi. saj v leh dneh objek! priključujejo na plinovodno omrežje.
Po informacijah naj bi koncc ja-nuaria prihodnje leto izšel razpis, stanovanja pa naj bi bila vseljiva mnja 2007.
v
Zelezniškc^cestni prehodi
Prejs>nji leden so delavci Slovenskih železnic uredili prehod na lo-
kalni cesti Rečica ob Paki-Pod-gora. Kot so povedali, so sedaj v glavnem uredili vse prehode na pomembnejših, bolj pronieinih cestah. Za to je bilo - po besedah smarskega župana Alojza Podgor-
ška - potrebnega precej dogovarjanja.
S tem pa aktivnosli niso končali. V planu je namreč ukinitev vsaj treh nevarnih prehodtw oziroma gradnja povezovalnih cest.
Za zdaj pa še vedno niso rešili delovanja semaforjev na železniSko-cesinem prehodu na regionalni cesti Rečica ob Paki-Pol/ela, ki so ga predali svojemu namenu pred dobrima dvema letoma. Po zadnjih ijiformaci-jah ima sedaj zadevr) v rokah Prometni inšpektorat RS, ki mora izdati odločbo. Vsi vpleleni upajt), da se bo to zgodilo čim prej.
Tradicionalni Miklavžev sejem
Učitelji in učenci šmarškc osnovne šole že nekaj lei doživljajo čarobne irenutke prihajajočih veselih decembrskih dni z Mi-klavže^m sejmom. Tega bodo letos pripravili juirl (v petek) ob J6. uri pri Hiši mladih v Šmartnem
ob Paki.
Miklavžev sejem izkoristijo za predstavitev ustvarjalnosti učencev šole. Da je la res bt>gaia, dokazujejo siojnice, ki vsako leto znova očarajo in presenetijo z najrazličnejšimi izdelki in drobnimi pozornostmi. Na sejmu bodo tudi tokrat pripravili sreče' lov, katerega izkupiček bodo namenili šolskemu skladu Z roko v roki. Oe bo deževalo, bo Miklavžev sejem v dvorani smarskega kulturnega doma.
Veseli december v Hiši mladih_
Hiša mladih v Smartnem ob Paki bo v decembrskih dneh večkrat kraj prirediiev, srečanja in ustvarjalne zabave mladih.
Do konca lega tedna se bosta poleg Miklavževega sejma zvrstili
še dve prireditvi. V soboto, 2. decembra, bodo v počastitev rojstnega dne največjega slovetiskega pesnika dr. Franceta Prešerna v galeriji DITX pripravili Ta veseli dan kulture. Na njem bodo avtorji predstavili 16. številko literarnega zbornika šaleških literatov Hotenja. Z razstavo študijskih skic pa se bo predstavila še /Vnja Rak. domačinka in študentka Naravoslovno lehnične fakultete v Ljubljani, smer grafična tehnologija, tudi članica Kluba študentov šmarške fare.
Prireditev z naslovom Ta veseli dan kulture bodo z.ačcll ob ]9, uri.
Dan kasneje, v nedeljo, pa bodo ob J7, uri zavrteli še mladinski nim Dolinic
m tp


Od srede do torkâ - svet Ía doBovift«
Sreda; 22. nov.
Skupščina Gospodarske zbornice Slovenije je razrešila dozdaj^ njega predsednika Jo/Jca Čuki. ki ^a ho /áčasno nadonicsill Samo Hribar Milic. .îo>ko Cuk. ki je v zbornici deloval 14 Ici, jc odstopil na pobudo upravnega odbora zbornice. Skupščina Ciospodar-ske zbornice Slovenije pa je polr-dila ludi nov staiul. ki med drugim predvideva prosiowljno clan-sivn. O novem predsedniku zbor-
Jožko Čuk ne bo vec pred» sedrttk Gospodarske zbot' ntce Slovenije
nicc bo skupščina odločala maja ali junija 20D7.
Jorg (laider je v /vabeku odstranil dvojezično lahln in jo na-donieslil s ublo v nemškem jeziku. ki ji Je dodal manjšo v slovenskem Je/iku. S leni Je korošid deželni glavar znova poskrbel za odmeven prika/ ii asp rolo vanj a dodatnemu p<isiavljanju dvojezičnih label na avslrijskem Koroškem.
Obrambni minister Kari llrjavec je priznal, da imajo ležave s pridobivanjem poklicnih vojakov. Na ministrstvu sc zavedajo, da ho izpopolnjevanje vojaških vrsi lezavno ludi v prihodnosti. Slrate-gijo pridobivanja in zadrževanja kadrov nameravajo oblikovali po lem. ko bo končan projeki profesionalizacije Slovenske vojske.
Nasini strokovnjaki so sporočili, da se je deset let star robot Mars Global Surveyor-najverjetneje izgubil v vesolju. Nasa je stik l najstarejšim izmed petih robotov, ki ra/iskujejtj Mars, [zgubila pred dvema lednoma. Surveyor Je 'múW okoli planeta, delal posnetke z visoko ločljivostjo in raziskoval podnebie. Pt>-slal je tudi prve posncike, ki pričajo o tem. daje biia na Marsu nekoč voda.
Četrtek, 23. nov.
Premier Janez Janša Je po pt)g(> voru z ministrom za delo. družino in socialne zadeve temu predlagal. naj odstopi s položaja. Predsednik vlade je Drobaiču predlagal odstop zaradi ncdoseganja pričakovanih delovnih rezultatov. V
liovo zavračanje po različnih krajih v Sloveniji, ka^že vse manj prijazno podobo prebivalcev na sončni strani Alp, Tokrat se je v Soslrem zbralo okoli 200 krajanov, ki so protestirali proti naselitvi le družine v eixi od Inmksjš-njih stanovanjskih hiš. Minisier Zver je namreč kraj v sodel<wanju z ljubljanskim županom izbral med štirimi lokacijami v ok(îIici Ljubljane, kjer bi si Sirojancvi lahko uredili dom, /ver in Janko vić sla se o možnostih prihoda Sirojanovih na Papirniško ulico pogovarjala s slamwalci dveh hiš v neposredni bližini, ki so se s selitvijo strinjali, bolj oddaljeni sosedje pa so menili drugače.
Sindikal državnih in družbenih organov zavrača hiire spremembe v upravnem p<islovanju, ki Jih je predlagalo niinislrstvo za upravo, Predlog ministrstva med drugim predvideva poslovanje upravnih enot tudi vsako prvo sobiHi) v mesecu. saj trenutni minimalni standardi uradnih ur ne sledijo razpo redi t vi delovtiega časa običajnega prebivalca in mu onemogočajo, da bi upravno storitev opravil v popoldanskih urah.
Petek; 24. nov.
Roniska družina Strojar, je poskrbela, da smo Slovenci lahko spoznali tudi svoje drugo lice. Nestrpnost je dosegla taksne meje, da je morala slovenska predsedniška trojka v skupni izjavi pozvati prebivalce Slovenije k ponovni
Številne kritike so sprožile reakcijo. Janez Janša je za» hteval DrobnIČev odhod,
kabinetu predsednika vlade so zapisali, da Je bilo po ministrovi krivdi preveč neusklajenega ravnanja. premalo pretehtanih predlogov in nepotrebnih konfliktov. Drobnic pa se v petek za odstop ni odločil. Zalo je premier v petek državnemu zboru predlagal razrc-šilev minislr? /a delo. Ri)mska družina Strojan in nji-
Romi so očitno za Slovence le drugorazredni državljani
vzpostavitvi zaupanja in strpnosti.
Predsednik republike Janez Drnovšek. predsednik DZ France Cukjati 1er predsednik vUde Janez Janša so zapisali da Je Slovenija državnost utemeljila na vrednotah strpnosti, sobivanja, spoštovanja različnosti kultur ter narodne in etnične pripad!\osii, pri čemer se je zgledovala po mednarodnih dokumentili, načela pa zapisala v ustavo. Opozaijajo pa, da Je zapisano te mrtva črka na papirju. če ne postane del našega vsakdanjega življenja.
Na državni slovesnosti ob dnevu tludulfa Maistra Je slavnostni govornik France Cukjali, predsednik DZ. poudaril, da je Maister vreden sptnnina ne le zato, ker ga odlikujejo pogum, dr7,iiosi. iznajdljivost in pripravljenost ivegati, temveč tudi zato, ker ga Jc prevevala ljubezen do domovine. Praznik generala Maistra ui le praznik ponosnih ŠtaJcrccv, temveč vseh Sloveticev. Pt) Cukjatijevih besedah so iieroji, kot Je bil general Maister, sreča domovino; tisti heayi pa, ki so morda prav tako odločni, iznajdljivi in pogumni, a jih vodi sla po osebni oblasti, pa so za narod nesreča.
Sobota; 25. nov.
ZDA in Velike Britanija ugotavljajo, da večina novih članic EU^ia na področju kookurenčnosli zelo zaostaja za starimi članicami. Med v^emi gre najbolje prav Sloveniji. ki je btîljSa celo od nekaterih siarejših čl^nk*. kol sla Portugalska in Grčija. Sloveniji naj bi
šlo najbolje na področju izdelovanja strojev in eleklroinži ni ringa. Studija še ugotavlja, da bi) morala Vzhodna livropa za dvig konkurenčnosti poskrbeli/a boljše pro-metiîe povezave, ki bodo znižale stroške in čas prevo«.
NSi podpira ministra Janeza Drobniča, pred sejo DZ o predlogu za njegovo razrešitev pa stranka zahteva sestanek vrha koalicije.
25- november je bi) za dan boja pnni nasilju nad ženskami razglašen leta 1999. pred tem pa se Je mednarodna javnost na ta dan sp<iminiala leta 1960 v Dominikanski republiki umorienih političnih aktivistk, sesierMirabel. Po podatkih policije je bilo od L 2000 do konca 1. 2005 nad ženskami storjenih 40.654 kršitev, število prijav pa ves čas raste. Slovenske nevladne organizacije zato vlado pozivajo k pripravi sistemskega zakona proti nasilju v družini. Strokovnjaki tudi poudaijajo. da obstaja več oblik nasilja nad ženskami. od fizičnega in spolnega do ekonomskega in političnega.
YOU CAN'T BEAXA^ WOMAN
Nasilja nad žensitami je tudi pri nas še vedno veliko
Beloruski predsednik Aleksander l.ukašenko je sprejel še en sptjren ukaz. Tokrat seje odločil obračunati s starši, ki živijo nemoralno. To so po njegovem mnenju narkomani, alkoholiki in tisti, ki ne opravljajo starševskih d(Užn{>-sti. Takim staršem bodo po no-venî odvzeli otroke in jih poslali v sirotišnico. Stroške bodo morali plačevati siarši sami. država pa Jim bo poleg tega zaplenila stanovanje in jih lahko tudi i/gnala iz dtmiačega kraja. Pritožba na sodišču ne bo mogoča.
Nedeljd; 26. nov«
Geodetska uprava RS bo v petek, t. decembra, začela popis<v vali nepremičnine v Sloveniji. Priporočljivo Je. da lastniki nepremičnin vnaprej izmerijo površino vseh prostorov v stavbi oziroma delu stavbe iu upí^rabno površino ter pripravijo podatke o letu izgradnje stavbe, obnove strehe, fasade, oken in inštalacij, materialu
\\]no obljubo, da bo do konca leta i/ Iraka umakjiila vse italijanske vojake.
Ponedeljek; 27. nov.
Akademik Jože Toporišič je pr(>-jel Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju raziskovanja sodobnega slovenskega knjižnega jezika. Zoisova nagrada Jc najvišja dr/avna nagrada na znanstvenoraziskovalnem [Todročju-
žabje
perspektiv«
Jože Toporišič je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo
Šolski minister Milan Zver pa je na srečanju ravnateljev srednjih soj v Porton^žu dejal, da je srednja šola danes minimalen izobrazbeni standard. Zver je pojasnil, da v HU kar tri čelrline mladih dokonča srednjo šolo, četrtina pa tudi viSjo.
l inski zunanji minisier l^rkki Tuomioja je sporočil, da Jc EU prekinila pogajanja s Turčijo o re-spora glede C^ipra. ker s 'I\jr-čijo niso uspeli doseči ustreznega dogovora. Turčija kljub lemu řUí ostaja kandidatka za vstop v Cv-mpsko unijo, pristopnih pogajanj BI.' in Turčije pa ne bodo zamrznili, ampak upočasnili.
Proti Brusljujeizljubljane odpracovalo 46 predstavnikov izbrisanili. Njihov namen in cilj je evropskim državam in poslancem v evropskem parlamentu odkriti i/brisane v Sloveniji. Tako želijo pokazati, kakšno doto je dobila Tvropska un^a z vstopom Skïvenije v unijo, saj so izbrisani Slovenije sedaj tudi izbrisani HU. Slovenija pa je pi> njihovem mnenju ena od držav, ki ne spc^Sluje svojih uslavnih zakonov in krši temeljne čbvckovc pravice.
Torek, 28. nov.
spodnji dom kanadskega parlamenta Je sprejel resolucijo, ki prebivalcem Ouebeca priznava, da so narod znotraj Kanade. S tem želijo pomirili strasti glede razprave o morebitni ločitvi Que-bcca od Kanade.
Romska družina Strojan ie večno ra/cvnema strasti. Vse zaenkrat predvidene lokacije, kjer bi Jih lahko naselili, domačini gladko za\račajo. država pa je očitno v tej igri močno odpovedala. Skupina 50 intelektualcev, med njimi Rudi Ri/man, Darko Strajn. VUdo Miheljak in Vesna V. Godina, je predsedniku vlade Janezu Janši poslala pismo, v katerem za-
1. decembra se bo začel popis nepremičnin
nosilne konstrukcije, vrsii ogrevanja in o pristUnosli priključkov. Popisu bo sledilo množično vrednotenje nepremičnin; prve vrednosti nepremičnin naj bi bile znane spomladi 2008.
Irak. ki postaja vse bolj vroča žogica zahodnih vlad. zapu^ajo ^ zadnji italijanski vojaki. Odhod bo končan do konca ledna. S tem bo Prodijeva vlada izpolnila predvo-
Prebivaici Quebeca posta* fajo narod znotraj Kanade
radi objektivne odgovornosti pri ressvanju primera romske družine Str:>Jan zahteva odstop tiotranjega ministra Mateja. Kot in pojasnjujejo v pismu, imajo člani družine Strojan pravico živeti kjerkoli v Sloveniji, ker so njeni državljani, in ^e seveda ludt vrnifi na svoje domove.
Kje je Slovenija?
Jure Trampuš
V leni maiem srelu, ki ga živimo // in Jaz in ont drugi, mi nacionalnu idantik'la ne pomeni veliico. h pa^ nek ohir, v katerega ^em rodil, ki ga nisem izbiral, kt nii Je pac dan. Od zmeraj in za zmeraj. Maierni jezik Je vsui pri meni samo eden, prav lako je samo eden nan^J, njegova kultura, zgodovina, navade. Lahko ga imam rad, lahko ga ne maram, a hi Je in vHi{i za zdc^i kate. da ho vsaj še nekaj sio iel osioL Narod in njegova kultura.
Ker Je nacionalna, kuhurna ideniileia določena, te preden se Javifno. imam do nje nek he ne volen len odnos. lefXK da Slovenec. lepo da imamo dvojmo. še lepše, da se lom tm ob'^nrju sve-Ujo gore in na oni sirani pljuska morje, oh la majhna detela velikih razlik, nebesa pod Alpami... a io je iudi v.se. slovensnv je pa^ nekaj abslrakuiega - najprej smo ljudje, ^ele {)oiem pripadniki večje skupnost, nacije aH drtave, njenih uspehov in porazov. Da \eni Slovenec, se najprej zavem v lujini. ko so okoli mene drugačni, ali pa iakrai, ko minevajoči vsakdan zamaje kakšen izreden dogodek. Recimo zmaga ali poraz nogomelne reprezentance. f)omoč kakšni pozabljeni afriški drtavi ali pa stiskanje rok ob vstopil r mofU'iarno skupno.'ii, kl ho spremem'la več. kot se zdi na prvi pogled, /f! ludi takral, ko na neki ruski univerzi deklamirajo shvenake pesmi. Tetko bi zapisal, da me vedno razganja od ixh nosa. lahko pa priznam, da sem včasih zadovoljen, da sem se rodil v neko skupnost, katere skupne vrednoie so tudi takšne, kol so mq/e,
Vi'udar velikokrat ni tako. Pred !eti seje tako zgodilo z izbrisa' nimi. ko Je večina nacije hipnotizirano - kol da hi bila v nekakšni omotici, v kolektivni psihozi - verjela politikom, ki so v nesreči manjšine iskali pol do oblasti. Takral ti.sii. ki so prisegali na slovenstvo. niso prisegali na mo/e sim'ensivo. Zalo je zastava valovila bolj žalostno.
Danes ni drugače, V času. ko se pelina drtave zbira mi okofnh vaških slrai. ko občinski sveti poveljnjeio prosurvoljnim gasilskim drušivom. kam naj postavijo svoje cisterne in kani naj padejo drevesa v zaščito pitne vode. V trenutku brezumja, ko mnotica slepo kriči o svojih strahovih, ko ščiti navidezne ideale, a se hkrati ne zaveda, da z vsako vaško strata fkidejo ovire na poti do Slovenije, ki Jo bodo zapustili vsi pesniki...
Ko so konec oktobra Ambrušani iz gozda pregnali dru ti no. pa na! bo romska, kriminalna, nedoltna, kriva, velika ali ma/hna. kakršnakoli je te. sem iKtmisli, da se je zgodil žalosten eksces, posledica nedelovanja sodišč, šolskega sistema, pa tudi prevelike mere doleii/sk^ga sadjevca. Eksces pa je dobil imnemovalce. pregnana drutina Je začela begali sem in tja, firevarana od političnih obljub in zaslepljena od medijskih rejieklorjev, vaške straže pa so se obomtile z vilami, motikami In motonúmi tagami. In 1: ekscesa Je nastala zgodba, iz zgodbe katastrojd in iz katastrofe vehka sramoia za Slovenijo, njeno oftevano priljudnost, nekon/lik-ino.'il, (>d.t)rtosi. razumnost, ki naj bi nas krasila />red drugimi narodi.
fn kako/koli že kričim, da jaz ni.sem takšefi. kol .so oni, mi drugi od zunítí govorijo, da so oni takšni, kot sem Jaz, ker gowrimo isti jezik in ker tivimo v isti drtavi. In zato hrez premisleka rečem, da če oni na barikadah hranijo Slovenijo, jaz ne tivim v tej Sloveniji. In če oni pojejo Zdravljico, lo več ne more bili moja hifuna.
Fani. ki ga dobro fHiznam. tivi blizu mesta, kamor naj bi naselil! preheglo družino. A je niso. ker so se zhrali krajani In ker so zažgali velik, og^ii^/ji kres. Strah me je. mije razlagal, šele sedaj sem ugotovil, kakšni so moji sosedje. Tudi mene Je strah. A ne Romov. Bojim se listih, ki pravijo zase. da so ponosi Slovenci. Jn da bodo lo ludi dokazali. Četudi na barikadah, na kaierih lahko pade v.se, v kar verjamem.
TRGOVINA KOŠARICA
SfiB^G fnzi 8KS B. mesorKnics Ksckiinik slanine \^mlrK8SMARTVAC Polnilke u klslMn 51 Mon^ IKâ RI2 Splendor ili ja^rinlKB PrimMlPVf.bttkosti IKS PrtifikAnei lOKC M»h£alKCKjn4l CmH^fcnvtAfiufeg
SfTIfOlU
249 990 SIT (1049.18 FURl 60.980 SIT UH.51EURI
31990 ar ( 133.48 EURl 29^ SIT 1124.77 M) 29300 Srr 1124,77 CURI
4d9SiïaoeeuRf
ig9S!T|0Í3 EURI 2.99QSÍT(IZ46EW| 6.490 SrT(27.0e SURI 629Siï(221Qft|
T0imfon: 03/ 672 80 80
Zbini^fiaiBplB Košarka in stMt^^ Yoasraéniigri. kipotaka do 3112.2006. Nagrajan bo vsakdo, là bo ibr^t 25 fíahpk m skar s koledarjem m d\fBma sarvetàma. ta zbranih SO aH 75 oal9pk pa bomo nagradi doéab
Se popust na blagajnipň nakupa določenih aklihiov:
PernOVO,t«LS7ZBDBQ,PBSje.ttl.:B91 914O,6sberkd,t0».:B91321l www.trQovina-kmríea.st, e-mail: kosaríctt^ioí.net
ZDRAVSTVO
Takšnega napredka ni nihče pričakoval
110 let Splošne bolnišnice Slovenj Gradec - Delajo toliko kot še nikoli doslej - Prvi na področju endoskopije, urologije ... - Prihodnje leto končno začetek obnove kirurško-ginekološkega bloka
Tatjana Podgoršek
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec lelos praznuje lIO-lcl-nico delovanja. I/ zasilne bolnišnice se je razvila v sodobno zdravstveno ustanovo. »Takšnega ra/voja si ni mogel predstavljali nihCe,«jc med drugim v pogovoru poudaril v. d. direktorja holnišnicc Vladimir Topler, dr. med. Na naáa vprašanja pa je takole odgovoril;
Bohisnka jq doživela torej /rt'-
sluten razwj.
»1'ako je. Na začetku je imela štiri s<ibc. enega strežnika in nekaj i\un. Na prelomu tisočletja je bila to ustanova / /.e 1)0 poste-(jami. danes jih ima več kot 4D0. Zaposluje 710 delavcev, od tega 90 zdravnikov, med katerimi so trije doktoiji znanosti, osem magistrov. številni pa šc opravljajo doktorski in magistrski študij. Na leto opravimo blizu 1100 izobraževanj, izpopolnjevanj. Bolnišnica Je sodobno opremljena, pristojna je za območje s približno 140 lisoc probivalci, V njej se na lelo zdravi nekaj več kot 14 tisoč bolnikov, v bolnišnici pa ostanejo v povprečju matij kot pel dni. V ambulantah zdravniki tîpravijo nad 100 tisoč pregledov. Za
danji razvoj bolnišnice sta pravzaprav pomembni dve dejstvi: vedno smo si prizadevali za striv kovnost ui inovativnost. Lahko sc pohvalimo, da smo med prvimi uvedli precej novih melod na področju kirurgije. endoskopije, prvi smo začeli izvajati biopsijo ledvice. Drugo dejstvo, ki dela našo bolnišnico nekoliko drugačno v primerjavi z drugimi tovrstnimi usianiv vami. pa je, da smo vedno postavljali v ospredje človeka. Zavedamo se, da smo varuhi njegovih najbolj žlahtnih dobrin - zdravja. Prizadevali smo si za prijaznost in srčnost, ki sta v današnjih časih zelo pomembni. Dejali ste, da to/iho. kot delate danes, še nL'ite, Je to tako zaradi vcv bolnikov ali premalo zdrava i' kov?
»Toliko zdravnikov, kol jih imamo sedaj, še nismo imeli. Prav tako ne diplomiranih sester in delavcev ostale zdravstvene nege. lako močno seje povečal program predvsem za starostnike. ri potrebujejo največ zdravstvenih storitev. »
Se to odraža pri pífsloťaaju? »Se. Vsako leto presežemo di> govoijcn program za 100 miljji> nov tolarjev. Zaradi tega dobijo
Vladimir Topler
bolniki kakovostnejšo zdravstveno storitev In tudi hlireje. Na nekalerih področjih čakalnih dob nimamo. Tam, kjer jih pa imamo, jih želimo čim prej odpravili- To je predvsem v ambulanti za bolezni dojk, v kateri smo program prccej presegli. Ob tem pa naj poudarim, da vse
nujne primere takoj sprejmemo na zdravljenje.« Razvoj nekateri merijo tudi po nalotba/i.
»V b(»lnišnicl vsako leto namenimo za naložbe, predvsem v pt^sodobirev opreme, 300 milijimov tolarjev Med njimi je tudi od 60 do 70 milijonov SIT, ki jih dobimo z donacijami. Pred petimi Icii smo obnovili upravno stavbo, lani smo posodobili prostore za urgenco, letos smo uredili prostore za nov Ci' aparat, prihodnje leto pa se bomo lotili največje naložbe v Zitdnjih lîckaj letih -sanacije 40 let starega kirurško-ginekološkega bloka. Vrednost naložbe je II milijard tolarjev, večino potrebnega denaija pa bo zagoitv vijo ministrstvo za zdravje. Prva faza bo zajemala dograditev in preselitev nekalerih dejavnosti. Za to je za naslednji dve leti v proračunu zag(itovijenih 3,7 milijarde tolarjev.« Kakšen nadaljnji razvoj holniš-nice snujete?
»Ohranili bomo vse tisto, kar seje v lelili obstoja pokazalo kol di)bro. V ospredje b<mio še bolj kot doslej postavili človeka • pa-
Rednakovi med prvimi donatorji
Družinsko podjetje Rednak namenilo Bolnišnici Topolšica milijon tolarjev za nakup CT aparata - Z donacijami vsaj do polovice potrebnega zneska? - Pripomoček za bolnike in tudi v preventivne namene
Tatjana Podgoriok
Soštary, 23. novembra • V družinskem podjetju Rednak Iz Florjana pri Šoštanju so se odločili, da bodo namesto poslovnih daril ob novem letu namenili denar Bolnišnici Topolšica za nakup CT aparata. Cek v vrednosti milijon tolarjev je na tradicionalnem druženju poslovnih partnerjev družinskega podjetja v prostordi restavracije Rednak v Šoštanju izročil direktorju bolnišnico prim. Janezu Polesu generalni direktor podjetja Miran Rednak.
Kot jc ob lej priložnosti pou-ilarll Damjan Rednak, so pred letom in pol kupiJi dom starejsih oskrbtívancev v Horjulu In kmalu spoznali, s kakšnimi težavami se srečuje slovensko zdravstvo in zdravslvetii delavci. "Od tod ideja o donator-stvu Bolnišnici Topolšica, ki je letos začela akcijo zbiranja sredstev za nakup ď aparata/* Datnjan Rednak je še povedal, da imajo v domu 105 oskrbovancev, zanje pa skrbi 47 zaposle-niíi. Njihovi načrti v zdravstvu so ic večji, zalo načrtujejo v naslednjih letih večja vlaganja na to področje.
Primarij Janez. Pt^lcs se je v svojem imenu, v Imenu svojiii sodelavcev, predvsem pa bolnikov, ki bodo
aparat potrebovali, zahvalil za prispevek in izrazil prepričanje, da bodo tej lepi in posnemanja vredni gesti sledili tudi drugi. »Čestitam Rednakovim ne samo za prodorno rast, ampak tudi zato, ker so se med prvimi odU> čili presiopiti iz gospodarstva na področje zdravstva. Tu vidim našo skupno priložnost v prihodnje. (ilede na to, da smo sosedje v občini Šoštanj, da imamo načrte, ki gredi) v smeri sožjtja med
zasebnim In javnim partnerstvom, upam, da bomo našli še kakšno skupno ločko. Morda bo podjetje Rednak že v prihodnjih mesecih aktivni partner razvoja Topol Šice.«
Sicer pa nam je Janez Poles povedal, daje akcija zbiranja sredstev za nakup CT aparata na začetku. Počasi pridobivajo so mišljenike in počasi priteka tudi denar Poleg Rednakovih se Je med donatorje vpisala že šo-
fíáiran Rednakj generalni direktor družinskega podjetja Rednak, izroča ček v vrednosti milijon tolarjev direktorju Bolnišnice
Topoléica Janezu Polesu.
šlanjska termoelektrarna, ki je bolnišnici ob praznovanju 50-letnice obstoja namenila tri milijone tolarjev. Pričakujejo, da bo akcija dosegla veliko dobrotnikov, naletela na odprta ušesa, predvsem pa na mnoga odprta srca. Višek naj bi dosegla proii novemu letu in v z^iodnjih sp<v mladanskih mesecih prihodnje lelo. Maja oziroma junija naj hi CT aparat kupili in ga v bolnišnici namesiili sredi poletja. Na vprašanje, koliko denarja se nadejajo v akciji za nakup aparata, je Janez Poles odgovoril: »Vrednost aparata s celotno programsko opremo je 300 milijonov tolarjev, mi pa upamo, da bodo dobrotniki, dobri ljudje iz Šaleške doline in tudi njenega širšega okolja primaknili približno polovic<» potrebnega zneska. Preostanek imamo rezerviran iz sredstev amortizacije dveh let. Pričakujemo, da bo aparat v skladu z načrti In željami, predvsem pa v interesu vseh potencialnih uporabnikov, sredi leta 2007 že opravljal tisto, zaradi česar ga sodobna bolnišnica nujno poirebuje.f
CT aparat bodo koristil predvsem bolnikom s težavami ožilja, srca. dihal, prebavil, tudi skeleta. Mi)žno pa ga bo upo rabiti tudi v preventivne namene.
clenia. ob tem pa uvajali standarde kakovosti, pridobivali akrcditaciie, še bolje bomo poskušali obvladovali stroške. Prizadevali si bomo za to. da bi bolnišnica na nekaterih področjih pridobila večji status. Znotraj bolnišnice nameravamo združiti nekatere službe in omogočili bolnikom, da bodo pridobili na enem mestu več storitev. Uvajamo cevno pošto, gremo v digitalizacijo na vseh področjih.«
Kje vidite bolnišnico v slovenskem zdravstvu v prihodnje?
"Z razvojem regionalizacije pričakujem, da ho bolnišnica ostala močna regijska zdravstvena uslanova. Želimo si tudi, da bi na področjih, na katerih bolnišnica izstopa (endoskopija, urologija, morda še kardiologija), poslala učna baza za celotno Slovenijo."
novembra se vam izteče dolžnost vršilca dolžnosti bolnišnice, Xnova ste se prijaviti, a vam i' konkurenci pi^eostaiih treh kan' didaioi> menda ne kaže najbolje. *Cenim vse, ki so se prijavih na delovno mesio direktoija bolnišnice. Sam sem se prijavil predvsem zaradi rezultatov minulega dela. V bolnišnici opravljamo toliko dela, kol še nikoli, to je finančno zdrava ustanova, ki nima nobenega kredita, nikomur nismo dolžni niti tolarja. Dt^se-gla je nek razvoj, /alo želim nadaljevati in končati skupaj načrtovane dolgoročne cilje. Seveda pa si želim pri vseh stvareh odkritosti, iskrenosti in zaupanja. To je pogoj za delovanje v skupini in za lo, da lahko vodiš najpomembnejšo ustanovo na Ko-roškem.s
Vse preveč strpni do drog?
Medobčinski LAS je delovno zaznamoval 10-letnico delovanja - Velik poudarek preventivi in vzgoji mladih - Izdali že veliko zloženk
Velenje - Medobčinska lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti z drogami l-AS (Lokalna akcijska skupina) na območju mesine občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki letos deluje že deseto leto. Ohleinico so že zazna mi i va ii, med drugim tudi s predavanjem, ki so ga pri prav iii sredi novembra v preddveiju Knjižnice Velenje, s katero l.AS zelo dobro sodeluje. Predavanje je nosilo naslov Ctovorimo o zasv<ýenosli, g<isl večera pa je bil Franc Prelc, sîovetîski Don Pierino. predstavnik skupnosti Srečanje v Sloveniji, ki ima zelo velike Izkušnje pri ptnnoči zasvi>jencem od različnih drog, zato so številni udeleženci ob njegovem predavanju rc? uživali.
Sicer pa je mesec november tudi mesec boja pn>ll različnim zasvojenostim. ki letos poteka pod ges!(mi »Droga ni igra*. V sklopu preventivnih pn^gramov, ki jih vsa leta izvajajo tudi v okviru velenjskega L/VS^, so v novembru pripravili še več preventivnih aktivnostih na osnovnih in srednjih šolah. Začetki l.AS-a sicer segajo v lelo li>96, ko so župani treh občin prîdpisali sklep o imenovanju medobčinske organizacije, ki ima danes IH članov. ClanstVii je zelo pestro, dela pa iz leta v lelo več, čeprav na začetku. priznava članica I.AS-a Dragica Kauzar, ni bilo lahko. "Vedeli smo, da so droge že med nami, pravih smernic za delo pa nismo imeli. Vedeli smo le, da moramo nekaj ukrenili." Kmalu so za ta namen pridobili tudi občinska sredstva. Iz leta v leto so širili preventivne programe, opravljali so ludi različne raziskave, Na osnovi teh $o oblikovali preventivne pn»grame za starše oila-dt>slnikov in siroktjvnc delavce, od vrtcev, do šol in srednjih šol. Doslej so izdali tudi kar nekaj zloženk s preventivno vsebino, lani so eno od njih dohiJa prav vsa gospodinjstva ...
Simja Bercko iz Zavoda Ruj, kjer se veliko ukvarjajo z ljudmi, ki potrebujejo pomoč, je aktivna ludi v medobčinski l.AS. K Že povedanemu je dodaia: »Večkrat letno organizJramo različne dejavnosti . V naši lokalni skupnosti je problem narkomanije in zasvojenosti zelo pereč, saj prehaja v vse pore življenja. Videz narkomana danes ni več videz izpred nekaj let, ko smo imeli predstavo shiranega človeka, ki je že na daleč kazal, kdo je. Danes so zasvojenci tudi med uspešnimi poslovneži, u mel nití in drugimi, v katere imamo veCjo slopi\jo zaupanja. Droga žal postaja vse bolj dosegljiva in tudi obsojanja zaradi uživanja drog je vse manj. Toleranca do tega namreč močno upada. Avstralski specialist je namreč llgoto^iI In to potrdil ludi znanstvenimi raziskavami, da je velika večina psihičnili obolenj posledica poprejšnjega uživanja kanabisa. '[b je sicer mehka droga, najpogosteje Imenovane »trava«, /â katere tudi naši mladostniki smatrajo, da so iz.rcdno nenevarne.«
Več o tem, kam se pravzaprav lahko obrnejo starši, ko začutijo, da je morda njihov oirok zašel v težave, in tudi o klubu staršev z^isvojcucev, ki deluje pod okriljem zavoda RIJJ, pa prihodnjič.
■ bs
UUDJE
""^ÉilS 30. novembra 2006
Menjava na vrhu tretje univerze
Dolgoletno predsednico Eriko Veršec je na čeiu velenjske Univerze za tretje življenjsko obdobje zamenjala Marija Vertačnik
Vřierýe • Univerza za irelje življenjska obdobje Velenje je ona Hiijuspcšnojsjh v drâvi. Iz leu v leto ima već krožkov in študen-lov, večinoma upokojonccv. ki si ludi s pomogo nje lepiajo jn bo galijo jesen /ivijetija. Mnogi v krožkih najdejo mive prijatelje, nnvo socialno okolje. Predvsem pa se daiiljo, zabavajo in ob lem še učijo. Bre/ preizkusov znanj in hrez diplonî, ker icga res ne po-ircbujejo. Prejšnji icden je univerza na redni lelnl skupščini dobila novo vodstvo. Uspešni) liriko Verse4: je na mestu predsednice zamenjalH Marija Verlačnik.
Ob lej zamenjavi smt> Eriko Veršec piivablli na kratek klepet. Najprej nam je povedala: »Pred 12 leli sem se vključila v enega od krožkov, kmalu pa so me člani prosili, Če bi prevzela vi>deuje univerze. Sedaj, ko predajam funkcijo svoji naslednici, je za mano deset studijskih let In deset let vodenja. Da ne bom več na čelu univerze, sem se odločila sama, ker menim, daje univerza dosegla velik obseg, prav pa je, da se po do ločenem času vodstvo menja. Tudi zato. da se koncepti spreminjajo. Seveda pa bom se vedno sodelovala pri njenem delovanju.«
Nova predsednica je torej pi> stala upokojena direktorica 1:1-kroja Marija Vertačnik. Prihaja torej iz gospodarstva, kar je zani-
mivo, saj je tudi Trika Verkc pred upokojitvijo bila predvsem uspešna go spo dam ven i ca. Ker nova predsednica prihaja iz /gor-
ilna od stvari, kijih v času vodenja univerze Urika Veršec ni uspela urediti, je. da bi zagotovili slalen vir financiranja delovanja
Dve nekdanji in nova predsednica velenjske Univerze za tretje živijenjsko obdobje. Zanimivo je, da so vse tri pred upokojitvijo uspešno deiale v gospodarstvu.
nje Savinjske doline, nas je zanimalo. ali 10 že pomeni začetek regionalizacije v SASl in áiritev univerze po celotni regiji, sedaj imamo v naših krožkih zelo veliko študeniov. ki prihajajo iz zgornjesavinjskih občin, v Mozirju že deluje naša skupina, usta-navljaniti že drugo. Verjelno je to res lahko začelek širjenja dejavnosti v celotui regiji. Izobraževanje starejših in delo s starejšimi se bo zagotovo še širilo. In prav je. da krožki obstajajo tam. kjer sn ljudje, da se jim ni treba voziti.«
ic institucije. Cîre seveda za vseslovenski problem, saj bi morala to uredili država, pa vendarle Krika pravi: n/di se mi, da je to ena od nalog, ki je nisem dovolj uspešno (ïpravila, /a izobraževanje odraslih sistemskega denarja ni. je pa pripravljenost za podporo našemu delu na lokalni ravni tako velika, da smo uspeli zbrali dovolj doiiatoijev za svoje delo. ludi zato je izobraževanje pri nas dostopno vsem, ki se nam želijo priključiti, ne glede na višino pokojnine.«
Naša sogovornica je ob koncu pogovora dodala: »Na začetku delovanja univerze jc zaživelo 10 kro/Jcov, predvsem ročna dela in tuji jeziki. Danes jih živi 62. do konca leta jih bo že 64. Olanovje okoli 700, po krožkih pa imajo razpt^rejenih že t>koli S80 študentov, saj mnogi obiskujejo po več krt)2kov naenkrat. Ponosni smo na različna področja dela. saj se je program razširil ludi na podrt)-čje zdravja, rekreacije, raziskovalno področje, glasbo. Izdali smo že veliko knjig, sodelujemo z različnimi organizacijami po Sloveniji, odpirajo pa se nam tudi vrata v tujino
Poleg tega so vcdni) bolj angažirani na socialnem področju, saj imajo znanje in energijo pomagali pri dvigu kvalitete življenja v lokalni skupnosti. liden takih projektov je -»Starejši za starejše«, v katerem bodo najprej izobrazili ljudi za pomoč starejšim na domu. pozneje pa bodo to tudi nudili v obliki sodelovanja in druženja. So ludi nosilec akcije zbiranja prispevkov za diagnoslični CT aparat za Bolnišnico Topol-šica. Akcija lepo teče, saj so doslej zbrali že 220 tisoč tolarjev, glavnino pa bodo vejjeino zbrali ob koncu leta, ko zbirajo ludi članarino.
Želijo pa tudi izobrazili starejše ljudi za varstvo oirok. Najprej bodo prav tako organizirali izobraževanje, potem pa to ponudili mladim družinam. Ta projekl je šele cisto na začetku, saj šele pripravljajo pn^gram izobraževanja.
■ Bojana Špegei
Bili so skrbni in dobri gospodarji
V KS Lokovica so letos osrednjo pozornost namenili obnovi doma krajanov - Za izboljšanje kakovosti življenje krajanov namenili blizu 18 milijonov tolarjev - Prihodnje leto denar predvsem za obnovo dotrajanih cestnih odsekov
Tatjana Podgoršek
Boris Latnbizer, prejšnji in sedanji predsednik krajevne skupnosti Lokovica, ob pogledu na opravljeno deto v tem letu ni skrival zadovoljstva. »Bili smo zelo uspešni. Veliko smo naredili, čeprav nekateri krajani mislijo, da še vedno premalo, Pri uresničevanju naših potreb nas omejuje denar. A vendarle. Obnašali smo se kol skrbni in dobri gospodaril. Po večletnih prizadevanjih nam je le-K^s uspelo precej postoriti pri obnovi doma krajanov,« je pojasnil razloge za zadovoljstvo,
Dom krajanov jc last Občine Ši^šlanj, ki gaje dala v upravljanje krajevni skupnosti. Ćoprav so že pred tem skrbeli zanj, marsikaj postorili z udarniškim delom» so letos pošteno zavihali rokave. Kar zajeten zalogaj je pomenila obnova strebe in nakup no^h žlebov. Ker pa so dobro obrnili vsak tolar, jim je finančno stanje dopuščalo še zamenjavo oken. »Ta smo dobili pod ugodnejšimi pt> goji. zalo smo se naložbe tudi lotili. Obnova strehe nas je veljala osem milijonov tolarjev, od tega je občina prispevala tri milijone sn. ostalo KS. menjava oken pa je stala tri milijone.«
Po besedah Borisa Lambizerja so bili prizadevni rudi na drugih področjil). Med drugim so obnovili dva oporna zidova, na več cestnih odsekih so uredili odvodnjavanje. ponekod pa so obnovili tudi del cestišča. Za naložbe in s tem za dvig kakovosti življenja krajanov so namenili 18 milijonov tolaijev.
Približno toliko denarja pričakujejo iz občinskega proračuna tudi za prihodnje leto, v katerem nameravajo osrednjo pozornost namenili posodobitvi cestne infrastrukture. Ne načrtujejo izgradnje nijvih, ampak naj bi predvsem temeljilo obnovili ceste, ki jih je pošteno načel zob časa. Poleg tega so med prednostne na-
loge uvrstili še obnovo pročelja doma krajanov. »Na nedavnem svetu krajevne skupnosti v novi sestavi smo temu programu di> dali še di>lgoročne potrebe. Znova smo izpostavili potrebo po nadaljevanju izgradnje toplo voda, faze B, ureditvi kanalizacijskega i)mrežja in izgradnji javne razsvetljave. Najbrž pa bo potrebno kaj posKîriii šc na cesti Šaleška magislrala-Žager-Orožmov krii^- Cesta je namreč plazovita.« Ob zapisanem pa niso pozabili še na potrebe po ureditvi varnosti otrok in drugih udeležencev v cestnem prometu ob šaleški magistrali.
Aco ostal predsednik SSK-ja
v v
Zelo tesen izid glasovanja za predsednika Šaleškega
študentskega kluba - V decembru še veliko dogodkov
Veleiýe - Redna volilna skupščina Šaleškega š lude ruskega kluba (zgodila se je že prejšnjo soboto) je bila burna. Veliko bolj, kot je pričakoval kdorkoli od študentov. Nanjo je namreč prišlo več kot 200 študentov, tako da je dvorana Mladinskega centra Velenje pokala po šl^h. Naj spomnimo, da je lani na skupščino sprva prišlo le 12 študentov, kar je seveda pomenilo, da niso bili sklepčni. Sele po eni uri se jiii je zbralo iolik{\ da so lahko izpeljali postopek. Vendar lani Aleksandar Arsekić- Aco, ki je klub vodil ziidjîje leto in ga bo tudi še eno leto, ni imel ktinku-rence. Ij2tos pa je imel zelo močnega protikandidata z d(v brim programom in dobro ekipo. Jo je bil Tomi Tkalec.
/a kiimentar smo po tem. ko so bili rezultati že znani, pn>sili novega starega predsednika Aleksandra Arsekića. »lake udeležbe na redni letni skupščini res ni pričakoval nihče od nas. Verjetno je res nekaj v zraku, da so se študenti zganili in prišli na v(v lil ve. Vsak, ki se poteguje za predsedniški stolček, se zago* tovo potrudi, da s seboj pripelje svoje volUce • letos je to uspelo tako meni kot protikandidatu. Rezultat je bil proti 78. Nekaj prisotnih ni imelo Viîlilnc pravice. nekaj glasovnic ni bilo pravilno izpolnjenih, dejstvo pa je, da se čisto do konca preštevanja glasovnic nI vedelo, kdo bo klub vodil v nř^vem študijskem letu.«
Zanimalo nasjc seveda, ali je
ekipa, ki bo vodila .ŠŠK. ostala enaka. »Zamenjal nisem nobenega, se je pa nekaj mojih naj-i>žjih sodelavcev piîslovilo. Na njihova mesta smo dobili nove sodelavce. Tako bo Eva Klepec skrliela za kultun}, pridružila sta se nam še Maljaž Verbič in Klemen Sfemensek. Slednji bo skrbel za povezovanje s šludeiUi iz okolice Velenja, torej tudi s Stv stanjem, Šmartnim ob Paki ... Vsi ostali pa so v ekipi še od lani.«
In kakšen je program, s katerim je Aco prepričal večiuo študentov. da je dobil še en mandai? >»Naša pot je zelo jasna. Ne delam si utvar in ne obljubljam, česar ne bi mogel uresničili. Naša prva nal;>ga bo ureditev novih pmstorov SŠK-ja v prostorih KSC-ja. Obdržali bomo vse tradicionalne dogodke, ki smo jili pripravljali /j: doslej, lorej vi> liko kultuniih, /iibavtiih dogodkov. Pripravljali bomo tudi tečaje. Tokral bomo pripravili tečaje za maserje, potapljanje, voditelje čolnov ... Še vedno bomo skrbeli tudi za redno rekreacijo pi^ i^odnlh cenah za naše člane, zalo vse študente vabimo, da prinesejo potrdila o vpisu in kori-slijo ugodnosti, ki jim jili nudimo, Sedaj imamo okoli 500 članov, želimo pa si, da bi se nam pridruž.ilo še več študentov, saj jih je po evidencah velikcj več,«
In kaj bodo v klubu pripravili do konca leta, torej v najbolj ntv rem mesecu v letu? Sredi decembra bodo v Mariboru pripravili tradicionalni Na knap žur. Za novo leto gredo šaleški študenti za šiiri dni na Cřolte: pripravili bodo pester program zabavnih in sp<ïrinlh iger. Pripravili pa bodo tudi brucťwanje, na katerem bodo tradicionalno sprejeli v svoje vrste zelencc med študenti, in dva večja koncerta lik pred Iztekom lela,
■ hš
Dom krajanov naj bi prihodnje leto polepšati še na zunaj.
^ Terme Dobrna
SILVESTRSKI PLES
31. 12.2006 ob 20.00
silvestrska večerja v restavraciji hotela VITA TRIO GREGOR S PRIJATEUI 19.900 srr (83.04 €)
silvestrska pogostitev - hladni bife v kavarni hotela VITA
DUO AMOR 9.900 SIT (41.31 €}
silvestrska večerja v ZDRAVILIŠKEM DOMU DUG SHAKE 9.500SIT (39.64 €)
NOVOLETNI PLES
01.01.2007 ob 20.00
v restavraciji hotela VITA TRIO GREGOR S PRIJATELJI
vstopnina 3.300 SIT (13.77 €) vstopnina + večerja 6.900 SIT (28.79 €)
TERME DOBRNA d.d, Dobrna 50, 3204 DOBRNA; T: 03 7808 000, F: 03 7808 111. E: irtfo^erme-dobrns.*i, http://www.terTne-<tobma.si
GOSPODARSTVO
Sodobna stiskalnica je plod slovenskega znanja
v Gorenjevi Orodjarni so začeli uporabljati sodobno stiskalnico, izdelano v ravenskem podjetju Stroji, d. o. 0. - Največja investicija zadnjih let krepi konkurenčnost na evropskem trgu
Velenje • Zaposleni v Cîorcnjevi Orodjarni so bili prejšnji torek za-goiDVi» /adovoljfii. saj so namenu predali eno največjih mehanskih stiskalnic v evropskem prostoru, /anjo jc podjelje odšiclo kar 850 lisoč cvrov, gre pa za eno največjih inveslidj v zadnjih lelih v lem podjetju, ki slovi po izdelavi odličnih orodij /a industrijo bele lehnike in evropsko avtomobilski inJustryo. Od L oktobra vadi podjetje tir. Blaž Narďm. Ta se je ob predaji stiskalnice zahvalil tudi prejšnjemu direkioiju Marjanu Kovaču, ki je inveslicijo, ki bo se povečala konkurenčnost Orodjarne, tudi /aOel.
Ob novi mogočni stiskalnici (žc njena velikost pove. gre za močan sin>j) je direktor dr. Blaž Na-rdin v tivc^du pcfvedai: »V veliko čast in veselje mi je» da smo priča zagonu nase največje pridobitve v zadnjih lelih - mehanske stiskalnice Sn2-X00-40-20. Stiskalnica, razvita in izdelana v podjetju Siroji Ravne, bo namenjena predvsem preizkušanju orodij za pre-
oblikovanje pločevine. Posebej razveseljivo je dejstvo, da je sama stiskalnica ter vsa njena in-Irasiruklura plod znanja sli)venskih rrfzvojnih lný:enifjev ter daje praktično ludi vsa oprema izdelana v Sloveniji. S tem bomo našim tujim kupcem na nek način predstavili moč, ki jo ima slovenska industrija.«
Orodjarna v zadnjih lelih razvija in i/Aleiuje predvsem orodja za preoblikovanje pločevine, brizganje plastike, orodja za termo formira» nje ter embalažna orodja. Danes podjetje zaposluje 196 ljudi. Dolgoročno se trudijo, da bi kupcem prišli naproti ter jim z novimi storitvami. znanjem in inovacijami omogočili trajnostni razvoj, kon-kureučnosl in dodauo vrednost. In tudi zagon nove stiskalnice jc
NALOŽBENO ZAVAROVANJE Z JAMSTVOM GLAVNICE Triglav ALFA
POVEČAJTE SVOJ

Uspešnost nevtralnih naložbenih strategij je neodvisna od smeri gibanja finančnih trgov.
'•c'&A» rnvojiA
((C»oso sVš
trîglav
bil velik korak v to sni en
»S stiskalnico borno lahko opravljati preizkuse orodij v realnih produkcijskih razmerah, kar ho bistvem) skrajsalo čas dobave orodij naàini kupcem, hkrati pa znižalo transportne stroške, ki so potrebni za prevoz orodij na preizkušanje \i) nazaj.
Stiskalnica je opremljena z najsodobnejšo infrastrukturo, ki nam omogoča popoln nadzor nad režimom delovanja. Ta inlra-sirukiura je sestavljena iz najmodernejšega Siemensovega krmilnika. kije bil prilagojen ptjsehej za naše pi>lrebe. izvozne mize dimenzij 4x2 metra, kakovostne podajalne naprave ter vse potrebne varnostne opreme, ki je potrebna za varno rokovanje z njo je áe povedal dr. Nardin, preden so šestim delavcem Orodjarne. ki so jih usposobili za delo na stiskalnici, podelili ccrtinkate za delo na njej-
Danes Gorenje Orodjarna, d. o. o., izdela 62 % vseh svojih orodij /a potrebe avtomobilske industrije, 22 % za potrebe Gorenja d,d-, (JStalo pa za vzdrževanje orodij, za katera imajo sklenjene pi>godhc o vzdrževanju orodij za skupino Gorenje, d. d., in Revoz. V letošnjem letu načrtujejo, da bodo dosegli realizacijo skoraj
Nova stiskalnica je ena najsodobnefèih v evropskem prostoru, konkurenčnost Orodjarne pa se bo z njo še povečala.
milijard SIT, kar znaša več kol 12,5 milijona EUR. Za prihodnja leta načrtuiejo veliko rast obsega proizvodnje, pred ujlmi so novi izzivi, ki jih bodo izpolnili ob podpori uprave Ciorenja, države in zafxislenih. »Sama podpora države bo nujno potrebna, saj želimo v prihodnjih letlli investirati v tehnologije, ki so novosti v SU> veniji. ter s tem prevzeti vlogo vo dilne orodjarne v sirsi regiji.« Tudi stiskalnica, ki so jo ta dan predali namenu, je bila del prijaven» strukturne sklade HU v letošnjem razpisu. Na žalost sam projekt ni bil sprejet. »Zato pa s 10 zaključeno investicijo v visini več kot 8.S0.000 EUR dokazujemo, da tislo, kar smo prijavili, tudi izvedemo. Zato pričakujemo, da bodo nase prijave v naslednjih lelih bolje t)cenjene.« je še dodal dr. Blaž Nardin.
Stiskalnico je namenu s prili-skom na gumb predal Tranc Ko sec, član uprave Goreuje, d. d., ki je zaposlenim ob novi pridobitvi čestital in jim zaželel se boljših poslovnih rezultatov,
■ Bojana Špegei
Človeški viri -kapital podjetja
Izpod peresa dveh vodilnih delavcev Gorenja; dr. Emila Rojca in Draga Bahuna, je izšla knjiga Človeški viri - kapital podjetja - V njej predstavljata bogate izkušnje Gorenja, kjer postavljajo človeka v ospredje
Mira Zakošek
i>V sodobnem poslovnem svetu je menedžtnent kadrovskih virov oziroma potencialí)V kol pí)slovna lunkcija na tanki ločnici med znanostjo in unietnostjo, hkrati pa nastopi tudi dilema, saj jo nekateri sociologi in predvsem ekonomisti opredeljujejo kot sestavni del splošne upravljalske funkcije, torej niti ue kol samostojne poslovne funkcije, kaj ^efe kot znanost ali umetnost.« je v predgovoru napi-
lega, kako menedžment vpliva na svoj člweski p{>tencial. Ce Ciore-nje ne bi imcl<i ustrezne kadnmke politike v najbolj kritičnem obdo bju (devetdesetilî letih), ne bi moglo doseči takšnih rezultat<iv, kot jih je.« pravi Drago Bahun. ki je prepričan, da bo kadrovska funkcija tudi v prihodnje steber poslovne politike Gorenja in da stopajo/njo ob bok najuspešnejšim podjetjem.
Knjiga je nekaj posebnega tudi na ravni celotne Slovenije, saj /jt-
sal recenzent knjige dr. Bor Rozman. ki ludi sicer poudarja, da knjiga ni zgr>|j prispevek k atlrma-ciji kadrovske dejavnosti v podjetjih. ampak tudi pripomoček pri delu kadnivskih služb.
Avtoria sta seveda izhajala iz izkušnje Gorenja, kjer postavljajo v ospredje človeka in poudariajo, da je upravljanje s kadnwskimi viri ena osrednjih poslovnih funkcij vsakega poslovnega sistema ali podjetja. »Za poslovno funkcijo podjetja nisia potrebna le fmančni kapital in vredtiost osnovnih sredstev, ampak tudi človeški kapital Ta je ludi v bilanci uspeha vse bolj prisoien, predvsem pa ima intelektualni kapital odločilno vlogo pri rasli dodane vrednosti,« pravi dr. l:mil Ri>jc. ki v knjigi poudaija tudi pomen soupravljanja zaposlenih pri rasli poslovne uspešni^sti.
"^Knjiga je rezultat več kot dvajsetletnega skupnega dela z dr. Emilom Rojcem. Pt>čai^'en sem, da sva najino delovno sodelovanje vključila v to knj^o, ki predstavlja prin^čnik m delo kadrovikov. pa tudi menedžerjev. Izkušnja Gorenja se kaže predvsem v tem, daje jasno dokazano, da je uspesnosi podjetja v veliki meri odvisna od
jema primere dobrih praks, ki so najpogosteje najbolj S a teorija. Prav zalo sta avtorja prepričana, da bo knjiga, ki je sicer pisana poljudno, dober prispevek k teoriji na področju kadrov. Posebej aktualno področje knjige so spremembe družbenogospodarskih razmerij v zadnjem obdt)bju. predvsem iz zornega kota, kako se le odražajo v odnosu do človeških virov, pogosto se namreč postavlja vprašanje, z^kaj bi se v podjetjih spl<ih trudili in izobraževali ter do dal no usposabljali kadre in tinte, glede na to, da je vsaj določenih profilov na trgu dovolj. »V Gorenju nikoli uismc) tako razmišljali, ampak zagovarjamo, da je treba na osnovi Gorenjeve kadrovske fl-lozoilje ustvarjati lastni tim, V knjigo so vpete tudi sedanje vladne reforme, predstavljeni Si) različni pristopi vse od nosilcev konzervativnega liberalizma pa do progresivne liberalne alternative. Jasna podpora pa je dana razvoju lastnih človeških virov. Oha avtorja sta zadovoljna, da jima je Goreuje omogočilo črpanje številnih gradiv, ki sta jih v knjigi koristno uporabila.
Uspešni na državnem kvizu
Velenje - V Mladinski komisiji Cîasilske zveze Velenje so v preteklem mesccu največ dela namenili pripravi kviza, l/vedli so ga na dveh ravne ti, in sicer zveznega in regijskega. Otroci so tekmovali v treh starostnih kategorijah, tako so bili vključeni mladi gasilci od 6. do 17, leta starosli. Pomerili so se v znanju iz gasilske preventive, gasilske abecede in v spl<3§nem znanju. Praktično so morali sestavili sestavljanko, vezati vozle, poznali gasilna sredstva in priklapljati cevi na trojak. S teknuwanja zveze so se na regijsko uvrstile najboljše tri ekipe, na regijskem pa so se jim pridružile še najboljše ekipe iz 07. Z'àkc. O/. Prebold in OZ /gornja Savinjska dolina. Tu je bila konkurenca večja in na državno tekmovanje sta se uvrstili le najboljši dve ekipi v vsaki kategoriji. Državni) tekmovanje je potekalo v soboto v Dravogradu. T.kipc naše regije so dosegle sledeče rezultate: mladinci: Braslovče 6. mesto. Velenje 12, mesto: starejši pioniiji: Velenje t 5. mesto, Velenje II 11. mesto in mlajši pionirjir Skaie 2. mesto, Kapla Pon-dor 16. mesto. Vsem ekipam čestitamo, posebej pa drugouvrščeni ekipi iz Skal, ki se je pod mentorstvom Maje Cirebenšek res odlično uvrstila. V ekipi so bili: Klemen Pe-čovnik, Patricija Cvikl in Klara Jan.	■ fh
t

Dom kulture je ohranil osnovno podobo in dušo
V četrtek je bil tehnični pregled obnovljenega doma uspešen - Prva predstava je bila v torek zvečer, včeraj še uradna otvoritev
Velerye • /agtUovo sa v leh dneh najholj /^dovoljni /aposlcni v javnem zavodu Knjižica Velenje, spitîh ilsii del ki ima svoje upravne pmslore v domu kuliurc. Obnova je sedaj ludi uradno končana, ves cas obsežnih obnovil-venj del pa s-) v/irajali v svojih pisarnah. V hrupu, prahu, tako rekoč na iiradhišču «î delali več ktU Ido UnL Vcsťti pa smo ludi vsi. ki imamo radi kulturo in kudurne dogodke, ki dajejo duSo ludi našemu meslu.
hi kako dolgo pravzaprav pnv jcki doma kuliure poieka? Več
cani drugi fa/i obnove la /e močno posiîdobijen in opremljen. Vsaj toliko, Ja lahb) deluje. Za idealno delovar\jc pa poirubujejo še dodamo opremo.
Točno po 46 letih
Dom kulture je prvič odprl vraia 29. novembra Icla 1960. 29. novembra. lela 2006, lorej včeraj zvečer, pa so gs p<niovno predali namenu pre vije nega. Vrbič pravi, da je simbolika velika ludi /aio» ker 50 obakrat na odru nastopili člani velenjskega gledališča. Prvič s Cankarjevimi Hlapci, Kv
Dofîhîj so v obnovo vkr/ili Xfii> milijonov tolarjev, ko bodo zaščitili še kamen na pročeljih in dokupili manjkajočo opremo, ho investicija vcïjelno vredna več kol milijardo tolaijev.
Razlika je velika
Cej^rav na prvi pogled ra/like v notranjosti doma kulture morda ne bo opazili, jc teh veliko. »Vhod je spremenjen, v skladu z modernimi požarnimi varnostnimi zahtevami smo namestili drsna avt(v marska vrata. V spodnji avli je sprenicmba ta, da »i nove sanitarije, garderobe pa Si> umaknjene globiie v hiSo. Na eni strani spodnje avle je bile, ki se ni dokotično opreniJjen, odprl pa bo vse dni v leiu, na drugi pa majiina dvorana /.2 projekcije, ki ima ludi poseben vhod. V njih bomo lahko vrteli art
oder in lain pridobimo se (SO sedežev. Tudi oder je sodobnejši: ima ludi dve kabini - eno za zvočno in drugt? /a lučno lehniko. Vsa odrska tehnika je nova, z vso moderno tehnologijo, vključno z dvižnim odrom. Obnovili smo ludi garderobe /a nastopajoče in pridobili k eno.«
Mala dvorana |e samostojna_
V kletnih prostorih je ostala mala dvorana, ki je poglobljena, saj so morali naredili nove temelje in protipotresno/asčito. »Vhodjc poseben, povsem ločen, nov je prcdprostor. Starši bodo lahko otroke, kijih bodo pripeljali na treninge, počakali na suhem in toplem. Uredili pa smo iSe nove sanitarije iiJ tuš. Dvorana ho primerna ludi za manjše predstave, pred-
0 tem nam je pt^vedal Vlado Vrbič, direkicjr Knji/Jiice Velenje: »Z zbiranjem idejnih pmjektov za obnovo doma kulture smo začeli leta 2000. Prvo fazo sm<i uresničili jeseni pred dvema letoma, koje bilo obnovljeno pročelje doma. steklena konstrukcija v celoti, delno pa tudi stcpnice. Končuje se druga, najzahtevnejša faza obnove. Vendar obnova še ni končana, Obnovili bo treba še kamen na stranskih pročeljih doma. Zeleni kamen, ki jih obdaja, je namreč pod spomeniškim varstvom.« Ne bodo ga obnavljali, le zaščitili ga bodo, da ga ne bo več najedal zob časa. Caka pa jih še posodobitev opreme v samem domu. Dejstvo je. da je po kon-
krat s Vajo zbora avtoija Vinka Moderudorferia.
»Prvi vtis, ko pride človek v po obnovo odprt dom kulture, je, da je ohranil svojo osnovno podobo in dušo. pa vendarle jc /Jth jioso-dobljen,« dodaja Vrtič in tako razloži ludi, kar b(5do (in so že) zagotovo ob prvem obisku ugotavljali prav vsi, Vrbič je še dodal: »laki» obnova doma kulture kot Že prej prid<5biiev novih prostorov za knjižnico je dokaz tega, kar so pred volitvami v Velenju poudarjali prav vsi - projektnega stjdclo-vanja v MO Velenje, Ne poznam ne svetnika in ne svetnice, ki bi nasprotoval obnovi obeh. Ci ne bi vseh teh zadev vodil žiipan, ptnem zagotovo ne bi bili lako uspešni.«
filme in podt)bno. /elo lepa in ki> ristna pridobitev je dvigalo. Že pred vhodom je narejena *rampa<^ za invalide, sedaj pa bodo tudi listi na vozičkih imeli dostop v dv(v rano. V njej smo uredili lOmestza invalide na vozičkih, ob njih bodo laliko sedeli tudi njihovi spremljevalci. S tem bodo nekateri pr\ač v življenju lahkt^ prišli v veliko dvtv rano, če bo treba, bodo imeli dt> stop tudi na oder. Poskrbeli pa smo ludi za tako imenovano slušno zanko. To je modema pri-dt^bilev za riste, ki iuiajo ležave s sluhom in slušne aparale. Vse ozvočene predstave bodo li gledalci lahko dogajanje na odru spremljali brez težav,« nas je po domu vodil Vladi) Vrhič.
Potem sva se še malo ustavila v veliki dvorani. ^Po novem ima balkon, je pa tudi bolj strma, kol je bila. Ima več prostora med vrstami, a ima kljub temu več sedežev kol prej, saj lahko spustimo
vsem lutkovne m podi)bno,« šc izvemo.
V domu kuliurc je z obnovo veliko več tehničiiUi mi^žnosti, ki jili prQ ni bilo, zato bodo ludi možntv sti za delanje predstav veliko boljše. Dom ima ludi z.elo sodiv buo klimatsko napravo in toplotno postajo. Tega obiskovalci sicer nikoli ne bodo videli, se bodo pa ludi zaradi tega v pn)Siorih doma kulture dobro počutili.
Ob koncu še to. V teh prvih dJieh po porîovnem odprtju donia še testirajo dvorano in vso sodobno tehniko, zato se z^ morebitne napake na prvih dogodkih vsem obiskovalcem že vnaprej opraviču-Morda pa bo vse steklo, kot je treba, saj je bilo že z obnovo precej težav. Čas je, da delo spet sleče tako» kot si želijo zaposleni v javnem zavodu Knjižnica Velenje in tudi vsi mi, ki smo ponovnega od-prt a res zelo veseli.
■ Bojana Šp^gel
Mlinar na Muri
Šoštanj, 24. novembra - Tretji galerijski večer v Mesini galeriji Šoštanj je bil večer dobre slovenske pop in rock glaslie. Večer z Mau'a-žem Ograjenškom (Lola) se je sprevrgel v koncert, ki ga je gosi izvedel skupiij s prijatelji Zvone-lom llranjecem. Dušanom Kranjcem, Andrejem Mudobrezjiikom. Uojanom Škrubo in Jankom Za-cirkovnikonj. Koncept večerov je sicer naravnan na spoznavanje gostov prekt) besede, a kako drugače predstaviti glasbenika kakor s pomočjo njegove glasbe. In gla^ibe drugih, kol so Sifrer. Mojzer, Fli-
sar, Pestner ipd. Predvsem tudi z^aCo, ker so v tem uživali številni poslušalci petkove prireditve,
A kot že rečeno, tudi beseda je bila zraven, ki jo je spretno prispeval Peter Rezman. Med drugim je Matjaža spomnil na leta njegi>vega ustvaijanja pri «ikupitii Chautoe (v devetdesetih letih), ko sta skupaj s liranjecem in ostalimi iz skupine uspešno pro drla tla slovensko glasbeno sceno. Sp<minil ga je tudi na mladost in na njegove prve poskuse s kitaro, ko je naštudiral Sivo pot in jo zaigral tnami Tudi o pisanju besedil in ustvarjanju zvoka je tekla beseda, večer, kije imel pel sklopov, pase je zaključil s pesmijo Za prijatelje.
Res je bilo tako čutiti v Mestni
galeriji tisti petek zvečer. Prijatelji dobre slovenske pesmi, prijatelji nastopajoči!] in prijatelji skupine
Chautoe. za katero jc še upanje, da se vrne na sceno,
■ MUojka Komprej

KOLorsr
Borat je med nami
MalíažŠaieí
Žf (fo/go me n/ kakier/JÎ/r/i pinfí/ iako n/zifro/enegi/ • pa vcndur ni H řie slabe volje po komi pnřdslave -, kol film an^kške^a igralca i/l .iceimrista Sache Banma Cohem - Borat (hmrim seveda o Jiimn, ki ianie izjemen obisk v kinemalo^rajih f>ovsoii, po ss'elu in ludi pri ms. hVm. ki v^ehuje pravo mero flkcije. zdravega fmmoija, dokumeniarnosii. i>a fudi fllm. ki govori o iteiohraftinosii. šovinizmu. ksem>f'ohi/i. kraika^li diilta (lutilahogu ameriškega) 1er .^e ki(/, recimo raz/iozrtavnoaf In hkniii deiskrediiacijo Kazaiistaua iu romunskih Romov. Gre za dokumeularec, komedijo nudih prevar, ki jo zreiira/o. kadar opozafjajo na določen družbeniJč/iomen. Nevsiljivo po ogledu lakcy privrejo na dan primerjave z drugimi jilmt, dokimrnuirnimi. mzkoproraùmskimi, ki se družbenih problemov lotevajo podobno, a vendar drugače. S člslo dokumenlarnosijo ali ulvaro realnoaii oh družbeni prevari, Gowrim seveda o dveh filmih Michaela Mmra: Bowling za Columbine in Fahrenheit 9/li 1er če.^ketn ûln'^f mladih aviorjev Vila Klusaka m Filiiuj Retniin-daza z nasiovc'm Češke sanje. Ce se Moore poigra v .s vq/ih dveh ,/?/-mih z ameri^h} obsedenoado s .'Hrelnim orožjem. Cikajo ogroienosii osebne s\'ol>ode in zlaga/mijo politike na laàm osebnih in ekonom-skih iniresov... vse v sli lu kraikosli duha. gre pri Čeških sa/f/ah za film - dokumeiUamo prevaro zaradi kuhurne ogrožeuo.sil družbe ob nani^čauja poiraW.ikega načina mlšlje/ya v družbi. Ta sije s spremembami sistema in vrednot naredila, kullurno mišljeno, medvedje uslugo. Kíío in drugo v posrečeni mešanici najdemo .meda v ih-raiu: kraikosi duha, tendenciozno ameriško zaverovmtosi sel^e in hkraii drobno prevaro v siilu Čepkih sanj, le da na raùm dc^ma/ija vreduoi Američunov in kuliurnega nedojemanja različnosti ! Pravzaprav se Borat začne izjemno obela\'no. duhovito, na irenuik^ skoraj preveč dniàio, predvsem na račun Kazahov in /idov. A če hkraii pomislimo, da je avtor in glavni igralec Jllma sam '/.id. gre tj/kaJ sewda za veliko sanmironile. ki se zdi v in^ah normalnega. Kasnefši razpli^ifllma se žal odvija v najxjčno stran. NekaiereJamske sekwnce - gegi, recimo režiran prelep z golim producentom i u še kaj, so na skrajni mt^i dobrega okusa, a za zabave ie(ino filmsko po\pni^i/ t}7ijm. pu \iifidur obskurni in žaljivi do telesno úrxh gačnih. Po drugi srnini se mije zazdelo, da se včasih smejim nekaterim verbalnim domisliaim à'sio sam. kljub precej polni dvorani Predvsem ob domislicah, kijih je na piuioben način (morda je bil celo vzor) bU s(mohen na Jllmu prikazati edino Wood)'Allen. Za žanr.sko primerjavo si príkHčsm v spomin izjemne in presežne sivo-rirte konmlijwnskih Monlypyiovc.ev. pa ludi nekateri Moorovi ironični in cinični prijemi so v okviru dohuneniamosli Ijemni, To seveda v primeril Borat ne moremo trdili. Res da je prelomen flim svetega ta ura, vendar z veliko napakami, ki,film u seveda ne zmanjšujejo jtomembnosli in odmevnosti. Avtor, ki bo žanr v prihodnosti nadgradil, ho žel slavo, kuhuosl in odmevne fjozitivne krinke, če te ne r^agrade. Pi,)trebna pa bo seveda doza avtorske samo-kriiičnosti.
In res si danes ne znam predstavljati, kako bi.sepočutil (čt nnam že aedaj tako meiane občutke), če bi^fllm gledal v kinu z Hiuni iz Pušče ali s Kazahi. ki se spoznajo na seéno umetnost Krátkost duha Ams-ričanavje zavaj(^oča. vsaj v primeru imršne analize, kralkosf diiha se vidi tudi v k!nu, v smehu obl.\'kovaic£v... Odpnosi duha pu vp<h znavaf^n drugačmxsti. recimo odprtosti Dekmurcev, ki so preželi z duhom protestuniske etike in tolerance do drugačnih. Kulturnost mt foda se kaže v odnosu do drugačnih, pa na/ bodo Romi. gi^i ali B<> sand. In če gre avtor Borala predaleč-, grepretivsem zalo. kerjenje-go\v filmsko ohriništvci prevladalo nad njegovim svetovljanstwm in arti.<ittčnos(/o. Pravzaprav ima v.<iak od nas v sv(yi bližini kakšnega Bonna, v začeikn je za nas z^inimiv, vendar kaj kmalu postane zaradi drugačnosti moteč Ta N1K1B sindrom (nol in mr backyard) jez zvrhano mero zopet pokazal zobe zad/i/e ledne v vambruškem pri-meru" tudi pri nas. V primeru drugačni mislečih, ptyliiičnega populizma na rovaž politične manjšine ali celo marginalcev. I)ve družini Borutov živilu iudi v maji elaii. zaenkrat sla čisto znosni, čeprav smo proti enim podpisovali celo peticijo. Tako je z Bonitl...
No, o hudih ftimskih presežnlkih pri tem fílmu (à* se vrnemo) ne moremo govoriti, nili o na/višji oceni, čeprav Je, film bližje dobri za* bavi kot fiasku. Film Je enostavno lakšen, da ga je potrebno in zanimivo videti. Cisto zares. Pa ne za svojim televizorjem, kjer se nam v udobnosti kavču aUJbtelJa razleze ludi stanje duha. To je lakšen film, ki si ga moraš ogledati v kinu. Zato. da slišiš, kako se večina smeji ob sivan:h, ki se jim ne bi smeli smejali, kjer se lahko na-smejiš oh kakšni duhoviii asociaciji, ki ti pade na pamei, ali im enostavno uii\aš v neredkih prebliskih Borala, ki ne sodijo v listi koš komedijafii\kib doviipov, za katere li je včasih nerotino. da sploh obsiajajo. Saj bodimo r kino ludi zaradi česar drugega... ludi če rečemo temu hdiurne. duhovne, socialne ali kakšne druge vrednote.	■

107,8 MHz
R/I\OOJQkO IDG
Glasbene novičke
Zabavala vas bo Saša Landero
Sc tudi vam /.d\. Jajc leto spcî Jickako prehitro /drvelo mimo? Ml se s tem kar ne moremo spr^ ja/.niti in se vreme Jc lakî^no. da nas na konec lei« nikakor ne spominja. A koledar neizprosno kaže, da so bliia novo leto.
V ti asi rcdakciii je tale čas najbolj živahen. Vse je na kupu. /aključujemo
almanah, vanj bomo vključili se dogodke današnjega dne (glede na to, da izide sredi decern-brs zajamemo v njem dogajanje od L decembra preteklega leia do 30. novembra tckolřeg«). Seveda že pripravljamo praznične številke Našega časa. običajno bosia tudi letos Uve. pred božičnimi in pred novoletnimi prazniki. Tudi s prcdpra/ničnimi prazničnimi oddajami radia Ve-
lenje je dela veliko.
Pripravljamo pa ludi ze vse potrebno /.a veliko silvestrovanje, ki bo ludi letos v središču mesta v organizaciji našega podjetja, /daj vam že lahko povemo, da vas bo lertos zabavala Saša Landero z Cjlobus bandom. Poskrbeli pa bomf> tudi /.a vse karjepoirebno. da vambo zadnja noč v letu lepa in da bo prihod novega leta čim bolj nepozaben, /agoiovo tudi za enega izmed tistih, ki so na lestvici nyj osebnosti. Razglasili ga bomo tik pred polnočjo na velikem silvestnivanju. Ob vsem tem pa se bomo seveda udeležili ludi številnih pred-noviîletnih srečanj in jih pripravili tudi sami. /a naše sodelavce bomo priliodnjo soboto organizirali ogled prcdbo/ičncga Dunaja.	■
Kolektiva Našega časa (foto: vos)
ž^áfo ••• na kratko
TINKARA KOVAČ
25. novembra ja na vsakoletnem trddicionalnem, ze šestem koncertu po vrsti, predstavila sMâdbe s prihajajočega novega albuma aQa. Album bo i^ šel v decembru.
TIDE
Predstavili so svoj tretji spot, tokrat 2a skladbo Brain Damage z njihovega albuma Seven Days. V skladbi se lotevajo perečih svetovnih tem: vojn. lakote, izkoriščanja ljudi, onesnaževanja okolja...
MATJAŽ ROMIH
PriZKP RTVS je izdal zgoščenk o z naslovom Novice iz Slovenije. Za kantavtorski Izdelek je Matjaž zbral ekipo prekaljenih glasbenikov, med katerimi je tudi Drago IvanuŠa na harmoniki.
LEBI SOI
legendarna makedorrska za* sedba, ki deluje ze 3Q let, bo 12. in 13. decembra v originalni postavi nastopila v ljubljanskem Cankarjevem domu. Vlatko Stefanovski je s svojo ekipo doslej izdal dvanajst albumov.
SAUSAGES
V skupini se obetajo spremembe, saj jo je po šestih letih delovanja zapustil pevec Primož Romšak. ki se bo odslej bolj posvetil družini. Ostali člani pravij», da bo skupina delovala še naprej.
Metal
v Mladinskem centru
v pctekv l.dccembra 2006 ob 21. uri. bo v Mladinskem centru Velenje koncert dveh metalnih skupin. Nastopili bodo Železobeton iz Murske Sobote in Penilen-ziagite i/ Kranja, železobeton so legendarna kulina prekmurska trashmeial skupina, ki je svoj prvi uradni nastop /iibeložila 'r.c daljnega leia ly^H. V šestih letih delovanja so poželi veliko uspeha, predvsem na domačih odrih. Ves ta cas je bend nastopal v originalni zasedbi in posnel nekaj demo kaset, vendar založnika niso našli. Zaradi nesoglasij med člani zasedbe seje leta 1994 skupina odločila, da preaelia dekh vati. Po nekaj neuspešnih poskusih ponovne oživitve je letos vodji
skupine Tadeju Rtjpoši le uspelo v malce drugačni zasedbi sestaviti bend, kije tokrat boljši In zrelejši kol kdajkoli prej.
Korenine skupino Peniienzia-gite pa segajo v leto 2003. Po raznih kadnmkih spremembah seje bend konec leta 2005 ustalil v sialni zasedbi, začel nastopali po Sloveniji in se usmeril predvsem v blackdealh melal.
Koncert organizira Društvo Spil v sodelovanju z Mladinskim ce Dirom Velenje.
Podeljene ameriške glasbene nagrade
21. novembra so v Los Ange-lesu podelili ameriške glasbene nagrade. Za favorite letošnjega izbora so vc(iali Black I-.yed Peas. Red Hot Chili Peppers, Manah Carey in Nickelback s po irenii nominacijami. Clani zasedbe Black Eyed Peas so postali najbolj priljubljena skupina tako v rap/hip hop. r&b kol tudi soul
kategoriji.
Dve nagradi so odnesli tudi veterani Red Hol Chili Peppers, ki so prejeli priznanje za najboljšo pop-rock in alternativno glasbeno skupino. Med zmagovalci so bili luči najboljši iiip hop glasbenik Bniinem, najboljša latino izvajalka Shakira in najboljša pop-rock pevka Kelly Clarkson. Nagrado za najbolj priljubljenega soul pevca je prejel Jamie Tojcx, medtem koje Manah Carey kljub trem nominacijam odšla domov praznih rok.
Zbirka uspešnic Boney M
Skupina Boney M. kraljica pltône glasbe 70-ih let. ki je po za-slugi uspešnega nemškega producenta in mened/xída Kranka Fari-ana žela uspehe predvsem v Evropi» je irideset let po svojih najuspešnejših časih izdala zbirko največjih uspehov. Ponovne» rojstvo disca in dovzelniJSi občinstva za tovrstne riime najbrž bo-
alci. obožcvalci pa so nas podpirali." je nektv liko cinično izjavil Morris, kije imel v mislih znamenita nagrado britanske glasbene revije NMK (New Musical Express), ki jo je skupina osvojila leia 2005- Dejstvo jc, da skupina, ki je slovela po uspešnici Blue Monday, v zadnjih letih kljub tej nagradi ni bila preveč popularna.
Nov album II Divo
V ponedeljek je izšel iretji studijskega albuma skupine 11 Divo z naslovom Sicmpre. Podobno kol prva dva albumii so ludi lega posneli v Dublinu in Slockholmu pod taktirko svetovno priznanih produceniov Sievea Maca. Pera Magnussona in Davida Krugcrja. Na albumu je ned 11 pesmimi
irujela spoznanju, da zasedba tudi po tridesetih lelih Še vedno zveni iieverjeiuo sveže.
Njihova nova zbirka uspešnic nosi naslov The Magic ()ť Boncy M, na njej pa je poleg osemnajstih največjih uspešnic mogoče najti tudi eno osveženo in eno čisLo novo skladbo. Prva je predelava velike uspešnice Sunny, ki jo je v modernejše ritme oblekel nemški producent Mousse T., druga pa je čisto nova pesem A Mtmieni Oi'Love. ki jo i/vaja Liz Mitchell, članica originalne zasedbe B<'ney M.
New Order se umikajo
Britanska skupina New Order, ki na svetovni glasbeni sceni deluje že skoraj tri desetletja in je v svcjeua prvotnem obdobju nekaj časa nastopala pod imenom Joy Division, na spletnih siraneh napoveduje umik z glasbenega prizorišča. Bobnar Stephen Morris je i/javil, da ima občutek, da niso več tako priljubljeni, zato želijo narediti premor in se umakniti. "To so čudni časi za New Order. Bill) je dobro pred nekaj leti. ko so nas vsi klicali božanski geni-
kar nekaj predelav svetovno znanih usi^ešnic, kol so Nights In While Satin skupine Moody Blues, v španščini odpeta Whit-houl You, Brian Adamsova Have You Fiver Really Loved A Wíj-man ali pa čudovita balada Josha Cirobana You Raise Me Up. ki so jo pred kratkim ponovno obudili fantje iz skupine Westlirc- Kol prvi single je na radijskih postajah že mogoče slišali priredbo skladbe Lucia Dalle Caruso, ki je bila v originalu napisana za slavnega ilali-janskega leiiorista Hnrica Carusa. Poleg predelav so na albumu tudi štiri čisto nove, še nikoli objavljane skladbe: Come Primavçra. La Vida Sin Amor, Una Noche in Tell That To My 1 lean (Amor Vcnme A Bus-car).
II Divo so V ireii letih, odkar so stopili na glasbeno prizorišče, razprodali kar Hfi turnej in prodali več kot 12 milijonov albumov.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izhof poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slisile v piogramu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	WESTLIFE - The Rose
2.	RONAN KEATING -This I Promise Yoti
3.U2'WindovrlnTlie	Skies
13. novembra je izšel ^e osmi studijski album skupine Wesllile, ki so ga naslovili The Love Atbum. Ma albumu je množica predelav znanih ljubezenskih balad, kot so Ali Out Of Love skupine Atr Supply, uspelnica pevkeBon-nie Tyler Tots! Eclipse Of The Heart ali er)a od klasik pevke Bette Midler z naslovom The Rose, ki je la leden tudi popevka tedna na Radiu Velenje.
r ■ ~
' LESTVICA
M,
in
« '
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Vrstni red vnedeljo. 26.11.2006:
1. OJSTRICA: Na kmete nobena ne mara 2.1G0RI^ZZ: Slovenska Micka
3.	NAVIHANKE: Življenje moje glasba je
4.	ZARJA Ma Kofcah
5.	SVETLIM: Qomade pesmi in napevi
6.	POTÎPUHI: Potka, valček, R'N'R
7.	GORSKI CVET Gora
8.B0HP0MAGEJ:	Moj šofer
9.	ANDREJ BAJJK: Vince za prijatelje
10.	MARIJA AHAÛË-POLLAK: Ena baba j djava ...večna: vwyw.radÍQveleni8.com
Vi7f Grabner
»Župan, res je. Dom kulture je končno obnovljen,« je med brisanjem solz sreče Srečku Mehu zatrdil direktor knjižnice Velenje Vlado Vrbič, ki je leto dni delal in živel na grad* bišču. In t njim tudi njegovi najožji sodelavci» Zupan ni rekel nič. Dokler se ne prepriča, da je v hiši vse takO; kot mora biti, bo previdno tiho. Potem pa bo morda zelo glasen. ^
^ »Vidite rumeno svetlobo?«« je spraševal Franjo Bar-tolac zbrane na srečanju, ki ga je Franc Sever piipravil za vse tiste, ki so mu najbolj pomagali v predvolilni kampanji. >»Ceprav nismo zmagali, se vseeno svetlika,« je še dodal, in Severju v imenu volilne ekipe podaril sliko, ki jo na fotografiji vsi občudujejo.
Mile in Min Maksimovič, oče in sin, ki imata oba zlate roke, sta si takole srečno zazrla v obraz po koncu tekme med rokometasi celjske Pivovarne Laško in velenjskega Gorenja. Oba namreč masirata rokometaše, vsak pri svojem klubu. Komentar? »Tokrat sva vedela, kdo bo zmagal!«. ^

Zo Švede je Ikea bolj sveta kot lerkev
Siuclijc, ki so jih izvedli raziskovalci podjcîja DagtíiíS Indusiri» so poka/ale, da Švedi veliko bt)lj zaupajo svoji domači irgovini Ikea
anali/e DNK, jc namreč ugotovila, da se človeška DNK od osebe do osebe precej razlikuje. Največ variacij se pojavi na področju iien^kega zapisa, ki sicer ne vpliva ti a zdravje človeka, medlem ko do nekalerih variacij prihaja prav na področjUi, ki igrajo ključno vlogo pri nekalerih bolezenskih okvarah.
Znanstveniki siccr m vedo. zakaj prihaja do variacij, vendar menijo, da so najverjcl-neje pi^sledica formacije genskega maieriala med proizvodnjo jajčec in sperme, torej pri procesu» med katcrini
nova tiajljubša pijača ni izjema.
V	dosedanjih upri/oriivah vohunskih podvigov najbolj znanega britanskega agenia je glavni lik vedno naročal vodko mariini. "Prelreseno, lîe /jnesano,"
V	ntivem Hlmu z naslovom Casino Royale igralec Daniel Craig med igro ptikra naroči oajljubM kokiajl z novo sestavino, lillet. 'Ib je aperitiv iz Trancoskega vinorodnega okoliša blizu mesla Bordeaux. Polem ko je novi James
Ijo. Skozi sirop sta padla nad-slropje ni/je, kjer je 'sosed' reuo-viral sobo. Prva pomoč je nen^u-doma prihitela na kraj dogodka. ?!enska si je pri padcu hudo po škodovala roko, iijeu partner pa si je zlomi) vreience. /a sedaj ^e ni /jiano, v kakšnem stanju je dela-
koi pa cerkvi.
Kar 80 odstotkov prebivalcev Švedske namreč popolnoma zaupa svoji trgovinski verigi. Ne glede na ,o, da se ima kar štiri peline Švedov za pripadnike protestantske cerkve» je le 46 (jdsioi-kov vprašanih povedalo, da so vključeni v neko versko skupin<i.
Prebivalci Švedske med drugim zaupajo ludi Volvu (69 odstotkov vprašanih), Ericssonu (59 odstotkov vprašanih). Saabu (57 odstotkov vprašanih) in celo farmacevtskemu gigantu Astra Zeneca (47 odstotkov vprašanih), kar je še vedno več, kol jili zaupa cerkvi.
Ljudje imamo zelo razliino DNK
Znanstveniki so ugotovili, da se človeški genski zapis razlikuje precej bolj, kt)i so prvotno predvidevali.
Rnztskoval'ia skupina iz Velike Britanije, kije izvedla natančne
lahko pride do veliko napak.
Raziskovalci z inšlituia Wellcome Trusi Sanger, ki so i/vedli raziskave, so prepričani, da bodo ugotovitve v veliki meri doprinesle k znanstvenemu načinu proučevanja genov, vključenih v različne bolezni, s čimer bodo lahko razvili nova, učinkovitejša zdravila in še natančneje proučili človeško evolucija.
Bondov koktají je malo drugaien
Novi James Bond- ^e 21. po vrsii, sprpmhija ludi najbolj slan: navade svojih predhodnikov - tudi vohu-
Bondnamčiririmericegina, eno merico vodke, pol merice lilleta, pretresenega z led(mi, in z rezino limonine lupitie", seje zanimanje za novo sestavino bondovega kok-tajla nenadoma povečalo.
Med seksom padla skozi strop
v nekem luksuznem španskem hotelu se je zgodila nenavadna nesreča. Poškodovana sta moški in ženska, in to med seksom.
V hotelu Parador de Toledo v .Španiji sta se 32-leLnica in 38-let-nik brczskTbno ljubila. Naenkrat pa se jima je dobesednih udrlo pod nogami oziroma pod poste-
vec, ki je bil v spodnjem nadstropju, niti kaj je povznjčilo tie-navadno nesrečo.
Višje prometne kazni no svuarskih cestah
Premožnejši vozniki se bodo v Švici po novem soočili s precei strožjimi denarnimi ka/.nimi za prometne prekrške, saj dopolnila kazenskega zakonika, ki bodo stopila v veljavo z novim letom, določajo naraščanje višine kazni s pre-mcženjem voznika, /a vožnjo pod vplivom alkohola bo moral tako naj premožnejši voznik od-šleij kar 180,000 švicarskih fran-

I
(Ne)strpnost
Glede na to, koliko različne nestrpnosti je pri nas, smo Slovenci še kar preklemano strpni.
Brez šarma
Po končanih volitvah ne* katera kljubovanja sploh nimajo več pravega sarma.
Kot doma
Miro Požun se je v soboto v Celju počutil kot doma. Njegovi varovanci pa so pivovarjem v dvorani Zlatorog nataknili še en rog.
Neposlušnost
Pri nas imamo poslušne državljane in neposlušne ministre. Se sreča, saj bo kljub upiranju vseeno menda lažje zamenjati kašnega ministra kot pa narod.
Zaostajanje
Predstavite%' raziskave, ki naj bi dokazovala, da Ve-
lenje zaostaja, Mehovemu protikandidatu v drugem krogu volitev ni zmanjšala zaostanka. Nekateri menijo, da župan teh podatkov vendarle ne bi smel zdaj obravnavati le kot predvolilne.
(Nad)gradnja
Večkrat slišimo, da moramo stvari pri nas nadgraditi, če hočemo napredovati. A kaj ko gradbinci opozarjajo, da nam primanjkuje že ljudi, da bi lahko kaj sploh zgradili.
Popis
nepremičnin
Lepo vas prosim, povejte, če moram popisati tudi svojega mora. Saj se nikamor ne premakne.
Veseli december
Kakor koli ga že obračamo, jutri nastopi veseli december. Če bo bel, bo še bolj vesel. Zelen pa je zaželen vsaj za voznike.
Na glavi svet
Zoranu Jankoviču se je svet postavil na glavo. V novem okolju nič veČ ne velja geslu o »najboljšem sosedu.«
Planet
Opremite svoj mobi(nik! Brez čUnstva v SMS-kiubu!
K AK^ A LOZÍTE VSESINO?
Vbcbin« nalepite tiko« d* n*
1919
SMS z ustrezna kodo
OM B4U) M aMM^ Vwm, n^^áM	v
Za več vsebin pošljite SMS z vsebino P KRNEKI na 1919.
PRAZNIČNI MOnVI
ItHA: I SHUAKS đ?A1UE: BÛ SNEZfOl
HMA; T MitCfO OZAUE: 10 lOUCUtl
IIMA:7 MRKlUl 07AUC: 10 PAKKIUI
TÏMA: r JELEHCEKt CiZACUE: eo JCUMCCK
(EKA.TJCUU1 0ZA03E: BOmKAJ
IbHAiTOOH] OZAUr: W MMl
TEMA: r R*iIAe021 OZAMC: 10 tUCTABUJ
MELODIJE & UVERTURE

SMtSflBi
KOOA: M svrrAMCl
Trts - V MM tth KOOA: PM MUNIl
Sail L«ndMa ft • kCOCA; řM fiOSCJ At«p*ntV	• £avd4k«|
na mgiM
KOCA*. PM ZAVnSKAJI
«rhica ChiiscritM KOOA: ?H WHfítl
SctMťSfsUn-lDont PMI likê Qtfíófí' MmtfMCUMONl
KOOA: m UMSLEl
L*pl D»M • L«pf tl«u KOOA:fH DASAl
Harfah Ony • AU ] WMit For CnrtttmMb YMI KrXiAi PM AUl
/ mmmm ^
fratff »Mlér • Nir»0l da irA priM (majhamf^ KOOA: ON HAILOli
to) Pt*stw4»k • Za Mi torn ufT
Wnnaf • Ha(j j* dal*
mtcW^KAl
Kanna • NUina p^acma EOOA: ON »jESMAl
Glbanni • Vrlma 6* M pentnn ta svrtom irOQA; M yXIMEl Magn(fice • Ia hs ndrrat bom utnrt
KOOA; OH UMIlL)
}tftln Tlm^ak* • S«^ iufc KODA: OH SurUCRI
Bofxirt 2Mn«k<Wa adnka KOOA: ON SKUJHKAl
Crwrii 9afH«y - Cruy KOOA: ON CBAZV]
'' wsmm ^
0(o	• taH boK
KOOA: \i
Alofflik Kim*M(b • bvHakaJ M VMsUs! <mVi
KÛDA: U tOZlC}» Lapi Oaai • tapi Oaaa KOOA: U CmVAC
tee P«vtiw • SflvMtrakt KOOA: U lOOCZft
raele MtjflH • Ust Baqutst KOOA: U fiřTAW;
rt Sapovi. Haj «raxdKvM^ KDQA: U *02ICi1
LaM •
KDOA: U enUAC
B«»Unl Aef€ak • Ma
•n*t!nka KODA:UMaU


kov (113.000 tívrov). jc poročal švicarski časnik Le Matin. Višje kn/ní se bodo nanašale tudi na resne prckoraSilvc dovoljene hi-IrosiJ: če bo na primer milijonar v mcsiu viy/}\ 25 kilomeirov na um preliilro. bo moral plačati 30.000 švicarskih frankov denarne ka<m.
Japonska gradi najvisfo zgradbo na svetu
Japonski urbanisti so v pclck predstavili maketo visokega medijskoga stolpa, naj hi leta 2011, ko bo zgrajen, postal najvišja zgradba na svelti. Slolp ho visok 610 metrov in bo prevzel naslov

Stolpa CN v kanadskem Torontu, kije/.Mšino 553 metrov trenutno najvišja ^tgradha na svetu, trdijo v družbi Tobu Railway Co.» ki je preskrbela zemljišče za ta projekt, Now Tokyo lower, kakor ga bodo poimenovali, bo stal v sredinu Tokia r\-A mestu metrov visoke stolpnice iz Icia 1958.
NASI KRAJI IN UUDJE
Gorica gostila Kugyjev razred celovške gimnazije
v
v okviru mednarodnega sodelovanja je OS Gorica prejšnji teden gostila dijake iz Celovca - Kugyjev razred se od drugih razlikuje po tem, da pouk poteka v štirih jezikih - Navdušeni so bili tako eni kot drugi, sodelovanja si še želijo
Milena Krstić > Planine_
Velenje, 23. novembra •
Osnovna šoia Ciorica postaja prepoznavna po njcUnarodnem sodelovanju s šolami in ućcnci oU Oruiiod. Seplembra so gostili oiroke in učitelje iz Sarajeva In preko njih vzpostavili prvi stik z Bosno in Hercegovino. Prejšnji teden pa so gostili sedemindvajset otrok, starih II in 12 let. 1er njiiiova učitelja iz Kugyjevega razreda /vezne realne gimnazije in Zvezne gimnazije /a Sl<ivcnce iz Celovca.
»K. nam so prišli z namenom. da spoznajo slovenski Jezik, nas način dela in Velenje. Crre za oiroke iz koroškega dela Avstrije. Otroci bivajo pri vrstnikih. zato bi sc ob tej priložnosti rad zahvalil družinam» ki so te oiroke sprejele. Pri njih so bivali, dopoldne so sodelovali pri rednem pouku na šoli, popoldne pa so si ogledovali mesto. Tako jc namen sodelovanja, ki ga vzpostav-
zije od drugih razlikuje po tem, da ga obiskujejo dijaki iz ireh držav - Avstrije. Italije in Slovenije. »Pouk poteka v štirih jezikih, slovenščini, nemščini, ilalijan-šcini in angleščini. Sistem sloni na tem. da si dijaki sami med sc-
pridruži fe kdo iz Velenja.« pravi Mletschnigova.
Učiteli športne vzg(\je in španščine Franc Florjančič pa je povedal, da se v Velenju odlično počuli. Pred časom je tukaj blizu, v Topolšici, že bil, na do-
Franc Fforjančičf Marica Mietschnig in ravnateij OŠ Gorica Ivan
Planine
boj pomagajo, se drug od dru-ge^sa učijo. K nam pridejo pri devetih oziroma desetih lelih po štiriletnem šolanju na ljudski ioli in ostanejo pri nas osem lel.
Laura Schaap in Martin Lesjak, VŠeč jima je bilo v«e.
ljamo, šc bolj pristen,« pravi ravnateij OŠ Gorica, Ivan Planine.
Marica Mletschnig, učiteljica slovenskega jezika, ki je otroke spremljala, pa je povedala, da se Kugyjev razred celovške gimna-
vse do mature.« Večina otrok prihaja s podeželja, iz ireli koroških dolin - Ziljske doline. Roža in Podjune. iz Italiic - Trbiža in Trsta, in Slovenije - Maribora in Ljubljane. »Mogoče pa se nam
pustu, v Velenju pa je prvič. /elo lepo skrbijo za nas. Dobro se počutimo, čeprav je bilo v prvih dneh nekaj domoiožja pri dveh. ireli učencih. Zdaj so le-žave premagane in vsi uživamo. Želimo si nadaljevanie sodelovanja.« Da je res tako. sta poirdila dijaka Laura Schaap in Martin Lesjak. »Velenje mi je zelo všeč. Navdušila me je knjižnica in družina. pri kateri bivam. Spoznala sem nove prijatelje, / njimi si bomo dopisovah in se tu In lam kdaj slišali po telefonu,« je rekla zgovorna Laura. l\idi Martina je navdušila knjižnica, grad in prijazna družina, ki ga je goslila. »Kar se tiče pouka, pa ta pri vas poteka drugače kol pri nas. Zelo meje presenetilo, da pri vas vsaka ura poteka v drugem razredu, pa tudi učitelj ni vedno isii,<
Pri uri slovensk^a jezika. Z njimi tuliajénja učiteljica Renata Stopař.
Malo je krajev s tako bogato kulturno tradicijo
Šmarški kulturniki sklenili praznovanje s slavnostnim občnim zborom - Prihodnost odvisna od ozračja znotraj in tudi zunaj skupin ter od motiviranosti mladih
Tatjana Poâgorèeii
Šmartno ob Paki. 24. novembra •
Kulturna dejavnost v občini Šmartno ob Paki letos prazjiuje lOO-leînico delovanja. V počastitev zavidanja vrednega jubileja je tamkajšnje kulturno dru^tv<^ pripravilo 18 takšnih in drugačnih dogodta>v. praznovanje pa so sklenih s slav-
tamburaši, likovniki. Danes pod okriljem kulturnega društva Smarltîo ob Paki delujejo moški in mešani pevski zbor. folklorna skupina Oljka. Gledališče pod kozolcem, tamburaška skupina, pevska skupina Prijaleiji, glasbeni sestav Vesele babice, likovna sekcija, plesna skupina Fione in pred tednom dni ponovno oživljena literarna sekcija. V njih deluje približno 150 ljudi, ki jih druži želja po ustvarjanjit, ohranjanju bogatega izjočila dedktw in babic, po nastopanju ..,» Kraj je zaradi njihove ustvarjalnosti duhovno veliko bt>gaiejšl. kot bi bil brez njih.«
Kakšno zgodovino bo pisala šmarška kultura naslednjih 100 let, bi bilo» pravi Mija /eriav, najbolje vprašati njihovo rojakinjo Meto Malus. Pa še ona bi težko napovedala razvoj dogodkov za toliko let naprej. Glede na tradicijo, na to.
odvisno, ali se bo bogata kuliurtia dejavnost ohratyala še s takšnim ž.arom. Bodimo optimisti. Ob praznovanju 75-leinice kulturne dejavnosti je takratni predsednik Zveze kulturnih oi^anizacij Karii Kordež zapisal: «ŠmarUio ob Paki je lep kraj tudi za del kulture, ki v njenî živi z neugnano življenjsko močjo.«
Šmarski župan Alojz Podgtjrsek seje /iihvalil vsem. ki so ustvaijali kuHun> v tukajšnjem okolju sto in več let ter jih pozval, da na tej poti vztrajajo. V zve/j z vprašanji, ki se porajajo, koliko časa je prisotna kakšna dejavnost v občini, je povedal, da so podatke pridobili pri pregledu dokumentov, 'iako je lîa pri-tner v župnišču izwdel, da so la-ranl imeli leta 1^66 bralno skupino in da so t)rgamzirano začeli peti leta 1896. Kot je šc poudaril je kulturna zapuščina bogata, ve-
1DD

ff
I
J h»
• A ^
Kuttura je začela pisati svojo zgodovino v kraja pod goro Oljko z moškim pevsiâm zborom.
nostnim občnim zborom v dvorani šmarákcí^a kulturnega doma. Ob tej priložnosti so se predstavile vse sekcije in skupine, ki delujejo pod okriljem društva.
Po besedah njegove predsednice Mije if!erjav je v Sloveniji malo krajev, ki se ponašajo s tako bogato kulturno tradicijo. V okolju pod giîro Oljko je začela pisati svojo zgodovino z moškim petjem in Francem Klančnikom starejšim, kasneje so se temu pridružile še druge dejavnosti: pred 30 leti gledališka in folkU>rna. kasneje še
kako so stvari načrtovane, bi morala šmarska kultura obstajati še naslednjih 100 let. »Seveda pa bo v veliki meri to odvisno do vjlje. veselja ljudi, od njihove ustvaijaJno-sti. Pomembno je tudi ozračje/Jio-iraj društva in tudi v širšem okolju. Primarni želji po nastopanju je kmalu Ziidoščeno. za vztrajanje po samezaika pa je pomembno, ali družba to ceni. Gcneracija. kije bila najboJj aktivna v zadnjih 30 le-tili, bo počasi zapustila oder. Od dela in motivacije mladih, ki se začne že v osnovni šoli bo najbolj
lika in dobra in nalaga odgovornost, da jo negujejo, širijo in ustvarjajo za naslednje rodove. »Kultura nas nekako poziva k stv žitju razJičnosti. k mirni in modri besedi o vsem, kar moramo premisliti da hi bili časi, ki so pred tiami, časi varnosti, miru, ra/vf)ia, prihodnosti in nenazadnje ljubezni. To pa sn stvari, kijih še kako potrebujemo.« Obljubil je, da bo občina tudi v prihodiýe trdno stala oh strani pri nadaljnjem razvoju te dcja\iK5Sli.
Moj kraj v sliki in besedi
V počastite »kulturnih« jubilejev tudi likovni ter literarni natečaj mladih - Več kot 200 likovnih in le 16 literarnih prispevkov
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 23. novembra -
l.eto 2006 je v občini Šmartno ob Paki leto jubilejev. Med njimi so kar trije s kultuniega področja. Zalo so se šmarsko kulturno društvo, občina, tamkajšnja osnovna šola in vrtec odločili, da bodo v aktivnt>sti vključili tudi mlade. Zanje so konec lanskega leta razpisali nagradni likovni in literarni natečaj na temo Moj kraj. pred tednom dni pa so na zaključni prireditvi v dvorani šmarškega kulturnega doma najuspešncišim podelili nagrade.
Inčlanska stn^kovna tejmisije, ki je ocenjevala likovne stvaritve, je Imela delo. saj $o - po besedah predsednika komisije Petra .Malka - likovnega pedagoga, morali izbirati med 201 likovnim delom. Vsa so bila zelo dobra. Ob koncu so se vendarle odločili in nagradili 13 avtorjev.
Na liierarn: natečaj pa je prispelo le 16 prispevkov. Tudi le je pregledala posebna komisija in nagrado podelila dvema avtorjema.
Podžupan Občine Šmartno ob Paki Janko Avberšek je ob tej priložnosti čestital mladim za njihm prispevek k praznovanju jubilejev, oi^ani/^iori^m in izvajalccm natečaja za dobro idejo. Obljubil Je, da bo občina projekte, ki spodbujajo
ustvarialnost mladih, podpirala tudj v prihodnje. »Takšni projekti bogatijo tiste, ki v týih sodelujejo, in liste, ki nastala dela občudujemo.« je še dejal Janko Avberšek.
Prireditev so popestrili učenci osnovne šole iz Griž z igrico Koz-lovska sodba v Višnji Gori.
V nadaljevanju prireditve pa je imela ustanovni zbor literarna sekcija. Ta je pod okriljem šmarskega kulturnega društva žc delovala, a je njena dejavn<ist nato usahnila. Sedaj je znova oživela in za zdaj združila v literarno sekcijo osem občanov, ki sta jim bliz.u proza in poc74ia. Za predsednico sekcije so izbrali Kario Pod vratnik. ■
Nagrajenci literarnega in likovnega natečaja na temo Moj kraj

Zgodbe iz šolskega nahrbtnilca
Po čem je že bilo staro železo (14)
P/se; Marjan Marínšek
Nekoč smo dobili nalogo, Ja zhen:ni<î čin več	železa,
da bodo lalv<o tovarniški delavci naredili doviOi lapal, kos, nilalilnic in ra/nih sirojev, s katerimi bnino y agrarne poslali razvila iiidusirijska dr/ava. Načelnik okrajnega pionirskega §laba je pri-na šolo in dejal:
»Vi. pionirii in pionirke, lahko pri lein velika pomagale. Z /hiranjem siarcga /eto in drugih odpadkov hoste počistili tudi okolico. saj povsod šc le^i na tone uničenega oro/ja. municije, plinskih mask in ožganih avtomobilskih delov. Pioiiirski odredi, tekmujte med seboj, mi pa homo piv skrbeli za nagrade.«
Odredi o/, šole so morale oh koncu tekmovanja sporočili Pionirskemu svetu v l-jubljani natančen popis in vrednost odpadkov. Nagrade so bile smučke, sanke, žoge, knjige in hranilne <njižice /.vpisano hranilno vlogo petsto dinaijev. P(ilcg legajo »Odpad« plačal /a kilogram starega železa I dinar in pol.
Pravil tckiniwaiije v zbiranju t)dpadk<)V pa je i/hruh-nilo tudi meJ celami v okviru odreda, se pravi med razredi na Soli. / velikim zanosom snw) se pojoč k>-lili dela in prebrskali vso okolico. Tudi mene. pitv nijja Druge čete, je potegnil ta tekmovalni vrvež, in ker sem vedel za zapuščen iržgan avto. s katerim je ob koncu vojne bežal nek oficir, sem bil prepričan» da bom naši četi priboril glavno nagrado. Avto je bil vrste lopoliiio in jc ležal za garažo. Če bi ga lahko prinesli na zbirno mesto, bi oaša čela zmagala. Motel sem /it napovedali zmago, ko je Jožko iz Ceirte čele dvignil roko in dejal, da ga je slišal tudi upravi-lelj šole:
*/a garažo stoji zažgan luksuzni avlo. Naš bo, Pojdimo pcmj!«
Taktuj so pi.)nirji Ćeine čete odšli tja in ga prinesli ter z glasnim treskom vrgli na njihov kup starega žííleza. Ta se je grozljivo povečal In \1deii je bilo, da ga ne ho
lik
mogla nobena četa prehiteti.
Prva nagrada je bila tako Izgub-liena. a naš kup se je kljub temu večal in se vsaj malo približal tistemu. na vrhu katerega je kraljeval topolino. /brali smo posamezne kose železa» stare nože, srpe in kose, puškine cevi in ožgane mitraljeze, zmečkane gas-maske, bombe in mine, ki še niso eksplodirale, bencinske kante, pločevino in ra/ne zlitine, pisane kovine, siare in nove teksiilne odpadke. časopisni in pak papir, traktorske gume. črepinje belega in votlega stekla, zeleni baker in večje kosti poginulih konjev umi-



PIONIR^
LVl. SEPTEMBER. 1947.
kajoce se vojske.
Grmada je biia veličastna, zlasti so lepo izgledale puškine cevi, ki so gledale ven, toda avto jc bil en sam in na vrliu drugega kipa. Ko je bilo videti, da je že vse izgubljeno, je z veliko zamudtJ pritekel v solo Mačkov Lojzek, ki je bil desetar v čeli in je zadihano zjecljal: »Pri Gluhi peči leži pra^ tank!« «Kaj praviš, da leži?« je osiro vprašala tovarišica Dubovy, ki je bila stara gospodična in zvijala šibo v roki, češ, fant. če si kaj izmišljuješ, li bo slaba predla.
»Tank, tovarišica! /až4ian švab-ski lank! Samo pol ga je še. Oe ga prinesemo, bcmio zmagali- Pajn-ski Francek mi ga je dal. Ciremo brž ponj!«
Ciluha peč je bila skalnati previs nad cesio. blizu katere je v razdrti bajti bival Pajnski IVanček, ki se je preživljal z dninarsivom, Res je pioniijem poka/hI îank vgozdu. a resnici na ljubtj je treba povedati, da je od tanka osialo le še podnožje in ena cela stranica. Pomagal nam gaje naložili na ramena in cako je potem skupina šestih dečkov in enega vaškega čudaka nesla velik kos lanka po cesti, in ko smo bili že blizu šole. smo glasno zapeli tisto o koscu, ki brusi kose» a žjinjica žanje, kmet pa terja pravico ali jo ne najde. Na šolskem dvorišču smo tank z glasnim treskom spustili na naš kup starega železa in z vseh oken so takoj pokukale glavice pionirjev, ki so nam veselo mahali, pionirji Ccirie čete so se takoj umaknili z oken, čim so videli, da bodo poraženi. Najstarejšim pionirjem pa je bil na§ podvig tako v^ečr da so pisali v Pionirski list in dne 4. 4. 1949 je bilo tam objavljeno:
»l.ep pomladanski dan je bil. Pionirji smo bili zbrani v učilnicah. Popolna tišina je bila. Kar zaslišimo 'Kosec, koso brusi, a ža-njica žanje!' Vsi smt) presenečeno prisluhnili. Nismo si mogli mislili, kdo naj hi lo bil saj je v popoldanskih urah po navadi vse tiho okoli šole. Pa nekdo pogleda skozi okno in vzklikne: 'Glejte jih. glejte! Pioniiji Druge čete so in kaj nesejo?' Vsi stm^ stekli k oknu. Sest pionirčkov. ki ludi pridno zbirajo staro železo, je prineslo velik kos starega tanka iz dva kik)me-ira oddaljene Gluhe peči,« Seveda nam je tank prinesel zmagt>. Najbolj revni pioniiji v čeU so dobili za nagrado škatlo barvnih svinčnikiw, ravnilo, skozi liaierega seje videlo, glavnik, ki se je lahko /vijal, in knjigo Trna kokoška. Mačkov Lojzek, kije prijavil tank in kije bil sicer boli bled. je dobil pomarančo, Panjskemu Francku pa so poslali zaviiek savskega tobaka, ker je rad vlekel čuk fajfo. «Odpad« je Odredu za 3-040 kilogramov zbranega železa plačal 4.530 dinarjev, kar je bila takrat že plača enega nameščenca.	■
Vrstijo se
predstavitve
knjige
Velenje - B)lem ko je prejšnjo soboto celjska Mohorjeva družba v polni dvorani centra Nova predstavila deveto knjigo Velenjčana Mariana Marinška. ki jo je naslovil Ko slive v mlin narejajo. so knjigo pred dnevi predstavili še v
Ljubljani» v Mohorjevi knjigarni v Nazorjevi ulici. Danes, v cctrlek, 30. novembra, jo bodo predstavili še v Kozjem v obliki Mohor-skega večera, kjer prav takn pričakujejo lep obisk, nato pa 7. decembra še v (^elju, 9. decembra v kozjanskem parku Podsreda in IÛ. decembra v Lesičnem.
Že prva predstavitev je pravzaprav presenetila mdi založnika. Prodali so 40 knjig, nato pa jih je zmanjkalo in so zbirali nnročila. Prireditev je odlično vodila Aca
Poles, izkazal pa seje ludi mešani pevski zbor iz Sentivda pri Planini, ki v tem majhnem kraju združuje štirideset odličnih pcv-cev. Vse navzf^če so pogostile članice velenjske Univerze za tretje življenjsko obdobje iz krožka Kuhamo s srcem, ki ga \oú] Nada Salobir. Pripravile so šievilne lepo pečene kruhke, pecivo, domačo pašteto in jezikovo tlačenko. Vino in jabolka pa so »pri-šlafl s Kozjanskega.
Prve prestavitve knjig» 35 kratkih zgottb s Kozjan^kegi* ««/«v Velenju u^e/eiřfo res veliko
ijubiteijev literature, (foto: Peter Marinsek)
Gimnazijski kotiiek
v
Šaljivo Pestro Redoljubno Izdelan Cajtung
Ali po domače Spric- /a tiste, ki tie veste, gre za revijo dijakov S(Y Ideje, misli, kijih dijaki /li-va.io na papir, obsegajo teme od umetnosti pa ija do športa.
Spric je ena redkih srednješolskih revij v slovenskem prostoru, v kateri ne najdemo zgolj pesmi in literarnih prispevkov. Teme, ki jih vsebuje, so popolnoma poljubne • lahko se tičejo sole, oktîlja. družbenih problemov -, Skratka česarkoli. kar dijake zanima in o čemer hi želeli pisati. Čast izvedeli, kaj se poraja v glavah mladih, vas laliko doleti trikrat letno - tolikokrat namreč revija i;?idc- In kdo so avtorji besedil? Največ člankov prispevajo gimnazijci, prav tako pa pišejo tudi drugi dijaki šolskega centra, l.etošnja prva številka je že izšla v obsegu strani in je na voljo v knjigarni Kulturnica po simbolični ceni. Posebnost revije je, da je vsako
let t) oblečeiía v drugo barvo - letos je to modra. Poleg tega na straneh nc najdemo enotnega sk)ga oblikovanja. Dijakov, ki naredijo revijo zanimivejšo na po-
nv*^
i (f


gled, je več in vsak se skozi oblikovanje izraža drugače. Seveda pa pri tem ne grs brez mentorja -
proresoija Zeijka Opačaka, ki dijakom pomaga pri učenje uporabe oblikovalskega programa. Kot se za časopis spodobi, ima tudi Spric uredniški odbor. Se-
_ stavljajo ga dijaki, ki
imajo sestanke ob torkih. Tu debatirajo o temah, ki bi jih obdelali, o že napisanih člankih in še o cem teče beseda. Odgtworna urednica je že 19 let (kolikor Spric ludi i/haja) Marjana Cîmajner Korošec. Somentorica je Bojana Vrbnjak. Urednik šol-skega glasila vedno izhaja iz vrsi uredniškega odbora. Letos nalogo že drugo lett> opravlja Ijaša Zaje - dijakinja četrtega letnika gimnazije.
/a konec pa samo še povabilo dijakom Šolskega ce tura Velenje, da se pridružijo pri ust va rja tîj u naslednje številke Sprica. Izšla bo okoli februarja drugo leto,
■ Mirjam in TJaša
Dan za zdravje - dan z jabolkom
Mesec november je mesec preventive proti zltîrabi drog, Ibkrat smo se na Šolskem centru Velenje odločili, da bomo v okviru aktivnosti zmanjševanja zlorabe drog promovirali zdrav način življenja, /ato smo v torek. 2X. 11.2006, izvedli dan za zdravje - dan z jabolkom. Dijaki so bili seznanjeni z zgodovino sadeža, njegovim pomenom za zdravje, vsak dijak pa je dobil tudi jabolko. Da smo ta dan lahko izvedli, kol smo si z>
mislili, sta nam pomagali podjel ji Kmetijska zadruga Šaleška dolina in podjetje Andreje, d. o. o., za
kar sc jim iskreno Zûihvaljujemo. ■ ines Pirmansekf Antonija Jakop
»Ne živi od glasbe^ temveč za glasbo!«
... je moto priljubljenega mladega ansambla. Ansambla bratov Av:)rehl. Da si danes bratje že pridno utirajo pol k uspehu, ima velike zasluge stari ata. saj jim je s peljem približal domače melodije. Pred nekaj leti je celo Da-niju, vodji ansambla, kupil prvo harmoniko. Tako se je glasba naselila v liišo v Škaiskih Girkovcah, odkoder bratje Dani. Simon in Sandi prihajajo. In tam glasba ostaja še danes. »Poseben občutek je, ko smo vsi zbrani, cela družina, iu vzamemo vsak svoj inštrument v roke ter zaigramo kakšno veselo,« svoje doživljanje družinskih več<irov opisuje Dani.
Svojo glasbeno pol so začeli v irio zasedbi in posneli svoje prve pesmi, "joda kaj kmalu je v ansambel svoj glas prinesla pevka Tatjana, pred dobrim letom se jim je pridružil kitarist Matej, vse pa kaže. da se bo število članov še povečalo, kajti medse so sprejeli še Matejevega brata Blaža, ki igra trobento.
In kaj jih tako »vleče« k narod-no:^abavni glasbi? »Vsak inštru-luent ima svoj čar, svoj zvok, svoje kvalitete. Ko pa potem inštrumente uskladimo, je to tisti pravi «filing«, ob katerem naravnost uživamo.« pravijo.
Seveda vseh obveznosti še ne zmorejo sami, zalo jim oh strani (p(4eg staršev) stojijo učitelji Ro-hprl Goličnik, Bojan /eme, Boštjan Merzdovnik in R{)mana Ca-
futa. '11 jih vodijo in z njimi delijo svoje izkušnje ter jim pišejo glasbo in aranžmaje. Besedila za pesmi pa poleg njih prispevala tudi Jože Mirkac in pevka Tatjana.
Njihov vsakdan predstavljajo številni nastopi: Festival v Dobju, Manji Reki, Korcerl iz naših krajev. Žurz mladimi ansambli, festival na Graški Gori... »To je le peščica festivalov in našili nastopov, saj igramo tudi na raznih rojslnih

dnevih, obletnicah, srečanjih, sodelujemo v folklorni skupini Val-dek iz /avrš, svoje akorde prispevamo tudi v Orkestru frajtonarjev Roberta Goličnika.« še pove Dani. Trenuino najbolj aktualno pa je tekmovanje v oddaji Pri So ževcuz Natalijo, kjer so se prebili v polllnale, za svoje mesto v finalu r>a se bodo potegovali jutri. Vso srečo!
■ Vesna Gliniek
Anaamhei bratov Avhreht: Tatjana Staiekar (vokai), Dani Avreht (harmonika), Simon Avhreht ((klarinet, saksofon)r Sandi Avhreht (bariton, kontrabas) in Matej Turi nek (ritem
kitara)

VI PIŠETE
Mastodont je oživel
mislih odnesel, kolikor je lahko dojel. Upamo ludi, da prijelne ob-iuikc skupnega doživeija prcplc-
Mastodont jc žival iz praz^jodo-vine, /a katero mnogi še niso slišali. Spo/nali pa so jo Mladi muzealci skupaj s starši na neJeljski muzejski ustvarjalnid 19. tiovcm-bra 2006 v Mu/.eju Velenje \VA Velmrskcin iiradu.
Najprej so si v nckdatiji grajski konjušnici ogledali zbirko mastodonta. Čudili so se i/ plasdčne mase narejeni skulp:un ogromne živali, ki je lomastila po naši dolini pred dvema milijonoma let. Posebej zanimiv jc bil mzstodoniw ril-Cek in okli. Kar niso mogli verjeli, da so v vitrinah mastodontové prave kosti in /obje. Petem so odšli ua obisk k pravljičnemu masiodontu, ki jim je predstavil svoje /Jvljenje, kot ga je v knjigi C) malem mastodontu ubescdil Rt)k Poles. Naučili so se ludi Mastijcvo pcsmico.
V delavnicah, ki jih je pripravila Andreja /ele-nik. so izdelali mastodonta na pal;čid in obliko vali njegovo skulpiuro. Nastali so /elo lepi izdelki.
Kol vsakič, so se na koitci2 p(v sladkali še z okusnim domaćim pecivom, ki ga /anje vedno speče Simona Verbiè, Vsak otrok je v i/delkih in v
tanja realnega sveta.
in pravljičnega
Acd Poies
Tehniški dan s pridihom praznikov
v ponedeljek. 20. 11, je na OŠ Livada iu njeni podru/nici v Skalah potekal tehniški dan na temo Božični bazar. Sodelovali so prav vsi razredi in vsak je izdeloval svoje izdelke. Tako so nastajali adventní venčki, voščilnice, darilne škatle, novoletni okraski in
še mnogo drugih izdelkt^v. Tudi pekli so m tako je vonj po praznikih odišavil celo šoli>.
Vse le izdelke bodo ucenci prodajali na Bo/jčnem bazarju, ki bo v petek. 1. 12- 2006. ob 16.30 v prostorih OŠ Livada. Izkupiček bo namenjen za dt>brodelne na-
mene za potrebe šole.
Zalorej vljudno vabljeni vsi, ki ne veste, kje bi kupili kakšnt^ darilce za prihajajoče praznike. Učenci vas bt>do zelo veseli
Na snidenje torej v petek, 1.12. 2006. na Livada Velenje.
■ PikaZiodeJ
Lutke so potovale na Hrvaško
Predstavljajte si vožnio po predpisih. polno črto na cesti in znak za prepovedano prehitevanje. Piv lem pa k temu dodajte še voznike, ki ob dovoljeni hitrosti 50 ali 80 km/h vozijo 100 km/h in vas prehitevajo. Ja. na 1 (rvaškcm so, kot je videti, vsi predpisi in cestne oznake samo za okras...
V petek, 17. II., smo se Ahce Čop, Kajetan Čop, Vanja Kretič in Tjasa /ajc v imenu Lutknv-iiCiia gledališča Velenje (LCîV) In Burekteatra odpravili pnui Zagrebu. Člani gledališke alierna-tivne skupine DASKA so nas pi>-vabil: na gostovanje, saj jim je bila všeč naša predstava »O ljudeh. živalih in kamnih«, ki so jo videli na Inialu letošnjih Vizij na PlLjU.
PcH nas je po vseh prometnih predpisih pripeljala do Siska, kjer smo igrali ob osmi uri zvečer. Scena: majhen prostor, nobenega odra, tribune. 15 gledalcev, Ni važno, koliko ljudi te gleda, važno je. da se potrudiši In tako smo kljub skromnemu občinstvu odigrali prvo predstavo »v slovenščini. Nekaj so verjetmj razumeli, saj je ob zaključni pesmi prost ornapol-nil aplavz. V stîboto smo imeli na sporedu še štiri predstave in seveda je bilo potrebno nekje prespali. Nastanjeni smo bili v vasici SOS v Lekciiiku. Vasica je name-
njena rejniškim družinam in jo sestavlja več stanovanjskih hiš, kjer živijo »mamice in očetje« s po 9 otroki. Vasica je zelo lepo urejena - hila je razglašena za tretji najlepši okoliš na Hrvaškem. Tu smt) v soboto dopoldne igrali tudi dve predstavi za otroke: »afriško« in predstavo Burekcea-tra »Pripetije čarovnice Hudi-babe«, v kateri imata pomembno vlogo snemalec- Ivo Clrazer in kitarist - Ciorazd ?lanko. Na 1 trva-ško Sla prišla šele v soboto. Kol smo že ugotovili. Hrvati vozijo nadvse »slrpno in tako izvrstno*, da je eden celo zitspal za volanom in se zaletel v ogledalo avlomo-bila. v katerem sta se peljala kitarist in snemalec.., Dolgčas nam torej ni bilo... O:roci so obe pred-
stavi sprejeli z navdušenjem. Pf)-tem nas je pol vodila do Zagreba, kjer smo v večentih urah igrali v klubu »Močvara«, ki je nekaj podobnega kot ljubljanski K 4. Najprej smo na spored uvrstili afriško pravljico (,(iV-ja. Kljub temu da sva igrali v si ove ti sketu jeziku, so prisotni lahko spremljali dogajanje, sodelovali in se smejali. Takoj po koncu predstave se je pred oder spustilo platno in že seje začel »prvi lutkovni lllm, igran v živo« - Peripetije čarovnice Hudi-babe. i.e-iega je Kajetan odigral v hrvaščini in zato je še toliko bolj uspel in navdušil prisotne. Lki^pe-dicija je uspela in upam. da se bomo k našim sosedom še vračal!
■ TJaàa
V spomin
24. novembra ielošnjega lela :iwo se na pokopu/i^čii v ^nmririem ob Pak! imlovifi od gospe Jožefe Sle-ii lovni k. ki Jo krajani, prijatelji in znanci i>oznamo kot řepco Siel^lovnik, finančno računovodsko stroko^'-tijakifýo, veliko ^ospodamfvenico, tr%(n'ko in nekdanp gostilniCarko.
Gospa Pepca se je rodila 18. aprila leta v Nizki na Rečici ob Savinji. Siar^a. mati Marija in oče Jozč PfeUJer, ^ila imela kmetijo in lesno ir^ovino. V družim, kije l)ilo dokaj preniotna, se je rodilo sest oirok. Vsi so bili rajeni lrde%a in neizprosnega življenjske^ici riu\ia iisie^a časa. Mlada Peix'a je zgodaj iK)kazala svoje sp(mlnH>s!i in starša sta ji namenila v tistem Času ugleden in spoUovan trgovski fH)klic^ ila jc v uk -najprej m Ljubno, nato k T}{rnšku v Nazarje.
Tukaj jo Je zajela ^ojna fihra. ki je ljudi njenih let neizbrisno zaznamovala in od slehernega zahiewla opredelitve in ukrepat\ie. Mlada Pepca se je odločila in vsiopiia v NOB im'esa avgusia leta M4 kot ku-rîrka obveíč^valka. Kasneje so jo Nemci poslali na prisilno delo (arbeitsdiensi) na Drolsko, 01 pa ji Je kol zanesljivi aktivi fiiki ludi v tem času zaupala politiàie naloge. Ob koncu vojne je te niso več zaniffiale.
P(>sveHla se je stroki. Kot poslo\'odki/y'a .se je zuposiihj KZ Teharje in hiia lam do leta Í950, ko Je na kme-\iji s\x^e ïîarej^e sestre Marije Pirio^ek v Rečici ob Paki s{n)znala svojega mota Jotela Stebhmilka. Σta 19$^ m se poročila in si zaradila dom, v katerem se je letu I93I rodila hči ljubu in Sest lei za rt/o .^e sin Jože. Pepca Je kot travka službovala v trgovinah v Gorenju in v LetuŠu. Dodatno se je izobraževala in pridobila poklic ekonom.ske^a tehnika. Leta I95S sla podjetna Jože in Pepca Slel)Ur\'nik odprla gostilno, kije prt\'af>' tjala ljudi od blizu in daleč, vendar /w Je bilo v tistem obdobju zasebni^tvo družl}eno r}ezaieleno in slro%o nadzorovano. Po štirih letih sla gostilno zaprla. Njena delovna pot seje ka.'^neje nadaljevala na Komunalnem podjetju v Veienlu, kjer je že opravdala ktiji^ovodsko^čuiioxodske posle. Tudi kasnejše zaposlitve v Lekarni v Mozirju in v Lekarni v Velenju so bile raánmodske. Iznaidljiva. natančna in predana stroki Je svqe delo opravljala ludi po upokc^ilvi. Številni podjetniki in obrtniki so pri njej iskali ft načne nasvete in pomoč. Rači^ novodstvo Je vodila r Društvu up(>k(^encev Velenje in pri 7.73 Šmartno oh Paki. Ruda Je po mafiala in delila ^voje znanje - do zadnjega diha svojega bogatega in izpoltijenega življenja.
PeiKe Steblovnik ni veču mi. ki ostajamo in smo jo 'poznah ter z njo .sodelovali, pa čutimo, da je z t\ienmi odhodotn nastala velika vrzel. Ne samo v družini, kjer je bila ljubljenu, tetnveč tudi v šir^i dritžl}eni skupnosti, ki Ji je Pepca prltHjdala in jo zazna/novala, /zgubili smo stx/šios ano osebo, odlično soddavko. nenadomestljivo mamo in ljubečo babico.
/iižeiimo ji miren počitek v tej nasi slovenski zemlji, ki jo je neizmerno ljubila.
■ Z2B Šmartno ob Paki, Jože Berdnik
Mnenja in odmevi
Ljudi pretepajo, ali demokracija po Janezu Janši
Osrednji nedeljski televizijski dnevnik seje pričel s posnetki ncveijetnih dogodkov. ki so se odvijali v noči med soboto in nedeljo v Anibrusu in Ivančni gorici.
Ko sem gledal nastopanje posebne policijske enote, nekateri viri govorijo, da je štela okoli ao policistov, verjeri nisem mogel. Izgledalo je kot da gre za poročanje nekje iz Bangladeša, pariških predmestij, Afrike, ali še od drugod, če ne bi slišal slovenske govorice. Spraševal sem se. ali je pri nas kaj takšnega mogoče: Janša oziroma njegov spolnitveni pomočnik - notranji minister - pošlje nad mirno demrnslrirajoče prebivalce Atn-brusa. pozneje tudi v Ivančno Gorico.
spccialce. Pri našlapu teh na vse pripravljenih policistov, sptîsobnih, da se btv rijo s pripadniki Al Kaide, sla jo skupila moški in ženska. Sramota!
Žalosten dogodek obračunavanja z mirnimi protestniKi ki niso razbijali izložbenih oken, zažigali avtomobile, avtobuse» metali moloiovke in podobno, ali počeli tistega kar se dogaja na nekaterih nogometnih in drugih tekmah /1/, meje spomnil na nekatere dogodke iz preteklosti.
Nekaj podobnega, vendar bolj brutalnega, seje dogajalo s protestniki v prid gibanju Maspok lela 1972 na Trgu republike v Zagrebu. Spomnil sem se dogodkov izpred dobrega desetletja in pol na Roški v Ijubliani. kjer sem bil poleg. S svojim nastopanjem in vztrajanjem smo se postavili v bran čctverici JB'1'Z. torej
tudi Janeza Janše. Takratna t^blast tiste tri ali štiri dni nad nas ni poslala special-cev. ali kaj podobnega, ki bi nas lahko sesuli kot kakšen stari "ajmer". To si je vredno zapomniti!
Spomnil sem se tudi nekega popoldneva pred zgradbi^ Parlamenta. Zbranih nas je bilo nekaj tisoč, ki smo se z vzkllkanjem postavili proli razrešitvi Janeza Janše z mesta obrambnega ministra, po dogodku v Depala vasi. Pripravljeni smo bili na vse, tudi na jurišanje v zgradbo, če bi nam Janša dal znak.
Kaj pa danes, kaj pa je danes v zvezi z razreševatijem nekega rcmskcga vprašanja storil predsednik Vlade? Nad domačine njegove mirtie zasanjane Doleujske je poslal posebno policijsko enoto, kot da hi šlo za nujno posredovanje proti organiziranim kriminalcem, bandilom, agen-
tom, iufilirirancem. Al Kaido, ali kaj podobnega.
Žalosten dogodek daje tudi misliti: ali je to demokracija po .îanezu Janši ? Ali je ta Janez pozabil, da ga je ravno tu ljudstvo obranilo posledic vi>jaškega stidišča in morebitne Sremske Mi tro vi ce in ga, nenazadnje rudi z volitvami pred dvemi leti, postavilo na mesto, ki ga danes zaseda?!
Mesec dni nazaj so ob lokalnih volitvah bili vsi polnih ust, češ. da ima narod ljudstvo, vedno prav. Tako razutnej(i tudi prebivalci Am brusa, občine Ivan Ca a gorica. Sostrega. Iga. in še kje. Da imajo prav je razbrati iz velikosti množice, ki Sloji v bran svojih interesov.
i^alosten dogodek da tudi misliti, kako h\ seli? bilo nastopanje eksekniivne oblasti. čc bi neposredno ogrožanje res obsta-
jalo, ali pa bi tako ocenili le nekateri, ludi z^olj tisii, ki načelujejo policiji. Socialno razslojevanje ljudstva, nastajanje t.i. socialne podplasti, ki je pravzaprav pod robom preživetja, lahko v bodočnosti pripelje do resnejših konfliktnih situacij, po vzoru dogodkov na Zaloški cesti leta 1929, ko so pod streli policije padli šiiije protestniki. Ali se dogodki lahko ponavljajo? Bog ve. Ljudstvo pa ve tudi, da so v manj kol dveh letih spel državnozbor-ske volilve. Uomo videli.
Da je že danes razočaranje, posebno preprostejših ljudi znatno, je pokazal večerni koncert žvižgagočih v Ivančni gorici ob priht)du četverice ministrov na pogovor z tamkajšnjim županom.
■ Vtadimir Koran
SPORT IN REKREACIJA
""^ÉilS 30. novembra 2006
Sladka Požunova zmaga
Igralci s sedanjo igro vse bolj potrjujejo, da spet postajajo močna in homogena ekipa, ki znova vliva upanje za igranje v sanjski ligi prvakov
Vrnitev Mira Pf>žunfl na irener-sko kJop Gorenja se je /c po nekaj tednili pokaziila /a pravilnn. Najprej so v	v saieško^ko
roškem derbiju premagali Pre-veni. lo soboto pa v drugem sa-vjnjsk<v^ale$kcni Celic Piwwarno Laško s : 3!. To je 2e irclja zaporedna zmaga Gorenja nad Pivovarno Laško, saj so dobili tudi /adnji dve v končnici lanskega prvenstva.
10. krog dr/avncgH prvenstva se je v dvorani /lato rog med celjskim in velenjskim klubom zaključil v prid Velenjcanov. Pravi sosedski derbi je pc^novno v rokometno areno posredoval jasno sponíčilo. Ja bo nadaljevanje prvenstva za vse ljubitelje rokometa In strokovno javnost zelo zanimivo in napeto. Trener Gorenja Miro Požun in igralci Gi^renja so v areni dvorane /laton>g vsem gledalccm in navijačem pok»7all. da je tekma med dvema sosednjima kluboma prikaz, vrhunske rokometne i^e dveh kvalitetnih ekip.
Tekma seje začela z.elo izenačeno in domačini sn vodili po gol ali dva. Gorenje jc s svojo dobro obrambno linijo na začetku tekme svojega tekmeca zelo do bro zaustavljalo. Tudi napad je bil dokaj učinkovit, saj so se zelo do-
bro upirali celjski obrambi in uspešnemu vratarju (iorazdu Škofu, kije v dobrih 6 minuiah zbral že 3 obrambe. Na drugi strani je do takrat k favorwirani ekipi /. obrambami zelo dobro konkuriral velenjski vratar Matevž Skok. v 10. minuti pa je Jure DobcBck z zadetkom pripeljal ekipi do izenačenja. Lkipi sta se v vodstvu i/iiienjavali vse do 16. minule, ko so Velenjčani z zadetkom Luka DobeBka povedli na 9 ; X. Cny-renje je na tej ločki dobilo zagon in od tega trenutka naprej vse do zaključka tekme vodilo in pred koncem polčasa krepko povedlo za 5 golov. Velenjčani so na odmor odSli s prepričljivo pretinosijo petih golov.
Drugi polčas so se domačini začeli približevati Gorenju, vendar so jim Veletii-čani dopustili gol zaostanka. S ko/i tekmo je bilo kar nekaj izključitev. na strani Gorenja kar pet, pri
Celju pa le ena. V 38. minuti pa jc 7. redčim kartonom tekmo zaključil tudi Pavel Bashkin. S tem je Goretije ostalo brez enega od ključnih krilnih igralcev, kar pa na srečo ni vplivalo na njihov končni rezultat. Kljub izključitvi [3 ash kina so vsi igralci Celju
vztrajno narekovali hud ritem, v zadnjih minutah pa i^e bolj prepričljivo nastopili in zmagali.
/ odlično, disciplinirano in nadvse zva/.eto igro vseh igralcev (naredili so samo 8 tehničtiih napak). pomembnim deležem vratarjev Matevža Skoka in Mortena Seierja, z vrhunsko razpoloženim hrvaškim rcpre/entantom Dragom Vukovičcm. dobro organizirano igro Luke Dobelška ... so Velenjčani pokazali, da znova postajajo resen konkurent za prestižna mesta v državnem prvenstvu.
REICL-J sa
Miro Požun

je pred tekmo dejal: »Nimamo kaj izgubiti, lahko pa veliko dobimo.« Po njej pa: »Vseskozi smo Imeli to v gla^. Veseli smo zmage, nc smemo pa biti preveč evforični. To je le ena tekma, sledilo jih bo se veliko, tudi s Celjani bomo še igrali. Gotovo bo prišel še kakšen poraz, a o tem trenutno ne razmišljamo. Vesel sem. da so fantje pokazali, da postajajo takštii, kol se od njih pričakuje. Igrajo vse bolje, kar je dober obel za prihodnost. Po prvem polčasu, ko smo imeli velikih pel golov predn<3Sti. je bila v meni kljub temu bojazen, da bi se tekma morda obrnila v drugačno smer. Pivovarna zelo d<> bro Igra v obrambi In naio lomi nasprotnika s hitrimi naspro tnimi napadi. Vedel sem. da bodo poskušali storiti vse, da bi nas ujeli. A so se tudi njitn tresle roke. Vzdržali smo vse pritiske in na^a zmaga je popolnoma zaslužena. Že v petek (jutri. ob 19.30) bo nova tekma. Gostili bomo Veliko Nedeljo. Pričakujem zmago. Moramo zmagati, saj si spodrsljajev v domači dvorani proti slabšim nasprotnikom ne smemo dovoliti.«
Luka Dobelšek:
»Miro nas je odlično pripravil. Na vsakem treningu pred tem gi »štovanjem nam je go vi v
ril, da v Celju nimamo kaj izgubiti. da moramo igrati sproščeno. Tako smo tudi začeli -brez neptiirebne živčnosti, brez nepotrebnih napak. Veliko stvari se mora ujeti, da lahko premagaš Celjane v njihovem ý^latorogu. Nam seje in vsi smo zelo zadoV(^ljni. da smo si • sicer teiko • priigrali nazaj točke, ki smo jih po nepotrebnem izgubili /.Ormožem.«
Drago Vukovic^
najboljši strelec (îorenja: » Z Zagrebom (v Cîorenje je prišel iz tega hrvaškega kluba, op. p.) nisem imel priložnosti, da uresničim svoje sanje in premagamo Pivovarno Laško v Celju, 10 se je zgodilo sedaj z Cîore-njcm. Igrali smo odličncj. pametno, skratka, pustili smo srce na celjskem parketu. Zmaga je zaslužena no glede na to. da iniajo d<miači težave s poškodbami.«
Matjaž Natek;
igralcc CPL: »Zmagovalca jc v prvi vrsti odločila dobra igra Ciorenja in slaba nasa igra. Res pa je tudi, da nismo igrali v popolni zasedbi. Ibliko težav s poškodbami, kol jih imamo sedaj, še nikoli nismo imeli. Poleg tega se je tia današnji tekmi hitro poškodoval tdvard Koksa-rov. ludi menije bila po desetih dneh zaradi poškodbe to šele prva tekma, kar seje v moji Igri zelo poznalo.«
Lukd Dob^liek je imenitno vodil igratce v napadu in dosegel tudi nekaj lepih zadetkov.
Elektri ponovno zmanjkal kanček sreče
Blizu presenečenja proti Geoplinu Slovanu - Točke bo treba iskati drugje - V soboto gostujejo V Postojni - Iskalca talentov iz ZDA presenečena nad Elektro
Košarkarji Eleklre Esoieeha so prejšnjo sredo v domači dvorani gostili ekipo Geoplina Slovana. Ljubljančani so povedli na samem začetku srečanja s 7 : 4. nato pa so varovanci Bojana I^-zlča prevzeli vajeti igre v svoje rt^ke, prepričljivo so di)bivali skok pod obema ohrcKcma. tako da so po tmjki Mihaliča v 26. tninuli vodili že z 41 : 26, V nadaljevanju so Šoštanjčani naredOi kar nekaj napak, košarkarji Geoplina Slt>-vana pa so prestavili prestavo višje in se z delnim izidom 14 : O znova približali gostiteljem, ki se še vedno niso vdali. V 38. minuli so Ljubljančani prvič po začetku srečanja znova povedli (53 : 52), v napeli končnici pa je košarkarjem Elektrc ponovno zmanjkal tisti kanček sreče, ki je potreben, da v samem zaključku srečanja dobiš tekmo. Zmaga Šo^tanjča-nov na tokrainem srečanju bi bila več kot zaslužena, saj so vodili dobre tri četrtine tekme, vendar so znova prevladale izkušnje gcv Slov, Podobno usodo so šo5iau> ski koi^arkarji doživeli v letošnji sezoni žc proii Zlatorogu, ko so tudi potegnili krajšo.
tekmi z Geoplinom Slovanom so imeli ko^arkarii i^ektre Esotecha več kol teden dni časa, da pozabijo na poraz (z zmagti bi več pridobili, kol so s porazom izgubili), v soboto pa jih čaka težJco gostovanje v Postojni. Za Soštanj-čane bodo pomembnejše kot tekme z ekipami z vrba lestvice tekme z ostalimi, ki so na Icstvici
bliže Elektri. Postojnska jatua je sov, sta si ogledala srečanje med Nista pa skoparila s pííhvalami
trenutno z eno zmago na zadnjem. 12. mestu lestvice lige UPC Tclcmach. Šoštanjčani so z dvema zmagama in štirimi porazi deveti.
Elektro Hsotechom in Cîeopll-nom Slovanom. Celotno srečanje Sla si zapisovala podatke o igralcih, zapiske pa sta skrbno skrivala - tudi drug pred drugim. V
na račun šoštanjsko ekipe in nje-riega trenerja: »Razlika v kvaliteti med Elektro In Slovanom je očitna, vendar je Lazič iz svojih igralcev glede na okoliščine po
Tekmo med Elektro in Slovanom $ta $i ogledala >>skavta« iz ZDA
Pete Philo in Simon Cote, prvi je »skavt« Miunesote Tiinberwol-vesov, drugi pa Denver Nuggct-
S<i^tanj sta prišla predvsem zaradi trenerja Elektrc Bojana La-zlča, s katerim sta zelo dobra prijatelja, seveda pa tudi zaradi službe - iščeta mlade kvalitetne igralce. Na koga sta bila posebej pozorna, nista želela povedati, osredotočila pa sta se predvsem na Slovanově igralcc.
Posvet med igro...
tegnil ogromno. Od ekipe dobi vse, kar je v tem trenulku možno,« sta dejala in pohvalila tudi igralcc: »Kar nekaj igralcev šosianjske ekipe je zelo zanimivih, vendar je težko ocenili, kam se lahko povzpnejo,« ponovno pa nista želela govorili o kiinkretnili imenih.	■ Tjaèa Rehar
Iz Maribora prišle s točko
Odbojkarice Kajuha Šoštanja so v soboto gostovale v Marlbt^ru pri starih znankah • ekipi Nove KBM Branik II. Lkipi se dobro poznata žc iz lanske sezone, ko sla skupaj nastopali še ligo niže. Podobno kol v preteklosti je biJ dvjîboj ludi tokrat izjemno napet in izenačen, nekaj uspešnejše pa so bile ob koncu domačinke, ki so zmagale s ; 2. a tudi šoštanjske odbojkarice so s točko lahko zadovoljne. 7.H Kajuh Šoštanj pa je kazalo že velikih bolje, saj so vanv vanke Borisa Plambergcrja odlično odigrale prva dva niza bi Ju
tudi dobile, prvega na 23, drugega na {8. V nadaljevalcu so se nekoliko preveč sprostile in popustile ter izgubile naslednje tri nize.
Po tem porazu so odbojkarice Kajuha Šoštanja na lestvici padle na deveto mesto, ostajajo pa pred Mariborčankami, pred katerimi imaj<j dve točki predm^sti. Težka tekma pa jih čaka v soboto, ko bodo v domači dvorani gostile vodilno ekipo Margo - MZG Cirosupye. ki je še brez poraza. Srečanje bo v šp<vlni dvorani OŠ Šošianj ob 19. uri.
■ ryaša Rehar
Točko jim je odščipnil še Ljutomer
Odbojkaiji Šoštanja Ibpolsiuc nadaljiiieio z razprodajo točk. V soboto so gostovali pri predzadnjem Ljutomeru, kjer so sicer zmagali, a s 3 : 2. tako da so se domov vrnili le z dven\a točkama. GosUteUem je kazalo že zelo dobro, saj so po izgubljenem prvem nizu dobili naslednja dva in torej celo vodili z 2 : I. V nadaljevanju so se šošlanjskl odbojkaiji vendarle zbrali in uspeli obrniti srečanje sebi v prid. Ob koncu so tako slavili s 3 : 2. za
zmago pa so se morali pošteno potrudili. Šoštanjčani so sicer ostali na četrtem tnestu prvenstvene lestvice, vendar jim vodilna Turbina uhaja že za H ločk, pred najbližjimi zasledovalci pa imajo šiiri točke prednosti.
V soboto so odbojka rji Šoštaiiia Topolšice prosti, naslednjo soboto, 9. decembra, pa jih v domači dvorani čaka prav spopad z vodilno Turbino.
■ TjaŠa Rehar
bi i*i	KltfrnitA U. MlMj«
SPORT IN REKREACIJA
Brez bazena na začetku sezone W
NA KRATKO
Po zeli) uspešni tekmovalni sezoni 2005/2006. v kaleri so plavalci Plavalnega kluba Velenje na prvenstvih Slovenije osvojili 41 medalj, od tega 12 /laiih, io ob koncu novembra še vedfia brez možnosti /a treninge v Velenju. /amuda pri obnovi in razi^lriivj zimskega bazena je vse daljna. Najslabše pa je. ker pogled na gradbišče prav nic ne kaže. da bi se Vegrad. d. d. dr/al vsaj novega roka i7^radnje (20. 12. 2006). Zaradi tega se je klub znašel v velikih organizacijskih in finančnih (e:žavah. Treninge so ot^ani/irali v Celju in s pomočjo trenerjev in staršev, ki plavalce vsakodnevno prcvai^ajo skušajo ohranili stik z najboljšimi slovenskimi klubi. Seveda pa obseg treningov skrom-
nejši koi pa bi bil v Velenju.
/aradi decembrskega evropskega prvciistva je PlavaUia zveza Slovenije že na začetku tekmovalne sezone v dveh delih organizirala /imsko odprlo prvenstvo Slovenije/a leto 2007- Prvi del je 18. in 19. II. 2006 polekal vCe-Iju, drugi pa v Kranju teden dni kasneje. Na prvenstvu je sodelo vak> več kot 400 plavalcev iz 22 slovenskih klubov, med njimi tudi 21 iz velenjskega kluba. To jc bilo njihovo prvo tekmovanje v novi tekmovalni sezoni. Kljub temu so dosegli kopico <isebnih in nekaj tudi klubskih rekordov, zalo so v klubu z njihovimi uvrstitvami in rezuhati zadovoljni. Najboljše rezultate so dosegli Nina Drolc. Ajda Ariič in .lo/.e Blazina. V
Kranju seje z zmago v disciplini 100 m prsno zelo i/.kazala velenjska plavalka Nina Sovinek. ki zaradi študija tekmuje /a ljubljansko Olinipijo. Nekdanja odlična plavalka Renata Rednak pa je na tem prvenstvu izgubila svoj re-ki^rd Slovenije v disciplini 400 m prosi<i za deklice. Dosegla ga je že leta 19S0. Prevzela ji ga je plavalka iz Kranja Ursa Bežan. Stari rekord je znašal 4.27.20 in je bil najstarejši veljavni rekord. Novi rekord je 4:24.05.
Rezultati:
/enske absolutno • 50 m prosto: 5. Nina Drolc 17JX 16. Tamara (rovejšek 29,16; 200 m prosto: 10. Nina Drolc 2:0X,62; 1500 m prosto: 7. Nina Drolc
17:41,81 (klubski rekord); 50 m prsno: 9. Ajda Arlič 35.14, 13. Irena Jurić 36,51:100 m prsno: 9. Ajda AHič 1:15,49. 16. Irena .lu-rić 1:19,2.3; 200 m prsno: 11. Tamara Martinović 2:44,76. 13, Ajda Arlič 2:45.20; 200 m delUn: 14. Ajda Praznik 2:32.02; 400 m mešano; 15. Tamara Mariinovič 5:34.06; šiafela 4 x 100 m mešano: 6. Velenje 4:37,62 (Nina Drolc. Ajda Arlič. Ajda Praznik. Tamara Ciovejšek).
Mošla absolui no • 50 m prosto: 9, Jože Biažina 25.19; 100 m prosto: 16. Jože Bla/ina 55.94; 50 m deirm: 10. Jože Biažina 27,60; 100 m delfin: 14. Jože Blazina 1:02.33; 400 m mešano: 14. ^Iga Hudournik .S:24,19.
Končana sezona v paralelnem reliju
Matej Grudnik in Ekipa V-Racing ( Grudnik, Boh, Kobal) državni prvaki 2006
i,ancer Uvo S, ki je v Diviziji 3 • vozila nad 2000 ccm osvojil drugo niestt), ter Valter Kobal Subaru Impreza WRX Sli. ki je bil v isii di^dziji tretji. Ti irye vozniki V - Racing pa so v tej zasedbi
osvojilo tudi naslov prvaka med moštvi doka/jili, da sodijo v venskega avlo športa.
Državnega in ponovno sam vrlî slo-
Velenje - / uradnim obvesUlom Zveze za avlo šport Slovenije AS 2005, da dodatne dirke vParale-neni Rally Crossu ne bo, je letošnja sezona v tej disciplini tudi uradno končana. Seveda bi bilo lepše letošnje odlične dosežke pričakati in proslaviti na dirkališču. a bo tokrat pač malo drugače in bodo v klubu to storili na zaključni prireditvi ob koncu leta. Sezona v paralelnem Rally Crossu je bila za naš klub V-Racing tudi letos zelo uspešna, saj imajo p(ï lanskem naslovu Val-terja Kobala v svojih vrstah spet državnega prvaka med vozniki » državni prvak pa je tudi moštvo
V-RacIng. V Diviziji I - vozila do 1400 ccm-sije naslov Državnega prvaka priboril Matej Cirudnik, Renault Clio 1.4 16V(}rA.kj je nastopal s prvim takšnim avio-mobilom, pripravljenim po nacionalni homologaciji, pripravili pa so ga v klubu. Matej je iz dirke v dirko izboljševal rezultate in zasluženo osvojil naslov prvaka. Temu naslovu pa je v isti disciplini dodal še naslov Državnega prvaka v prvenstvu mladih voznikov do 21 let in tako skupno v lošnji sezoni osvoji) kar iri naslove. Odlične rezultate in locke h klubskemu uspehu sta prispevala tudi Sandi Boh Mitsubishi
Tako so igrali
1. A državne rokometne lige za moske^ 10. l^ga
Celje Pivovarna Laško : Gorenje 31:33(14:19)
Gorenje: Skok ( 12/1 obramb). Scier (5 obramb), 1 "aniše 1, J, Dobelšek 3 (2). KaviiS 5, Vuktwič 6 , Bcdek<wič I, OJtir, Sovič t. Sirk 2.1.. DobeBek 4. Baskin 4 (2), Rozniček 4. Mlakar 1
CPL: Škoť ( t.V t obramb), Podpc-Can, GajIC	SpolferiC 4, Spi-
ler 4, Ra/gor L Haihok 8. Ošlak. Ko/iina. Ctorcnsck Stojanovič 2, Naick 4, Kokšarov 2-
Drugi izidi; Voiika Nedelja • Prevent (17:14), Ribnica Riki> bišc -Cîold Club 25:30 (11:15), SVÍŠ .Jeruzalem Ormož -"^3:27 (17:14). H-nios Koper • Rudai Trbovlje (22:15): Trimo Trcbnic >Slwan z .^2 : 27 (15:5).
Scdemnietrovke: Celje Pl. 4 (3), Cîo-rcnje 6 (3): izključitve: CcIJď Pt. 2 minuli, Cîorcnje 10.
Lestvica po 10. krogu
Vrsalni rcO, po 10, kn^gu: i. Cimos Koper 17iočk. 2. Celle Pivovarna l> sko 16 (dve lekmi matil), 3. Gold Clulï 16 (dve itíkjni manj). 4. Gorenje 15 (tekma maoi), 5. Prevt^i 9, 6. Jo-oizalem Ormož 9, 7. TrimoTreb-0}M 8.8. SVIS 6, 9. Kuilar HVJ Tr-hovltc 6, 10. Slovan 5, II. Ribnica Rikii liiác 5.12- Velika Netlelja 4.
L ASKL Teletnach
UPC
7, krog
Elekira Esote<h • Geoplin Slovan 54:55(46:42,25: 16, 10:
9)
Kieklra Esolech; Dobovjenik 4 (2-4), RuCigaj ti {C-9). Ncdcljkovic 13 (3-3), Jci^ln 9 (3-4), VIriovič 3, Gor-sck, ToJaiina 5, (3-4), MDialić 9
2. DOL ženske
5. DOL moški -vzhod
8. krog
Ljutomer • Šoštanj TopoUifo 2 : 3 (-20, 25,21,-19,-12)
Elektrine mlade selekcije_
8. krog
Novo KBM Branik II-Koiuh Šostan(3:2 (.23,-18,20,14,9»
Mladinci • 2. SKI. (9. krog): Ekkim
• Celjski vitez 7.'^ : 71: naj sirelci: Ot> bovi^tk 28, Malijevič D, 16. CusiC 8: kadeti - 1. SKI. (S. krog): KD Ili-riia - Uicktra A 52 : Ul4: naj slrclci; Bujan 25. /apusek 18, Malijcvić L3; kadeti - 2. SKL (S. krog): mcktra B -Vííjiiik 51 :42
2.	rekreativní tek sv« Barbare
športno društvo Premogovnika Velenje bo organiziralo v nedeljo,
3.	decembra, pri Ribiškem domu ob Škalsksm jezem 2. rekreativni tek sv. Barbare. Tek bo potekal kot stdtetnl tek mešanih ekip. Ekipa šteje šťri člane, pri čemer mora biti vsaj ena ženska. Vrstni red tekačev določi ekipa, vsak tekač preteče 3.6 km. Startnina je 2.0Û0 SIT za ekipo. Začetek teka bo ob 10. uri pri pomožnem stadionu ob mestnem stadionu. Prijave bodo zbirali v Ribiškem domu od 9.30 dalje. Vsak tekmovalec bo prejel majico, topel obrok in čaj. Prve tri ekipe pa pokal in medalje. Medaljo bodo prejeli tudi tekmovalci v posebni kategoriji do 180 letskupne starosti ter nad ISO let. Izžrebali bodo tudi nekâi praktičnih nagrad.
Podjetje za urejanle
prostora, d.d., PE Vrtna^tvo, Velen|e
Pred nami je čas prazničnih pričakovanj in v Vrtnarskem centru ter našit) cveWčarnah v Velenja Mozirju in Gornjem gradu se bomo za vas potrudili In vam vrhunsko aranžirali darila. Izdelali čudovite 'adventne venčke In dekoracije po zadnjih modnih smernicahr ponudili prelep dekorativni material In božične zvezde lastne pridelave.
Zmaga Velenjcanov
v 6. kxi)gu i. slovenske lige je ekipa HÏK Tcnipi) Velenje na si o pa) na dnmačcni parkciu. Tokratni nasprotnik je bila ekipa s Ptuja, ki sc je domov vrnila s pora/om 2 : 6. Tokrat je Jahro odigral Jure Slatinšek, ki je osvojil tri zmage, dvakrat je bil uspešen (iregor Nišavič, onkiat pa Ncnad Bojanic,
?cnska ekipa je tokrat gostovala na Ravnah na Ko roňte: m, kjer pa so dekleta i/gubile s Fužinarjeni z rezuliaiom 6 :0.
Druga nioSka ekipa 'knipa je v soboto gostovala na Rakeku in v Novi (Î ori ci ter se domov vrnila z enim porazom in eno zmago. Najprej so jih premagali igralci Rakeka z rezultatom 6:1. nato pa so Velenje an i popoldan premagali ekipo (loricc s 6 : 3.
Rudnikova, Kramerjeva in Jovan na EP v krosu
v Velenju je bilo v soboto izbirno prvenstvo v kri)su za sestavo slovenske reprezentance /a nastop na evropskem mladinskem in članskem prvenstvu 12. deccmbra v italiianskcm mestu . Na veliko veselje gostiteljev S(3 se v reprezentanco Sltwenije uvrstili tudi trije mladi tekači AK Velenje - Kaja Rudnik, Nastja Kramer in Rtik Jova. Slednji je celo tri lela mlajSi od svojih so te km ova Ice v. Velenjske atlete bo spremljal na tekmovanje njihov trener Tomislav Popetrov.
Mošnik (etrti na Modžarskem
Konec minulega tedna je bil v Szegedu na Madžarskem mladiiî-ski turnir v za evropsko mladinsko jak<îsino lestvico. Velenjčan Martin Mošnik je v ki)nkurcnci udeležencev iz 13 držav v kategoriji do 19 let i)b debiju v tej kategoriji zasedel 4. mesto.
V polTuialu je klonil proti igralcu iz Izraela, v le kini za tretje mesto pa proti najmočnejšemu svedskemu igralcu.
Šoštanju osmo mesto
Končano je člansko sahovsko tekmovanje v tretji ligi. V ligi je bilo prijavljenih 24 ekip. Kmalu po začetku lige so iri ekipe odstopile in tekmovanje je končalo 21 ekip. V idealnih pogojih za ign). bila je v restavraciji Ciorenje Veleuje. so odigrali zaduje tri kroge. Skupno je zmagala ekipa SK Orna na Koroškem s 37,5 točkami pred Ptujem 35 in Impolom iz Bisirice .U. Hkipa SK ŠoSianj je z 28 točkami zasedla 8, mesto in daleč zaostala za željami. Igralci Šoštanja so preveč nihali v igri. saj so si zmage in porazi kar sledili. Druga ekipa Velenja je u Šoštanjem zaostala za pol točke in zasedla 11. mesto. Poglejmo se nekaj uvrstitev: 4. mesto Slovenske Konjice. 6. Crrize, 12, Dravograd. 16. Slovenj (Jradec. Za SK Šoštanj je tako šc eno leto t)stalo brez napredovanja. Oe bt)do želeli v prihodnje to popraviti, bodo morali nastopali v popolni sestavi.
V namiznem tenisu boljši od Mariborčanov
Pred dnevi so ljubitelji namiznega tenisa, člani Kluba upokojencev (lorenje, gostovali v Mariboru pri Društvu upokojencev Maribor Tab<ir. Namizni tenis je igra. ki jo z uspehom obvladujejo starejši, in to so dokazali tudi v dvorani Tabor v Mariboru.
Društvi sta se pomerili kar s iremi ekipami in gostje iz Velenja so zmagali dvakrat, gostitelji pa enkrat.
V prvem delu tekmovanja so po tri zmage dosegli Tone Leber, Rudi Mrzdovnik, Jože Javornik. po dve pa Milan (lorsek. Ivan blender, Jože Katič in Hinko Jerčič.
Najboljši ptîsamezniki so se nato pomerili fe v Pinalnem delu. v katerem jc od šesiih nastopilo kar pet Gorcnjčanov. Najboljša sta bila Jože Javornik in Tone Leber. Jože Švarc iz Maribora pa je obranil čast goslileljev, ki so se izredno izkazali s svojo gostoljubnostjo.
■ H.X
CianI Ktuba upokojencev so v Maribons Igralt
namizni tenis.
MODROiBiEM KRONIKA

30. novembra 2006
Vozniki dobro pripravlieni na zimo
Celje, 25. november • Policisti m Cclisktííii (lucli velenjski) so v sobolo med 10. in 17. um i/vnjali poosrren nad/or prometa, kjer so bili pozorni predvsem na lo, kako so vo/ila opremljena z /imsko opremo. U^oioviii so, da je imelo 727 nd 745 jsiavljeriiii vozil prepisano /imsko opremo, kar pomeni. da je ni iiiielo le 17 vo/iL Tem voznikom so policisti i/rekli opo/orilo.
V zvezi z drugimi prekrški, pa «Î policisti izrekli opo/oril. iz-ddli 63 plačilnih niilogov in napisali sedem obdo (žilnih predlogov.
Ni bil film!
\eler\ie. 23. novembra • V četrtek ponoči so imeli velenjski poli-cisii prcccj dela z enim samim voznikom.
Prvič so gH ustavljali ponoči v Šoštanju, na Křúuhovi cesti, vendar sc /anje ni menil, ampak je zdrvel naprej mimo njih. Druga patrulja ga je skušala usiaviii pri ccrkvi v Hoijanu, vendar ludi la
zaman. Voznik je objestno vožnjo nadaljeval skozi Velenje in po cesti proti Arji vasi. Ko mu jc nasproti prifwljalo še eno policijskoj vt)zilo, je pri avtobusnem postaja-li^u v Spodnji Crnovi zavil z magistralne na lokalno cesto. Nekaj časa je vo/Jl pr) njej, poleni pa jo /grešil, oplazil zidano klel, zapeljal čez travnik in tam obstal.
Policisti so. ko so se naposled le srečali z njim. ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola. Zaradi vseh storjenih cesinoprometnih prekrškov in prekrškov po zakonu o javnem redu in miru so mu izdali plačilna naloga v višini yi5.000 tolarjev. A ga ludi laka globa ni streznila. Po pt^slopku je namreč odpeljal naprej in sc v /gornji Crnovi spet srečal s policisti. 11 so se odločili, da ga pridržijo do iztreznitve, napisail pa so mu k en plačilni nalog, tokrat za lOn.OOO tolarjev.
Vlom V lokal
Velerye. 25. novembra-V noči na soboto je bilo vlomJjeno v gostinski lokal na (î<»ri^ki cesti v Velenju, !z lokala jc izginilo več cigaret. projektor in dnevni i/Jcupi-ček. Skupna §koda znaša okoli
350.000 totarlev.
Vlom v stanovanje
Veler\je, 24. novembra - V petek je neznanec vlomil v stanovanje stanovanjskega bloka na Cîoriski cesti. Odnesel je 1.2X0 evrov in dve zlati ogriici.
Pobegi niso redki, se pa le redkim izidejo
Velenje, 22. novembra-V sredo popoldne se je na Preloški cesti, pri podjetju Ksotech. zgodila pr<i-metna nesreča. Povzročitelj nesreče. kije zaradi neprimerne hitrosti in vožnje pod vpJivom alkohola [rčil v nasproti vozeči osebni avto» je s kraja pobegnil. Za i\jlm je peljal očividec nesreče. Prav z njegovt) pomočjo si) policisti pcv begicga voznika ustavili. Na kraju so mu izdali plačilni nalog za pobeg. za vse druge prekri^ke pa ga bodo predlagali v postopek sodišču.
Na istem kraju, kol seje zgodila ta nesreča, so nesrečo obravnavali tudi dan kasneje. Voznik osebnega avtomobila je zaradi izsiljevanja prednosti trčil v drugo vozilo. Ne-
srečo je povzn^čil brez vrhniškega dovoljenja, a ta ni pobegnil. Je pa v sredo pobegnil še en voznik. Nesreča, kijo jc povzročil, se je zgodila na Rudarski cesti v Velenju. Voznik belega kombiniranega v<v zilf. z registrsko oznako SG je zaradi neprimerne hitrosti trčil v drigiî vt)âlo. Za pov/jočiteljem še poiz\«dujejo,
V	soboto. 25. novembra, zjutraj, je prišlo do nesreče v križišču Sa-leš<e in Toitove ceste. Neznani voznik osebnega avtomobila ford escort, temno modre barve, je na prehodu za pešce zbil peško in odpeljal proti Šoštanju. V trčenju je bila lažje poškodovana. / reše» valnim vozilom so jo odpeljali v bolnišnico. Policisti so vozilo, udeleženo v nesreči, našli z.apuš-čeno na Starem trgu, za voznikom pa še poizvedujcîio.
V	nedeljo. 26. novembra, je do pnimeine nesreče s pobegom prišlo v Paški vasi. Voznik osebnega avtomobila je zaradi nepravilne sitaiú vožnje trčil v nasproti vozeči avî^) in s kraja odpeljal- Policisti so izsledili tako vozjiika kot vozilo, s katerim je piTvzjočil nesrečo. Vozil je brez vozniškega dovoljenja, preizkus z alkotestom pa je odklonil.
Poškodovana sopotnica
Velenje. 25. novembra - V soboto popoldan .e prišlo do prometne nesreče v križišču Šaleške in Kopališke ceste. Vi«nik osebnega avtomobila jc zaradi izsilje-vat7ja prednosti trčil v drug avto. V trčenju seje sopotnica v udele-žcnčevem vozilu lažje telesno poškodovala. Z reševalnim vozilom so jo odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
Veselo kradejo
Velenje-V četrtek. 23. novembra, so policisti t)bravimvali prijavo moškega. ki je povedal, da jc dopoldan na Starem trgu nekdo izkoristil njegovo nepazljivost in mu iz odklenjenega dostavnega vozita ukradel dve kanonski škatli po 24 zavitkov različnih znamk cigaret, vrednih 222.000 tolaijev. Iz stanovanjske hiše na Sončnem griču je neznanec v kletii sobi iz nahrbtnika odnesel večjo količino tolarjev. S parkirnega prostora pred stanovanjskini blokom na Aškerčevi v Šoštanju je neznanec z avtomobila citroen snel dve jekleni platišči z letnimi pnevinatikaml
Z ograjenega območja podjetja Veplas na cesti Simona Blatnika je neznanec v petek. 24. novembra. odnesel hidravlični sistem vreden .^00.000 tolarjev. V nedeljo, 26. novembra, jc bilo vlomljeno v dve kleti stolpnice na Kar-deljeveni trgu. Iz ene od kleti je neznanec odnesel nogometno žogo, v drugi pa ni vzel ničesar. Dan kasneje, v ponedeljek. 27. novembra. pa je neznanec v kleti sta-novatijskega bloka na Scrccijcvi ukradel kolo. iz bencinskega servisa ONfV na Selu pa je ponic), po vlomilskem poiiodu, i/4iinllo 200 zavitkov različnih cigaret.
Poskus se ni posreSI
Šoštanj. 22. novembra-Vsredo popoldan s<î policisti obravnavali poskus vloma v podjetje Volonté na Trgu bratov Mravlja kov. Dva mlajša moška sla vlomila skozi zadnji vhtîd in hotela odnesti kolut z električnitn kabl<mi. Pri lem soju zalotili zaposleni, zaîo s:a s kraja pobegnila. Oba storilca, sicer večkratna povratnika, so policisti prijeli» ju pridržali za šest ur. pcj opravljenih zaslišanjih pa izpustili, Kazetiska ovadba sled;.
Iz policistove beležke
PovzroMfelja nesreče pridržali
v torek, 21. novembra, zvečcn so pi>Ilcisii (Obravnavali nesrečo, ki sc je zg<>dila v križišču Partizanske in Ceste talcev. Voznik osebnega ano m o bila je zaradi nepravilnega premika in vožnje pod vplivcmi alkohola trčil v drugo vozilo. Vozil je brez vozniškega dovoljenja z neregistriranim avtom. Islega voznika st) nato pomwno zalotili, ko je vozil poSiarem trgu. Zaradi tega so ga pridržali do izta'znitve.
Marihuano v alu folîjî
Skorajda ne mine dan. teden pa zagotovo ne. da ne bi pt>lidstl imeli opraviti z marihuano. V torek. 21. novembra ponoči, st) jo zasegli mlajšemu moškemu vVinski Gori. v nedeljo, 26. novembra, pa je bil »plen« zajetnejši. Osem zavitkov so /iisegli mlajšemu občanu na l-iijavčevi cesti v Velenju. V pone-deyek. 27. novembra, je zavitek marihuane posedoval mlajši moški ua Aškerčevi v Velenju.
Plg<ilni nalog pride naknadno
v ponedeljek. 27. novembra, ponoči, so policisti posredovali pred večstanovanjsko hišo v ulici 1 le«
roja Gašperja v vŠoštanju. Znani pijani možak, povratnik, je kričal in razbijal po oknih ter motil nočni mir stanovalcev. Kršitelj je s kraja odšel pred prihodom policistov, zato mu bodo plačilni nalog izdali naknadno.
Posredovanje ga bo drago stalo
v soboio, 25. novembra, ponoči so policisti dvakrat posredovali v stolpnici na Kardeljevem trgu v Velenju, kjer je v domačem stanovanju razgrajal pijan mozak. Ob prvem obisku so mu policisti napisali plačilni nalog v višini 150.000 tolaijev, ob drugem posredovanju pa so ga vzeli s seboj In ga namestili v prostor za pridržanje, mu izdali plačil tii nalog v višini 250.001) tola rje v in izrekli varnostni ukrep prcpt)vedi približevanja.
Pretep vrstnikov
v sobolo, 25. novembra, so šli policisti pred lokal v Rdeči dvorani na Šaleški cesti v Velenju, kjer naj bi sc steplo več oseb. Ugotovili so. da je mlajši moški fizično napadel vrstnika in njegovo dekle in ju poškodoval. Zf>per storilca bodo podali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo.
Kako pa kaj vaši žarometi?
Velefýe -Prejšnjo nedeljo dopoldne sta ZSAM Veleiýe iji Avto Velenje • lines Draganovič Ich-tli ční pregledi na Koroški cesti pripravila brezplačne preglede vo7ll. Vabilu seje odzvalo 86 lastnikov v<v zil, po oceni tehničnih preglednikov so bila vozila dtibro pripravljena na zimo. Ugotavljali pa so, da imajo mnogi slab<s nastavljene žaro-mete. napa kcvkrmil-nem mehanizmu, neustrezne pnevmatike ali slabo vzdrževan akumulator. Ob tem so direktorju In lastniku I'.nesu Dragano-viču vročili spominski^ plaketo ob 50-
letnici ZSAM Velenje za večletno podjetja humanitarno poslanstvo, pomoč ventivi. združenju in prispevek njegovega
k ccstnoprometni pre-
Kot vsako teto so tadi fotos čfam ZSAM Vetenje pripravifi brezplačno tehňične pregiede. Tudi tokrat v sodelovanju z Avtom Veienje,
... AGENCIJA MANAGER
Šaleška 20, Velenje, tel.: 03 898 15 50
ř/^bůdo fHkiOi dúňtia néS^/iPih^ê^...
PodartU PUDBOilČNI
Nd Dunaj - 5.900 sit Salzburg - 6,500 sit Budimpešta, 2 dni -15.500 sit Rim, 3dni - 39.9 Pariz, 3 dni - 78.900 sit. vse na osebo. aU POVABITI SVOJI MAJ NA SILVESTROVANJI v Beograd - 24.400 sit Sarajevo - 29.700 sh. Prago - 42.417 sit Amsterdam - 44.813 six Garcelono" 54.878 sit, vse na osebo
Prijdznû vabljeni vTuristiiino agencijo Manager
Pisswija Manager v Nakupovalnem centra Velenje
Verjetno daleS najboljše pizze dele^ naokoli....
Poleg slastnih pizz, tudi po kosih, iz originslneiamolne italijanske peil si Idliko privoščite golaž, testenine z raznimi prelivi, domeče palačinke i zavrtke...
Obiščite Puzerijo Manager tudi v


praznll^nein decembru, za skupine do 40 oseb lahko poklii^ete ne tel: 041876 814. Po veli želji vem praznični mani pripravijo po predhodnem narobi u,
ODPUKNJEm GIZDAUN
(Hushed Awsyj	Éê%
11200 50. NC 16:00 10(00 20:00
22:00 K. so
4 tat « «
f t t • I I
VZTRAIAI
{Stick >0
ICahL
13t00 SO. NE
15:20 17:40
TI
irotvť n
20:10
22i40 ^50
25X.
C^mitmm. UaPMVIM.
WHAéCMb Ouau»iBi«<«,
PAARJM
The SUiy of «Murdeflid
M»
lan)»
CVWťMiMl, /iMaiAim
M* »Ma.
OOŽlC£K3
(I>ie Ssna Gsusej: ni* E&ctpê Clause)
Í9i00 SR
> i « f
CASINO ItOYAU
(Cssíno RovbW 12HM SO.HE iSeOO so» HE ISiïO 16:10 l«ď0 19:10 21t»0
22i30 pe.so • « (
BITKA ZA BOŽIĆ
(Pal Ae Halls)
mitfwduj i<h>i
otaMSiMnoiiB,
SOTKvMh
MfUiOAwn.
ClMCalM"
« V «
«•pSeíOiifc
«UMHBMWm,
temlniifc^ lefwWVtitfc
» « I I
lllIO SO.NC
ISiSO
18:10
20:20
22(50 PtSO
tšS^
Kiviinb»^
«Mil OM. CM Olibom»,
SfMsAIVIfl«!. Mr^Wlfl
' I
KMUT<0CEI1|I0 AMtniKA MlđURA ZA KMSMA HAftOO U2MST/U15IQ
{BM CblBtW iMnMtt M^	MWM »f
tamta,
14:00 SO. NE 17:00 IMO 21:00
2Sï00 Ptso
esa t V • f 11
« • I t 4 f • •
JOHMTVCKEIt MRTÏVSI
Oohfiructenuu$tđi9) «ariib


12J90 $0,nc 16:20 t I • .
isiH Ham, ^«•nr^cvi, teMtlwN
•vwMiitr
^ Informacije O programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 9398 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41722
OMn^rafi SI p^r^w^ D^'»v«code$p<«mPbe orc^ramaf	planet-tus.com
ri i§
If
a 3 a o a o.
Ui
5,3 !?§■
En^potuf dâ^, CM v Tmovl)» loa. Čili« PX Kipvmatografk PUfi«t TUŠ MarIborsisuiB

OBJAVE
.'-^poštovani!
Poleœajte si praznike
y našimi jedrni iz praznične ponudbe Pekarne Presta
OREHOVA, MAKOVA in LESNÍKOVA POTICA PARKUI in BOŽIČNI KRUH
ŠE UGODNBJ^^
Ofí/řfSrNA MERAi
ttitri

banka celje
www.banka-celje.si
DROGGRUe


lORACA IN 6U
Za umivanje, uporabno otroško darilo r€dna cena 2.299,90 Sit 9,59 Eur AKCIIA ÍM%90 Sit
B6/IUTY WORLD
pARřuneRue
Hiiso BOSS Bms Selsction
TV SPORED
^HjiS 30. novembra 2006
ČETRTEK, 30. november
PETEK, 1. december
SOBOTA, 2. december
NEDEUA, 3. december
PONEDEUEK, 4, december
SLOVENUA 1	
oy.oo	Porodila
07.06	Dobro jUtro
118,00	Porodila
08.05	Dobro jutro
U9.00	Porušila
09.05	Pesi klobukom Jamen,?
	oddaja
IJ9.35	Risanka
10.00	Berlin. fiudia1//39
1030	Julija, 4/13
11.15	I//ÍV1
11.40	Umi/je
13.Q0	Pomola, šport vranie
13.26	Pogovori
14.15	Unieinosi igre
14.46	lirlpeli pasmki
15.110	Ponjûla, promet
15.05	Mnsinvi
15.40	IOjukecssirehQ.6?6
16Jlb	Moj ljubi ^abHc
16.20	hnajsta šol»
1/flO	Novii;i^, šporLvroma
1736	$13leta mladosti
18.70	Dubovoi uinp
10.40	Policaj Cri risanka
19J10	DnsviDk, vreme, šport
20.00	Tťdriik
71.00	Prvi m dniiji
21,20	Osmr dan
22.QU	Odmevi, špcri, vrema
22.50	Knjiga mene boga
7:i1l1	Glasbtini veča
00.35	Staléta mladosti, pon.
0130	Dnevnik, vreme, šport
07.25	Iniokanal
SLOVENUA 2
06,30 liiloM GQ.DD /abčfviii mfokt^nal IG,00 Seja rir^^nn^â/bara. pfE^os 17.10 (Has Evrope, dnkuin. orírisia ]IAb tokuvaqosulna IS.55 SupH.rsfiiijk(U|/a
kairibinacijo Í9.4Í]	Lille Umoii
Hinipiia. prenos 71.30 Sniu^iski iiia(ja?in 7275 Sup8rsialonilM);3 kûinbinaci|0. prenos 23.16 Nm'i pnInR lime. \mi:. liirti 00.60 Malčka glf^riijLa m A, 10/13 Í11.10 Seja lir^mega /hora.
posngiťk 113.10 IIIIQM
pop
06,06 ?4 ur. pniiovilev
0?.0ô	Rii;kilake
n7.6b	Viíiafřiubwni.nsd.
08.bO Cista ncfMosL (larl.
G9yt0	IVpmrlaia
in.lG	NwHprihi^nosi, nfiil.
11.10	tegrina, ml
12.1ÍI	Aniinalia. Mum.s^ia
12.40	Zgûilhc rtcmm. rinkiiin.sfii|a
13.in	TVprmJflja
13.40	Rii:kflakg
Ml^b Persgnns. nad.
15.30	Nfiva pnlo^Ksl. n^il.
17.00	Cista riRrirjIinnsL nad.
17.66	?4ur
lOHO	Viharilubeffli.natl.
IflilG	74 ur
20.nn	frenia
71.46	BAH
22.16	Na krajii /ločina, nan.
23.10	Oobaaids3.'1/4
00.16	ZahtjfJnfj knlo, ran,
01.1Đ	SsksvmcstiJ. nan.
01.40	24 ur. pfjfmviitv
02,40	Noôn a panorama
©
09.(10 Dobro imro. ininrriisuvnn
ra/veiirilnn oilflaia 10.00 Vabin;okrjg|urju 10.06 (klpruienift, pognvoTvsiuiiKj Vpliv ?iniRke oproma na varnosivprofiisuj 11.06 N^jspoiilnpva 11.10 POPm glashsnaodrlai^ M.OO Vitoireni. 17.66 Vabiniokof^lcrlu 18.00 risinavrsu.mladinskâ
koniakina adtlaia. 3. TV meh 18.40 R&gfonakiu novice
16.45	/^Gva gibanica, tn forma ovna oddaia. ponoviinv
19J6 N^ispoidiim 19.70 VidFiOSir?ni. obvtisitla 19.55 Vabimo k ogledu 20,00 DnigaSfinsveipogovorv
siudiu Ka||niiiHijvë(j|ahrjjflV 70.40 Rogion^ioR nnvii:8
20.46	francoÔaÎanliC.itokum^niarni íilni
21.no v lisrinuniji 2 naravo, kiit^Ofska oddaia
2Î30 NAJVl2A.komak[naoddaja? (ï^rndnozabavno 3. ÎV nirc'/a. Gosijei^niVanrlrrivci m ans. Unikal 77.46 I/oddaje Oobro lulro. iiilorm»M ra/v»jn1na oddajid 23.36 Vabmiokogliîdu 23.40 Najspoidnpva 23.46 Vidoosirani. obvt^tila
SLOVENUA 1
07.00	Porofala
07.06	Oubrainini
08.00 (^roňla
n8J)6 Dobro luim
09.00 Corolla
09.06 Babar.ngn.
09.30 Mn|l|ubijabec.]9raiDli(m
09.46 Lnaisia§ald
10.15	Mudm 10.60	Zvanu
11.40	mnKlRifiemaJuya.dnkiini.
uddaia
1?,?5	Osmi dan
13.00	PorDùl3,âprif[.vrsms
13.26	Ob/ona duha
13.56	Duhiivni iitnp
H.10	Invan^, ifiljion
14.35	Btíílonnl)ti. dok. ififjion 15.00	Pomftia, píwnet
15.05	Mr)$irn^i
15.40	MMn^an.9/26
16.06	I/pofjinn^ torbo: Pasja preobrazba
16.26	Slovsnskj vodni krog. 9/in
l/.GO	Novii;e.vrR(nfi. Spon
17.40	llrinmsapi('JK.3/3
18.30	^ebanie ddl8l|M:e
18.40	/ule|fi;i.ris!^nka
18.46	Pujsa PDpa. risanka
19.00	Unuvnrk, vrame. Špori 20,00 PnJo?ovrn/Nai3lifn
21.20	lunsuka 22,00 OdHiBVi.žporl, vrpniB 27.60 Polnoftinkiiii 00.06 Horno sapiens. 3/3 00.60 Dnavnik. vrnme, špori
01.45	Pnjo^ovcu/Nataliio.pott. 03.06 Iniokanal
SLOVENIJA 2
0630 Iniokarial 09.00 /abavdimlnkanal
11.30	GlroSki iniokanal
12.16	Sis^i. uporna UKiinca, fr. (ilm 13.60 Nnvi pn|9ie1|i. miva sia^. nsni.
iilni
15.20	Staléta niladr^sti
16.06	Spori špss. 9/10
16.36	ZdajLoddaiai^ara/gibano
17.00	Mrjsiovillfdak
17,30	Piviindniyi
1/.W	Lynks niafla2in
18,70	Šluiieiii^
18,66	Smuk (M|. pronos 20,26 Smuk (?), pronos 21.311 Alpe Orinavâ Jadran 22.00 iijr^kiCa|i.dok.orida)a. 1/6 22.30 Pn^rosuiačri, am. fiim 00.30 lenn.lr.li1m 02.35 D(i5ViHk;3n3Biske]V Ol^DO Iniokariai
pop
06116 24 uf
07,06	Vihar Ijobitíni. nad 08.00 disia ni'doiinosL liai 08.60 Ivprofiaia 09j?0 Nova pnlo^TOSi. naif.
10.60	Parsjjnna. nad.
11.^	Trenja
131^6	Tv prodaja 1105 Rrrkilake
15.00	Peœgnna.nad.
16.00	Nova jirilo^nosi. nad.
16.66	bsiant.fioi^noslnad.
17.55	74 ur-vrťrnfi
18.00	Viha? Ijiibm nad.
19.00	?4ui 2DD0 WannalipiBlt 20.45 BAH
21J6	Siarsky m Hmi:}i. amer, lilm 23.06 BfP/slRdii.n3n. 00.00 Vtičnosoncebre/rnade^ne^a
uma, amer, (ilm
01,55	24 ur, ponovi Ujv 02.66 No^ia parujrama
©
SLOVENUA 1
07.00 Zgodbe t/školjke 07.30 (^popoinRlor^:Pa$ja
proobra/ba 0/.5Đ Poiiklobukom Jemen.?.
(jdd3|d
08,20	Moi[|ijbi?abec.kra^hint 08.40 Uirok. ki js hoicl biti r^iurtvorl,
darKka nsanka 09.55 Umko,4/9
10.50	PolnoCnrklub
\7S\b	lechik
13.00	Pnrni^il», h^vi vren>e
13J0	Uhvsimov;dfsviij.7/I0
13.40	Slovencivllahji
14,10	Piramida
16.20	Japonček, arrer. iilm
1/Í0	PrjroCik Spofj. Vfsme
1/J5	Q;arD
17.25	Sfi?ti|3. IV Manbor
18.06	Kuhani 7/vi^zdarni
18,40	Pntiaja Nodi. ns»nka
19.00	Dnevnik.vrBme.Spr^ri 20.00 Vn|kQAn^efc8/13
20.30	Hn-bar
21.40	toadru;irw,3/B
22.30	Poroi^ild. §po(L vrems 73.00 Smrii/iinosuansiva,iiaLfiim
00.70	Onevnik.vrařnĎ.špori OlilO	Hnbm
02J0	Iniokanal
SLOVENUA 2
06.30 Iniokanal 08.00 Zabavm infr^HiisI 09.45 to^as
09.55 Zdaj!,rara^yibano življenje lOj^ Poiovanj[inadrugiplaniiU/6 10.^ Mrn9, dobsinn oddaja 11.40 Z ijfavij na zabava/, oddaja 12.10 Pod i!l i (ev Zoi ^vif 1 nagrad 13.20 Klit:dobrDlfi 1b.lQ «kiifiiaManbordok. oddaia
1.^.56	Smučarski skokt
iy.45 Hokcni01: Pivovarna IaSktř
flDiisburg, [imm 19.40 VřilGslalnnH^/IM.voinja.
pronus 20.25 Smuk ň,prenos 21.55 Vpliísl3lnni(M|,2.vnírs8. prenos
22.45 PankfUDn1gca|Ldok.iilm 23.35 Otrok v kolu. 3/3 00.20 Hnevnik 73ineii»ko IV 00.45 iniokanal
pop
07.00 TVpradaia 07.3(1 NaSmaiisvHi 07.M Diobr;ki
08.05 Vsssliaviobi!ski,ns.sRn|3
08.15	A/lAuack.i/ob.nrlrlata 08.40 Jakanaiurii, ris.senja 08.50 Nrnja^i^vë.ns.ijeriid 09J 5 R Oaman. ns. senia 09.40 Yugi oil!, ris, sent?
10.05 GarbfinnMrasiaô. risani (lim
^olskďkošarkan^k«liya 12.30 Hakeiapodko?olcfini 13.30 Lovu na viharje, a rri»r. li Im
16.16	?)valskl vitapod. dokuni, serija
1536 Gflo spo/najtesvGt.dok.
oddsfa 16.40 24iir.vrcniR 16.45 Slíir^KVStvn.amer. hlrn 19.00 24 ur 20.00 V^rrmi all pusu 20.45 OAn
22.00 Bíigada 49. amer, film 00.05 Tajna nairjga. nan. 01.OD Zbogom, las Veijas, amsr. lilin 03.00 Nnôna pannrftii)^
©
09.00	Dobro lulmjninmi au vno	i 09.00
	razvednlna oddaja	1 09.40
10.00	Vabimo k ogleriu	j 09.45
\m	NAJ oddaia i	
	narodno/abavno glnsliu.	i 10J5
	Cosije: ans.Vandrnvninans.	5 12.00
	Unikat	i 16.60
11.20	Naj spol dnava	1 16.66
11.25	Dmja^nsvflt. pogovorv sturliu Kajjemedvi^rjjahoia?	
14.00	Vtdeostrarii, obvesola	5 17.55
17.55	Vabi m u k ogiHdu	\ 18.00
18,00	Miš mai oiro^ks oddaja. 3. IV	
	inn*?a	I 18.40
18.40	Regionainti novice	
18.46	Oiroški glasbeni vidcospou	\ 1970
19.06	Naj spol dnsva	j 19.26 \ 19.66 j 20.00
19.20	Videostrani, obvesola	
19.66	Vabimo k ogledi	
20.00	lokalni utnp Celia in okolice.	
	inlorntativna oddaj3	1 20,75 } 20.30
20.45	Regirjnalimnovn'e	
20.50	Naj spol dni^a	
20.66	Vabimo k ogleriu	1 21.00
21.00	Razgledovanja, dokumentarna	
	odifiija	1 21.70
2130	Smu življenja, rjddaja/a ueije	
	}jvl|Bnjsko obrlobje. ponovilflv	i 22J0
22.20	li oridaie Dobo) lotro, mlormativno raivednina odiia|3	
23.10	Vabimo k oglerhi	1 23.10
23.15	Naj spol dnr.va	i 23.15
23.20	Vidpostram, obvestila	i 23,711
Mišnia^. otioSka oddaja, pon. Vabimo k ogNd Jes&n ^vljania. oddaja n in?^ ^vlj&rqsko obdob|o, ponovitev Naj spot dneva Virteflstranr, obvBSUía Vabimo k cqinli] Anglu&ka Praniiarliya. nepneredni prenos lekme Portsrnii^: hm Villa Vabimo k ogledu V harmonijt ; naravo, kmetijska odd^ia
Il SI na vrsti, nifadinska nddsja. ponoviu^v Naj spol dneva Virieasirani. obvesufa Vabimo k c^ledu 1510. VTV maya?!)!, regionalni inionnauvni program Kullura. infonnaiivna oddaia Zdaj. oddaja /a razgibano
Venček zabavnih, glasbena oddaia
lokalni uinp Celja m okoke. iniom»ativria nridaia Odijria (Ema, pogovor Vpliv 71 mskti april rne na varnœtv promettr Vabimo k ogledu Naj f^pol dneva Vidsostranf, obvcsoia
SLOVENIJA 1
O/.DII /lV>dV
OSiO	Umko,5/9
09.25	ViSpas. 10/10
ng,65	N»d?ljskama^
11.00	l;vir(nk, kuimra
11.30	Ob/orieduha
12.0Q	ljurjjein?amljn
13,00	Poročila. §prn vreme
13.15	PjiJo2ovi;u/NHialiju 14.30	lislsgalept^ga popoldneva 14.36	Palmmiiislavii
14.40	Clovs5kf faktor
14.46	Dnjgonmtnjp
14.60	Nedeljsko nku
15.011	blato dvoboj
15.?n	tatSlnvsniia
16.40	Avrlii;ija 2026
15.50	Sport m Cas
15.55	Sjjrjrtnc novica
16.00	Aiiiilaškarmuomeuialigć)
18jn	Predscdirk) predsadtiice
I6J5	Odprlo
16,70	Usmi pomik
16-30	Uirella
16.45	IZ|mu§ani zakoni 17.00	PoroSila, Spori, vrrsne
17.16	lislega lepega popoldnova 1B-302reliarij«loia
19.40 Kravica Katka, nsanka
13.46	/akai?. nsarika 16.55 Vrorne
19J1Đ Onevmk. vreme. Spofi 70.00 Speldnma
71.35	S Sporina oddaja 22J10 liUřfrviu
72.55 Pnrořila. vremi? 73.10 Sknvnosli ijvomib prsvramv. 6/6
01.00 Onevrnk. vri^me. §pori 01.46 Inlukanal
SLOVENUA 2
06.30 Manal DBX10 Zabavnimi oka nal 1U.76 Skozieas
10.36	lOnieinicBSimroS.GfegonHa
11.45	7R-sreCanjeiamhiiraSkih skupm. 1. oddaja
12115 lin bar
13,10 Slovenski vodni krog:
Poljanska Sora 13.40 Sinuesr^kiskriki 15.55 Momei: Cold Club Portland. |jrt?Tios
l/,40 SPvalp.smui^..SllM),l.
voinja, prenos 16^0 Noyomela^l>>ia v Slovuni|i.
reportaž lE-55 SijpirveldRirjnt (?), prtmos 70^5 SPvalp.smue..Sl (M).7-
vo^rija, pronns 71.15 Umeinost glasbe m plu:îa 22.15 SledivC3Sij.l/4 73,00 Zglavona/abavo. Z.otidaja 23.40 Košarka: GsopliivSlovan,
pnsnrnck Í11.10 ilnevnik zameiska TV ni.in Iniokanal
pop
OAOn	IVprodaia
0/30	Mamil dol
Q/,4ô	Naš mall SV6I
07.66	Drobiíki
08X15 Aíiair v Zve^dolandiji. ns, senta
il8,?n	Ve^luviobuski, ns.sunja
An Aliaik. i7ob. orldaja 08.55 .lak^naluni.ns.serija 09,05 Niniit^elvs. ns.SHnja
08.30	SDamsn, ns.synia
09.55	Yugiohl. ns.senja
1U.2Q	Fla^ôdogodivi^nn. ns,senia
10.46	PowerRengars. njo. 11J0	Mumija, ns.senja 11,40	SoLska košarkarska I][ta 12.40	Oiagnora umor. naii. 13.36	A(ii:avíude?nideíeh.l/? 14.46	Sloniva 7yodba, am. jilm 16Í35	Sknvnosu.am. Iilm
17.56	24 ur vrume IBJIO	Rakei-rf pod kozitai 19J1Đ	74 UÍ
20.00	SnpJoi jBi. amur. him
21.46	Športna scena 27Snfijina i7liin^. sni(ir. film
OLIO	24Nr.poimiGv
02Jn	NoCnapanorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOrm
maš. otroška oddaja, pon. 09.40 1609.VlVmagami 10,06 Kultura, m lomi aiivna oddaja 10.10 Spnrinitorii.Sp.irif. oddaja 10.36 SporinigosLpogovorRK Pravem SkfvcnjGracíDc 11.10 Znpan/vajiH, pnn.pogivnta 12.10 Vabinio k ogled J 12,15 NAJ Vi2A.kQriiakina oddaj» / narod nu/abavno glasbo, Gnsije: m. Vandrovci m ans. Unikal
13.30 Zdai, oddaja /a ra/gibano ^ivlj. 14.00 Videoi^m. obvestila 10.00 VabirnnkogiKdii
mb 1610. vrv magiířin
19.30 Kuluirs.mhmiauvna oddaja 19.35 PUPDURN.glssb8ndudilaja 2OJ0 Lokalni utrip Celia m okolice.
inlumiaiivna oddaja 71.15 Vnn^k/nbavnih, glasbena
nrldaia ?)Ah Vabimo k ogiRdn 71.60 Videosirani. obvusiila
SLOVENIJA i
07.00	Poročila
07.05	Uobrfjjuiro 09.0ÍI	PoroCila OB.06	Dobro juiro 1)9.00	Poroiila
09.06	Slovanski vodni krog: Pivki. 9/10
09.30	Umko.V9
10.25	lisica Ispagapopolrlneva 13.00	Poroôila, Sport vreme 13J6	lismga Itíptiga pnpoldnova
14.26	lunsiika 15.00	PorQÔ1 la. promet 15.06	OobDF dan. Koroška 15.40	ielebajski, 30/46 IB.06	Risanka
16.10	Podstrešje. 8/10 16.25	Marunainpu^iesjrašdo:
skrivnost
16.36	Oildafa ?a olrok»
17.011	Nrjvii;e. šport, weme IMO	Moj pogled na svet, dnkum,
nddnia
16.30	?rAbanjQ3«3plus6
10.40	Pavle. rdeù1is[ai^ek.nsanka
18.45	Joko! ^akamoko! loio!. nsanka t9.nO	Onrrvoik.vrrtrriP.Sport
70.00	Iziivi
20,30	llmRinirsj
21.00	JiiIi(8,4/I3
22.00	Odmevi, ^nrL vrsmř
22.60	Hi^abtilaLangLnad.. 1/2
00.36	Moj pogled na svet
01.25	Onevntk. vrtimo. Spon
02.26	Iniokanal
SLOVENUA 2
0B.30 Intel
03.00	Zabavm infokartal
1130	Utrrj^Mfiiokaiial
17..30	Zabavni m lokanai
14.40	Š šporUia oddaja
15.00	Skjvenavltahji
16.30	Prešerenvglasbi
15.36	Umetnost glasbo m plesa
15.40	Po j]ou:b siovâiisku opere, 6/8
16.46	lekma.dsbaina oddaia 17.36	Z glavo na f^bavo 18.06	0okli»?iv3yn.?/2 211,05	UmQrnB/asiar3.5/10 21J30	Studia ciiy
22.00	Animija
22.40	MalCkagledaiamsICke, 11/13
23.00	RraneRoni^eli/TBodra
00.26	Dnevmk/amtijskeiv
00.66	InfrtiansI
pop
06.46	74 ur, ponovitev
07,45	RidiLakR
00.36	Vihar Ijubezm, nad.
09.36	Cista n3dol/i ms uiad.
10.30	ÍV prodaja
11.00	Nova píiloínosL nad.
17.00	Ppregnna. nad.
12.65	Športna scena
13.40	ÍV prodaja
14.10	RiiiiLakfl 15.05	Par« [j n na. nad 16.00	Novapfiloinnsinsd. 17.00	Cista nedol^nosuiad. W.56	24 ur vrame
16.011	Vihar Ijube^ra, nad. 19.00	74irr
20.00 mala klinik»
20.60	Ra/oi^arane gospodinja
21.45	RAll
22.16	Sknvnnsini otok, nan.
23.10	NBkra|u?loćina.nan.
I1Í].Q5	.Seks v mestu. nan.
00.36	Abas. nan.
01.25	24 ur
1)7.26	Noňia panorama
©
TOREK, S. december
SLOVENUA 1
07.00	Pmoi'ila
07.05	Oobrnjutro 08.00	Pnnji^ila
08.06	OubrtjULro 09.00	Pofo^la
09.05 Radovedni'laeek:B;^ 09.20 Risanka
09.30	Martina inpti^csirašiln
09.40	PndstreSjR. B/IO 09.66 /pllwi; školjku
10.30	So;ilja.tvManbor
11.10	Kubam/Tvaidami
11.40	PriJo^ovajiNaialijo
13.00	PraoCila. šport vramc
13.16	Rnbar
14.?0	Dokumentarna oddaja
15ÍI0	Poro^la, promai
15.05	Mosinvi
15.40	Marian.kon|,kip1cšBSt8p,
11/13
16.05	Potapanja. 10/10
16.30	Knjiga mm brio»
17.00	Novrœ
1735	Pogled na...
18,05	Rcsnii^narL'sničnrfii
1I).35	Anibns nogice. nsanka
19.110	Dnevnik, vrcmo. š|icirL
20,00	Piramrda
21-On	Mikiavisvkon(:Hri20l)6
72.15	Odmnvi. šprrL vremn 23J0	AuxlIiwiI/ nacisti in
rlokončna odločitev. 6/6
00.00	Pogled na..
00.30	Rasnična resnii^nnsi
01.05	Oniiviiik, vmniB. ^inrt 02.05 Iniokanal
SLOVENUA 2
06.30	Iniokanal
09.00	Zabavni iniokanal
11.10	Otrt)ški infi^ansl
17.30	Zabavni iniokanal
1530	Antmija
16.10	SliidiOLity
17.05	Alpe flonřívaJadran
1736	Mosinvi 18.05	Labmni
19.00	Mali oglasi, 7/13
20.00	GvenlalVhlm
71,00	Najbnijša pmidtniška idsja
71.30	Mobižre: Tanuffe alr prsvarani
tvgtedališi^s
23.30	Dno. koprodukciiski iilm
01.05	Dnevnik zamejske tv
OUQ	InIokarnI
pop
06,30	24 ur. ponovjtcv
0730	RickrLake
08.20	Viliarljubë^m
09,20	Cista nedolMosL nad.
10.16	Ivprotlaia
10.45	Nova priložnosi, nad.
11.45	Peregnna. nad.
12.40	Najpogtjmnrjši rEsševala oirrjk
na svetu. dok. oddaja
13.40	ÍVpnídaja
14J0	Riokilake
15,05	Peregnna, nad.
16.00	Nova pnlo^rinsi na^l.
17.00	Cista riedol^risL nad.
17.55	24iir-vřemB
18.00	ViliarljUb»nad.
19,00	24 ur
20.00	Preveqeno!
21.05	Zdravnikova vest nan.
21.55	BAR
72,75 NBV;ryor4ka policija, nan.
23.20	Na kraju/loúina. arn. nan.
00.15	Saksvmastu.nan. 00.45 Alias, nan.
01.15	24 ur. ponovi lev 02.35 No£na panrjtaiiia
©
00.00	Dobro juinun forma iivno	1 1105
	ra/vi'diilna oddaja	j 11.10
10.00	Vabimo k ogledii	
10.06	Angleška Premier Itga,	i 1235
	posrictck lekme	i 14,00
	Pori^rnub: Asinn Villa	: 1755
1235	Mai spot dneva	j 18.00
14,00	Vidsostrani. obva^iila	
i;.55	Vabimo k ogledu	i 18.40
16.00	Regionalne novice	j 18.45
16,06	Druna^ensv&Lpognvorv	
	siuJiu Kaj jp mmlvedia boja?	1 19.30
13.00	Na| spot dneva	
Í9.06	Zda[. oddaja 29 rs/gibano	1 19.55
	življenje	I 70.00
1935	Vidiiasiram, ubvesula	i 20.26 j 20.30
19.66	Vabimo k ogle^lu	
20.00	^upan? vami, kontaktna	
	i)dda|3. Uosi Aloj2 Posedel, ^upanObôine2alRC	j 20.60 j 2130
21.00	Regionalne novico	
21.05	Rokomel. posnetek tekm»	j 72.00
	Preveni:inmo	
2235	Iz oddaje Dobro intro.	1 22.30
	inlormatrvno razvedrilna	
	oddafa	
23.26	Vabimo k oglodu	i 73.20
2330	Nai spot rineva	i 23.25
23.35	Vidoostrani. obvasiila	j 23,30
09.00 Dobnj juiro, iriíormdlivno
razvedrilna odrhia 10.00 Zupan 2 vatm. punrjviLiv pogovora v sttidiu Gost: AlOj? Posedej, ^upan QI)LSne2a[i>t;
Rokomei posnetek lokme Preveni: frimtí
oddaja, 3. TV mre^a
angleike Premrer lige. športna oddaia
infomiativni program
mlormsdvna
daja
SREDA, 6. december
SLOVENUA 1
07.00	Poroi^ila
0/.D6	Dobnjjutro
08.00	Poroba 08.05 Dobro jutro (19.00 Pofoi^a 09.05 VlSpss, 10/10
09.40	Poiepanja. 10/10
10.05	Kn(iga mene briga Horno sapiiios. 3/3
11.15	Speldoma
13-DO	Pwoíila, špoa vreme
13.26	Nekaj minut/a domaČo glasbo 1336 l|ud|ein;am}|a. ivManbor
14.25	MiseniarMor^di.8/13
15.00	PornCila. promet
15.05	Mnstovi
15.40	Sola prvakov II. 1/76
16.00	Risanka
16.05	Malesiveceltrď.kvi/
17.00	Novice, Spori vreme
1736	/vami
18.25	řrcbai^iíAsi/aiiríoia 18.40	Krtek, nsanka
18,45	VranOokolenkn. nsanka
19.00	Dnovnik, vrenre. špurt 20.00 $k]|učiv?epu,iL(ilm
22.00	Odmevi, šport, vrcn^B 22.55 Dmi/je 00.10 Z vami
01.00	Dnevnik, vreme, šport 02.00 Iniokanal
SLOVENUA 2
06,30 Iniokanal 09.00 Zabavni fithkanal
1130	Diroškiintokanai
12.30	Zabavni inhkanal
14,00	Najboliša podjetniška idaja
1430	Pankrii Dolgcaji dok. him
15J6	labirinj
16.05	Z glavo na zabavo. 8. oddaj d
16.26	bkma. debatna odrlaja 17.20	Doburdan Koroška 17.66	Musiovi
18.30	U;ivaimov/dravju,6/10
19.00	Praksa. 16/72 70.00 larfa
7130	KjBSi.VLii^ko?.dok,oildaja
21,66	SlrjvBiiskajôwsiana 22.55 Okovi ?akoiKke ?ve?(». i/raelski hlm
00,35 Dnevnik/amejske tv
01.00	Intokaridl
pop
oddaja, 3. TV mrela Asova gibanica, inlomiaiii oddaja, 3.TVmre^a \7 oildajsOobro luiro. inloniialjvno ra/vadnlna oddaja
06.25
07.26 08.16 09.16 10.10 10.40 11.40 1235 13.40 11.10 15.05 16.00 17.00 17.56 18.00 19,00 70.00 2136 22.05 73.00 23.55 no.25
01.15
02.16
09.00
10.00 10.06
10.25 1030 11.06
14.00
17.66 18.00
18.40 18.46
19.16 19.20 19.66 20.00
20.65 71.00
27.00
22.50 72.55 23.00
74 ur, ponovitev Ricki Lake Vibarliube^m. nad. Cfsia nedoDnosL nad. IV prodaja Nova pnlo/oosi nad. Peragnnn, read, í^everianol IV prodaja Ririi I ake Peregnna, nad. Nova pnioinost, nad. Cisia nedolJnosL narl. 24 ur. vreioR Vihar ljiibH7ni. nad. 74 ur
Umor ponesfïii.am. him BAR
Moitk. nan.
Na krajU7lo£ina.am. nan. Seksvniesiu, nan. Alias, nan. 74 ur. ponovitev Nra^na panorama
©
Dobmjutro. informativno ra/vedrilna odd(t[a Vabimo k nglerlu Spormi lorek. športna iriíormaiivna m daja Naj spol dneva Oporim grjsL pogovor Najairakiivnc[ši dogodki angleške Premier lige, ponovi lov
Videos ir am. obvestila Vabimokogledu Mala potepanja, olmšks oddaia. 3. IVmr^řa Reginnalne novice V li^rnioniji niaravo, kmettjska oddaja, jionoviiev Naj spol lineva Videos ira ni. obvi^stila Vhbimo k ogledu W mn. kontaktna glasbena oddaja
Regionalnu noviire Odprla lema, kontaktna oddaja, 3. IV mroža Evrn?a nas vse
I/ oddaje Dobro juiro, mlnmiaiivno razvi'dnfna oddaja
Vabimokogledu Naj spol dnnva Vidiiosirani. obvijstila
PRIREDITVE
Mi
oroskon
Oven od	do 20.4.
Vsem težavam pri delu boste lefko kljubovali, saj vam bo zmanjkovalo Ni dvakfat za rea. da bo zaostanek vsak dnn večji 9 kaj. ko si ne ^	boste ?nalj pomagati. Ne bo vam padlá krona iz glave. Će boste zapio*
V sili za pomoč in priznali, da ste precenjevali svoje sposobnosti Pazite k. ^	da rsQa ne poveste komu, tH znal touporabrliproti vam in vlastnoko
rist Da vsi ljudje ničvrednivasegia zanimanja» pa tako dobroveste. Predobro. Izkušnje so bileze doslej marsikdaj kiute.
Bik od 21.4. do 21.5« ^^^^^^ Čeprav s tega ne boste želeli, boste moral i v naslednpli dneh prenašati |udi. ^^^^^ ki vam gredo krepko na živce. Nikar nemislrte. da bo hftro minilo. Ne bo, tudi zato. ker vi ne boste In ne hoste mogli najti razlogov za boljše poôrtje In do-■■ bro voljo. Veliko boste razmiSjaii o spiemembah, ki si jih želite v svojem živ-ljenju NiílimabinkatnavečpodiočjihsijihzelileGlobt^vsebisezave-date. da so vseto bolj ze(e kot pa ]zvedíjr/e restve. Vprašajte se raje. kaj je resiicno krivo za ne* zadovoljstvo v vašem živijenjii. In tudi. kaj laNu) sprerrente sairi. kaj pa je odvisno od drugih.
Dvoicko od 22.5 do 21.6.
Kai ne boste se znali sprostiti, čeprav si boste to sitno zeíeíi. Iskali bo-jM^ ste napake iia In v sebi. 9 celo očitali in se zato počutili vsak dan slabse. 'ÊtJtr Kai. ko bi si končno priznali, da stevredni ljubezni in da vam tega nihče ^P^^ ne bo pokazal će se neboste imelifadi tudi sami?Oe vas imdjo. včasih dvomite, a v naslednjih dneh vam bodo dokazali, da je tako. Pokažite jim. koliko vam pomenijo Več kot stokrat se vam bodo vaše delo in dejanja povrnila ze kmalu. Če bo pomagalo, se potolažite s kakšnim pregrešnim nakupom. Konec kmcev pri> ha|a december, v katerem smo vsi raf£ obdarovani.
Rak od 22.6. do 22.7«
čeprav so vali bližnji čutili, da v^m bo enkrat ^sto vsega dovolj m da se bo 10 resnično zgodilo, bodo v teh dneh, ko boste začeli ukrepali, samo stimeli. Imeli boste občutek, da vas za pomemben in nepriljubljen življenjski korak i:eIo obtozuiejo. Najbolj hudo bo vam. Ko boste opravili s svojo slabo ves^o. bo sicer vsak dan boljše. A ne bo prišlo čez noč. Staro boste pustili za sabo. novo pa na začetku le ne bo lepo. Konec koncev je novo leto tudi cas Z3 obračune s starim in načrte za novo. Zato vztrajajte na začrtani poti. Četudi bo ueba velikokrat komu reći ne In vam to ne bo lahko.
Lev od 23.7. do 22.8«
Ker se bliža konec leta. boste vse pogosteje ? mislimi brodili po preteklosti predvsem po dogodkih, ki so vas prizadeli Se neka) dni tie boste v takšni kondidji kot ste vajeni. Odrezavi in tećni znale biti, le redko tudi veseli. Tokratvam prav nilûe ne bo zameril. Vsekakor pa poskrbite, da to ne bo trajalo in trajalo. Saj veste, da ljudi, ki se kislo držijo, nihče nima rad v svoji blizini. Načrti za prihodnosi. ki |ih bosta s partnerjem delala v prihodnjih dneh. ne bodo (brodili želenih sadov, će ne bosta v željah zelo realna. Zdravje bc dobro, vsak dan boljša
Devica od 23.8. do 22.9.
^^^^^ Na zunaj boste se naprej kazali zsdovolien obraz, slisti, ki vas dobro po»
? znajo, bodo vedeli, da nekaj v vasem življenju nilsko kot bi morelob^. Res vas bo nekaj močno vzr>emirilo. a si nikomur, niti partnerju, ne boste upali nič povedati. Predvsem zato. ker se boste bali. da pretiravate. Mirni ne boste, dokler ne ugotovite, kaj se dogaja z vami. Zato ne odla* šare Prijatel(rca bo tista, ki vam bo vlila močr za pivi korak, potem pa bo slo le lage. Neka pomembna poslovna odločitev bo padla, će boste kaj rekli ali ne. Tok dogodkov je namreč teko močan, da pravega vpliva ne boste imeli. Izkazale pa se bo. da je bilo to zelo dobro.
Tehtnica od 23.9. do 22.10«
Polni boste zeQa. da bi jih spravili v zivljen|e, pa bodo dnevi asto prekratki. Saj se boste tega zavedali, a sanjsli bosie naprej In upali, da se bodo Časi spremenili, dogodic pa obrnili tok. ki bo šel na vas mlin. A se prej va% le pred bníČiiMtůvoleinimi prazniki. Čaka spoznanie. da se vam nekatere stvari v vašem življenju ruši|o kot 'hišica iz kart Zelo verjetna je, da boste naiprej alno jezni, sledilo bo razočaranje in potem celo iabst Bojne se nekega srečanja. Pa ne bo tako hudo. Tudi z neprijetnimi zadevami se je bo^e soočiti kot pa jih potiskati v podzavest.
Škorpijon od 23*10. do 22.11.
Končno se bo vse Izteklo tako kot s ze dolgo želite. Po dolgem času vas ^^ čaka sreča na kvadrat delili pa jo boste le z najbližjimi. Da je zrvijenje res lepo. boste spoznali danes. OoQodek bo prav poseben, zato ne bo nič /^VftjVv čudno. Počutje bo h nekaj dni odlično, kar razganjalo vas bo od ener gije in dobrevolje.Ai^orda partner ne bo asto zadovoljen z vsemi vašimi reakcijami, povedal pa vam zaenkrat tega se ne bo. Sicer pa vas predobro pozna, da kaj pddigal Pri delu vas bodo pohvalili, v denarnici pa se se ne bo kmalu poznalo.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Uspek) vam je resnično narediti pravo zmedo iz svojega vsakdanïka. íe si čk^ vek postavi visoke dlje. drugače tudi bfti ne more. Vaši pa so sedaj že kar ^ sokoleteči In sedajse boste Čudili insibrii norca iz samega sebe. tudinaglas V resnid pa vas bo vse skupaj tâko močno morik). da se zna zgoditi, da vam Ka[ ko bi tudi vi r^e malo popušili m si priznali da ste
	
	/N
	
pfetiiavalt Zadimi časie ludi. da se odloote. kdo so tisti. Ici sploh se želite n^d st/qimipijalsll.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Na delovnem mestu vas čaka neprijetna sprememba. Vanjo boste, ho-^^ česali nočeš, vpleteni tudi vi sami. Precej stvari se bo zelo bremenilo. ^P^T Nekc^ikolazjevsmbo, ker boste vseto pričakovali zatone boste mogli nič pomagati. Postulajte svoj notranji glas. pa boste videli, da se bo vse ^^^^^ izteklo tako. kot jeprav. Četudi mordane bo Hozelo nahitro. Na čustv^ nempodročiu bo zijala rahla praznina, na finančnem pravtako. Se najbolj zadovoljni hoste z zdravjem. Tudi virusi vam ne bodo znali do živega Še naprej tako lepo skrbite za svoje zdravje, pa bo tudi december takšen, kot si želite.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Nikar ne mlsfrte. da ste popolni. Vcaah namreč s svojim mrtkom cpadeie
J zeb vzvišeni, pa to ne di?i. Tokrat vas bo lazočaral dober znanec, presenetil, zeb pûzrtivno, pa dober (^ijatelj Ki bože kmalir dokazal daje več kot vt eden zaupanja. Pomemben projeki ki ho končan v prihodnjih dneh. bo več kot ^^^^^^^ uspeien šesamibosiepreseoeceninadkritlkamlkibodotolffatBrazitDpo zitivne.To vam bo pomenilo veliko večkoldenar, ki bo siedil. Partner bo tudi navdušen, pokazal pa teQa ne bo Saj veste, kakšen je. Skrbelo vas bo za nekoga od najblSjih v dnjzini. Upravičeno.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Končno se vsni bc izpolnila velika želja, ki ste jo. čeprav nezavedno, ze nekaj časa tlačili v podzavest. Ne le. da boste končno ^et bc^i zadovoljni sami s sabo, tudi počutili se boste iz dneva v dan boljše. To. da ne boste več Čakali na boljše čase in da si boste znali vzeti prosti us tudi če ob vas ne bo svetil partner, pa bo tako največji korak naprej. Oa ga ne poirebujetevednocú) sebi. tako že veste, dolgo pe tudi ne zdržite brez njega. Tudi drugi bodo c^azili. da se spreminjate. Tokrat bodo pohvale, ki jih boste dobivali, iskrene.
Velenje
Petek^ 1. december
10.00 Predšolskim centrom Velenje Svetovni dan boja proti AIDS u Razdeljevanje kondomov 14.00 Mladinski center Velenje
Svetovni dan boja proti AIDS-u Otvoritev informacijske točka 15.00-20 00
Rdeča dvorana Velenje Smučarski sejem 16.00 Tilovtrg
Postavljarije novoletne jelke na Titovem Irgu 18.00 Dvorana Centra Nova
Lvtkovno gledališče Velenje: Medvedja pravljica 18,Oq Galerija Velenje
Poetikon ova delegacija ob slilu • Bojana Gorenca: U bi nam Gerrtivm. Kje na tem svetu? 1996 19.30 Glasbena sola Vel D nje, orgelska dvorana
Koncert dijakov aktiva za orgle 19.30 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma RK Gorenje ; ŠO Velika Nedelja 2100 Mladinski center Vel a nje
Brucovanje 21.30 Mladinski center Velenje
Metal koncert - Železobeton {Murska Sobota) in Penite nziagite (Kranj)
Sobota^ 2. december
8 00-13 00 Atrij KSC Kmečka tržnica 9.00 Telovadnica šolskega centra Velenje
Košarkarska tekma • 2. SKL, 9. krog, kadeti, center 1 KK Velenje - KK Nazarje 9.00- 15 00
Dom kulture Vel en je. preddverje Veseli december 2006 -Novoletni darilni bazar
Kdaj - kje - kaj
9.Û0 17.00
Rdeča dvorana Velenje Smučarski sejem
10 00'12 00
Galerija Velenje Refleksija stike v gibu 00 Mladinski centeršmertno ob Raki Ta veseli dan kulture-Prebiranje zbornika Hotenja in otvoritev likovne razstave Anje Rak
72 00 Klub Max
House večer- DJ Aleksij. Dj Brlee
Nedelja, 3« december
9.00 1100
Velenjski grad
Oan odprtih vrat v slovenski kulturi 2006 • Dan odprtih vrat v Muzeju Velenje
9.00-20.00
Rdača dvorana Velenje Smučarski sejem
Ponedeljek, 4. dec.
16.30 Dvorana Centra Nova
Pogovor z ministrom 2d javno upravo Republike Slovenije dr. Gregorjem Virantom
Torek, 5» december
13.00 Dvorana Centra Mcva
Predavanje Wolfgang Lackner: Pashfna hisa
15.30 Titov trg
Priliganje novoletne razsvetljave in prihod Miklavža
18.00 Knjigarna Kuliumica
Predstavitev knjige za otroke • Iztok Vrhovec:Mulicelj
Sreda, 6« december
17.00 Vila Mojca
Veseli december 2006-Sredina peta
17,00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Špeline pravljične ure
19.19 Knjižnica Velenje, študijska čit.
Jutri bo cas za Medvedjo pravljico
Čeprav bo že december, zime pa od nikoder, jo laliko doživite z Medvedja pravljico. Cîre za novo predstavo velci^skcga lutkovnega gledališča. Premicnio bo odigrana jutri ob §c«ti uri zvečer v dvorani centra Nova. Predstava je primerna za oirokeod ČeirLeg<i leia dalje, pa ludi siarejšini ne bo dolgčas, čc si jo bodo odjedali. 'Ibrej vabljeni nsi prvi decembrski petek!
Rozstova malih živali
Velenje - Društvo gojiteljev malih živali bo tudi letos pripravilo razstavo in to že enaindvajsetih zapovrstjo. Ta bo v času od 1. do 3. decembra v Šotoru pred Intersparom. Raz-stavdtio v petek odprta od 10. do 19. ure. v soboto od 8. do 19. ure in v nedeljo od 8. do 17. ure.	■
Predavanje • Joianda Štusaj: O limfni drenaži in terapevtski masali
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično* informacijski in piomocijski center Mestne občine Velenja {03/896 18 60).
Šosfani
Petek^^decembe^
^ Bele Vode
Taborniško zimovanje {poteka do 3.12.)
12.00 Kavarna in slaščicama Štorman Šoštanja Laško Party
Sobota^ 2« december
1B.Q0 Telovadnica OŠ Šoštanj
Kaju h Šoštanj : Magro MZG • Grosuplje (2. drhvna odbojkarska liga za ženske)
18 30 Kulturni dom Šoštanj
KUD Ravne se predstavi
Nedelja, 3. december
10.00 športna dvorana Šoštanj
Kvalifikacijski tumir starejših dečkov
IBjg Trg brstov Mravljakov v Šoštanju Dvig adventnih vencev
Torelif 5. december
^ Osnovna $oia Šoštanj
Obisk taborniškega Miklavža 18,00 Trg bratov Mravljakov v Šoštanju Obisk Miklavža in obdaritev otrok
Sreda, 6. december
18.00 Kulturni dom Šoštanj
Predstavitev filma Vonj usnja 19.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Potopisno predavanje: Moskva
Ta veseli dan kulture v Galerij!
Velenje > Ob rojstnem dnevu Franceta Prešerna, ne dan odprtih vrat v sioven* ski kulturi, ki yabonio zaznamovali jutri, je Galerija Velenje pripravila dva do* godka. Jutri ob 18. uri Velenjska knjižna fundacija in Galerija Velenje vabna na pesniško galerijski večer s Poetikonovo delegacijo med razstavljenimi slikami Bojana Gorenca in IX. Mednarodne sli* kaiske kolonije Križanke. Poetikonova delegacija bo predstavila prednovoletno izdajo pesniške revije Poetikon m ob vta veselem dnevu kulturen nazdravila pri* šotnim zaveznikom kulture s sveze var* jenim pesniškim eliksirjem. V soboto ob 10. uri dopoldne pa bodo v Galeriji Velenje pripraviti gibalno delav nico. Odziv telesa na slike vodi Neda Hafner, ustvarjalka in kreativna plesalka. Delavnica je primernaza otroke, družineinodrasle.trajapadveuri. ■
Kpledar imen
November/listopad
30 • Četrtek* Andrej.
Maruša December/Gruden
1» petek • Natalija, Eligij sv. dan boja proti aidsu
2« sobota • Bibijana, Pavlina
3e nedelja ' Frančišek, Klavdij, Tjaša prva adventna nedelja
4e ponedeljek-Barbara 5« torek-Saba,
Sav(o]in, Zina
6.
sreda • Miklavž, Polonca
Lunine mene

5« decembra, torek, ši^ip ali polna luna 1:25
Pregovori
Ako se grudna bliska in grmi, drugo leto dosti vetrov.
Ako prvega dne v advenUj na Barbaro je mraz, trajal boveszímskičas.
Ako se vidi na Barbare dan na njivi strnišče,se bo videlo potem vsak mesec.
Grudna mraz in sneg, žita dosti vse povprek.
lutke v Novi
IzLutkovnega gledališča so sporočili, da bo njihova predstava Medvedja pravljica namesto v domu kulture v dvorani Centra centra Nova. Vabljeni, jutri (v petek) ob 18. uri	■
Zgodilo se je ...
(l od 1. do 7. decembra
•	I. decembra 1935 je v Šalcku umrl slovenski skladatelj in glasbeni pcdagoji Fran Koruij Ko/eljski:
•	deccmbra letu 1956 je DruStvo rudarskih in/eniijev in lelini-kov Velenje sprejeltf skJep o ustíinnvítvi premogovniškega muzejii v Velenju: s podpisom svečane lislirie je bil Muzej slovenskega premogiwnií Iva ustH-novljcn X novembra leta 1957. ^^ sedež novega muzeja pa so določili Velenjski grad;
•	2. KHidna Ida 1998 je umrl velik ljubitelj in zbiralec narodnega blagii 1er lasinUc dveh enkratnih niuzejskih zbirk Tranc Aubreht iz IJpja pri Velenju;
•	v/acelkudcceiiibralcla 1^75 so začeli vriati predor pod Sa-leikjm gradom;
-4. (icecJiibra leta 1994 so bile prve lokalne volil ve v občinske
sveie in volitve ^panov: v občini Šoštanj je že v prvein krogu vi>lilcv za župana zniagal dr. Bugdan Menih, v mes m i občini Velenje sta se v drugi krog volitev za župana uvrstila Srećko Meh in Anton de Sla, v občini Šraarino ub Paki pa dr. Jože Robida in (vo Rakun: v Zgornji Savinjski dolini je nov župan občine Mozirje poslal Jakob Prescčnik, Na/arij Ivan Purnal, Ljubnega ob Savinji Anka l^lcun. Gornjega (iradu Toni Rifelj, v l.ućali pa Sla se v drugi krog uvrslila Al-biji Zaaiernik in Mirko Zamer-nik; v Vclejiju je v drugem krogu zniagal Srečko Meh. v Smarmcm ob Paki Tvu Rakun, v 1 ,ucah pa Mirko Zamernik;
• 5. dcccnibra leta 1950 je postal direktor Rudnika lignita Velenje Nesli Žgank;
•	5. Jeecmhra 1998 je
Velenjčanka Kňid-rina Srcbomik skupaj s Slovakinjo Suzano ValekoVo Zmagala v 1'inalu dvojic na mednarodnem teniskom turnirju serije E l A v Kolumbiji;
•	v Skalah jc 6. decoiti-bra leta 1855 umrl pesnik Andrej Drek, kije kol i:ap)an, dekan in okrajni ^(»Iski nadzornik služb^A'al v Skalah; leta 18.^9 je tu zgradil novo šolo ler se kot solski nadzornik zavzemal za pouk slovenščine in izobrazbi) narodnih učiteljev; bil je prijatelj ^ofa Anti ma Mariina Slomška, Širiteíj njegovih idej in sodelavec pri Šolskem delu; leta 1848 je kandidiral ludi za takratni državni /bor na Dunaju;
•	6. Jcccmbra Icla 1992 so bile v .Sk)veniji voliive predsednika dr/^ive ter voliive v državni svei
Grad Salek (Arhiv Muzeja Velenje)
in državni zbor; že v prvem krogu volitev za predsednika driiave je zmagal Milan Kučan, v 6. volilni enoti za Velenje in Mozirje je bil v drávni svet izvoljen dr. Jože Zupančič, iz 7. oziroma 8. volilnega okraja 5. volilne enote pa so bili v dr-ravni zbor i/voljeni mag. Herman Rigelnik» ni^. Franc Avberšek in Ivan Verzolak.
■ Damijan KlJaJIč
"^HlàS 30. novembra 2006
J
SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CEUE
Ipavčeva10^3000 CEUE
Vabino vas k vpeu v programa priprave za preverjanje h potrjevanje nacbnalne poklicne kvalifikacije:
tečaj maser/maserka
(140 ur)
tečaj pediker/pedikerka
(110 ur)
Vpis poteka skozi vse leto. Tečaj pedikúře se bo začel predvidoma januarja 2007.
Rok za potrjevanje poklicne kva/ifffac^ objavi Dňavni kpitni center. Vse nformacije dobite vsak petek, od 10. do 12. ure, na telefonski števiiki03/428 6326
ter splošne hfomac^ vsak dan na telefonski številki03/428 69 00.
•0«nilOMl«tm>hs»ik
Iv dttiniirii 10% traznitrd ttitistl IDNIUTOlt ZUU • OiniLO knllgi
® Sanolabor
Ko^re^zA/zdmvje^! Prodajalna Velenje
Prodajalna z medicinskimi pripomočld, zdravili brez recepta in raznovrstnimi izdelki za zdravo življenje.
VELENJE, Tomšičeva cesta 13-15, tel.: 03/897 73 20
Izdajamo pripomočke, ki jih predpiše zdravnik na naročilnico ZZZS.
GOZDARSKI VITLI
Mehonsko oli elektro^idrovlićno epravtjanie od 35 kN • 80 kN (3,5t • 8t]
HIDRAVLIČNI CEPILNIKI
od 6 do 20 pogon preko elektromotorja oii fraktorjo
UiHsrHt it.t.,
Dobriigmli
3301 PflROViE,
M.: 03/7131411)
nwjBlhiiajl
Voitiywc
CŠgWbdellH
Ifssf
-ilSSS
sk»^ ii -i
Sil
radio0alfa
103,2 & 107,8 Mhz ^^^ veak Han SR m
vsak dan 36 ur
GOTOVINSKI BanKREDITI do 8 let
tudi za PLAČO aH POKOJNINO pod 70.000 SIT
EunosiiUH WWMidfiNttiia
M D3/ 490 S3 48. SS«: 840/ 215 940.031/ BO 60 40
l/anKvsksee.CslIe njtoslinaf@emalk»
NagrajeiKi nogradne križanke Avto MuršU, objavljene v tedniku Naš čas 16. novembra so:
1. nagrada: Storitve v vrednosti 5.000 SIT prejme Jeraj Hermína, Kidričeva 6, 3320 Velenje. 2. nagrada: Storitve v vrednosti 4.000 SIT prejme Danica Štu-kovnik. Foitova 4. 3320 Velenje, 3. nagrada: Storitve v vrednosti 3.000 SIT prejme Miran Miklič. Šercerjeva 3,3320 Velenje Nagrajenci dvignejo nagrade na sedežu podjetja Avto Muršič, na Žarovi ulicí 7 v Velenju, s prinosom osebne izkaznice.
Čestitamo!
Nagradna križanka Garant
C34R/INr
Nagradna križanka GARANT Pohištvena industrija, d. d., Polzela Tel.:03 703 7130.703 71 31 www.garant.si
Vabimo vas v našo industrijsko prodajalno, kije odprta od ponsisljka do pedta od 8. do 18. ure. v soboto od 8. do 12 ure.
UGODNO V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI:
VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA V DECEMBRU
Izbirate lahko pohištvo za opremo spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob. predsob, kuhinj, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, računalniške in pisalne mize in vzmetnice.
UGODNO:
Hiui kredit do vrednosti 300.000 sit / 1251,88 EUR/, ki ga uredite v kratkem času pri našem prodajalcu!
DISKONTNA PRODAJA IZVOZNIH PROGRAMOV
Pohištvo Garant -pohištvo za vaš dom!
Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom. pošljite na Naš čas. d.o.o.: Kidričeva 2a, Velenje, s pripisom "Garanf najkasneje do 11. decembra. Izžrebali bomo tii praktične nagrade: darilne vrečke Garant
« ^^


A

ir A II I o v E L K a J K
CiTRTEK, 30. november:
I 6-00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije: 730 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8,30 Poročila; 8.45 Policijska lu'onika: 9.00 V srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdai,kjB.kai; 16.30 Poročila; 17.00 Na srcu Evrope; 1730 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 1. december:
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 715 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 PoroSla; 9.00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav ; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in iz srca Evrope: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 15.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 2. d«(emben
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 715 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroSla; 9.00 V srcu Evrope: 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila in V srcu Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 1700 V srce Evrope; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA,3. december:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope: 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 7.15 Cestne informa-cije-poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Dubovna iskanja; 8-30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16,30 Poročila; 17.00 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na s\Âdenje.
PONEĐEUEK, 4 december:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6,45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročita; 7.45 Današnji kulturni Jtrip; 8.00 Gospodarski utrip; 8,30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107.8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdaj. kje. kaj: 16.30 Poročila: 1700 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 5. december:
I 6-00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz sfca Evrope; 700 Horoskop; 715 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope in vrtnarski nasveti. 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 1430 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 1700 Na srcu Evrope; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 6. december:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 745 Današnji kulturni utrip; 6-30 Poročila in Iz srca Evrope; 700 Horoskop; 715 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša: 8.30 Poročila; 9.00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15-00 Aktualno; 15.30 Šport; 15-45 Na srcu Evrope; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 19.00 Na svidenje-
ONESNAŽENOST ZRAKA
v tednu od 20. novembra 2006 tio 26. novembra 2006 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
M£Sm OBČm VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSWfí
MAKSIMAIME URNE KONCENTRACIJE $02
od 20. novembra 2006 do 26. novembra 2006
(v mikrofl S02/m3 zraka) mejna vrednost 350 mikro-g S02/m3 zraka
JO«.				
				
				
10«-				
				
				
	2 < <H 0	: S S S <2 s i s i §5 2 i i s i- S s 1 2 5	1	' 1
{■20. nov 121. nov ■22. nov nov ^24. nov				■ 2S. nov 126. nov |
				

OBVESCEVALEC
moli OGLASI
DEŽURSTVA
DEŽURNI tdefon za pomoč anonimnim alkoliolikom 031/443-365
STIKI'POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse staras*!. brezplačno za mlade ženske. 6sm:03t/50&495. GSM: 031/836-378,181. in faks: 5726-319. OEKIE. če resne zveze s želiš, po življenju v dvojehrepenis. pokliči nagsm: 031/B3&-378.
RAZNO
OTROŠKE smuči 191] cm), palice (75 cm) in pancerje It. 25-23, prodam. Gsm: 031/2Í5-224. NOV agregat, trofazni. 5 kW, bencinski, ugodno ptodam Gsm: 041/632-581 OBRAČALNIK pajk. 3 m §irine in 4 klafire bukovih drvi prodam, Gsm: 041/776-180.031/547-261. IlUOUSTRIJSKI gvjtini strnj nrodam Gsm: 041/977-334.
PRIDELKI
ULEZAN hlevski gnoj. jabolčnik in žganje prodamo. Gsnt 041/344^83. DOMAČO slivovko, Inops češnec, gar-
nituro ruskih kegljev. Prinova 13cfll platišča prodam ali menjam za 15 col in drejane stebie zd stopniščno ograjo prodam. Gsm: 041/849-474. JABOLKA carjevič prodam. Telefon; 5893-557, gsm: 051/382-825 SUHA bukova drva. narezana 23 kamin, prodam. Gsm: 051/220-120. REZANA suha bukova drva (1 klaftro) pfodam Gsm: 04)/8B3-141. BUKOVA drva prodam. Gsm: 041/504^87
ilVALI
PRAŠIČE Švede, telke od 20 do 300 kg, za nadaljnjo rejo ali očiščene prodam. Gsm: 041/239-651. TELIČKO sivko. staro lOdni, prodam. Gsm: 040/943-958. CELEGA ali polovico prašiča, domače reje, prodam. Telefon: 5893-557, gsm: 061/382-825.
STAREJŠO svinio za zakol in pujske prodam. Gsm: 031/542-798. PRAŠIČA za Zdkol, domače reje. prodam Gsm: 041/654-306. PRAŠIČA in polovico prašiča prodam. Gsm: 041/849-370. TELICO amemalko, težko 330 kg in te-
lico belgijsko plavo, težko 140 kg, prodamo. Telefon: 5888-718 TELIČKO simentalko. staro štiri mesece. prodam. Telefon: 5893-846. PUJSKE, težke od 25 do 30 kg in prašiča. težkega 100 kg, prodam. Teiefon: 5885-570, gsm' 031/868-931. BREJO t^ico prodam. Gsm; 041/g3&919.
NIPRiMIČNINE
V ŠALEKU oddam iepo opremljeno enosolino stanovanje s shrambo, balkonom in kietjo. Oer^a 200 evrov * stroški ^varščina. Gsm: 041/768-778.
BIVALNO HISO v Rožičkem vrhu pri Radçncilî, 6x9m. parcela 2300m2, terase za vinograd, elektrika, vodovod, greznica, lepo urejeno, piodamoza lOMsit. Gsm: 041/558-422
PRODAMO STANOVANJSKE HISE V 6ABERKAH PRI ŠOŠTANJU Leto izgraáiie: 2006, Ikorê na velkost cca. 105 m2. velikost parcel od476 m2tlo$37in2 Cena že od 34300.000 SIT (02. od T43.131.36 EUR)-^8,5%DĐV Akc^ do konca januarfa 20071 lnfo:t8L041 624775
AL$A-NEPREMIČNINE
Ttg mladosti 2, Velenje, www.alsa si Info: 041/299 919 PRODAMO: 3 SOBNO STANOVANJE - Nazarje 87 Fn2 zelo lepo. prenovljeno 2ÛD4 na odlifni. mitni lokaciji • cena 15.930.000 SIT
BIVAIMIVJKEND 60 M2 v lokah • Pa-šk ko^iak. ietnik 198Û. parcels 996 mZ ceia UOÛOÛOGSiï GRADBENI PARCEU - na izredna lepi bkacji Podkraj - Tajna - 800 in 750 ml -cena 28 Eur/m2
ODDAMO Po^vni prostor v blikni ZO Velenje, velikost 70 ml - pritiičje. pnmeren za ordinacijo, pisarne, mirno d^aviiost... Cena 400 £ur * $1 roški
o o 9 « ^
		m-	
k ite );daj v zadregi, kaj (»kloniti (vojim najbližjim za praznik? Poklonite jini céttibco v liaiem (m.j			
enem ifonnacije in ostič vww.nascas.si je po irav tako tudi na m idioveknje.com. * ^kvenca in tako
m 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
117 MHz FM
^^•/vililMillli*! . IPBIJ
Vi in mi. Dobrodošli.
Delavska hranilnica
Z veseliam Vas pričakujemo na Šaleški 2Dc v Valanhi vsak datovnik od 8.30 do 17.00. Telefon: 03 6073007,6373^8. E. pořta: marjanajemv8@delavsk»^rdnilnica.$i
DELAVSKA HRANILNICA JE PRVA, KI VAM ZA EVRE PRIZNA ENAKO OBRESTNO MERO KOT ZA TOLARJE
Fizičnim in pravnim osebam omogočamo vezave v tolarjih in evrih pod pogoji:
Zdaj je
od 15 do 30 dni	3.00%
od 31 do 90 dni	3,30%
od 91 do 180 dni	3.40%
od 181 do 270 dni	3,55%
od 271 do 365 dni	3,60%
nad 1 leto	3,80%
nad 2 leti	3.90%
nad 3 leta	3,95%
www.delavska-hran1lnica.8iinfo@delav9ka4iranilnioa.8i
Sponiini doživijo nove flimen/ije.
SliSdl je iij^sov pozrv in <i(Idal ^vljen^ko uftírye. (šrH^i)
ZAHVALA
/apustiJ nas jc dragi mož, oče tn dedi
fVANOBSTETER
IZ 12. /934-22. II. 2006
Iskrenu se zahvaljujemo vsem. ki ste bili /. nami v ich težkih trenutkih, darovali cvcijc in svccc. nam izrazili sožaJje ter ga pospiemili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala 80sed:)m. govorcema, godbama, moškemu pevskemu zboru. Premogovniku. Splošni bolnišnici Celje in župniji
Šoštanj-
Žalujoči žen<i. sinova in hči z družinami
Smučarski sejem
Smučarski klub NOR-D K "A Velenje organizira v Rdeči dvorani v Velenju SEJT-M RABLJENE
smiiCarske opreme.
S^m bo odprt: -1.12. od 15. do 20. ure 2.12. od 9. do 17. ure 3.12. od 9. do 20. ure.
Zdravstveni doR> Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da ie tel: 112 rezervirar>a 2a službo nujne medicinske pomoci. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, koje zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo živlienie in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe lè nujno medicinsko po mac. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478, áe-žurno službo pa na 8995445.
Lekorna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na re-
cepta, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do U.QG. telefon 898-1880.
Zobordravnlkl:
2. in 3, december- Mojca Pusovnik. dr dent, med., Idelo opravlja v dežurni zobni ambulanti, ZD Velenje. Vodri-kova 11
Vetednorsko postaja iostenj:
Dežurni veterinar - gsm 031/68&-600.
Delovni čas: ponedeljek • petek od 7 do U. ure: Ambulanta za male živali in izdaja zdravil -ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Uprovna enota Velenje
Poroke;
Tina Kondë in Tomaž Batič, oba Tekav-čeva cesta 11. Šoštanj; Suzana Hajdan. Velenje. Šalek 83 in Alexey Ga^inslóy. Slovenj Gradec. Partizanska pot 4.
Smrti:
Mafija Tolazzi, roj. 1926, Velenje. Tomšičeva cesta 37; Karel Lorenci, roj. 1935. Šenjianž nad Oravčami 52; Zlatko Druškovič, roj. 1952, Slo-
venske Konjice. Stari trg 13; Alojzija Obrstar, roj. 1927. Ljubljana. 6ača6; Frančiška Zajec, roj. 1941. Lenart pri Gornjem Gradu 28: Stanislav Lipič-nik. roj. 1932, Topovije 14; Marija Ribič. roj. 1922, Kasaze 50: f^ajko Šumnik. roj. 1954. Šoštanj. Metleče 22; Jožefa Steblovnik. roj. 1923, Rečica ob Paki 22, Karol Gorenjak. roj. 1930. Planina na Pohorju 1; Albina Špofin. roj. 1942. Velenje. Kersfii-kovd cesta 31.
Oglašujte na
Pokličite 03/89817 50
Vaš oglas to laiiko videlo 11000 yosporfinjstev.
POGREBNE STORITVE USAR
VI^SKA GORA 8,3320 VELENJE, te!.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939
POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI
UREDITEV DOKUMENTACIJE NABAVA CVETJA
MOŽNOST PUČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEKO 24 yn DNEVNO
Matlat lesjak dr. med.
Slandrov trg 40.3310 2alec, tel. 041/ 736 252 httpy/users.voUa.n€t/lesjakm1/îndex.html
•	AkupuntcturOr PSlNot«rapevttlro svcrtovanjo,
sppostitw
•	Olieron 4021 (CE 0086): raCurioJiililio voclonl
pregledi zdravstvenega stan|a AnaiitiCno umeifeno psiKoterapi|o % sopervizijo
"Brtx pokéusfív ni iiÈuser^. âm âJhiîef^'nJ moíímn, bm modmiinisme
Ko je prSel oa ciij.
je r.r:slop(!o br^čnsje. f^ sonce še vedno VZhùjà in Zâhfijd.
Diši po neskončnem...
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem. ki ste nam ob holeči izgubi moža, očcia, dedka
in la^id
JANKA MEZA
1938- 2006
v lako velikem átevilu izrekli sožalje. ga pospremili na /adnji poti in darovali cvctjc. sveče ter svojo nesebično pomoč. Posebej hvala zdravnikoma Tomažu Smonkarju, dr. med., in Marini Žuhcr. dr. med.. Mileni Blažić. družinama Klosiernik in Petrovič ler Pogrebni službi Usar, govornikoma in duhovniku.
Vsi njegovi
Adventní čas
Čas pred božičem, ko se verniki pripravijajo na Kristusovo rojstvo, se imenuje advent Advent (latinska beseda adven-tus pomeni prihod) je čas duhovne in zunanje priprave na božič
AdvcnUij cas obsega 5tiri nedelje preJ bo/ičcm. Poleg spokomega pcv mena so (cnni času verniki dodali ludi simbolični pomen, saj naj bi Siirje tedni pomctilli siiri tisoćlctja. v kalurih je clovcslvo ćakalo odrcšc« nja. ali p« naj bi šliri nedelje pixne-nile štiri (Obdobja zgodovine siarc /aveze, NajsiarejSi naêin priprave na božič je bil posl, ki se jc nekdaj zacel že ob Mariinovcm (II. noven>-bcr), vcniiki pa sc postili irikral na tedciK Cerkev sama p<«ia v adventu ni Lika/ovala, čeprav je bil mcJ na^ii Ijiidjiii še Jo nedavnega zelo živ in jc bil poleg obiskovanja jutranjih niaS nidi glavna duhovna priprava na hozic. Zelo je uveljavljena ludi dc vel dnevnica (v resnici iraja le osem dri), ki se obîiaja samostojno ali v zvezi z maso. Med iein obredom sc pojejo hvaJnice. po-nek(id pa se razvije Uidi procesija i.
lučkami, med katero verniki nosijo Manjo in prepevajo pesem, ki opisuje Marijino in Jožcfovo pot na popisovanje v BeUehem. M«1 našimi prcilniki jc bilo v rem Času nekdaj zelo živo mdj koledovanje. v katerem je bilo oUranjeruli veliko pogan-skilî Clemen lov. Koledniki so hodili od liisc do hise in prepevali ad-vennie in božične pesmi. Čc jih ni bilo k hiS. je to lahko pomenilo nesrečo ali slabo letino, zato so jih ljudje rHdi sprejemali, poj^osiili in ludi obdarovali. Med zunanjimi pri-pravanť na la velik krščanski praznik je sodilo i/delovanje rož iz papirja. ki so jih nato zvezali v vence, s katerimi so okrasili 'bohkov kot*. Slin obdobja zgodovine stare zaveze predstavlja ludi adventni ven-čck. ki je bii dolgo /jian zlasti v Av-Siriji in Nemčiji. o;l sredo dvajsetega stoletja pa tudi v nekaterih naâb pokrajinah. predvsem na Koroškem. V zadnjih deseticijih ga vse pogosteje vidimo po vseh slovcnskili krajih in v večini slovenskih domov. Adventní venček je ponavadi spleten iz smrečja, m njem pa so áliri modre aii bele svečke (danes tudi svečko drugih barv) in vijoločasti trakovi, saj v cerkvi v tem času vlada vijolična barva. Vsaka od svc^ pomeni eno od zgoraj omenjenih obdobij, in ker krščanstvo meni, da je Kristus luč sveta, prižigajo vsako nedeljo eno svečo.	■ DK
V pričakovanju adventa
Sïsianj - .številne prireditve, ki se odvijajo v Šoštanju v času zime, imajo tradicijo, i-na od njih je tisra z naslovom Advent v Šoštanju, ki se pričenja v nedeljo, decembra, ob l(i..10, na prvo adventno nedeljo. Nad Trg bratov Mravîjakov bodo dvignili advenine vence devet ill podruzjiičnilí ccrkva »Šiiiihevske rarc<(. Blagoslovil jih bo dekan Sali> ške dekani,ie .lc»ze Prlbožič. Ne bo pa blagoslovil samo teh, ampak tudi v« tisie. ki jih bod<ï obiskovalci prinesli od doma. dalo pa se jih bo dobiti tudi na rrgu, za kar bodo pf)í5kr-beli v Turislično olepševabiem dru-
štvu Šoštanj, kol obljublja predsednik Peter Rjidoja. Po stari navadi bo prv<» lučko simbolično priznal župan občine, tokrat prvič Darko Menili. ki bo občanom i/rekel tudi poslanico, Besedo pa bo dobil mdi p<v slanec državnega zbora Drago Koren. Da bo trg prazničen, kot se le da, bodo poskrbele pevke in pevci MP/ Svoboda. Ob tem pa seveda ne gre spregledati áe ene prireditve, ki sc napoveduje Šoštanju, obisk Miklavža. la je v inestti vodno iiuio-žično sprejel. Miklavž s spremstvom prihaja v Šoštanj v torek. 5. decembra, ob 16. uri. ■ mkp
Izbiramo naj osebnost 2006!
/daj gre žc zelo zares. Prejšnji teden smo objavili lestvico 12 kandidatov /a naj osebnosti. Pridno ste glasovali tako s pisanjem kupončkw kot po elektronski pošti, SMS in tcleronu. Naj vas se enkrat opomnimo, da lahko /.daj glasujete samo liste, ki so na lestvici, (ilasujete oa kuponih Našega časa (tisti boste tudi udeleženi v nagradnem žrebanju za nagrade tedenskih ptîknwiteljev, na koncu pa bomo vse kupončkc isc enkrai uvrstili v veliko nagradno žrebatíjc, ki bo 31- deccnibra na Titovem trgu v Velenju. Cîlavna nagrada bo gospodinjski aparat Ciorcf\ja) in na Radiu Velenje vsak dan, pet minut pred 16. uro, med 9. in 10. uro pa lahko pošiljate svoje glasove po elektronski po^ti (radio.veIcnjefrisiol.net ali pa glasujclc z sms na šievilkti 031 26 26 26. Upoštevajte otnenjcna termina, ker drugih
Lestica naj osebnosti za leto 2006:
1.	Matjaž Emeršjć glasbeni pedagog in dirigent pihalne godne Premogovnika Velenje (odličen in perspektiven glasbeni pedagog: odlično vodi godbo; prvi v Sloveniji razpisal in tudi razprodal abonma pihalnih godb ...)
2.	Mojca Rabtč, vodja programa plesne šole Spin. sposobna učiteljica, odlična pevka, tekslopiska in avitmca glasbe za otroke...)
3.	Mag. Franjo Bobirtac. predsednik uprave Cîorenja (odličen gospodarsivonik; dobro vod: Gorenje, ki postaja pomembna firma v svelovneni merilu; dobro vodi dch^dajalce; sc zavzema /a obstoj Cîoretîja in dobrobit dclavcev, (jb tem pa ne pozablja na upt>kojencc ...)
4.	Urška Bačovnik, doktorica mcdicine (priljubljena krajanka. tabornica, graciozna spremljevalka predsednika vlade; vse vrtine združuje z lepoto: profesionalna v svetu politike; doštudirala z delom lasinili rok ...)
5.	Franc Blatnik, dr. veterinarske medicine (predau svojemu delu, vedno pripravljen pomagati, prija/en ...)
6.	Robert Coter (odličen glasbenik: za narodno zabavno glasbo in harmoniko je uspel navdušiti številne mlade; mlade uči lepih domačih melodij: ta pa zna /.abavati...)
7.	Pavle Groše(j. dr. med., prijazen in skrben zdravnik s posluhom
8.	Toni Rehar, upokojeni profesor (odličen voditelj; zabaven in zanimiv; sproščujoč...)
9.	Ana Drev, smučarka (preprosto, zelo uspešno dekle; odlična in perspektivna smučarka ...)
10.	Marjan Travner, aktiven krajan (pošten sokrajan; vedno pripravljen pomagali; v društvih v Š mart nem ob Pa ki si dela brez njega ni mogoče predstavljati...)
glasovanj ne bomo upoštevali.
Vsak teden bosta 7. Icstvice i/padla dva kandidata, tista, ki bosta prejela najmanj glasov.
Prihodnji leden bomo objavili foiograHie in šlevil<i glasov, tokrat pa jih <ibjavyamo po vrsinenî redu. Na lestvici jih je osiak) deset.
Upoštevali bomo vse glasove, ki bodo v naše uredništvo prispeli po pošti (Naš čas. Kidričeva 2 a 3320 Velenje) na kuponu številka 4 do torka, 5. decembra, do 10. ure.
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 4. bomo izžrebali nagrade pokroviteljev Dominur (darilni pakete Drogerije par-fumerije Beauty World). Mure (3 krat darikiipaket Mura)in Polzele (tri darilne pakete PoUele),	■
munn
EVROPSKA HIŠA MODE AKCUA od 4. do 31. decembra aCK» na Kolekcijo JESEN - ZIMA 2006
MURA CENTER NOVA, Šalalka 21. Volan]« MURA« OIsvni trg 19 c, Maribor (nasproti Elaktro Maribor)
1ŒM5Î?
mm
Praznični natopi sa vso družino v prodeyalnl Eva v Velenju. Dariln) bon Ja odliSna Id^a sa darllof
i DROGGRUe (Gs^w PARřUPieRIJ€
;	Vj^RLD
i KUPON za popust 1.000,00 SIT
Î v centru NOVA. na Šaleški 21 v Velenju, dne 1. in 2.12.2006 I ob nakupu za najmanj 6,000.00 SIT.
* (Poptjit ne ve^« a aútíkň in se tu s^iova z đrugitri popusti)
Nagrajenci prejšnjega tedna: Trikrat po ttve pici pc^rovřtelja Ptcenja Picadilv prejmejo: Katarina RebarlS nik. Jankd Vrabiiis 12, Velenje; Fa* nika Krb a va C. Rečica ob Pakl. ànartno ob Raki; Janja Pokleká, Pra-§ernovâ 9 a. Velenje. Tri darilne pakete pokroviialjica Papirnice Pentlja pa prejmejo: Marija Pavla Vcvk, ce-^a na Gri^ B, Velenje; Boris Knavs, Šaleška 16, Velenje in Maria Dvor-§8k, Šmarska 33. Velenje.
Naj osebnost leta 2006
Predlagam:
Obrazložitev:
MoJ naslov:
Katarina popestrila sobotno dopoldne
Šosfary. 25, novembra - Kalariniji sejem, postavljen na Trg bratov Mravijakov, je popestril sobnlntî dogajanje v .Šoštanju,
Občina Šoštanj ga je v sodelovanju z društvi organizirala ćetrlić. Gre za enega od dveh sejmov, poleni Kata rini nega ludi Smi he lov, s katerim ^.clijo SoStanJčani obuditi nekdaj zelo živahno sejemsko dogajanje v mestu. Sejemska ponudba je bila raznolika, dodana pa jI je bila pokusina domaćih dobrol ter izdelkov domače in umetne ohni. Sejem je spremljal kuUumi program.
■ mkp
Dodajanje je priiegnUo.
Najlepša šola OŠ Šoštanj
Turistična zveza Siovenije šoštanjsko šolo razglasila za najlepše urejeno med šolami zgrajenimi po letu 1980
MUena Krstić • Planine
Šoštanj, Velike Lašče, 21. no-vřmbra - Prejšnji torek na posebni prireditvi, ki jo je v Velikih Laščah pripravila Turisiična zveza Slovenije, podelili posebna priznanja najlepše urejenim šolam v projektu Moja dežela • lepa in gostoljubna. Med osnovnimi šolami, zgrajenimi pt^ letu 19X0, je i. mesto pripadlo Osnovni soli Šoštanj.
Na soli so bili priznanja, kot je povedala ravnateljica mag. Majda Zavřrsník - Pue izjemno veseli. Cepravjim je to priznanje tudi velika obveza za naprej. »Bilo nam je v časi, da smo že lakoj ob samem začetku delovanja $ole prejeli lako lepo in visoko priznanje. Nagrada je podeljena kompleksno. posebna komisija je oce-
njevala, kako je vzdrževana okolica» ki je na naši ^oli ni malo, vpetost spominskega parka v šolo, zanimala jo jc tudi sama zgradba, avla. kolesarnica ... Vse, kar sodi k ^oli. jo je navdušilo. Moram pa posebej povedali, da sije komisija šolo ogledala, ne da bi vedeli za to. V obrazložitev so zapisali, da so bili prijetno presenečeni nad prijaznostjo učencev in njiûovo odprtosijo.«
Komisija podeli nagrade v treh kategorijah, v eni so osnovne šole zgrajene do leta 19X0 (1. OŠ Primož Trubar iz Velikih Lašč. 2. OS Brežice. .V OŠ Janez Hribar iz Starega trga), v drugi so sole, ki so bile zgrajene p<i letu 1980 ( l.OŠ Šoštanj, 2. OŠ Anton Martin Slomšek iz Vrhnike in 3. OŠ
Mag^ Majda Zavaršnik • Puc: • Priznanja ja obveza za naprej,"
Tržič), tretja kategorija pa so srednje šole (I. Srednja sola Slovenska Bistrica, 2. Srednja kmetijska šola Rakičan in 3. Gimnazija Ptuj).