140. številka. Trst, v petek 20. maja 1904 Tečaj XXIX. Izhaja, -rank dan I adi ob nedeljah in praznikih) ob 5." uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. '••isezne itevilka »e prodajajo po 3 novč. (6 atotink) V mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Ualji, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. Oglase in n&ročbe sprejema uprava lista „Edinost", r.lea Molio plccoio stv. 7. — Uradne are od 2 pop. do 8 zvečer. riM oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbu TELEFON Stv. 870. Edinost Glasilo političnoga društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaia za vse leto 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 kro». Na naroČbe brez doposlane naročnine ae jpiava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraokovao« pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajt. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca *tv. 13. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. L.a*taik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcila lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 3® Poštno-hranilnični račun Št. $41.652. (Brzojavne vesti.) Japonci v Niučvangu PARIZ 19. »Matin« je prejel iz Petro-grada ve*t: Generalnemu štabu je došlo potožilo, da so Jap nci za=edli Niv.čvsng. Daljni. ĆIFF 19. (Reuterjev biio) Semkaj je prišla ti'jtila džunk z 200 Kitajci. Ruaki t>egunci, ki so m.noli torek zjutraj zapustili Daljni, pripovedujejo, da sa je tam poskušalo razstreliti doke in pomole ; poskus se pa ni j o*rečd. Nasprotno so bili baje pomoli v Taliecvanu razrušeni. Iz Koreje PARIZ 10. »Agence Hava«« ima iz šangaja poroči!o : Kozaki po rarrusili most pri Andšu in sj pretrgali brzoiav j r. Peng- , angu. Jap nc: fo odposlali v severno Korejo j pc moč, da z pet vzpostavijo zvezo med japonsko armado in generalnim štabom. Zdi se, da je število ruskih čet, ki se nahajajo v { okolici Gensana, precej veliko. Dve japonski ladiji potonuli ? ČIFU 19. (Reuterjev biro.) Nekaj Rusov prišeo* h iz Dalnja pripoveduje, da sta zadeli preti Port Arturjem eca japonska oklop- J njača in ena kr žarka na min9 ter sa pogrez-: nili. Porrčilo se zdi malo verjetno. Aretovanje sumljivih oseb. PET ROG RAD 18. One t-i osebe, ki fo bile v Kronstadtu Lia angležkem parniku »Gamrose« aretovane, to Kitajci in e csr ao- j glcžki podaniki. Dokler ne odpluje Iad'ja, j •jstanejo v zaporu. L°dija fama je j>od, (■trogim nadzorstvi m, ktr te je kapitan pri odgovoru na vprašanje, kako da po ti ljudje pr sli na njegovo iadijo, zapiti v proti- \ slovja. Vedenje Kitajske PETROGRAD 19. Uradna poročila iz L sjenga pravijo, ca je število čet kitajskega ?cersia 3Ia precej veliko. -Ma :ma 40 topov, a vojaška sila in poročilo iz Peking^,, da -e ma na ceea-ski uksz mobilizirati vse ki-isko brodovje, pemnožu e tukaj bojazsn ede kita ska cevtralo« sti. Kitajska pristaniška. CIF U 19. (Reuterjev b ro.) Kitajska rtanisČa ItJnanfa, Veisien in Hautsun v provinciji Santun^ ee v kratkem pr^gia-► i. da 83 za trgovino odprta. Potovanje carja Nikolaja. POLTAVA 19. Včeraj popoludne je dt spel semkaj car Nikolaj ter je imel revijo nad topn škinci polki Jelec in Orel, ki gredo v Vzt' t*no Az;jo. Car je vojake cgovcnl ter izrazi prej:nčsn;e, da bodo znale čete visoko ceniti staro bojno slavo. Konečno je podaril polkom sv. ikone (podobe). Zvečer je car odpotoval; narod mu je pricpjal burne ovacije. Boj pri Kaiču. ĆIFU 19. Japonci so imeli v ponedeljek boj z rusko p sadko v Kaiču na morju. 23 milj južiiO od Niučvanga. Runi eo se umaknili. Iz Niučvanga CIF G 19. Ogla-i z podpisom načelnika generalnega štaba japonske armade, ki po nabiti v Niučvangu n okolici, pnzivljfjo Kunguze, naj se vedejo mirno in naj stavijo na razpolago živila in klajo ter vozove. Japonci jim hočej > izplačati polne cene. Mala ruska popadka, ki je ostala v Niučvangu, je pripravljena zapust;ti meste, kadar se približa sovražnik. Na topničarko »S vuč« sta bila spravljena voina in olje, da se ladija potem zažgp. Železniška zveza s Port Arturjem razrušena TOKIO 19. (Rtuterjev biio.) Druga armada je razrušila železnico na severu od Port Arturja na petih mestih v dnevih med 5. in 17. t. m. Pri tem eo zgubili Jaj-oaci '40 mož. General Sasulič. PETROGRAD 19. Ruska brzojavna agentura izjavlja glede na priobčeno vest Reuterievega biio o odpustu generala Sssu-1'ča in njegove nadomestitve z grufjm Kel-lerjem, da utegne biti g'a*om privatnih poročil s car resnična, toda uradno se ni ta vest poti jena. Delegacije. PODLISTEK. lo V lepše življenje! Novelica. — Slavko VIHtskjr. VI. Na dan po poroki sta nastopila svst-en » potovanje. Zalesnik ee je peljal z M:--ico v svojo domovi nc, v mestece na Go-ojskem. Hotel je zopet videti po dolgem isu svoj roistni kraj in ob tem razkazati r »j £ ženki krasen svet krt g svrjega do-uovja. Vlak je drčal po slovenski zemlji in i m ca »e ni mogla načuditi temnim ltijom, ak< ršn,jb ni še videla v življenju, kakor se m gla načuditi veličastni krasoti, k; leži ii temi planinskimi kraji. Kar ločiti se ni g'o nje ok:> od t? lep te, od g<>: a ki so • blestele v solnčnih žarkih kakor mogočni •ranitelji niža v... Pred njenimi cčmi se je odprla dolina, kateri ee je v.la reč ca kakor srebrn trak. a Jakob je V3tal in s prs-t jm pokazal na e'o meettce n dejal : »Glfj M mi, to je (Brz. poročilo.) BUDIMPEŠTA 19. Proračunski odsek avstrjske deitgscije je odobril poročiio referenti markiza Barcjuehem«, ki zaključuje, da 60 pesvetavanja odseka znova dokazale, da iina isti v vodstvo zunanje politike popolno zaupanje ter da pr'zaava uiirj:stru za zunanje stvari zahvalo za njegov trud glede pospeševanja naših gospodarskih koristi v inozemstvu. P .j o^obreoem poročilu o proračunu mi-ni-teislva za zunanje stvari je poročal delegat dr. Pergeit o proračunu mornarice. Na to je govoiil poveljn k vojne neornar ce baron Spauo. Govornik e rezlež 1 r«zne novosti na polju vojne mornarice ter povdarjat, da ni z^ mogla naša vojna mornarica slediti novo:am tehnike zaradi malih !eto;h obrokov, ki so □ an:enj(ni za gradnjo novih ladij in njih obo-rožanjtf. I^ti razlogi, katere je vojni minister omenjal včerjj gkde vojne pripravljenosti armade, veljajo v popolni meri tudi za vojno mornarico. Poveljnik mornarice ie pedrobno govo- moje domovje, tu so mi potekala prva leta mirna in v zadovo jatvu ; vendar ne tako srečna in tako lepa kakor sedanji ča^ !. .« Mimi ga je prijela za roko in vsa ve* etla gledala d )li v dolino in zopet Zalesniku v oč', iz kater h se je žarela radost. Proti večeru sta sedela v mestu na vrtu znane gostilne. Pri sosednji mizi je bila vesela družba, iz katere je tu in tam udarjal glasen smeh. Kar naenkrat je vstal tam človek, malo upognjene, visoke postave, elegantno oblečen, s črnim, mehkim klobukom na glavi. Stopil je k njun mizi in ju p > zdravil. »Smrekar, ti si ?« se je začudil Zalesnik in je veselo stiskal prijatelju roko. Že dolgo ni ničesar slišal o Smrektirju : odkar je odi-šcl iz mesta, kjer je on sam služboval. I^e rjfgove spise je tu in ta ni čital in bili so epi — lepši, nego bi jih biio pričakovati od Smrekarja. Srčno ga je torej pozdravil ia ga prei-stavil tudi Mimici. Smrekar se je poklonil in vprašal, dali eme prisest K n uni mizi. Seveda sta mu to vesela dovolila in živahen pogovor sa je razvil med nj mi. Za- ril o novih vzorih ladij drugih držav ter izvajal. Da se spopolni pripravljenost armade za boj'se ima najeti vojno posojilo : naravno je to-raj, da je treba spopolni ti tudi vojno mornarico. Zato pa ne morejo biti merodajne politične razmere; vsaka država ima namreč dolžnost, kar je povdarjal že včeraj vojni minister, da vredi Bvoje vojne sile na način, d i je v vsakem slučaju pripravna, ako se jej narine vojna. Mornarica, če tudi mala, katera je vre-jena po najnovejših pridobitvah, je najnujnejša potreba vsake države. Poveljnik mornarice je potem zaupno pojasnjeval konkretne razmere predloge. . Proračun vojne mornarice je bil nato sprejet razun postavkov, ki so v zvezi z izrednimi kreditnimi zahtevami. Sprejet je bil tudi sklepni račun za leto 1902. in okupacijski kred t. Ogrska zbornica. (Brz. poročilo.) BUDIMPEŠTA iy. V predlogi o podelitvi dednega magoatskega dostojanstva gref^rn Siegfridu in Simonu Wimpffenu in baronu Trsutenbergu je utemeljeval poroee-va'ec Nvagre to oblikovanje z njihovimi pati ijotiČmmi zaslugami. Ministerski predsednik grof Tisza je predlogo priporočal. Zbornica je na to sprejela predlogo z veliko večino ter je potem pričela razpravljati o investicijski predlogi. Posl. Ernszt je splošno odobraval predlogo, v podrobnostih je pa ista zgrešena. Zlasti je grajal, da se v investicijah ne jemlje ozira na javne zdravstvene razmere in dobrodelne ustanove za delavce. Posl. Peri. Sze- turška vlada protivila reformam, derkenvi je kritikoval predlogo, a izjavil, da jo sprejme. Potem, ko je govorilo še več govornikov, je bila glavna debata zaključena. Potem je govoril finančni minister dr. Lukacs. Ko je priporočil finančni minister, naj predloga sprejme, jo je zbornica v splošno sprejels. V podrobni debati so bili sprejeti paragrafi 1 do 12 brez debate. Tretje čitanje jutri. menjeno, ker utegneta najbrže prisostvovati tej svečanosti knez bolgarski in knez črnogorski. Do samostana so namreč slabe komunikacijske zveze, zato bi bilo mnogoštevilnim gostom težko tje priti. Vojaška imenovanja. DUNAJ 19. Vojaški naredbeni list je priobčil odpust iz službe FML Viktorja Klobučarja ki je iz zdravstvenih czirov na dopustu, kakor poveljnika koloskega de-želoo-brambovskega okraja. Ob enem je na njegovo mesto imenovan GM Henrik Ruppreeht pl. Virtsolog. Nadalje je priobčil cesarjev odlok glede vzajemne premestitve kadetne iole za pehoto v Strasti in vojaške spodnje realke v Košicah. Sodba o ekspozeju ^rofa Golucliowskega. PETROGRAD 19. »Novoj, Vremja« naglasa, govore o ekspozeju grofi Goluchow-skega, njega odkritost in pravi, da če je kedo dvomil, da bo Rusija ki je sedaj zaple-teca v vojno v vztočni Aziji, tudi nadalje imela še pred očmi svrje dolžnosti, ki jih ima na bližnjem vztoku in če ša obstoja dobro sporazum ljenje med Av3troogrsko in Rusijo, tedaj so se morali ti dvomi razpršiti ob izjavah grefa Goluchovskega, daje s? v veljavi eporazumljenje z leta 1867, ki je podlaga Bkupnemu delovanju na balkanskem poluotoku. Za Rusijo imajo nazori grofa Goluchovv-skega o balkanskih razmerah že radi tega poseben pomen, ker se strinjajo z nazori ruske diplomacije in so sicer tudi za po itiko posebne vrednosti. Težko je misliti, da se bo še na talje Brzojavne vesti. Cesar Fraii .Josip. DUNAJ 19. Ctsar csmue do t. m. zvečer v Jiudimpešti in se poda o 1 to d i v Bruck, kjer bj nadzirtl vtj^e čete. Dae 28. t. m. dospe ce?ar na Dunaj ter se udeleži 2. junija procesije sv. Rešnjega Telesa. Dne 3. junija popoludne se pa vrne zopet v Bu-dimpeš.o, kjer oBtane do 15. junije. Kronanje kralja Petra. BELIGRAD 19. »Politika« poroča, da se bo vršilo, vsled nosili odredb, kronan'e in mazi jenje kralja Petra v Belemgradu in ne v samostanu Z;ča, kakor jđ b.lo prvotno na lesa.k je vpraševal Smrekarja, kako se mu je godilo ta čas, kar ga ni videl. »Imenitno!« je < dgovoril Smrekar, »opustil sem nestalno življenje, premagal sem nagnjenje do brezdelja in počasi pokopal pesimizem. Svoje načrte sem izdelal ; j> Sj1 sem tako, da so me prsti boleli, in glej : bodočnost se mi odpira, lepša m mirnejša, nego zapravljena leta prejšnja... »Živel Smrekar!« je vskliknil Zalesnik in dvignil čašo. Trčili so vsi trije. Ko so postavili čaše zopet na mizo, je hotel Smrekar izvedeti od Jakoba, kako se mu je godilo v zadnjem času. Ta mu je je pravil o svojem pov:šanju v službi, o poroki z Mimico in o lep h načrtih svojih za prihodnjost. Ko je Zaleziik završi, je Smrekar dvignil čašo in zaklical : »B.g Vas živi, Iz Carigrada. CARIGRAD 19. Esspezč ministra zunanjih stvari grofa Goluchc\vikega je napravil na turško vlado velik utis. Boris SaraloT. SOFIJA 19. Boris Sarafov je odpotoval včeraj v Sumajo v Maoedonijo. Italijanska zbornica. RIM 19. Za ministrom Tittonijem je j zahtevalo več interpelantov besedo, med temi ; posl. Fortis, ki je v svojem govoru povdarjal, da so dosedaj od evropejskih velesil vedno le Avstro Ogrska in Rusija pričele inicijativo — v balkanskem vprašanju. Govornik je konstatiral z zadovoljstvom, da vlada za tem stremi, da varuje Italiji tako stališče, kskor se to pristoja narodu, ki ima varovat: svoje opravičene koristi. Ustaja J le re rov. BEROLIN 19. Glasom privatnih poročil iz južno zapadne Afrike incajo Hereri še za več let municije. Papeževa protestna nota. RIM 19. »Oiservatore Rjmano« je izjavil, da ni parižki list »L' Humanitč« priobčil resničnega besedila protestne note papeževe doscavljene fraacozki vladi. PARIZ 19. Danes popoludne Be je vršil v palači E jiče izredni ministerski svet, da določi, kateri zaključki naj se izvajajo iz papeževe protestne cote. PARIZ 19. Govore o papeževi noti je izjavil »Radical«, da ostane vprašanje glede ločitve cerkve od države nedvomno na dnevnem redu. To vprašanje b > rešiti francozkim vo-lilcem na občnih volitvah za zbarnicj leta 1906. »Echo de Pariš« meni, da prihaja pri-občenje note ministerskemu predsedniku C Jin-besu v pravi čas ; sedaj bo lahko držal svoj govor proti Rimu in proti agitacijam kon-gregacij in njben član vladne večine v zbornici si re bo upal proti njemu glasovati, gos: a Zalesnik! Beg živi tudi Tebe, Jakob, iz strahu, da ga ne s-matrajo za »Kmea«. ki si našel biser, ki si našel ljubeznivo Po trditvi »Lanterne« so baje rad kalni in ženko, ki Te sprovede v lepše življenje!« Bccijalistčni pcslanci sporazumno mr.en^a, naj In Mimi je zardela, a vendar trčila z se odgovori na noto s tem, da ee odpokliče njim, vsa srečna in vesela ob strani Za-lesnika... (Zvršetek.) poslanika pri Vatikanu. Povodom razprave o kreditu za to poslaništvo, nai ga zbornica črta. Balkansko * pismo. Beligrad, 15. maja 1904. V nedeljo zvečer, o polunoSi so odpo* tovaii iz Beligrada v Sredec bolgarski viso-kcšolci. Poslavljanje Da beligrajski železnični postaji je bilo nad vse pr.srčno. ej in njenim lepim željam za ee lepšim položajem Soluna, katerega vrednost dobro uvidevajo na Dunaju, a ša bolj v Be-rolinu — — — No, zastonj bodo najbrže vse nemške intr ge ! Slovanski ^jug ee je začel buditi — Crnagora. Sestanek v Nišu kaže, da se razmere med slovanskimi državami na Balkanu kon- $fcVo za podporo rokodelcev v Ajdovščini solidirajo in da je Srbija pod kraljem Pe- praznovalo je ta dan 25 letnico svojega riru- kjer se je mudil le pol ure in se potem ta- trom začela vršili nalogo jugoslovanskega štvenega obstanka ter je ta dan slovesno koj odpeljal v Belgorad v guberniji Kursk Piemonta : ona je danes od strani balkanskih proslavilo z razvitjem nove zastave. Vsa slav- A tu ni morda legel k Slovanov pripozaana kakor neizogibno potre- n0st vršila se je v najlepšem redu ob ogromni ben element za svoboden razvoj Slovanov na udeležbi društvenikov iz AjdovšSine in Stur- Balkanu na skupno dobro. Srbija je zavzela ja> za kar gre vsa čast odboru, kakor tudi hkratu odlično mes-io. To dejstvo naj uva- udom samim, ko; na to, ob 11. uri nadaljeval pot v Kar- žujejo aoseboo tudi vsi eni slovanski skep- Popoldanska veselica na vrtu gospoda kov, kjer si je zopet ogledal 1. kozaški polk, tiki in dvomljivci, ki so se v svoji pretirani Šapla obnesla se je prav dobro. Udeležba od 121. in 12. polk pehote ter genijske- čete. Iz sentimentalnosti — da si umljivi z zgolj strani društva samega bila je polnoštevilna, Karkova se je odpeljal car v Poltavo, kjer človeškega stališča — zgražali nad krvavim tem manja pa cd tržke inteligence. Na po- ei je zopet ogledal čete, ki odhajajo na bo- dogodkom v Belemgradu. Dokler so Srbijo aebna društvena vabila odzvalo se je pač jišče. In povsod je imel vspodbujevalne na- vladali Obrenovići, je bila Srbija raztrovana borno število gospodov, kar moram beležiti od znotraj ; nje strankarsko in politično živ- z obžalovanjem. V današnjem burnem času ljenje je bilo v popolnem razsulu ; ustavno potrebujejo ravno nižji sloji bilo rokodelec življenje le fiktivno;, svoboda, politična in aJi priprosti delavec, največ bodrila. A od osebna, faktično odpravljena. Zakoni so bili kje naj pride vspodbuja ? Naši narodni na- brez veljave in v tem stanju brezzakonja je sprotniki se gotovo ne vdeležujejo- takih vete- denuncijantstvo praznovalo svoj« orgije. Tako l e. A da se tudi naši narodna inteligenca govore do vojaštva. Sam zlomek mora biti v tem carju, ki more v svojem »žalostnem stanju < prenašati take napore ! Ali svoj namen so dosegli japonofili s svojimi poročili: vsaj za en dan je javnost verjela, da je car obupan, strt. Jako ugodno dobo bo imela fabrika laži je bilo v notranjem. Ali še usodneje je bilo, izogiblje, to je v resnici zelo otžalovati. Tega samo Hrvatje in Slovenci bi se še morali osve- ^^ ko okolo Port Arturja ne. bo več Ru- da je bilo zastrupljeno tudi razmerje Srbije ne bi smelo biti, ako se hoče da napredujemo stiti, pa bo odmevala od Triglava in Trsta ^ ^ Be bo nifcdo veg kontroliral tamošnjih do druzih balkanskih držav. Srbska diplo- tudi mi delevci v skupno narodno korist, pa do Varne in Soluna .ena pesem, pesem o dogodkov. To bodo lagai; in slikai: tudi take mac^ja je bila orodje neprijateljev balkanskih , Očividec, slovanski svobodi! In ves ta narod (ako bo dogodk^ katerih — ni bilo. Opozarjamo naše Slovanov in njihove politične nezavisnosti od ( NailOS-! Zaznamovalni odsek tržaške čitatelje, naj bodo le pripravljeni! tujinstva. podružnice ..Slovenskega plan. društva« poln vendar, vendar! Ne vemo, morda se Ia v teh malo mes^ch, od kar je kralj hiti za b nkoštne praznike na Nanos in 'vabi varamo, ali mi dobivamo utis, da ob veem Peter zašel srbski prestol, se je vse to obr- j ua ta gorski hod vse prijatelje planinstva, »napredovanju« japonskih čet v Mandžuriji, nilo na bolje s presenetljivo naglico. Jasneje Znamovala se bo pot od Razdrtega na Nancs vendar vsa japonska poročila ne kažejo več nego to kažejo dogodki, ni ^oilo možno po- Odtod iz Trata v nedeljo zjutraj ob 8» uri samo- in zmagosvestnoeti kakor so jo kazala kazati kako potreben je bil v Srbiji oni .45 miQ., kolodvor sv. Andreja do Divače, še nedolgo temu. Tako nekam bolj — kako krvavi prevrat. [In mi ne izključujemo misli, Od tam peš čez Senožtče na Razdrto (2 uri bi rekli? — se nam zde sestavljena ta po-i da je v tej fenomenalni spremembi tudiijhoda)^ Popoludne ob 3. uri odhod na Nanos roSila. vzrok, da je avstro ogrski minister za vnanje gez Plešo do sv. Jeronima. Od tudi v gorsko Železniške postaja zaprte. stvari, giof Goluchcvvski, ubral nenavadno• ' vas na prenočišče. Zjutraj v ponedeljek na Ia Petrograda poročajo, da bo bile aa-;oj9tre strune proti mogotcem v Carigradu. shod k Sv. Jeronimu, kjer se zbere na ti prte železniške postaje v Suinenčeau ; tudi Med seboj razdejane balkanske narode je ■ dan ljudstvo iz vse Vipavske doline. Prava postaja v Kaiču Be zapre. — Ena japonska evropska diplomacija mogla ematrati kakor, domaČa gorska Javnost. Povrat v ponedeljek gardna divizija prodira proti Haičenu. tjuantitfe negligeable ; med seboj konsolidirane popoludne. Admiral Skivdlov Pa mora upoštevat'. To resnico naj imajo: Da zabave ne t>o manjkalo, za to bo , , i balkanski narodi vedno pred očmi, ako ho- skrbel naš znani gorski vodnik in botanik g. GlaBom vesti iz Harbina je dospel tje 0 . . „ ...... . čeio res postati — svobodni I Rajko Justin naducitelj iz V rem. podadmiral Skrvdlov ter se je takoj odpeljal1 enih misli), bo taka sila, da se bo moralo računati ž njim ! Le več samozavesti bi morali imeti Jugoslovani m več zaupanja v skupno moč, a manje separatističnih teženj in »dižavnih prav«, pa bi bilo dobro! V i aribrodu sem izvedel iz »Večerne Poste« tudi za ono brzojavko v dunajskem listu »D.e Zeit«, o katerej sem že javil; a sedaj naj dopolnim ono vest, da se vidi, na kak nač:n delajo dunajski in budimpeštanski listi »senzacije« o Srbiji ! »Die Zeit« ima v Belemgradu Bvojega dop sd ka, ne&ega S e nharta, ki je ob enem tudi dopisnik »Pester Llcvda«. Ta gospodje — kakor vsi Nemci — zelo predrzen, pa se čuti tudi na svobodn h slovanskih tleh tako sigurnega, da mieli, da je njemu vse dovoljeno. Tako je nedavno v srbski družbi žalil kra ja Petra na najpodlejši in najnesramne ši nsč n in zato je dobil eamo — ukor. Na Nemškem pa so nekega časnikarja vrgli v triletno ječo, ker se je israzil nelaskavo — o brkah nemškega cesarja ! Temu gospodu še ni bilo desti in poslal je l.stcma »D.e Zeit« in »Pester Lloyd« brzojavko, v kateri pravi, da je na Srbskem euep?ndirana ustava, da se je kralj odpovedal prestolu itd. Saveda ni bilo na tem — kakor sem povdaril že v zadnjem pismu — nič resnice, ali ilustrira zborno te nemške dopisnike in nemško židovske liste, ki b takimi stvarmi hranijo svoje verne čitatelje ! Gospod Steinhart je bil sedaj poklican na me-tni magistrat, kjer bo mu rekli, naj se v 1*4. urah spravi iz Srbije. On pa je odišel k avstrijskemu odposlancu, da bi ga obranil. Seveda, brez vspeha. Ker avstrijski odposlanec nima nobene prav ca zahtevati od srbske vlade, da bi dovolila nadaljnje bivanje tukaj takemu navadnemu nesramneiu in gosp. Sieichart naj bo zadovoljen in srečen, ker drugje bi se drugače postopalo žnjim. Lahkoverni Neirci bodo pa še dalje ve rovali senzacijonelnim vestem iz Srbije, ki jih prinaša »Zeit« e tutta la compagnia bella, a Slovenci naj ne verujejo, ker v Srbiji so dane* mnogo lepše razmere nego morda v — Avstriji. m —p.— dalje. Popravek. Zadnjih sedem vrstic od zdo-laj v prvi koloni na drugi strani včerajšnjega lista, v čianku o vojni, so nejasne in jih je Čitati : »To (spremembo japonskega naČrra) so ticer hoteli tolmačiti z desedanjimi »zmagami« Japoncev, ali zelo verjetno je, da so jim prekrižale račune težave v terenu in sosebno glede oskrbovanja vojske, na katere morda niti niso mislili, ker so računali v svojem brezmejnem šovinizmu, da kar igraje strejo Ruse«. Novi briksenski škof. Včerajšnja »\Viener Zeitung« je priobčila imenovanje prelata dr. Josipa Altenweisela v Solnogradu briksenskim knezoškofjm. Sestanek v NiŠu. »Novi Srbobran« hvali sosebno spretnost srbske diplomacije, ki je znala priprave za sestanek kralja Petra in kneza Ferdinanda izvesti tako tajno, da je prišel sestanek v Nišu kar iznenada za vee one, ki se tega se-Btanka — ne vesele. Umevno je torej, da eo živci dunajskega in budimpeštanskegi novinstva nekoliko razdraženi. Ali kakor jih je presenetil sestanek v Nišu, tako jih vznemirja, da jim ostaja tajno, kar ee je dogovarjalo in sklenilo v Nišu. Nu, da je ta sestanek velikega političnega pomena, izhaja iz dejstva, da Bta oba vladarja privela aeboj ^^—^. : Na veselo Bvidenje ! i O požara v Hinilielu. Šmhal ima SU Dnevne novice. hišnih številk, a pogorelo jih je 7.0- z vsemi Pristanišne naprave v Trstu. Z Da- gospodarskimi poslopji. Ker je bil tistrgadue naja javljajo: Vlada je vsprejela ponudbo — kakor smo omenili včeraj — semenj v tvrdke Faccanoni, Galimberti & Piani za do- Postojni, je bilo vee tamkaj in je bilo doma vršenje prve skupine del za pristaniščne na- baje le 30 odraslih ludij. Gospod župnik prave do maja 1908. Glede druge skupine Anton Žgur piše v »Slovencu«, da sta zgradeb se odloči bržkone v juniju, ali bo jok in stok neopisna. Obrača ae torej do u*-razpisana omejena ponudbena razprava, ali pa miljenih 3ic, da blagovole o tej neopisui bedi svobodna oddaja del. Ta poslednja pot se priskočiti pogorelcem na pomoč \z denarnimi nastopi le v slučaju, ako udeleaeaa tvrdka, 1 doneski, živili, obleko itd. Milodare bo spie-oziroma udruženje tvrdk stavi najugodnejo jemal župni »rad n drugi poklicani faktorji, ponudbo nasproti uradno postavljenim eaot- G. župnik proii tudi uredništva raznih listov, nim cenam. naj blagovole vsprejemati darove, ki ae bjdo Županom Ljubljane je bil v seji oh- primerno objavljali. Kd^r h.tro da, dva-činskega sveta izvoljen dosedanji župan gosp. krat da ! Ivan Hribar. Od oddanih je dobil Na krajevni železnici Trst-Poreč s* gospod Hribar 28 glasov. Zbor je pozdravil uvedejo z dnem 1. rožnika t. 1, izven že ob-to izvolitev živ o-klici. Podžupanom je bil iz-' stoječih še daljne povratne vozovnice (vozoi voljen istotako 28 glasovi dr. vitez Blei\veis. listi) in vozovnice za daljice (SireckenkarLer.) — Na tej izvolitvi je le čestitati Ljubljani, do daljave 40 km z veljavnostjo; zd 1, 2, .'i. Kdor zna abstrahirati od političaega mišljenja 4, 5, 6 in ll? mesecev. in strankarskih bojev, priznava gotovo, da! Natančna določila ss poizvedavajo >a c. ima prestolnica Slovenije v gospodu Ivanu I kr. obratnem ravnateljstvu v Trst-St. Andre Hribarju jako umnega, za napredek mesta ju kakor tudi na vseh postajah imenovane vnetega, energičnega, prei vsem pa neumor-' krajevne železnice. no delavnega župana. j Varnostne naprave proti ognju ob Iz mestne delegacije. Namestnik je boliiDjski železnici. C. k. okraj 10 glavtr-odobril nastopne sklepe: zamenjavo ene stvo v Gorici razglaša : parcele in nakup 320 kvadratnih metrov v C. k. želeiniško minislerstvo je zauka- namen uravnave ulic8 Navali. Nekatera, v za o z odlokom ol dne 5. maja 1004. štev. proračunu tekcSega leta p-edvidjena dela se 21G46/E. B D., da se ima gieoe ognjevar- !L naprav v kata&traln;h občinah Podbrdo, Obloke, (irahovo, Kneža, Podmelec in Sv. Lueija poleg prcge Podbrdo Gorica-Sv. Peter Bohinjske železnice vršiti komisijonelna razprava v smislu §§ 25. i a 2G. min. naredbe od dne 25. januvarja 1879. drž. zak. št. 19. Veled tega se v smislu § 14. zakona od dne 18. februvarja ls7s. drž. zak. št. 30. javno razglaša, da so dotični pripomočki razpoloženi na vpogled od 15. do vštetega 28. maja t. 1. na županstvih na Grahovem (za kat. ob*. PodbrJo, Obloke, Grahovo in Kneza), oziroma v Tolminu (za kat. obč. Podmelec) in pri Sv. Luciji (za kat. obč. Sv. Lucija) in da se imajo morebitni prigovori zoper načrt podati v rečeni dobi UBt-meno ali pismeno na tem c. kr. okr. glavarstvu. Zave/a avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev. Za XVI. skupščino v Postojni so zglašene sledeče rarprave: 1. Izvrševanje šolskih zakonov. Poročevalec g. Ivan L a p a j n e, ravnatelj meščanske šile v Krškem. Teza : > Zaveza« in vsa slovanska učiteljska društva naj opazujejo, kako ss šolski zakoni državni, deželni, m'ništsrski ukazi) in § 19. temeijn.h zakonov od raznih šolskih instanc izvršujejo. Vse nezakonitost in nepravilnosti in vsako neizvrševanje nekaterih zakonitih določil naj se zberejo in svetu priobčijo v posebni spomenici, ki se ob enem predloži vsem c. kr. dež. šolskim svetem na Slovenskem in c. kr. naučnemu ministru. 2. Stališče in taktika slovenskega učiteljstva nasproti političnim strankam. Isti gospod poročevalec. 3. Najnovejši pojavi na svetovnem pedagoškem polju s posebnim ozirom na risanje. Poročevalec g sp d Jožef Schmoranzer, učitelj v Celju. 4. Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj je zglasilo : Naša učiteljska društva z ozirom na moderno šolstvo in vladajočo politično konstelacijo. Govori gospod Armin Gradišnik nad-učitelj v Celju. Stavki : 1. Ntša organizacija — učiteljska društva. 2 Informativno postupanje napram členom o vseh vsžn h -olsko pedagcških in šolsko-poiitičnih pojav.h bodi glavni nalog nas m društvom. 3. Po društvih uplivaj učiteljstvo na t licijaino in necncijalno javnost. o. Kakoršno društvo, io učiteljstvo; kakoršno učiteljstvo, takšno vedenje šolskih oblasti njemu nas.iroti. 5. Ormoško učiteljsko društvo je 7gla silo: »Nekoliko ćrtic iz I. mednarodnega kongresa za šolsko igijeno v Norimberku«. Poro ?valec gspod Anton Kosi, učitelj v ed šču. 6. Predlog : »Savna „Zaveza" prosi c. kr. naučeo ministerstvo, da objavi poprej Dačrt novega šolskega in učnega reda, preden izide kaktr ukaz, da bi bilo možno s kako spomenico popraviti kaj, kar ne bi ugajalo učiteljstvu«. Predlog bo utemeljeval gosp. ravnatelj L a p a j n e. Vodstvo »Zaveze«. Akad. tehn. društvo »Triglav« v Gradcu priredi dne 4. junija t. L koncert ki utegne biti ena najlefš h prireditev, kar so jih priredili v zadnjih letih grašii Slo venci. — Društvo je napelo vse svoje moči, la priredi res kaj lepega in umetniško do« vršenfgp. Dičen venec graških dam je ib'ju-il svoje sodelovanje v mešanem zboru in iboru se je posrečilo pridobiti za koncert riljub'jenega haritonista, gosp. tir. Belo Gubeca in znanega virtuoza na goBlih, ">=poda Frana Serajnika. Istotako je jubil svoje sodelovanje priznani pianist / »sp. Druzovič. Upati smemo na lep večer. Ker je č.sti dobiček namenjen »Poupor-■ u u drnštvu slov. visokošolce v Gradca«, računa i pač na cbilno udeležbo ne samo 1 strani grask b Slovencev in Slovanov loh, t m j ak tudi od strani naš:h vrlih ro-j1juIh>v in rodoljubkinj iz domovine, ki so reišoja leta vedno in ob veaki priliki, izla-pa ob taki, ki se ravno *edaj nudi, po-*eli v Gradec, kjer jih čakajo vedao z ve-eijem gorka slovenska srca. Razpisana učiteljska služba. Na drž. udski šoli za dečse v Pulju jc razpisano eato pedučitelja, s katero so spojene pravice in dolžnosti vadničnega podučitelja. Prošnje je uložiti službenim potom do 18. junija deželnemu šolskemu svetu za Istro v Trstu. Služba sodnega adjunkta v Volo-skem je razpisana. Prošnje za to, in eventd-valno za kako drugo mesto, ki bo izpraž-njeno vsled imenovanja za VoloBko je predložiti predBedništvn deželnega sodišča v Trstu. Na deželnem sodišču v Trstu so se vršile včeraj sledeče kazenske razprave : Proti 26 letnemu kmetovalcu Maksimu Galiussi, doma iz Čedada, radi prepreSenja izvršbe. Galius3i je bil namreč prodal 2 vola in eno sliko, ki so bili zarubljeni radi neke tirjatve »Kranjske hranilnice«. Hranilnica je namreč lastnica zemljišča, katerega ima < galiussi v najemu ; ker pa ni Galiussi plačal najemnine, je morala hranilnica isto iztirjati sodnim potom. Prodavši vola in sliko, ki so bili zarubljeni, je pa Galiussi preprečil izvršbo ter s tem hranilnico oškodoval za 900 kron. Bil je obsojen na 14 dni strogega zapora poostrenega jednim postom. Proti 20-letnemu čolnarju Josipu San-etn, doma iz Skednja, radi zločina javnega nasilstva. Sancin je v noči 18. aprila t. 1. z drugima dvema tovarišema prepeval po vasi v Škednju. Redar Alojzij Gjurgjević jim je velel molčati, a Sancin ni hotel ubogati. Vsled tega ga je redar proglasil aretovanim, a Sancin se mu je uprl se silo ter ga tudi vrgel na tla, o čemer se ja redar lahko ranil. Bil je obsojen na 5 mesecev težse ječe, poostrene z jednim postom na mesec. Proti l* letnemu mizarju Vladimiru Gabrielli, doma iz Trsta, radi poveličevanja zločina, radi prestopka tatvine. Dne 22. aprila t, 1. je bil namreč Gabrielli aretovan v svo-j bodnej luki, zato, ker je bil ukral — 2 pomaranči. Ko je bil pa na redarstvenej straž niči v proatej luki, je začel peti himno t a-seriu (morilcu predsednika francozke republike Sadi Carnota, 1894. 1.) Na včerajšnji razpravi je izjavil, da ni vedel, da b petjem te himne zakrivi zločin, a sodišče gaje opro Btilo obtožbe glede tega zločina in glede pre stopka pohajkovanja ter ga obsodilo radi prestopka tatvine na 24 ur zapora. služabnik Corteza osvojitelja Meksike je našel v vreči riža nekoliko pšeničnih zrn. Pokazal jih je svojemu gospodarju in ta mu je ukazal, naj jih poseje. Ta zrna so bujno vspela v meksikanski zemlji in dandanes se nahajajo v bližini glavnega meksikanskega mesta najlepše pšenične doline na svetu. Iz Meksike je prišla pšenica v Peru. V Ekvador je prinesel pšenico neki frančiškan, in posoda v kateri je pšenično seme tje prinesel, se baje še dandanes brani v tamkajšnjem samostanu. V severno Ameriko so zanesli pšenico Holandci in Angleži. Loterijske številke izžrebane dne 18. maja 1904. Praga Lvov 67, 12, 28, 55, 56. 48, 45, 57, 71, 60. New-York. (Otvorenje). Kava Rio za boioče dobave, vzdržano, 10 stot. znižanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 15 05, rž za junij 15.—, za julij-avgust i4.65, za september-december 14.56 'mirno). — Pšenica za tekoči mesec 21.15, za junij 21.05, za julij-avgust 20.70, za september-december 20.50 (mirno). — Moka za tekoči mesec 27.45 za junij 27.80, za julij-avg. 27.95 za september-december 27.50. (mirno). Repično olje za tekoči mesec 45.50, za juaij 45.50, za julij-avg. 45.60, za sept.-december 47.50 (mirno.) Špirit za tekoči mesec 39.—, za junij 39.—, za julij-avg. 38.75, za sept.-december 34.75 (trdno). Sladkor surov 88° uso nov 233/4—24 (mirno),, bel za tekoči me3ec 26.25, za junij 27.27, za juij-avgust 28.25, za okt.-jan. 29.12^ (stalno), rafiniran 591/*—60 Vreme: lepo. 4 Razne vesti. Smrtni ostanki Ludovika XVII. Dne 8. junija 1795 je umrl v 10. let s svoje dobe, po triletnem jetoištvu v Templu, sin ne srečnega francozkega kralja Ludovika XVI., francoski Dauphin (prestolonaslednik) ter Marije Antonijete, te nesrečne hčere avstrijske cesarice Marije Terezije, Ludovik, ki nesi v zgodovini ime Ludovika XVIF. Njegovo truplo je bilo položeno v priprosto nepobar-vano kr;to ter pokopano potem na pokopališču »Sainte Margarite« v Parizu. Členi konventa niso marali niti za smrtne ostanke franeozkib kraljev, katere so bili vzeli iz njihovih mramorn b rakev v stolnici St. Denis ter jih vrgli v skupno gio jnlco. Kako naj bi se li brgali za amrtne ostanke malega »Ki-pstac, kakor so nazivali eina Ludovika XV L Francoska revolucija je prešla, toda od groba nesrečnega kraljeviča ni ostalo sleiu. Še sedaj se ne ve na francozkem, kje da se nahaja ta grob. Grobar, neki Boisin, ki je za kopal mrtvo telo sinu Ludovika XVI., je zapustil nekoliko spisov, v kater.h je označeno mesto, kje 89 ta grob nahaja. Xtko pa-rižko društvo, kateremu je nalog, da ohranja stare parižke spomenike, je te spise našlo ter je dalo na označenem me3tu kopati, ne bi se li naš!a ta krsta ? Najdenih je bilo sicer veliko človeških lobanj in koet: vsake vrste, toda krste ni bilo več. Na tem pokopališču 8? zgradi velik zavod za sirote, in tako 03tane grob Ludovika XVII. v večni temi pjzab-ljenosti. Moderna amerikanska jeća. V" Mas?a-chuasetu v eeverai Ameriki 8 > ječa, v katerih Be g^apodsko živi. Dvakrat na teden prihajajo tja profesorji z bostonskega vseučilišča, da predavajo o političnem gospodarstvu, privatnem in javnem pravu, dočim drugi profesorji podučujejo lepe umetnosti in glasbo. Po dovršenih lekcijah morejo mladi vjetniki zahajati v dvorano za berenje. Stareji vjetniki delajo na vrtih ali v tiskarni, kjer se tiska Časopis, ki ima med bivšimi vjetniki mnogo naročnikov. Ćaeopis je političen ter Bemtertje tudi ostro napada vladne odredbe. Prva pšenica v Ameriki. Pred odkritjem Amerike po Krištofu Kolumbu ni bilo tam nobene rastline, ki bi bila podobna in sorodna pšenici. Ša le 1550 je bila zanešena pšenica v Ameriko in to slučajno. Neki po sklepu lista. Vojna med Rusijo in Japonsko. Dve japonski vojni ladij i potonuli. TOKIO (19. Reuterjev biro.) Ad-miial Togo je sporočil : V gosti megli ki je bila 15. t. m. pri Port Arturju, je zadela križarka »Kasugac na kri-žarko 2. J osli i 110«, katera se je v nekoliko minutah pogreznila. Samo 90 mož se je rešilo. Istega dne je zadela linijska ladija »Hatsuse« na rusko mino in se potopila, od posadke se je rešilo 300 mož. (Linijska ladija »Hatsuse« je bila spuščena v morje 1897, je imela 15.^00 tonelat in 19 vezalov brzine. Oborožena je bila s 4 topovi 30 5 cm kalibra, 14 topovi 15 cm in 42 manjšimi topovi. — Križaka »Jožhino« je bila spuščena v morje leta 1892, imela je 4200 tonelat in 22 5 vozalo v brzine ter 34 topov.) Trgovina. Borzna poročila dne 19. maja. Tržaška borza. Napoleoni K 19.06 19.08, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termia K 239.20 229.00. Francija K 95.25—95.45, Italija K 95--95.20, italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.15—117.3}, nemški bankovci K —— —.— avstrijska ednotna renta K. 99.25—99.50, ogrska kronska renta K 97.10 97.35, italijanska renta K 100.75 101.26 kreditne akcije K 639.— — 641.— državne železnice K t>3S.--- 640.—, Lombardi K — 79.—, Lloydove akcije Iv 6-t0 —650.—. — Srečke: Tisa K 321.--325.--, Kredit K 465.— do 475. Bodenkredit 1880 K 295 — 306.—, Bo-denkredit 1889 K 292.— 300.—, Turške K 128. -do 130.— Srbske —.— do —.—. Dunajska oorza ob 2. uri popol.: Ana Mahorcic je umrla dane3 po dolgi in mučni bolezni, previđena dvetotajstvi za umirajoče. Podpisani javljajo potrtim srcem t) žalostno vest vsem prijateljem in zaancem. Prenos zemskih ostankov predrage pokojnice se bo vršil v soboto, dna 21. t. m. .ob 11. uri predpoludne. Štorje, dne 19. maja 1904. Friderik in Jurij MahorčiS, brata. Ana Mahorčič roj. Fascoli, svakinja. Crvido. Adolf, Albert, Hinho, Jurij, Atilij, Ana in Mary, vnuki in vnukinje. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 52. A. =: (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tndi po posebnih načrtih. Ciustrcvan oenLk brezplačno In fra=io. i TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij -===== TRST =- ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenah. Državni dolg v papirju „ n v arebru Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah 4% Avst. investicijska renta 31/, Ogrska renta v zlatu 4u/0 n „v kronah 4 °/9 renta 31/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini včeraj 99.95 99.95 118 40 99.40 90.45 117.23 97.15 88.55 ltilfi — 6^7.75 '239 25 117.30 23.46 19.06 95.15 11.31 danes Zemljišče primerno za, zidanje malih delavskih hiš je na prodaj v Kolonji pri Trstu. Pojasnila daja Jakob Stanko Godina na Vrdeli št. 7<>5. Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 96.72, 5«/0 italijanska renta 102.95, Španski esterieur 83.— akcije otomanske banke 57r>.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne "železnice _.— Lombardi —.— unificirana turSka renta 82 87 menjice na London 251.05, avstrijska zlata renta 99.60 ogrska 4°/0 zlata »mta 99.rfO, Lftnderbanb —.— turške srečke 121 50, parižka banka 11.11 italijanske moridijonalne akcije--, akcije Rio Tinto 12.79. Trdila ' London. (Sklep) Konsolidiran dolg 9;is/a Lombardi 3'/, srebro 25 Vi«,* Spa iska renta 82VH, italijanska renta 1021tržni diskont 2.—, menjice na Dunaju —.— dohodki banke —.— izplačila bankr. Trdna. Tržna poročila 19. maja. BudimpeSta. Plenica za maj od 8.08 do 8.10 za oktober 8.34 do 8.35. Rž za oktober 6 6t» do 6.67, Oves za maj iv 5.26 do 5.30, za oktober K 5.62 do 5.63 Koruza za maj K 5.U4 do 5.05, za julij 5.20 do 5.21. PSenica : ponudbe srednje; povpraševanje rezervirano, mrtvo. — Prodaja 24.000 meterakih stot., za 15 stotink znižanja. — Rž in oves za 5 do 10 stotink znižanja. Vreme : dež. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave rage za tek. mesec po 50 kg 40.25 frk, za sept. 42.—. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos goo«l average za maj 33l/4, za september 3A —, za dec. 343 za marec 357f, mirno. — Kava Rio navadna loco 32—34, navadna reelna 35—37, navadna dobra 38—40. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za maj 18 75, za jul j 18.95, za sept 19.10, za oktober 19.—. za dec. 18.^5, za marec. 19-30; stalno. Vreme: dež. Lo n d o n. Sladkor iz repe surov 93/R Sb Java 10.3 Sh. Trdno Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 6S.00, za september K —do —.— marec-avg. 66.50 do 68.—. Concasać in Melispil^ promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— d: —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. GRLOBOL, KAŠELJ, NAHOD, UPADAJE GLASU, KATAR itd. ozdravite z večkrat odlikovanimi Fastigflie Prendini. Nad 40 leten vspeli. Izdeluje P. Prendini, lekarničar v Trstu. Neobhodno potrebne za govornike, pevce itd. Varovati se pred ponarejanji ter zahtevati vedno ,.Pastiglie Prendini", koje se prodajajo v lekarni Prendini in v I vseh boljših lekarnah vsake dežele. Novi velik dohod snovij za možke obleke iz tu- in inozemnih tovaren za spomladni in poletni čas. Bogat izbor perkala, batista, cefirja, surovin, pregrinjal, spodnjih srajc, modercev in vseh drugih ma- nifakturnih predmetov. Velika množina možicih srajc vseli vrst belih, harvanih ali od satena. Velik izbor kravat, ovratnikov in zapestnic vseh oblik. Popolna zaloga drobnarij za krojače. ALOJZIJ GALPERTI naslednik Fr. Hitty TRST - Barriera vecchia 13. - TRST. VAjbbObfcfcj> « Zaloga obuvala. Via deMe Poste št. 3. — TRST — Zaloga obuvala. Piazza Nuova št. 1. — TRST — - Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. Ugodne cene. Mula na ziniti Divovarn Žalec m Laski li v Ljubljani. naznana slavnemu občinstvu, da je otvorila «aL g > svo ega piva v G rici i: r isto r.la za vso Goriškc-Grtd ščansko rdki Anton Ivanov Pečenko v Gorici Verdijevo tekališče št. 8. * # X- H' W v« Planinsko zdravilišče in žvenljene k o td e 1 i i „laflis" r penzija od K 4.— naprej. Prospekti zastonj od zdraviliščne uprave. j ove- Nhjboljša obuvalo se vdobiva jo ugodnih cenah v čevljar niči Julij-a Romanelli Trst, Corso št. 12. rumeno obuvalo za vezati za moške od gld. 3.30 črno > > » > 3.10 sivo » > > > 2.60 Nizko obuvalo vsake vrste za ženske od g!. 1.—. Specijaliteta : obuvala za otroke. V novi prodajalni« pohištva Ker ni m občni zbor u. maja t. ieta uilici Madonnina št. 15 u Trstu 8ktl/Ffn vabi *Tržaška posojilnica In lira- IUI [lica £ rtgistrovana zadruga z omejenim se nahaja na izbero okvirja in zrcala poroštvom na drug Na milijone gospodov in dam rabi „Feeolin". Vprašajte Vašeg« zdravnika, alco je ..Feeolin" najboljši kozmetir z a kožo. 1 a a i i n zobe. Najgr^i obraz in naj.istudnejše roke zadobe takoj ari-stokratičuo finos*t i a obliko z rabo „Feeolin aJ- „Feeolin" je angle-ko milo sestavljeno iz 42 žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, tla fe s porabo . F e e o 1 i n a." popolnoma odpravijo gube na obrazu, kožni črvi, o g o r e n j a, miriecice na nosu itd. ..Feeolin" je najboljše sredstvo za oči-čenje, vzdrževanje in olepšaoje CUta^Sf J / - ME , N 1 < 'y 6iiraU:fl fi" i ) iUMj / j t lasi. zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in bole/nim v glavi. ..Feeolin" je tudi najDarav-oeiše in najboljše sredstvo za čiščenje zob. Kdor redno rabi ..Feeolin" mesto mila. ostane mlad in lep. Vrne se takoj denar, ako bi „Feeolin11 ne imel popolnega v^peha. Cena komadu KI. .3 komadi K 2.5«, K komadov K 4—, 12 komadov K 7.—. Poštnina za I komad 2U tt., od 3 nadalje 6" -riv. llovd. orož- t*, kr. finančne straže v Trstu. Kopru in Pnlju. TRST. - Ulica Rosario štv. 2. priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše TyoKm voščilo (hiks) = irggin Cene nizke. Postrežba točna. po konkurenčni ceni. Andrej Wouk. Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia) Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. ""^SSB NB. V olajšanje nakupovanja se prodajajo vpredmeti tudi na mesečne obroke. XII. redni občni zbor kateri ho veled zadružnih pravil v nedeljo, 29. maja ob 10. uri zjutraj v prostorih posojilnice („Čitalnica") ulica San Francesco st. 2. DNEVNI RED: 1. Letno poročilo in potrjenje letnega rjouna. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom. 4. Razni predlogi.*) r>. Volitev načelmšcvn. 6. Volitev nadzornietva. K obilni udeležbi vabi Načelništvo. TRST, dne 14. maja 1904. TRST — ul. Paduina 19. TRST AVIANO & SCHEGA tovarna ščetk in čopiče v Prodaja na debelo in drobno. Uiroilne cene. TRST — til. Paduina 19. — TRST ') >5 S^. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, katerj niso na dnevnem redu. O tein predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pretres, ali, če se morajo izročitj posebnemu odseku, ali nadzorstvu, ali pa načglnistvu, da se o njih poroča v do-dočem zboru. Ti predlogi se morajo potem post viti na devni red bodočega občnega zbora. z&r urar F. PERTOT v Trstu, nI. Poste nuove št, nriporeča veliki izbor ur : Ornega, Sehaff-hause Lon^Ines, Tavannes itd., kakor tudi zlate, srebrno n kovinske ure za gospe. — Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanji po jakonizkih cenah. 00 Ulica brcata 1 "vogal ul. SaponeJ. za moške in dečke. Velik izbor hlač za delavce. Jako ugodno cene. Ulita prsata 9 fvojjai ul. Sapone} ' 1 jan^A Ivanka Doreghini ■ ! si časti javljati oenjenim odjemalcem, da je ! bila tvrdka Leon in Ivanka Doreghini re.z-puš'e^a ter da se nadaljuje trgovina pohištva, man i fakt ur in tapetarij pod imenom Ivanka Doreghini ulica Madonnina štev. 8 g ki priporoča svojo l:ogatc> zalogo dobre vrste, solidnega deta ter trpežnoeti. Absolutno konkurenčne cene. Za birmo ! Fotografični atelijer pri sv. Jakobu, ul. del Rivo 42 vabi cenj. fcotrice in botre za blagohoten obis'i", zagotavljale dobro delo in ni^ke cene Izvršuje tudi slike skupin, razglede, fotografije na porcelanu za spomenike itd. Povećanja od g!. 2.50. Op mta: Atelj& nima nikakega potovalnega pooblaščenca za sprejemanje aaračb. ao Pairel £rastwirth Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, popolnih sob. Dunaj — Trat. Železno pohištvo, zrcala iz Belgiie -— Pi debe v izboru in tapetar ja. — Ure š -valni Rtroji za dom in obrt po najugodneje b cenah. veše specerijskc in delikatesne stroke, zmožen slovenskega, nein^ke^a in deloma. italijanskega jezika želi stopiti v službo v Trstu. — Naslov - li. N. No. 2.">f>;< poste res ta nt e Reka. Vsakovrstna zanesljiva semena ..Tovarna pohištva Ignacij Kron, Trst, nI. Cassa ii Rispa'ffiio 5 Telefon >tr. — y kakor: doiraee, lucerne ali teniške in ru .e^ deteje ; velikau^ke rumene, bele '; ■ in rtideee pese ; repno B«me ; razcih trav in vaih vrit eaiat ee dobivajo po nizkih »: cenah pri Josipu Kor3mu v £jubljani, . pred S ko lij o št. 4. Kupuje pa brinjevo olje po visoki ceni. ■■ran ■BnBGHBE Svoji k svojim ! OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kani pa kam ? — Grem kupit par Čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k JPierotu. Tam vdobite vsake vrste ' obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja mule stvari brezplačno ter sprejema narocbe vsakovrstno obuvalo na debelo i:i drobno. Lastnik : Peter Rehar. ' 11 ..............|t»~ - frfagMg- „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Podružnica v Spljein t te vrste rent, zastavni]} pisem, prijoritet. komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. (Fromeie izdaja k vsakemu irebaaja. - ■■—»■■— i !■■ II ■> » Zamenjava in eskomptrsje itžrebane vrednostne papirje in vnovčaje zapaie kupone. 2)aje predujme na vreči, papirje. Zavaruje srečko proti kurznl ■----- - Izgubi -..... .,-_ VlnJruluJe in d!v!nkuluJo volažke ženitnlnske kavcije. JŠMkcmpt in inkdSSO mtnic* Bor-na naročila. MBtemi.i4nafr.jnKit>aB Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ^ - dne vzdiga. —-- —- ■ — ■■■ Promet ■ čeki in nakaznicami.