Razne stvari. (Milostlj. knezoškofu) so se pred 14 dnevi vneli sklepi v kolenu, kakor septembra 1893. Vsled tega morajo mil. nadpastir ostati nekaj dnij v postelji. (Zaupnica), poslana g. dr. J. Dečku iz Mozirja 28. febr., se glasi: »Občinski zaslop mozirski izreka na podlagi današnjega soglasnega sklepa našim narodnim deželnim poslancem za njih možato, odločno poslopanje v zadnjcm zasedanju deželnega zbora zahvalo in popolno zaupanje«. (Celjsko vprašanje.) »Neue Freie Presse« je oni dan pisala, da naj bodeta na sedanji celjski gimnaziji samo v 1. in 2. razredu slov. paralelki. Proti temu so naši državni poslanci, pa tudi nad sto slov. zastopov, ki so peticije na državni zbor poslali, zahtevaje štiri slov. paralelke ali nižjo slov.-nemško gimnazijo in sicer v Celju. Slovenci, ne udajmo se! (Pošte na Slovenskem) si naj povsod priskrbe slov.-nemške tiskovine. To sta predlagafa v proračunskem odseku gg. Vošnjak in dr. Gregorčič. Liberalcc dr. Russ pa je predlagal, naj vlada v večjezienih okoliših nastavi uradnike, vešče dotičnih jezikov, in napravi primerne iiapise in tiskovine. Naj se to prav kmalu zgodi! (V Konjicah) so se vršile 6. t. m. slovesne zadušnice za rajnim nadvojvodo Albrehtom. Udeležili so se jih uradniki, občinski zastop in mnogo Ijudstva, posebno iz trga. Kmečki prebivalci so se pa v obilnem številu zbrali k niri molitve«, ki se je vršila za dušni mir raj. nadvojvode pustno nedeljo popoldne. ') J. Orožen, Das Bisthum und die Diozese Lavant, I., 190. 2) Knezoškofijslci arliiv v Mariboru. 3) J. Orožcn, Das Bisthum und die Diozesc Lavant, I., 185 in 186. *) Tisti, I., 190. (Za slo v.- nemško gimnazijo v Celju) so vložile v zadnjem času peticijo na državni zbor Se občine: Planinska ves, Št. Vid, Loka in Golobinjak pri Planini. (Vabilo.) K odborovi seji družbe duhovnikov dne 12. marcija (v torek) ob 11. uri predpoldne uljudno vabi čč. gg. odbornike predsedništvo. (Slavni posojilnici v Mozirju) se v imenu hvaležnih faranov srčno zahvaljujeino za velikodušno darilo od 100 gld. za potrebe župnijske cerkve v Marija-Nazaretu. Bog povrni stotero! Cerkveno predstojništvo. (Odhodnico) je 2. t. m. slavil V celjski nemSki kazini gosp. (iertscher, do zdaj predsednik okrožnega sodišča in novi tržaški višji državni pravnik. V dolgi napitnici je hvalil znano rogoviljenje celjskih ncmčurjev. Štaj. Slovenci mu želimo: Sreeno, daj Bog, da na večno! (Mariborska eitalnica) priredi dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer svojim udom domačo veselico z gledališko igro, deklamovanjem, petjetn in tamburanjem. (Odlika.) Velezaslužnemu ravnatelju zavarovalnega zavoda na življenje »Janus« na Dunaju, gospodu Rudolfu Klang-u-Egger-ju, odlikovanemu z redom železne krone III. vrsto, podelili so sveti oče papež viteški križ reda sv. groba. (Na narodopisni razstavi) v Pragi bode imela islerska vinarska zadruga svojo posebno poskušalnico (»ochutnavarno«), kjer se bodo točila razna isterska vina. Kaj pa vi, slovenski vinogradniki? (Javna zahvala.) Slavna mariborska posojilnica je blagovoljno darovala kmečkemu bralnemu drušlvu v .larenini v poravnanje stroškov »Slomšekove slike < 20 il., za kar se ji tem potem srčno zahvaljujo odbor. (Za odvrnjenje snega) so Ijudje pod Pohorjem začeli že očitne molitve najemovati in opravljati. Bog nam res pomagnj! (Podružnica) sv. Cirila in Metoda v Ljutomeru bode imela občni zbor v nedeljo, 10. marcija ob 7. uri zvečer v kavarni gosp. Franca Seršena, h kateremu se vsi rodoljubi prijazno vabijo. (Novo petrazredno šolo) jeli bodo slaviti to pomlad pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Prvotno je bilo vračunanih za celo novo šolsko poslopje 30.329 gld. 14 kr. Dne 4. marcija pa se je vršila zniževalna licitacija in je prevzel vse delo graški zidarski podjotnik Jožef Michel za 27.524 gld. in 10 kr. Slovenskih zidarskih podjelnikov se žal, ni nobeden oglasil. (Posojilnica v Brežicah) je imela v prvih dveh mesecih svojega poslovanja 24.532 gld. 76 kr. prometa. Slovenci brežiškega okraja, le vedno imejtc do tega zavoda tako zaupanje! (Samomor.) Celjski poštni uradnik Avgust Sadnik se je pod okrajno ccsto blizu Laškega trga ustrelil, najprcj dvakrat v glavo, potem pa v srce. 1'adel je v Savinjo, \?. kalere so ga mimoprišedši Ijudje potcgnili. (Nesreča.) V velenjskem premogokopu je 19. febr. padla velika premogova plošča na Jožefa Otorcpca in Andreja Zupančiča. Slednji je nevaino poškodovan, kcr mu je plošča padla na prsi. (Zmrznil) je na polu iz Radne v Studencc v krškem okraju pošlni sel Jož. Stopar. Bržkone jc zavžil preveč pijače in v snegu obležal. (Boj z volkom.) Premogar Jancz Okorn je šel 26. m. m. v jutro zgodaj iz Štor pri Gelju na delo. Kmalu zatuli kraj njega velik volk. (tkorn beži, volk pa za njim grozno luleč. Okorna zapuščajo moči, uslavi se in obrne proti volku. Volk plane nanj. Okorn ga z nogo paiine nazaj, kar zver še bolj razdraži. Z novo silo naskoči Okorna. Ta skoro brez zavesli obrne gorečo ru- darsko svetilko proti volku. Ta tuleč odskoči. Večkrat se zaleti v Okorna, pa vselej luči umakne. Tako pride premogar ves spehan do neke kmečke liiše, v katere bližino si volk ne upa ter jo krene v gozd. (Delavci — milijonarji.) V mestu Bordo na južni Francoski je umrl te dni bogati velctržec Godard, nc da bi bil ostavil poslednjo svojo voljo. ZapListil je okolo 22 milijonov frankov premoženja. Ker zapustnik ni imel dece, pripade zapuščina 15 siromašnim delavskim rodbinam, katere morejo dokazati, da so s pokojnikom v sorodstvu. Med temi 15 delavci, ki postanejo kar eez noč milijonarji, sla 2 sodarja, 2 brivca, 1 eevIjar, ostali pa so dninarji. (Zrtve mraza.) Blizu Vratislava (glavno mesto prusko Šlezije) so našli mrtvih sedem dečkov, ki so zmrznili na poti iz šole. Ubogi otroci tiščali so se drug drugega, nekateri so bili objeli. Mnogo truda je stalo, dokler so Ijudje ločili otrpla trupla. (Dete z dvemaobrazoma.) V Zadru v Dalmaciji je povila neka žena mrtvo deklico, ki ima dva obraza, oba popolnoma razvita. (Neki žganja pijan) čevljar iz Črešnjevca je nedavno po Slov. Bistrici razgrajal, da so ga vtaknili pod ključ. Pa temnica mu je bila premrzla, zato zapali slamnieo in kliče gasilce na pomoč. Na pust se je vsled tega prcd sodiščem moral zagovarjati. (C.ujte, kaj žganje dela!) Dne 25. febr. se je v Slov. Bistrici žganja navlekel že preeej priletni Jožel 0. iz Farovec tako, da je domov grede v snegu obležal in zmrznil. (Take zime), kakor je letošnja, tolikeaa snega in zametov tudi najstarejši Ijudje ne pomnijo. Železniški promet med Reko in Št. Petrom, mcd Trstom in LjubIjano ler na dolenjski železnici je od nedelje ustavljen. (Zima v Italiji) je lelos izredno huda. V Neapolju je bilo 5° mraza, v Siciliji so bili hudi snežni viharji, ki so naredili neizmirno škodo na drevesih. V nckaterih krajih je sneg do metra visok! (.•Srečen oče.) Neki carigrajski časopis javlja, da jc žena nekega vojaka (rekruta), kojo je pustil doma, povila četvero otrok in sicer dva dečka in dve deklici. Vsled lcga je vojak dobil dopust in odSel na dom. Po kralkem času se je podal zopet k vojaštvu in sedaj je dobil novico, da mu je žena ponovno povila trojčke. Tako v dveh letih sedem otrok! (Za razpisano mesto zdravnika)v Mozirju se je oglasil Poljak dr. Štefan Rogoyski, dosedaj vodja kirurgičnega oddelka v občni bolnici v TeSenu. (Štajar-ski Nemci in Bismark.) Naši UllraNemci bodo 1. aprila Bismarku, temu sovražniku Avstrijc, ob njegovi 801etnici poklonili krasno kupo, vrcdno okoli 2000 fl. S tem hočejo pokazati, kakšni so nemški zagrizenci — Avstrijci in katoličani! (Kako človek živi.) Nekdo je izračunal, da pri velikem številu slueajev človek povprečno 50. let spi 6000 dnevov, 6500 dnevov dela, 800 hodi, 4000 se zabava, 1500 jo in pije in 500 dnevov je bolan. V tem času potrosi 17.000% krulia, 16.000% mesa, 4600% zelenjave, jaje in rib in popije do 28.000 litrov. (Za dijaško kuhinjo) v Mariboru je nabral g. Franc Misija na gostiji g. učitelja J. Karba in Micike Žitkove 6 gld. in g. nadučilclj Matej Rajšp na gostiji g. Fr. Kurnika in M. K<ižan v Sp. Gasteraju v ilov. gor. 5 gld. (Duhovniške spremeinbe.) Župnijo v Podsredi je dobil č. g. Jurij Galun, župnik v -Brezju.