UDK 05:624 UDC G R A D B E N I VE ST NI H L J U B L J A N A , J U L I J - AVG U S T 1973 LETNIK 22, ŠT. 7-8, STR. 161 — 224 GP TEHNIKA, Ljubljana: Stanovanjska stolpnica ob Vilharjevi cesti V S E B I N A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings Iz naših kolektivov From our enterprises Vesti News In memoriam Iz strokovnih revij in časopisov From technical reviews Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Reports of Institute for material and structures research in Ljubljana SERGEJ BUBNOV: Stanovanjska izgradnja, naš pereči p ro b le m ............................................. 161 BORIS MIKOŠ Uvodna beseda k posvetu o ak tualn ih vp rašan jih graditve stanovanj 162 In troduction to consultation about actual questions of dw elling's construction LEON SKABERNE: P rip rava in oprem ljan je zemljišč za stanovanjsko izgradnjo . . . 167 Preparation and equipm ent of build ing-grounds for dw elling's construction MARKO RAINER: G radnja stanovanj in stroški u p rav ljan ja te r vzdrževanja (eksplo­ atacije) stanovanjske h i š e ......................................................................................171 Dwelling’s construction and costs of m anagem ent and dw elling's house keeping VLADIMIR-BRACO MUŠIČ: A ktualna vp rašan ja stanovanjske g rad n je in odgovornost urbanistov (Teze) ......................................................................................................................... 174 A ctual questions of dw elling’s construction and the responsability of tow n-planners DELOVNA SKUPINA BGS: A ktualna vp rašan ja stanovanjske g r a d i t v e .................................................. 177 A ctual questions of dw elling’s construction VIKTOR TURNŠEK: Tehnološki problem i in problem i m aterialov v zvezi s stanovanjsko gradnjo ............................................................................................................... Technological and m ateria l problem s w ith regard to the dw elling’s construction ALOJZ SEVER: Cementol izdelki, sredstva za izboljšanje lastnosti svežega in o trde­ lega betona te r sredstvo za zaščito in nego svežega in strju jočega se b e t o n a .............................................................................................................. 184 Cementol products, m eans for im provem ent of concrete qualities MARTIN GORŠEK: S anitarna stena »SIGMA B L O K « ..................................................................190 BOGDAN MELIHAR Novice v o d a r je v ..........................................................................................................192 P rv i pozdrav iz Z a k o p a n .....................................................................................193 SGP »Pionir« tud i v Bosanskem P e t r o v c u ..................................................193 Kaj gradi GP »O bnova« ..........................................................................................194 Industrijska g radn ja s ta n o v a n j ............................................................................194 P lan g radn je v GP »Zidgrad« I d r i j a ............................................................194 I. etapa v program u Hoče z a k l ju č e n a ............................................................ 195 In g radn ja s t a n o v a n j ...........................................................................................195 Z m ednarodnega sejm a v F r a n k f u r tu ............................................................ 195 Dela G IP »Ingrad« v t u j i n i .................................................................................196 Mostova v C e l j u .....................................................................................................196 B. F.: Nova tovarna za proizvodnjo gradbenih elementov v L jub ljan i . . 196 CIRIL STANIČ: Velik živ ljen jsk i dosežek našega gradbenega strokovnjaka . . . . 197 Strokovna ekskurzija po Sloveniji in zahodni H rv a š k i ......................... 197 B. F.: Dipl. inž. Srečko P e tr o v č ič .................................................................................199 Dipl. inž. C iril P o g a č n ik ..................................................................................... 199 ING. A. S.: A notacije iz jugoslovanskih r e v i j ..................................................................... 200 MARJAN FERJAN: Ob uvedbi proizvodnje v tovarn i glinopornih in betonskih obliko- vancev »Standard-Invest«, im enovanih le g o z id a k i.............................. 203 O dgovorni u red n ik : S ergej B u b n ov , d ip l. inž. T eh n ičn i u r e d n ik : prof. B ogo F atur U red n išk i od b or: Jan k o B le iw e is , d ip l. inž., V lad im ir Č adež, d ip l. in ž ., M arjan G asp ari, d ip l. inž., dr. M iloš M arinček , M aks M egu šar , d ip l. in ž ., A n ton P o d g o ršek , S aša Š k u lj, d ip l. inž., V ik to r T u rn šek , dip l. inž. R evijo izd a ja Z veza g ra d b en ih in žen ir jev in teh n ik o v za S lo v en ijo , L ju b ljan a , E rja v čev a 15, te le fo n 23 158. T ek . račun pri N arod n i b an k i 501-8-114/1. T isk a tisk a rn a »T on eta T o m šiča « v L ju b ljan i. R ev ija izh a ja m esečn o . L etna n aročn in a sk u ­ paj s č la n a r in o zn aša 50 d in , za š tu d e n te 20 d in , za p od jetja , z a v o d e in u sta n o v e 300 din V E S T N I H ŠT. 7 -8 — LETNIK 22 - 1973 Stanovanjska izgradnja, naš pereči problem Problemi stanovanjske izgradnje stopajo v zadnjem času v ospredje delo­ vanja ne samo na področju gradbeništva, temveč tudi na široki fronti naših družbenih in gospodarskih odnosov. Stagniranje, če ne celo nazadovanje obsega stanovanjske izgradnje v zadnjih letih v Sloveniji nas postavlja na dno toza­ devne lestvice v jugoslovanskem merilu. Tudi nova zakonodaja na področju stanovanjskega gospodarstva, ki sedaj stopa v veljavo, zahteva od nas, da posvetimo temu vprašanju posebno pozornost. Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije je z Društvom arhi­ tektov Slovenije in Urbanističnim društvom Slovenije organizirala dne 12. junija 1.1. v Kranju posvetovanje o aktualnih vprašanjih stanovanjske graditve z namenom, da v širši diskusiji dejavniki, ki so neposredno vključeni v stano­ vanjsko izgradnjo, ocenijo trenutno stanje na tem področju, razjasnijo nekatere strokovne in družbene vidike stanovanjske izgradnje in določijo elemente akcije za hitrejšo in racionalnejšo stanovanjsko izgradnjo v skladu z Resolucijo o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva in Resolucijo o srednjeročnem razvoju SRS, ki jih je sprejela skupščina SR Slovenije. Za posvetovanje je bilo pripravljenih 9 referatov. Na podlagi teh referatov se je na posvetovanju razvila obširna razprava, v kateri so sodelovali zastop­ niki upravnih organov, stanovanjskih podjetij, raziskovalnih organizacij, pro­ jektantov, arhitektov in urbanistov, gradbene operative, industrije gradbenega materiala in drugih dejavnikov s področja stanovanjske gradnje. Posebna komisija, sestavljena iz avtorjev referatov, je sestavila obširne zaključke po­ svetovanja, upoštevajoč vsebino referatov in diskusije. Razpoložljivi obseg Gradbenega vestnika nam ne dovoljuje, da bi objavili celotni material tega posvetovanja. Zato v tej številki prinašamo le nekatere temeljne referate, ki problematiko pojasnjujejo predvsem z gradbeniškega sta­ lišča. Celotni material posvetovanja pa je izdala ZGIT Slovenije v navadni razmnoževalni tehniki, v omejenem številu izvodov. Glavni urednik: ing. Sergej Bubnov Uvodna beseda k posvetu o graditve stanovanj UDK 333.32 aktualnih vprašanjih BORIS MIKOS, D IP L . IN 2 . Tovarišice in tovariši! Današnji posvet strokovnjakov s področja pro­ gram iranja, p rojektiranja in izvajanja graditve stanovanj je predvsem nam enjen razčiščevanju oz. razjasnitvi nekaterih trenutno odprtih ali pa tudi na videz odprtih vprašanj, zaradi katerih se ustvar­ ja vtis, kakor da nimamo pogojev za še hitrejšo in obsežnejšo graditev stanovanj. P rav graditi več, h itreje in relativno ceneje pa je em inentna naloga, ki jo je družba kot nujno postavila pred vse nas. Namen tega posvetovanja je tudi v tem, da se m ed­ sebojno informiramo, kako stvari stoje in kaj bo treba storiti, da se odpravijo pom anjkljivosti in ovire, ki zadržujejo h itrejši razvoj stanovanjske graditve. Takoj na uvodu m oram reči, da b i stvari sami storili slabo uslugo, če bi iskali rešitev samo v na­ števanju težav, dilem in odprtih vprašanj in ne bi skušali pri vsakem vprašanju tudi poiskati ali na­ kazati rešitve. Za boljšo oceno položaja, v katerem smo, b i rad navedel nekaj podatkov in dejstev, ki jih moramo upoštevati, tako p ri oceni položaja, ka­ kor tud i p r i oceni naših bližnjih in daljnih možno­ sti. Poglejmo nekaj teh podatkov in dejstev: V družbenem in zasebnem sektorju smo lansko leto prvič zgradili 10.500 stanovanj ali za 14 °/o več kakor leta 1970. Res je tudi, da smo v letošnje leto stopili s 1500 več nedokončanimi stanovanji, kar naj bi se odrazilo tud i v številu dokončanih s ta ­ novanj ob koncu prvega četrtletja, a se ni. K er smo lansko leto zgradili precej več stanovanj kakor prejšn ja leta, ni nobenega razloga za tarnanje, če letos ne bomo bistveno presegli te številke. Smo sredi uvajan ja novega sistem a in to vnaša v delo nekatere m otnje in rezerve. S tem moramo raču­ nati. Naš program je k ljub temu: v letu 1973 zgra­ diti v družbenem in zasebnem sektorju vsaj 11.000 stanovanj. Po podatkih službe družbenega knjigovodstva je celotno slovensko gospodarstvo s 508.000 zapo­ slenim i v letu 1972 po zaključnih računih skupno izločilo za stanovanjsko graditev 667,093.000 N din, k a r je za 25 °/o več kakor v letu pred tem. Gospo­ darstvo je tako v lanskem letu, ko so feile težave z likvidnostjo hude, izločilo sorazmerno več za sta­ novanja, kakor za osebne dohodke in poslovne sklade v odnosu na leto pred tem. V letošnjem letu veljajo v vseh občinah sa­ m oupravni sporazumi o izdvajanju sredstev za sta- stanovanjsko graditev. V vseh občinah izločajo iz dohodka v ta nam en najm anj 6 °/o od bruto OD, v petih občinah pa celo 7 °/o. K er tudi vse družbe­ ne službe in vse negospodarstvo v ta namen izloča prav tako najm anj 6 % — moremo računati, da se bo za stanovanjsko graditev razpoložljiv obseg sredstev v letošnjem letu še povečal. Posebnega pom ena je doseženo združevanje sredstev. Na tem elju odloka občinskih skupščin o samoupravnih solidarnostnih skladih skoraj v vseh občinah združujem o po 30 % sredstev oz. ca. 1,8 % od bruto OD. Le nekaj občin združuje m anj, ven­ dar ne bistveno. Posebna oblika združevanja sred­ stev z vročanjem uvaja ekonomsko solidarnost in v večji m eri kot doslej izenačuje možnost delovnih ljudi, da uresničijo svojo potrebo po stanovanju, tudi če delajo v nižje akum ulativni gospodarski dejavnosti. V nekaterih občinah, k jer niso doumeli globokega družbenega smisla te oblike združevanja sredstev za stanovanjsko graditev, še niso sklenili ustreznega dogovora. Zadnji čas je, da se z druž­ benopolitično akcijo sprejm e tudi v teh občinah dogovor o združevanju sredstev. V glavnem bomo imeli povsod združena sred­ stva v višini 1,5 do 2,0 °/o bruto OD, k ar bo omo­ gočilo znatno širšo družbeno stanovanjsko gradnjo. Računamo, da bomo letos imeli na voljo okrog 350 milijonov din za solidarnostno gradnjo in pri­ bližno p rav toliko za družbeno najem no gradnjo iz vročenih sredstev. Iz podatkov sledi, da bo vklju­ čujoč vsa sredstva gospodarstva in negospodarstva ter sredstva prebivalstva na voljo za gradnjo okrog 1,3 mld. N din v letošnjem letu. To so velika sredstva. Ne glede na težave v gospodarstvu stojimo gle­ de hranilnih vlog dobro. Ob koncu lanskega leta so imeli občani 4,0 m ilijarde din na hran iln ih di­ narskih vlogah in 2,5 m ilijarde din na deviznih vlo­ gah. S tanovanjske hranilne vloge so se v enem letu po podatkih Narodne banke Slovenije povečale za 34 °/o, kar kaže na to, da je interes za gradnjo p ri občanih konstanten, ne glede na negativne po­ sledice inflacije in na naraščanje življenjskih stro­ škov. Vsi potrošniški krediti skupaj znašajo manj kakor četrtino h ran iln ih vlog. Zaloge gradbenega m ateriala na začetku sezo­ ne zaenkrat kažejo, da sta založenost in proizvod­ n ja višji kakor lansko leto. To sicer ne velja za cement in polne zidake in za nekatere instala­ cijske m ateriale, p ri katerih je verjetno pom anj­ kanje vezano tud i na novo reguliranje cen. Število vseh nedokončanih stanovanj je nekaj m anjše kakor ob koncu 1971. leta — vendar še vedno močno presega 20.000 stanovanj. Največji del stanovanj v gradnji je v zasebnem sektorju. Čeprav je res, da je številka visoka tud i zaradi načina statističnega zajemanja, pa je vendarle res, da je tudi v tem zelo pomembna rezerva za razre­ ševanje stanovanjske problematike. Gradbeništvo je v minulem letu doseglo lepe in pomembne rezultate. Opravilo je za 45 % manj S ta n o v a n jsk a gradnja v L jub ljan i efektivnih delovnih u r in doseglo celotni dohodek v višini 6,44 m ilijard din oz. dohodek v višini 2,40 m ilijard din, kar pomeni 8,8 °/o vsega v gospodar­ stvu doseženega dohodka v SR Sloveniji in 18 °/o več kot leto prej. Gradbeništvo je za 2 °/o izboljša­ lo ekonomičnost poslovanja te r zelo intenzivno vla­ galo v amortizacijski sklad, saj je za 58 °/o preseglo predpisano minimalno amortizacijo. V zadnjih treh letih je gradbeništvo dosegalo stopnjo akum ulacije na poslovna sredstva nad 20 % in v tem pogledu spada v sam vrh lestvice. Očitno je, da v visoki stopnji akum ulativnosti gradbeništva obstajajo do­ ločene rezerve tudi za stanovanj sko-komunalno področje. S topnja akum ulativnosti v industriji je v odnosu na gradbeništvo polovična! S 1. julijem nam eravam o uvesti stanarine, ka­ kršne so bile s pogodbo določene za leto 1970 in odpraviti dosedanje linearne subvencije, ki so jih za pol leta morali plačevati solidarnostni stano­ vanjski skladi. Uvedene bodo stanovanjske subven­ cije za določene kategorije, ki pa bodo bistveno manj obremenjevale solidarnostne sklade. Začenja­ mo torej proces obnavljanja reproduktivne sposob­ nosti stanovanjskega gospodarstva, kar se mora od­ raziti na področju graditve stanovanj. K er imamo 140.000 družbenih najem nih stanovanj, bi ob 1 % amortizaciji morali graditi letno nad 1000 stano­ vanj — seveda ob realni vrednosti stanovanj. Se­ daj ne gradimo niti 1/8 tega! Posebej je treba podčrtati, da so se poslovne banke v zadnjem času aktivno vključile v krediti­ ran je izgradnje kapacitet za proizvodnjo gradbe­ nega m ateriala. L jubljanska banka je v zadnjem času po nepopolnih podatkih namenila za proizvod­ njo cem enta in opečnih izdelkov 115 m ilijard S din, k ar pomeni pomemben prispevek k našim prizade­ vanjem , da se modernizira in razširi proizvodnja gradbenega m ateriala in industrijske opreme. Predno preidem na nekatere tekoče naloge, bi rad gornjim podatkom dodal še nekaj ugotovitev, ki jih ali premalo poznamo, ali pa pozabljamo, so pa zelo pomembne za razum evanje in oblikovanje stanovanjske politike. V Sloveniji smo po vojni zgradili 165 tisoč sta­ novanj. Letno sedaj povečamo stanovanjski fond za 2,3 % in zgradimo okrog 6 stanovanj na 1000 pre­ bivalcev. Vrednost stanovanjske graditve dosega približno četrtino vrednosti celotne gradbene pro­ izvodnje. V Sloveniji je največ gospodinjstev brez stanovanja — 9,4 % (enako kot v Makedoniji!). V družbenem sektorju smo gradili v 1. 1972 sta­ novanja poprečne velikosti 56 m 2. V Sloveniji g ra­ dimo glede na površino najm anjša stanovanja v družbenem sektorju. Velikost stanovanj je tako pod jugoslovanskim povprečjem! Povprečna veli­ kost v družbenem sektorju zgrajenih stanovanj si­ cer stalno narašča — čeprav obenem pada števil­ nost poprečne družine, vendarle pa ni izven druž­ beno sprejem ljivih meja. Drugače je z zasebno gradnjo. V 1. 1962 je zasebni sektor gradil 72 m2 velika stanovanja, deset le t pozneje pa že 90 m2. Družbeni sektor gradi le 6,6 % vseh stanovanj s 4 ali več sobami, zasebni sektor pa 38 °/o! Politika graditve stanovanj v družbenem sektorju je jasna in ni mogoče trditi, da je izven okvirjev, ki so družbeno utemeljeni. Nekatere posamezne izjeme naj ne bi bile osnova za splošno oceno. Iz gradiva —- pripravljenega za današnji po­ svet — lahko tudi povzamemo, da je vsa zadnja leta zasebna gradnja presegala obseg gradnje v družbenem sektorju, da pa v 1. 1972 prvič beležimo preobrat v korist družbenega sektorja. T ri če­ trtine vseh stanovanj, grajenih za trg, kupi druž­ beni sektor za svoje potrebe. Obseg stanovanjske graditve je bil v zadnjih dvajsetih letih v Sloveniji manjši kot poprečno v vsej Jugoslaviji, kar ima določene posledice na naše današnje razm ere na področju stanovanjskega gospodarstva. Slovenija ima procentualno največ stanovanj, zgrajenih pred prvo svetovno vojno — več kot tretjino — pa naj­ manj zgrajenih po drugi svetovni vojni v odnosu na druge republike (izjema je Vojvodina). Vsi ti podatki pojasnjujejo, čemu je potreba in težnja po izgradnji večjega števila stanovanj v naši republiki tako močna in tudi čemu je to tež­ njo tako težko organizirano zajeti in jo racionalno usmerjati. Kažejo pa tudi na to, da bomo morali za nekaj časa v delitvi narodnega dohodka na­ praviti določene spremembe v dobro graditve sta­ novanj. Nujno je, da za to tudi čimprej vendarle dobimo dejansko pravico odločanja o višini stana­ rine, da se bo dohodek stanovanjskega gospodar­ stva oblikoval v realnejši višini in tako obsežneje kot doslej uveljavil tudi pri graditvi novih stano­ vanj. Sedaj nam reč predstavljajo sredstva am orti­ zacije stanovanj — porabljena za nakup novih stanovanj — le 4,4 °/o vseh za stanovanjsko izgrad­ njo izločenih sredstev v preteklem letu. Glede na takšne konstatacije o sedanjem sta­ nju, procesih in osnovah za bodoče delo na pod­ ročju stanovanjskega gospodarstva se je treba naj- S tan ovan jsk e s to lp n ice v ob čin i L ju b ljan a—B ežigrad prej dogovoriti za nekatera osnovna izhodišča, na­ m enjena trenutn i rabi. Takšna opredelitev naj omogoči, da bo čim manj razlogov za to, da bi stanovanjska gradnja ne tekla s polnim tempom. Zaradi novega načina obravnavanja družbe­ nih potreb na tem področju predvsem ne bi bilo treba zadrževati že začetih del in objektov. Sprejeti moramo dogovor: vse, kar se gradi, naj se gradi naprej in to hitro. S truk tu ra objektov, ki jih gradi družbeni sektor, ni takšna, da b i ogrožala tem elj­ ne družbene cilje. Spremembe, ki jih p rip rav lja­ mo, tudi niso takšnega značaja, da bi tako naglo delovale na trg. Stanovanjska proizvodnja je pro­ ces in ga moramo kot takšnega obravnavati. Za nekaj naslednjih let moramo dati v gradnji prednost ne prevelikim stanovanjem in to onim z m anjšim številom sob. To načelo bi m orali sprejeti ne glede na sedanjo strukturo stanovanj, ki je takšna, da sama po sebi ne zahteva zm anjševanja števila stanovanj s štirim i ali več sobami. Vendar je takšen ukrep, glede na akutne družbene potrebe, nujen. V tem smislu je zato potrebno preveriti vse objekte, ki čakajo na realizacijo in če je po­ trebno, jih moramo tud i adaptirati v tem smislu. P ri tem podčrtavam, da gre in da lahko gre pri tem le za nekajletno akcijo, ki ne sme predolgo traja ti, da ne bi utrpeli drugih škod. Solidarnostni stanovanjski skladi m orajo takoj skleniti pogodbe za gradnjo stanovanj, upoštevajoč tudi trenutno stan je in možnosti gradbene opera­ tive za postopno prilagajanje sprem enjenim druž­ benim zahtevam. P ri tem moram podčrtati pose­ ben pomen odprtih cen s strani gradbene opera­ tive in ostalih. Praktično ni nobenih zadržkov, da takoj ne začnemo s to gradnjo, čeprav stanovanjski standardi še niso dogovorjeni — so pa priprav lje­ ni. V prv i fazi naj naša nepripravljenost ne bo razlog za zavlačevanje! Važno je, da gradim o brez zadrževanja, k ar nam bo omogočilo, da bomo lažje reševali pom anjkanje stanovanj. To, da doslej ni bil sprejet družbeni dogovor o upravljanju s sredstvi za kred itiran je graditve stanovanj, naj ne bi bil več razlog za zadrževanje sredstev in za odlaganje sklepanja pogodb. Gre za družbeni dogovor, ki globoko posega v dosedanji način gospodarjenja in upravljanja z družbenimi sredstvi za stanovanjsko graditev. Osnutek dogo­ vora je pripravljen in nobenega razloga ni, da se osnovne intencije tega dogovora že sedaj ne upo­ rabijo in da se združena sredstva takoj ne angaži­ rajo. Tako so ponekod že storili in stvari gredo dobro naprej. Zasebno varčevanje in vlaganje je in ostaja pomembna sestavina celotne stanovanjske politike. Uvajamo le obvezno minimalno in glede na dohod­ ke prosilca oz. kreditodajalca diferencirano udelež­ bo pri najem anju kredita, kar naj samo omogoči nov dotok sredstev v stanovanjsko sfero. Vse do­ slej sklenjene pogodbe veljajo nesprem enjene na­ prej in banka redno opravlja vse obveznosti iz že sklenjenih pogodb. Tako ni razloga, da bi se na­ kup stanovanj iz osebnih sredstev zmanjševal, ra­ zen seveda vplivi, ki so vezani na splošno življenj­ sko raven, zamrznitev osebnih dohodkov prebival­ stva in podobno. Poslovno združenje stanovanjskih podjetij naj analizira možnosti za povečanje obsega stanovanj­ ske graditve iz sredstev stanarin in v tem pogledu prav tako skuša nam eniti novogradnji čimveč je mogoče. P ri tem je treba računati, da bomo s 1. oktobrom v smislu zakona o stanarinah izločili iz stanarine obratovalne stroške, ki jih bodo v bodoče stanovalci plačali poleg stanarine. To bo prav- tako predstavljalo dodatno pomoč stanovanjskem u gospodarstvu, da razvije svojo reproduktivno spo­ sobnost. V vseh tem eljnih organizacijah združenega dela bo treba v internih sam oupravnih aktih na­ tančno opredeliti, kolikšen del novozgrajenih sta­ novanj bo dodeljen delavcem iz neposredne proiz­ vodnje. Mislim, da v veliki družbeni akciji grad­ nje stanovanj za delavce ne gre za poseben tip stanovanja ali stanovanjskega naselja, ampak, vsaj v naših razmerah, predvsem za to, da do stano­ vanj, ki jih gradimo, pridejo v večji m eri kot do­ slej delavci. Na to družbeno zahtevo je možno od­ govoriti tako, da gradimo v družbenem sektorju več stanovanj. Vsa naša prizadevanja v zadnjih dveh letih so šla in še gredo za tem, da se glede na lastništvo v gradnji stanovanj vzpostavi novo, ustrezajoče ravnotežje. Zato moramo računati, da bo v prihodnjih letih prevladovala zahteva, da se angažira več družbenih sredstev za najemno grad­ njo. Zato mora zasebni sektor računati s tem, da bo m oral povečati lastne napore za stanovanjsko graditev, družba pa bo po svojih najboljših močeh podpirala tudi ta prizadevanja. Sedanje spremembe, ki se uveljavljajo v sta­ novanjski politiki, so tudi rezu ltat spoznanj, da samo z gradnjo za trg in zasebno iniciativo ni mo­ goče dolgoročno reševati stanovanjskega prim anj­ kljaja in to še prav posebno ne z vidika vseh so­ cialnih potreb in slojev. Področje stanovanjske graditve je tud i eno izmed tistih sicer zelo redkih področij, na katerem sploh nismo uveljavili samo­ upravnih odnosov in vplivov. Vse to sedaj poprav­ ljamo. V osnutku je že priprav ljen zakon o samo­ upravnih stanovanjskih skupnostih, ki naj v bo­ doče postanejo odločujoči činitelji pri uveljavlja­ nju organiziranega družbenega vpliva, pa tudi me­ sto za dogovarjanje o dolgoročnejših rešitvah za stanovanjsko izgradnjo. Temeljno vprašanje dolgoročnejše usm eritve stanovanjske graditve je družbena in strokovna organizacija faktorjev, ki v graditvi sodelujejo. Kot družba se bomo postopoma organizirali v samo­ upravnih stanovanjskih skupnostih v občini in re­ publiki. Te skupnosti bodo tudi upravljalec vseh družbenih sredstev, nam enjenih za stanovanjsko graditev — razen dela, ki bo tud i v bodoče ostajal v tem eljnih organizacijah združenega dela. To bo m anjši del sredstev. Za uspeh bodoče usm eritve stanovanjske gra­ ditve bo posebnega pomena strokovna organizacija sodelujočih faktorjev. P ri tem predvsem računa­ mo na poslovno združevanje gradbene operative in projektive in na njeno hitro usposabljanje, da uve­ de več industrijskega v način izgradnje stanovanj. N ujno je, da ugotovimo, ali je za naše razm ere prim erna industrijska gradnja stanovanj, kakor jo uveljavljajo drugod po svetu. Katero poslovno združenje je pripravljeno prevzeti nalogo, da takš­ no tovarno stanovanj usposobi za delo — seveda ob sodelovanju bank in družbe. Takšna orientacija je zelo važna, ker ima zelo velik vpliv na celoten proces pridobivanja zemljišč, na program iranje stanovanjske graditve, celo na zakonodajo. V okvi­ ru skupnosti slovenskih občin bi lahko našli rešit­ ve, ki so nujne, če hočemo uveljaviti za daljši rok industrijsko gradnjo stanovanj. Vedno bolj se kaže, da je možno graditi hitreje, več in ceneje le na še bolj industrijski način. Predlagam , da to vprašanje postavimo v ospredje našega zanim anja v prihod­ n jih mesecih. Gospodarska zbornica naj v svojih svetih ob­ ravnava to vprašanje in p rip rav i konkretne p red­ loge še pred iztekom tekočega leta. F inanciranje oprem ljanja zemljišč predstavlja resno zavoro in visok strošek za graditelja. N ajti m oram o nove sistemske rešitve za financiranje ko­ m unalnega oprem ljanja tako, da celotno breme ne bo ležalo samo na investitorju novo zgrajenega stanovanja. Osnutek zakona o urejan ju in oddaja­ n ju stavbnega zemljišča predvideva takšne rešitve, k a r bo omogočilo občinski skupščini, da bo zajela del m estne ren te tudi na drug način in ne samo iz prispevka za uporabo m estnega zemljišča. Ko­ rek tu re cen komunalnim uslugam omogočajo ob racionalnem gospodarjenju tud i več vlaganj v ko­ m unalne objekte in razbrem enitev stanovanjske investicije. K oncentrirana gradnja stanovanj bo v tem pogledu zm anjšala brem ena komunalnih or­ ganizacij. O rientacija na usm erjeno in organizirano sta­ novanjsko gradnjo se kaže kot edini možni izhod v sedanji situaciji. V vseh večjih centrih moramo p riti do družbeno usm erjene stanovanjske gradnje čim prej. Treba se je dogovoriti o deležu vsakega od sodelujočih partnerjev in to ob odprtih cenah vseh izvajalcev, čeprav ne gre za režijsko gradnjo klasičnega tipa. Družbeno popolnoma nesprejem ­ ljivo je obnašanje nekaterih faktorjev, ki vidijo gole poslovne interese in ne upoštevajo dejstva, da im a v družbi vsak tudi svojo družbeno vlogo, si­ cer je popolnoma nepotreben. Iniciativni odbori stanovanjskih skupnosti, ki so sedaj osnovani p rak ­ tično že v vseh občinah, bodo nosilci te družbene akcije. Namesto sedaj ekskluzivnega tržnega m eha­ nizm a uveljavljam o program iranje, dogovarjanje in skupno reševanje problem ov ob usklajenih in ­ teresih. Da bi podprli družbeno usm erjanje stanovanj­ ske gradnje, bomo uveljavili družbeni medobčinski dogovor o stanovanjskem standardu (osnutek zanj je že pripravljen), družbeni dogovor o uprav ljan ju s sredstvi za kred itiran je stanovanjske graditve, ki daje kupcem stanovanj, grajenih v okviru druž­ beno usm erjene stanovanjske gradnje, določene prednosti p ri k reditiranju , programe etapnega u re­ jan ja zemljišč, dogovore o form iranju cen itd. Sedaj imamo po občinah sprejete petletne pro­ grame stanovanjske graditve. P rip rav ljati zače­ njamo za razdobje 1976—1985 desetletni načrt sta­ novanjske graditve v SR Sloveniji, ki naj bi bil tudi m aterialno utem eljen (sredstva in proizvod­ nja gradbenega m ateriala). Za začetek tega razdob­ ja moramo im eti u trjeno organizacijo velikih grad­ bišč in rešen problem industrijske proizvodnje s ta ­ novanj te r dovolj komunalno oprem ljenih zem­ ljišč. V razdobju 1971— 1975 smo program irali grad­ njo 55.000 stanovanj. V dveh letih smo jih zgra­ dili okrog 21.000. Im am o realno možnost, da do­ sežemo planirano število. Vendar moramo računati, da bo treba v prihodnjem razdobju grad iti letno med 15.000 do 20.000 stanovanj, če hočemo odpra­ viti stanovanjski prim anjkljaj kot politični in so­ cialni problem in če hočemo začeti reševati tudi stanovanjsko vprašanje delavcev iz drugih repub­ lik, ki so p ri nas stalno zaposleni in brez katerih naše gospodarstvo ne more izhajati. Gradbeni cen­ te r Slovenije je p riprav il študijo »O splošni indu­ strializaciji graditve stanovanj«, ki je lahko dobra osnova za nadaljn je študijsko in organizacijsko de­ lo na tem področju. K er gre za zelo obsežne na­ loge, ki predstavljajo novo, višjo kvaliteto v or­ ganizaciji dela in snovanja na področju graditve stanovanj, ni po trebna nobena nervoza, ker smo komaj na začetku njihovega uresničevanja. Vendar je treba nekaj jasno povedati: družbeno usm erja­ nje gradnje je naš cilj, za katerega se nam eravam o neizprosno zavzemati. Zato bo v interesu vsakogar, da se v ta prizadevanja vključi in da pomaga uresničiti ta družbeni smoter. Vključevanje izva­ jalcev del v družbeno usm erjeno gradnjo mora po­ tekati na enakopravnih osnovah. Znanje, pridob­ ljeno pri g radnji za tržišče, mora b iti uveljavljeno in uporabljeno tud i za družbeno usm erjeno grad­ njo. G radnja za trg m ora ostati kot dopolnilo d ru ­ gim oblikam stanovanjske izgradnje. Dolgoročno je za nas posebno važno kom­ pleksno p ro jek tiran je velikih sosesk, k je r naj bi se posebej uveljavilo skupno pro jek tiran je u rba­ nističnih rešitev in stanovanjskih objektov. Lici­ tacija bo m orala dobiti povsem drugačen značaj in pomen in im eti poleg drugih dejavnikov vpliv na uvajanje sodobne tehnologije graditve. Poseb­ nega pomena b i bil dogovor, ki ga mora realizirati Gospodarska zbornica, o izboru ožjega števila teh­ nologij od današnjega. P ri noveliranju zakona o urbanističnem plani­ ran ju bomo posebej proučili možnosti poenosta­ vitve postopkov, kakor tudi možnosti za njihovo eventualno združitev, da bi tako olajšali in tudi pocenili ta del p riprav ljaln ih del. Odprto ostaja vprašanje visokih zahtev, ki so postavljene v teh­ ničnih predpisih in ki pomembno vplivajo na ceno stanovanj (izolacije, potresna varnost, itd). Naj zaključim. Moj namen nikakor ni bil, da foi obravnaval vsa trenutno aktualna vprašanja sta­ novanjske graditve, ker so večino teh vprašanj ob­ delali sodelavci v gradivu, ki vam je bilo dostav­ ljeno skupno z vabilom za to posvetovanje. Hotel sem opozoriti le na nekatera izmed odprtih vpra­ šanj, odgovoriti na nekatere dileme in vzpodbu­ diti razpravo. Preden zaključim, naj posebej opo­ zorim na pomen razvojnega in raziskovalnega de­ la v stanovanjskem gospodarstvu. Temu bomo mo­ rali na organiziran način in v sodelovanju s Skla­ dom Borisa K idriča posvetiti znatno več skrbi in sredstev, kakor smo jih doslej. Potrebujem o tudi kvalitetno in sposobno osrednjo institucijo, ki bo sposobna biti nosilec, pa tudi organizator razisko­ valnega dela na tem področju. Moram reči, da to, kar imamo sedaj, ni tisto, kar potrebujemo. P ri razreševanju tega vprašanja računam o na podporo U D K 333.32 G R A D BE N I V ESTN IK , L JU BL JA N A , 1973 (22) ST . 7-8 STR. 162-167 Boris Mikoš: UVODNA BESEDA K POSVETU O AKTUALNIH VPRAŠANJIH GRADITVE STANOVANJ Članek na jp re j podrobno n av a ja pozitivne rezul­ tate, dosežene v stanovanjsk i grad itv i v SR Sloveniji zlasti v lanskem letu. Za leto 1973 je postav ljen pro­ gram : zgraditi v družbenem in zasebnem sek torju 11.000 stanovanj. Č lanek podaja podroben pregled fi­ nančnih m ožnosti in sredstev, kakor tud i možnosti gradbeništva za izvršitev postavljene naloge. A nalizira vse fakorje, ki stanovanjsko gradnjo lahko pospešu­ jejo, ali pa tud i ovirajo. P oudarja kot naloge posebne­ ga pom ena: osrednja strokovna organizacija vseh so­ delujočih fak torjev , rešitev problem a financiran ja oprem ljan ja zem ljišč, o rientacija na družbeno usm er­ jeno gradnjo v n asp ro tju do sedanje skoraj izključne gradnje za trg , dogovor o družbenem standardu pri stanovanjih , petle tn i program stanovanjske graditve, p ro jek tiran je velik ih sosesk, poenostavitev postopkov za začetek gradnje. in aktivno pomoč gradbene operative in drugih dejavnikov. Če naj na zaključku povzamem neposredne cilje, m oram reči: —■ v letu 1973 moramo zgraditi 11.000 stano­ vanj, — gradnja naj se norm alno razvija in posto­ poma prilagaja novim družbenim normam, —- 1. 1975 moramo zgraditi m ilijon m2 stano­ vanjskega prostora, — družbeno usm erjena gradnja je naš nepo­ sreden cilj, ob tem da ostaja gradnja za trg še naprej — sicer v manjšem obsegu — še vedno veljavna oblika stanovanjske graditve, — vse strokovne sile je treba med seboj po­ vezati — doseči racionalizacijo graditve. U DC 333.32 G R A D BEN I V ESTNIK , L JU B L JA N A , 1973 (22) NR. 7-8 P P . 162-167 Boris Mikoš: INTRODUCTION TO CONSULTATION ABOUT ACTUAL QUESTIONS OF DW ELLING’S CONSTRUCTION The paper trea ts in detail the positive results, obtain­ ed in SR Slovenia in the field of dw elling’s construction especially in the last year. F or the year 1973 we have the purpose to build in the common and private sec­ to r 11000 dwellings. The au thor gives the p lan of fi­ nancial m eans and possibilities, as well as the capa­ cities of building industry. He analyses all com ponent parts w hich can accelerate or re ta rd the dw elling’s building. The paper accents the following tasks: the central professional organization of all im portan t fac­ tors, the solving of financial problem for building places preparation, th e common directed construction in oposition to the today’s com m ercial construction, the common agreem ent fo r the dw elling norms, the five years program m e fo r the build ing construction, the planning of m ain dwelling com munities, the norm ali­ sation of proceeding for building construction. Priprava in opremljanje zemljišč za stanovanjsko izgradnjo UDK 333.327 1. U v o d n a b esed a Velik porast mestnih naselij, ki se je po vojni pojavil skoraj v vsej Evropi, je povzročil mnoge spremembe v družbenih odnosih. Predpisi in zako­ nodaja niso mogli slediti tako h itrem u porastu na­ selij in zato ne ustrezajo razvoju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. To im a za posledico, da se prom et s stavbnimi zemljišči v rši nekontro­ lirano, zemljiška ren ta se odteka k bivšim lastni- LEO N SK A BER NE, D IP L . I N 2 . kom m nogokrat neobdavčena, zaradi parcialnega reševanja gradbenih območij so stroški kom unal­ nega urejan ja stavbnih zemljišč zelo dragi, pojav­ ljajo se črne gradnje itd. Rastoči škodljivi pojavi na tem področju so terja li nove družbene ukrepe, predvsem na pod­ ročju komunalne in zemljiške politike. Ugotovljeno je, da sedanji razvoj urbanizacije zahteva: — program irano in usklajeno delo na pravo­ časni ureditvi stavbnih zemljišč; — urejeno vprašanje financiranja in delitve stroškov urejan ja zemljišč. Vzporedno s pripravo zemljišča se mora reše­ vati proces pridobivanja stavbnih površin. Važno vlogo pri u rejan ju zemljišča predstavlja tudi pravilna zemljiška politika. Stavbno zemljišče je najtra jne jša dobrina, ki nim a amortizacijske do­ be, njegova vrednost narašča kot posledica večje opremljenosti in razvoja urbanizacije, kar se od­ raža v rastočem povpraševanju po stavbnem zem­ ljišču. Gospodarjenje s stavbnim i zemljišči je za­ konodajalec poveril po novi zakonodaji občini. Družbi, oziroma občini pripada zemljiška renta, ki je posledica vlaganja družbenih sredstev v zem­ ljišča. Zemljiška ren ta naj b i tvorila vir za razvoj in ureditev stavbnih površin, dobila bi s tem svojo m aterialno osnovo in postala važen faktor v pro­ cesu urbanizacije. Z ozirom na dejstvo, da je go­ spodarjenje s stavbnim i zemljišči strokovno delo in sestavni del kompleksnega u re jan ja zemljišč, bo te posle v bodoče občina prenesla na organizacije za urejan je zemljišč; s tem jim bo odrejala naloge in določala politiko. 2. Urbanizem Izgradnja m est in naselij se more razvijati le na urejenih zemljiščih. Brez kvalitetnih urbanistič­ nih planov, iz katerih izhajajo programi urejanja zemljišč in bazirajo načrti stanovanjske in komu­ nalne izgradnje, si ne moremo zamisliti racional­ nega naraščanja mest in naselij. Iz prakse ugotav­ ljamo, da se urbanistični plani prepočasi izgotav- ljajo in potrjujejo, zato bo potrebno postopek spre­ jem anja urbanističnih načrtov proučiti in po mož­ nosti poenostaviti. Po dosedanjem načinu potrd it­ venega postopka urbanističnih načrtov zgubljamo mnogo dragocenega časa. Po našem m nenju bo treba sprem eniti nekatera določila v zakonu o u r­ banističnem planiranju glede urbanistične doku­ mentacije za stanovanjske objekte, ki jih gradimo po zazidalnih načrtih. 3. Pridobivanje stavbnih zemljišč Smatramo, da je potrebno pridobivati zemlji­ šča pravočasno vnaprej »na zalogo« po potrjenem generalnem urbanističnem planu Pravimo »na za­ logo« zato, da že vnaprej občine oziroma mesto kot celota odkupi zemljišča, ki bodo »jutri« stavb­ na zemljišča in doseže s tem hitrejši postopek pri program iranju in izgradnji oprem ljanja zemljišč. S tem se prepreči tudi špekulacija z zemljišči. Za tako postopanje so seveda potrebna znatna finanč­ na sredstva, ki naj bi se pridobila s sredstvi zem­ ljiške rente. 4. Priprava in opremljanje zemljišč Pod pripravo stavbnih zemljišč sm atram o pri­ dobivanje vse potrebne detajlne urbanistične do­ kumentacije, geodetskih izmer, delilnih načrtov, parcelacijskih načrtov itd., kar naj bo vse v skladu z odobrenim generalnim urbanističnim planom. Stalno sprem ljanje urbanističnih načrtov zelo otež- koča delo za pripravo stavbnih zemljišč. P rva fa za so se sk e 7 L ju b ljan a—B ežigrad Pod oprem ljanjem stavbnega zemljišča pa poj­ mujemo izdelavo tehnične dokum entacije in iz­ gradnjo kom unalnih naprav (kanalizacija, vodovod, elektrika, telefon, toplovod, ceste, pločniki, raz­ svetljava, zelenice, parki, parkirišča, preselitve, porušitve dotrajanih zgradb, gradnja nadom estnih prostorov, odškodnine, itd.). Stroški p riprave in oprem ljanja stavbnega zemljišča so prav različni in znašajo od 7 °/o do 40 % od vrednosti investicij­ skih objektov na tistem področju, kar je odvisno od gostote zazidave, od obstoječega stan ja zgradb, ki jih je potrebno po urbanističnem načrtu po­ dreti, ipd. Zato je g radnja v centru m esta v starih predelih draga, m edtem ko je gradnja novih na­ selij ob periferiji cenejša glede oprem ljanja zem­ ljišča. Področja prostostoječih individualnih hiš so glede oprem ljanja zemljišč, draga področja, saj stane kompletno urejanje in oprem ljanje takih zemljišč 20 do 30 % od vrednosti stanovanjske hi­ še. P ri tem velja omeniti, da je prva faza indivi­ dualne gradnje sicer cenejša, toliko dražja pa je druga faza, saj družbi nalaga večje obveznosti v in frastruk turi (ceste, šole, vrtci, itd.). N ajdražje naprave komunalnega oprem ljanja stavbnih zem­ ljišč so vročevodne napeljave, saj stane tekoči me­ ter kolektor j a take napeljave danes že 1 milijon S din, ali 1 km — 1 m ilijardo S din. Zaradi zm anj­ ševanja onesnaženja zraka danes v večjih mestih obvezno uvajam o vročevodne napeljave. Z vnaprejšnjim načrtovanjem odkupa in u re ja­ n ja (priprave in opreme) zemljišč pa lahko pri­ varčujemo znatne vsote: pravočasni odkup zemlji­ šča »na zalogo«, skoncentrirana in usm erjena grad­ n ja stanovanj pri soseskah z večjo gostoto, k jer že p ri urbanistični zasnovi upoštevamo tehnologijo gradnje, istočasna gradnja kom unalnih naprav (ka­ nalizacija voda, elektrika, telefon), v enem izkopa­ nem jarku in vnaprej zgrajenih kom unalnih na­ prav, potem šele gradnja visokih objektov, itd. Čim več in v čim krajšem času zgradimo celotno sosesko, tem h itre je se nam bodo ren tira le komu­ nalne naprave. 5. Financiranje odkupa in urejanja zemljišč Eno najtežjih in pravzaprav neenotno rešenih vprašanj je financiranje in kred itiran je odkupa in urejanja stavbnih zemljišč. Že uvodoma smo ome­ nili, da skušamo uvesti red glede odkupa zem­ ljišč, nova zakonodaja glede tega vprašanja se šele dopolnjuje. Nastajajo pa v praksi mnoge nejasno­ sti, zlorabe in spori glede odvzema, razlastitve in prodaje zemljišč. Tudi k riteriji za form iranje cene za zemljišče še niso enotno urejeni. Precejšnja zmeda je tudi glede financiranja priprave in oprem ljanja stavbnih zemljišč. Pribli­ žati bi se m orali načelu, da bi mesto moralo finan­ cirati iz svojih proračunskih sredstev in frastruk­ turo medobčinskega oziroma mestnega značaja, občina — občinsko infrastrukturo, krajevne skup­ nosti za svoje območje itd. Na ta način bi ceno stanovanja bremenili le kom unalni vodi od se­ kundarnega voda do priključka na stavbo. K er ni dovolj sredstev niti p ri mestni, n iti pri občinskih skupščinah, m ora bodoči stanovalec plačati preveč stroškov za komunalne ureditve. Tudi komunalna podjetja, ki bi morala v svojih tarifah imeti ele­ m ente razširjene reprodukcije, bi m orale financi­ ra ti vsaj vire oziroma zgradbe svojih naprav (vod­ na črpališča, elektrocentrale, toplarne, kanalizacij­ ske čistilne naprave, itd.). V praksi je glede finan­ ciranja teh naprav žal precej nejasnega. Morala bi biti v veljavi enotna metodologija obračunava­ nja kom unalnih naprav. Tako se pa žal dogaja, da v večjih mestih, ki so razdeljena n a več občin, uporabljajo različne k riterije obračunavanja, kar ima za posledico po eni stran i različne cene stano­ vanj, po drugi strani pa spore m ed graditelji in bodočimi uporabniki stanovanj. Individualni gra­ ditelji in črni graditelji zahtevajo od občine finan­ ciranje komunalnih naprav, ker so svoja sredstva porabili in drago plačali parcelo. Staronaseljenci, ki niso imeli preje kanala, se nočejo priključiti na novo kanalizacijo, ker jim greznica zadostuje in ker bi priključek m orali plačati. Navedli smo le nekaj problem atike s tega področja, ki pa je v praksi zelo težavna in tečejo mnoge pravde na različnih instancah na sodiščih. Pravde tečejo po več let, kar seveda ovira gradnjo stanovanj sploh. 6. Zaključki in predlogi Iz navedenega kratkega sestavka o pripravi in oprem ljanju stavbnih zemljišč za stanovanjsko iz­ gradnjo je razvidno, da so posamezna vprašanja zelo kompleksna in heterogena te r močno posegajo ne samo v vsakodnevno skrb delovnega človeka, pač pa tud i v politična načela posameznih krajev­ nih skupnosti, občin in mest. Ni seje posameznih skupščin, da se ne b i obravnavalo katero koli od kom unalnih vprašanj. Pritožbe občanov so mno­ gokrat upravičene. Občinski ljudski odbor mnogo­ k ra t ni več kos — niti po strokovnosti, niti po številu osebja — reševanju sorazmerno težkih na­ log, ki se pojavljajo pri reševanju zemljiške poli­ tike, program iranju urbanističnih vprašanj, grad­ nje in vzdrževanja kom unalnih naprav, usm erja­ n je kom unalnih podjetij ipd. V nekaterih mestih so za reševanje takih nalog organizirali specializirana kom unalna podjetja, ki v danih trenutkih sorazmerno uspešno delujejo. Ta podjetja imajo status podjetja posebnega družbe­ nega pomena, ki predstavlja podaljšano roko obči­ ne. Tako podjetje je zadolženo, da izvaja politiko občin za njihovo področje. Ne vemo, ali bo nova zakonodaja priznala obstoj tak ih podjetij, škoda pa b i bila, da se dobro utečena organizacija reor­ ganizira ali celo ukine. Potrebno bo torej pridobiti na zakoniti način urejeno zemljišče, predvsem po principih usm erja­ ne, dobro organizirane stanovanjske izgradnje. Pravočasno je potrebno zbrati finančna sredstva po načelih solidarnosti in enotnosti občanov. Temu prim erno je potrebno še bolj u trd iti obstoječo za­ konodajo iz področij stanovanjske izgradnje in U D K 333.327 G R A D BE N I V ESTNIK , L JU B L JA N A , 1973 (22) ST. 7-8 STR. 167-170 Leon S kabem e: PRIPRAVA IN O PREM LJANJE ZEM LJIŠČ ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO Članek podrobno obravnava vprašan je prip rave in oprem ljan ja zemljišč, nam enjen ih za stanovanjsko gradnjo. Dotika se splošnih vprašan j urbanizm a in izdelave urbanističn ih planov, razp rav lja o pridobi­ v an ju stavbnih zemljišč, o p rip rav i in oprem ljanju stavbn ih zemljišč, o finančnih sredstv ih za odkup in oprem ljan je stavbnih zemjišč. Ob zaključku daje n e ­ kaj n u jn ih sklepov in predlogov s tega področja. strem eti za pospešitev in skrajšanje adm inistrativ­ nih postopkov. Dosledno bodo morali vsi forumi spoštovati predpise, ki naj pospešujejo (in poceni­ jo) stanovanjsko izgradnjo pri nas. UD C 333.327 G R A D BE N I V ESTNIK , L JU B L JA N A , 1973 (22) NR. 7-8, P P . 167-170 Leon Skaberne: PREPARATION AND EQUIPMENT OF BUILDING- GROUNDS FOR DW ELLING’S COSTRUCTION The paper trea ts in detail th e p repara tion and equipem ent of bu ild ing-grounds for dw elling’s con­ struction. These a re the common tasks of tow n p lan ­ ning, the p repara tion of building plans, th e aquisition of building-grounds, th e p reparation and equipm ent of building-grounds, the financial m eans fo r build ing- ground redem ption. F or th e conclusion the paper gi­ ves some propositions and decisions in th e field of dw elling’s building. Poslovno združenje GIPOSS GIPOSS GIPOSS GIPOSS LJUBLJANA_______ LJUBLJANA_______ LJUBLJANA_______ LJUBLJANA Dvoržakova 5 obvešča vse interesente, da je izdalo Gradbene norme GNG in Standardizirane opise del za visoke gradnje. Knjige lahko nabavite takoj pri PZ GIPOSS Ljublja­ na, Dvoržakova 5. Cena: Gradbene norme GNG 100 din Standardizirani opisi del za visoke gradnje 80 din Gradnja stanovanj in stroški upravljanja ter vzdrževanja (eksploatacije) stanovanjske hiše UDK 69.003.12 m a r k o r a i n e r , d i p l . i n ž . Ko program iram o in gradimo večstanovanjske bloke ali stolpnice stanovanjske hiše in cela na­ selja, mnogokrat pozabljamo ali pa tudi zanem ar­ jamo pomembno vprašanje: ali smo v zadostni m eri razmislili vse podrobnosti in upoštevali v projektih tako izvedbo del, ki zm anjšuje stroške upravljanja in vzdrževanja oziroma vpliva na ra ­ cionalno eksploatacijo tako posameznih stanovanj, kakor tudi skupnih delov in naprav stanovanjske hiše. Kot ne moremo posamične stanovanjske hiše obravnavati ločeno od celotnega naselja, tako tudi ne moremo ločeno obravnavati posamičnega stano­ vanja od skupnih prostorov, delov in naprav sta­ novanjske hiše, saj predstavljajo le-ti pomemben del uporabne vrednosti samega stanovanja. Vsako stanovanjsko hišo gradimo za več ge­ neracij, zato pa jo moramo tako konstruktivno kot funkcionalno dobro proučiti in pri sami gradnji upoštevati tiste elem ente in m ateriale, ki so po svoji kvaliteti najbolj racionalni za vzdrževanje v času eksploatacije. Potrebno je objektivno upoštevati dejstvo, da stanovalci, pa najsi bodo najem niki stanovanj ali etažni lastniki stanovanj, posvečajo večjo pozor­ nost vzdrževanju samega stanovanja kot pa vzdr­ ževanju naprav, ki so skupne za celotno hišo. Zato je še kako pomembno, da se že pri samem projek­ tiranju, pa tudi pri izvajanju del upoštevajo takšne oblike izvedbe in kvalitete m ateriala skupnih de­ lov in naprav hiše, ki zagotavljajo racionalno upo­ rabo in ceneno vzdrževanje celotne hiše. Vse to je toliko bolj pomembno, če upošteva­ mo novi Zakon o stanarinah (Ur. 1. SRS št. 50/72), ki določa, da stanarina obsega: »1 . amortizacijo stanovanjske hiše, 2 . stroške za investicijsko vzdrževanje stano­ vanja in stanovanjske hiše, 3. stroške za tekoče vzdrževanje skupnih de­ lov in naprav v stanovanjski hiši, 4. stroške za revitalizacijo obstoječih stano- vanj, 5 . stroške upravljanja sklada stanovanjskih hiš te r skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši. Im etnike stanovanjske pravice bremene poleg stanarine stroški za tekoče vzdrževanje stanovanja in stroški obratovanja stanovanjske hiše. Stroške obratovanja stanovanjske hiše plačuje im etnik sta­ novanjske pravice v višini dejanskih stroškov.« Kaj vse se sm atra za obratovalne stroške sta­ novanjske hiše, bodo podrobneje določali občinski odloki, vendar lahko pričakujemo, da bodo obra­ tovalni stroški vsebovali predvsem: — stroške čiščenja stopnišča in skupnih pro­ storov stanovanjske hiše vključno s čiščenjem in vzdrževanjem funkcionalnega zemljišča, ki pripada hiši. V teh stroških bodo tako osebni dohodki či­ stilke, hišnika, skrbnika ali upravitelja, kolikor jih bo posamezna hiša zaposlovala, prav tako pa bo v teh stroških zajet tud i pomožni m aterial in delovni pripomočki, ki so potrebni za izvrševanje teh obveznosti; S o se sk a SŠ-6 v ob čin i L ju b lja n a - S išk a — stroške čiščenja snega in ledu skladno z občinskim odlokom o zimski službi, vključno s p ri­ padajočim orodjem in potrošnim materialom; — stroške komunalnih uslug — uporabo mrzle in tople vode, elektrike, plina, ogrevanja, odvoza smeti in fekalij, dim nikarskih uslug, deratizacije hiše in podobno; — stroške zamenjave žarnic in varovalk v skupnih prostorih; — stroške čiščenja in odmašitve kanalizacije in priključkov na zgradbo; —• stroške rednih kontrolnih pregledov elek­ tričnih, plinskih in vodovodnih števcev, skupnih bojlerjev, toplotnih postaj in naprav, ki so skupni za hišo; — vzdrževanje dostopnih poti, parkirnih pro­ storov, zelenih površin, ograj, peskovnikov, gugal­ nic in ostalih naprav za rekreacijo otrok na funk­ cionalnem prostoru hiše; — stroške vzdrževanja pozitivnih zvoncev, do­ mofonov in električnih vrat; — stroške nabave, nadom estitve, vzdrževanja in izobešanja zastav; — stroške za nadomestitev, vzdrževanje in nadom estitev oglasnih desk in okvirov hišnega re ­ da in seznam stanovalcev; — stroške nabave in vzdrževanja opreme skupnih prostorov; — stroške adm inistrativnega poslovanja za uprav ljan je hiše; — ostale stroške, ki zadevajo redno obratova­ n je hiše te r njenih skupnih prostorov. Poleg omenjenih obratovalnih stroškov pa mo­ rajo stanovalci — najem niki stanovanj plačevati tud i stroške tekočega vzdrževanja stanovanja, ra ­ zen nadomestitve dotrajanih elementov, medtem ko m orajo etažni lastniki stanovanj nositi vse stro­ ške tekočega vzdrževanja stanovanja, vključno s stroški investicijskega vzdrževanja stanovanja in nadom estitvijo dotrajanih elementov stanovanja. Vsi stanovalci m orajo ločeno plačevati tudi stroške centralnega ogrevanja po tarifi neposredno Toplarni, če je hiša prik ljučena na toplovodno omrežje. V prim erih pa, ko ima hiša ali več hiš skupaj lastno kotlarno, je potrebno obračunavati stroške uporabe goriva, odvoza ogorkov in pepela, dim nikarske usluge, osebne dohodke zaposlenega osebja v kurilnici, m anjša popravila in servisno vzdrževanje kurilnih naprav, beljenje in pleskanje kotlovnice te r ostale stroške v zvezi z uprav lja­ njem kotlovnice, vključno z amortizacijo kotlov in opreme kurilnice. Etažni lastniki stanovanj pa so dolžni poleg vseh omenjenih stroškov nositi še ustrezno ude­ ležbo k stroškom tekočega in investicijskega vzdr­ ževanja skupnih delov in naprav hiše. P rav ti stro­ ški pa so lahko dokaj visoki, če ni zagotovljena ustrezna kvaliteta izvršenih del in če ni zadovo­ ljivo upoštevana racionalna eksploatacija hiše. Pa tud i sicer je potrebno upoštevati, da same stanari­ ne prav tako ne prenašajo visokih stroškov vzdr­ ževanja, saj jih ni mogoče avtomatično poviševati glede na stroške vzdrževanja. P ri vsem povedanem je nujno potrebno upo­ števati tudi nekatere sicer več ali manj znane za­ konitosti gospodarjenja s stanovanjskimi hišami in sicer: — celokupni stroški eksploatacije stanovanj­ ske hiše v dobi n jene uporabnosti presegajo same stroške (investicijo) izgradnje stanovanjske hiše; — že po štiridesetem letu eksploatacije stano­ vanjske hiše postanejo stroški vzdrževanja navad­ no večji od rednih dohodkov stanarin, kar zahteva solidarnost gospodarjenja s kompleksnim stano­ vanjskim fondom, saj bi sicer za funkcionalno slabša stanovanja m orali stanovalci plačati neso­ razmerno visoke stanarine; — z višjo tehnično opremljenostjo in standar­ dom stanovanjske hiše se višajo stroški eksploata­ cije. P ri tem gre za predvsem redno vzdrževanje, velika popravila in obnovo skupnih vodov instala­ cij, vodovoda, elektrike, centralne kurjave, dvigal, h idrofom ih naprav, TV anten, domofonov in po­ dobno; — v času eksploatacije stanovanjske hiše je potrebno večkrat m enjati posamezne dele, elemen­ te in opremo v hiši in po stanovanjih, zaradi česar je treba upoštevati ekonomičnost vlaganja sredstev v obnovo in revitalizacijo cele hiše in njenih delov; — pri izvajanju del je potrebno upoštevati možnost nadom estitve dotrajanih delov in posamič­ nih elementov z možnostjo racionalnih in sodob­ nejših posegov p ri Obnovi in sanaciji; — stroški storitev za h itre intervencije, kakor tudi stroški za redna vzdrževalna dela se iz leta v leto povišujejo predvsem zaradi pom anjkanja strokovnih delavcev, ustreznih servisov in pom anj­ kanja nadom estnih delov in materialov; — tehnično visoko opremljena hiša potrebuje strokovno voden nadzor in stalno prisotnost ustrez­ ne kvalificirane osebe, najsi bo hišnika ali gospo­ darja hiše, ki pa je lahko tudi za več hiš skupaj, seveda pod pogojem, da se za čiščenje stopnišč in skupnih prostorov te r okolice hiše nam estijo po­ trebne delavke — čistilke. Če upoštevamo vse potrebne zahteve, ki po­ gojujejo redno in racionalno eksploatacijo stano­ vanjske hiše, moramo zato pri program iranju, pro­ jek tiran ju in izvajanju del upoštevati zlasti: — pri izbiri m aterialov, konstrukcij, elemen­ tov in opreme je treba program irati izvedbe, ki bodo ekonomične za čim daljšo dobo uporabnosti hiše; — pro jek tira ti je treba tako tehnično izvedbo del skupnih delov in naprav hiše, ki zagotavlja najugodnejše pogoje vzdrževanja (finalna obdelava stopnišča, fasade, kritine, žlebovi, tlaki ipd.); — zagotoviti je potrebno ustrezne prostore za delo organov uprav ljan ja hiše, civilno zaščito, či­ stila, otroške vozičke, kolesa in podobno, kar je predvsem problem velikih stanovanjskih hiš; — vsaka velika stanovanjska hiša potrebuje redno zaposlenega KV delavca ali kot hišnika ali gospodarja hiše, kar je vezano tudi na zagotovitev ustreznega službenega stanovanja. To vprašanje se seveda lahko rešuje enotno tudi za več stanovanj­ skih hiš pod pogojem, da se zagotovi enotno uprav­ ljanje in gospodarjenje z vsemi hišami, ki so ve­ zane na strokovnega delavca; — posebej je treba ustrezno rešiti shranjeva­ nje in odvoz smeti te r odpadkov, posebno še v p ri­ merih, ko so vgrajeni v hiši odpadni jaški, katere je tudi sicer treba redno vzdrževati; — zagotoviti je potrebno pogoje za redno vzdrževanje vseh instalacijskih naprav, dvigal, centralne kurjave te r vodovodnih instalacij, plina, odtokov in tem u slično; — zagotoviti je treba izgradnjo enotnih TV anten, priključkov telefonov, domofonov, električ­ nih zvoncev in podobno; — v stanovanja naj bi se vgrajevala le naj­ nujnejša oprema, da se na ta način omogoči sta­ novalcem, da sami po svojem okusu opremijo sta­ novanja; — proučiti je treba stroške izgradnje in eks­ ploatacijo zaklonišč te r proučiti njihovo uporab­ nost v mirnodobnem času. S tem seveda ni izčrpan seznam vseh vprašanj, ki jih je nujno upoštevati pri g radnji stanovanjske hiše, še posebej v odnosu na naselje kot celoto. Vendar že to dokazuje, da so stroški eksploatacije odvisni od standarda stanovanjske hiše in stano­ vanja in da je zato potrebno zagotoviti in upošte­ vati čimbolj racionalno uporabo in vzdrževanje skupnih delov in naprav hiše. P ri tem je nujno upoštevati tudi pogoje in možnosti, da se določena vprašanja in naloge rešujejo hkra ti za večje šte­ vilo stanovanjskih hiš. Kot prim er naj služi zdru­ žitev signalnih naprav za kontrolo delovanja dvi­ gal na enem službenem m estu za celotno naselje, ker je mogoče tako organizirati stalno dežurno službo vzdrževanja. Sodoben in ekonomičen p ri­ stop pri gospodarjenju s stanovanjskim i hišami, vedno večji stroški za osebne in druge izdatke go­ vore za to, da klasični hišnik ne ustreza več vse širšim zahtevam upravljan ja in gospodarjenja s po­ samično hišo, temveč da je treba form irati nov profil gospodarja, ki bo lahko prevzel odgovornost za večje število stanovanjskih hiš ali za celotno naselje s tem, da neposredno vodi in organizira ce­ lotno tehnično vzdrževalno službo za naselje ter organizira čiščenje stopnišč, skupnih delov in na­ prav hiš te r neposredne okolice. To pa po drugi stran i pomeni manj stroškov in manj problemov s preskrbo službenih stanovanj te r zagotavlja kva­ litetnejše gospodarjenje in nižje stroške eksploa­ tacije. Prikazana vprašanja predstavljajo le del vseh problemov, ki se danes pojavljajo pri eksploataciji stanovanjskih hiš in stanovanj. Če pa upoštevamo dejstvo, da so stroški eksploatacije stanovanjske hiše v dobi uporabe enaki ali celo višji od vložene osnovne investicije, se je potrebno resno zamisliti nad tem, kako in na kakšen način graditi stano­ vanjske hiše, da bodo tud i stroški eksploatacije minimalni, to je v racionalnih okvirjih. U D K 619.003.12 G R A D B E N I V ESTNIK , L JU B L JA N A , 1973 (22) ŠT. 7-8, STR. 171-174 M arko R ainer: GRADNJA STANOVANJ IN STROŠKI UPRAVLJANJA TER VZDRŽEVANJA STANOVANJSKE H lSE V sako stanovanjsko hišo gradim o za več generacij, zato pa jo m oram o tako konstruk tivno kot funkcional­ no dobro proučiti in p ri sam i g rad n ji upoštevati tis te elem ente in m ateriale, ki so po svoji kvalite ti n a j­ bolj racionalni za vzdrževanje v času eksploatacije. A vtor podrobno obravnava pogoje u p rav ljan ja in vzdr­ ževan ja stanovanjske hiše, z lasti še glede na novi za­ kon o s tanarinah (Ur. 1. SRS 50-1972). UDC 69.003.12 G R A D BE N I V ESTNIK , L JU B L JA N A , 1973 (22) N R . 7-8, P P . 171-174 M arko R ainer: DWELLING S CONSTRUCTION AND COSTS OF MANAGEMENT AND DWELLING’S HOUSE KEEPING Every dw eling’s house is bu ilt for several gene­ rations, so it m ust be constructively and functionaly studied thoroughly an d in connection w ith build ing it m ust be considered the elem ents and m aterials, which are by the quality m ost ra tio n a l for keeping during the exploatation. The au th o r trea ts in detail the dw elling’s house keeping conditions, especially w ith regard to the new house-ren t law (Off. pap. SRS 50-1972). Aktualna vprašanja stanovanjske gradnje in odgovornost urbanistov (Teze) UDK 333.32:711.4 v l a d i m i r - b r a c o m u š i c , d i p l . i n ž . a r h . 1. S tanje na področju stanovanjske graditve nas mora resno skrbeti. Z optimizmom nas ne mo­ rejo navdati niti statistični podatki, n iti splošno opazovanje razmer, še m anj pa raziskave in oko­ liščine, v katerih skušamo uveljaviti novo politiko v stanovanjskem gospodarstvu: — gradimo premalo stanovanj; — gradbeni, finalizacijski in vzdrževalni stro­ ški so previsoki; — z razpoložljivimi sredstvi ne moremo bi­ stveno pospešiti graditve; — na področju stanovanjske graditve ni do­ volj močnih, posameznih dejavnikov, ki bi bili v stan ju koncentrirati prizadevanja, doseči raciona­ lizacijo s pomočjo »gospodarnosti zaradi merila« (economics of scale), ali pa še ni dovolj pobude na strani občin, ki bi lahko to dosegle s sistemom družbenega dogovarjanja atom iziranih dejavnikov; — socialnega aspekta stanovanjske politike se lotevamo sramežljivo in parcialno, trenutnim (in včasih celo demagoškim) učinkom dajemo po­ gosto prednost pred iskreno in pogumno usm eritvi­ jo, ki bi v stanovanjski grad itv i priznala določene elem ente socialne stratifikacije (ki jo sicer p ri de­ litv i dohodka družbeno priznavamo), ki bi uspela v večji m eri zajeti sredstva varčevalcev, usm er­ ja ti različne oblike samopomoči in solidarnosti te r bi preprečevala odtujevanja družbenih sredstev, zajetih na področju stanovanjske in komunalne de­ javnosti; — družbenopolitična akcija za gradnjo stano­ vanj za delavce je bila lansirana brez solidne stro­ kovne priprave, najboljši dokaz za to je čas, ki nam je bil potreben, da smo ugotovili: — da je pojem »delavec« treba šele definirati, še bolj pa pojem »stanovanje za delavca«; — da te akcije ne gre ločevati od splošnih p ri­ zadevanj za učinkovito gradnjo stanovanj; — da nismo im eli vnaprej pripravljenih pro­ gramov, projektov, lokacij, financiranja in orga­ nizacije, ki bi tako pomembni akciji zagotovila hi­ tre (družbenopolitično učinkovite) rezultate. 2. Vse prem alo smo kot organizirana družbe­ na skupnost spoznali in upoštevali dejstvo, da med stanovanjem in produktivnostjo, stanovanjem in razvojem osebnosti te r družine, stanovanjem in družbenim ponašanjem človeka obstajajo zelo ne­ posredne korelacije. Statistični podatki ne prikazujejo resničnih posledic stalnega prim anjkljaja in naraščajoče za­ starelosti velikega dela stanovanjskega fonda. P ri tem moramo pojm u stanovanja in stanovanjskega standarda prišteti tudi opremljenost stanovanjskih območij z objekti in napravam i družbenega stan­ darda. 3. P ri vseh bistvenih spremembah v politiki graditve stanovanj je treba računati z razmeroma dolgotrajnim ciklusom priprave, ki je odvisen od sedanje »tehnologije« planiranja, program iranja, U rb a n ističn a r e š ite v s o se sk e S tep an jsk o n a s e lje v L ju b ljan i projektiranja in financiranja. Zaradi tega je v akcijskih načrtih treba točno definirati tudi pogoje, trajan je in značaj »prehodnih obdobij«, da bi pre­ prečili samovoljne in družbeno škodljive in terpre­ tacije. 4. Tržna orientacija stanovanjske graditve v preteklih 7 letih, pom anjkljivi socialni k riteriji delovnih organizacij pri delitvi stanovanj in po­ m anjkanje eksplicitne socialne komponente v druž­ beni politiki graditve in delitve stanovanj so po­ vzročili pojave polarizacije prebivalstva v smislu socialnega razlikovanja in celo prostorske segre­ gacije. Gradivo strokovnih ustanov in sestankov Združenih narodov že dolga leta opozarja, da se stanovanje ne sme obravnavati preprosto kot fizič­ na zgradba ali zgolj kot potrošniško blago. 5. Stanovanje je kompleksen in trajen pro­ dukt, ki ga moramo hkrati obravnavati z nasled­ n jih vidikov: — socialnega, — ekonomskega, — tehnološkega, — urbanističnega, — projektantskega, in — upravljalskega. Kritično moramo priznati, da so mnoga priza­ devanja, reform e in reorganizacije v pretek lih le­ tih zavestno ali nehote (zaradi slabe strokovne in družbenopolitične priprave) zanem arjale pomen posameznih aspektov in celoto soodvisnosti teh aspektov. 6 . Odgovornost urbanistov p ri reševanju aktu­ alnih in splošnih vprašanj stanovanjske graditve je treba presojati z vidika tem eljnih značilnosti u rba­ nizma (tj. kompleksnega in sinteznega pristopa) in z vidika naše sedanje urbanistične prakse. Kom­ pleksnost urbanističnega aspekta se izraža v in ter­ disciplinarnem delu, ki vključuje fiziološke, psiho­ loške in sociološke komponente, tehnologijo, eko­ nomiko in estetiko, sintezni pristop pa s potrebo, da se vse te komponente v kreativnem procesu združijo v novo kvaliteto okolja. Za našo sedanjo urbanistično planersko in projektantsko prakso so po eni s tran i značilni raz­ drobljenost in parcialni posegi v prostor in razvoj naših m est in naselij, po drugi pa ambicije, ki niso usklajene z gospodarskimi možnostmi in socialno resničnostjo naše družbe. 7. Pojem stanovanja se ne konča med štirimi stenami, temveč sega v neposredno okolico stano­ vanjske zgradbe in v kompleks stanovanjske sose­ ske, v kateri občani zadovoljujejo svoje vsakdanje potrebe. V pojmu razširjenega stanovanja (ali »po­ daljškov stanovanja«) združujem o osebni, stano­ vanjski in družbeni standard, p ri tem pa je treba im eti v mislih potrebe različnih starostnih skupin prebivalstva. Zaradi tega splošno znanega dejstva, ki ga vse prepogosto pozabljamo ali zanemarjamo, je jasno, da moramo hkrati določati družbena m erila za S tan ovan jsk o n a se lje M urgle v L ju b ljan i oceno vseh aspektov standarda, pri tem pa tudi upoštevati razvoj družine in družbene skupnosti. 8 . Stihija tržnih skupin v program iranju naše stanovanjske graditve je v preteklih letih začela porajati naslednje glavne probleme: — prostorsko in s tem socialno segregacijo do­ ločenih slojev občanov; — enostransko struk turo novozgrajenih sta­ novanj (predvsem m anjše enote); — neurejeno financiranje urejanja mestnega zemljišča in graditve objektov družbenega stan­ darda; — velik obseg neorganizirane in neusm erjeva- ne družinske gradnje na komunalno neopremljenih zemljiščih; — pojave »črne gradnje«; — pojave zemljiške špekulacije; — zanem arjanje kompleksne izgradnje mest in naselij, ki jo je pričela nadomeščati graditev »spalnih predmestij«. 9. Dolžnost in odgovornost urbanistov je, da v urbanističnih dokumentih, ki jih obravnava in sprejem a družbena skupnost, zagotovijo spoštova­ nje splošnih in širših te r dolgoročnih interesov in potreb ljudi in družbe. P ri tem imajo interesi šir­ ših družbenih skupnosti prednost pred interesi ožjih skupnosti, sedanje gospodarske omejitve pa ne smejo ogroziti pogumnega pogleda v prihodnost. Na področju stanovanjske graditve so te zahteve še posebno pomembne, ker delovni človek, še po­ sebej pa otroci, mladina, gospodinje in starejši ob­ čani preživijo velik del svojega dnevnega časa prav v širšem okolju stanovanja. 10. Splošne racionalizacije in industrializacije stanovanjske graditve ne smemo pojmovati kot osiromašenje našega bivalnega in delovnega oko­ lja, še posebej ne zaradi tega, ker gradimo trajne dobrine, ker smo usm erjeni v gospodarsko rast in socialni razvoj in zato, ker je bivalno okolje pod velikim pritiskom razvoja tehnologije. 11. Program iranje stanovanjske graditve mora upoštevati prostorsko in socialno mobilnost prebi­ valstva, kar naša sedanja praksa ne zagotavlja v zadostni meri, saj celo z ekonomskimi, davčnimi in drugimi ukrepi vežemo ljudi na( večkrat ne­ ustrezna) stanovanja. P ri tem je zlasti pomembno upoštevati potrebe m lajših ljudi in družin, njihov razvoj in aspiracije. 12. Naša metodologija detajlnega urbanistične­ ga načrtovanja ni povsem ustrezna. Program i gra­ ditve le redko vsebujejo socialne in ekonomske k ri­ terije in param etre, urbanizem in arh itek tura sta (celo s črko zakona) ločena, sistem družbenega pla­ niranja in proračunov pa zelo slabotno povezan z etapnimi načrti m estne graditve, še manj pa s širšimi urbanističnim i dokumenti, (urbanistični program občine, urbanistični načrti večjih mest). Ena izmed rešitev je v usm eritvi na večje prostor­ ske komplekse za stanovanjsko in mestno graditev tj. na sistematično in dolgoročno pripravo, ki bo omogočila krajšo in učinkovito graditev in višjo kvaliteto urbanistično-oblikovalskih zasnov. Posa­ mezne etape v izgradnji takih večjih kompleksov je treba program irati, oblikovati in graditi kot ce­ lote, ki bodo takoj zagotavljale normalno življenje občanov in soseske, dela lokalne skupnosti. U D K 333.32:711.4 G R A D BEN I V ESTNIK , L JU B L JA N A , 1973 (22) ST. 7-8, 174-177 V ladim ir-Braco Mušič: AKTUALNA VPRAŠANJA STANOVANJSKE GRADNJE IN ODGOVORNOSTI URBANISTOV A vtor ugotavlja, da nas m ora stan je na področju stanovanjske graditve resno skrbeti. O ptim istični niso n iti statistični podatki, n iti splošno opazovanje raz­ mer, še manj pa raziskave in okoliščine, v katerih skušamo uveljav iti novo politiko v stanovanjskem go­ spodarstvu. Članek kritično obravnava odgovornost urbanistov p ri reševan ju najak tua lne jših in splošnih vprašanj stanovanjske graditve z v id ika tem eljn ih značilnosti urbanizm a. UDC 333.32:711.4 G R A D BEN I V ESTNIK , L JU B L JA N A , 1973 (22) NR. 7-8, P P . 174-177 V ladim ir-B raco Mušič: ACTUAL QUESTIONS OF DWELLING CONSTRUCTION AND THE RESPONSIBILITY OF TOWN-PLANNERS The au thor observes the critica l s ta te in the field of dw elling house construction. The statistic data as well as the common relations, the researches and the conditions fo r a new politics in th e dw elling economy are not optim istic. The paper trea ts the responsibility of the tow n-p lanners in the field of the dwelling construction problems, esspecialy w ith regard to the basic characteristics of tow n planning. Aktualna vprašanja stanovanjske graditve UDK 333.32:69.057 . i DELOVNA SKUPINA BGS V našem prispevku k tej razpravi želimo po­ udariti delež gradbene operative in projektive, omeniti probleme, ki zavirajo uspešnejšo izgradnjo stanovanj in nanizati nekaj konkretnih predlogov za boljše rešitve. Znano je, da je bila doslej v Sloveniji gradnja za trg skoraj edini način stanovanjske gradnje, ki je zajemala 93,5 °/o od vseh dokončanih stanovanj v 1. 1972 in s katero so se ukvarja la naša grad­ bena podjetja. Že sama dosedanja družbena nače­ la, da je stanovanje potrošno blago in si ga mora vsak interesent pridobiti sam z nakupom iz lastnih sredstev ali iz kreditov, so narekovala takšno obli­ ko gradnje. S tem pa smo povzročili, da najem nih stanovanj skoraj nihče ni več gradil, gradbena podjetja pa so prevzela pobudo za takšen, tedaj edino možen način gradnje. G radnja za trg je opro­ ščena obveznosti 1 0 -odstotnega depozita, kar je še stimuliralo kupce, da so se za to obliko odločali. Gradbena podjetja so vlagala v izgradnjo sta­ novanjskih objektov za trg svoja obratna sredstva in na ta način pripomogla k povečanemu obsegu stanovanjske graditve. Zaradi boljše povezanosti z vsemi udeleženci v stanovanjski g radnji in zaradi hitrejšega pridobivanja tehnične dokum entacije so podjetja prevzemala vse posle že od urbanističnih rešitev dalje, toda na njihov uspeh so vplivali raz­ lični problemi, ki so se kazali predvsem v počas­ nem pridobivanju stavbnih zemljišč, njihovem ko­ m unalnem oprem ljanju, zapletenih postopkih pri Izgradn ja sev ern eg a d e la v K ranju pridobivanju investicijske tehnične dokumentacije, pom anjkljivi koordinaciji, strogih tehničnih pred­ pisih itd. Zaradi pom anjkanja finančnih sredstev in kadrov po občinah so se pojavljali zastoji v uprav­ nih postopkih. Zahteve po dodatnih prispevkih za vzgojno varstvene objekte, zaklonišča in druge in­ frastruk tu rne objekte pa so poleg naraščanja cen gradbenih m aterialov in storitev pomagale dvigati cene stanovanj. M nogokrat so se cene objektom višale zaradi urbanističnih zahtev, licitiranja stavbnih zemljišč, sanacijskih zahtev nekaterih m estnih predelov in sofinanciranja komunalnih in ­ vesticij. Visoke obresti (12 %>), obvezno zavarovanje in prispevek za nerazvita področja na kredite za gradnjo za trg, so destim ulativno vplivali na po­ večanje obsega stanovanjske gradnje, saj so enkrat večje kot znaša povprečni čisti dohodek gradbene operative p ri tej v rsti gradnje. Ko danes nekje ugotavljajo, da način gradnje za trg n i uspel, je potrebno poudariti vzroke, za­ radi katerih se obseg stanovanjske gradnje ni ve­ čal in poudariti razloge za močno naraščanje cen. Naštejmo le nekatere: — pom anjkanje realnih program ov stanovanj­ ske izgradnje; — pom anjkanje cenejših stavbnih zemljišč za delavska stanovanjska naselja; — pom anjkanje sredstev za komunalno oprem ljenost stavbnih kompleksov; — neprim erne zahteve za razna dodatna fi­ nanciranja v okviru stroškov za pridobivanje zem­ ljišč; — visoke bančne obresti za kredite za grad­ njo za tržišče; — pom anjkanje osnovnih norm ativov za tipe stanovanj (kaj so standardna stanovanja); — zahtevni tehnični predpisi, ki so ostrejši kot drugod v svetu (zvočna, toplotna izolacija, požarni predpisi, številni atesti, potresni predpisi, zahteve po zakloniščih, kar vse znatno povečuje cene); — predpisi, ki jih ni mogoče izvajati, ker ni opreme za kontrolo (tak prim er je predpis o one­ snaženju zraka); — pom anjkanje republiškega koordinacijske­ ga organa za stanovanjsko gradnjo; — prem ajhno sodelovanje med razvojno-raz- iskovalno dejavnostjo in gradbenim centrom ter operativo itd. K er ni bilo ustrezne družbene akcije na pod­ ročju graditve stanovanj, so si podjetja gradbene operative sama sestavila svoje plane, ki so bazirali na realnem pokritju glede finančnih sredstev. P ri tem so se nujno ravnala po tržnih potrebah, zato so zgradila le toliko stanovanj, kolikor so jih lahko prodala. K er niso imela dovolj lastnih sredstev, tudi stanovanj na zalogo niso gradila. Manjkalo je organiziranih kupcev, pa jih je vsako podjetje sa­ mo zbiralo, kot je vedelo in znalo. P ri takšni organizaciji gradnje so se razvile različne nove tehnologije gradnje, ki bi jih bilo danes škoda opustiti. V prizadevanjih za tehnološki napredek in večjo racionalizacijo, se je operativa razvila tako rekoč, da danes izvaja stanovanjsko gradnjo od lokacije do ključa, pri tem pa pove­ zuje ostale dejavnosti, ki sodelujejo v tej gradnji. Čeprav se m nogokrat krivdo za visoke cene v gradbeništvu vali na gradbeno operativo, slednja nim a dovolj moči, da bi privedla vse udeležence do znižanja cen. V novih pogojih usm erjene stanovanjske gra­ ditve se danes pojavljajo različni predlogi in oblike organiziranosti. Proizvajalce stanovanj, ki se jih zaradi današnjega, skoraj edinega načina gradnje za trg gleda kot monopoliste, naj bi ju tri degradi­ rali na nivo izvajalca, čeprav vemo, da bo gradnja za trg še v bodoče interesantna za tiste občane, ki si bodo kupovali stanovanja sami. Potrebno bo zato tudi sredstva občanov dodatno mobilizirati, saj bodo pripomogla k izgradnji večjega števila sta­ novanj. Kot novi investitorji se bodo pojavili bodisi interesne stanovanjske skupnosti, bodisi kar sta­ novanjska podjetja. V zadnjem času se že dogaja, da neke gru­ pacije pripravljajo organizirano gradnjo celih so­ sesk, nekatera stanovanjska podjetja, ki so brez ustreznega kadra in brez operative, pa hočejo pro­ jek tirati in izvajati vse gradnje naselij kar sama. Ponovno se forsirajo klasične oblike nekda­ njih licitacij, toda v zadnjem času se Sklepajo tudi samoupravni sporazumi med posameznimi proiz­ vajalci stanovanj, občinskimi skupščinami in pred­ stavniki kupcev — koristnikov. Gradbena operativa je mnenja, da se mo­ rajo proizvajalci stanovanj enako pravno vključiti v usm erjeno stanovanjsko gradnjo, saj bi se na ta način bolje izkoristil ves doslej ustvarjen po­ tencial v operativi. G radnja za trg bo še vedno aktualna, ker se kaže zanjo dovolj velik interes na tržišču. Njene sedanje prednosti so v tem: — da odpade vnaprejšnje izločanje celotnega investicijskega zneska pred pričetkom del in ob­ veznost 1 0 -odstotnega garancijskega pologa; — povečujejo se finančna sredstva zaradi last­ ne udeležbe kupcev; — zagotavlja se racionalna gradnja zaradi tes­ nejšega sodelovanja med projektanti in operativo; — proizvajalci stanovanj razpolagajo z izkuše­ nim strokovnim kadrom, ki obvlada gradnjo; — nove organizacijske oblike usm erjene grad­ nje še ne zagotavljajo uspešnega strokovnega in operativnega vodstva, zato bi ukinitev gradnje za trg pomenila zastoj p ri nadaljn ji stanovanjski iz­ gradnji. Sedanji načini oddaje del in konkurenčna bor­ ba lahko povzročijo izkoriščanje gradbeništva, več­ jo fluktuacijo delavcev zaradi nižanja osebnih do­ hodkov in slabo kvaliteto del. Gradbeništvo je p ri­ pravljeno predložiti javnosti odprte k arte in ji ponuditi na vpogled strukturo cene stanovanj. Znano je, da je v ceni stanovanja zajeta vrsta stroškov in da vsi očitki o visokih cenah padajo na gradbenike, v resnici pa izvirajo iz struk tu re cene stanovanja. Sledi, da ima gradbena operativa le okrog 20 odstotkov neposredne udeležbe v ceni stanovanja in lahko z vsemi svojimi ukrepi in z boljšo orga­ nizacijo svojega dela vpliva le na petino cene. Če tudi bi znižala ceno za 50 %>, se s tem poceni sta­ novanje le za 1 0 °/o. Podjetja gradbene operative imajo prem ajhna lastna sredstva, ki jih lahko vlagajo v proizvodnjo stanovanj. Obeti za prihodnje kljub optimističnim napovedim ne kažejo bistvenega zboljšanja. Sred­ stev bo lahko le manj in sicer: k povečanemu prispevku od 4 na 6 % je treba pripomniti, da bo šlo npr. v L jubljani okrog 35 % v solidarnostni sklad za subvencije, 25 °/o v nam ensko oročanje, nekako 40 °/o pa bo ostalo del. organizacijam, kar je manj, kot je bilo doslej, zato vsaj prvo leto večjih sredstev ne bo. Dodatno nam enjena sredstva delovnih organizacij, ki so doslej znašala še vsaj 4,0 %, so obdavčena in zato ni stimulativno, da se vlagajo v stanovanja. Banke se individualnim var­ čevalcem, ki vlagajo svoj delež in ga vežejo za pridoibitev stanovanjskih posojil, ne bodo mogle odpovedati, individualni varčevalci pa vse bolj oklevajo z varčevanjem spričo nižjih dohodkov, višjih življenjskih stroškov in velikega nesoraz­ m erja med našim povprečnim letnim zaslužkom in ceno stanovanja. Visoke cene stanovanj povzročajo med drugim tudi: — počasno pridobivanje zemljišč ob stalnem naraščanju cen; — vsiljevanje dragih objektov oz. dragih u r­ banističnih rešitev (primer: v L jubljani se vsiljujejo podzemne garaže, ki stanejo do 70.000 din za boks, ob dejstvu, da že imamo okrog 1 .0 0 0 neprodanih garaž, v Cerkvenjaku pa se za stanovanjski objekt učiteljev zahtevajo podzemne garaže; — večkratno zaračunavanje komunalnih pri­ spevkov (v ceni stanovanja in še v tarifah); — izdajanje takšnih soglasij, ki imajo za po­ sledico plačilo večjih prispevkov (npr. trafopostaje, prim arni vodi, naprave za razširitev osnovnih ka­ pacitet itd.) in ki ne bi smeli brem eniti samo kupca stanovanja. Razmah stanovanjske gradnje občutno zavira pretirani prom etni davek na gradbene m ateriale, opremo in prodajo stanovanj. Z njim je tudi one­ mogočeno reševanje stanovanjskega vprašanja na ta način, da bi si interesent s prodajo starega, m anjšega stanovanja in z dopolnilnimi lastnim i sredstvi lahko kupil ustreznejše večje stanovanje. Da bi se lahko operativa in projektiva še us­ pešnejše vključili v vsa prizadevanja za zgraditev večjega števila stanovanj, predlagam o naslednje: 1 . proizvajalci stanovanj naj se vključijo kot enakopraven partner v usm erjeno gradnjo stano­ vanj na podlagi samoupravnega sporazum evanja o graditvi stanovanj. 2. Obdrži naj se sistem gradnje za trg kot dopolnitev sedanjim predvidevanjem , da bodo novi investitorji interesne stanovanjske skupnosti. 3. Uvesti je princip integralnega pro jek tira­ nja, ki zahteva timsko delo projektantov kot tudi vseh drugih udeležencev v graditvi stanovanjskih objektov oz. stanovanjskih sosesk. P rojektiva mo­ ra vplivati na sodobni razvoj tehnologije graditve D om u p o k o jen cev v C elju stanovanj, zagotovljena pa m ora biti funkcional­ nost oz. racionalnost graditve in uporabe stanovanj. Sedanje, za slovenske razm ere preveč številne vrste tehnologije, bo treba selekcionirati in razvi­ jati naprej samo najbolj perspektivne. 4. P rojektiranje stanovanj je treba vključiti v gradbeno operativo, ker m ora postati sestavni del v sodobni proizvodnji stanovanj. 5. Urediti je tehnično regulativo, ki zadeva stanovanjsko graditev (tehnične predpise in JUS standarde). Ta regulativa naj poleg kvalitete del in izdelkov definira vse tisto, k a r prispeva k tako- imenovani industrializirani g radnji (začenši od di­ menzij kosovnega m ateriala, prefabrikatov, p ro­ stora, pa do ugotavljanja pogojev izpolnitve zahte­ vane kvalitete). 6 . Gradbena podjetja so pripravljena nuditi odprte ponudbe z navedbo s tru k tu re cene in z mi­ nimalno dogovorjeno akum ulacijo sklepati pogodbe in sporazume za gradnjo stanovanj na večjih kom­ pleksih (soseskah). 7. Licitacije naj preidejo v višje oblike. K jer je p ri določenih urbanističnih elem entih možno uporabiti znane, sodobne tehnologije, naj se raz­ pisuje natečaj za kompletno izgradnjo naselij (šte­ vilo in tipe stanovanj). 8 . Takoj se je treba dogovoriti za družbene k rite rije in norm ative stanovanj, določiti opremo in sploh definirati, kakšno je standardno stano­ vanje. 9. K oncentrirati razvojno-raziskovalno delo in doseči boljšo povezavo m ed Gradbenim centrom Slovenije in operativo. Program i razvojno-raziskovalnega dela naj bodo javni in se predlagajo tudi gradbeni opera­ tiv i v mnenje. Študije pa naj se ne plačujejo, če niso uporabne in ne dajo ekonomskih rezultatov. U D H 333.32:69.057 G R A D BE N I VESTNIK , L JU B L JA N A , 1973 (22) ST . 7-8, STR. 177-180 D elovna skupina BGS: AKTUALNA VPRAŠANJA STANOVANJSKE GRADITVE Prispevek obravnava delež gradbene operative v skupni problem atik i stanovan jske gradnje, podrobno in kritično n av a ja nerešena vprašan ja, k i zavirajo uspešnejšo gradnjo stanovanj, in končno podaja vrsto konkretn ih predlogov za boljše rešitve in pospešitev te gradnje. 10. Vzpostaviti se mora čvrsta organizacija in koordinacija za stanovanjsko gradnjo v m erilu re­ publike. P ri občinah kot nosilcih te akcije pa se m orajo zagotoviti p rim arni strokovni kadri, ki jih danes ni. 11. Sprem eniti predpise, ki zavirajo hitrejše pridobivanje investicijske in upravne dokum enta­ cije in podražujejo gradnjo. (Pripomba: Osnutek zadnjega gradbenega za­ kona predvideva za gradbene izvajalce še bolj ne­ ugoden položaj in daljše postopke p ri upravnih organih). 12. Definitivno urediti pridobivanje, oprem lja­ nje in oddajanje zemljišč ter odpraviti zemljiško rento, ki se ustvarja na račun višje cene stano­ vanj. To pomeni pridobitev zemljišč brez navijanja cen, zagotovitev sredstev komunalnim organizaci­ jam, da lahko izpolnjujejo naloge, ki jih jim na­ laga zakon in očiščenje cene vseh mogočih prispev­ kov (za zaklonišča, šole, vrtce, prim arne kom unal­ ne naprave itd.), ki se sedaj pobirajo. 13. Zagotoviti moramo nadalje potrebne koli­ čine osnovnih gradbenih in instalacijskih m ateria­ lov, saj vemo, da bo pom anjkanje cementa trajalo še vsaj 2—3 leta, opekarne pa že sedaj ne proizva­ jajo materialov, p ri katerih ustvarjajo izgubo. Gradbeništvo samo ni sposobno vložiti dovolj sred­ stev za zagotovitev potrebnih kapacitet za proiz­ vodnjo deficitarnih gradbenih m aterialov (npr. ce­ m enta i. dr.), pa je zato nujna pomoč ostalih de­ javnikov. 14. Potrebno je nadalje razvijati sodobno teh­ nologijo, uvajati racionalizacijo in z boljšo orga­ nizacijo in koordinacijo dosegati pocenitve. K tem u lahko pripom ore koncentrirana gradnja in dolgo­ ročnejši načrti stanovanjske izgradnje te r skleni­ tev republiškega družbenega dogovora o stanovanj­ ski gradnji, ki se trenutno pripravlja. UDC 333.32:69.057 G R A D BEN I V E ST N IK , L JU B L JA N A , 1973 (22) NR. 7-8, P P . 177-180 W orking team of BGS: ACTUAL QUESTIONS OF DWELLING CONSTRUCTION The repo rt trea ts the p a r t of building enterprises for solving the common problem s of dw elling construc­ tion, it p resents in detail the unsettled questions re ­ tard ing m ore efficatious dwelling constructions. Finally it gives some prac tica l propositons for accelaration of building construction. Tehnološki problemi in problemi materialov v zvezi s stanovanjsko gradnjo UDK 333.32:691 Vi k t o r t u r n S e k , d i p l . i n ž . Industrializacija stanovanjske gradnje je iz­ hodišče, s katerega moramo vprašanja obravnavati. Z industrializacijo stanovanjske gradnje tako v odprtem, predvsem pa v zaprtem krogu se rešuje zaostajanje produktivnosti na tem področju v pri­ m erjavi s produktivnostjo p ri proizvodnji indu­ strijskega blaga. Zaostajanje produktivnosti pa se odraža v disproporcu trenda porasta cen industrij­ skega blaga napram ceni za stanovanje. To je splošni problem tudi v drugih evropskih državah. Industrializacija stanovanjske gradnje je postala družbeno-ekonomski in socialni problem za daljše razdobje. Odločitev za industrializacijo stanovanjske graditve pa zahteva razrešitev vrste vprašanj, med njim i bi se hotel nekaterih dotakniti. 1. Nosilec industrializacije je lahko le masovna koncentrirana gradnja: to je tako imenovana usm erjena družbena gradnja. Ce pa hočemo pro­ gram irati in organizirati usmerjeno gradnjo in za to gradnjo potrebne m ateriale, moramo ugotoviti obseg v globalu in po posameznih mestih. Za tako oceno nam dosedanje razm erje in trend grajenja privatne in družbene gradnje ne dajeta nobene osnove, ker želimo in moramo bistveno spremeniti celotno dosedanjo stanovanjsko politiko. Šele z vzpostavitvijo novega sistema financiranja, to je zbi­ ranja in usm erjanja sredstev na usm erjeno in in­ dividualno gradnjo, ne le načelno, temveč tudi ope­ rativno, bo dana osnova za bistveno spremembo dosedanjega trenda usm erjene gradnje. To pa je ena izmed operativnih nalog organizacije, ki naj prevzame skrb in odgovornost za izvajanje stano­ vanjske graditve. V prašanje časa preusm eritve na usmerjeno gradnjo bo odvisno tudi od dosedanjih obvez do »kreditov občanov« in možne te r smo trene preus­ m eritve kred itiran ja privatne gradnje s strani or­ ganizacij družbenega dela. Ne nazadnje bo to od­ visno že od vzpostavitve organiziranega razreševa­ nja problemov financiranja in drugih nalog, ki jih sicer poznamo kot naloge »investitorske službe« v okviru sam oupravnih s truk tu r na področju stano­ vanjske graditve. 2. Tehnična zakonodaja Novi, predvsem lahki m ateriali in konstrukcij­ ski elementi, ki so se pojavili na tržišču, in še usm eritev na masovno industrializirano grajenje, so zahtevali poleg koordinacije v m erah še tudi form uliranje m inim alnih zahtev p ri presoji upo­ rabne vrednosti stanovanja. Tako so bili doslej sprejeti naslednji pravil­ niki analogno kot v drugih evropskih državah. 2.1 »Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za grajenje stanovanjskih objektov po sistemu mo­ dularne koordinacije.« Ta pravilnik je bil noveliran leta 1970. Spre­ memba je v tem, da je m odularna velikost zmanj­ šana od 6 M na 3 M in da je iz obveze pravilnika izvzeta proizvodnja gradbenih objektov v zaprtem industrijskem sistemu. 2.2 »Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za toplotno zaščito zgradb« (1970). P ri delu na predpisu, ki je trajalo od leta 1960 naprej, so bili vzeti v poštev naslednji podatki in param etri: — potrebna mikroklim a v prostoru iz fiziolo­ ških in zdravstvenih zahtev človekovega orga­ nizma, — zunanja klima, zimska in poletna, — fizikalno-tehnično ponašanje zgradbe, — ekonomika eksploatacije, — način grajenja v preteklosti, — podatki izvršenih m eritev klime v novo­ zgrajenih stanovanjih in stanovanjih tradicionalne gradnje v raznih razdobjih leta, S ta n o v a n jsk i b lo k v M ariboru — analize tujih predpisov, — enostavnost tolmačenja in uporabe. Razen prvega od navedenih podatkov so ostali param etri teritorialno pogojeni. Najbolj se to od­ raža v zunanji klimi, ki je v tem pogledu res spe­ cifična. N ikjer se na tako ozkem geografskem pro­ storu časovno toliko ne m enja klima. Tako se izo- term i povprečne julijske tem perature, ki gre prek Portugalske, in povprečne januarske tem perature, ki teče prek Islandije, približujeta pri nas na nekaj desetin kilometrov. V poštev je bilo potrebno vzeti tako poletno kot tudi zimsko klim o skupaj. Z ozirom na gornje dejstvo je gostota meteoro­ loških postaj preredka, večina postaj pa je pričela z delom po letu 1950. To otežuje točnejšo razpore­ ditev terito rija na klim atske cone. Naša klim atska karta je kot p ri večini držav razporejena na tr i cone. Izdelana je na osnovi let­ nih minimumov, ker so bili ti podatki najbolj do­ stopni. Razen tega je na izdelavo k arte vplival tudi način grajenja na posameznih geografskih pod­ ročjih. Naš predpis je v razliko s predpisi v ostalih državah izšel dosti kasno (leta 1970), zato so bile na razpolago tudi predlagane spremembe drugod te r so bili vzeti v poštev tud i novejši sistemi gra­ jen ja in ogrevanja. K arakteristično za naš pravil­ nik je, da so za notranje gradbene elemente (zi­ dovi, stropovi) postavljene različne izolacijske za­ hteve z ozirom na način ogrevanja (centralno, lo­ kalno). V predpisu je vzeta v poštev tudi zaščita v poletnih mesecih. Tako je napram drugim pred­ pisom upoštevano večje zm anjšanje vrednosti K v odvisnosti od teže stene, k a r zm anjšuje proboj zunanje toplote. P ri krovnih konstrukcijah se zah­ teva nižji K iz istega razloga; to pa tudi v zim­ skih mesecih ščiti krovno izolacijo. M inimalne zahteve našega pravilnika (K = 1,1) po vrednostih odgovarjajo v glavnem zahtevam A vstrije (1.12) in Nemčije (1.17), švedske zahteve so strožje (K = 0,80), kar se utem eljuje z energet­ skim deficitom. 2.3 »Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za zvočno zaščito«. Zahteve, postavljene v našem pravilniku, od­ govarjajo zahtevam v drugih državah. Nanašajo pa se na zaščito pred motnjo iz sosednjega stanovanja in s stopnišča. Postavljen norm ativ bazira na zvočni izolativnosti 25 cm opečnega zidu v klasični gradnji. P rav zaradi uporabe novih lahkih m ateria­ lov in novih stropnih in podnih izvedb je postal p raviln ik aktualen. Lahki m ateriali zahtevajo se­ stavljene konstrukcijske rešitve. P rav zaradi tega in ker je izolacija odvisna od vestne izvedbe se zahteva m eritve na objektu. 3. Tehnični problemi, ki niso rešeni s pravil­ niki in standardi 3.1 Eden izmed bistvenih elementov uporabne vrednosti stanovanja je funkcionalnost, določena s param etri položaja, dispozicije števila in velikosti prostorov z možnostjo razm estitve opreme. V tej zvezi je bila že le ta 1970 s strani Sklada Borisa Kidriča financirana študija, ki jo je izdelal inž. arh. Ivanšek. Rezultati te študije skupaj s higien- sko-tehničnimi pogoji tvorijo kompleksno osnovo za presojo uporabne vrednosti in kvalitete stano­ vanja. Študija je uporabljiva za projektante in za verifikacijo sistemov uporabljenih pri masovni stanovanjski gradnji. 3.2 Ukrepi za zagotovitev požarne varnosti so form ulirani v inozemstvu s predpisi. Požari, ki so nastali v stanovanjskih naseljih, zgrajenih po vojni v Angliji in v katerih je baje zgorelo letno več ljudi kot v celem srednjem veku na grmadah, so postavili problem požarne varnosti v ospredje. Form iran je bil v Londonu inštitut, ki je raz­ vil raziskovalno tehniko te r izdelal k riterije za pre­ sojo požarne varnosti v zvezi konstrukcij in m ate­ rialov. Preiskovalne m etode smo osvojili v ZRMK in jih uporabljam o p ri reševanju problemov ladje­ delništva. P ri nas je ustrezni pravilnik šele v p ri­ pravi. Ker uporabljam o v stanovanjski gradnji anorganske m ateriale, problem požarne varnosti ni aktualen te r postaja aktualen šele pri konstrukci­ jah iz lesa in pri uvajan ju plastikov. Vsekakor pa je aktualen p ri g radnji skladišč v zvezi s tako- imenovano »požarno obremenitvijo«. 3.3 U vajanje novih m aterialov, novih kon­ strukcij in novih tehnologij zahteva predhodne preiskave, kontrolirano uvajanje in še sistematično opazovanje v uporabi. Iz večjih ali m anjših pomanjkljivosti, ki se po­ javljajo dostikrat p ri neustrezni izvedbi in ne­ ustreznem področju uporabe, se zbirajo izkušnje, ki bi jih kazalo sistem atično obdelati in dopolniti s preiskavami in objavljati. Gotovo so stroški sa­ nacij, ki padejo večinoma na izvajalca, in stroški vzdrževanja, ki padejo na koristnika, večji kot stroški preiskav, posebno če gre za masovno upo­ rabo. Zakon o investicijski izgradnji zahteva za nove m ateriale, ki se uvajajo, predhodne ateste, ki naj identificirajo m ateria l in ugotove njegovo uporab­ nost, te r preverjajo referenco, kolikor gre za uvo­ žene m ateriale. 4. V zvezi z izborom konstrukcijskih sistemov za stanovanjsko izgradnjo, ki naj bodo splošno uporabni za razne velikosti stanovanj, si moramo zastaviti vprašanje, v kakšni meri sistem dopušča in kako omogočiti adaptiran je stanovanj v večje enote. Saj bomo objekte, ki jih danes gradimo, morali uporabljati še po letu 2 0 0 0 . 5. Problemi materialov V letu 1971 smo zgradili v SRS ca. 10 tisoč stanovanj. Če naj do leta 1980 rešimo stanovanjski problem, sledi iz prognoze gospodinjstev in pozna- S ta n o v a n jsk i b lok v N o v i G orici nega stanovanjskega fonda 1 1 tisoč novih stanovanj letno. Pa tudi če bi bilo to število večje zaradi ko­ rekture neustrezne struk tu re v preteklem deset­ letju in tudi zaradi m igracije povečanje 20—30 °/o v količini ne bi moglo predstavljati posebnega pro­ blema za proizvodnjo osnovnih gradbenih m ate­ rialov. Nastanejo pa problemi, če bomo spremenili strukturo stanovanjske gradnje in z zmanjšanjem družbenih sredstev v privatni gradnji to vrsto gradnje m orda zmanjšali in povečali družbeno gradnjo. Brez finančnih bilanc in podrobneje izde­ lanega sistema, financiranega po glavnih centrih stanovanjske gradnje, ne moremo prognozirati po­ treb. Lahko pa si mislimo, da bodo nastali na­ slednji problemi v zvezi s proizvodnjo osnovnih gradbenih m aterialov. 5.1 Opeka Mislimo, da je danes jasno, da veliko povpra­ ševanje in uvoz opeke iz Italije v preteklih letih ni bil odraz intenzivnega grajenja, temveč da je šlo za nalaganje denarja spričo deklarirane infla­ cije. Danes je verjetno proizvodnja opeke uskla­ jena s potrebo. Ne bi hotel biti pesimist, pa bi ven­ dar opozoril na to, da bi morali usm eriti napore, da bi se v industrializirano gradnjo vključile tudi zidane zgradbe. Dva glavna problem a je pri tem treba rešiti: a) Problem potresne varnosti. Naloga, finan­ cirana s stran i Sklada Borisa Kidriča, teče in kaže pozitivne rezultate. b) Tehnologija grajenja zahteva povečanje preciznosti m er in rešitev problem a m alte in suhe zidave. 5.2 Betonska prefabrikacija je vezana na od­ p rti ali zap trti sistem. Nosilec te tehnologije so lahko le gradbena podjetja. Nedvomna orientacija na družbeno gradnjo daje tej proizvodnji perspek­ tive. V zvezi z orientacijo na betone je aktualno vprašanje kvalitetna priprava gramoza in to v večjih separacijah, predvsem še tudi zaradi urba­ nizacije, ki omejuje nesistematično eksploatacijo manjših kompleksov. V tej zvezi bo potrebno pro­ učiti vprašanja uporabe drobljenega agregata in uvajanje lahkih agregatov za nosilni beton. 5.3 Cement Z rekonstrukcijo, ki je v zaključni fazi v T r­ bovljah in šele s program iranim povečanjem ka­ pacitet z novima pečema v Anhovem in tudi še v Trbovljah bo pokrita potreba po cementu v ce­ loti. Vzrok posebno velikega pom anjkanja cementa v lanskem letu in tudi v začetku letošnjega leta je v kasnitvi rekonstrukcije cem entarne v Trbovljah. 5.4 Jeklo Rebrasto jeklo in Bi-jeklo, ki je prišlo sedaj na tržišče, zahteva še določeno predvidnost in pre­ iskave, če se hočemo izogniti večjim napakam v pogledu kvalitete. Varjene mreže in varjena arm a­ tura, ki jo daje na tržišče Železarna Jesenice, iz­ polnjujejo Sortiment jekla za stanovanjsko gradnjo. 5.5 Proizvodnjo stavbnega mizarstva v SR Slo­ veniji oskrbuje danes širše jugoslovansko tržišče in dosega ustrezne kvalitete. 5.6 Notranja obdelava in instalacije Proizvodnja m aterialov za notranjo obdelavo in izolacije (stene, podi, obloge) niso vezani na si­ stem industrializacije. Vendar pa industrializacija lahko da tej proizvodnji določen impulz, predvsem če gre za izdelavo konstrukcijskih elementov v pre- fabrikaciji. P rav področje finalizacije v smislu in­ dustrializacije močno zaostaja. Na tem področju m ora industrializacija reševati problem deficitar­ nosti v obrtniških storitvah. P o v sem p o d o b en je p ro b le m n a p o d ro č ju in ­ s ta la c ijsk e g a m a te r ia la , k je r bo p o tre b n o re še v a ti S o rtim en t in k v a lite to m a te r ia lo v . Problem pri investiranju v proizvodnji novih m aterialov in pjrefabrikatov so neustrezni kreditni pogoji, tako zaradi višine obresti in kratkih rokov vračanja. P rav to pa novo proizvodnjo, ki p rihaja na tržišče, podražuje, otežuje plasman, posebno če so cene zamrznjene. Pod takim i pogoji pa lahko celotni sistem industrializacije postaja problem ati­ čen, kolikor se mora posluževati bančnega kapitala. U D K 333.32:691 G R A D BE N I V ESTNIK , L JU B L JA N A , 1973 (22) ST. 7-8, STR. 181-184 V iktor Turnšek: TEHNOLOŠKI PROBLEMI IN PROBLEMI MATERIALOV V ZVEZI S STANOVANJSKO GRADNJO A vtor obravnava tehnološke problem e in proble­ me m ateria lov v zvezi z industria lizacijo stanovanj­ ske graditve. Podrobno razčlen ju je vprašan je nosilcev industrializacije , tehnično zakonodajo, problem e, ki niso rešen i s p rav iln ik i in standard i. Med problem i m ateria lov se kritično dotika osnovnih gradbenih m a­ terialov: opeke, cem enta, jek la, stavbnih m izarskih izdelkov, no tran je obdelave in instalacij. UDC 333.32:691 G R A D BEN I VESTNIK , L JU B L JA N A , 1973 (22) NR. 7-8, P P . 181-184 V iktor Turnšek: TECHNOLOGICAL AND MATERIAL’S PROBLEMS W ITH REGARD TO THE DWELLING CONSTRUCTION The au thor trea ts in detail the technological and m ateria l’s problem s w ith regard to th e dw elling con­ struction industrialization. He deals w ith the problem of industrialization factors, technical prescriptions and propositions. The pap e r trea ts in detail the basic bu il­ ding m aterials: brick, cem ent, steel, jo iner’s construc­ tion products and in te rn a l w orks w ith instalation. CEMENTOL izdelki, sredstva za izboljšanje in otrdelega betona ter sredstvo za zaščito svežega in strjujočega se betona UDK 666.972.16 lastnosti svežega in nego ALOJZ SEVER. D IP L . INZ. 1.0 Uvod Razvoj gradbeništva v obdobju zadnjih 20 let, tako v pogledu uvajan ja novih tehnoloških postop­ kov grajenja kot tud i v pogledu kakovosti in ob­ sega izvršenih del, zahteva od kemijske industri­ je, da stopi z gradbeno industrijo skupaj v korak. V ariacije sestav tako osnovnih m aterialov (mine­ ra lna sestava cementa, granulacija mineralnega agregata) kot tudi sestave svežega betona največ­ k ra t onemogočajo doseganje zahtevanih lastnosti svežega ali otrdelega betona, pogosto pa so tudi iz ekonomskih vidikov nesprejem ljive. P rav to je narekovalo kemijski industriji, da je razvila celo vrsto dodatkov betonu, ki vplivajo na spremembo lastnosti svežega, strjujočega se in otrdelega beto­ na, istočasno pa ne povišujejo, pač pa zmanjšujejo stroške gradnje. V tem smislu so bili v okviru TKK Srpenica razviti in na številnih objektih po vsej Jugoslaviji tudi uspešno uporabljeni naslednji naši dodatki betonu, ki imajo skupen osnovni naziv CEMEN­ TOM: ALFA-CEMENTOL, pospeševalec strjevanja be­ tona BETA-CEMENTOL, GAMA-CEMENTOL, DELTA-CEMENTOL, ETA-CEMENTOL, pospeševalec strjevanja in kapilarni gostilec kapilarni gostilec p lastifikator plastoaerant KONTRASOL, sredstvo za zaščito in nego svežega in strjujočega se be­ tona te r cementnih estrihov in m alt CEMENTOLE delimo glede na namen uporabe in na način njihovega učinka v svežem, strjujočem se in otrdelem betonu na specialne dodatke, kam or spadajo ALFA-, BETA- in GAMA-CEMENTOL ter na splošne dodatke betonu, kam or spadata DELTA- in ETA-CEMENTOL. KONTRASOL ne spada med dodatke betonu, tem več je izdelek, ki služi za za­ ščito in nego svežega te r strjujočega se betona ter cementnih estrihov in malt. Osnovna razlika med specialnimi in splošnimi dodatki betonu je v tem, da specialni dodatki be­ tonu vplivajo kemično na lastnosti svežega in s tr­ jujočega se betona, m edtem ko splošni dodatki be­ tonu vplivajo na lastnosti svežega betona le fi­ zikalno. Tako eni kot drugi se dozirajo glede na količino doziranega cementa in sicer: specialni do­ datki v °/o (procent), splošni dodatki pa v %o (pro­ mil). Specialni dodatki betonu se uporabljajo za točno določene posebne namene, kadar želimo po­ speševati strjevalni proces betona, kadar želimo doseči tehnično vodotesen beton ali kadar želimo doseganje obeh učinkov istočasno. Kemijska sesta­ va teh dodatkov je prirejena m ineralni sestavi portland cementov, s katerim i n a kemijski osnovi omogočajo doseganje želenih nam enskih učinkov v otrdelem betonu. Doseganje želenih nam enskih učinkov (hitrost strjevanja, vodotesnost, odpornost proti mrazu, rah li kemijski agresiji) pa je še izra­ zitejše, če so specialni dodatki betonu vedno upo­ rabljeni v kombinaciji s plastifikatorjem DELTA- CEMENTOL. Med dodatki betonu zavzemajo splošni dodatki betonu (plastifikatorji in plastoaeranti) posebno me­ sto, ker so glede na svoje namenske lastnosti naj­ pogosteje uporabljeni. Kot že rečeno, vplivajo na lastnosti svežega in otrdelega betona izključno na fizikalni osnovi. Namenski učinki splošnih dodatkov so dvojni in sicer: vplivajo na lastnosti svežega betona in kar je še važnejše, na lastnosti otrdelega betona. P la­ stifikator, še posebno pa plastoaerant vplivata na spremembo konsistence svežega betona, v otrdelem betonu pa sprem injata struk turo cementnega kam ­ na. S truk turalne spremembe cementnega kamna so p ri plastificiranem betonu pogojene z dispergiv- nim učinkom plastifikatorja, p ri m ikroaeriranem betonu pa z vsebnostjo in strukturo stabilnih mi- kropor, povzročenih s plastoaerantom . K er je ob­ stojnost in tra jnost otrdelega betona prim arno od­ visna od kakovosti in struk tu re cementnega kam ­ na, vidimo, da lahko z uporabo plastifikatorja ali plastoaeranta odločilno vplivamo na kakovost otr­ delega betona (zvišanje mehanske trdnosti, odpor­ nosti proti zm rzovanju in odtaljevanju, vodotes- nosti ipd.). S specialnimi splošnimi dodatki betonu omo­ gočimo izboljšanje oziroma doseganje določenih lastnosti svežega, strjujočega se in otrdelega beto­ na. S tem pa seveda beton neposredno po vgraditvi v objekt še vedno ni zaščiten pred atmosferskimi vplivi in ga je potrebno določen čas intenzivno ne­ govati. Klasičen način polivanja z vodo, ki je dol­ gotrajen in pogosto spričo subjektivnih faktorjev manj zanesljiv, je mogoče nadom estiti z mnogo bolj zanesljivo mem bransko zaščito svežega in s tr­ jujočega se betona. V ta nam en je izdelano sred­ stvo KONTRASOL, ki ima to lastnost, da kot zelo tanek film, razpršen po površini betona, zaščiti be­ ton pred škodljivimi atmosferskimi vplivi (sonce, veter) v začetnem obdobju strjevanja. Rezultati preiskav, prikazani p ri detajln i ob­ ravnavi CEMENTOL izdelkov, so bili ugotovljeni v laboratorijih Zavoda za raziskavo m ateriala in konstrukcij v Ljubljani, Institu ta gradjevinarstva Hrvatske v Zagrebu in Zavoda za ispituvanje na m aterijali v Skopju, medtem ko so fotografski po­ snetki izdelani v Razvojnem oddelku TKK Srpe­ nica v Ljubljani. 2.0 Doziranje dodatkov betonu CEMENTOL izdelki — dodatki betonu, so za­ radi enostavnejšega doziranja, predvsem pa zaradi lažjega hom ogeniziranja v sveži betonski mešanici izdelani v tekočem koncentriranem stanju. Njihov učinek v svežem oziroma otrdelem betonu pa je zelo odvisen od načina doziranja CEMENTOL iz­ delkov v betonerski mešalnik. Specialni CEMENTOL izdelki (ALFA-, BETA- in GAMA-), ki se na kem ijski osnovi vključujejo v h idra taci j ski proces strjevanja betona, lahko v prim eru, da so dozirani kot koncentrat (v procen­ tih), hipno lokalno reagirajo s cementnimi m ine­ rali in tako onemogočijo enakomerno učinkovanje na celotno količino doziranega cementa. H ipna re­ akcija specialnega CEMENTOLA s cementom v betonskem mešalniku pa pogosto povzroči prav nasprotne učinke, kot pa smo jih z uporabo CE- MENTOLOV želeli doseči v svežem ali otrdelem betonu. P ri splošnih CEMENTOL izdelkih (DELTA- in ETA-), ki učinkujejo na sveži oziroma otrdeli be­ ton le na fizikalni osnovi in so torej dozirani v zelo m ajhnih količinah (v promilah), je zelo težko do­ segljiva enakomerna razporeditev te količine v sorazmerno kratkem času (ca. 30 sek.) po celotni betonski mešanici. Za doseganje želenih učinkov tako specialnih kot tudi splošnih CEMENTOL izdelkov, je potreb­ no le-te pred njihovo uporabo ustrezno razredčiti z vodo (v razmerju najmanj 1 :2 do 1 :3 ) ali pa jih dozirati avtomatsko skupaj z zamesno vodo. Glede na možnost sedim entiranja pozameznih sestavin dodatka je potrebno posode, v katerih so dodatki shranjeni, pred njihovo uporabo dobro p re­ tresti ali vsebino dobro premešati, da se le-ta sho- mogenizira. P ri volumskem doziranju dodatkov je po­ trebno upoštevati njihovo specifično težo, ki se sko­ raj v vseh prim erih razlikuje od 1,0 kg/dm3. Spe­ cifične teže za posamezne dodatke so podane p ri de­ tajln i obdelavi posameznih dodatkov. K valitetni betonerski m ešalniki shomogenizi- rajo svežo betonsko mešanico v času ca. 30 sek. K er je v tem času zelo težko ročno zdozirati dva dodatki hkrati, je ITAS-Kočevje izdelal avtom at­ sko dozirno napravo, ki ta dva dodatka skupaj z zamesno vodo vnese v mešalnik. Dozirno napravo, ki je v celoti odporna proti korozijskemu delovanju agresivnih specialnih dodatkov, je možno m ontira­ ti tudi na obstoječe betonarne. 3.0 Časovna obstojnost dodatkov Kemična sestava tako splošnih kot tudi speci­ alnih dodatkov zagotavlja praktično njihovo ne­ omenjeno obstojnost, če so le-ti herm etično zapr­ ti in pravilno skladiščeni. Dodatki, ki so občutlji­ vi na nizke tem perature, m orajo biti hranjeni v prostorih, k jer se ne pojavi nevarnost zmrzovanja, V prim eru, da celotna količina dodatka iz ene poso­ de ni takoj uporabljena, je po vsaki uporabi po­ trebno posodo dobro zapreti. Le tako je zagotovlje­ na kemična stabilnost in čistost uporabljenega do­ datka. 4.0 Lastnosti, namen uporabe in dozacija po­ sameznih CEMENTOL izdelkov 4.1 ALFA-CEMENTOL, pospeševalec strjeva­ nja betona 4.11 Lastnosti Pospeševalec ALFA-CEMENTOL je tekoči­ na, ki se na neorganski osnovi kemično vklju­ čuje v proces strjevanja svežega in strjujočega se betona. Z učinkovanjem na določene cementne mi­ nerale (predvsem na C3S — trikalcijev silikat) omogoča h iter porast m ehanskih trdnosti strjujoče­ ga se betona. K er deluje na cementne minerale, je njegov učinek zelo odvisen od sestave cementa. Najboljši učinki z ALFA-CEMENTOLOM so doseg­ ljivi p ri čistih cementih ali p ri cementih, ki vsebu­ jejo nevodovpojne dodatke (predvsem žlindre). P ri cementih z dodatki pucolana, še posebno, če je ta pucolan močno vodovpojen, pa je učinek pospeše­ valca ALFA-CEMENTOLA pač nekoliko manjši. Različen učinek pospeševanja strjevanja p ri beto­ nih, izdelanih s čistimi cementi, pa je iskati, razen seveda v različnosti kem ijskih sestav cementov, predvsem v razlikah začetnih vodnih potreb VPo (neposredno ob zamešanju) in vodovpojnosti dVPt po času »t« (30 minut, 1 ura). Poleg sicer naj večjega vpliva cementa ima na učinek pospeševalca ALFA-CEMENTOLA iz­ redno velik vpliv tudi sestava svežega betona. Kot je razvidno iz diagrama št. 1 , je porast tlačne trd ­ nosti strjujočega se betona neprim erno večji p ri n ižjih v/c faktorjih svežega betona kot p ri višjih, glede na sicer samo plastificirani beton. P ri določeni sestavi svežega betona, k jer se vrednost v/c faktorja ne menja, pa zelo vpliva na povečanje učinka pospeševanja strjevanja betona hitrost strjevanja atrjujočega.se betona povečanje toplote svežega betona. V diagram u št. 2 je prikazan vpliv pospeševalca ALFA-CEMEN­ TOLA v kom binaciji s plastifikatorjem DELTA- CEMENTOLOM na porast tlačne trdnosti p ri par­ jenju betona. Ta porast je znašal v prim erjavi s samo plastificiranim betonom pri 8 urnem ciklusu -------------- T lačn a tr d n o s t b e to n sk ih kock I ----------— 7x7x7 cm po 6 urnem p a r je n ju -------------- p r i s t a r o s t i beton a 8 ur T lačn a tr d n o s t b e to n sk ih kock 7x7x7 cm p r i s t a r o s t i b eton a 9 u r b rez p a r je n ja A gregat: Moravac ^ g ^ g “8 mm Cement: B eočin PC 20z 350 Znak Cementol v % N ačin s t r ­ je v a n ja beton aALFA- DELTA- 1 4 ,0 0 ,3 I P arjen o2 2 ,0 0 ,3 3 - 0 ,3 U 4 ,0 0 ,3 H 5 2 ,0 0 ,3 N eparjen o - 6 0 ,3 D i a g r a m š t , 2: V p liv p o s p e š e v a lc a ALFA-CEMENTOL-a na t la č n o tr d n o s t s t r ju jo č e g a s e b e ton a p r i p a r je n ju parjen ja (2 u ri predhodnega odležavanja, 2 uri enakomernega zviševanja toplote betona od + 20 stopinj Celzija na 65 °C s pomočjo parjenja, 2 u ri konstantno zadrževanje toplote na + 65 °C s pomoč­ jo pare, 2 uri enakomerno zniževanje toplote beto­ na na ca. 30 °C) ca. 100 °/oo, če je beton vseboval poleg 0,3 % DELTA-CEMENTOLA še 4,0 % ALFA- CEMENTOLA. Kot rečeno, je toplota svežega betona tako pri betonu brez dodatkov, še posebno pa p ri betonu, k jer je uporabljen pospeševalec ALFA-CEMEN- TOL, zelo važen dejavnik za doseganje želenih učin­ kov pospeševanja strjevanja. H idratacijska toplota, ki se sprošča v času vezanja in strjevanja betona, vpliva neposredno na povečanje m ehanskih trd ­ nosti otrdelega betona, seveda v odvisnosti od ko­ ličine vode v svežem betonu. Količino vode pa lahko pri nesprem enjeni sestavi in konsistenci sve­ žega betona zmanjšamo s plastifikatorjem DELTA- CEMENTOLOM in s tem omogočimo sproščeni hidratacijski toploti maksimalno učinkovanje na cementne m inerale in s tem direktno na porast tlačne trdnosti strjujočega se betona. Ta pospešeni porast trdnosti strjujočega se betona spričo zmanj­ šanja količine vode v svežem betonu sledi iz raz­ lik specifičnih toplot osnovnih m aterialov v sesta­ vi svežega betona (agregat in cement ca. 0,2 kcal/ kg0 C, voda 1,0 kcal/kg0 C). K ot je razvidno, je po­ trebno je segret j e vode za 1° C pe tk ra t več toplote kot za cement in agregat, zato vsako zm anjšanje ko­ ličine vode v svežem betonu učinek pospeševalca še dodatno poveča, ker se sproščene kalorije ne izgub­ ljajo v vodi. To velja še posebej za betoniranje pri nizkih tem peraturah okolja, ko se toplota betona hitro odvaja v atmosfero in s tem še dodatno opo- časni hidratacijski proces. P rav zaradi n aveden ih zak on itosti je potrebno pospeševalec ALFA-CEM ENTOL ob vezn o uporab­ lja ti v kom binaciji s p lastifikatorjem DELTA-CE- MENTOLOM. Absolutno povečanje tlačne trdnosti otrdele­ ga betona, katerem u je bil dodan pospeševalec ALFA-CEMENTOL in p lastifikator DELTA-CE- MENTOL, je p ri betonih, ki strju jejo pod norm alni­ mi tem peraturnim i pogoji (+20° C) neprim erno višje kot p ri nizkih tem peraturah okolja. Vpliv samega pospeševalca ALFA-CEMENTOLA, kakor tudi kombinacije ALFA- in DELTA-CEMENTOLA na povečanje tlačne trdnosti strjujočega se betona pod normalnimi tem peraturnim i pogoji okolja (+20° C), je v odvisnosti od njegovi starosti prika­ zan v tabeli št. 1. Iz rezultatov, ki se nanašajo na beton, izdelan iz anhovskega cem enta PC 25 z 540, je razviden tudi dokajšen porast tlačne trdnosti pri 28 dnevni starosti betona v prim erjav i z betonom brez dodatkov. Tabela št. 1 S esta v a sv ežeg a beton a H5 S v /e CEMENTOL ■ga > o fa k to r $ S H P k g/m s — •/o •/« 300 0,49 — — 300 0,49 4,0 — 300 0,47 4,0 0,2 T la čn a trd n o st p r i s ta r o sti b e to n a 1 3 7 28 kp/cm:! 91 232 324 449 146 330 432 584 164 357 468 603 Tabela št. 1: Vpliv pospeševalca A lfa in p lastifi­ kator j a D elta cem entola na p o rast tlačne trdnosti strjujočega se betona pod norm aln im i tem peratu rn im i pogoji (ca. +20° C) V zimskem obdobju, ko zaradi h itrega zm anj­ šanja toplote svežega betona nastopi nevarnost zmrzovanja, lahko s kom binirano uporabo ALFA- in DELTA-CEMENTOLA ustrezno znižamo zmrzi­ šče vode do ca. -—5° C, istočasno pa močno poveča­ mo h itrost strjevanja. Iz tabele št. 2 je razviden vpliv nizkih zunanjih tem peratu r na prirastek tlačne trdnosti strjujočega se betona. Betoni so bili izpostavljeni različnim tem peraturnim režimom okolice in sicer brez dodatka te r z dodatkom 4 °/o ALFA-CEMENTOLA in 0,2«/» DELTA-CEMEN­ TOLA. Za preiskave je bil uporabljen cement Pod­ sused PC 20 p 350. K ot je iz tabele 2 razvidno, je beton brez dodatkov izkazoval po 3 dneh deponi­ ran ja neposredno po p rip rav i na tem peraturi —5° C tlačno trdnost ca. 40 kp/cm 2 vendar tudi znake zmrzali, medtem ko je beton z dodatkom Tabela št. 2 S e s ta v a sv ežeg a b eton a V seb n ost v / c CEMENTOL 3 dn i cem en ta fa k to r A L F A - D E LT A - +20" C 0°C —5» C k g /m s 300 0,52 •/» V. 147 kp/cm * 40 37* 300 0,52 4,0 0,2 198 97 87 * zm rzlinske poškodbe ** dni T lačn a trd n o st b e ton a p r i s ta ro sti 7 d n i 28 d n i C 3d + 0° C 4d + 20° C k p /cm ! 3d - 5« C o/)0 C 4d + 20° C ° 3d + 0" C 3d — S» C 25d + 20° C 25d + 20* C kp/cm * 241 238 245 324 286 271 315 261 291 456 433 333 Tabela št. 2: V pliv pospeševalca Alfa in p lastifi­ ka to r j a D elta cem entola n a porast tlačne trdnosti b e ­ tona, k i je izpostavljen različnim tem peratu rn im re ­ žimom ALFA- in DELTA-CEMENTOLA izkazoval pod istimi pogoji s trjevan ja tlačno trdnost ca. 90 kp/cm2 in n ikakršnih destruktivnih površinskih posledic zmrzovanja. Preiskave betona, izdelanega s cementom Trbovlje PC 20p 350 te r z dodatkom 4 % ALFA- CEMENTOLA in 0,1 % DELTA-CEMENTOLA, iz­ postavljenega 100-tim ciklusom zmorzovanj a-odta- ljevanja (1 ciklus predstavlja deponiranje betona 4 u re v vodi pri tem peraturi + 20° C in 4 ure na m razu p ri tem peraturi —20° C) so pokazale, da kom binirana uporaba ALFA- in DELTA-CEMEN­ TOLA vpliva pozitivno tudi v pogledu odpornosti proti tem destruktivnim vplivom. Vrednost E — m odula po 100-kratnem zm rzovanju-odtaljevanju je v prim erjavi z E — modulom v namočenem sta­ nju, izm erjenim pred pričetkom zmrzovanja, na­ rasla za ca 8 °/o, iz česar sledi, da je beton odporen proti vplivom zmrzovanja-odtaljevanja. (Za oceno odpornosti betona proti zm rzovanju-odtaljevanju se je v praksi splošno uveljavilo načelo, da je be­ ton odporen proti tem vplivom, če se vrednost E — modula po določenem številu ciklusov zm rzovanja- odtaljevanja ne zniža za več kot 25®/» glede na vrednost E — modula pred zmrzovanjem). Rezultati preiskav prav tako izkazujejo, da se vrednosti E — modulov betona, izdelanega z dodatki ALFA- in DELTA-CEMENTOLA, povečajo tudi v prim er­ javi z betonom, izdelanim brez dodatkov. Ti rezul­ tati, prikazani v tabeli št. 3, potrjujejo, da upora­ ba ALFA- in DELTA-CEMENTOLA ne vpliva negativno na beton v otrdelem stanju, če je le-ta izpostavljen vplivom zmrzovanja-odtaljevanja, celo nasprotno, odpornost takega betona se predvsem zaradi uporabe plastifikatorja DELTA-CEMENTO­ LA nekoliko poveča. S e s ta v a sv ežeg a b e to n a V red n osti E — m od u la p r i n a p eto sti 55 k p /cm 2 V seb n o st v ic CEM ENTOL v su h em sta n ju v v o d o za s ičen em sta n ju po KM) c ik lu sih cem en ta fa k to r A L F A - D E LT A - — starost 28 d n i — s ta ro st 42 d n i — odt. — s ta ro st k g /m s — Vo kp/cm* k p /cm 2 kp/cm* 300 0,55 — — 329000 339000 354000 300 0,50 4,0 0,1 327000 340000 401000 T abela št. 3: R ezultati p reiskav betona z in brez pospeševalca A lfa in p lastifika to rja D elta cem entola na odpornost p ro ti zm rzovanju — odtaljevanju Pospeševalec ALFA-CEMENTOL je dodatek betonu, ki v svoji sestavi vsebuje tudi kloride. K er se v zvezi s tem pojavlja vprašanje korozijske ob­ stojnosti arm ature v betonu, so bile izvršene kom­ pleksne preiskave z iamenom, da se ugotovi stopnja vpliva ALFA-CEMENTOLA na korozijo arm ature v betonu. P ri tem je bila uporabljena metoda do­ ločitve polarizacijskih krivulj. Izdelani so bili be­ toni brez dodatkov, beton z dodatkom 4 % ALFA- CEMENTOLA te r beton z dodatkom 4 %> ALFA- D i a g r a m št. 3: Vpliv ALFA-CEMENTOLA, kombinirane uporabe Alfa in Delta- cementola ter CaCl2 na nagnjenost armature v betonu k koroziji in 0,2 °/o DELTA- CEMENTOLA ter beton z do­ datkom 1,2 °/o CaCli>. Iz grafičnega prikaza rezultatov preiskav, prikazanih v diagram u številka 3, je ob upoševanju k riterija , da arm atura še ni izpostavljena koroziji, če pri potencialu +500 mV gostota toka ne prekorači 60 uA/cm2 razvidno, da ALFA-CEMENTOL v ko­ ličini 4 °/a na težo cementa kakor tudi kom binirana uporaba 4 % ALFA- in 0,2 '°/o DELTA-CEMENTO- La ne pospešuje korozije arm ature v betonu. Po­ tek krivulj betona z dodatkom ALFA-CEMENTO- LA je podoben poteku krivulje betona brez do­ datkov, tj. z dolgim začetnim blagim vzponom, kar je značilno za kovine v stanju pasivnosti. Beton, katerem u je bil dodan CaCl2 v količini 1,2 %> na težo cementa, pa prikazuje zelo strm potek pola- rizacijske krivulje, ki že p ri napetosti +300 mV prekorači gostoto toka 60 uA/cm2. Iz tega sledi, da ima že 1,2 % CaCL vpliv na povečanje nevarnosti korozije arm ature v betonu. Kombinirana uporaba ALFA- in DELTA-CE- MENTOLA je bila preiskana tud i v pogledu vpli­ va na sprijem ljivost arm atu re z otrdelim betonom. V ta nam en so bili izdelani preizkušanci dimenzij 20 X 20 X 20 cm ,v katere je bila vgrajena gladka arm aturna polica 0 12 mm dolžine 80 cm deklari­ rane kvalitete Č 24/36. Dolžina sidran ja v betonu je znašala 19,5 cm. Preiskave so bile izvršene na dveh, po kvaliteti različnih betonih. Rezultati pre­ iskav, prikazani v tabeli št. 4, izkazujejo, da je S esta v a s v ež e g a b e to n a L a stn o sti o trd e leg a b eton a C em en t V rsta V seb n o st CEMENTOL A L FA D E LT A v ic fa k to r G ostota P orozn ost R azlez stožca S tarost T lačn a trd n o st S p rijem ­ lj iv o st — k g /m 1 tež . •/. — kg/d m s v o l. — °/o cm dn i k p /cm ' k p /cm ! U s j e 254 — ____ 0,55 2,50 1,0 48 36 303 26,3 PC 30 p 350 254 4,0 0,2 0,55 2,50 1,0 47 36 336 40,0 300 — — 0,50 2,46 1,1 44 36 330 27,9 300 4,0 0,2 0,50 2,45 1,3 44 36 345 39,3 Tabela št. 4: V pliv pospeševalca ALFA-CEM ENTOLA in p lastifikato rja DELTA-CEM ENTOLA na po­ večanje sprijem ljivosti arm atu re z otrdelim betonom sprijem ljivost arm ature z betonom močno povečana (ca. 40 do 50 °/o) če le-ta vsebuje ALFA- in DELTA- CEMENTOL. P ri betonih, ki so vsebovali omenje­ na dodatka, je nastopilo izvlečenje arm ature iz be­ tona šele potem, ko je bila v arm aturi že dosežena m eja plastičnosti, m edtem ko p ri betonih brez do­ datkov to ni bil prim er. 4.12 Namen uporabe Osnovni nam en uporabe pospeševalca ALFA- CEMENTOLA v kombinaciji s plastifikatorjem DELTA-CEMENTOLOM je v pospeševanju strje­ vanja strjujočega se betona. Zato se količinsko največ uporablja predvsem tam, k jer želimo, bo­ disi iz tehničnih ali ekonomskih (čim hitrejša in čim večkratna uporaba istega opaža) razlogov v čimkrajšem času pridobiti na m ehanski trdnosti strjujočega se betona. K er im a ALFA-CEMENTOL razen na h itri p rirastek mehanske trdnosti betona v določeni m eri (do ca. —5° C) vpliv tudi na zni­ žanje zmrzišča vode v svežem betonu, se zelo uspešno uporablja tudi v zimskem obdobju. P ri tem je potrebno paziti na to, da m ora b iti beton, ko obstaja nevarnost njegove ohladitve pod —5° C, kljub uporabi ALFA- in DELTA-CEMENTOLA ustrezno toplotno zaščiten, kajti ALFA-CEMEN­ TOL ne deluje kot »antifriz«. Glede na nove predpise za prednapeti beton, ki prepovedujejo uporabo dodatkov betonu, če le-ti v svoji sestavi vsebujejo kloride, uporabe ALFA- CEMENTOLA za prednapeti beton ne priporočamo. 4.13 Dozacija Dozacija ALFA-CEMENTOLA je v odvisnosti od že preje naštetih vplivnih faktorjev, lahko zelo različna. P ri sicer isti sestavi svežega betona bo v zimskem času potrebna višja količiia ALFA-CE­ MENTOLA kot v letnem času, n ižja pa bo pri uporabi čistih cementov kot p ri uporabi mešanih cementov, predvsem z dodatki vodovpojnega tufa, seveda glede na doseganje enakih procentualnih učinkov p ri pospeševanju strjevan ja na strjujočem se in otrdelem betonu. K er je optim alna dozacija pospeševalca ALFA-CEMENTOLA odvisna torej od številnih vplivov, tako sestave svežega betona in okolice kakor tud i od različnosti zahtev pri gradnji, so podane samo meje, v katerih naj se dozacija giblje: 2 do 4 °/o ALFA-CEMENTOLA (2 do 4 kg na 100 kg cementa) in 0,2 do 0,3 °/o DELTA-CEMEN­ TOLA (0,2 do 0,3 kg na 100 kg cementa), preraču­ nano na težo doziranega cementa. K er so podatki za doziranje dodatkov prikaza­ ni v težinskih odstotkih, je p ri volumskem dozi­ ran ju potrebno upoštevati njihovo specifično težo, ki znaša: ALFA-CEMENTOL 1,320 g/ml DELTA CEMENTOL 1,230 g/ml U D K 666.972.16 G R A D B E N I V E ST N IK , L JU B L JA N A , 1973 (22) ST. 7-8, ST R . 184-190 Alojz S ever: CEMENTOL IZDELKI, SREDSTVA ZA IZBOLJŠANJE LASTNOSTI BETONA Č lanek podrobno opisuje dodatke betonu, k i jih izdeluje TKK Srpenica in im ajo skupno kom ercialno im e CEMENTOLI (Alfa, Beta, Gama, Delta, Eta) in KONTRASOL. To so sredstva za izboljšanje lastnosti svežega in otrdelega betona, KONTRASOL pa je sred­ stvo za zaščito in nego svežega in strju jočega se betona te r cem entnih estrihov in m alt. Podane so tehnične karak teris tike in recep ture te r način i doziranja. U DC 666.972.16 G R A D BE N I V ESTNIK , L JU B L JA N A , 1973 (22) N R . 7-8, P P . 184-190 A lojz Sever: CEMENTOL PRODUCTS, MEANS FOR IMPROVEMENT OF CONCRETE QUALITIES The paper trea ts in deta il th e additives fo r con­ crete, w hich are m ade by chemical industry Srpenica un d er th e common com m ercial m ark CEMENTOLS (Alfa, Beta, Gama, Delta, Eta) and KONTRASOL. These a re the com pounds destined for quality ’s im pro­ vem ent of fresh and hardened concrete, KONTRASOL is a compound for pro tection and en tertain ing of fresh and hardened concrete, of flooring p lasters and m ortar. The technical data and recipes are given, as w ell as th e dosing m anners. Sanitarna stena ,,SIGMA BLOK“ M ARTIN GORŠEK, D IP L . IN 2 . G radnja stanovanjskih, hotelskih, turističnih in podobnih objektov že nekaj le t zahteva hitrejše, enostavnejše in ekonomične j še vgrajevanje instala­ cij in sanitarnih elementov v kopalnicah, straniščih in kuhinjah. Dosedanje klasične načine vgrajevanja insta­ lacijskih elementov na samem mestu, ki so zdru­ ženi z zamudnimi drobnimi deli kot dolbljenje, p re­ bijanje, sestavljanje, vzidovanje ipd., nadomeščajo različni montažni načini vgrajevanja celotnih spo­ jev san itarn ih elementov. Te pripravljajo kot sani­ tarne »vozle«, »bloke« ali »stene« v tovarniških obratih in izdelujejo v industrijsk ih serijah ter jih nato v objektih hitro, montažno vgrajujejo. Ob tem, ko tud i p ri nas prehajam o na indu­ strializirane načine gradnje — predvsem stano­ vanjske — opažamo, da smo dosegli pomemben napredek tudi na področju serijske priprave kom­ pletn ih sanitarnih elementov. Ob iskanju čim boljših rešitev za hitro, eno­ stavno in v vsem funkcionalno prilagojeno vgra­ jevanje sanitarnih elementov so se razvile številne enačice sistemov, ki pa vendarle težijo k istemu sm otru. Med domačimi podjetji, ki so se lotila prefa- brikacije, je dosegla najvidnejši napredek »SIGMA« (Savinjska industrija opreme in gradbena montaža) iz Žalca, ki s svojo sanitarno steno »SIGMA BLOK« izpolnjuje vse pogoje, ki se zahtevajo od moder­ nega prefabriciranega sanitarnega elementa. Sani­ tarno steno razvijajo skupaj z Gradbenim centrom Slovenije že skoraj 10 let. Sanitarne stene trenutno izdelujejo v več različnih variantah, težijo pa za tem, da bi se število različnih tipov zmanjšalo na tr i do štiri, k ar je predpogoj za veliko serijsko in ceneno proizvodnjo. Sanitarne stene izdelujejo v proizvodnem obra­ tu v Zabukovici in to v kovinskih kalupih, v katere se namestijo oziroma vgradijo vse predvidene in­ stalacije in priključki, nato se vsi sklopi zalijejo z lahkim betonom prim erne trdnosti, ki ga je možno obdelati z vsemi klasičnimi gradbenimi m ateriali. Višina stene je etažna višina, širina in debelina pa sta različna z ozirom na tip stene. 2200 2100 S l. 2. M ontaža sa n ita rn e s ten e na gra d b išču S l. 3. S ta n o v a n jsk i o b jek t, v k a te ­ rem je vo d o v o d , iz v e d e n s san itar­ n im i sten a m i »-SIGMA BLOK-« Sanitarna stena »SIGMA BLOK« vsebuje: — dvižne vode za hladno, toplo vodo in cir­ kulacijo, — razvod tople in hladne vode, — odtočno kanalizacijo z vsemi priključki za sanitarne predmete, — ventilacijske cevi s pripravljenim i p ri­ ključki za odzračevalne ventile, — cevi in doze za električno instalacijo, — odprtino, ki se zapre z vratci iz nerjaveče pločevine in služi za revizijo spojev vseh dvižnih vodov, — vertikalo za odvod m eteorne vode. Vsa vodovodna instalacija se pred zapolnjeva­ njem preskusi na tesnost. Prevoz in montaža sta enostavna zaradi soraz- m erom a m ajhne teže, ki se giblje od 200 do 1000 kp z ozirom na tip san itarne stene. Postavljanje se izvede z žerjavom. Montaža zahteva vključno s po- Sl. 4. Z u n a n ji v id ez k o p a ln ice , iz d e la n e s »-SIGMA BLOK-« vezavo vertikal le 2 do 4 ure in se zato inštalaterji zadržujejo na gradbišču znatno krajši čas kot pri drugih, znanih, klasičnih načinih postavljanja in­ stalacij. Proizvajalec dostavlja na gradbišče skup­ no s sanitarno steno tudi ves spojni in tesnilni m a­ terial za povezavo vertikal, kakor tud i posebna tes­ nila za hitro priključevanje san itarn ih predmetov. Sanitarne stene se običajno vgrajujejo kot pre­ delne stene med kopalnico in kuhinjo, oziroma med dvema kopalnicama. iz naših holehtivov NOVICE VODARJEV Splošna vodna skupnost DRAVA-MURA, M aribor se je v letošnjem ju n iju p rid ruž ila tis tim kolektivom gradbeništva, k i im ajo že svoje lastno glasilo za boljše in fo rm iran je vseh svojih članov. Im enujejo ga »NOVI­ CE VODARJEV« in iz p rve štev like povzemamo: — Iz uvodnega članka: Glede n a dognanja v zadn jih nekaj le tih lahko sklepam o, da bo n a področju vodnega gospodarstva še več dela, ne sam o pri g rad n ji regulacijskih ob jek­ tov, am pak p ri m elioracijah, vodooskrbnih objektih in ob jek tih za prečiščevanje voda. P o vsem tem n e m o­ rem o pričakovati kakšne stagnacije p ri našem delu v prihodnjih letih , am pak predvidevam o še h itre jš i vodnogospodarski razvoj, to pomeni, da bo še več dela. Podjetje »SIGMA« dobavlja sanitarne stene za vrsto gradbenih podjetij kot »Vegrad« Velenje, »Konstruktor« in »Stavbar« Maribor, »Ingrad« Ce­ lje, »Novogradnja« Zagreb, »Primorje« Rijeka, »Progres« Pirot, »Sava« Jesenice, »Jelovica« Škof­ ja Loka in druga. Posebno v zadnjem času, ko prehajajo grad­ bena podjetja na tehnologijo tunelskih opažev pri gradnji stanovanj, so prišle prednosti novega si­ stema izvedbe vodovoda še veliko bolj do izraza. Izvedba vodovoda, ki sedaj vsebuje še ventilacijo, elektr. instalacijo in predelno steno, je, ne računa­ joč prihranek časa, za 5 do 15 % cenejša od klasič­ ne izvedbe. V podjetju »SIGMA« Žalec, kjer imajo tre ­ nutno še dovolj možnosti, da povečajo proizvodnjo, so se odločili, da bodo zaradi velikega interesa gradbenih podjetij zgradili nove proizvodne pro­ store za proizvodnjo sanitarnih sten »SIGMA BLOK«, predvsem z željo, da s sodobno tehnologijo ob velikoserijski proizvodnji enakih tipov dosežejo prihranek na času in denarju ob vsesplošni akciji, da zgradimo čim h itre je in ceneje prepotrebna družbena stanovanja. Na gradbenih podjetjih pa ostane, da če pač vgrajujejo vrsto drugih prefabriciranih elementov in ob moderni gradbeni tehnologiji, vgrajujejo tudi prefabricirane sanitarne stene. Vsak poskus, ki gre v smeri uvajanja m ontažnih elementov v našo gradnjo, pomeni nedvomno prihranek na času za projektanta, izvajalca gradbenih del, inštalaterja in seveda investitorja. Edini predpogoj za res smo­ trno uvajanje m ontažnih elementov v prakso pa je v resnično tesnem sodelovanju med navedenimi koristniki, predvsem na področju norm iranja in standardiziranj a. Področje naše vodne skupnosti obsega četrtino do tre tjino ozem lja SR Slovenije in n a tem razm erom a velikem prostoru im am o številna gradbišča. P a ne samo to: zadnja le ta im am o stalno gradbišče v Zagre­ bu, in sicer p ri g rad n ji obram bnih nasipov ob Savi. Smo delovna organizacija, k i je »doma« na vseh koncih. — Naš gospodarski načrt: Ob koncu le ta predvidevam o realizacijo v višini kak ih 70 m ilijonov dinarjev . V p rim erjav i z lansk im letom se je povečal načrt naše dejavnosti za okrog 60%>, v nekaterih delovnih enotah celo za več. P ri h idrogradnjah npr. znaša po­ večanje celo več kot 70% . Na tako povečano dejavnost bistveno vpliva skrb družbe, da b i odprav ila poškodbe, ki so jih povzročile lanske poplave v P om urju in v dolini Pesnice, razen tega pa smo se v S loveniji lotili g radnje varstven ih objektov, k i naj bi bistveno vplivali za zm anjšan je nevarnosti pred m orebitnim i poplavami. O m eniti velja še dodatna dela, ki so se pojavila p ri u re ja n ju osnov­ nega odvodnega sistem a v zvezi z g radnjo avtoceste Hoče—A rja vas, in splošno potrebo, ki jo ču tijo inve­ stito rji p ri izgradnji nu jno potrebnih vodnogospodar­ skih objektov. P oudariti moramo, da lahko računam o s povečano dejavnostjo tud i v naslednjih letih , k a r bomo upoštevali p r i naših program skih zasnovah. Z la­ sti v Pom urju im Pesniški dolini bo do konca le ta 1975 mnogo dela. P redvidena je tud i zelo živahna d e jav ­ nost p ri u re jan ju km etijskega prostora z m elioracijam i in še drugim i deli. — Športne igre vodarjev Slovenije: P rav k ar se p rip rav ljam o na le tne športne igre vo­ darjev Slovenije 30. ju n ija v K ran ju . Začetek teh iger je bil dvoboj m ed vodnim a skupnostim a S av in ja Celje in D rava-M ura le ta 1966 v M ariboru. T okra t se sre­ čujem o že osmič. Iz prvega srečanja m ed dvem a ek i­ pam a v š tirih športn ih panogah so igre p rerasle v p ra ­ vo m anifestacijo športnega duha vodarjev iz vseh sedm ih vodnih skupnosti Slovenije, Zavoda za vodno gospodarstvo in H idrom eteorološkega zavoda, k i tek ­ m ujejo v osmih športn ih panogah, nastopilo pa bo 350 športnikov-delavcev. N aša delovna skupnost bo im ela v K ran ju 50 športnikov, ki bodo tekm ovali v disciplinah: šah, p lavanje , m ali nogomet, s tre ljan je z zračno puško, kegljanje, balinanje, nam izni tenis in odbojka. Na lanskih igrah smo po težkih borbah v hudi konkurenci dosegli p ri skupni uvrstitv i p rvo mesto. Bili smo tesno p red Koprom in Celjem. Težko bomo letos ponovili lansk i uspeh, vendar pričakujem o, da bodo naši športn ik i tud i tok ra t dali vse od sebe za najboljšo uvrstitev. PRVI POZDRAV IZ ZAKOPAN V 5. številki BILTEN — glasilu ko lektiva SGP P ionir Novo m esto je pod gornjim naslovom že ob jav­ ljen sestavek, poslan uredn ištvu neposredno s tega velikega gradbišča na Poljskem . Takole pišejo med drugim : V polovici ap rila so na Szymaszkovi polani v Za- kopanah tudi v da ljn ji Poljsk i prvič zabrneli naši stro ­ ji in se z jeklenim i rilci zarili v zem ljo na prostoru, k je r bo stal novi hotel Hozak. Že naš začetek n i bil posebno ohrabrujoč: narava nam je že ob prvem sre ­ čanju pokazala pesti. Zakopane ležijo v pogorju Tatre, 963 m etre visoko nad morjem. K o smo prišli, je bilo zem ljišče še vedno pod precej debelo snežno odejo, tem p era tu re so bile precej pod ničlo ion že v prv ih dneh sm o preživeli več snežnih in deževnih neviht. Zima, m raz in n eu rja so nas k sreči ovirala le p ri p rip rav lja ln ih delih, ko smo postavljali prostore za nastanitev . P rije tn o pa to seve­ da ni bilo, saj se nism o imeli kam zateči, dokler nism o vsaj nekaj zgradili. Danes je slika že precej drugačna. Na območju celotnega gradbišča in delavskega naselja je posnet humus, nasute pa so tud i dovozne ceste in dohodi. Bivališča za delavce so postavljena, p ra v tako k u ­ hinja, zgrajeni so prostori za p isarne in skladišča, zarasle so deponije m aterialov, v našem naselju pa so položene tu d i vse potrebne vodovodne, elek trične in telefonske napeljave. Celotno gradbišče je osvetljeno in kaže ponoči p rav veličastno sliko. S tro ji so se že toliko globoko za rili v hrib, da so že izoblikovali sliko plato jev in zunanje ureditve bo­ dočega hotela. Nekako smo se že privad ili na blato, ki nam po vsakem dežju nagaja. P rispele so betonarne, žerjavi so že postavljeni in so dali gradbišču v Zako- panah dokončno podobo. T ukajšn ji prebivalci se za naše delo živo zanim a­ jo. V prvom ajskem sprevodu, ki smo se ga udeležili tudi mi, smo doživeli p risrčen sprejem in smo bili živo pozdravljeni od prebivalcev in predstavnikov, ki so bili zbran i n a častni tribuni. P rv i v tisi in težave, s katerim i smo se srečali ta ­ koj po prihodu, opozarjajo na izreden pom en prevoza m aterialov, ki jih bomo dovažali iz Jugoslavije. K oli­ kor bolj nem oteno bodo po tekali ti prevozi, toliko m anj težav bomo imeli v Zakopanah. N aslednji, za nas pom em ben dejavnik bo vrem e: vrem e se na nad­ m orski višini, k je r gradimo, sp rem in ja iz u re v u ro in ne samo iz dneva v dan, zato nam bo najb rž še m arsi­ katero zagodlo. Lep pozdrav vsem v domovini! SGP »PIONIR« TUDI V BOSANSKEM PETROVCU IN KULEN VAKUFU V Bos. Petrovcu gradim o Togrel, proizvodno dvo­ rano za Lesno industrijsko podjetje (SIP) O štrelj. Oglejmo si najp re j ta objekt. — Dogovor o gradnji tega ob jek ta z uporabo Togrel betonskih m ontažnih elem entov je bil sklenjen v ap rilu 1972 v skupni izm eri 10.500 m 2. N aknadno je naročnik povečal površino na 15.000 m 2, pro jek ti pa so nam bili p redan i 18. ju lija lani. Zem eljska dela je oprav il investito r sam v širo­ kem odkopu. Približno 2500 m 3 zem lje za točkovne in pasovne tem elje smo nato odkopali še mi. 15. avgusta smo začeli z deli. K ot naši kooperanti delajo na gradbišču: na streh i IZOLATOR iz Zagreba, p ri k leparsk ih delih OMP INSTALATER iz Novega mesta, p ri k ljučavničarskih delih IM KO iz L jub ljane in pri stek larsk ih delih STEKLO iz L jubljane. 21. septem bra smo bili že tak o daleč, da smo začeli z m ontažo konstrukcije: na jp re j stebrov in nato no­ silcev. Z m ontažo strehe smo začeli 11. oktobra, sneg pa nas je začel ovirati p ri delu že v začetku decem bra in nam je nagajal vse do 28. decem bra, ko smo z deli prekinili. Izgotovljeni objekt bomo predali v drugi polovici jun ija , seveda, če ne bo investito r spet kaj dodal. O bjekt je sestavljen iz tre h Togrel dvoran, k i stoje vzporedno druga poleg druge. Dolge so po 150 m etrov. P rv i dve sto jita d ruga poleg druge, nato sledi aneks, tre t ja Togrel dvorana in nato spet aneks. Zadnjih 25 m etrov ob jek ta je izvedenega v dveh etažah. K er je spodnja etaža v klasični izvedbi in je le zgornji del ob jek ta v m ontažni izvedbi Togrel, je to gradnjo zelo otežilo. V dvoetažnem delu objekta so nam reč stebri izdelani v klasični izvedbi. Razen težav, ki nam jih je povzročalo vrem e, smo im eli težave tudi s transportom , k er je gradbišče le precej oddaljeno od Novega m esta, K rškega in Nove Gorice, odkoder smo dobivali m ontažne elem ente in ves drugi m aterial. Siporeks smo dovažali iz Pule, b lokete iz Sarajeva, cem ent iz T rbovelj, le zidake iz bližnjega Bihaća. Virov za p resk rbo gradbišča tod v bližini pač ni. Voda v tukajšn jem vodovodu im a slab pritisk, zato smo si pom agali tako, da sm o postavili dve cisterni po 10 m 3 in v n jih ponoči nastreza li vodo. Težave z investicijsko-tehnično dokum entacijo, ki jo investitorju dobesedno trgam o iz rok, pa so v gradnjah , k i se jih lotevam o tako običajne, da jih skoraj ne kaže omenjati. Tehnologijo proizvodnje v to v a rn i stavbnega pohištva, ki bo v tem objektu, p rip rav lja jo zdaj in nam sproti rišejo gradbene detajle. V K ulen V akufu smo v sred i ap rila predali naroč­ n iku T rikotažni tovarni BEBITRIKO Togrel proizvod­ no dvorano v tlorisni površin i 2600 m 2. Tam smo opra­ vili samo zem eljska dela in zm ontirali betonski ske­ let, vsa ostala dela (streho, tlak e itd.) pa je prevzelo gradbeno podjetje iz Bihača. KAJ GRADI GP »OBNOVA« LJUBLJANA P lan podjetja predvideva n a dom ačem tržišču re ­ alizacijo v višini 181,303.000 din. Od tega odpade na g radbena dela 104,976.000 din. Več ko t 80 %> p lan iran ih del je že zagotovljenih z naročili, ostalo bo potrebno še p ridobiti v tem letu. V letošnjem letu bo približno 44 %> realizacije od­ padlo na stanovanjsko izgradnjo. N a področju občine Šiška gradim o objek te samo­ stojno in n a skupnih gradbiščih PZ GIPOSS. Letos smo že predali stanovalcem 96 stanovanj v stolpnici ob O birski ulici. O bjekt je g ra jen v tehnologiji litega betona z uporabo velikostenskih opažev. Na območju soseske SŠ-6 bomo do konca le ta dogradili stanovanj­ sko stolpnico s 73 stanovanji, v ju n iju pa bomo pričeli g rad iti podobno stolpnico z 89 stanovanji. Obe stolpnici s ta izvedeni v litem betonu z uporabo velikostenskih opažev. Končujemo v soseski SŠ-6 zadnji objekt lahke m ontaže s 75 stanovanji. N ajvečje gradbišče v Šiški je v soseski SŠ8/1, k je r skupaj s Tehniko (30°/o) in P io­ n irjem (30 %>) gradim o 4 stanovan jske stolpnice v teh ­ nologiji težke montaže. V vsak i stolpnici je 88 stano ­ vanj. P rv i objekt bo dokončan do ju lija 1973. V gradnji je d ruga stolpnica, tre tjo pa bom o pričeli m ontirati v ok tob ru letos. Tehnologija težke montaže, k i smo jo uvedli v lanskem letu, p red stav lja nadaljn jo izpopol­ n itev m ontažne gradnje. E lem enti so večji, celostenski in finalizirani do takšne mere, da so s končano m ontažo končana tud i vsa gradbena dela n a objektu, vključno s finalizirano fasado. Etažo z 8 stanovanji m ontiram o v 6 delovnih dneh. Na področju občine M oste-Polje gradim o stano­ v an ja v soseski Slape v tehnologiji lahke montaže. V m arcu smo predali objekt s 40 stanovanji, v zaključ­ n i fazi pa sta še 2 ob jek ta s po 60 stanovanji. V g rad ­ n ji je tu d i objekt z 80 garsonjeram i. Letos smo dogra­ dili ko tlarno za celotno naselje. V času od jun ija do ok tobra bomo pričeli z m ontažo tre h novih objektov s skupno 140 stanovanji. V zim skem obdobju 1973/74 bo rekonstru irana sedanja b etonarna Jugom ont, katere n ap rav e so že do trajane. P rehajam o n a baterijsk i si­ stem proizvodnje srednje velik ih elem entov širine 2,40 m e tra s podobno stopnjo finalne obdelave kot p ri tehnologiji težke montaže. V soseski BS-7 za Bežigradom gradim o za poslov­ no združenje IMOS stanovan jsk i blok z 48 stanovanji, t r i a trijsk e h iše in a trip lex garaže. P red a ja objektov je predvidena za leto 1974. V Domžalah bomo pričeli z izgradnjo dveh stolp­ nic s po 60 stanovanji. S tolpnici bosta izvedeni v litem betonu z uporabo velikostenskih opažev Huennebeck. Na področju Domžal nas čakajo še dela na u re ­ d itv i okoliša šole Domžale te r dokončanje šole v M eng­ šu. P ričenjam o z izgradnjo osnovne šole v Zalogu, ki m ora b iti dograjena do feb ru arja 1974. V Novi Gorici je v tek u izgradnja velikega hotela »Argonavt«. G radbena dela bodo potekala še skozi vse leto, ob jek t pa bo po predvidevanjih gotov p ri­ hodnje leto. S področja industrije gradim o ob Sloven­ čevi ulici polnilnico brezalkoholnih pijač »Slovenija vino«. O bjekt je g ra jen po sistem u m adžarske m on­ taže BVM. INDUSTRIJSKA GRADNJA STANOVANJ G radbeno podjetje O bnova je po letu p rip rave in štud iju tehnologije le ta 1971 pričelo n a gradbišču DESG ŠS-8/1 z gradnjo stanovanj po načinu težko panelne m ontažne gradnje. P ri tej g radnji sodelujejo v okviru združenega podjetja GIPOSS še podjetja SGP P ionir Novo mesto, GP T ehnika L jub ljana in S tandard -Invest L jubljana. D anašnje po trebe po stanovanjih nareku jejo izva­ jalcem, da bi gradili stanovanja h itro in poceni. Raz­ vojni oddelek GP O bnove je razvil tehnologijo težke montaže, ka tere b istvo je g radn ja oz. m ontaža s sten­ skim i in stropnim i elem enti, fasada pa se zap ira z ve­ likim i sendvič elem enti, k i toplotno in zvočno izolirajo stanovanje. D a bi pospešili gradnjo san itarij in sekun­ darn ih predelnih sten, se izdelujejo do sedaj san itarne kabine, ki niso finalno izdelane, sedaj pa se p rehaja na dokončno obdelavo z m ontiranim i san itarnim i pred­ meti. P redelne stene so izdelane po dim enzijah, tako da zapirajo celotne razpone od stene do stene z vg ra­ jenim i v ratn im i okv irji in s končno gradbeno obde­ lavo. Vse sestavne m ontažne elem ente sedaj izdelujem o na gradbišču, kasneje pa računam o, da bi postavili to ­ varno, ki bi izdelovala potrebne m ontažne elemente, do lokacij pa bi jih transpo rtira li s težkim i tran sp o rt­ n im i sredstvi. Menimo, da im a ta način gradnje velike velike prednosti, predvsem v h itrosti — uporab lja pa se lah ­ ko m anj kvalific irana delovna sila. S polnejšo in r a ­ cionalnejšo te r h itre jšo gradnjo pa se bo znižala tud i cena za kv. m eter. Doslej smo zm ontirali 88 stanovanj v roku šestih zimskih mesecev, zdaj p a računam o, da bom o enako število stanovanj zm ontirali v tre h mesecih. Zaradi velike po trebe po gradnji stanovanj, k i se kaže v zadnjih le tih in velikega pom anjkan ja kvali­ ficiranih delavcev ugotavljam o, da bo možno graditi predvsem n a tak e in podobne načine. PLAN GRADNJE ZA LETOS V GP »ZIDGRAD« IDRIJA Na podlagi kontak tov z investitorji n a našem ob­ m očju so bili ob koncu lanskega le ta zb ran i podatki o predvidenih g rad n jah v letošnjem letu . P odatk i so pokazali, da se p rip rav lja mnogo investicij, vendar pa sedaj kaže, da investito rji še niso uspeli p rip rav iti dokum entacije in sredstev do tak e stopnje, d a bi bilo možno pričeti z gradnjo. V pretežni m eri še niso p ri­ p rav ljen i pro jek ti. Dela so predvidena v tovarn i ETA, Cerkno, dalje za Lesno industrijo , Sp. Id rija , v tovarn i kolektorjev, v Rudniku živega srebra, za Tem eljno izobraževalno skupnost, Dom starih , podjetje »Čipka«, vse v Id riji itd. Poleg tega je p redvidena g radn ja okrog 180 stanovanj v Id riji in Cerknem. Predvidena vrednost teh investicij je 81.000.000 din, od te vrednosti b i odpadlo za letošnjo realizacijo p r i­ bližno 47.000.000 din. D ela v tak i vrednosti bi bilo pod­ je tje zmožno opraviti v zahtevanih rokih. Od zgoraj navedenih del pa im am o zaenkrat le m alo del zago­ tovljenih. Sklenjenih pogodb in pogodb v p rip rav i je za 31.270.000 din. Od te vrednosti pa odpade na letošnjo realizacijo 23.900.000 din. Iz tega sledi, da je predvidom a zagotovljenih g ra­ denj glede predvidene realizacije za leto 1973 le 49 «/o. G lavni vzrok za tako m ajhno angažiranost naših k a­ pacite t je torej neprip rav ljena dokum entacija p ri in ­ vestito rjih in nep rip rav ljena urbanistična dokum enta­ cija za stanovanjske objekte. I. ETAPA V PROGRAMU HOČE JE ZAKLJUČENA (Iz letošnje 1. št. STAVBAR, glasila PVG S tavbar M aribor) V le tu 1972 smo v celoti zaključili I. etapo v pro­ gram u Hoče, k i je obsegala izgradnjo n ap rav za pro­ izvodnjo osnovnega m ateria la — betona. Ta faza je obsegala izgradnjo: — centralne betonarne, —■ separacije gramoza, te r — gradbenega laboratorija . C entralna betonarna je p r i svojem obratovanju presegla naša pričakovanja. Z betonarno smo postali učinkovitejši p ri g radn ji objektov. D olgotrajne p ri­ prave gradbišč za p ričetek gradn je so na področju M a­ ribora te r bližnje okolice postale preteklost. Ob po­ stav itv i betonarne z veliko kapaciteto n a sta ln i lokaciji je treb a izvesti h ite r in kvalite ten prevoz betona, ki nam ga omogočajo š tirje avto mešalci. S tem smo no tran ji (gradbiščni) transpo rt betona delno prenesli na javne prom etne poti. P roblem i sodobne organizacije g radnje s tem vse bolj potiskajo v ozadje vprašan je prostorskega p lan iran ja in njihovega usk lajevanja, vp rašan je časovnega p lan iran ja pa posta ja zelo važno. Z dnevnim i p lani vg rajevan ja betonskih konstrukcij smo si izdelali tu d i nov koncept učinkovitega vodenja gradbene proizvodnje. Z dograditvijo dodatnega silosa za cem ent (kapa­ citete 500 ton) bom o lažje pokrivali konice p ri vg ra­ jevan ju betona te r prem ostili nekajdnevne izpade p ri dobavi cementa. Separacija gram oza je pričela obratovati ob dnevu republike. K om pletno napravo smo uvozili iz Italije, zm ontirala p a jo je naša m ontažna skupina v rekord­ nem času. Po tehnološki zasnovi je separacija m ed najbolj popolnim i v S loveniji in omogoča p ridobivanje zelo kvalite tn ih gram oznih frakcij. V letošnjem le tu bomo z m ontažo hidrociklona ob separaciji rešili tu d i problem kvalite tne m ivke, ki ne bo vsebovala organsk ih prim esi, značilnih za n ah a ja ­ lišča m ivke ob Dravi. Ob betonarn i smo ko t zaključek k p rv i e tap i zgra­ dili in predali svojem u nam enu sodobno oprem ljen gradbeni laboratorij, k i stalno kon tro lira kvaliteto vseh sestavin, po trebnih za izdelavo betona, te r kvaliteto betona samega. Z zgraditv ijo separacije in cen tralne betonarne so v celoti dani pogoji tudi za redno obratovanje tovarne gradbenih elementov, k i jo gradim o ob betonarni v okviru II. etaže program a Hoče. V okv iru te etape smo v le tu 1972 zgradili dve m ontažni hali v velikosti 2000 m2 s pripadajočim p ri­ zidkom te r energetskim i objekti. V p rvo halo smo že v celoti preselili proizvodnjo težkih gradbenih elementov, ki je b ila organizirana v provizorni panelarn i ob B etnavski cesti. D osedanjem u program u izdelave m ontažnih elem entov za m ontažne hale »varese« te r gradbene betonske ga lan terije (stop- niščne ram e, ograjeni elem enti, m ontažni napušči in venci, m ontažni balkoni, preklade, jaški) bomo v le ­ tošnjem program u dodali še: — m ontažne tra f o postaje, —• m ontažne čistilne naprave, — velikostenske m ontažne fasade, — san ita rne vozle, — m ontažne dimnike, te r — ostale elemente, k i so po trebni p ri g radnji ob­ jektov. V drugi hali bo še v tem mesecu stek la proizvod­ n ja lažjih gradbenih elem entov iz lahkega (izolacij­ skega) in težkega betona na visokoproduktivni stabiln i stiskalnici, k i jo je dobavila zahodnonem ška firm a VIBROBLOK. S tem stro jem bomo p redela li velike količine glinopora, ki ga izdelujem o v obratu v P ra ­ gerskem. Proizvodni program obrata za proizvodnjo lahkih gradbenih elem entov bo obsegal v začetku iz­ delavo elm entov za nosilne in predelne stene iz lah ­ kega in težkega betona te r izdelavo cestnih robnikov, kasneje bomo program dopolnili še z izdelavo ostalih elem entov, ki jih zahteva tržišče, kot so polnila, razni tlakovci te r ostali elementi. IN GRADNJA STANOVANJ N ad dve desetletji je p redstav lja la stanovanjska g radn ja pretežn i del dejavnosti PVG STAVBAR. Za­ rad i tak e usm eritve smo bili po štev ilu zgrajenih s ta ­ novanj več le t na prvem m estu v n aši republik i in smo velja li kot specializirano podjetje za stanovanjsko gradnjo. Po daljšem obdobju letos prvič načrtu jem o v red ­ nostno enak obseg stanovan jske gradnje in ostale gradbene dejavnosti. S tanovanjska g radn ja za tržišče bo predvidom a znašala največ 40°/o celotne vrednosti le tošnje proizvodnje. T aka usm eritev je v letošnjem le tu pogojena n a eni s tran i s pom anjkanjem prip rav ­ ljen ih zem ljišč za stanovanjsko gradnjo, na drugi stran i pa z dejstvom , da im am o tren u tn o veliko naročil za g radn jo nestanovanjsk ih objektov. Z MEDNARODNEGA SEJMA V FRANKFURTU Več članov kolektiva m ontažnega podjetja INSTA­ LA CIJA L jub ljana si je, ko t izvemo iz 4. številke n ji­ hovega glasila MONTER, ogledalo m ednarodni sejem v F ran k fu rtu . O tem takole pišejo: »Na sejm u UNIKLIM E prikažejo proizvajalci) z vsega sveta novosti s področja klim atizacije, ogrevanja in san ita rij. Obiskovalec dobi vtis, da je to bolj trgov­ ski kot tehnični sejem . Z natančnejšim ogledom pa odkriješ tu d i novosti in zanim ivosti, še več pa je zna­ nih stvari, za ka tere so p ri nas večne težave. Npr. rad i­ ato rji: razstav ljen ih je bilo veliko najrazličnejših r a ­ diatorjev , različnih tako po velikosti kot po obliki1. Izdelani so iz jeklenih cevi, jek lene pločevine te r sive in alum inijeve litine. Na vsem sejm u ni bilo opaziti enega sam ega pločevinastega rezervoarja za kurilno olje, od najrazličnejših pa do na jveč jih so vsi narejen i iz p lastičn ih snovi, ojačanih s steklenim i vlakni. Več proizvajalcev je razstav lja lo p ritrd iln i m ate­ ria l za cevi in rad ia torje , s ka terim se bistveno skrajša čas m ontaže. K sk ra jšan ju m ontaže pripom orejo tudi najrazličnejša orodja in stroji. Eden izmed paviljonov je b il nam enjen športu in rekreaciji. R azstavljenih je bilo mnogo bazenov, savn in f iltr irn ih naprav. Veliko je b ilo klim atskih naprav, ki so tu d i za velike zm ogljivosti izredno m ajhnih di­ m enzij, potem črpalke, ki tu d i naj večje tečejo tako rekoč b rez šuma, oljni in plinski gorilniki, ki jih je to ­ liko, da jih skoraj ne opazimo več. V prihodnje naj bi si ogledalo take sejm e še več naših ljudi, k e r se ta tehn ika izredno razv ija in mo­ ram o iti v korak z razvojem . DELA GIP »INGRAD« CELJE V TUJINI Sam ostojno je pričelo pod je tje Ingrad z delom v ZR N em čiji s 1. I. 1970. P red tem smo sicer že delali v inozem stvu (A vstriji in Nemčiji), toda le v sestavu d rug ih podjetij, k a te ra so im ela n a tem področju že nekaj izkušenj. Tako smo sodelovali s podjetji: K on­ s tru k to r M aribor, S tavbar M aribor in v sestavu po­ slovnega združenja Giposs L ju b ljan a GmbH München. S p renehan jem poslovanja firm e GmbH Giposs v M ünchnu pa je v podjetju In g rad padla odločitev, da bi p ričeli sam ostojno prevzem ati dela. T aka odločitev je b ila še posebej mogoča zarad i tega, ker si je kader v p o d je tju že pridobil določene izkušnje glede p re­ vzem anja in izvajan ja g radbenih del na nem škem t r ­ žišču. Po izvedenem postopku je bilo izdano od Zvez­ nega sek re taria ta za zunanjo trgovino dovoljenje za ustanovitev firm e. U stanovljena je b ila firm a GmbH Ingrad-W ohnung und Industriebau s sedežem B uxte­ hude. Od ustanovitve lastne firm e v Nemčiji, to je od novem bra 1971 dalje, prevzem a dela ta firm a direktno, delom a pa jih prevzem a In g rad Celje p rek svojega sek to rja za inozemstvo. V M ünchnu tečejo tu d i razgovori med Ingrad C elje in GmbH R udisbau o bodočem sodelovanju, ki bi obsegalo poleg gradbenih del še inštala terska dela in proizvodnjo izdelkov stavbnega pohištva. MOSTOVA V CELJU Ob prazn iku dela je slavil kolektiv Ingrada še eno delovno zmago, saj je b il p redan svojem u nam enu m ost čez Savinjo v Čopovi ulici. V zimi p rek in jena dela na p rik ljučk ih so sedaj končana in je b il most p red an prom etu za 1. m aj. S tem se je izpolnila občanom Lise večletna želja in zahteva. Obenem p a bodo podani pogoji za h itre jšo stanovanjsko gradn jo v Liscah. Enako je bila za prazn ik dela gotova tud i m ostna konstrukcija m ostu v Polulah. Investitor je most v Polulah usposobil samo za prehod pešcev, k er še nim a zbran ih sredstev za izvedbo cestnih priključkov, k i so vezani na rekonstrukcijo ceste iz Celja skozi Polule. Delovni kolektiv Ing rada se z občani veseli delov­ ne zmage ob otvoritv i obeh celjskih mostov. B o g d a n M elihar NOVA TOVARNA ZA PROIZVODNJO GRADBENIH ELEMENTOV V LJUBLJANI Nekako tiho, brez običajnih slovesnosti je v L jub ­ ljani p ri S tandard -investu stek la proizvodnja legozi- dakov tj. oblikovancev iz glinopora, kapacitete 17 m i­ lijonov opečnih enot, k a r se po količini lahko p rim erja s srednje veliko opekarno. G raditev tovarne gradbenih elem entov so narekovale potrebe P rogram a 80, deset­ letnega razvojnega n ač rta stanovanjske izgradnje v občini L jub ljana-S iška, k i se že uresničuje. T ovarna že dela s polno zm ogljivostjo p rve faze izgradnje. Ta faza obsega proizvodnjo oblikovancev iz lahkega glinopornega betona, dalje oblikovancev iz težkega betona iz m ineraln ih agregatov in kot s tra n ­ skega proizvoda — težkega konstruktivnega in lahkega izolacijskega betona. Vsi oblikovanci iz tega program a nosijo kom ercialno im e legozidaki. Tovarna im a v svo­ jem proizvodnem program u tud i potresne oblikovance »ClGON«. L e-ti služijo za gradnjo visokih objektov n a potresnih področjih. U porabni pa so tud i v nizki gradnji. N adaljn je faze izgradnje tovarne predvidevajo osvojitev proizvodnje širšega asortim ana gradbenih elem entov. K ončni cilj celotnega program a proizvodnje je t. i. »hiša v paketu« ali kot to razlagajo p ri S tan- dard-investu , investito rju tovarne, oštevilčeni g rad ­ beni elem enti, po trebn i za neko hišo, k i bodo g rad i­ te lju dobavljeni na parcelo. Te elem ente bodo grad i­ te lji zlagali pretežno brez kvalificirane delovne sile. Celotno proizvodnjo nadzira in a testira Zavod za raziskavo m ateria la in konstrukcij v L jubljani. H kra ti s sprem ljanjem proizvodnje načrtu je postopke za r a ­ cionalizirano uporabo legozidakov. Eden od sistem ov je že obdelan in se im enuje protipotresni racionalizi­ ran i sistem PRSF. V globalu p redstav lja povprečno 24°/o pocenitev zidanja, če ga prim erjam o z doslej p ri nas uporabljenim i klasičnim i načini. Glinopor, k i je tu g lavna surovina, je bil strokovni javnosti že p redstav ljen . R ezultati raziskav so bili ob­ jav ljen i v štev ilk i 2/72 G radbenega vestnika. Legozidaki, proizvedeni iz tega m ateriala, združu­ jejo v sebi veliko več pozitivnih lastnosti, kot dosedaj znani podobni oblikovanci. Osnovne in b istvene med njim i p a so predvsem večja nosilnost, boljša izolativ- nost in zelo dobra top lo tna akum ulativnost zidu iz tega m ateriala. Poleg pom an jkan ja kvalite tn ih m aterialov n a trž i­ šču je investito rja do odločitve za tako vrsto proizvo­ dov privedlo tu d i dejstvo, da ljub ljansk i bazen ni več neizčrpen v ir gramoza. Iz raziskav zalog nam reč sledi, da b i ob n ad a ljev an ju eksp loatiran ja gram oza s takim tempom, ko t je sedanji, porabili vse zaloge prej kot v 15 letih. G radbeništvo je legozidak ugodno sprejelo, ker je uporaben p ri vseh v rstah gradenj. S prejem a tud i racionalizirani p ro tipo tresn i sistem zidanja in trenutno raste na obm očju L jub ljane nekaj dem onstracijsk ih gradbišč, k i so osvojila ta sistem. V zasebni izg radn ji pa je legozidak iz glinopora razm erom a še neznan, vendar proizvajalec predvideva, da bo njegova popularnost sčasoma narasla, kot se je to zgodilo v večini evropskih držav, koder si danes gradbeništva brez uporabe tega gradiva ni več mogoče zamisliti. B . F. vesti VELIK ŽIVLJENJSKI DOSEŽEK NAŠEGA GRADBENEGA STROKOVNJAKA A kadem ija za urbanizem in regionalno p lan iran je Zvezne republike Nemilije s sedežem v M iinchnu je soglasno sklenila im enovati tovariša Sergeja Bubnova, dipl. gradbenega inžen irja in d irek to rja GIPOSSA, za dopisnega člana akadem ije. Konzul Zvezne republike Nemčije v Zagrebu g. dr. Rudolf Schmidt je v četrtek, dne 21. ju n ija v L jubljani, ob navzočnosti B orisa Mikoša. dipl. gr. ing. in sekre­ ta r ja za urbanizem SR Slovenije, akadem ika prof. dr. Gorazda Kušeja, glavnega ta jn ik a Slovenske akade­ m ije znanosti in um etnosti. V iktorja T urnška, dipl. gr. ing., predsednika Zveze raziskovalnih organizacij SRS, nredsednikov strokovnih društev Zveze gradbenih in ­ ženirjev in tehnikov, D ruštva a rh itek tov in d ruštva urbanistov SRS, profesorjev F aku lte te za gradbeništvo in geodezijo, predstavnikov gradbenih podjetij, osebnih sodelavcev in tovarišev počaščenca, v k ra tk em nago­ voru obrazložil najv idnejše strokovne dejavnosti, za katere ga je akadem ija im enovala za svojega dopis­ nega člana. Med ostalim i deli je g. konzul posebno podčrtal pom em bna p redavan ja tov. ing. S. B ubnova v širokem krogu nem ških strokovnjakov v F ra n k fu rtu in W ies- badenu, k je r je govoril o industrializaciji gradbeništva v Jugoslaviji, nada lje posredovanje izkušenj o potresno varn i gradnji, zlasti po potresu v Skopju, k i so jih nato nem ški strokovnjaki s pridom uporab ili na po­ tresn ih področjih Zvezne republike Nemčije, udejstvo­ vanje v m ednarodni organizaciji za gradnjo v po tres­ n ih področjih, k je r je v Evropski kom isiji zelo viden in delaven generaln i sekretar, tra jn o poglab ljan je so­ delovanja med gradbenim i strokovnjak i ZR Nemčiie in SR Slovenije oziroma SFR Jugoslavije, vodenje gradnje velikih stanovanjskih sosesk v L jub ljan i itd. Tudi sicer je tov. ing. S. Bubnov znan kot velik in zelo vesten te r delaven član družbenih in strokov­ n ih društev, saj je m ed drugim že nad 10 le t glavni urednik »Gradbenega vestnika« in član up rave Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov SRS. Zato mu k njegovem u novem u živ ljenjskem u do­ sežku in počastitvi vsi toplo čestitamo! C iril S ta n ič ZVEZA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN DRUŠTVO ZA CESTE SR SLOVENIJE Vas vabi k slovensko-hrvaški strokovni ekskurziji po Sloveniji in zahodni H rvaški Že več let se p redstavniki Zveze gradbenih inže­ n irjev in tehnikov Slovenije in SR H rvatske in p red ­ stavniki D ruštva za ceste Slovenije te r SR H rvatske dogovarjajo za prired itev skupne strokovne ekskurzije z ogledom najvažnejših cestnoprom etnih objektov v obeh republikah. Po dogovoru s p redstavniki naše Zveze in p red ­ stavniki D ruštva za ceste Slovenije predlagam o stro­ kovno ekskurzijo, ki naj bi b ila v m esecu septem bru 1973. P redstavnik i obeh republik se bodo zbrali ob do­ ločenem dnevu (po možnosti v sredo ali v četrtek) v L jubljani, k je r bodo strokovnjaki obrazložili p roble­ m atiko cestne mreže L jubljane. P redstavnik i Republi­ ške skupnosti za ceste pa jim bodo pojasnili p roble­ m atiko razvoja cestne mreže Slovenije. Po razprav i se bodo odpeljali z avtobusi po novi avto cesti V rhnika— Postojna, k je r si bodo ogledali še odsek Postojna— Razdrto, ki je trenutno v gradnji. Po ogledu bodo potovali po sta ri cesti prek Rupe do Rijeke. Na Rijeki bi želeli videti najnovejše že zgrajene odseke m estne Obodne ceste oziroma razbre- menilko m estnega centra, te r začetna dela in pro jek te predora pod Učko z bližnjo cestno m režo Istre. M ikro ogled na področju R ijeke bodo izvršili po program u, ki ga bodo sestavili lokalna D ruštva grad­ benih inženirjev in tehnikov te r D ruštvo za ceste na Rijeki. Po zaključku ogledov na zunanjem obroču R ijeke bomo potovali po sta ri »Luizini cesti« do K arlovca, k je r bo ogled m esta te r razvoj kom unikacij po program u, ki ga bodo pripravili p redstavnik i Karlovca. Od tam bomo odšli na avto cesto K arlovac—Za­ greb. V Zagrebu bomo opravili ogled po m ikro p ro ­ gram u, ki ga bodo sestavili p redstavnik i m esta Zagreb te r Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov H rvatske, Društvo za ceste, U rbanistični zavod itd. Po ogledu in posvetu bomo potovali do P tu ja ozir. M aribora po novi pol avto cesti p rek K rapine. V M ariboru bomo opravili ogled in imeli posveto­ vanje o poteku varian t avto ceste Šentilj—Hoče, vse po m ikro program u predstavnikov M aribora. Ob zaključku bomo obhodili odprto gradbišče avto ceste ali pol avto ceste od M aribora do Celja, k je r bomo s predstavniki Celja p regledali najvažnejše cest­ no prom etne objekte. Po želji bi se razšli v Celju ali v L jubljani. K olikor članstvo sprejm e predlagano ekskurzijo, ki bi tra ja la 2—4 dni in bi jo izvedli v eni ali dveh etapah, vas vabimo, da se prijavite do 5. septembra 1973. Stroške, ki bodo znašali verje tno 150—200 din na dan, naj bi k rila posam ezna podjetja . Po zbranih p r i­ javah bomo predlagali defin itivni potek trase, čas in ostale podrobnosti. Zveza gradbenih inženirjev in tehn ikov Slovenije (Ciril S tanič 1. r.) vo n vi. / 198 G radbeni vestnik, L jubljana 1973, (22), št. 7-8 in memoriam Dipl. inž. Srečko Petrovčič Velik krog sorodnikov, p rija te ljev in znancev se je n a ljubljanskih. Žalah dne 1. m arca poslovil od dipl. inž. Srečka Petrovčiča. V slovo so m u bile iz­ rečene besede: V v rstah slovenskih gradbenih strokovnjakov je nasta la nova, v idna vrzel. Na p ragu 76. le ta svojega, z nenehnim delom izpolnjenega življenja, nas je za­ pustil d iplom irani gradbeni inženir Srečko Petrovčič. Ob zadnjem slovesu od našega dragega in zve­ stega sodelavca se vsi, k i smo ga poznali, zavedamo, da ne izgubljam o z n jim le uglednega predstavnika stare jše gradbeniške generacije, tem več tu d i moža po­ sebnih človeških kvalitet. V m islih segamo nazaj v čas, ko je še polno anga­ žiran delal v kolektivu B iroja gradbeništva, p red tem pa v raznih form acijah slovenskih gradbenih p ro­ jektantov. Ob tem se nam v spomin zarisu je lik vedno neum orno delovnega in izredno vestnega, zato tudi zelo cenjenega sodelavca, na katerem koli delovnem m estu ga je živ ljen je zateklo. Posebej je b il poznan zato, k e r se je bil vedno voljan spoprije ti s težavam i brez predsodkov in tud i ne glede n a m orebitn i neuspeh svojega prizadevanja. V naših ana lih in srcih bo pokojni inžen ir P e t­ rovčič ostal zapisan ko t požrtvovalni o rganizator p ro­ jek tan tske dejavnosti v S loveniji in odličen povezova­ lec in usklajevalec p ro jek tan tske dejavnosti in istih problem ov tud i v vseh drugih republikah Jugoslavije. Ni čudno, da si je tu d i kot organizator konzorcija pro jek tan tsk ih organizacij in p ro jek tan tskega angaži­ ran ja slovenske projektive v L ibiji upravičeno pridobil p riznanje vseh strokovnih krogov, za k a te re je tako vneto delal. Miorda m u je bilo često takšno priznanje celo v idneje izkazano izven ožjih m eja naše domovine, kakor p a v njegovem neposrednem , domačem delov nem območju. Veliko svojih ž iv ljen jsk ih sil je pokojni Srečko Petrovčič vložil v napore, da bi organizirana p ro jek tan tska dejavnost končno tu d i v novih družbenih pogojih pridobila tisto m esto in upoštevanje, ki ga po svoji pom em bnosti zasluži. N jegova življenjska pot n i b ila lahka. Rojen v T rebnjem na Dolenjskem je že v zgodnjih deških le­ tih izgubil očeta in ostal sam s svojo m aterjo , k i se je vsa žrtvovala zanj, d a je dokončal realko v L ju b ­ ljan i in kasneje visokošolske štud ije v Gradcu, B rnu in P rag i te r dosegel stopnjo diplom iranega inženirja. Na nek a te rih m ejnikih njegove po ti v zrelejših letih so m ed zadnjo vojno zarisane tu d i sledi trp ljen ja , ko je po are tac iji G estapa bil zap rt v Celovcu in v ta ­ borišču v Begunjah. Sadovi njegovega prizadevanja, vestnega in stro ­ kovno pedantnega dela, predvsem za slovensko g rad ­ beno projektivo bodo ostali, p rav zato, k e r so fu n d a­ m entalni, tra jn o prisotni. Pokojni inženir Petrovčič p a nam bo kot p rija te lj in resnični tovariš v naših srcih zapisan v neizbrisnem spominu. Slava spominu pokojnega S rečka P etrovčiča ' Dipl. inž. Ciril Pogačnik Nova, enako huda izguba je v začetku letošnjega m arca zadela slovensko gradbeništvo s sm rtjo dipl. inž. Cirila Pogačnika. Rodil se je le ta 1902 v K am niku in tam obiskoval ljudsko šolo. Leta 1913 je odšel n a d r ­ žavno realko v Idrijo, rea ln i študij pa je dokončal na državni rea lk i v L jubljani, k je r je le ta 1920 m atu rira l. Isto leto se je vpisal na gradbeni oddelek tehnične fakultete v L jubljani in tam d iplom iral za gradbenega inžen irja v le tu 1926. Po odsluženju vojaškega roka in štud iju v vojaški inženirski šoli je bil k ra jš i čas za­ poslen v zasebni inženirski p isarn i p ri tra s ira n ju za­ savske ceste, le ta 1927 p a je vstopil v službo k m est- nem u m ag istra tu v L jub ljan i in tam ostal vse do sred ine le ta 1946, ko je bil sp re je t v službo k M inistr­ stvu za gradnje. V le tih 1946 in 1947 je bil gradbeni vodja in šef-inženir p ri g radnji ceste L jub ljana—J e ­ žica—Podboršt in L jubljana—Vič—Dolgi most. M ed službovanjem p ri m estnem m agistratu ljub ­ ljanskem je bil zaposlen pri konstrukcijskem oddelku kot sta tik , potem je bil delegat m estne občine pri sekciji za regulacijo L jubljanice in še kasneje šef m estnega vodovoda, k je r je izvršil vse glavne pro­ jek te in podrobne načrte za ta k ra tn o razširitev in p re ­ u red itev te prepom em bne kom unalne institucije. Sef m estne cestne uprave je bil v le tu 1945, leta 1946 pa je b il od m estne uprave prevzet za gradbenega inže­ n ir ja k M inistrstvu za gradnje. Več kot dvajset le t svojega najplodnejšega dela pa je inž. Pogačnik prebil p ri »Slovenija projektu«, k je r je bil zaposlen od m arca 1948 do ju n ija 1968. M ed študijem in službovanjem se je inž. Pogačnik zelo intenzivno u k v arja l s športom in planinstvom te r iz strokovnih revij in časopisov NAŠE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1973. Št. 4. Dr. Ing. B. D o b o v i š e k : P ro račun prizm atičkih lju d sk i n a elektronskom računaru . S tr. 73—81, 5 sl. Ing. B. S i m e o n o v : G ranična nosivost arm irano­ betonsk ih konstrukcija sa k ru tom arm aturom . Str. 81—84, 7 sl. Prof. Dr. Ing. J . H a h a m o v i č , Prof. Dr. S. S t o - j a d i n o v i č : O zonam a zagadjenog agregata u k o ritu rese Bosne i n jen ih pritoka. Str. 85—91, 10 sl., 3 tab. M gr. Ing. J. D v o r n i k : O ptim alno dim enzioniranje arm irano-be tonsk ih prejeka. S tr. 92—94. Ing. Dž. R e s i ć : R ad sa velikoplošnim oplatam a za betonske zidove po p rincipu tak tova na grad ilišti­ m a GP Vranica, Sarajevo. S tr. 94—96 b, 4 sl. Ing. J. Ž m a v c : Teorijske i tehn ičke osnove stab ili­ zacije m aterija la . Str. 96 b—96 h. S tručne knjige i časopisi. S tr. 96 h. U istom broju Tehnike: Dr. S. P i v k o , prof. univ.: N eki savrem eni aerodi- nam ički problem i pogona vazduhoplovstva, LL. T ehn ika 4/1973, str. 73—79, 21 sl. P rof. Dr. Ing. S. S i l o v i ć : B rodogradnja i pom or­ stvo kod nas i u svetu. T ehnika 4/1973, str. 80—88, 4 sl. Ing. J. K o v a l j e v : P rinc ip i izgradnje državnog si­ stem a naučno-tehničke in form acije u SSSR. Teh­ n ik a 4/1973, str. 96 b—96 c. Iz naše prakse. T ehn ika 4/1973, str. 96 d—96 g, 7 sl. P rof. M. L u k i č : R acionalizacija sredstava za rad ; O rganizacija rad a 4/1973, str. 93—96 d, 22 sl. P rof. B. K n e ž e v i ć : M edjunarodni ergonomski kon­ gres u A m sterdam u u ju n u 1973 g. O rganizacija rad a 4/1973, str. 96 e—96 f. GRADJEVINAR — Zagreb, 1973. Št. 2. Ing. R. S a r n a v k a : Zavod za vodoprivredu SR H r­ vatske. S tr. 37— 44, 3 sl. je bil od ustanovitve predsednik kajakaškega kluba L jub ljana in podpredsednik K ajakaške zveze Jugo­ slavije. Bil je tud i podnačelnik gradbenega odseka pri Slovenskem planinskem društvu od le ta 1931 dalje, ko so se gradili ali p reu re ja li številni planinski hoteli in domovi. Bil je zvezni sm uški učitelj in je kot tak vodil številne sm uške tečaje. Nenehno je skrbel za izpolnitev in razširitev de­ javnosti v svoji stroki, študijsko se je u k v a rja l tud i s problem om osušitve in m elioracije L jubljanskega b a rja te r z osuševanjem krašk ih polj. Sodeloval je p ri sta tičnih račun ih za štev ilne velike zgradbe v L jub­ ljan i (Nebotičnik, D unav, Union, palača V iktorija). Za časa okupacije je bil ves čas povezan z osvo­ bodilnim gibanjem , zbral je velike količine raznega gradbenega m ateriala, orodja in opreme te r ga sp ret­ no zadrževal do osvoboditve te r s tem veliko pom agal p ri obnovi, kateri je izredno koristil zlasti še s svojim strokovnim bogatim znanjem in izkušnjam i. S lava n je­ govem u spominu! b f . Ing. V. F a l t u s : D eform acije hidroizolacije od b i­ tum enskih m aterija la na ravnim krovovim a. Str. 44—47, 1 sl. Ing. N. K o m p a n e j c e v : Novo u tehnici gornjeg stro ja željezničkih koloseka. Str. 47—51, 5 sl. 2 . S i m o v i c : S naših i inozemskih gradilišta. Str. 51—54, 5 sl. R. M a n o l a : K ra tk e vijesti. Str. 54—57. G radjevni m aterija li (Ing. M. K r u ž i č e v i č : O pum ­ panom betonu. Dipl. ek. Dj. D a n i č i ć : Oplem enjeno petroke- m ijsko u lje za kalupe). S tr. 57—59. R. M a n o 1 a : G rad jevna m ehanizacija. S tr. 59—62, 5 sl. Kongresi i sastanci. S tr. 63—64, 1 sl. IZGRADNJA — Beograd, 1973. Št. 5. Mgr. Ing. S. S t e v a n o v i č : P roračun tem eljn ih no­ sača n a elastičnoj podlozi u uslovim a prostornog stan ja napona i deform acija. Str. 1—16, 9 si. Ing. M. M a r j a n o v i č , P rim ena m ontažnih metoda g rad jen ja n a izgradnji sp iraln ih ram pi za više- sp ra tnu garažu PTT n a Voždovcu u Beogradu. S tr. 17—25, 14 si. Ing. Lj. Z i v a l j e v i ć : R ubni nosači k rs tas to arm i­ ran ih ploča. S tr. 26—28, 3 tab. Ing. S. K o v a č e v i č : V alorizacija funkcionalnih kvalite ta raspona u konstruktivnim sistem im a s podužnim nosečim zidovima. Str. 29—35, 2 sl., 3 tab. Mgr. Ing. B. S t a n i v u k o v i č , Dr. Ing. N. K n e - ž e v i č - V u k s a n o v i č : U ticaj k rovnih i tav a- ničnih siporeks ploča na statičko ponašanje g lav­ nih nosača. S tr. 36—39, 2 tab. Ing. M. V u č i č : V entiliran j e prostorija u stam benim zgradam a. S tr. 40— 42, 3 sl. M. J a r i ć : G rad jev inska proizvodnja u 1972 g. Str. 41—42. Iz inostranih časopisa: M aketa uvećana kao kuća. (Ba- tir , 17 — 1972). S tr. 45, 1 sl. Ing. I. M l a d j e n o v i č : Vesti i saopštenja: Saveto- van je o prim eni siporeksa u savrem enoj a rh itek ­ tu r i i g rad jevinarstvu. S tr. 46. P reg led periodike i knjiga. Str. 47. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1973. St. 240. ILG — 521. Proizvodnja u grad jev inarstvu u 1972. g. 6 str. ILG — 522. S tam bena izgradnja u državnom sektoru u 1972. g. 2 str. DGA — 1239. P rim jen a kom pjutera p ri p roračunu okvira u statici gradjevinskih konstrukcija. 14 str. DGA — 1240. U tv rd jivan je mogućnosti iskorišćenja lo- žišne zgure »Teslić« kao agregata za proizvodnju gradjevinskih blokova. 24 str. DGA — 1241. S tudija m ehaničkih osobina valjanih Če­ lika za gradjevinske konstrukcije (Prikaz). 2 str. DGA — 1242. Problem atika dem onstracionih gradilišta u SFR J — I. deo (Prikaz tem e koja je obradjena na osnovu ugovora izmed ju S aveta za grad jev inar- stvo P riv redne kom ore Jugoslavije i G radjevin- skog cen tra Slovenije). 6 str. DGA — 1243. G rad jevinsko-pravna odgovornost izvo- djača i p ro jek tanata u toku izvodjenja radova i posle p red a je gradjevinskog objekta (Prikaz). 4 str. DGA — 1244. Jugoslovenski s tandard i iz oblasti viso- kogradnje u toku 1972. godine (Prikaz). 4 str. DGA — 1245. S tudija hrapavog kolovoza (Prikaz) 2 str. K IG — 143. K lasifikovani ind ikatori za grad jev inar- stvo. 16 str. TKD — 225. Prosečna p rodajna cena proizvodjača gradjevinskog m aterija la za terit. S FR J u m artu 1971., 1972. 1973. g. 10 str. TKD — 226. Cene gradj. m a terija la u oktobru 1972. g. 26 str. TKD — 227. Cene gradjev. radova u četvrtom trom e­ sečju 1972, g. 10 str. Ing. A . S. Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije LJUBLJANA — ERJAVČEVA 15 prodaja in razpošilja naročnikom: Dosijeje (20 m apne) z napisom : Tehnični predpisi za gradbeništvo — za vlaganje tehničnih predpisov v zvezkih. Cena 54.00 din. Dosijeje (20 m apne) brez napisa. PRAVILNIKE ZA BETON po U radnem listu SRS, št. 51 1971 v dveh zvezkih. Cena z dodatnim i pojasnili 32.50 din. | | | | ■ -■''""i; M l ■ r I ' 'I Na novo izšlo: Priročnik za dimenzioniranje armiranobetonskih konstrukcij (av torja Rogač-Saje, I. del). Cena 100.— din. 7 zvezkov aktualnejših tehničnih predpisov za gradbeništvo, k i so bili izdani 1971 in 1970, je že dotiskanih. V tisku so n ad a ljn ji š tirje zvezki. Obveščamo vse naročnike dosijejev: Tehnični predpisi za gradbeništvo, da jim bomo pričeli razpošiljati zvezke tehničn ih predpisov v septem bru 1973. Zakon o gradnji ob jektov bomo dali takoj po veljavi v tisk in ga tudi vključili zaradi ak tualnosti v našo dosijejevsko zbirko tehničnih predpisov za gradbeništvo. ZGIT Slovenije s__ 157INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A IN K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto X IV 7 -8 S e rija : PREISKAVE JULIJ-AVGUST 1973 Ob uvedbi proizvodnje v tovarni glinopornih in betonskih oblikovancev »Standard-lnvest«, imenovanih legozidaki S postavitvijo obrata za proizvodnjo gradbenih elementov na osnovi glinopora in betona v okviru »Standard-Investa« smo pridobili avtom atizirano kapaciteto zidnega m ateriala za potrebe proizvod­ nje ca. 1500 do 2000 stanovanj ali ca. 160.000 m2 sten. Avtomatizacija je visoka, saj avtom atska be­ tonarna dozira servirni voziček, ki dovaža beton k proizvodnemu avtom atskem u stro ju firm e Ze­ nith. Ta pušča za seboj izdelane oblikovalce, ka­ tere nato sklada v kupe zopet polnoavtomatski ranžirni stroj. Na paletah naloženi elem enti po odležavanju potujejo na gradbišče priprav ljen i za vgraditev. Slika 1 kaže pogled v dvorano med pro­ si. i Visoka stopnja avtom atizacije omogoča tudi visoko kvaliteto proizvodov, ki se zrcali v zelo m a­ lih odstopanjih v dimenzijah, visokih trdnostih in ostalih dobrih fizikalnih lastnostih. Z uvedbo sta­ tistične metode sprem ljanja kvalitete, je tovarna v stanju dosledno držati enakomerno visoko kvali­ teto 75 in 100 kp/cm2 pri norm alnih proizvodih po JUS standardih oziroma tudi dogovorjeno marko p ri ostalih proizvodih. Na osnovi te enakomerne visoke kvalitete je zasnovan tudi sistem vgradnje blokov v objekte, kakor se je ob priliki vzposta­ vitve obrata tudi p rv ik rat predstavil pod imenom »Protipotresni racionalizirani sistem PRSF«. Ta sistem obsega proizvodnjo vseh elementov, potreb­ nih za zgradbo, v sedanji fazi pa predstavlja posre­ čeno kombinacijo prednosti, katere dobimo pri upo­ rabi tako zidanja kot m ontiranja velikostenskih elementov ali vlivanja betona na kra ju samem. To je enostranski opažni sistem za tvorjenje pa­ nelov na kra ju samem. Ti paneli so poljubnih ve­ likosti, pač v skladu z zahtevami načrtov in taki, da združujejo v sebi nosilnost te r toplotno in zvoč­ no izolativnost. 2. 3 3 ' / /S a - ■ ' / / / / / A ____ / / / / / Z ' / / s 1/ / / / / / / z . W 7 7 7 7 /. 7 7 7 7 7 7 7 / 5 X 6 sIIi 2 3 3 2 Sl. 2 Princip tvorbe panelov je naslednji: tloris vsa­ ke stavbe se form ira iz sistema nosilnih zidov, ki izvodnjo. Število zaposlenih neposredno v proiz- teko v medsebojno pravokotnem smislu tako, da vodnji blokov: 4 priučeni delavci. dobimo v smislu protipotresnih predpisov objekte, ki so enako odporni v obeh smereh. Panel pred­ stav lja posamezni elem ent v zbiru elementov, kot je prikazano na sliki 2. Posamezni panel je torej element, ki teče v eni sm eri od prekinitve do prekinitve. Dobi svojo oznako, ki ga sprem lja v m atem atični zapis pri delu na računskem stroju. V izvedbenem postopku ga tretiram o kot panojsko enoto. Širino takega panoja izbiramo poljubno, vendar prednostno v m odularnih m erah na m nogokratnik od 40 to je 80, 120 itd. Lahko se tak panel dela tudi v manjši meri, vendar so potrebna prirezovanja elementov. Uporabljeni m ateriali za tvorbo panelov so naslednji: 1.0 Glinopomi blok dimenzij 40 X 30 X 20 in z naslednjim i karakteristikam i: M arka: 75, 100; y = 1000 kg/m3; l — 0,40 kcal/m h0 C; 1.1 Betonski blok — term o blok dimenzij 40 X 30 X 20 M arka: 75, 100; y = 1300 kg/m3; X — 1,20 kgcal/mh0 C; 2.0 Vezni hidravlični maltovec M arka: 50; y — 1200 kg/m 3; X = 0,40 kcal/mh0 C; 3.0 Vlečna pločevina specifične oznake (večja dolžina romba, m anjša dolžina romba) 60 X 20 X 2 X 1 kvalite ta J 37 poboljšano na 42, m eja plastičnosti 40 kp/m m 2. Paneli se tvorijo iz elem entov debeline 30 cm, 20 cm in 7 cm (predelne stene). 1.01 30 cm debeli paneli, pripravljeni iz keram - zita, trdnostno in toplotno zadovoljujejo jugoslo­ vanske standarde za stanovanjske prostore. 1.11 20 cm debeli paneli iz težkega betona zvočno in trdnostno zadovoljujejo jugoslovanske standarde kot predelne stene med stanovanji. 1.12 7 cm debeli paneli iz težkega betona slu­ žijo za predelne stene v stanovanju. 4.0 Medsebojna vezava elementov sledi s p re­ klapljanjem elementov tako — z arm aturnim i vložki kot z oblikovanci — samo z arm aturnim i vložki brez oblikovan- cev (križanja zidov, parapeti). Tak panel dobi po obdelavi z računalnikom točen podatek o obremenitvi a0 (vertikalna nape­ tost) kot tudi Tio (strižna napetost, zaradi potresnih obremenitev). Možno ga je dimenzionirati, pri če­ mer je sila, ki jo panel lahko prevzame v verti­ kalnem smislu pri varnostnem faktorju 4 četrtine v , . o ruš ■ v porusne sile panela oziroma ------ . Rusna napetost 4 pa je na osnovi izvedenih poskusov pri normalnem horizontalnem arm iranju vložek na vsako drugo fugo ocenjena na 0,50 tlačne trdnosti elementa. P ri m arki oblikovanca 75 kp/cm2 je rušna sila panoja pri razm erju d = 30 cm in H = 250 cm torej — = ----- = 8 ca. 37 kp/cm2 d 30 > > > kar daje dopustno napetost pri 4 X-ni varnosti ca. 9 kp/cm2. Kolikor so povprečne vrednosti trdnosti trdnosti oblikovanca večje, lahko dopustno nape­ tost povečujemo. Odpornost pro ti horizontalni sili, ki jo daje panel, je definirana z enačbo: Ha = b d j Tk ji + - j + i« c»f kjer je: b . . . širina zidu d . . . dolžina zidu Tk . . . strižna trdnost zidu p ri vertikalno neobre­ m enjenem stanju Oo ■ ■ ■ vertikalna napetost f.i . . . procent arm ature, vstavljen v horizontalnem smislu Of . . . lim itna nosilnost arm ature (meja plastič­ nosti). O porazdelitvi horizontalnih sil — torej dolo­ čitvi H na posamezne panoje opozarjamo na [1]. Iz enačbe se vidi, da je možno tudi v horizon­ talnem smislu odpornost panojev poljubno pove­ čati, prav tako kot v vertikalnem smislu, torej da gre za dim enzioniranje panelov. 5.0 Tehnološki proces proizvodnje panelov. Na osnovi izkazanih napetosti se odločujemo za marko oblikovanca in za količino arm ature vlo­ žene v fugah. Razlikujemo: K onstruktivne panele 5.1 Paneli, ki so pretežno obremenjeni s striž­ nimi silami 5.2 Paneli, ki so obremenjeni s strižnim i in upogibnimi obremenitvami 5.3 Paneli delilnih sten Delilne stene v stanovanjih 5.11 Paneli, ki so pretežno obrem enjeni s striž­ nimi silami, so debeline 30 cm in 20 cm. M aterial je oblikovanec iz keram zitnega lahkega betona ali težkega betona. Sl. 4 Širina panela naj bo v m odularnem mnogo­ kratniku od 40 cm, debelina panela 30 cm pri to­ plotno izolacijskih panelih iz keram zita te r 20 cm pri zvočno izolacijskih panelih iz težkega betona. Proizvodni postopek: Postavimo opaže za panel. To so vodilni opaži za držanje sm eri in za pridobitev ravne ploskve. P ri panelu poleg dimenzij ugotovimo povezave s sosednjimi paneli. Na teh mestih izpustimo na vsa­ ki drugi fugi priključne elem ente iz raztegnjene pločevine. To so lamele dolžine 50 cm in širine kot je širina zidu — 2 cm. Na razprostrto elektrofiltrsko malto, katero razprostremo v smeri dolžine panoja, polagamo predfabricirane bloke tako, da se tesno nalegajo drug na drugega, prav tako kot tudi na vertikalni opaž. Spojne fuge zalivamo z EF malto ter po­ stavljam o odbrano raztegnjeno pločevino v obliki lamel 100 X 28 oziroma 100 X 18. P ri tem se topo priklapljam o na že položene oziroma priključene pločevine. Tako nastaja zamik med kovinskimi vložki po slojih za 20 cm. P ri panelu nadalje predvidimo število slojev predfabriciranih elementov zaradi doseganja viši­ ne. Dosledno se pridržujem o vodilnega opaža. Z elektrofiltrsko malto polnimo vertikalne rege, kot jo tudi razprostiram o po horizontalni ploskvi z vztavljanjem lamel iz raztegnjene pločevine. (EF malta z razlezno maso 18 po JUS). Elementi, tako glinopom i kot betonski, izti­ skajo iz horizontalnih reg razprostrto malto tako, da so dimenzije reg ca. 3 mm ob obdržani verti­ kalni smeri postavljenih elementov. Ko je postavka elementov končana, lahko pre­ idemo na finalizacijo površine. Za finalizacijo upo­ rabimo direktno EF malto, ki je enakomerno na­ nesena na površino. K er je ta m alta pripravljena iz lahkega drobnega agregata pretežno sferičnega karakterja, malto namečemo praktično brez izgub. Razprostremo jo v debelini 3 mm, k jer je vodilo osnovna fasadna plaskev panela. Po nam etu za- gladimo površino s kovinskim gladilom, katerem u sledi prevlek z gladilom, opremljenim s plastiko. Lahko pa na razprostrto plast EF m alte zalepi­ mo »Kningips« plošče etažne višine in širine 1 m, ki nam omogočajo lahko strojno dolbenje utorov, reg in drugih fug, potrebnih za električno in tele­ fonsko instalacijo. Te rege po vstavitvi vodov pre- mavcamo. Zatorej nameščamo te plošče na vse one stranice, k jer imamo opravka z omenjenimi vodi. 5.21 Paneli, ki so obremenjeni s strižnimi in upogibnimi silami, zahtevajo polni element j. re ­ gami. Sile tlaka se v teh prim erih bistveno pove­ čajo, zato so potrebni polni elementi, bodisi iz glinopomega ali navadnega betona. Proizvodnja panojev se vrši na že opisani na­ čin z vzstavljanjem lamel raztegnjene pločevine določenih dimenzij v odrejene fuge. Kot smo ome­ nili, imajo ti elem enti vertikalne rege, v katere vstavljam o arm aturo, bodisi običajno ali visoko- vredno jeklo. P red vstavitvijo namečemo rego z EF malto po celi višini, vstavim o arm aturo te r zakri­ vimo vstavljena strem ena 0 5 okoli vstavljene ar­ m ature. Ta strem ena leže na vsaki drugi regi ter omogočajo arm iranje dveh nasprotnih reg. Nadalj­ njo obdelavo izvršimo kot preje. 5.31 Paneli delilnih sten se pripravljajo prav tako. Postavljamo vodilni opaž, nameščamo po po­ treb i Kningips plošče te r betonske oblikovance, katerim vstavljam o ustrezno arm aturo zaradi vpe­ njan ja sten in zaradi lezenja stropov. Panel za­ ključujemo prav tako, bodisi direktno z izenače- valnim ometom ali s Kningips ploščami. 5.41 Paneli parapetov se vgradijo na mestu s tem, da postavljam o bloke na razprostrto malto ter se tesno prilagojujem o k postavljenim panelom. Vežemo se na arm aturne priključke. Ker se širina parapeta ravna po dim enzijah oken, nastajajo pri priključitvi parapeta na nasprotni strani razlike do polnih mer oblikovancev. Potrebni so ali prirezi oblikovancev, ali pa zalivanje na mestu z elektro- filtrsko malto, ki im a isti koeficient X. Ta zalita m esta naj bodo čim ožja. Po končani postavitvi panelov oziroma sten iz­ ravnamo površine z že om enjenim izenačevalnim nanosom, ki omogoča direktno obdelavo sten do take stopnje, da je možno aplicirati tapete oziroma slikarsko obdelavo. Na fasadi apliciramo fasadne omete med katerim i prednjači omet na osnovi Simaca, Thoro ali podobne izvedbe. Tu je potrebno sodelovanje inštruktorja. ZAKLJUČEK Sistem odlikuje izredna cenenost, ki ga uspo­ stavlja za konkurenčnost proti vsem poznanim si­ stemom, kot tudi pro ti tehnologiji tunelskih opažev. Izredna izkoriščenost m aterialnih karakteristik te r njihova združitev kot npr. nosilnost, toplotna in zvočna izolativnost, daje sistemu prednosti pred ostalimi sistemi. M ajhna uporaba veznih in ostalih materialov, delovnega časa ter njihovo smotrno izkoriščanje pocenijo zgradbo. Razvijanje sistema se nadaljuje do vseh po­ drobnosti. M arjan F erjan , d ip l. inž. OBVESTILO Obveščamo tehnično javnost, da je pravkar izšel »PRIROČNIK ZA DIMENZIONIRANJE AR­ MIRANOBETONSKIH KONSTRUKCIJ I. del« (avtorja: Rajko Rogač in Franc Saje). Priročnik dobite pri Zvezi gradb. inž. in tehn. Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15. Cena je 100,00 din. RUDARSKO METALURŠKI KOMBINAT ZENICA Tvornica za preradu žice »Bihać« — Bihać Telefoni: 072-21-244/161, 077-22-226 Teleks: 42-121-JU ŽELZE Izkoristite prednost zavarjenih armaturnih mrež in ekonomske učinke njihove uporabe — prihranek v količinah potrebne armature, prihranke v času, de­ lovni moči in transportu. Zavarjene armaturne mreže se uporabljajo za iz­ vajanje površinskih armirano-betonskih konstrukcij, linijskih armirano-betonskih elementov za stremena betonskih prometnic in avionskih vzletno-pristajalnih stez. Lahko se uporabljajo v konstrukcijah, ki so obre­ menjene s pretežno statično obremenitvijo, tj. če se obremenitev ne pomnoži z dinamičnim faktorjem. Iz­ delujejo se iz hladno vlečenega jekla C 0345V in so lahko standardne ter fine zavarjene armaturne mreže. STANDARDNE zavarjene armaturne mreže se iz­ delujejo v ploščah širine 2150 mm, dolžine 5000 ali 6000 milimetrov. Pakirajo se v zavojih po 10, 20 in 30 ko­ sov. V zavoju so lahko samo enake mreže. FINE zavarjene armaturne mreže se uporabljajo v gradbeništvu in industriji stekla za armiranje. Izde­ lujejo se iz svetle žarjene žice JUS C.B6.011. Minimal­ na širina mreže je 700 mm, a maksimalna širina 2275 milimetrov. Pakirajo se v zvitkih. NE POZABITE, da uporaba zavarjenih armaturnih mrež olajšuje delo projektantom — potrebno je samo izdelati načrt postavljanja armature. Proizvajalec: Rudarsko metalurški kombinat »RMK-ZENICA« — Zenica PROIZVODNI PROGRAM Suhe barve Juboflor vodotopne barve Jupol poldisperzijske barve Jubocolor disperzijske barve na bazi PVAC ali akrilatov Paretol fasadne barve Jubolit plastični omet Kulir plast marmorna obloga za stene Jukol impregnacija za podlago Jubolin disperzijski izravnalni kiti Jubonil disperzijska lepila Siprolit lepilo za lepljenje keramičnih ploščic Tapetofix lepilo za tapete Styronol lepilo za Jubizol sistem (styronol + styropor + ‘'teklena mrežica + jubolit) Steklarski polplastični in plastični kiti Jubin vodotopna lužila Limosol sredstvo za pranje avtomobilskih motorjev in podvozja Lobakon antikorozivni zaščitni premaz za podvozje avtomobilov Lobakon ML antikorozivni zaščitni premaz za votle dele Posebej vas opozarjamo na naša najnovejša izdelka: Lazurin barva za zaščito in oplemenitenje lesa Jubonil poliuretanska tekoča plastika za tla Naš najnovejši izdelek tekoča plastika za tla v gradbeništvu na osnovi poliuretanskih smol. Poliuretanske smole imajo široko uporabnost na raznih področjih. Iz njih izdelujejo npr. poliu­ retanske pene, poliuretanske elastomere, poliure­ tanske obloge in kite, pa tudi razne premaze. Naš proizvod na osnovi poliuretanskih smol s posebnimi dodatki se imenuje JUBONIL in ima za­ radi odličnih mehanskih in kemijskih lastnosti naj­ širšo uporabnost v gradbeništvu. Splošne karakteristike mehanskih lastnosti strjenega jubonil premaza so: jubonil — visoka trdnost na pritisk — visoka trdnost na upogib — visoka odpornost na obrabo — visoka elastičnost. Jubonil je zelo obstojen proti vodi in raznim kemikalijam kot so: kisline, alkalije, vodne razto­ pine raznih kemikalij. Obstojen je tudi proti ben­ cinu in olju. Zaradi mehanskih in kemičnih lastnosti je jubonil odličen zaščitni premaz betonskih in drugih površin. Tla, premazana z jubonilom, so brez šivov (brez fug), v katerih se sicer nabira umazanija. Uporablja se: v tovarniških obratih, skladiščih, delavnicah, laboratorijih, bolnicah, hotelih, šolah, pa tudi v zasebnih hišah in stanovanjih (sanitarije, balkoni, hodniki, stopnišča) in garažah. LASTNOSTI TAL, ZAŠČITENIH Z JUBONILOM — visoka odpornost na obrabo in dobre me­ hanske lastnosti — visoka odpornost na kemikalije — gladka neporozna površina, ki se ne praši — dobra oprijemljivost na raznih podlagah — obstojnost barve — enostavna uporaba — majhna teža — nizka cena. NAČIN UPORABE Izdelujemo več tipov jubonila: JUBONIL PUI — za impregnacijo podlage JUBONIL PUB — barva za beton JUBONIL PUM — poliuretanska malta JUBONIL PUZ — zaključni brezbarvni premaz. PRIPRAVA PODLAGE Podlage, na katere nanašamo jubonil, so lahko različne: beton, estrih, omet, salonit, pa tudi les, kovine in razne plastične talne obloge. Površine morajo biti čiste, predvsem pa popolnoma suhe. Beton in omet naj bosta stara vsaj tri tedne. Pri­ poročamo, da tla obrusite in prah odsesate, kovine pa peskate. IMPREGNACIJA Vpijajoče površine najprej premažemo z jubo- nilom PUI, PUB ali PUZ. NANAŠANJE JUBONILA Jubonil običajno nanašamo s čopiči ali ščetka­ mi, s pleskarsko lopatico ravno ali nazobčano, z valjčki ali drugim. JUBONIL PUI je enokomponentni sistem. Za­ radi nizke viskoznosti služi kot impregnacija pri nanašanju jubonila PUR in PUM na vpijajoče pod­ lage. Uporablja se lahko tudi za premazovanje ko­ vin. Z večkratnim premazom betona dobimo visoko odpornost površine. Posamezne plasti naj bodo na- nešene po 5—6 urah, največ pa po 24 urah. JUBONIL PUB je enokomponenten sistem za barvanje betonskih površin. Izdelujemo ga v šestih osnovnih barvah. Lahko ga nanesemo večkrat, ven­ dar v tankih plasteh. Med posameznimi premazi naj ne bo več kot 24 ur presledka. JUBONIL PUR je dvokomponentna samoraz- Iivna masa. čas uporabe je 30—50 minut od tre­ nutka zmešanja obeh komponent. Nanaša se v eni plasti, ki je lahko debela do 2 mm. Lahko jo me­ šamo v določenem razmerju s primerno granulacijo kremenčevega peska, tako dobimo še debelejše in trše obloge. JUBONIL PUM je poliuretanska malta, ki se odlikuje z izredno trdnostjo na pritisk in upogib. Običajno se nanaša na naslednji način: impregna­ cija površine s PUI, mešanje peska in veziva (čas uporabe približno 30 minut), nanašanje malte (roč­ no s kovinsko gladilko), premazovanje z jubonilom PUB, PUR ali PUZ, da zapremo pore. Zelo je upo­ rabna v obratih in skladiščih, kjer je promet s težkimi vozili. JUBONIL PUZ je enokomponentni brezbarvni premaz za notranje prostore in posebej JUBONIL PUZ za zunanjo uporabo. Pri prvem namreč lahko pride do porumenitve, če je izpostavljen zunanjim vplivom. Jubonil PUZ je zelo uporaben v kombi­ naciji z drugimi premazi ali pa kot samostojen pre­ maz za zaščito raznih površin npr. teraca, marmor­ ja, lesa (tal in fasadnih elementov). DEKORATIVNA TLA Z jubonilom PUZ lahko dekoriramo tla tako, da v sveži premaz posujemo raznobarvne lističe. S tem dobimo raznobarvne talne površine. To nare­ dimo na naslednji način: podlago prebarvamo z jubocolorjem (disperzijska barva) v primerni ni­ ansi. Naslednji dan, ko je premaz popolnoma suh, nanesemo tanko plast jubonila PUZ, v katerega sproti posipavamo dekorativne lističe. Po nekaj urah se jubonil PUZ strdi in veže posute lističe. Sedaj lahko površino narahlo odrgnemo oz. pome­ temo nevezane lističe in nanesemo naslednjo plast jubonila PUZ. Po naslednjih nekaj urah, največ pa po 24 urah, ponovno lahko premažemo to površino. Čim večkrat premažemo površino, tem gladkejšo površino dobimo. Premazujemo raje večkrat v čim tanjših plasteh. V zgornjih postopkih smo omenjali časovne intervale med posameznimi premazi. To velja za vse jubonil premaze in sicer naj ne bo več kot en dan med enim in drugim premazom. Če to ni mo­ goče ali pa pri obnavljanju starih premazov, pri­ poročamo predhodno brušenje površin. ČIŠČENJE PRIBORA Takoj po končanem delu z jubonil masami operemo ves pribor v posebnem jubonil razredčilu, lahko pa tudi v white špiritu. V maso ne dodajamo nikakršnih razredčil, ker so že vse pripravljene za delo. Z dodatki lahko pokvarimo maso. OBČUTLJIVOST NA VLAGO Jubonil mase so občutljive na vlago v času nanašanja in med skladiščenjem. Ostankov pri delu ne vračajte originalni masi, še posebno pri dvo- komponentnih. Kot smo že zgoraj omenili, morajo biti tudi podlage suhe. PORABA Za vsak premaz z jubonilom PUI, PUB in PUZ porabimo 0,10—0,20 kg na m2. Poraba jubonila PUR je zelo različna. Za de­ belino premaza 0,7 mm je poraba približno 1 kg. Tudi poraba dekorativnih lističev je lahko različna. Če tla popolnoma prekrijemo z lističi, je poraba pri­ bližno 0,5 kg. V nadaljevanju prikazujemo nekaj kalkulacij za tla, obdelana z jubonili. Možne so tudi druge kombinacije. Poraba, ki jo navajamo, je povprečna, lahko je večja ali manjša, kar je odvisno od pod­ lage. JUBONIL PUI — kot že povedano služi za impregnacijo, lahko pa tudi kot samostojen premaz, če želimo dobiti protiprašna in umivalna tla. Poraba — dvakratni premaz Jubonil PUI — 0,25 kg X 45.— din = 10,25 din JUBONIL PUR — debelina nanosa ca. 0,7 mm Poraba — impregnacija in enkratni nanos PUR Jubonil PUI — 0,10 kg X 45.— din = 4,50 din Jubonil PUR — 1 kg X 35,50 din = 35,50 din 40.00 din JUBONIL PUM malta — debelina nanosa ca. 3 m m Poraba — impregnacija in enkratni nanos PUM Jubonil PUI — 0,10 kg X 45.— din = 4,50 din Jubonil PUR — 1 kg X 35,50 din = 35,50 din Pesek — 2 kg X 1,00 din = 2,00 din 42.00 din JUBONIL DEKORATIVNI — debelina nanosa ca. 0,4 mm Poraba — 3-kratni nanos Jubonil PUZ in de­ korativni lističi Jubonil PUZ — 0,4 kg X 60,50 din = 24,20 din Dekorativni lističi — 0,3 kg X 46,00 din = 13,80 din 38.00 din tovarna izolacijskega materiala laško PROIZVAJA: IZDELKE IZ EKSPANDIRANEGA POLISTIROLA ZA TOPLOTNO, HLADILNO IN ZVOČNO IZOLACIJO TIM stiropor: Uporaba: TIM stiropor: Uporaba: — rezane plošče prostorninske teže 16 do 30 kg/m3 — preklopne plošče prostorninske teže 16 do 25 kg/m® — avtomat plošče s stopničastim in zatičnim spojem prostorninske teže 20 do 30 kg/m3 za toplotne, hladilne in zvočne izolacije stropov, ravnih streh, zidov in podov v stanovanjskih in industrijskih objektih — trakovi širine 5 do 100 cm debelina 2 do 15 mm za zvočno izolacijo podov za embalažo Kaširane plošče: — stiropor plošče, kaširane s strešno lepenko BITUMENSKE IZDELKE ZA HIDROIZOLACIJE JUBITEKT POLIBIT HIDROBIT VOBIT varilni hidroizolacijski trakovi debeline 3—5 mm na osnovi steklene tkanine in oplemenjenega bitumena s plastificiranim bitumenom impregnirana steklena vlakna z bitumenom impregnirani in obojestransko oblo­ ženi strešni karton z bitumenom impregnirani in obojestransko oblo­ ženi stekleni voal BITUMENSKA STREŠNA LEPENKA BITUMENSKI PAPIR TIMBITOL bitumenska raztopina za osnovni premaz podlage TIMBIT bitumenska masa za podzemeljske in nadzemeljske hidroizolacije TIMANTIKOROL bitumenski lak za antikorozijsko zaščito kovinskih in betonskih konstrukcij STANDARD INVEST ima v svojem proizvodnem programu: LJUBLJANA — vse vrste kvalitetnih betonov iz glinopora in VODOVODNA 101 mineralnih agregatov — legozidake (termične votlake iz lahkih betonov) — potresne zidake ČIGON iz lahkega in težkega betona — stropna polnila. Celotna proizvodnja tovarne gradbenih elementov Standard Invest je pod stalnim nadzorstvom Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana. NASE ZMOGLJIVOSTI Širok proizvodni program, izjemna kvaliteta, hitra in točna dobava, lastna dostava na gradbišče, dobro založeno skladišče ter konkurenčne cene. Brezplačni strokovni nasveti pri graditvi so poseb­ na prednost pri nakupu! LASTNOSTI IN PREDNOSTI LEGOZIDAKOV — LEGOZIDAKI so uporabni pri gradnji objek­ tov visokih in nizkih gradenj (stanovanja, poslovni objekti, industrija) — Projektiranje sloni na modularnem koordinat­ nem sistemu in upoštevanju dimenzij legozidakov. — Proizvodnja je standardizirana. — Trdnosti so zelo visoke. — Tolerance v dimenzijah so minimalne. — Lastne teže termičnih betonskih votlakov — le ­ gozidakov — so razmeroma nizke. — Zidanje z ozirom na velikost votlakov je zelo hitro. — Poraba m alte je bistveno zmanjšana. — Izravnava zidov z grobim ometom ni potrebna. — Površine zidov je potrebno le stičiti in slikar­ sko obdelati. — Toplotno ustrezajo zidovi iz legozidakov na­ šim vremenskim razmeram. — Tanjši zid, manjša lastna teža, cenejši trans­ porti, lažja stavba, ožji temelji, m anjši izkop. — Tanjši zidovi prispevajo tudi k povečanju ko­ ristne površine stavbe. — Gradnja z legozidaki je z ozirom na zgoraj opi­ sane prednosti in lastnosti zelo ekonomična. N O V I G R A D B E N I M A T E R I A L I podjetje za visoke gradnje stavbar! maribor TOZD OPEKARNA PRAGERSKO proizvaja: G L I N O P O R GLINOPOR je ekspandirana porozna glina, različne granulometrijske sestave, proizvedena po določe­ nem tehnološkem postopku v rotacijskih pečeh. Stopnja ekspandiranosti določa prostominsko težo in koeficient toplotne prevodnosti: yG = 500 — 700 kg/m3 /.G = 0,15 — 0,39 kcal/mh °C Uporablja se kot osnovni material za izdelavo lah­ kih izolacijskih in izolacijsko-konstruktivnih be­ tonov. Trdnost betonov določa prostominsko težo in koeficient toplotne prevodnosti: / b (izol. betoni) = 900 — 1200 kg/m3 / b (konstr. bet.) = 1300 — 1700 kg/m3 Ab = 0,37 — 0,45 kcal/mh °C Objavljamo najnovejše podatke ZRKM Ljubljana o granulacijski sestavi in prostorninski teži glino- pora za čas proizvodnje od 12/3—8/4-1973. Frakcija 0—8 mm P ro st. S e ja ln a an a liza (od p rtin e v mm) t e ž a o—-0,4 0,4—0,8 0,8—2 2—4 4—8 nad 8 h 84 41 78 82 84 84 84 X 662 0.85 4.62 7.72 26.16 53.45 8.18 S 100 0.42 2.88 2.95 3.72 4.21 4.35 X + 3 S 962 2.11 13.25 16.55 37.33 66.09 21.23 X — 3 S 362 — 0,42 — 4.01 — 1.12 14.99 40.82 — 4.88 m ak X 1050 2.00 12.25 14.50 36.75 67.75 18.75 m in X 520 0.25 0.25 2.50 20.00 46.25 0.75 Frakcija 8—16 mm P rost. S e ja ln a an aliza (od p rtin e v m m ) teža o__4 4—8 8—16 nad 16 h 72 20 52 85 85 X 588 1.43 2.16 94.89 3.63 S 108 1.09 1.98 2.42 1.80 X + 3 S 911 4.10 8.10 102.15 9.04 X — 3 S 265 — 1.85 — 3.77 87.63 — 1.78 m ax X 800 4.75 8.75 99.25 7.75 m in X 310 0.25 0.25 87.25 0.50 N O V I G R Ai D B E N 1 M A T E R 1 A sigma sigmajš* Žalec i i «A S an ita rn a stena »SIGMA BLOK« je p refa- b ric iran gradbeni element, ki vsebuje p ri­ k ljučke za vse san itarne in druge predm ete v kopalnici, stranišču in kuhinji. »SIGMA BLOK« je možno vgraditi kot pregradno steno ali ga postaviti p red steno kot konč­ ni elem ent Lastnosti: — zapolnjen je z lahkim betonom prim erne trdnosti — površinsko oblikovan po želji — teža bloka se giblje od 100 do 800 kg, odvisno od tip a stene — izdelan je tako, da je enostaven za tran sp o rt in m ontažo — im a odlične protipožarne te r toplotno in zvočno izolacijske lastnosti — odporen je p ro ti tem peraturi, vlagi in s ta ran ju — je atestiran in ustreza JU S in DIN norm am P rednosti: — h itra m ontaža — odpade razb ijan je sten in stropov — z blokom, ki poleg vodovodnih lahko vsebuje še plinske in električne instalacije te r ventilacijo, dobavim o ves spojni, tesnilni m ateria l — p rih ran ek na času za arh itek ta , in šta la terja , g radbenika in investito rja — san ita rne stene »SIGMA BLOK« so tip i­ zirane, za večje količine enakih sten izdelam o nov tip po želji p ro jek tan ta Za podrobnejše informacije zahtevajte prospekte ali obisk našega strokovnjaka Brzojav: »SIGMA« Žalec, tel.: 71 936 Žiro račun pri NB Žalec 5075-1-1244 P. P. 17 Gradbena montaža Žalec, tel.: 71936 Kovinski obrat Vransko, tel.: 72 410 Proizvodni obrat Zabukovica, tel.: 71731, 71870 ■I Legenda (1. slika): S 1. Tori votlak 2. vložek iz tervola 3. malta IZDELEK JE PATENTNO ZAŠČITEN Legenda (2. slika): J e _ 0 1. betonski steber z armaturo 2. zunanji del Tori votlaka 3. tervol vložek 4. notranji del Tori votlaka X 0 5. Tori votlak z oporno ploščico A-B-C prikaz izdelave nosilnih betonskih stebrov a> > PREDNOSTI: — najcenejša gradnja — m aksim alna toplotna in zvočna izolacija s !§g kom binacijo opeke in tervola— izdelek prim eren za v se objekte— en ostavna gradnja brez p osebnega orodja • A V se inform acije dobite po telefon u 61 805 in 61 965■ > o Z 0 ) C O 0 )a o a> j * «A C o • K B 3 3 CH 0)u > O X k. > oc o*■ in O u *> oc D JQ 3 • ■■2 ljubljanske opekarne Ljubljana, Cesta na V rh o vce 2 N O V I G R A D B E N I M A T E R IA L I V JU G O SL A V IJI Z letom 1973 smo prevzeli zastopstvo za naslednje nove gradbene materiale: S P R A Y L A T Zaščitna prevleka s kasnejšo odstranitvijo Uporaba teh prevlek je vsestranska in zaradi različnih sestav primerna za zaščito gladkih in la­ kiranih metalov, umetnih snovi vseh vrst, stekla, gume, umetnih smol, plexi-stekla, emajla, kerami­ ke in podobno. Uporaba je nepogrešljiva med sa­ mim proizvodnim procesom (priprava, obdelava, predelava), transportom, skladiščenjem in monta­ žo. Preprečuje vpliv površinskih poškodb, kot rja­ venje, korozijo, oksidacijo, kemične vplive, vre­ menske vplive, preprečuje praske, odrgnine, zare­ ze, raztrganine, odtise in podobno ter ščiti pred prahom in vodo. Ta tehnika je pomembna tudi v metalni industriji, kjer se z zaščitno prevleko za­ ščiti razne aparature med transportom in pri bar­ vanju ohišja. Uporaba Spraylata je enostavna. Dobavljamo ga v tekočini, katera se razpršuje na željeno povr­ šino s kompresijsko pištolo, pri čemer se po krat­ kem sušenju ustvari tanka prevleka, katera ustvari popolno zaščito pred zunanjimi vplivi in poškod­ bami ter se jo po uporabi z lahkoto odstrani. Te­ kočina ni strupena in je odporna proti ognju. Proizvajalec: SPRAYLAT LTD, 7 HIGH STREET, EWELL-SURREY, ENGLAND P A R A G O N H lad n i strešni prem azi Uporaba črne kritine za kritje ravnih streh predstavlja prehod z vročega kritja (kuhanje) na moderno — hladno tehnologijo (hladen premaz). Hladni strešni premazi: — tekoči, ojačani z neazbestnimi vlakni (črni) — tekoči, neojačani z azbestnimi vlakni (črni) — Etermaflex, specialni dodatek za vlažne po­ vršine (zunanji osnovni premaz za vlažno povr­ šino) — aluminijasti, azbestno ojačan z dodatki (srebrn) — aluminijasti, azbestna vlakna (srebrn) Long Island City, New York 11101, USAProizvajalec: PARAGON PAINT & VARNISH CORP. Za vse informacije se obrnite na naslov: SGP KONSTRUKTOR TOZD, m a r i b o r , Sernčeva ul. 8, Telefon 25 930, interna 23 Svetovali vam bomo uporabo omenjenih grad­ benih materialov ter po potrebi poslali našega stro­ kovnjaka s podrobnejšimi tehničnimi opisi upora­ be in kvalitet posameznih vrst obeh proizvodov. N O V I G R A D B E N I M A T E R IA L I V JU G O SL A V IJI C D C D L J U S I ___3 A N I A C Z E L . O V Š K A . CD. 1 3 4 Zidanje z dipester bloki omogoča lahek, hiter in ekonomičen način gradnje zaradi izredno ugodnih specifičnih fizikalnih lastnosti: specifična teža: 647 kg/m3 toplotna izolacija: /. = 0,13 kcal/mh °C je praktično negorljiv. Tovarna penobetona proizvaja: PENOBETON D I P E S T E R Dimenzije: dolžina 49 cm višina 24 cm debelina 5 cm, 6 cm, 7,5 cm, 10 cm, 12 cm, 15 cm, 18 cm, 20 cm, 24 cm in 30 cm D ipester je praktično negorljiv Obdelava in dodelava izredno lahka: dipester lahko žagate, v rtate , brusite. Sodoben transport: nak ladanje in razk ladanje vam omogoča paletizacija. Dipester je izredno lahek gradbeni m ateria l VSE INFORMACIJE DOBITE NEPOSREDNO V OBRATU PENOBETONA V VODICAH — Tel. 83 279, 51 618 predelava lesa I j u b I j a n a langusova 8 te le fo n h . c . 62 671 g e n e ra ln i d irek tor 62 694 k o m er c ia ln i d irek tor 62 671 p ro d a ja 62 695, n ab ava 62 882 f in a n č n i sek to r 62 874 t e le x y u h o ja 31150 Podjetje HOJA — predelava lesa Ljubljana spada med srednje velika podjetja, po proizvodnem progra­ mu pa med industrijske individualiste in industrijske proizvajalce. Individualna proizvodnja zajema: proiz­ vodnjo pohištva za notranjo opremo, hotelsko opremo po naročilu in sestavljivo pohištvo »sistem ABC«; pro­ izvodnjo stavbnega pohištva, proizvodnjo tesarskih iz­ delkov ter lepljenih strešnih nosilcev in vikend hiš. Med serijsko proizvodnjo našega proizvodnega pro­ grama pa prištevamo masovno proizvodnjo obešalni­ kov, proizvodnjo žaganega lesa listavcev in iglavcev, rolete vseh vrst, gradbene plošče velox in razne elem ente iz velox plošč, ki se uporabljajo pri individu­ alni gradnji, blokovni gradnji in gradnji specialnih objektov. Velox plošče so sestavljene iz lesnih iveri, prepo­ jenih s kemikalijami, kot vezivo pa se uporablja ce­ ment. Plošče imajo ugodne fizikalne, termične in aku­ stične lastnosti, poleg tega pa so ognjavarne, jih je možno krojiti po meri, žagati, vrtati, vijačiti, itd. Ve­ lox plošče se v času betoniranja uporabljajo kot opaž­ ne plošče, kasneje pa izgubijo lastnost opaža in pre­ vzamejo funkcijo termično akustične izolacije. Sedanja proizvodnja poteka na osmih obratih, vendar predvidevamo z našim razvojnim programom koncentrirati vse dosedanje obrate na treh obstoječih lokacijah. Naše perspektivne dejavnosti na novih lo ­ kacijah bodo: stavbena in pohištvena dejavnost, te­ sarska dejavnost, proizvodnja velox plošč in gradbenih elementov, žagarska proizvodnja in proizvodnja galan­ terijskih izdelkov. Letos smo odprli nov obrat stavbnega mizarstva s kapaciteto 100.000 oken letno. Med uspele kreativne novitete letošnjega leta na področju pohištva lahko prištevamo sestavljivo pohi­ štvo sistema ABC, katerega projektant je arhitekt Saša Lazar, dipl. ing. Za ta sistem sta dobila podjetje in avtor diplomo žirije beograjskega sejma in posebno nagrado jugoslovanskega DESIGNE centra. Sistem je prilagodljiv vsakem u prostoru in lahko zadosti vsem potrebam v stanovanju kot tudi v po­ slovnih prostorih. Možno je sestaviti po lastni želji kakršno koli pohištvo, lahko se zadosti vsem funkci­ jam, ki pridejo praktično v poštev. Število različnih variant po funkcionalnosti, razporeditvi in videzu je neomejeno. Vsak kupec tega programa lahko sestavi omaro po lastni želji, da bo zadostil svojim potrebam. Skratka, možne so variante sestavljanja omar po ši­ rini, višini, globini, barvi, kompoziciji, uporabnosti, zu­ nanjem videzu, velik osti. . . Zato se vsem interesentom našega proizvodnega programa glede na dosedanjo uveljavitev na doma­ čem in tujem tržišču in predvidenem perspektivnem razvojnem programu toplo priporočamo. 4 S ta n o v a n jsk i b lo k iz V ELO XA — V ižm arje, » S ta v b en ik « K op er 5 S ta n o v a n jsk i b lo k iz V ELO X A n a V iču , SG P G ro su p lje 6 H ote l »PL A T « v D u b ro v n ik u , n o tran ja op rem a 1 S ta n o v a n jsk i b lok iz VELO XA p r i R u sk em carju v L jub ljan i, »S ta v b en ik « K op er 8 E na izm ed m o žn ih k o m b in a c ij s is tem a A BC , sp a ln ica 9 K o m p o n ib iln o p o h ištv o s is te m A B C , d n ev n a sob a 10 R ecep c ija h o te la »G O LF« na B led u , n o tra n ja o p rem a 11 »H O JA « o k n a in b a lk o n sk a vra ta Investitorji, projektanti, izvajalci nudimo vam možnost prihranka časa in denarja s tem, da vam: 1. p r o j e k t i r a m o i n i z v a j a m o : — zasteklitve, — keramične obloge 2. O p r e m l j a m o poslovne in prodajne pro­ store s: — steklenimi vitrinami, — stekleno galanterijo 3. N u d i m o : a) vsa ravna stekla, termoizolacijska in termo- reflekcijska stekla, termoabsorpcijska, ogledala, securit domač in iz uvoza — najkvalitetnejši proiz­ vajalci Evrope — steklene prizme, copilit itd. b) keramiko za bazene, živilsko industrijo, pe­ trokemijo itd. c) bogato izbiro domačih in uvoženih izdelkov iz stekla, porcelana in nerjavečega jedilnega pribo­ ra za najbolj zahtevne gostinske objekte. Zastopamo firme: — HUTSCHENBEUTHER ZENTRALVERT­ RIEB, SELB, ZRN — PORZELLANFABRIK WEIDEN GEBR. BAUSCHER, WEIDEN, ZRN — VEREINIGTE METALLWERKE RANSHO- FEN — BERNDORF AG, BERNDORF, AVSTRIJA KERAMCHEMIE, SIERSHAHN, ZRN — WANDPLATTENFABRIK ENGERS GMBH, NEUWIED, ZRN — JASBA — KERAMIK J. SCHWADER­ LAPP, OHG, BAUMBACH, ZRN Blagovnica Metalka, Ljubljana — izvajali smo montažo steklenih DELTA prizem .zasteklitev ob­ jekta in dobavo specialnih securativnih vrat 400 X 200 cm. steklo steklo steklo steklo Vljudno vas vabimo na ogled našega prodaj­ nega prostora na Titovi 36 (na površini 500 m2), kjer si boste lahko ogledali keramiko in stekla za gradbeništvo, kakor tudi nerjavečo posodo, posodo iz porcelana in keramike. Bazeni, kopališča — največje svetovno podjet­ je za antikorozijsko zaščito — med največjimi pro­ izvajalci keramičnih ploščic v Evropi — tudi labo­ ratorijska keramika — KERAMCHEMIE, SIERS­ HAHN, ZRN. rifusi 66 gradbena mrežica (Armatura za IZOLIT plošče) Lastnost vseh snovi je, da s spreminjajočo se temperaturo spreminjajo svoje dimenzije. Materi­ ali z majhno gostoto pa spreminjajo svoje dimen­ zije tudi s spreminjajočo se vlažnostjo. Vse to velja tudi za gradbene materiale, posebno še za toplotno izolativne snovi, ki so podvržene tem spremembam v taki meri, da lahko ob nepravilni vgraditvi negativno vplivajo na namen, za katere­ ga smo jih uporabili. IZOLIT — lahka gradbena plošča iz lesne volne in cementa je s svojo specifično težo med 0,4 do 0,5 kp/1 eden izmed boljših toplotnih izolativnih materialov v gradbeništvu. Ker jo v večini primerov vgrajujejo tako, da se ob vgraditvi navlaži (omet), kasneje pa osuši, pride v teh fazah do določenih manjših dimenzij­ skih nihanj. Ta nihanja pa moramo s pravilno vgraditvijo, posebno na stikih plošč, eliminirati. V ta namen je izdelana gradbena mrežica »rifusi«, ki nam zagotavlja, da ne bo prišlo do razpok, če bomo stike armirali. »RIFUSI« mrežica je zvarjena iz vzdolžnih, mehkih, pocinkanih žic in prečnih jeklenih sponk, ki so na koncu zakrivljene. Mrežico napnemo nad stikom med ploščami ter s primernim kovinskim gladilom zaderemo zobce v ploščo, na ta način stik armiramo. Mrežica je poceni, delo z njo je pa lahko in enostavno ter ne predstavlja bistvenih stroškov montaže. Vgrajevanje mrežice je razvidno iz slike. Izolit plošče vgrajujemo vodoravno z daljšo stranico, stiki naj se izmenjujejo, vsi pa naj bodo armirani z mrežico »rifusi«. Na ta način smo pri­ pravili dobro podlago za razne vrste ometov. Mrežico »RIFUSI«, prospekte in strokovna na­ vodila vam nudi gramex ljubljana. kurilniška 10 FIZIKALNE IN TEHNIČNE LASTNOSTI EKSPANDIRANEGA AGLOMERATA PLUTOVINE 1. Prostominska teža: 100 — 150 kp/m3 2. Koeficient toplotne prevodnosti: l = 0,035 Kcal/m. h. °C 3. Toplotni upor: R = l / l = 28,6 m. h °C/Kcal 4. Specifična toplota: c = 0,40 Kcal/kg °C (pri 20° C) 5. Koeficient toplotnega raztezka: 25—50.10 “6 (pri 20° C) 6. Upogibna trdnost: več kot 1,4 kp/cm2 7. Stisljivost pri tlačni obremenitvi: za 10 %> začetne debeline pri vertikalni obre­ menitvi 1,20 Kp/cm2 8. Aglomerat plutovine po 3-urnem kuhanju v vreli vodi (ali celo 20 % solni kislini) ne raz­ pada 9. Organska topila na ekspandirano plutovino ne vplivajo 10. Aglomerat ne vpije vlage zaradi kapilamosti 11. Ekspandirana plutovina je odporna proti nase­ litvi mikroorganizmov in žuželk 12. Zgornja temperaturna meja uporabe: priporočljiva do 80° C dopustna do 100° C Način montaže je lahek in enostaven: plošče lahko lepimo z vročimi bitumenskimi smolami ali hladnimi emulzijami. V primeru večjih mehanskih obremenitev, pri izola­ cijah vertikalnih sten ali visečih stropov v hladil­ nih komorah, uporabljamo tudi sistem mehanske pritrditve z lesenimi (hrastovimi) klini, pocinkanimi kavlji ali pocinkano žico. — Plošče ekspandiranega aglomerata plutovine imajo standardne dimenzije 100 X 50 X d cm. d = 2, 3, 4 . . . do 15 cm — Žlebaki za oblaganje hladilnih in toplovodnih cevovodov se izdelujejo po naročilu in dogovorjenih merah. Trajnost pravilno vgrajenega sloja aglomerata plu­ tovine je zaradi svojih tehničnih in fizikalnih last­ nosti neomejena. industrija plutovinastih izdelkov plutal ljubljana celovška 32 STENSKE OBLOGE IZ PLUTOVINE Stenske ohloge iz plutovine so namenjene za no­ tranjo, dekorativno prevleko sten kot npr. tapete iz plastičnih folij. Plošče obloge imajo dimenzije 300 X 300 mm in debelino 3 mm. Na posebno zahtevo je možno na­ baviti tudi dimenzijo 300 X 600 mm, vendar mon­ taža plošč večjega formata zahteva tudi večjo paz­ ljivost in natančnost pri delu. Plošče lepimo na očiščen, zglajen in suh zid, naj­ bolje z lepili na neoprenski osnovi. Čeprav so te obloge namenjene prvenstveno deko­ rativni obdelavi stene, kaže vendarle omeniti ne­ katere tehnične oz. fizikalne prednosti, ki jih imajo pred navadnim pleskanim ometom ali standardno tapetno oblogo: — Čas reverberacije zvoka se v prostoru, prevle­ čenem s plutovinasto oblogo, skrajša približno za 50 %, kar pomembno prispeva k akustičnemu udobju predvsem v javnih lokalih. — Zaradi nizkega koeficienta toplotne prevodnosti materijala se občutno zniža toplotno sevanje člove­ škega telesa k sicer hladnejši steni, kar bistveno poveča toplotno udobje oseb, ki v zimskem času sedijo v bližini stene. Pri izračunu toplotne upornosti stene se faktor upornosti površine 1/ai poveča vsaj za 30%. Plutovinaste obloge je mogoče čistiti z gobo ali mehko krpo, ovlaženo z raztopino detergenta. FENOTERM-MINERALNA VOLNA Fenoterm (mineralna volna) spada med visokovredne izolacijske mate- riale. Zaradi anorganskega porekla, zelo dobrih fizikalnih in kemičnih I Z O L I R K A lastnosti je še vedno eden najboljših in najbolj ekonomičnih mate­ rialov za toplotne in akustične izolacije hkrati Tehnični podatki: Fenoterm Koeficient toplotne prevodnosti: X = 0,040— 0,075 kcal/m h°C Volumenska teža v neobremenjenem stanju: y = 47 kp/m3 Volumenska teža v obremenjenem stanju (100 kp/m2): y — 76 kg/m3 Debelina vlakna: 6,2^ Temperatura vzdržljivosti: 720° C Faktor absorpcije zvoka: as = 0,8— 1,0 (pri debelini 50 mm in frekvencah prek 200 Hz) T O V A R N A Uporaba: Fenoterm I Z O L A C I J S K E G A Za toplotne in zvočne izolacije: cevovodov (za centralne kurjave, toplovode) industrijskih naprav in strojev (parnih kotlov, rezervoarjev, cistern) Za toplotne in zvočne izolacije: zidov, sten, podov in stropov ter ravnih in poševnih streh Za izolacijo hladilnic, gospodinjskih aparatov, avtohladilnikov, vagonov hladilnikov, ladij ter številnih naprav in napeljav M A T E R I A L A 4 Za vsa navodila se obračajte na tovarno izolacijskega materiala »Izolirka«, Ljubljana — telefon: 320 096, 311 980 L J U B L J A N A opazno olje olz OPAŽNO OLJE OLZ uspešno uporabljamo kot premazno sredstvo predvsem za kovinske, lahko pa tudi za lesene opaže. S tem premazom dosežemo: — hitro in lahko odstranjevanje tako enostavnih kot izvedbeno kompliciranih opažev brez nevar­ nosti poškodb ostrorobih delov otrdelega betona, — večkratno uporabo enkratnega premaza kalupa, kjer zabetonirani element neposredno po vgra­ ditvi odstranimo iz kalupa, — zaščito opažnih površin pred korozijo in s tem podaljšanje uporabnih opažev, — popolno nevtralnost glede na čas vezanja ce­ menta v betonu, — dobro sprijemljivost malte ali novonanesenega betona z betonom, ki je bil poprej zabetoniran v tako zaščitenem opažu, — zmanjšanje potrebnega čiščenja opažev, — ekonomičnost v uporabi, kar omogoča, da je premazane opažne površne moči uporabiti dva do trikrat brez posebne dodatne obdelave ali čiščenja, — časovno stabilnost nanesenega oljnega filma; na zaščitene opažne površne lahko nanesemo sveži beton tudi že po 24 urah, ne da bi oljni film izgubil svoje namenske pozitivne lastnosti, — stalnost kakovosti pri uporabi, bodisi v letnem ali zimskem obdobju (tmperatuma stabilnost). OPAŽNO OLJE OLZ je mastna tekočina, ki nane­ sena na opažno površino v zelo tankih plasteh, omogoča odstranjevanje predvsem kovinskih pa tudi lesenih opažev od otrdelega betona, kakor tudi pozitivno vpliva na njihovo zaščito in trajnost. OPAŽNO OLJE OLZ lahko nanašamo na opažne površine ročno ali strojno. Za doseganje naštetih efektov zadostuje že zelo tanek film. Pri nanašanju na filigransko izdelane opaže z manjšimi poglobit­ vami moramo paziti na to, da se olje ne zbira na teh mestih. OPAŽNO OLJE OLZ izdelujemo v uporabni kon­ centraciji in ga spričo tega ni treba razredčevati. Za učinkovit premaz oziroma prebrizg 1 m2 opažne površine potrebujemo, odvisno od vrste in stanja opaža, ca. 50—150 g OPAŽNEGA OLJA OLZ. OPAŽNO OLJE OLZ je vnetljiva tekočina, zato jo moramo skladiščiti na mestu oziroma v prostorih, kjer je onemogočen stik z odprtim ognjem oziroma s toplotnim sevanjem . t k k — t o v a r n a k e m ič n ih i z d e l k o v in p r o i z v o d n j a k red e • Srpenica — t k k te lefoni: uprava Srpenica 065 83 050 - razvojni, tehnološki in tehnično-komercialni sektor, ljubljena, hajdrihova 19, telefon 0 6 1 6 3 375 - brzojav: »tekaka« Srpenica - tekoči račun pri sdk tolmin št. 5203-1-578 - železniška postaja most na soči SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GORICA« NOVA GORICA GRADI VSE VRSTE STANOVANJ EKONOMIČNO, HITRO, PRECIZNO IN POCENI V NOVI GORICI, KOPRU, TOLMINU, LJUBLJANI, NA JESENICAH IN NA REKI PRODAJNE SLUŽBE: Stanovanjsko podjetje občine Nova Gorica, tel. 21-541 Stanovanjsko podjetje občine Koper, tel. 22-241 Stanovanjsko podjetje Tolmin, te!. 81-113 Stanovanjsko podjetje »Dom« Ljubljana, tel. 311-133 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE l a O N I R NOVO MESTO 68000 NOVO MESTO, Kettejev drevored 37, telefon: (068) 21826 telex: 33 710