Polinlns plofana r gotovini. IV 52*27 Jugcslcva uh/ rtunif * t L V l31 ' •. mi " '-'•Vili Cena Din !•— Izhaja vsak dan zjutraj razven *■ ponedeljkih in dnevih po praznikih. — Posamezna Številka Din 1'—, mesečna naročnina Din 20 , za tujino Din 30— Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71 Pri/o# likopitov ne vračamo. — Oglasi po tarifi in dogovoru. Uprava v Ljubljani, Gradišče 4. tel. 30-68. Podružnica v Mariboru. Aleksan. drova cesta it. 24. telefon 5'J-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljann 1!>.62L St. 1 Ljubljana, četrtek, dne 1. januarja 1931 Leto II. Novoletna poslanica bana dr. D. Marušiča Kralj je žarišče vseli naših sil in iz nfega naj se porodi jugoslovanska pomiad - Novo leio bodi leio konsolidacije _............. v;; .n . .o»lu od ljubljanskih dnevnikov za uo-roletno izjavo je podal g. ban dr. Drago K a rn g i ž ljubljanskim dnevnikom to izjavo, ki naj bo obenem novoletni pozdrav in novoletno sporov lo prebivalstvu dravske banovine: Ob zatonu starega leta, ko se posebno jasno vidi, kako silno je napredovala v preteklem, letu konsolidacij" —»2° mlade in lepe Jugoslavije, vstaja v srcih Jugoslovanov samo ena želja, da bi v novem letu ta konsolidacija še bolj napredovala in da bi bilo novo leto pravo leto preporoda vse Jugoslavije in vsega njenega, prebivalstva. Prav posebno pa morajo imeti to željo Slovenci, ki so bili vedno najvnetejši pristaši jugoslovanske misli, ker so že po svojem zemljepisnem položaju najbolj navezani na močno in krepko Jugoslavijo. Ne sme pa ostati le pri želji, temveč iz želje mora vzkliti neomajna odločnost, da vsi z naporom vseh svojih sil pripomoremo, da bo čimpreje dovršena konsolidacija Jugoslavije, ki mora postati ona svetla točka, v katero bodo z zanosom obrnjeni pogledi vseh Jugoslovanov. To je naša velika naloga in v tem je tudi naša dolžnost do onih velikih mož, ki so vzbudili in utrdili med nami jugoslovansko zavest in še posebej do onih herojev, fet ©t> tt i*>oendarnim požrtvova-njem ustvarili našo državo in nam ■priborili svobodo. Njih vzvišenemu vzgledu smo dolžni vsi slediti in kakor so oni na krvavih bojnih poljanah zmn^-gali le vsled tega, ker so bili vsi složni in disciplinirani, da so slepo izvršili vsako povelje svojega voditelja, tako moramo tudi mi biti na fronti za konsolidacijo Jugoslavije vsi složni, vsi edini in vsi d'*ci-vlinirani, da bo brez oklevanja in obo-ta-nijanja izvršeno vsako povelje no** gavzvišem f,n -t Jadarja. lo smo dolžni tembolj, ker je ra \ vladar e svojim globoko prevdarjenhr in patrijo icno Pogumnim državniškim aktom z dne 6. januarja omogočil vsem nam, da rešeni sporov preteklosti posvetimo vse sile očetnjavi, sebi in svojim potomcem v prid, našemu rodu pa v čast in slavo. S tem svojim velikim dejanjem je naš vladar znova dokazal, da je. ža- rišče vseh naših sil. V njem se zbirajo vse naše sile, iz njega izhajajo vsa naša strvmljema in v mem ie združujejo vsa naša pričakovanja in vse naše nade. Iz tega žarišča se p traja jugoslovanska pomlad, da mora vzkliti povsodi novo življenje. Nova pola je odprl vsemu narodu 6. januar in 3. oktober je ta novi jugoslovanski horicont še razširil, da je vsa naša narodna misel prerojena in oživljena in da je ritem vsega našega narodnega življenja dvignjen in oživljen. Večno hvalo smo zato dolžni svojemu vladarju, ki je vse to omogočil. To svojo hvaležnost pa pokažemo najlepše, če se vsak od nas ves posveti narodnemu delu in se v vsakem pogledu ravna po njegovem vzvišenem geslu, ki je geslo in zaobljuba vseh Jugoslovanov: Z v e-r o v Boga, za kralja in očetnjavo! Od velikega industrijca pa do najpri-prostejšega našega človeka se morajo vsi po tem ravnati in tako bomo prerodili vso domovino in ves narod ter ustvarili trajne moralne in ma-terijelne dobrine. Naj nas še bolj združi novo leto v složnem delu, naj odpadejo zadnji predsodki stare dobe, naj zavlada med nami prava narodna zavest in pravi jugoslo- vanski ponos, naj za vedno izginejo nagoni, ki jih je rodila strankarska strast, da bomo v resnici svobodo ljubeči državljani velike in svobodne Jugoslavije! To je moja želja ob novem letu, v tej želji naj se združi vse prebivalstvo naše lepe banovine in v tem duhu naj zadoni tudi naš pozdrav našemu voditelju in zjedinitelju: živio kralj Aleksander! živio Njegov vzvišeni vladarski dom ! živio jugoslovanski narod, z j edin j en in n e o m a h -l j iv o svoji volji po napredku!» Venizelos in vzhodna politika Italije Francoski glasovi o Venizelosovih namenih - Izključuje se možnost, da bi se hotfel spuščati v avanture - Grčija ne vstopi v „prestižni blok“, ki ga snuje Italija - Grčija je vztrajno stremela za ustanovitvijo balkanskega bloka Paria, 31. decemura. u. rutuvauj® grškega ministrskega predsednika Venize-losa v Beograd, Varšavo, na Dunaj in v Rim so postavili francoski listi v pravo luč, ko so izključili možnost, da bi se Ve-nizelos spuščal y avanture, ki bi ga rada vanje spravila fašistovska Italija. »Figaro« svetuje francoski vladi, naj pazi na delovanje Italije za revizijo mirovnih pogodb. Okrog Italije so se zbrale v ta "»rnon MaJjarsKu, Avstrija in bolgarska in list se v skrbeh vprašuje, ali se tudi Venizelos namerava priključiti temu bloku. Zanimiva je ta bojazen za ugled Francije, saj je znano, da lastnik lista, industri-jalec Coty, prav nič ne skriva svojih simpatij za italijanski fašizem. V ostalem sicer tudi ta list dvomi, da bi se Venicelos zastavil za države v srednji Evropi, ki niso zadovoljne s položajem, kakršnega so ustvarile mirovne pogodbe. »Temps« nan posuti z vzajemnimi koncesijami čvrst organi, zem miru. Za koalicijsko volilno vlado na Španskem Madrid, 31. decembra, d. Vodja liberalcev grof liornanones je imel včeraj s kraljem daljši razgovor, pri katerem je baje predlagal, naj se sestavi nova vlada še pred parlamentarnimi volitvami. Romanones je kralju predlagal, da »e zaradi po-mirjcnja političnih strasti ustvari koalicijska vlada, kjer bi bile zastopane vse stranke. Razpadanje romunske liberalne stranke Bukarešta, 31. decembra, n. Položaj Liberalne stranke se tudi po izvolitvi Duceja za predsednika ni konsolidiral. V parlamentu nastopajo v resnici tri frakcije liberalnih strank, Ducina, skupina Jurija Bratianu-a in skupina Argentoianu-a. Za enkrat nikakor ne izgleda, da se bodo te frakcije zedinile. Ostavka fašističnega tajnika Turin, 31. decembra. AA. Odvetnik Bianrhi Mi-na je podal ostavko na tajništvo pokrajinske fašistične organizacije. Lelo jugoslovanske misli Kronist, ki bo ravnokar preteklo leto sodil po dogodkih, ki so se v tem letu izvršili v Jugoslaviji, bo najtočnejše označil leto 1930, če mu bo nadel častni pridevek leta jugoslovanske misli. Kajti vsi pomembnejši notranje politični dogodki tega leta so bili posvečeni le jugoslovanski misli, njeni utrditvi in pa složnemu delu, da iz jugoslovanske misli nastane renesansa jugoslovanskega naroda, S 6. januarjem in 3. oktobrom ustvarjena nova miselnost je doživela v preteklem letu popolen razmah, prav posebno pa še po veliki deklaraciji vlade generala Zivkoviča z dne 14. julija. Z jasnostjo, ki osvaja, je ta deklaracija naglasila, da je in ostane osnova vse državne politike jugoslovanska misel in da se mora tej ideji podrediti vse drugo. Z nič manjšo Jasnostjo pa ni bilo v tej deklaraciji po-vdarjeno tudi drugo osnovno načelo nove državne politike, da so stranke v svoji prejšnji obliki za vedno deklarirane in da ne bo nikdar več trpela in hirala Jugoslavija od prejšnjega pretiranega in nebrzdanega strankarstva. Nujna in potrebna je bila ta krepka naglasi te v, ker so nekateri Se vedno na tihem upali, da se v kratkem povrnejo stari časi. To upanje je oviralo razvoj nove miselnosti in bilo eden glavnih vzrokov, da se že leta 1929. ni jugoslovanska misel razvila v tej sili ko lani Vladna deklaracija pa ni imela popolen uspeh samo vsled svoje jasne vsebine, temveč predvsem tudi vsled tega, ker je vsak ukrep vlade, vsaka njena odločitev vedno znova in znova potrjevala, da veljajo načela vladne deklaracije in da od njih ni mogoče odstopiti niti za las. Življenjski princip Jugoslavije zahteva, ca veže vse Jugoslovane ena misel, ena volja in eno čustvovanje, kakor je vse to izraženo v jugoslovanski misli. Za zmago te misli treba žrtvovati vse in tudi največja žrtev mora pasti, če ^zahteva tako interes jugoslovanske misli. In tudi ta najvišja žrtev za jugoslovansko ni-sel je bila dejansko izvršena dne 6. septembra, ko je Nj. Vel. kralj Aleksander razvil na Bajnici nove jugoslovanske likovne zastave in ko so se stare, s slavo ovenčane srbske polkovne zastave umaknile novim jugoslovanskim. Bila je to žrtev, vredna legendarnih junakov, ki so se bori- li pod starimi zastavami in bila je to žrtev, ki že sama opravičuje, da se imenuje preteklo leto kot leto jugoslovanske misli. Ta heroična žrtev pa nalaga nam vsem sveto dolžnost, da je za nas 6. september večan opemin, da vsak od nas stori v vsakem primeru svojo dolžnost do kralja in domo-vine. Drugo sijajno zmago pa je doživela jj-goslovanska misel v belem Zagrebu, ko se je zbralo nad 100.000 jugoslovanskih kmetov, da manifestira za kralja in Jugoslavijo in d? pred vsem svetom povdari popolno edinstvo vseh Jugoslovanov. aZgrebški zbor je definitivno prenehal z vsemi govoricami o jugoslovanskem sporu in teh sto-tisoč hrvatskih kmetov, ki jo vzklikalo v Zagrebu iz lastne volje kralju in Jugoslaviji, je l uničujočo jasnostjo in odločnostjo obsodilo vse, ki delajo proti jugoslovanski misli in njeni zmagi. Po Zagrebškem zboru smejo kot emigranti nastopati proti enotni Jugoslaviji pač le smešni operetni junaki. V ozki zvezi s to zagrebško divno zmago pa so potovanja ministrov, ki so se pričela letos pod vodstvom predsednika vlade. Na teh potovanjih je stopila vlada v direkten stik z narodom in posledica tega je bila božičnica Nj. Vel. kralja narodu, kakršne že ni dala preje nobena druga vlada. Ne na zadnjem mestu pa je omeniti še drugo pridobitev preteklega leta za jugoslovansko misel in to je ustanovitev cele vrste listov, ki so čisto posvečeni jugoslovanski misli. V naši banovini je bil v ta namen ustanovljen »Jugoslovan«, ki je ta ko odločno in dobro vršil svojo nalogo, da je v prvi vrsti njegova zasluga, da je zlasti v Sloveniji tako dobro napredovalo delo za konsolidacijo države. Vse polno ovir, odkritih in tajnih, se je postavljajo »Jugoslovanu«, danes pa, ko stopa v drugo leto svojega obstoja more »Jugoslovan« reči, da je premagal vse te ovire in da bo sedaj še z večjo silo deloval za svoj vzvišen cilj. Leto zmage jugoslovanske misli je bilo preteklo leto, da bo novo leto leto definitivne konsolidacije Jugoslavije. Tudi ta namen bo in mora biti dosežen in zato vsi s podvojenimi silami na delo, da bo bilanca novega leta še uspešnejša od sedanje. Vedno naprej, vedno višje k cilju, je jugoslovansko in v tem znaku naj prično vsi Jugoslovani novo leto! Fašizem snuje novo zaroto proti Evropi ,,Antieuropa" napoveduje usfanovitfev Mednarodne fašistične zveze - ,,Unija po svetu raztresenih sii za širjenje fašističnih nazorov" - Evropa mora za časa poskrbeti da se nove nakane gladko odbijejo Rim, 31. decembra. Odkar je Mussolini velja za glasilo mladih med fašisti, objav-v svojem zadnjem govoru izjavil, da je lja članek, v katerem predlaga ustanovi-fašizem kot ideja in realizacija vesoljen po- tev »mednarodne fašistovske zveze«, ki J~ —’ 'J -- naj obsega vse evropske in druge dežele. jav in da lahko predvidevamo že sedaj prihod »fašistovske »Evrope«, italijanski tisk se ni več nehal baviti z vprašanjem »izvoza« italijanskega fašizma v druge države. »Giornale d’ Italia« je sicer naglašal v svojih komentarjih k Mussolinijevemu govoru, da je »duce«, ko je govoril o vesolj-nosti fašizma, izrazil le svoje ideološko predvidevanje, ne da bi bil formuliral v svojem govoru kakega konkretnega programa za mednarodno fašistovsko akcijo. Mussolini — je zaključil tedaj rimski list — nikakor ne namerava vsiljevati Evropi fašizma, kakor vsiljuje Moskva svoj komunizem. On bi mirno čakal, da »e bo ideja vsilila sama ob sebi. V nasprotju s temi zagotovili pa se Je pojavilo sedaj novo dejstvo, ki dokazuje, da mislijo italijanski fašistični krogi na prav konkretno mednarodno fašistično akcijo, popolnoma po vzgledu komunistične internacijonale. »Antieuropa«, revija, ki V zvezi s tem svojim predlogom razpravlja »Antieuropa« o sedanjem stanju fašističnega gibanja po drugih deželah iz ven Italije. Kot fašistovska gibanja označuje Hitlerjev pokret v Nemčiji, avstrijske Heimvehre, gibanje »British fascisti« v Angliji, legijonarski pokret v Španiji, fašistovsko legijo na Portugalskem, Zvezo akademske omladine za nacijonalno zaščito v Romuniji, gibanje »Rodna zaštita« na Bolgarskem, Nacionalno omladino v Belgiji, v Švici, v Ukrajini itd. Ko je naštela ta razna gibanja, naglaša omenjena revija, da narekuje sedanji mednarodni položaj potrebo tesne sveže med vsemi pokreti fašističnega značaja, tako da bodo tvorili eno samo centralno silo proti »napadom demokratične, židovske in framasonske Evrope«. V zaključku svojega članka daje »Anti-europa« tudi obris programa take mednarodne fašistične akcije. Ustanovili, oziro- ma izvali bomo - pravi - zvezo fašističnih in sorodnih sil, ki se nahajajo po različnih deželah Evrope v položaju istih duhovnih, političnih ha. ekonomskih potreb. Z vsemi silami, ki so raztresene po svetu, bomo zgradili unijo za sirjenje fašističnih nazorov. Brez prestanka bomo razvijali propagandno delovanje, da prodremo tudi tja, kjer se nahaja magari 8am intelektualec. Vzdrževali bomo stalne stike z evropsko in svetovno elito. Mednaiodna fašistična zveza bo samonikel in napredujoč pokret. Ona bo obstojala kot nekak sistem »duhovnih zvez«. Kot kaže ta najnovejša fašistična pobuda, se mora torej ostala Evropa resno pripravljati na to, da jo bo fašizem osrečil z novo vrsto mednarodne propagande, katera se bo skušala uveljavljati poleg mednarodne boljševiške propagande. Vse države, katerim je namenjen ta najnovejši fašistični atentat, se morajo za časa pripraviti na najodločnejgi odpor, ki mora enako veljati degeriranemu fašističnemu laži-nacijonalizmu kakor boljševiškemu komunizmu. Joseph Caillaux o gospodarski krizi Francoski finančnik napoveduje poostritev krize v Franciji — Evropska gospodarska federacija edina rešitev držav. Končno nudi misel evropske gospodarske federacije edini izhod, da se Evropa reši pred gospodarskim polomom. Naloga te federacije bi bila prilagoditev produkcijskih razmer potrošnim zmožnostim konsumentov. Francija mora, da se izogne poostritvi krize, takoj izvesti vzporednost med produkcijo in potrošnjo. Ne da bi izginila mnoga industrijska podjetja, se to ne da izvesti. Nevarnosti uničenja, ki nam grozi od Rusije in Amerike, se moremo izogniti samo tako, da odpravimo nadpro-dukcijo. Pariz, 31. decembra, d. Na neko zborovanje, kjer je bilo navzočnih 3000 ljudi, je prišel včeraj nekdanji ministrski predsednik in senator Jožef Caillaux, ki ga, kakor znano, zopet označujejo kot bodočega moža, ter tam imel govor o svetovni gospodarski krizi in njenih posledicah za Francijo. Caillaux je napovedal hudo poostritev francoske gospodarske krize. Razvijal je stališče, da mora priti do političnega sporazuma v Evropi. Potrebno je, da se splošno črtajo dolgovi in da se s tem p.ipravi pot za finančno enakopravnost Odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarijo Izjava našega poslanika Vukčeviča sofijskemu »Utru« Sofija, 31. decembra. AA. »Utro« prinaša ob nastopu novega leta danes izjave vseh šefov misij o odnošajih Bolgarije do drugih držav. Med drugim prinaša tudi izjavo jugoslovanskega opolnomočnega ministra Vukčeviča, ki je izjavil: Tekom leta 1930 je bil najvažnejši dogodek v jugoslo-vansko-bolgarskih odnošajih podpis konvencije o likvidaciji dvolastniskili posestev in konvencije o vzdrževanju reda in varnosti na jugoslovansko-bolgarski meji. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je delo likvidacije dvolastniških posestev v dobršnem delu zaključeno, za kar se je treba zahvaliti delovanju jugoslovansko-bolgarske mešane komisije. Upam, da bo ta komisija lota lan nadaljevala svoja stremljenja in delala v bodoče v istem duhu kot dozduj. Verujem, da bo 1. 1931 prineslo nove gospodarske sporazume, ki bodo olajšali splošni sporazum med obema narodoma in njihovo zbližanje. Prihodnja številka »Jugoslovana« izide v soboto 3. januarja zjutraj. Novi romunski poslanik v Beogradu Bukareita, 31. decembra. AA. Rador poroča: Rumunski poslanik v Lizboni Gurnescu je imenovan za poslanika v Beogradu na mestu gospoda Filodora, ki pojde januarja v pokoj. Zakon o novih stanarinah za učitelje Beograd, 31. decembra. 1. Zakon o epremembah in dopolnitvah zakona o narodnih Šolah od dne 5. decembra 1929., ki uvaja nove določbe o učiteljskih stanarinah, je objavljen v »Službenib novinah« in stopi jutri v veljavo. »Novo leto ne bo še odločilno leto za Nemčijo Berlin, 31. decembra, d. Predsednik socialnodemokratske frakcije v pruskem deželnem zboru Hcilmann piše v nekem članku lista »Das Freie Wort« o prihodnjem letu v Nemčiji: »Glavna linija naše stranke je popolnoma jasna. Leto 1931. mora biti za nas veliko propagandno leto. Kakor v zadnji tretjini nesrečnega preteklega leta, se bomo morali tudi Se prihodnje leto izognili odločilni bitki v Nemčiji in l>oj Se nadalje odložiti. bo pa leto 1932. odločilno leto za Nemčijo. Protikemalistično gibanje v Turčiji __ _ «• 1 1 I Pariz, 31. decembra. AA. Rriand je prejel po- Škandalozen polom heimwehrovske banke ua « 1 /1 1 _ n I Xnnin npnliiliul L'lira v M on <>nil 1'rclll VlllstVrt lft Predsednik in ravnatelj »Južnonemške banke« v Gradcu aretirana in predana sodišču — Obup med upropaščenimi malimi vlagatelji bili samo mali varčevalci oškodovani. Ei senzopf je tudi leta 1928 organiziral in finansiral heimwehrovski pohod v Dunajsko mesto od 7. oktobra. Predsednik banke Schellnegger Je znan hakenkrajcler. Tudi drugi funkcijonarjt so bili Heim-wehrovci in Hackenkreuzlerji. Oškodovanci banke so mali uradniki, vpokojenci, ma- Dunaj, 31. decembra, d. V zvezi s polomom graške »Južno-nemške banke« je bilo včeraj in predvčerajšnjim pri graškem državnem pravdništvu vloženih mnogo kazenskih ovadb proti vodilnim funkcionarjem banke. Na podlagi teh ovadb je bil aretiran ravnatelj banke Franc ’ kakor tudi predsednik banke inz^ bchell-negger. Oba sta bila izročena deželnemu sodišču v Gradcu. Propadla banka je bila, kakor znano, heimwehrovska banka. Ravnatelj banko Eisenzopf je bil finančni zastopnik heimvvehrovskih voditeljev, posebno majorja Pabsta in osebni prijatelj graškega heinrvvehrovskega voditelja Rauter-ja. Eisenzopf je še v zadnjih urah banke poskrbel, da je bil heimvvehrovski denar o pravem času rešen poloma, tako da so li trgovci in obrtniki. Obup v teh krogih, ki jih je banka osleparila za zadnjo prihranjeno paro, je seveda brezmejen. Eiscnstadt, 31. decembra, d. Gospodarska kriza v Avstriji se še vedno poostru-je. Zadnje dni je delniška družba združenih svilaren "Bratje Schwarz v Hornsteinu sklenila, da zaradi pomanjkanja naročil za nedoločen čas ustavi obrat. S tem bo zopet več sto delavcev brez kruha. •VVHV, IIIU gu m ~ delovanju reakcijonarnih voditeljev in o razpoloženju prebivalstva v Menemenu. Prebivalstvo je naklonjeno agitatorjem. Nezadovoljneži so skušali prodreti do Smirne, kjer pa »o bili razpršeni. Carigrad, 31. decembra. AA. Zaradi zadnjih verskih agitacij je bilo proglašeno v srairnski pokrajini obsedno stanje. Zasramovanje italijanske vojske v Parizu Pariz, 31. decembra, n. V krogih tukajšnjega italijanskega poslaništva govore, da bo rimska vlada napravila diploinatične korake v Parizu zaradi zasramovanja Italije in italijanskih vojakov v kabaretih, kjer stalno zasmehujejo italijansko vojsko in sploh vedno kažejo na možnost (ran-cosko-italijanske vojne. Bat’a zgradi svojo balkansko tovarno v Jugoslaviji BudimpeSta, 31. decembra, n. Sedaj je gotovo, da Bafa zgradi svojo tovarno v Jugoslaviji, in ne na Madjarskem. Ta tovarna bo za v«. B-tkan. -v~— * na Maujar&ivriu. xa — Rudarska stavka v Južnem Walesu neizogibna Stavka izbruhne najbrže že danes — »Podjetniki prav nic ne upoštevajo ne zakonov ne človecanstva« odklonili oba načrta, tako da ni bilo mogoče doseči nobenega sporazuma. Vodite-lii strokovnih organizacij so zapustili raz * i____i . »PnHiotnilri nrou nii London, 31. decembra, d. Nobenega upanja ni več, da bi se bilo mogoče izogniti 1. januarja izbruhu velike stavke v Premogovnem revirju v južnem Walesu. Narodni premogovni odbor je obema stiau-kama poslal svoje predloge o delovanju časa. Mesto sedanjega dvojnega tedna v izmeri 9 ur, je predlagal 7 ur 30 minut delovnega časa za vsakih pet dni in 7 ur v soboto, dalje 7 ur 40 minut delovnega ča^ sa za vsakih pet tedenskih dni in 6 ur 40 minut v soboto. Rudniški podjetniki so Agrarni izgredi v Indiji Bombay, 31. decembra. AA. V indijski provinci Berar so bili težki neredi. Nezadovoljstvo prebivalstva je naperjeno proti izposojevalcem denarja. Izgredniki so plenili po trgovinah in razdejali poljske naprave veleposestnikov. Skoda zna-Sa 50 do 75.000 funtov šterlingov. Javna oblast je prijela 60 izgrednikov. lil Buu&uvuiu govore z besedami: »Podjetniki prav nič ne upoštevajo ne zakonov ne človečan- StVMan»hcster, 31. decembra, d. V vseh tkalnicah »■ombažne industrije bo od ponedeljka dalje počivalo delo, če podjetniki ne odnehajo od uvedbe sistema 8. vnten, namesto dosedanjih 4 vreten. Nobenega iz-gleda ni, da bi se podjetniki dali om*h- Japonski princi v Istri Pulj, 31. decembra. AA. Japonski princi Taka-masu in njihovo spremstvo so obiskali Opatijo in Brionske otoke. Udeležili so se več športnih prireditev in plesnih zabav, ki so bile prirejene njim v čast. Tuji gostje so opetovano dali duska svojemu navdušenju nad prirodnimi lepotami Istre in Kvarnerske obale. Rim, 31. decembra. AA. Letalska komisija pri pristojnem ministrstvu je prejela od letalca Harta dva načrta motorjev, ki bodo tekli neslišno. Aljehinova igra v Novem Sadu Vovi Sad, 31. decembra. 1. Svetovni šahovsk r~ak dr. Aljehin je snoči v Novem Sad,, 0dlgrol v .~lu »Svobodi« simultanko proti 35 igralcem. Zju aj ob treh se je zaključila igra. Aljehin je dobil ?5 partij, izgubil tri, ostale pa je igral remi«. Danes je odpotoval v Veliki Bcckerek. Poguba grškega parnika London, 31. de cmbra. AA. Britski £rw*>V‘a ccrey ,? India« je danes rešil posadJ-o gl skega “ 'ka »Teodoros Bulgaari«, ki je prosil ». P»j 1 udi stiski. Grški parnik J* pore™« sredi Gaskonjskrga zaliva. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, Sl. poved meteorološkega zavo"^ za.J Sever- pitdnega -r,:nena, mu,mgre,ezjaB.ntcv,vS,v, ^ nih Alpah južno vreme, od casa do časa pad vine, posebno v južnih Alpah. ^iizicin/Vpolziičiict hilumcaL Ce 6e ozremo na pragu novega leta nazaj v f(dano leto, vidimo jasno, da »ta med številnimi dogodki, ki so se odigrali v lanskem letu, posebno dva, ki dajala staremu letu določeno zg lov insko lice. še bolj ko dogod ka sla to pravzaprav dve važni politični akciji, in sicer na eni strani akcija za vstvarilev Briandove Pan. rope, na drugi pa akcija za razorožitev. Glede obeh teh vprašanj »o bili doseženi v preteklem letu sicer še le začetni, toda vendar pizilivni uspehi. Resolucija o panevropskem vprašanju predvideva seatan<»v jp»rtrtntlj KOini-eijr pod predsedstvom francoskega zunanjega ministra Birianda, ki ima nalogo, da formulira prvo konkretno poročilo o načrtu za federa-tivno organizacijo sodelovanja med evropskimi državami. Kar se tiče vprašanja razorožitve, obstoji pozitivni uspeh tozadevnih prizadevanj v tem, da se je pripravljalni komisiji za razorožitev posrečilo sestaviti načrt splošne konvencije o omejitvi oboroževanja ter s tem ustvariti neobhodni pogoj za sklicanje prave in velike razorožitvene konference, ki se bo vršila, kot se splošno misli, v 1932. letu. Če promatramo splošen političen položaj s stališča teh dveh važnih in kočljivih vprašanj, vidimo takoj, da je ni države na svetu, ki bi ne bila na njih direktno interesirana. Vsa nasprotje, ki obstajajo med interesi velikih in malih vlasti, se zato prav jasno zrcalijo ravno v ogledalu teh prizadevanj za organizacijo mirne bodočnosti Evrope in vsega sveta. Na vseh razpravah, ki so bile posvečene tem vprašanjem, je prihajalo to jasno do izraza, tako da moremo razdeliti vse prizadete države v tem pogledu v dva rezko nasprotna si tabora. Nasprotja, ki delijo oba tabora, pa ne izhajajo toliko iz načelnih razlik glede obeh kapitalnih vprašanj, temveč predvsem iz tega, da odklanjajo nekatero urinve vsako solidno organizacijo mirnega in varnega sožitja cvrvps u, ftVeta vsted svi jega posebnega stališča naprani novemu redu v Evropi, kot je nastal po zmagi zaveznikov v zadnji veliki vojni. Rusija, Nemčija in Italija so glavne zastopnice onih držav, ki so si postavile za cilj, da morajo izkoristiti sedanjo povojno krizo pred-predvs&m za to, da izsilijo na versailleski in drugih mirovnih pogodbah nekatere radikalne spremembe. Le pod pogojem, da bivši zavezniki pristanejo na revizijo teh pogodb, se te za sodelovanje med narodi. To politiko vneto podirajo seveda tudi vse one male države, ki so bilo mene tiskovine brez; 1. Patra CMta 29 882 Oglijta sl blago in cana v naših Izložbah! a Opozarjamo, da se v Matični knjigarni že dobe vstopnice za koncert pevskega zbora slovenskega učiteljstva. Program vokalnega koncerta je izredno bogat ter prinaša nekaj zborov, ki se prvič javno izvajajo v Ljubljani. Del pro-gramnih točk pa je starejše literature. RESTRAVRACIJA »ZVEZDA«:. Vsako soboto in nedeljo domače koline. — Se priporočata Fran in Roza Krapež, a Dežnike kradejo. Mlinarju Andreju Gruinu je bil raj opoldne 'Uraden dežnik v čaV 'pici Firze dela na Miklošičevi c. Ista nezgoda je doletela delavko Laznik Terezijo, ki je imela opr vka na okrajnem sodišču. F. Fajdiga sin Ljubljana, Sv. Petra cesta 17 Zaloga pohištva in tapetniških izdelkov 317 a Tatvina obleke. Lesmemu trgovcu Jožatu Lušinu, stanujočem v Jenkovi ulici, je neznan zlikov"c !■> prti iega Umovanja odnesel te-mnorjav ženski plašč moški klobuk in ženski šal v vrednosti 1310 Din. • a Lastnik vrvi naj se javi. Policij je J^.eni-la ?2 m dolfe vrv za obešanje perila in išče njenega lastnika. Zglasiti se je na policijski direkciji soba št. 23. a Nesreče in nezgode. Slokan Apolonija, 80-letna zasebnica iz Ljubljane, je sinoči padla na Siarem trgu tak' nesrečno, da si je zlomila roko. — 241etni Gradišnik Karel, gožu ar pri upra- vi graščine v Fistri, je včeraj padel v gozdu in si zlomil levo nogo. — Po nesrečnem naklučju se je oparila z vrelo kavo po vratu hči strojevodje Veronika Bergam. Vse tri ponesrečence so prepeljali v ljubljansko bolnico. Srečno in veselo Novo leto želi vsem suojlm pri- fateljom in znamsvnt Friderik Grossmann Dtavibov m Prihod generala Pavloviča. V torek je prispel na svoje službeno mesto kot poveljnik Maribora g. general Dragomir Pavlovič, ki je postal s tem tudi poveljnik pehote dravske divizijske ^blasti. Gosp. generala iskreno pozdravljamo, želeč mu, da bi se v našem mestu dobro počutil. m Akademski ples. Naše včerajšnje obvestilo o 11. akademskem plesu dne 5. t. m. v Mariboru popravljamo v toliko, da ne bo, kakor prejšnja leta v Narodnem domu, temveč v veliki dvorani pivovarne Union. m Šola Glasbene Maticc. Vsi gojenci šole Glasbene Matice se obveščajo, da se bo pričel pouk že jutri, dne 2. januarja. m Mariborska izletišča. Skoraj vsi mariborski javni lokali, hoteli, kavarne in gostilne so se v zadnjem času povečali in modernizirali. Sedaj je prišla na vrsto tudi okolica, kamor prirejajo Mariborčani nedeljske izlete. Pri Sv. Martinu pri Vurbergu je g. Kostanjšek zgradil novo krasno restavracijo, g. Lovrenčič v Kamnici pa novo gostilniško sobo. m Tujski promet v decembru. V mesecu decembru je bilo pri tukajšnjem zsl“Sevolnem uradu prijavljenih 1625 tujcev, od teh 381 tujih državljanov. Največ, 166, je bilo zopet Dunajčanov in Gradčanov, 96. m Novo leto v gledališču. Danes popoldne ob 15. uri se bo pela Smetanova komična opera »Prodana nevesta«, zvečer ob 20. pa Leharjeva opereta »Grof Luksenburški«................. m Trcnchcoati, usnjeni jopiči, zimski plašči, Hubcrtus-plašči, snežni čevlji in snežni škornji, galoše, čez 300 vrst krzna, kakor tudi vso liianu-f aktu mo blago ua obroke, L. Ornik, Maribor, Koroška #. m Za tujski promet na Pohorju. Kakor smo že poročali, se bo transverzalna cesta čez Pohorje pričela graditi že letos, prav tako je zasigu-rana gradnja vzpenjače in velikega sanatorija za železničarje. V zvezi s temi novimi prometnimi zvezami se poraja pa tudi vedno bolj pereča potreba po gradnji hotelov, in kakor čujemo, se baje že snuje akcija za ustanovitev družbe, ki bi na našem Pohorju postavila najprej velik le-toviščarski hotel, potem pa po potrebi še nove. Prav tako bo pa treba misliti tudi na zgraditev priprav za zimski šport, posebno za domače in mednarodne tekme. J 'anje. V višjo skupino je naprede K&'mVcJS.*” —«“ «<5 ~ vJw°w’k,0 ,društv,° v Celiu Priredi Silvestrov večer v Celjskem donru. — ObSni zbor Sokoljem domu™ b° 8' janUarja 0b 20’ uri v Ce,1i- imti 1>redavai;ie o naši socialni zakonodaji bo ’ Ponedeljek 5. januarja ob ‘20. v Ljud- iz Ljubljani unwerzitotni profesor g. dr. Gosar * Za^ala. Upraviteljevo deške okoliške narodne šole se nelepše zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so pripomogli, da je bilo 22. preteklega meseca na božičnic', šole obdarovanih toliko revnih učencev. * Šolsko odbor obrtno-nadaljevalne šole bo unel jutn, 2. januarja ob 20. vata obračunsko sejo za preteklo šolsko leto 1920—ao in sicer v klubovi sohi na mestnem načelstvu. * Smrtna kosa. V Zavodni št. 115 je umrl 30. decembra strojni ključavničar Z m a h e r Ivan, star 27 let. * Umrli v mesecu decembru. V preteklem mescu je umrla v mestu 1 oseba, v javni bolnici 14, v celjski okolici pa 11 oseb. ' * Smrt dveh otrok. 29. decembra j9 umrla v javni bolnici tri in polletna rudarjeva hčerka Cvek Marija h Marija Gradec pri Laškem; podlegla je davici. — 30. decembra je umrl v javni bolnici dveletni sinček uradnika v Nazorjih Kulherer Milan. Fantek se je dan poprej polil s kropom; prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer pa je podlegel težkim opeklinam. * Gibanje prebivalstva. Katoliški župni urad izkazuje za leto 1930. sledeče številke • rojenih 575 in »icer 299 moških ter 276 ženskih, umrlo 416 in sicer 214 moških ter 202 ženski; poročenih 232 parov. Pravoslavni župni urad: umrlo 9, roženih 7, poročenih 8. Evangeljski župni urad: rojenih 7, umrlih 5, poročena 2 para. * Nezgode. 511etmemu KramarJku Martinu v Štorah je med večerjo obtičala češpljeva koščica v grlu. Ker je bilo njegovo stanje ikraj-nevarno so ga spravili v celjsko bolnico, kjer so mu odstranili koščico iz požiralnika. — 27. decembra je nekdo v temi napadel gostilničar-ja Grando Rudolfa v njegovi gostilni na Vranskem in ga z nožem ranil na glavi. Grando so prepeljali v celjsko bolnico. — Rudarju Kozo-vincu Andreju v Zabukovici je padel pri delu hlod na roko in mu zdrobil mezinec. Kozovineo se zdravi v celjski bolnici. * Snežno poročilo. Pri Celjski koSi je na 20 om starega snega zapadlo 15 cm sunega pršiča. Smuka idealna. Tržič Prednjački tečaj v Kranju je zaključen. Ispit so napravili s. Ažmanova, br. Markelj in br. Globočnik. K uspehu jim iskreno čestitamo. Sneg je ponoči zopet pobelil naSa krajo in se obeta smučarjem za novo leto dobra BIHUKfl. Za praznike so imele Kofce vse sobe zasedo-ne, Zeleniška koča pa je imela kar preko 60 obiskovalcev, kar je zato primeroma malo kočo pravi rekord. Oskrbovanje je prevzela sedaj družina Jocif, ki neumorno skrbi za dobro postrežbo v koči. Kranj »Veronika JDescniška« v Ljudskem domu. Ljudski oder vprizori v dvorani Ljudskega doma znano O. Župančičevo tragedijo »Veroniko Deseniško«. Predstave se bodo vršile v soboto 8. ob osmih ter v nedeljo in na praznih sv, Treh kraljev ob štirih popoldne. Sodelujeta moški pevski zbor in dijaški orkester. Režira učenec višjega režiserja ljubljanskega Narodnega gledališča O. Šesta. G. Šest bo pri premieri sam navzoč. Trgovski plesni venček. Prva najlepša prireditev po novem letu bo "brez dvoma venček plesne šole trgovskih nastavljencev v dvorani hotela »Nova pošta«, ki se vrši v soboto 3. januarja 1931 zvečer. Zopet novo sokolsko društvo. Danes popoldne ob treh se vrši v Predoslju pri Kranju ustanovni občni zbor, na katerem se bo izvolil pripravljalni odbor, ki naj pokrene ustanovitev Sokola v Predoslju. To ho zopet nova zasluga odbora kranjske župe, ki tako pridno ustanavlja sokolska društva po vsej Gorenjski. Umrla je gospa Marjeta Česen, mati dolgoletnega tajnika Sokolskega društva v Kranju. V torek se je vršil njen pogreb. Loške novice »Jugoslovane si osvaja tudi loško prebivalstvo, Društveno delovanje Ločanov. Loke, 30. decmbra. Tudi pri nas je Vaš list precej razširjen In kakor opažamo, si pridobiva zaradi svojih izbranih poročil vedno več naročnikov; tudi de-lavci segajo pridno po njem in lokali ga dr-žijo brez malih izjem vsi. Ker deluje »Jugoslovan« v pomirjevalnem duhu in ne temelji na nobeni politiki poprejšnjih strank, temveč mu je le blagor domovine, odnosno blagor vseh Jugoslovanov pri srcu — iz tega vzrok« bo postal »Jugoslovan« v najkrajšem času priljubljen med vsemi zavednimi Slovenci, ne oziraje se na škodoželjno kritiko posameznikov ali skupin. Najboljši dokaz simpatije do Vašega lista g. urednik je, da postaja krog čitateljev in naročnikov Vašega lista vedno večji. Zato smo se namenili, da bomo poročali v Vašem listu od časa do časa najvažnejše do-godljaje iz našega kraja in bližnje okolice, posebno o delovanju naših kulturnih m sliimio društev. . , Ločani so si želeli že dalje čas* »voj krov kot središče kulturnega dela. L o« 1924 se p m je uresničila želja in so si pravih delavci svojimi sredstvi in s poniji0 .lo5ki£, £”}?"' kancev« »Zadružni dom«, kjer jo P0!1]® ^ * . no društvo »Svoboda« telovadbo in dramatski odsek je pokazal na odru mnogokrat svojo P -sobnost; osnovalo aet le tudi tamburask štvo. Telovadba »e je pozneje opustila, delu e le dramatski odsek, ki je žel posebno zadnje mesece obilo uspehov. Delovante župnijske ekspoziture na Lokah Loke, koncem decembra. Septembra t l. »e j« ustanovila na Lokah ekspozitura zagorske župnije ter je bil imenovan za upravitelja kaplan g. Vodušek. Gospod Vodušek, ki je bil še za časa svojega službovanja v Zagorju med tamkajšnjim prebivalstvom splošno priljubljen, si je pridobil na novem mestu v najkrajšem času simpatije in spoštovanje loških občanov, posebno ko so uvideli, da se g. kaplan zares trudi za svoje farane in jim gre povsod po očetov«*0 na roke. Kakor za farane, skrbi tudi za ujemu poverjeno cer- kvioo, ki jo je picuiecul m spremenil v lep božji hram; cerkvica je dobila namreč v zadnjem času nov pod in nove cerkvene klopi, napeljali so električno razsvetljavo — začasno pet žarnic po 200 s«eč — in namestili peč, da ne bodo zmrzovali oni otroci, ki pridejo od daleč v cerkev. Prostor okoli cerkve so olepšali in posuli so pota s peskom, tako da napravi poprej več ali manj zapuščena cerkvica sedaj na popotnika ugoden vtis. Zanimivo božično praznovanje so uvedli Ločani to leto; skozi 9 dni so prenašali Marijino podobo od hiše do hiše, kar je predstavljalo Marijino potovanje v Betlehem. Marijina podoba ie ostala po eno noč in Jan v eni hiši, kjer so se zbirali ijuujv, u ^ BO jo prenesli ob mraku v spremstva sije, ki je svelila s svečami in bakljami, v drugo bi5o. Med procesijo so molili litanije in prepevali pobožne pesmi. To se je ponavljalo celih devet dni, do božičnega večera, ko so prenesli podobo v cerkev in so prisostvovali verniki, sdruženi v procesiji, obenem polnočnici. O osuševanju močvirnatih travnikov siur. Bistrica, 28. decembra. Ni ga menda kmalu kraja, ki bi bil toliko potreben osuševanja, ali kakor se strokovno izražamo, drenaže, kakor slovenjebistriška okolica. Mesto samo leži na tercijerni podlagi, ker je pa med tercijernim prodom zelo mnogo in ponekod sama ilovica, je najbližja okolica močvirna, travniki so slabi, skoraj nemogoči za uporabo njiv, še manj pa za sadonosnike. Po-Bebno močviren je del od mesta pod Sv. Jožefom do Nove vasi in na desni strani železniške proge ves del od postaje Slov. Bistrica mesto do postaje ob glavni progi. Ves ta močvirnat svel zaliva ob deževju voda in vsa pokrajina naliči jezeru. Razumljivo, da uničuje to vodovje že itak slabo travo in odplavlja v jeseni skoraj redno otavo. Če je pa deževje malo močnejše, preplavlja voda cesto in železniško progo ter ovira in ograža promet. Značilno je, da Ložnica teče v strugi, ki je deloma celo višja kot ostali teren in ni potrebno mnogo dežja, da se razlije po travnikih. Nekateri posestniki so sicer že prod mnogimi leti delali na to. da bi si svoje dele osušili, med tem ko drugi puščajo vodo neovirano gospodariti na svoji zemlji. V prvi vrsti bi morali vsi ti posestniki regulirati, po potrebi razširiti struge potokov na stroški daei!UzFt°SeS!ya: Gotovo’ da je to VMan<> s hl,a Doplačana. Razširiti bi morali na nekaterih mestih Bistrico in obnoviti varovalne stebre na ovinkih ali te ovinke no ril r nH.iu) Plf0ri P°d 8’avno progo tako, bi o o več vode. Regulacija pa bi se «,0«!. seveda nanašati «udi na deJ,e p 36 tov vzhodno od glavne proge, ker tudi tam zalivajo svet in ga uničujejo. Regulirati bi se morali tja do Dravinje in tudi Dravinja gama bi bil* ponekod regulacije nujno potrebna. Ko bi to bilo napravljeno, bi se lahko prešlo n« sitematično osuševanje (z drenažo) predelov zemlje, jjj M pogebno močvirni, ker bi se s tem u 1 '* manj močvirnih delov voda odtekala •tem ib od tukaj po že navedenih osuševalnih '■* ’ ***■ « . razunipmo osuševanje z žga vanie "t'1' C°Vini' Imamo sicer tudi osuše- b iemlie P k' ai tako prikladno tn jemlje mnogo zomlje. Drenažo so že noznali Rimljani, je pa bila pozneje ^ javlja v 18. stoletju zopet v Angliji. Svet T ie »poznal po svetovni razstavi v Londonu 1. 1851 so jo od tukaj prenesli v Belgijo, odiod rancijo. Za drenažo je potreben v prvi vrsti naraven ali „mpte„ padec,kjer pa tega ni ^ goče izvesti, se mora osuševati z odprtimi jarki. Pri drenaži uporabljamo različne vrste cevi na skrajnih koncih so tako zvani sesači, ki »o različne debelosti. Za zemljo, kot je naša, »o srednje debelosti. Ti sesači ali sesalne cevi so potem priključene na z b i r a č e , ki so močnejši kakor sesači. Ves ta stranski sistem pa je priključen na odvodno cev ali glavno od-tekalnico, ki je ponavadi priključena potoku ali tudi jarku. Na eno glavno odtekalnico je lahko priključenih več, do deset postranskih sistemov, vendar pa je manjše število boljše, ker je nevarno, da se cev zamaši pri preobilici zbiračev. Cevi polagamo navadno v globini 1 do 125 m. Na njivah pa je 0’90 m tudi dovolj. Razdaljo med sesači jemljemo različno po Gerhardu v teški ilovnati zemlji . . . 10—12 m, navadni ilovnati zemlji . . 12—14 m, peščeni ilovnati zemlji . . 14—16 m, pri peščeni zemlji pa od . 16—30 m. Premer cevi določamo navadno potom formul. Tukaj prihaja v poštev zemlja, padec in količina vode. Navadno pa manjšega premera za sesače od 4 cm ne jemljemo, za zbirače pa od 10 cm naprej. Umnemu posestniku je presoja lahka ker pozna zemljo in količino vode, ki bi se morala odvesti. Bolje je vedno vzeti večjo, kot manjšo mero. Govoriti bi morali še o polaganju cevi, a ni tako važno, ker je treba zemljišče le izmeriti in potem izkopati jarke. Za kopanje se uporablja posebna lopata, ki jo naroča lahko kmetijska podružnica za interewnte iz špecijel-nih tovarn za poljedelsko orodje, isto je s tako zvanim p o 1 a g a č e m, to je na koncu zakrivljena palica iz jekla ali železa in se uporablja pri polaganju cevi. Najtežje je pri vsem tem gotovo nabava cevi in marsikateri posestnik bi se morda odločil k drenaži, ali ga strašijo cene. Najbolje bi bilo, da bi cevi naročili posestniki skupno pri domačem podjetju ali pa bi to napravila kmetijska družba s svojimi podružnicami in potem stavila posestnikom ugodne plačilne pogoje z letnimi ali polletnimi obroki, s čimer bi bilo tudi vprašanje nabave cevi rešeno. Vsekakor pa je vprašanje osuševanja za slovenjebistriško okolico izredno važna, ker je močvirje v okolici mesta le v škodo posestnikom, in tudi iz higijenskega pogleda ta močvirja niso na mestu. Gotovo pa je, da je vse to vezano na ogromne stroške in trud,-ki pa se v nekaj letih piptača. za kar so nam porok posestniki v drugih drža vah, ki so se drenaže poslužili in se je še poslužujejo ter so imeli uspeh, ki je prekosil vsa pričakovanja. V. V. G. RADIJSKA ODDAJNA POSTAJA LJUBLJANA RADIO, kot si ga želite namreč visok v kvaliteti in nizek v ceni Naša ItKKLAMNA PRODAJA, ki traja od 10. novembra do 30. decembra 1930, obsega sledeče radijske sprejemne naprave: TAetektorsklh aparatov, kompletnih t vsemi potrebščinami, ki so za poslušanje ” potiebne, za naplačilo Din 80‘—. ter petkratno mesečno plačilo po . Din 45'— 1-elektronskih aparatov, kompletnih z elektronko, baterijami, antenskim materi-jalom ter 1 slušalko, za naplačilo (Mn 100*— ter osemkratno mes. plačilo po 76" O-elektronskih aparatov nReinaitz**, kompletnih z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt. finim zvočnikom ter antenskim materijalom, za naplačilo Din 240’— ter desetkratno mesečno plačilo po . . . . Din 180’~ A -elektronskih aparatov .Relnartz* i visokofrekvenčno elektronko z zamreženo “ anodo ter akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt, izbornim angleškim zvočnikom Amplion A C 27 ter antenskim materijalom. za naplačilo Din 380’ ter dvanajstkratno mesečno plačilo po..........Din 280’— Poslužite se ugodne prilike ter si naročite takoj Vaš aparat RADIO LJUBLJANA Ljubljana, Miklošičeva S Maribor- leksandrova 44 Izvirne »Valda francoske pastiijo )) naduhi, nahodu, grlobolu, tarju, gripi, influenoi. Prodajajo vse lekarne in drogerije, Kamniško drsališče »U, le puCakjijie Ljubljančani, kmalu bomo tudi mi znali tako,« »i mislijo naše gospodične in jih poskušajo posnemati z večjim in manjšim uspehom. še več kot drsalcev pa je tu gledalcev. Tudi gledaloi se prav prijetno kratkočasijo. Katkšno veselo razpoloženje zavlada med njimi, ako kateri — ali pa še pogosteje katera — izmed številnih drsalcev napravi »piko«. In teh pIK ul malo, Itnjti zaSotnikov in začetnic je mno- « ka- Kamnik, 29. decembra. Drsalni šport je bil dosedaj ? Kamniku komaj poznan iz najenostavnejšega razloga: ledu je primanjkovalo. Sem pa tja je v prav hudi zimi zmrznila voda na kakem poplavljenem travniku in takrat je vladalo tam veselo življenje od jutra do večera, dokler je bilo kaj ledu. Toda v Kamniku ga ni kraja, kjer bi se led mogel dalje časa obdržati. Kakor hitro se je pričel topiti sneg, je bil led pod vodo in drsanja seveda konec. Prijatelji zimskega športa v Kamniku »o ie dalj časa ugibali, kako bi napravili umetno dr sališče, s kakršnim se ponaša »Ilirija« v Ljub ljani. Toda kije najti v Kamniku tak prostor? Kje? In kakor Kamničani niso nikdar v zadregi z odločitvijo, so se tudi tu hitro odločili: Zgradimo ga na kopališču I Da da, prav zares, na kopališču! In delo je šlo izpod rok z bliskovito naglico. Sestavil se je odbor kot posebna zimskošportna sekcija Športnega kluba Kamnik, kateri je takoj priskočilo na pomoč okrog 20 Čla-nov s prispevki po 50 Din Na posredovanje župani« g. Kratnarja je mestna oučina prepustila Športnemu klubu brezplačno za letošnjo zimo prostor na kopaliSSu. Odbor se Je takoj vr^ei na delo. Ako bf z oklevanjem zamudili le en dan v Kamniku, danes še ne bi imeli ledu Našim delavnim športnikom zato vsa čast! Drsalii&Če pa tudi zasluži, da ga malo natančneje opišemo. Leži na najidealnejšem prostoru, ki si ga sploh moremo misliti. Zgrajeno je na kopališču ob strugi Nevljice in obsega okrog 1500 kvadratnih metrov. Kakor ta prostor poleti obseva solnce od ranega jutra do poznega večera, tako se pozimi ves ljudi dan skriva za strm« pečine Starega gradu. Niti en solnčnl ža,ek se nikdar ne prikrade na led. kakor bi SS* prtWno '■*- In razpoloženje na drsališču je res prijetno! Od jutra do večera I Razposajeni smeh veselih drsalcev se razlega po ledu, iz katerega jih ne more pregnati ne mraz ne lakota. Tudi mnogo Ljubljančanov in Domžalčanov vidiš, ki so prišli k nam v goste. ker v Ljubljani še nimajo ledu. In Kamničani, ki so šele debutanti v imetnosti na ledu se čudijo njihovim paradam in bravuram, trojkam in oamieam in jih zavidajo. »Ti Ljubljančani so pa tiči,* je enoglasno mnenje vseh gledalcev. go in z vsakim dnem več. Kdor le more si nabavi drsalke in dokler te niso »uglajene« mora biti seveda vsakdo pripravljen na piko. Za zabavo skrbi poleg tega še velik gramofon z ojačevalcem, ki neumorno igra vse mogoče. In mairljivi Tone, ki kraljuje y svojem »buf-fetuc prihaja tudi počasi do besede. Neprestano kuha klobase in čaj ter zalaga lačne želodce z vse vrste južnim sadjem. Vendar toži, da so sedaj slabi Časi zanj, ker se bliža mesec koncu, pa tudi prazniki še niso minili. Upa pa na boljše čase. Tudi mil Z mrakom pa življenja na drsališču nikakor se na konec. Tri velike obločnice razsvetljujejo ves prostor in po večerji se marsikdo rad vrne na led in se drsa pozno v noč. V nedeljo, 28. decembra so Kamničani na drsališču doživeli majhno senzacijo. Obiskal nas je jugoslovenski prvak v umetnem drsanju na ledu g. Polde Schvvab iz Celja in izvajaj na ledu svoje umetnosti, kakršnih kamniška publika še ni videla. G. Schvvab se je jaiko pohvalno izrazil o krasni legi drsališča, mnogim gostom pa je ugajalo zlasti naše kopališče in so obljubili, da ga bodo poleti večkrat obiskali. Izredno lep je pogled na kopališče In drsališče iz Starega grada, odkoder je posneta tudi naša slika v soboto opoldne. Zal je veselje na ledu trajalo samo teden dni. V nedeljo popoldne je nastopilo precej juž no vreme, led je postal mehak in drsale! so ga pošteno »zdelali«. Proti večeru pa je pričelo še deževati, tako da sedaj led do ponovnega mraza ni več uporaben za drsanje Ko pa pritisne nov mraz. bo zavladalo na drsališču zo-net prejšnje živahno vrvenie in za tedaj vabimo vse naše prijatelje, da nas pridejo obiskat. Važen občni zbor čebelarske podružnice v Zagorju Zagorje, 29. dec. V nedeljo popoldne ob 14. se je vršil v gostilni Ašič na Lokah občni zbor »Čebelarske podružnice Zagorje«. Predsednik g. Kolenc je otvoril zborovanje s pozdravnim nagovorom na navzoče in je z veseljem ugotovil, da se je odzvalo pozivu lepo število članstva, kar priča, da vlada med njimi mnogo zanimanja za napredek čebelarstva. Kakor je poročal blagajnik, znaša premoženje podružnice 3062 Din in poseduje med drugim orodjem tudi stiskalnico, čistilnico in točilnico za med; v najkrajšem času si pa nabavi lončke v različni velikosti za shranjevanje modu. Podružnica je tudi zaprosila bansko upravo za stiskalnico in točilnico ter upa, da se ji bo ugodilo. Živahna debata se je razvila zaradi zadruge o razpečevanju medu ter se je končno skleni- lo, da se bo o zadrugi razpravljalo — ako se k zadrugi pristopi ali ne, ko bodo navedeni na črti in podane smernice zadružnega delovanja Nadalje je poročal g. Kolenc o nameravani združitvi vseh strokovnih listov (Čebelar, Ko njerejec, Gruda, Sadjar in vrtnar in dr.) ter je navedel več primerov, ki govorijo za zdru žitev. Posebno bo združitev strokovnih listov važna za našega kmeta, ki si do sedaj ni mogel držati vseh koristnih listov, a bo imel od sedaj naprej vsa ta strokovna navodila združena v enem listu »Kmetovalec«, ki bo izhajal mesečno dvakrat ter bo obsegal baje 16 strani in mu cena ne bo previsoka. Podružnica pozdravlja združitev strokovnih glasil. Zeli le, da ostane društvo neokrnjeno. Med raznoterosti se je razpravljalo o razpečavanju domačega medu; propaganda v te svrhe namreč ni lahka, ker mnogo ljudi niti ne ve, koliko zdravilnih snovi vsebuje med. Sklenilo se je, da se bo priredilo prihodnje leto več predavanj ter se bo istočasno opozorilo kon-zumente, da kupujejo domači med. Končno se je zvolil novi odbor in to: predsednik g. Kolenc, ki je na tem častnem mestu že 12 let, tajnik g. Guna, blagajnik g. Zaletel, ki se hoče potruditi, da se želje po razmahu društva tudi uresničijo. nik. Poskus samomora Zaradi nesrečne lju svoj denar je samo- morilec »nžgal. Krško, 30 decembra. V torek zjutraj je našla služinčad v takoime-novanih graščinskih hlevih (poleg Turnške graščine) — v mlaki krvi ležečega konjarja Andreja Humarja. Andrej Humar je rojen 1905 v Gorici in tja pri' J n. Služboval je ' več let pri veleposest V. Bonu iz Krflcega in bil znan kot zelo marljiv dečko. Zjutraj so hlapci Andreja pogrešali in ker ga ni bilo ne « postelji ne hlevih, so ga iskali f ga našli s težko rano. Ustrelil se je saj,, kresom lesno uho, odkoder se je krogli) odlM’-> ob zgornjo čeljt ' lico in izšla pod brado. Poleg njega je bil samr s in sežganih nek« tisoč J aarskih bankovcev in nekaj dese-takov. Pravijo, da je bil Andrej zaljubljen, pa mu je nameravano poroko ovirala neka prejšnja ljubezen, iz katere so nastale alimentacije za nez. otrokom. Iz lovske bratovščine Cerknica, 29. decembra. Kakor vsi lovci, tako hodijo tudi naši letos prav pridno na lov in se vedno vračajo z obilnim plenom. Kot se je pa pred kratkim izkaza- lo, se pred lovci iz bližnjih Begunj poskrijejo vsi njihovi lovski tovariši po širni domovini. Trije begunjski tovariši iz te bratovščine so se namreč zadnjič skupno spravili na dolgouhce in drugo divjačino, da se dobro založijo za bližajoče se praznike. Hitro so podrli nekaj zajcev in že so se s plenom vračali domov. Toda, glej ga spaka! Nasproti jim priskaklja lahkonoga srna. Niso dolgo pomišljali. »Prazniki bodo kmalu tukaj, srna je že tukaj, patroni in pušk» g tremi korenjaki pa tudi I« Tako so si namreč mislili ti trije naši lovci. In Jaka ne bodi ga len, kadar je treba I Lovci so merili, puške so pokale, srna pa — veselo skakljala. Po dolgem trudu ji je eden vendar poslal smrtonosno kroglo. Kakor je znano, si pa letos lovci ne smejo privoščiti srnje pečenke. To so vedeli tudi naši lovci. In ko je srna zadnjikrat brcnila, so se lovci že zmenili, kako bodo ukrenili vse potrebno. Ustreljeno srno so lepo obesili na skrito smreko ln presrečni so odšli domov. Med potjo so se že zmenili, da grejo srno skupno iskat Id sicer ponoči Le počasi so jim potekale ure doma Zvečer so se dobili vsi trije skupaj in odšli so po srno. Med pogovorom o srnji pečenki so prišli na omenjeni kraj. Toda, glej ga vraga I Srna jo Je popihala s smreke! Lahko si mislite, kako so se spogledali naši znanci. Ko so ugotovili, da ni srne nikjer v bližini, so žalostni odšli domov. Epilog te zgodbice pa e tudi za—miv. Kot se je namreč pozneje dognalo. je srno že prej prišel iskat eden izmed onih treh lovcev, dasi ni o tem ničesar povedal svojima tovarišema. Za to so zvedeli orožniki m stvar bo prišla pred sodišče. Prav radovedni smo, kako se bo to končalo, ker se še prav nič ne ve, kateri izmed treh je sunil smo. Neverjetna babjevernost starega CerLniiana Klical J« hudič« t risu • polnoči in dobil vrečo papirja mesto lista. Cerknica, 80. decembra. Neverjetno v dvajsetem stoletju) Morda «• boste čudili, toda vse Je popolnoma manično Tudi nam ni llo v glavo; toda kar Je, Je) To-raj tačni mol V Cerknici živi okrog SO let star mož. 2ivl bolj sam saso in se le malo briga sa sunanji svet. Ta moi so Je namenil, da gre na sveti ve čer o polnoči na bližnji križpot in tam začrta ris, da bi mu hudič prinesel kaj zakladov v teh težkih časih in splošni krizi. Za to namero pa Je zvedel tudi neki bližnji sosed. »Čakaj, enkrat te bom pa ugnal!« si Je mislil ta sosed. Ker je vedel kam bo čel oni klicat hudiča, je ta nekoliko pred polnočjo od čel na omenjeno mesto. S seboj je vzel eno vrečo, nabasano s papirjem; sam se Je pa napravil v hudiča. Tako je odčel v bližino križ-pota in čakal svojega soseda — Častilca hudiča. In res! Nekaj pred polnočjo Je pričel omenjeni sosed. Na križpotu je začrtal okrog sebe ta-kosvani ris. Stopil je v njega. Kot pripoveduje hudič, je nekaj časa vladala grobna tičina. Ura v zvoniku farne cerkve udari ... Točno polnoči... Sedaj se je začela vsa ceremonija. Častilec hudiča je odprl neko kujigo in začel momljati nerazumljive besede. Nekoliko je pa drugi sosed vseeno razumel. S tresočim glasom je rotil hudiča, naj mu prinese nekaj zlata in dal mu bo, kar bo zahteval. Sedaj je nastopila ura za drugega soseda — hudiča. Z groznim tulenjem se je približal kmetu, ki je stal v risu. Od njega Je zahteval, naj mu da tri duše in on mu bo dal zato vrečo zlata. Oni v risu je takoj pristal na ta pogoj. Obljubil mu je, da mu bo v najkrajšem času preskrbel tri duše. Najprej mu je hudič napravil kratko pridigo, potem mu je Izročil vrečo papirja namesto zlata. S tulenjem se Je zopet hudič odstranil. Njegov sosed pa jo je vesel popihal iz risa domov s polno vrečo »zlata«. Res bi ga radi videli, kako se je doma za čudil nad tem hudičevim zlatom. No »Žakelj« je pa vseeno dobil! Se razume, da se Cerkničani veselo pomen kujejo o tej dogodovščim. Sleparita mi* Hopkins Laško, 31. decembra. Pred prazniki se je potikala tu okoli starejša babura, ki se je izdajala n angležinjo mis Hopkins in je pripovedovala, dn služi v nekem samaritanskem redu, drugim pa. da bo ostala tu v znanstvene svrhe kakih 6 mesecev, ker mora o naših krajih pisati. Vselila se je v gostilno g. Pačnika, kjer je obedovala m od koder je delala razne izlete peš in tudi z vozilom. Pred dnevi je pa nenadoma izginila in zapustila jo nekaj tisočakov »Hopkins-pufa« in uboga natakarica joka za težkim novcem. O sleparki ni sledu. Glasovi iz ljubljanskega občinslva Na Tržaški cesti poleg stare mitnice, to je na zemljišču, kjer je bil pred vojno državni vrt za smreke, rastejo štoraeti akacijevi grmi, in to tik ob hodniku glavne ceste. Ti grmi pa poganjajo dolge bodeče veje z gostimi trnji ravno na glavni hodnik v največjo nevarnost pa-»antov. Dnevno gredo štirikrat po tem hodniku cele procesije pasantov in sicer v tovarne in sole ter nazaj domu. VeJed tega najgoetejšega srečevanja in izogibanja je pravi čudež, da se ni prigodila nesreča in da si ni kak paeant ie iztaknil oči. Obračamo se na naslov mestnega magistrata, da pošlje mestnega delavca, led naj poseka to grmovje pri tleh. Obenem naj pueti tudinasuti te hodnik s peškami Pismo iz Kamnika Snet — Znižane eene mesa ln kruha. — 1 Vandalizem. Kamnik, 80. decembra. Sneg le v noči od ponedeljka na torek zopet pobelil naše gore ln doline nad 10 c mna debelo, a vpričo južnega vremena se zlasti po cestah hitro topi. Ako ne prične v noči zmrzovati, bomo imeli po ulicah za Novo leto najidealnejšo brozgo. Našim smučarjem pa * obet. za Novo leto ugodna smuka v bližnji kamniški okolici. ,__... Sresko načelstvo Je v dogovoru z zastopniki pekov, mesarjev in drugih interesentov ter z ozirom na cene v drugih krajih izdalo naredbo, po kateri so za ves kamniški srez primerne in dopustne samo sledeče cene za kruh in meso i Beli kruh kg Din 4, polbeli kg 8.50 Din in črni kruh kg 3 Din. Zemlje in kruh v drugih oblikah ne sme presegati v ceni za kg 6 Din. Meso: volovsko I. vrste do 17 Din za 1 kg, slabše volovsko meso in meso dobrorejenih krav 14 Din, meso III. vrste 10 Din. Cena telečjega mesa sme biti največ 19 Din, svinjskega pa 20 Din. Goveje me6o v mesnicah in na stopnicah mora biti pred razprodajo žigosano po vrstah in sicer le meso I. in II. vrste, dočim velja ne-žigosano meso kot tretjevrstno. Zig mora biti kupujočemu občinstvu dobro viden. Žigosanje mesa mora izvršiti veterinar ali pa mesogled-nik v navzočnosti zastopnika občine. Kršitelje teh določb se kaznuje z zaporom i m IIII IMJKiUIT SI m UJNEJSII MUH Bolni prebavni organi so veano povod slabi piebavi, ki oslabi cel oi ganizfem. O.-igurajte si torej dobro prebavo ter pijte: 819 Radensko zdavilno vodo. do 3 mesece in kaznijo do 10.000 Din. Obe naredbi morata biti nabiti v vsaki mesnici in prodajalni kruha na vidnem mestu. Izgubljena je bila na poti od Sutne do kolodvora zlata broša. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v občinski pisarni. Neznani malopridnež je poškodoval žično ograjo pri vrtu g. dr. Vidica. Narezal jo je v vsej višini s škarjami za debelo žico, tako da si je napravil vhod v vrt. Zaslužil bi eksemplarično kazen za svoj vandalizem. Ni izgieda za omiljjenie rudarske krize v novem ledu Trbovlje, 31. decembra. Najzanesljivejša reševalka sedanje težke ru darske krize, na katero smo polagali celo leto največje nade — trda zima — še vedno ni nastopila. Radi tega pričakuje prebivalstvo ru darskih revirjev z veliko bojaznijo novo leto. ki obeta biti glede ostrine krize še slabše od letošnjega, če v kratkem ne nastopi hud mraz. Letos mraza v naši kotlini še prav nič nismo čutili, kajti temperatura je le dvakrat padla pod ničlo. V januarju je zopet napovedano praznovanje 9 delavnikov, tako da se bo delalo te v 18 delavnih dneh. Zaloge premoga na separaciji so še neizčrpne in če ne bo kmalu hujše zime, potem preostane le še euo upanje, t. j., da se sklene v marcu med družbo in upravo državnih železnic ugodna pogodba za dobavo večje množine premoga. To so žalostne perspektive situacije v premogovnih revirjih za novo leto, s katerimi bo treba z vso resnostjo računati. Zalo naj bi se zlasti gospodarski krogi v revirjih, ki so poleg delavstva najhujše prizadeti, posvetovali, kal bi bilo ukreniti, da se pravočasno odvrne še hujše. Ali bi ne kazalo, da bi ob pri liki potrkala tudi kaka deputacija tukajšnjih pridobitnih krogov na vladna vrata, ter tam detajlno obrazložila vse težkoče, s katerimi se morajo poleg delavstva boriti tudi gospodarski krogi v rudarskih revirjih, katerim grozi propast. Gospodje ministri so nedavno naši deputaciji v Celju zagotovili, da bo dovoljena znatna re-fakcija za prevoz premoga po državnih železnicah. Treba bi bilo to vprašanje zopet ventilirati, poleg tega pa naj bi skušala deputacija tudi doseči, da bi se z novo pogodbo zvišala oddajna množina državnim železnicam dobavljenega premoga, da bo zopet omogočeno normalno delo v rudarskih revirjih. Priporočljivo bi pa bilo, da se tej gospodarski deputaciji pridruži tudi strokovna deputacija rudarjev II. skupine Rudarske zadruge. Pfa/ Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča v Ptuju bo v ponedeljek 5. januarja 1931. Ob tej priliki se bo vprizorila optimistična komedija znanega francoskega dramatika Marcela Acharda »Življenje je lepo«. Ta komedija je v Mariboru radi svoje zelo zanimive vsebine in dobrega podajanja zelo uspela ter so jo vpn-zarjali lani z enakimi uspehi tudi v Ljubljani. Vsekakor se obeta Ptujčanom zanimiv večer in se pričakuje velik obisk. Slovenska Bistrica Smrtna kosa. Tik pred prazniki smo pokopali na tukajšnjem pokopališču gospo A. Si-monšek, ki je umrla po daljši bolezni v starosti 81 let. Imenovana je bila mati poznane gostilničarke gospe Erne Walland. — 29. t. m je bil pogreb gospe Barbare Curučky, žene vpo kojenega generala. Umrla je v starosti 61 let in že od leta 1925. ni več zapustila bolniške postelje. Na Devini pri Slovenski Bistrici je umrla v nedeljo 28. decembra gospa M. Ober-sne, znana gostilničarka in posestnica. Pokopali so jo na mestnem pokopališču 30. decembra do- P°Božičnico je imelo šolsko vodstvo v Tinju na Pohorju. Ob tej priliki je bilo obdarovanih po lepo izredni božični igri nad 50 otrok. Darove je nabral g. šolski upravitelj Joško Tomažič pn trgovcih v Slovenski Bistrici. Igra sama je pri, čala, da niso učitelji, kot otroci Stedili s trudom in delom. Med odmori je sviral tambura-ški zbor, ki so ga komaj pred kratkim ustano-vili, nekaj pesmic. Vse to priča, da nase po-deželsko učiteljstvo lahko dosega uspehe v narodnem prosvečevanju, ako se zato na mestu volja ln razumevanje ljudi. Posebno zahvalo Še enkrat vsem onim trgovcem In tudi drugim darovalcem, ki so pripomogli do te lepe prireditve. Trbovlje Znilanje cen meiu. Po zaslišanju konzumen-tov In zastopnikov mesarskih obrtnikov na anketi, ki ae je vršila dne 22. decembra 1980. je sresko načelstvo v Laškem določilo za vse kraje v srezu sledeče cene: prvovrstno goveje meso (pitanih volov, telic) kg 16 Din, drugovrstno govejo meso (slabših volov in krav) 14 Din za kg, tretjevrstno goveje meso (mršavih krav, buš Itd.) 10 Din za kg. Teletina, prsa in vrat kg 18 Din. ostalo 20 Din. svinjina, kare in šunka 20 Din, ostalo 18 Din, domača slanina do 16 Din, Čista mast 19 Din, telečja pljuča 10 Din, loj 8 Din za kg, možgani komad 5-50 Din. Goveji vampi, pljuča in jetra v ceni ne smejo presegati polovico cene, določene za meso dotičnega goveda. Cene so mišljene za meso s privago. Za goveje meso brez privage in brez kosti se smejo računati 25% več, za telečje 40% več. Goveje meso mora biti pred razprodajo na vseh glavnih kosih žigosano. Za one, ki bi prednje odredbe ne upoštevali, je določilo sresko načelstvo občutne kazni. Mila sirna in rudarska kriza. Letos si tudi obrtniki v rudarskih revirjih želijo trde zime, ker bi potem delavstvo zopet normalno delalo. A zima noče priti. V torek je sicer pobelil sneg našo dolino, a danes je že zopet skopnel, ker je padel na nezmrznjena tla. Kako milo zimo imamo, najboljše dokazuje dejstvo, da so na vrtu g. Franceta Pusta (Kobacev France) pričele cveteti vijolice, ki kažejo še vse polno pomladanskih poganjkov. Vsekakor slabo znamenje za trdo zimo in novo leto. Vsem cenjenim naročnikom in prijateljem »Jugoslovana« v trboveljskem rudarskem re ▼irju šeli srečno Novo leto poslovalnica »Jugoslovana«. Šmartno pri Litiji Umrl je Martin Adamič, vulgo Martinov Tine« 28. t. m. ob 19. uri po daljšem bolehanju v 80. letu starosti. Bil je ustanovni član tuk. gasilnega društva. Za štiridesetletno članstvo ga je leta 1925. Nj. Vel. kralj Aleksander I. odlikoval z zlato kolajno za državljanske zasluge. S pokojnikom smo izgubili moža poštenjaka ter dobrega narodnjaka. Pogreba se Je udeležilo več gasilskih društev s zastavami in litijsko godbo na čelu. N. v m. p. Cesto že drugič temeljito posipavajo. Cestni odbor res našim cestam poseča veliko pažnjo. Občina razglaša, da se imajo obvezanci prijaviti zaradi kuluka obč. potov. Krško Seja občinske uprave. V torek ob 9. uri se je vršila seja občinske uprave pod predsedstvom g. Fr. Vodopivca, župana iu v navzočnosti sres. višjega pristava g. dr. Tomšiča. Po uvodnih formalnostih, prečitanju in potrditvi zapisnika zadnje seje je bil izvoljen občinski blagajnik g. Jos. Pfeifer, bivši župan in ugledni posestnik v KrSkem. Priporočena je bila odobritev koncesije za kinopodjetje, ki ga namerava ustanoviti v Krškem lesni trgovec g. Ant. Gliha. Poleg obravnavanih neznatnih ubožnih zadev je bila odpisana občinska taksa dijaškemu društvu »Triglav« za njegovo plesno prireditev. Za gradbeni odsek je poročal načelnik g. lr'r. Starc o raznih deiih iu aujnavali isrvrS«-nih v tekočem letu in pozval posamezne člane odseka, da čimprej predlože občinski blagajni obračune. Na okrožnico županske zveze je bilo sklenjeno, da pristopi k članstvu ves občinski odbor z skupno članarino 330 Din. Med ^sluča jnostmi je bilo obravnavano glede pokončavanja vran, dalje glede zlorabe ljud. običajev ob priliki fantov, koledovanja za sv. tri kralje, nekaj glede poklonitvene deputacije, nakar je bila seja ob pol 11. uri zaključena. Rogaška Slatina Že delj časa ni nič slišati od nas, vendar ne mislite, da spimo zimsko spanje kot polhi. — Stavbeno gibanje cest in hotelov res počiva radi vremenskih neprilik, pridno se pa prere-šetavaio gospodarski načrti, kot mlekarna, sad* na drevesnica itd. — Pred sezono upamo dobiti že posla zmožno mlekarno, ki bo zalagala hotele in restavracije z mlekom in mogoče tudi že z drugimi izdelki, tako da bo tudi ta hiba prehrane — odstranjena. Vsi vemo, da ne bo pridelala mleka mlekarna sama, temveč okoliš-nji kmetovalci, katerim bo mlekarna vspodbu-da umne živinoreje. Res, a kaj pomaga veselje imeti s kravicami — naj si bodo še tako lu-šlkano šekaste — ako nima od njih financijel-nega dohodka — pravega sorazmerja prodajne tujcev, nekako nepozabljivo ljubezen do Slatin ske okolice, njih ljudi, običajev ln pridelkov. ICRa uuut/uuu I" « * . , prilike. Doslej je bila trgovska vrednost mleka | . .. n i ______|n ša ša/lol on. le ob času sezone 3—4 mesece in še tedaj cena za liter 150—2 Din, medtem ko ostali čas ni bilo povpraševanja po mleku prav nobenega, temveč se je pitalo prašiče s polnim mlekom, hoteč doseči s čajnim maslom, vrhnjem, ceneno svinjsko mast. Mlekarna pa bo prevzmmd« za rejo prašičev, ter akoravno mogoče pihala nekaj manj na videz — bo tekel račun dohodkov nepretrgano naprej celo leto, dokler bo mleka pri hiši, ter bo na tak način gospodarski efekt mnogo večji kot doslej. Se mnogo dobrin lahko prinese — nesebična mlekarna na zadružni podlagi, posredno in nePOsre.^n°’ trf0 ba je pa še dela in zopet dela, ker je vse to doslej še samo na papirju. Vsem, brez razlike mišljenj je treba složnega dela, du se prebije led, ki je že mnogo zamudil ravno na tem polju; ozrimo se naokrog, koliko lepih vsot se je zavrglo, ker smo sami nudili priliko »delati« drugim na škodo. Zamislecem tega zadružnega pokreta — predvsem g. šol. upr. Verku in g. šketu pa zagotavljamo složno sodelovanje, ker nas je več, ki smo pripravljeni sodelovati v smeri intenzivnega kmetovanja okolice. Došli gostje-tujci naj vidijo tudi izven cvetočih parkov ter šumečih bukev in platan — kmetsko vrvenje naših domov. Tudi v vsakem kmetskem dvorišču naj bodo cvetke v rastlinjaku —_ čedne kravice — v snažnih hlevih, na cvetočih livadah - pašnikih, naj trgajo mlado travico m cvetke za proizvodnjo belega soka — mleka , s katerim bodo vlile neopaženo v kri, če tudi „ . , , » ‘i, ODicajev tn pridelkov. Ne delajmo pomislekov proti mlekarni - ker ul druge rešitve iz gospodarske zagate nego složno delo — nasprotovali bodo kvečjemu se-DiCueži — vil ostali pa zavihajmo rokave. Sevnica Božičnica revnih šolskih otrok. Letos se Je vrlila v Sokolskem domu krasna božičnica za revno Jolako deco, pri kateri Je bilo obdarovanih nad 180 otrok z lepimi in koristnimi darili, nad 400 otrok pa Je bilo pogoščenih s Čajem ln pecivom. Prireditev je bila plod celoletnega truda polnega dela, ki ga Je prevzelo naše učiteljstvo. Fosebno se moramo zahvaliti za obilne darove županji ae. KruleJevi, ge. Verbičev!, ge. Skerletovi, g. Kastelicu, vsem šiviljam ln krojačem, ki so brezplačno šivali obleke in perilo ter ostalim dobrotnikom. Cela prireditev ki jo Je vodil šolski upravitelj g. Kladnik, je pokazala, da učiteljski zbor v Sevnici pridno dela in zastavlja vse svoje moči za dobro mladino ne samo v loli, ampak vedno ln povsod Srčna hvala vsemi Mesto pokojnega postreščka g. Grošlja je prevzel g. Jamnikar. Želimo mu mnogo uspeha pri njegovem težavnem poslu. Sneg je izginil. Tudi Lisca, katero so še pred tremi dnevi obiskali smučarji iz Posavja do Zagreba in ki je znana po svojem krasnem terenu za smučarje, je izgubila svojo belo odejo. Litija Obdukcija. V torek se je vriila na Dolih obdukcija 24-letnega Janeza Perocija, katerega so fantje domačini vsled »aufhiksanja« tako pretepli, da je drogi dan umrl. Poroka. V nedeljo, dne 4. januarja se bo poročila v Ljubljani gdč. Pepca Drčarjeva, županova hčerka iz Šmartna, z zdravnikom dr. Vidmarjem, doma iz Novega mesta. Priprave za nov obrtni zakon (Izvleček poročila zbor. tajnika g. dr. Josipa Pritunrjut Obrtni zakon pomeni za trgovino, obrt in industrijo vsake države gospodarski temeljni zakon, nekako gospodarsko ustavo. Obrtni zakon ureja pogoje za nastop obrta, način obratovanja, določa obseg obrtnih pravic poedinca in ga obenem ščiti v njegovem obratovanju pred poseganjem neupravičenih oseb v njegov delokrog. Dobra obrtna zakonodaja je glavna podloga dobre obrtne politike, od nje je y veliki men odvisen razvoj trgovine, obrta in industrije. V naši državi obrtna zakonodaja še ni urejena in še nimamo enotnega obrtnega zakona za celo kraljevino. Imamo kar 5 obrtnopravuih področij * različnimi obrtnimi predpisi: za Dravsko banovino in bivšo Dalmacijo, za teritorij bivše Hrvatske in Slavonije, za Vojvodino, za Srbijo in Črno goro in za Bosno in Hercegovino. Vsaka teh pokrajin pomeni v obrtnoprnvnem oziru nekako državo za - se in je preselitev v druge pokrajine često zvezana z velikimi težkočami in ovirami. Priprave za izjednačenje obrtne zakonodaje segajo v prva leta po ujedinjenju. Temelj načrtu novega obrtnega zakona je postavila konferenca gospodarskih zborni® leta 1926. v Splitu. Tani oc je aosegel med zbornicami sporazum glode mnogih načelnih vprašanj. Kljub temu, da Je zakonski načrt, ki ga je izdelalo ministrstvo trgo-rtm, jn industrije, t glavnem osvojil sistem in načela preizkušenega in večkrat noveliranega avstrijskega obrtnega reda, da so bila vanj sprejeta mnoga nova določila v zmislu zborničnih predlogov in da je načrt v glavnem dober, je zbornica vendarle morala staviti še mnoge izpreminjevalne in dopolnilne predloge. Pri opravilih, kt so bila izvzeta od določb obrtnega zakona so ostala odprta vrata izigravanju obrtnih predpisov, konkurenci raznih državnih podjetij, kaznilnic in takozvanih humanitarnih zavodov rokodelski in industrijski produkciji, konkurenci raznih konzumnih zadružnih trgovin legalni profesijonalni trgovini. Potrebne so bile izpremembe in poostritve določb glede strokovne vzgoje obrtnega naraščaja, glede prehoda na drug obrt in glede usposobljenostnega dokaza za trgovino. Zbornica nadalje nikakor ni mogla pristati na določbe socijalno-političnega značaja glede odpravnin odpovednih pogojev dopustov, kolektivnih pogodb in nekaterih drugih socialnopolitičnih določb, ki se nanašajo na obrtno, trgovsko in industrijsko osobje. Določbe o delokrogu stavbnih in elektrotehničnih obrtov so bile potrebne znatne poprave v korist teh strok. Poostriti je bilo treba tudi določbe v zaščito osobito malega obtnika pred konkurenco nelegalnega obratovanja. Nerešeno je bilo vprašanje zavarovanja samostojnih mojstrov in trgovcev. Na podlagi zbranega gradiva je popravilo prvotno Izdelam načrt obrtnega zakoni tn le v mnogem upoštevalo tudi lzpreminie-valne predloge naše zbornice. Minister trgovine in industrije je končno sklical koncem oktobra t 1 v Beograd komisijo strokovnjakov iz kroga upravnih uradnikov, predstavnikov gospodarskih korporacij — povečihi tajnikov gospodarskih zbornic — ter treh zastopnikov delavskih organizacij. Iz Dravske banovine je pozval mene in glavnega tajnika Delavske zbornice. Ke je hilo delo komisije le konzultativnega zmnča. a, ni prišlo do nikakih formalnih ^ključkov, vendar pa je po stališču, ki so ga zavzemali k predlogom ostali člani komisije m pnstomi referenti ministrstva, pričakovati, da bo znaten deJ PrSe'zadnjo^riliko, da povdari svoje predloge m ojZritve" glede nekaterih posebno vj& vprašanj, je zborniv kat ri stru trgovine inlindiustrije JPOj»«% konCni re- dakcijienjene predloge, osobito «n b ki za obrtno, trgovsko ,l? l Frirovske osobje in delavstvo, «a določbe glede trgovske in obrtniške stanovske organ.zac. e in na^stavb no-elektrotehniške obrte. V danih pnliM ■ ie namreč resno bati, da bi utegnila v tem P« gledu izpasti odločitev za nas neugodno. Maše gospodarstvo v letu 1930 Naše kmetijstvo v letu 1980 ni želo najboljših rezultatov za »voj trud. Agrarni protekcijoni-imu ki se umetno vzgaja v posameznih evropskih držav, je povzročil v agrarnih državah zastoj vsake širše izvozne delavnosti in poživljal že itak močne kali splošnega gospodarskega neugodja ki ** siri v vsem svetovnem gosjio-daretvu. 'žetev, kot glavni faktor našeg« gospodarstva in ena najvažnejših postavk nase trgovinske bilance, je priiično dobro uspela. Vendar je bil gospodarski efekt na^e letošnje žetve skoraj minimalen. Industrijske države »o hermetično zapirale po* nagemu žitnemu izvozu, pa tudi tuja kooJr*renca je potisnila cene na svetovnih tržiščih navzdol. Kanadski Pool na eni strani, so^tski žitni dumping na drugi strani vs* «> je našim proizvodom zaviralo pot v »ve*. Nevarnost popolnega poloma je bila v kritičnem stanju. Naši spretni im delavni trgovinski politiki se imamo zahvaliti, da so se našla pota in se v postavili uspešen afront onim, ki so hoteli samo mnogo prodajati in nič kupiti. Ustvaril se je agrarni blok, ki sicer dejansko še ne postavlja nič konkretnega, vendar je one države, ki so se hotele emancipirati od vsakega uvoza, vsaj moralično uklonil, ker je pokazal na obrambno linijo, katero lahko zavzamejo agrarne države v slučaju potrebe. V tem tudi tiči najve$ji uspeh poslednjih agrarnih konferenc, kil nam jih je dalo preteklo leto. V koliko se bodo misli teh konferenc oiivo-tvorn« In kakšen praktičen uspeh bodo rodile, je vprašanje gospodarskega razvoja. Naše kmetijstvo pa bi doživljalo še vse ve^je perturbacije v današnjih časih, če bi bilo le preveč enostransko orijentirano. Hvalevredna je zamisel, da se mora naše kmetijstvo presnovami. Na tem polju se je letos dosegel klasičen primer. Če bi naša agrarna izvozna kampanj« morala računati zgolj na prinose žitaric, bi doživeli letos zelo žalostno sliko trgovinske bilance. Kaijti kljub velikemu in hvalevrednemu prizadevanju našega zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, kakor tudi družbe za izvoz deželnih pridelkov, ni bik) mogoče našemu izvozu žitaric ventilirati prostega razmaha. Ta veliki nedostatek pa je v znatni meri nadomestilo naše sadjarstvo, ki je v zaključenem letu doseglo prav lepe uspehe. Ta pot pa se bo morala v prihodnje še izraziteje utrjevali, da se tudi v naše poljedelstvo konečno prinese več elastičnosti, podjetnosti in trgovskega duha. Vse poljeaei«xc kmotij- ske zbornice bodo v prihod«}« n,«n>i, posvečati tem vprašanjem vso pažnjo. Carinsko politiko bo treba temeljilo preobraziti in vpostaviti tožno opredeljen program. Agrarni in industrijski interesi se pri izvajanju naše carinske politike dostikrat stvarno križajo in povzročajo kaos. Na eni strani se poskuša ščititi agrarne interese na ta način, da se odstranjujejo zaščitne carine na vse one proizvode, ki so važni za poljedelsko proizvodnjo, na drugi strani pa »o v isti sapi želi ščititi industrijo z uvajanjem oann. Zato je absolutno potrebno, da se v interesu obeh gospodarečih panog ta škodljiva razdvojenost opusti tn se definitivno uveljavijo edinstveni prin cipi, po katerih naj se provaja reforma carin »kih tarifov. To vprašanje so načele že posa^ mezne zbornice za TOI in naša ljubljanska zbornica je s svojim izvrstnim strokovnjakom tajnikom g. Iv. Mohoričem podala osnove tej reforma. Tudi trgovsko življenje ni potekalo brezhibno, pač pa so se od časa do časa kazali manjši ali večji pretresljaji, ki so poln tek ovirali. Naša notranja trgovina je v prvi vrsti odvisna od kupnesile prebivalstva, katera pri nas raste in pada povsem po dobri ali slabi letini, ki je ob vsaki časovni perijodi doživljamo, oziroma Je Se tudi odvisna od dobrih ali slabih cen poljedelskih pridelkov. V preteklem letu smo ime- li izvanredno nizke oene in se je kupna sila prebivalstva znatno znižala. Poleg te neprilike pa so igrale svojo posebno vlogo še vremenska neugodja, ki »o znatno zavirala trgovsko delavnost. Najjačji trgovski promet Be pri nas pojavlja v glavnih sezijah za veliko ■noč, binkošti in božič. Tako za veliko noč, kakor tudi za binkošti smo imeli zelo slabo vreme, ki je *>«ugodno vplivalo na delavnost trgovine. Pa tudi božic ud jM-.inesel zaželjenih uspehov, ie-ravno je bila kupovna živahnost dobra. Težka borba, ki jo bojujejo agrarne države za svoj obstanek, je pokazala svoje učinke tudi v našem zmanjšanem izvozu. Za prvih 10 mesecev nam povedo etatistične številke, da se je «aš izvoz napram lanskemu letu znižal po količini na 8 %, po vrednosti pa za 10 % Težak je položaj tudi našega obrtništva. Obrtništvo je v naši državi v splošnem materijelno slI bo situirano. Vsled tega mu primanjkuje Obratnih sredstev, ki pa so v obliki posojil razmeroma draga. N-aša industrija je v preteklem letu doživljala prav resne in težke čase. Splošna gospodarska kriza v vsej, evropskih jn ijjvenevropskih '7-avah je imela in ima znatne refleksije tudi v naal domači industriji. Je pa industrija tudi asa naj mlajša gospodarska panoga, ki vsako motnjo dosti t-žje pren*8e, ka£r £ Uale moč- iLz Zf ‘n, terbr“" gospodarske skupine. Izvoz proizvodov lesne Industrije, ki predstav- bflance* i"?*00?1'J1 na6e trgovinske bilance, se je znižal v tem letu prav občutno, nja naše industrije v obče in upravičeno zahteva od pomoči. Največ kapitala je investiranega ravno v naši lesni industriji in sicer za okrog štiri milijarde dinarjev. Ker predstavlja ta vsota velik del nacijonalnega premoženja, je naloga naše vlade, ki posveča vsem gospodarskim granam obilo pažnje, da se to narodno premoženje ne uniči in se tej velevažni gospodarski panogi nudi potrebna pomoč. Pretežni del ostalih panog naše industrije posluje pod zelo težkimi pogoji. Vedno občutneje se opaža pomanjkljivost točno zasnovanega programa, po katerem bi se imela voditi naša industrijska politika. Do sedaj podpisane trgovinske pogodbe so nam prinesle preveč žrtev v pogledu zaščite naše industrije. Večina takozvanih Ristovih vzgojnih carin se je morala podrediti ostalim interesom narodnega gospodarstva. Verjetno je, da bo morala naša država pri sklepanju in obnavljanju novih trgovinskih pogodb dovoljevati nove koncesije. Posebno se bo to pokazalo, če se v resnici vpo-stavi blok agrarnih držav. Vsekako pa bi bilo v inetresu naše naoijonalne samostojnosti, da sl ustvarimo industrijo, ki nam nudi izdelke, kii jih potrebujemo za dnevno uporabo. Taka industrija je vsaki državi neobhodno potrebna, posebno v časih, ko se meje zaipro in je vsak etik z inozemstvom onemogočen. Zato bi »e tudi pri nas moralo uveljaviti naziranje francoskega ekonoma Rista, da je moralna dolžnost vsake države, d« vzpostavi v svojih mejah industrijo, ki služi v obrambo države In nudi najnujnejšo oskrbo prebivalstvu. V svrho pospeševanja vseh naših gospodarskih panog pa je potrebno uvajati več gospodarskega patrijolizma. To velja za vse grane našega gospodarstva. V prvi vrsti mora država in vse njene institucije ščititi našo proizvodnjo na ta način, da se pri vseh nabavkah v prvi vrsti upoštevajo ponudbe naše domače proizvodnje. Vzgajati pa je treba tudi prebivalstvo v veri, da so naši domači proizvodi enakovredni inozemskim in da je v interesu vsakega pravega državljana, da kupuje prvenstveno domače izdelke. Denarništvo je poslovalo v preteklem letu v znamenju naraščajoče preobilice likvidnih sredstev, vendar pa so bile večje mobilizacije denarnih sredstev otežkočene vsled obče stagnacije gospodarskega življenja. To je poleg nepreglednosti, kako se bodo prilike na denarnih tržiščih v bližnji bodočnosti razvijale in poleg visokih režijskih stroškov, ki jih povzroča draginja, eden glavnih vzrokov, da se vprašanje bančnih obresti ni moglo rešiti na povoljen način. ki bi temeljil na stvarnih razpoložljivih količinah likvidnih sredstev, kakor tudi na »tvornih kreditnih potrebah našega gospodarstva. S krepko roko in polnim uvidevanjem naše vlade pa lahko pričakujemo, da se bodo vse naše gospodarske panoge v bližnji bodočnosti razvijale v smislu splošnega narodnesa blagostanja. Naša vlada je v teku svojega delovanja dokazala, da ji je skrb za dobrobit državljanov nafevetejša in zato Miko z mirnim srcem In dobrimi nadnmi jrlednimo v novo nnstonalr*« gospodarsko leto. Zavedati se moramo, da smo Jugoslovani med onimi r»dV>mi dr?wv»mi. ki se dobro in brez oosebnih pretresljajev presta le kritično leto 1930. Andrej Žmavc, Maribor: Za enohio kmetijsko glasilo4 Po prizadevanju in s pomočjo kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani dobimo z novim letom novo skupno kmetijsko glasilo, kat znači velik napredek v pospeševanju sloven skega kmetijstva. Naše najstarejše in najjačje kmetijsko društvo je Kmetijska diružba v Ljubljani s svojim glasilom »Kmetovale«. Njeno delovanje temelji na organizaciji podružnic, katerih je več sto ši ram Dravske banovine in ki jih poimenujemo na/kratko Kmetijske podružnice. Kakor spada v delokrog vsake posamezne Kmetijske podružnice pospeševanje vsoh kme-tijskln panog aumnoega ™nj£ drugače je treba razumeti tudi nalogo Kmetijske družbe kot centrale, samo v širšem pojmovanju svrhe take velike stanovske in gospodarske združitve. Ker so naša kmetijska gospodarstva po sestavi panog večinoma izredno mnogolika, torej mešana, kombinirana, kakor malokje drugod v Jugoslaviji, ne more in ne sme biti delovanje v Kmetijskih podružnicah, še manj pa v naši pravi kniAhiita^ — "*K*1 ’ 'itniM K TU-etn J SK O (l'PUZf>0 lahko tako nazivamo — enostransko, marveč morajo vse te organizačne edinice kmetijske in kmečke težnje svojega članstva brez razlike enako upoštevati in skladno pospeševati, ločala trezna stanovska in strokovna preudarnost, marveč baš naš izmučeni kmečki živelj najbolj moreča strupena strast političnih zapeljivcev, ni bilo tako. Tudi v Kmetijskih podružnicah z redkimi izjemami ne. Organizacija ni slonela na medsebojnem zaupanju in spoštovanju nepristranskega strokovnega dela. Ugled Kmetijske družbe je zato silno trpel. Taki so bila tudi uspehi, odnosno neuspehi. Poglobljenega, smotrnega dela je bilo premalo navzlic resniim prizadevanjem uvidevnih posameznikov. Kaj Čudo, da so pri tem tudi posamezne panoge trpele in niso mogle toku in duhu časa primerno napredovati. Praktični gospodarji in za napredek vneti strokovnjaki so si skušali drugače pomagati, izven Kmetijske družbe, in — vsa čast njim — kar mogoče brez primesi vsakdanje politike. Ustanovili so specialna kmetijska društva s po-sehnimii glasili, deloma že pred, deloma po našem ujedinjemju. Razen okoli >Kmetovalca« se zbirajo interesne skupine okoli listov »Sadjar in vrtnar<, »Naše gorice«, »Slovenski čebelar«, »Konje-rejec« in »Slovenski hmeljar«, posebej zadi i-> garji okoli »Narodnega gospodarja« in »Zadružnega vestnika«, novi glasili »Kokošjerejec« m »Kuncerejec« pa nam baje še obetajo. Napredni kmetovalec bi moral imeti vse te strokovne liste ki napredno selo bi moralo imeti v premnogih primerih prav vse podružnice zadevnih organizacij: povsod mnogo neplodnih sej, skupščin, zapisnikov, neproduktivnega papirja, pa isti ljudje itd. Saj je znano, da tako delo tvori veliko breme samo za enega ali dva moža, ld res kaj delata in morata povsod biti. Koliko potrate časa, dela, denarja — iz večine brez ustrezajočih trajnih uspehov. Zadostovala pa bi v vasi dobra »Kmetijska podružnica«, navzgor pa »Kmetijska družba« z razširjenim in izpo-po njenim skupnim glasilom »Kmetovalec« za vse kmetijske potrebe. m^,!“e9,,la.hko «P0» zaupamo stari kmetijski , 1 .P® neprestanem izjwpolnjevanju ohranila svojo pravo veljavo i tedaj, ko bomo imeli prepotrebno Kmetijsko zbornico, katera je na vidiku. Kmetijska družba KščihT stal 90 tUdi Cene ,6Sa na to®*emskdh J, x i lnem nazadovanju. To dejstvo je o< o i ega pomena za pravilno ocenjevanje sta ...... , , 86 m°re poljubno specializirata po strokovnih sekcijah in v svo- * Otvarjamo javno diskusijo o tem velevaž- nem vprašanju in poživljamo vse naše strokovnjake, da izrazijo svoja mnenja. Ured. jem glasilu po strokovnih rubrikah, v katerih najdeš to, kar rabiš ti sam in kar rabi tvoj tovariš, živeč v drugačnih razmerah, za katerega usodo se moraš lut vsak način tudi zanimati. Vse to imamo torej lahko v eni organizaciji in v enem glasilu za samo kakih 40 do 50 Din toliko smatram jaz za potrebno — t. j. približno le četrtino ali 25 odstotkov dosedanjih stroškov za vsa slovenska kmetijska glasila in gla silca skupaj. Te prednosti uvidi razboriti kmet, za katerega usodo tu gre in kar moramo upoštevati vsi, ki mu hočemo res dobro, podrejujoč morebitne osebne koristi splošnim, javuim interesom. l’red skoraj 10 teti je pisec teh vrstic sprožil idejo za združitev slovenskih kmetijskih listov in — društev, ne brez hudega odpora in ne brez zamere. — Vztrajal je pri tem prav odločno kakih 5 let in končno prepustil zadevo naravnemu razvoju v trdni veri na končno zma gi pobude. Misel je prešla medtem v narod in se je v njem čvrsto zasidrala. Zgodovinski 6. januar 1929 — in kar je temu dnevu sledilo — je nanesel i v Kmetijsko dru žbo nov duh in odstranil vsaj največje ovire za njen boljši vsestranski razmah. Kr. banska uprava je budino zasledovala preokret v kmetih in delovanje kmetijskih organizacij z njihovimi glasili, katerih obstoj je menda brez izjeme bolj ali manj odvisen od podpor iz javne blagajne. Odločila se je za njih združitev baš nekako ob desetletnici začetka dotlej brezuspešnih prizadevanj za to dobro skupno kmetijsko stvar. Tej iniciativnosti banske uprave se moramo zahvaliti, da je nedavno prišlo v načelu do združitve kmetijskih glasil v eno skujmo glasilo, čemur pa mora nujno slediti še združitev kmetijskih društev. v_ Zdaj Pa slišimo ugovore, deloma proti združitvi organizacij, deloma proti združitvi kmetijskih glasil, deloma proti obojemu. Po mojem mnenju pa drugo brez drugega praktično ni izvedljivo. Da bi Kmetijska družba s pomočjo strokovnih sekcij ne mogla uspešno zastopati vseh kmetijskih panog, nikakor ne drži, baš nasprotno je res. To je bolj vprašanje načina organizacije, funkoijonarjev in dela. Kmetijske podružnice pa najlažje obravnavajo kar vse kmetijsko-gospodarske zadeve domačega kraja, pri njih je mogoča tudi najracionalnejša preskrba kmetovalcev z gospodarskimi potrebščinami i. dr., tako rekoč vse v eni in iz ene roke. Piravtalko je lahko mogoča temeljita specializacija v posameznih strokah, še bolj popolna kot doslej, kes- je centrala zgrajena na najširši pod- * . ,n khko ra®Pelaga s prostori, strokovnjaki in zadostnimi sredstvi, d očim kako specialno društvo z glasilom vred včasi nima niti pravega prostora za polirano preostalih starih letnikov, niti za društveno j;n druge Priznati -rimo, da je markikatero društvo navalic temu doseglo lepe, da, sljaine uspehe; s tem p ■ ni rečem, da ne bi mogli doseči [Mitom r.oionalne združitve v' z manjšim naporom in manjšimi žrtvami še večjih usp-^ov v isti stroki. Čebelarstvo, katero hočejo »samočebelarji* neka'1 Vrgntf iz km^j^va. «e je iPr>o razmahnilo in je močno specializirano, vendar pa je s kmetijstvom in s kmečko grudo neločljivo zvezano. Značilen je bil pred leli sicer neznaten spor na vinarski In sadjarski šoli v Mariboru med živinorejcem, in sadiariem. kateremu narj priroda ta stroka, kdo naj uči ta predmet, ki je oblisraten na vseh kmeti iških šolah. Pa vodil in učil je čebelarstvo nekaj časa sadjar, potem živinorejec, in spet narobe, tudi vrtnar; tako so bili vsi ti specialisti v svojih glavnih strokah, kakor so tudi mnogi absolventi kme- tijskih šol — vn^ti čebelarji. V zgodovini Čebelarstva čitamo, da so kmetje iz gorenje Savinjske doline prenašali svoje čebele preko Solčavskih gora tja na kranjsko stran na pašo. Na pred m kmet v danih razmerah i danes pridno čebelaru. Tudi takoimenovani mali človek brez kmetije kot čebelar mora vendar priznali, da njegove stroke ne moremo nikamor bolje uvrstiti kakor v komplicirani ustroj kmetijstva, na katerem je torej tudd on sam baš po svojem čebelarju močno interesiran. Ne uvidimo, zakaj hi čebelarstvo ne imelo direktnih etikov s kmetijstvom, ko prav brez takih stikov niti ne more biti. Za kmetijstvo pa ima čebelarstvo še posebeu pomen, ki je — razen vzgojnega — mnogo večji kot pridobivanje medu in voska, namreč za rodovitn^t kulturnih rastlin, katere brez sodelovanja pridnih čebelic pri oprašenju cvetja često ne bi bile niti rentabilne. Hmeljarstvo je brez dvoma tudi stvar zase, je jako specializirana in razmeroma na majhen prostor omejena kmetijska panoga. Nedavno se je preveč razjiaslo tudi drugod, koder ni pogojev zanj. Posledice so znane. Tako daleč ni prišlo radi tega, ker takrat še ni bilo »Slovenskega hmeljarja«, prej zbog tega, ker vse kmetijske panoge — seve s hmeljarstvom vred — nis'- bile t eni roki čvrsto organizirane. Ne uvidimo, zakaj ee ne bi smel vsak kmetovalec po svoji mili volji zanimati i gospodarsko usodo svojega tovariša hmeljarja, kakor bi jo lahko Sivarno pravilno prikazalo dobro vodeno skupno glasilo. Radi tega, ali samo radi tega, ker bi bil hmeljarski pouk vsakomur pristopen, vendar hmelja ne bi sadili v krajih, ki sploh niso za to kulturo. To, kar so nedavno zagrešili v tem oziru, se je dovolj maščevalo in bi bilo mogoče za naprej preprečiti lažje s odkrito besedo nego * kakim — prikrivanjem. Domača in tuja hmeljarska literatura je vsakomur dostopna in nima smisla, da bd skušali to ovirati, ker bi dosegli baš nasprotno, kakor pri prepovedanem sadu. Prepričevalen, iskren javen pouk je tu na mestu, v zvezd s poukom o drugih kmetijskih panogah. Vinarstvo, kletarstvo, sadjarstvo, uporaba sadja in kmetijsko vrtnarstvo tvorijo v naših razmerah skupino kmetijskih strok, ki je čiste posebno idealna iz zgolj praktičnih gospodarskih razlogov. Njih združitev v skupni organizaciji in glasilu pomeni okrepitev, nikakor pa ne oslabitev teh panog. »Mali ljudje in meščanski krogi bi odpadli, ker jih ne bi zanimalo skupno kmetijsko glasilo.« Tega se nasprotniki združitve boje, tako govore in pišejo po listih. Mi smo drugačnega mnenja: Kdor se je za kako kmetijsko panogo resnično zanimal lej, se bo lahko še z veliko večjim veseljem odslej, izrazito mestno in trgovsko vrtnarstvo — bodimo pošteni in iskreni — pa 9tvarno itak no spada semkaj in ne more biti pri tem odločilno. Najbolj tehtni očitek pa je, da bo skupno glasilo premajhno in ne bo moglo dovolj upoštevati potreb posameznih panog. Razlog za to tiči v tem, da zahtevamo mnogo dobrega čtiva za malo denarja, kar pa ne gre. To je pri glasilu Kmetijske družbe že »taro zlo. Gospodje politiki so zahtevali čisto nizko članarino, kar je premalo razboriti množici prav ugajalo; politični preganjači so tako pridobili več svojih ljudi za Kmetijsko družbo, ali pa so iz izvestnih fondov članarino zanje celo sami plačevali. Saj je šlo predvsem sauno za število bojnih glasov pri volitvah, za politično premoč v družbi, ne za kakovost članstva in za dobro usmerjeno strokovno delovanje. Stanovsko in gospodarsko organizacijo so istovetili s politično stranko, pa naj magari vse vrag vzame. Čim več Članov Kmetijske družbe odnosno naročnikov >Kmeto-v lea« je bilo, tem večji izguba je nastala pri listu, ker tako rekoč niti papir ni bil plačan. Tiste, v Kmetijsko družbo z raznimi sred tvi prignane množice pa lista iz večine niti pogledale niso, kaj še le kritično čitale. Imamo pa še danes tudi takih članov, ki so se »vpisali« samo radi kakih drugih trenutnih dobrot materialne narave, katere pričakujejo od Kmetijske družbe, za pouk v glasilu pa jim ni dosti ali prav nič. Pri nas niti najboljši strokovni tiak ni nič kaj cenjen. To sledi iz tega, da so naklade naših listov — pri stotisoč in več raznih kmetijskih obratov v Dravski banovini — razmeroma vendarle silno majhne navzlic temu, da je cena zanje neprimerno nižja nego za liste pri drugih narodih z mnogo večjimi nakladami. Milijonski kmetijski narodi se odvračajo od coklaste »Veroinsmeirei« in so na potu h kon-cent aciji gospodarskih In intoie.. .Lnih sil. Ker »mo jim, podipihani hkratu od političnih strasti, sledili v prvem, naj jim sedaj sledimo še z večjo vnemo v poslednjem, v pametnem osredotočenju vseh itak še skromnih domačih sredstev za f*ospeševanje kmetijstva. Političnih ozirov baš pri nas. hvala Bogu, ni več! Združitev kmetijskih glasil znači zgodovinski mejnik v slovenskem kmteijskem in kmečkem pokretu. Te novoletnioe se veseli vse duševno samostojno kmečko ljudstvo. Tudi jaz se je srčno veselim po brezinala desetletnih brezuspešnih sličnih prizadevanjih, dokler se ni pojavila dovolj jaka roka, ki to zmore in premore. Toda to ne sme biti samo »poskus za eno leto«, temveč že koj početna zasnova mora jamčiti uspeh in trajnost. K temu bi mno-pripomoglo, ako bi bil »Kmetovalec« v novi obliki dovolj obsežen, naš pravi kmetijski obzornik ali revija, temu primerno tudi lahko dražji, predvsem pa, da bi tej združitvi sledila prav kmalu tudi še združitev vseh uaših kmetijskih društev. 172 Manufaktura SLJA-t-r^ Ljubljana, Aleksandrova c. 8 Vsem našim cenjj- odjemalcem se najlepše zahvaljujemo za naklonjeno« v starem leta Za novo leio pa jim izrekamo iskrena voščila in se jim priporočamo še nadalje feramel B-: Zimski Spori na Norveškem K on gibe rg, dne 26. dec. 1930. Po dolgem in mučnem potovanju ekoai Avstrijo, Nemčijo in Švedsko eva prispela s to-vrišem Zupanom v treh dneh v Oslo — v glavno mesto Norveške — v kraljestvo emu-čarstva. Norveško se lahko po pravici imenuje zimski paradiž Evrope. Tukaj vidiS zimo v njenem popolnem blesku in okrasju. Dan na dan obseva »oilnce 8 svojimi žarki belo pokrajino, -kljub zelo nizki temperaturi se mraza sploh ne zavedaš. Tu žele opaziš veliko razliko med to aimo in našo. Medtem ko pri nas temperatura pada in se dviga in veled tega se tudi menjava sneg z dežjem, kar povzroča ono tako osovraženo »brozgo«, je tu stalna temperatura od —8° do —8° ter sneg vedno obdrži svojo prvotno uporabno obliko. Impozantna gorovja, ki se povsod razširjajo, zahtevajo že po naravi debelo snežno odejo, tetotako visoke smreke in nizki borovci, ki tvorijo v glavnem norveški gozd, ponosno držijo evojo bleščečo zimsko obleko. Ledeniki, kakor itudii severna luč, ki se pa kaže navadno ob zelo jasnih dnevih, so za obiskovalce tefc krajev nepozaben dogodek. V tej deželi — pradomovini zime se dobe Se mnogo takih pokrajin, ki so znane po vseh teh čudovitostih in po resnični samoti. Trinajst stopinj Širine meri ta dežela gori v polarno zono. Po teh velikih gozdovih, poljanah in gorovju lahko po več milj potuješ na smučeh ne da bi naletel na Človeka. Norvežani tvorijo velik športni narod, ki se zelo dobro zavedajo, da dandanašnji človek živd po čisto drugem načinu, kot človek prejšnjih generacij. Vsled naraščajočega vsakdanjega udejstvovanja v 6vojem poklicu se živci in moči tako hitro obrabijo, da rabi za njih okrepči-lev čisto druga sredstva kot nekdaj. Lotiti 6e je treba športa ter ga vršiti tako intenzivno, kot vršiš svoje vsakdanje delo. Človek, ki čepi cel dan v uradu, si čisto naravno zaželi priti iz tega tesnega oklepa k čistemu zraku, solncu — iv naravo. Tega ei pa pridobi edino z zimskim športom. Vedno bolj očitno se je opažalo, da Je zima najboljši čas za okrepčitev. Zima s svojim blagodejnim solncem, svežim zrakom, velikimi snežnima poljanami, zasneženimi gozdovi da vsem možnost za uspešno športno udejstvovanje, ter nas pritegne v naravo, da tam pozabimo na vsakdanje skrbi in težave, to se pravi popelje nas k virom resničnega - idealnega življenja. In ravno zaradi tega so Nor vežami tako vneti za zimski spori; etairo in mlado je v zimskem času na smučeh. Pravo veselje je gledati e taro mamoo ali deda, kako se po strmi stezi med drevjem vozita brez skrbi na smučeh. Ali pa mladega fantka starega 8 do 10 let na skakalnih smučeh težkih do 8 kg spuščati se po strmem naletu na skakalnico. Ker se razprostirajo po vsej Norveški najide ttlnejši tereni, se morejo smučarji in ljubitelji zimskega športa (organiziranih je v norveškem smučarskem savezu 40.000 smučarjev) razdelili tako, da vsakdo, ki ne išče civilizacije, prav lahko doseže svojo zaželjeno samoto. Ker sva odšla na Norveško z namenom, da se naučiva skakati in se izpopolniva v smučanju sploh, sva sd izbrala eno izmed glavnih nlmskosportnih središč na Norveškem — Kongs-berg. Mesto, ki šteje približno 6000 prebivalcev, Je rojstno mesto našega trenerja inž. Thunolda Thorleifa Hanssena. Je zelo pri jazno jmes^to. leteče v precej goratem kraju, ka je sedaj odeto s precejšnjo snežno odejo, čeprav leži le okoli BOO m nad moirjev. Mesto je pozimi precej živo, ker prihajajo iz drugih mest sem letoviščarja. Obstoja tukaj samo en klub »Indretsforening Komgsberg«, je v ,posesti drsališča, štirih skakalnic od 20 m - 60 m ter smučarske koče, ki je obenem najdapša in najelegantnejša, izmed tolikih smučarekih koč, ki obstojajo na Norveškem. . , Tu zapade zelo zgodaj sneg in aicer te koncem novembra; zato prihajajo sem naj o jsi smučanji, da trenirajo za prihajajočo sezono, lo-rej Kongsberg igra isto vlogo kot pri na« Kranjski gora ob. Planica. Samo. da se ljudje tu tega zavedajo i,n skrbe, da so vse jimsko-sportaie naprave v redu in uporabne. Kongaberg je zato tudi «elo obdarovan s »mu čarekiimi talenti, kar je posledica ugodnih snežnih razmer in velikega športnega duha dotič-nih prebivalcev. Dandanes ima tako bogat kader skakačev, da jim dolgo ne bo nobena druga pokrajina kos. Iz tega l-.raja izvira tudi po vsej Norveški enana rodbina Rund, ki šteje oeem članov, a so vsi t. j. od očeta do 8-let-nega najmlajšega sina dobri skakači. Oče je star že 70 let, a je še vedno zdrav in čil ter je lansko leto pri starostni tekmi v skakanju dosegel prvo mesto s 40 metri daljave. Najbolj znan pa je njegov sin Sigmund, večkratni evropski prvak, rekorder (72 metrov) in svetovni prvak na Norveškem znan le pod imenom »Boulam«. Dalje mnogo pričakuje Norveška še od njegovega brata Bdirgerja, ki je letos že v tako koiosalni formi, da je svojemu bratu prav za petami. Prejšnjo nedeljo je pri treningu skočil na »Hanibal^ skakalnici v Kongsbergu 70 m, torej le 2 m manj od rekorda, ki ga drži njegov brat Sigmund. Poleg teh sta še 2 mlajša brata in oba kažeta veliko talenta za skakanje. Mnogo je takih rodbin na Norveškem, kjer se vlečejo skozi leta in leta prvenstva v istem krogu ne, da bd se kdaj veriga prekinila. Upava, da bova v krogu teh talentov tudi nekaj dosegla, posebno letos, ko so snežne razmere precej ugodne. Do sedaj trenirava le na mali skakalnici, drugi teden pa že pričneva s treningom na veliki skakalnici. Sokolstvo I Najmodernejše vzorce Sokolsko društvo Radovljica ima svojo glavno skupščino dne 8. januarja 1931 ob 20. uri v Sokolskem domu. Dnevni red v smislu pravilnika je razviden na društvenih deskah. Posebnih vabil ne bomo pošiljali članstvu. Udeležba je dolžnosti — Uprava. Sokolsko društvo Kočevje vabi na glavno skupščino, ki bo dne 6. januarja 1931 ob 14. uri (2. uri popoldne) v dvorani gostilne Be-ljan. Polnoštevilna točna udeležba obvezna. Ako ni navzoča */» članov, je pol ure pozneje skupščina sklepčna z istim dnevnim redom brez ozira na navzoče število. Sokol I., Ljubljana—Tabor poziva ponovno svoje članstvo, da najdalje do 5. januarja 1931 poravna svoje društvene obveznosti (članarino in poreže za leto 1930), ker se bode sicer vsakogar, ki ne bi zadostil temu pozivu, v smislu župne okrožnice brezpogojno črtalo iz članstva. Zdravo! Uprava. Sokol I., Ljubljana—Tabor ima svojo letošnjo glavno skupščino v torek 20. januarja 1931 v mali dvorani na Taboru z običajnim dnevnim redom. Pričetek je ob pol 20. uri. V slučaju, da bi takrat ne bilo navzočega po § 21. dovoljno število članstva, se vrši ob 20! uri skupščina ne glede na število navzočih. Morebitne predloge je vložiti najkasneje do 6. januarja 1931. Uprava vabi vse Članstvo, da se skupščine udeleži polnoštevilno. Zdravo. Spcrt Razpis mladinske smuške tekme S. K. Ilirije 5. K. Ilirija priredi v soboto, dne 3. januarja 1931 ob 15. uri popoldne mladinske tekme. Tekmuje se v dveh skupinah in sicer: I. skupina: Tekmovalci od 15. do 18. leta na 10 km progi, in II. skupina: tekmovalci od 12. do 15. leta na 3 km progi. Tekmuje lahko vsakdo ne glede na to, ali je član kakega kluba ali ne. Start in cilj je pod Rožnikom na Večni poti, nekaj nižje od strelišča. Prijave sprejema do petka, dne 2. Januarja 1931 tvrdka A. Goreč, Ljubljanska kreditna banka do 18. ure. Kasnejše prijave najmanj pol ure pred startom proti prijavnini 10 Din v restavraciji Rožni dol, kjer je tudi garderoba. S. K. Ilirija. Program bližnjih zimsko-sportnih prireditev a) Smuške tekme. 3. Jan. Mladinska tekma 6 in 10 km v Ljubljani, priiedi SK Ilirija. 4. jan. Medklubska skakalna telema z inozemskimi gosti na Bledu, priredi SK Bled. Medklubska tekma za prvenstvo Medvednice na 18 km, priredi HPD Zagreb. 6. jan. Medklubska vztrajnostna tekma na 80 km; Sm. ki. Bohinj. 11. jan. Klubski dan, prireditve raznih klubov za klubska prvenstva. — Medlilubsfco »lafet n o tekmovanje na 80 km: Rvmolist Zagreb, b) Smuški točaji. 2. do 10. jan. Tri Sv. Janezu v Bohinju tečaj SPD, vodd sa vezni nastavnik Jan. Kveder. V Kranjski gori: Tečaj pod vodstvom savez-nega nastavndka H. Širclja. V Boh. Bistrici; Prireditelj Sm. ki. Bohinj, tečaj vodd Tomaž Godec. V Kranjski gori: Prireditelj Tujskoprom. dr. v Kranjski gori, vodi Peter Klofutar. Na Pohorju pri koči na Pesku: Prireditelj Mariborski sm. k3ub. Za vse tečaje ni nobene predhodne prajave, ampak mogoča prijava istočasno z vstopom v tečaj. 30. decembra se je vreme obrnilo m sedaj po celi Sloveniji sneži, tako, da bo smuka dobra brez izjeme povsod. — V nedeljo 28. dec. se je ob številni udeležbi vršila prva večja prireditev, smuški tek podružnice SPD v Kranjski gori na 15 km, kjer so bili dosežem prav jx>: voljni rezultati. — Med katoliškimi božičnimi prazniki so se vršili po vseh smuških centrih številni tečaji, fci so s svojo veliko udeležbo pokazali vedno večje zanimanje za smuški šport. Predvsem koče na Pohorju so bdle prenapolnjene športnikov in turistov. Smučarski tečaj *a začetnike, se vrši dne 4. do 11. januarja 1931 v Ljubljani Zbirališče dne 4. januarja ob 15. uri na drsališču S K. Ilirije. Prijave sprejema tvrdka A. Goreč, Ljub ljanska kreditna banka. Smučarski tečaj la mladino. S. K. Ilirija priredi od 4. do 11. januarja 1931 začetniški tečal za mladino. Tečaj bo vodil dober nastavnik in je prvo zbirališče ob 15. uri, dne 4. januarja 1931 na drsališču pod Cekinovim gradom. Prijavnine ni. Prijave sprejema tvrdka A. Goreč, Ljubljanska kreditna banka. S. K. Ilirija ieli nem trojim članom in pri jateljem veselo in srečno Noto let«. Odbor Letošnje tekme v umetnem drsanju t Ljub ljani. 17. in 18. januarja namerava SK Ilirija izvesti seniorsko tekmo za prehodno darilo dr Gilberta Fuchsa, tekmo dam in tekmo junior jev. Podrobni razpis e navedbo obveznih likov itd. je bil priobčen v 43. številki Športnega lista z dne 23. t. m. Prijavni rok je do 16. jan. ob 20. uri. — Državno prvenstvo v umetnem drsanju za seniorje in za dame ter tekmo seniorjev skupine II. je razpisal JZSS za 7. in 8 februar. Natančen razpis prinese prihodnja številka Športnega lista. - Vse navedene tekme se bodo vršile na športnem drsališču SK Ilirije. Popravek. Našo prvotno objavo glede smu škega tečaja v Kranjski gori korigiramo v to-.o, da se tečaj pod vodstvom g. Širclja ne vrši od 2. do 10. januarja, temveč od 6. do 15 januarja 1931. ^ gledališče REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek, 1. januarja: ob 15. uri »Naš gospod župnik«. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Izven. ob 20. uri »Mercadet«. Izven. Petek, 2. januarja: Zaprto. Sobota, 3. januarja: »Glavni dobitek.« Red E. Nedelja, 4. januarja: Ob 15. uri: »Snegulčica in škratje.« Mladinska predstava po znižanih cenah. Izven. ob 20. uri »Konec poti.« Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Pondeljek, 5. januarja: Zaprto (generalka). Opera. Četrtek, 1. januarja: ob 15. uri »Car in tesar«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven ob 20. uri »Nikola Šubic Zrinjski«. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Izven. Petek, 2. januarja: Zaprto. Sobota, 3. januarja: Zaprto (generalka). Nedelja, 4. januarju- Ob 15. uri »La Mascotte.« Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. ob 20. url »Werther«, premijera. Izven. Pondeljek, 5. januarja: Baletni večer Olge So- lovje. Izven. Znižane cene. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Četrtek, 1. januarja ob 15. uri: »Prodana nevesta«. Kuponi. — Ob 20. uri: »Grof Luk-senburški«. Kuponi. PTUJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 5. januarja: ob 20. uri: »Življenje je lepo«. Gostovanje maribor. gledališča. 'Radio ZAVES in PERILA namiznih in kuhinjskih garnitur veze najfineje in najceneje tvrdka Matek & Mikeš Ljubljana, Dalmatinova 13 Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj Zagorsko pismo Poročali smo že, da zida SPD podružnica Litija odnosno pododbor Zagorje, planinsko kočo na Sv. Gori, ki bo predvideno junija 1931 dozidana. Za kritje stroškov — ki so precej visoki— priredi pododbor v ponedeljek 5. ja_ nuarja ob 20. uri zvečer v dvorani SokoUkega doma običajno planinsko lovsko rajanje. Planincem iz Ljubljane, Celja in drugod se nudi ob enem lepa prilika, da posetijo drugi dan (na sv. Treh kraljev) naše poznane postojanke, Sv. Planino, Sv. Goro, Cemšeniško planino in dr. Posebno priporočamo smučarjem Sv. Planino, ki je oddaljena 2 uri in pol od Zagorja in kjer se Je zaključil pred dnevi dobro uspeli smučarski tečaj. Letošnja cima našim rudarjem ni naklonjena; pričakovali so, da se bo počelo obratovati sedaj normalno, in da bo pozimi odjem premoga boljši; tako pa se čuje, da se bo tudi januarja praznovalo kakor dosedaj, po 2 Sihti tedensko. Podpora TPD, ki Je bila dobro mišljena, ni mnogo zalegla, ker tiči delavstvo še pregloboko v dolgovih. Sokolsko društvo priredi tudi letos na zadnji dan tega leta Silvestrov večer. Enako priredi Silvestrov večer tudi kulturno društvo »Svoboda« na Lokah v Zadružnem domu. Najbrž ne bo ne ena ne druga veselica dovolj obiskana, ker ni denarja niti za hrano dovolj, še manj za veselice. ma Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5'—. Oglasi reklamnega in trgovskega znala ja: najmanj Din 10'— (do 5 besed). V*nhn nndaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priloiitm znamko. Kdor ljubi lepo čtivo se naroči na »Homan« tednik za vse. Izhaja vsak četrtek. Posamezna številka 2 Din. Naročnina četrtletno 20 Din. Prinaša dva lena rAmann, feljtone, film, uganke, humor, doma v družini in mnogo drugega interesantnega čtiva. — Uprava »Romana«, Breg 10. Ljubljana, četrtek, 1. januarja: 0.30 PrenoB cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje. 10.20 I Ing. Gostiša: Zadnje katastrofe v premogovnikih. 10.45 Šah. 11.00 Radio orkester; Saxofon duet. 12.00 Časovna napoved in poročila. 15.00 I Gdč. A. Lebarjeva: Kmetksa žena — gojiteljica I kmetske stanovske zavesti in ponosa. 15.30 Pio- I šče (slovenska glasba). 16.00 Zabavno čtivo, pi- I satelj Milčinski. 16.30 Harmonika solo, Magister. I 17.00 P. Petrovič: »Vozel«, veseloigra (šentja- I kobski gledališki oder). 20.00 Koncert muzike dravske divizijske oblasti. 22.00 Poročila in ča- I sovna napoved. 22.15 Hawai-jazz. 23.00 Napoved | programa za naslednji dan. I Ljubljana, petek, 2. januarja: 12.15 Plošče I (arije svetovnih pevcev, ouverture). 12.45 Dnev- I ne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 17.30 Radio I orkester. Hawai-jazz. 18.30. Dr. Reya: Potovanje I na Spitzberge. 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Franco- I ščina. 19.30 Krekova gospodinjska šola v 6iški. I 20.00 Sah. 20.30 Sonny-boy jazz. 21.30 Plošče. 22.00 Poročila in časovna napoved, napoved pro- I grama za naslednji dan. I Ljubljana, sobota, B. januarja: 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, I plošče, borza. 17.30 Plošče. 18.00 Radio orkester. 19.00 B. Hrovat: Filmska kultura. 19.30 Gospa Orthaber: Angleščina. 20.00 Koncert češke filharmonije (prenos iz Prage): Mahler: VI. simfonija v A-molu. 22.00 Časovna napoved ln poročita. 22.IB Hawai-Jazz. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, četrtek, 1. januarja: 11.30 Dopoldanski koncert. 12.30 Novice. 17.00 Balalajka koncert. 18.30 Novice. 20.30 Ljubljana. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Lahka glasba. Zagreb, petek, 2. januarja: 13.30 Novice. 17.00 Glasba. 18.30 Novice. 20.30 Beograd. 22.30 Novice, vreme in sneg. 22.45 Plesna Sola-Magreb, sobota, 3. januarja: 17.00 Radio orkester 18.30 Novice. 19.50 Uvod k prenosu 20 00 Praga. 22.00 Vreme, sneg in novice. 22.10 Pies- naBM»agrad, četrtek, 1. januarja: 11-25 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 15.30 Pravljice za otroke. 16.00 Plošče. 17.00 Predavanje 17.30 Narodne. 18.00 Popoldanski koncert. 19.30 Francoščina. 20.00 Zdravstveno predavanje. 20.30 Ljubljana. 22.30 Poročila. 22.50 Radio orkester. Beograd, petek, 2. januarja: 12.45 Radio orkester. 13-30 Novice. 1600 Jazz-orkester (Plošče) 17-00 Kuhinja. 17-30 Plošče. 1930 Nemščina. 20.00 Tamburice. 20.30 Komorna glasba. 21.30 Arije. 22.30 Novice. 22.50 1!adlo o^e’ "' Beograd, sobota, 3. januarja: 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Radio orkester. 18.00 Plošče. 19.30 Predavanje. 20.00 Prenos opere. Zeleznafo vino lekarnarja dr. G. PICCOLI-Ja v Ljubljani krepča oslabele, malokrvne, odrasle In otroke. 324 Deske iii. ttvo+o, jelka, smreka, kupujem sialno proti taKOj&nJemu plačilu. Ponudbe s eeno franko meja via Po-stumia. Rudolf Zor£, Ljubljana, Gledališka ulica 11. 3^9 j Elektrotehnično podjetje Kan Černe Ljubljana 330 Sv. Petra na»ip 53 Kolesarji! Končala je sezona vožnje I Treba pa e« jo pripraviti na prihodnjo pcmlad. Zato dajte urediti svoja kolesa, da bodo z malimi stroški kakor nova! Potrebno je, da se kolesa raz-deiejo, emajlirajo, ponikla jo, ležaji očistijo, z vazelino namažejo ter zopet sestavijo. Tudi shranite jih lahko čez zimo. Za vse to se priporoča največja speci- ialna mebaniCna delavnica: Justin Gustinčič, llaribor, Tattenbacho-va uliea 14. Brezkon-kurenčne cenel Točna in solidna postrežba 1 Lokal na najprometnejši ulici v sredini Ljublja-I ne za 1. januar 1931 I išče večje podjetje. 1 Ponudbe na upravo »Jugoslovana«. Zakoni v knjižicah: Zakon o pobijanju nelojalne konkurence 6 Din. Zakon o javnih I beležnikib (notarjih) I 12 Din. Zakon o glav-| ni kontroli 10 Din. -I Pravilnik o pomožne«' I osebju drž. prome,nlh I ustanov 8 Din. Uprava »Jugoslovana«, Gradile 4. Ustanovljeno 1. 1852.1 Teod. Korn Ljubljana Poljanska c. št. 8 (prej Henrik Corn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov ln central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopaUške in klosetne naprav«. „|AVOR‘ lesna industrija v Logatcu ima svoj lokal za pohištvo tudi v Ljubljani, v novi palači Viajemne zavarovalnice Gramofone> šivalna stroje, otroške V0ZjjKe in kolesa pojavlja najbolje špeci-jaina mehanična delavnica: Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbaoho-va ulica 14. nasproti Narodnega doma. (SW5) s2ti®eIu©©S Moderna kultura ali bolje civilizacija z vsemi svojimi razrastki rahlja in mori nagon skrbi za čvrst in zdrav rod, smisel in razumevanje za moralne dobrine. Zato se porajajo občutki, kakor da bi bili med črepinjami, v konglomeratu stoterih potreb - naslad in vžitkov zgo J konsumtivnega značaja. To je za narode uničujoče in usodepolno. Slutimo, oziroma smo celo prepričani, da vodi civilizacija v propast. Saj energične sile narodov delujejo razdiralno najbolj tam, kjer je civilizacij* v najkrepkejšem razmahu. In narobe: največje « neusahljive rezerve so nakopičene v prepetih, bolj pr.rodno živečih plasteh naroda. * P moderne potrebe niso če zastrupi'«- . , .. Hoče ■«e nanl P° pristnosti, samoniklosti, globokega doumetja, ali hoče se nam resničnih kulturnih dobrin, ki so zmožne ustvarjati. Ravno zato se oziramo v večnoživo rezervo r kmečki narod. V tem pogledu smo bogati in skoraj zavidanja vredni. Iz teh sklad-nic, nakopičenih v jugoslovanskih selih (in v slovanstvu sploh) lahko pričaramo najlepše in najbogatejše življenje. Odtod naš pogled v to stran, odtod skrb poklicanih činiteljev za vzgojo in posplošenje sokolske miselnosti. Sokolstvo je vendarle mnogo več ko telovadba, sokolstvo je skladnost med telesnim in duhovnim življenjem, je vzgoja celega Cluvckn, Sloveka — možne volje, vztrajnosti, razumevanja realnega in idealnega življenja in globoke ljubezni do domače svojstvenosti ter spoštovanja vsega, kar je spoštovanja vredno. Na deželo, v kmetsko ljudstvo je obrnjen naš pogled, med mladino iščemo svojo bodočnost. Mladina je odprta knjiga, kamor rišemo prve neizbrisne poteze, je klica, ki naj jo vzgojimo, kakor zahtevajo naša posebnost, naši narodni ln drZavni interesi. In tukaj stoji pred nami oni činitelj, ki ga že njegova socialna pozicija kliče na delo v gornjem pravcu — učitelj. Njegovo zvanje je vzporedno, oziroma v popolni skladnosti s smotrom sokolstva. Manjka še zunanji izraz, krepkejši povdarek — Sokoličev. Miselnosti in delu, volji in veri krepkejšega povdarka. Kdo bo izostal? A mi hočemo še dalje. Osnovna napaka je obremenjati z vsemi mogočimi nalogami le en poklic. Sodobni socialni unsnodarski razvoj sta ustvarila različne poklice na zakonu mu., ji-i- je naravnost nujna potreba, da so ta znkou jomij. v poštev, da ne bodo neljuba presenečenja, gaj veste: pod prevelikim bremenom odpove iiajjačja volja, zlasti če pritisnejo še moreče vsakdanje skrbi. In še dalje gremo, da ne bo delo nepopolno, polovičarsko. Mislimo mladostnike, ki se vzgajajo in izobražujejo v naših srednješolskih zavodih. Tudi tem je treba smo-trenega vpliva v že obrazloženem pravcu in to osubito: l. ker vpliva nanjo mestno javno lice na vse mogoče kvarne načine; 2. ker je .ta mladina v dobi »razpotja« i" • «=con,h življenjskih izkušnjah. Zadnji rarlog je pomemben v toliko, v kolikor se v tej mladini javlja večja dovzetnost za izobličenje duševnosti v konstruktivnem smislu. Mladina bo čez noč v taki ali drugačni lastnosti delavec med narodom, kjer bi bil njen zgolj intolcktualni razvoj, usmerjen za direktno borbo za kruh, ravno tako luknjičav in zato porazen, kakor vsaka druga enostranoet. Kdo naj tukaj stopi pred mladino, ako ne učitelj-profesor? I Tudi njega prešinja zavest, da je treba v prilog preporoda v sokolskem smislu prestopiti . didaktično - materialistični krog. Vsi za isti cilj! J. F. duše poslani k vragu. | Vrag pfi je vzeli Igra v enem dejanju. Osebei Satan, poglavar pekla. Tajnik, Reporter, njegova pomočnika. Lucifer, poverjenik peklenske službe na zemlji. Micka, Janez, njen fant, Snedenu, Pupek, Verižnik, Dobrotnik, Klevetnica, Gospa Politika, Gospa Korupcija, Kancelarijus, Partije, Rafael, ) .. Mihael, ) an*e,la-Staro leto. Satanele (balet). Godi se v peklu. 1. prizor. (Predn0 se dvigne zastor, se že čuje poskočna godba. Ko »e je dvignil, je n8 0dru divji ples Satauel. Na prestolu sedi Satan, postaran in ne-r°den viag. Obdajajo ga njegovi zvesti služabniki. :Njemu nasproti Sedi pri nizki nlifi nJ>g0V P",dJieb?i knjigo, za ušesom pa koketno stiskajo* k Satanu.1)*''1*1 in Satanele se Satan: Naj bo dosti za danes! — Alj n me tiiiiO ne stiskajte! Kar mraz mi gre _ steh Saj vas imam rad, ali žalibog, tega ni pri' meni, kar vas je tam gori najbolj zabavalo. P ’ " ("a božai°): O, papač,i[ Dobri papaji! Poslanica fug. sokolskega saveza Vsem bralskim drushom in čeiam za glavno skupščino Bratje! Sestre! Prvikrat se letos v območju Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije zbirate na glavno skupščino, da v zmislu statuta in pravilnika izvršite svoje dolžnosti in se okoristite s pravicami, ki so nam zajamčene. Ne smatrajte glavne skupščine zgolj za formalnost, ki mora biti izvršena. Kjer se zbira Sokolstvo, da se posvetuje in sklepa ter posluša in presoja poročila odgovornih činiteljev svoje organizacije, tam bodi uravnovalec in vodnik vsakega našega dejanja in nehanja spoznanje naše ideje, ki si je osvojila že ves slovanski svet, ki je razvnela in ogrela vse slovanske rodove in je g svojo veličino in lepoto pretresla in k samozavesti zbudila tudi naš jugoslovenski narod! Sprejeli smo jo vase kot bistveni del naše narodne samobitnosti. V tej zavesti državljanske in nacionalne pripadnosti h kraljevi Jugoslaviji stojimo vsi ponosno in vzravnano v službi naroda, vsak zase globoko uverjen, da mu bolje in nesebičneje ne more služiti nego s tem, da za njega živi, za njega dela in za njegovo bodočnost sam v sebi množi in čvrsto ohranja fižično in moralno zdravje! Tako hočemo, tako moramo, zakaj v velesili slovanskega Sokolstva hočemo Jugo-sloveni stati enaki med enakimi! Toda beseda, še tako lepa in navdušena, nas sama ne more usposobiti za tako vlogo enakopravnosti in vrednote v ogromnem kolu slovanskega sokolskega bratstva. Treba nam dela, in sicer tako napornega, vztrajnega in neprekinjenega dela, da se v tem nihče ne more primerjati z nami, ker hočemo in moramo v tem pogledu biti prvi! Naš poziv velja vsem brez razlike — deci, naraščaju in članstvu — poziv na delo v sokolski telovadnici in v sokolski prosveti, ki sta zloženi in zliti v celoto vseobčega udejstvovanja sokolske volje jn sokolskega duha v vsem javnem in zasebnem življenju. Hočemo kraljevsko Jugoslavijo po insignijah in po duši svojega viteškega kralja, obenem pa hočemo sokolsko Jugoslavijo, ki daj lepoti zemlje mo gočno veličino in srcu naroda nezmaglijvo ju- naktvol Hočcino D1T1 oopuilin Ul pluvluTlt« mo2> voqi)i|| stremljenju naroda, hočemo biti mozeg njegove hrbtenice, hočemo poleta do visokih zvezd, ki se svobodno razgledavajo po vsej širini sveta, kjer ali v žalosti ali v boli — ali v radosti ali v svobodi utripljejo bratska srca! Vsi smo eno, vsi ostanemo eno! Hočemo, da prešine vsako našo dušo edinstvena zavest neogibne potrebe naicgft sokolskega -j-i- h< »pumuega llvljenja za narod in državo, ki ju drže na svojih dlaneh sto tisoči naših rok, utrjenih od dela, ojekle-nelih od naporov, prekritih z žulji, ki iz njih poganja zdrava rast novega, svežega, zdravega, smelega pokolenja, kakor se izmed trnja rodi dehteči cvet, kakor se iz bolečine ranjenega srca vije navdušen pozdrav domovini! Nov vir moči teže iz naših žil! Enaki v dolžnosti — enaki v pravicah se čutimo v svetih sponah sokolskega bratstva združeni ob isti mizi, ki bo polna domačega hleba, če jo bomo z njim obložili sami, a ki ostane prazna, če se naše roke odmaknejo od domačih njiv! To spoznanje imamo, zato pa se zavedamo tudi vseh dolžnosti in odgovornosti, ki se porajajo iz tega spoznanja! Hočemo samostojnega, svobodnega dela na vsakem poprišču javnega državljanskega življenja, da zavladaj povsod poštenost in iskrenost, treznost in skromnost, zvestoba in bratska ljubezen. Zdi se nam potrebno poudariti tudi ob tej priliki, da nam bodi v na j večjo odliko samozavestno priznanje: Sakol sem in jugoslovanski državljan! Ko vabimo v svoje vrste vse sinove ln hčere svojega naroda, ki vidijo v sokolski nacionalni misli smel pokret in preporod naroda in države, ki hočejo z našo sokolsko armado naprej do idealov slovanskega Sokolstva, pozivamo obenem vse svoje pripadnike k štednji vseh moralnih in materialnih dobrin, da nagromadimo v svojih dušah in v svojih domovih silo bogastva vseobčega zdravja, ki nam odpira svobodno pot v kulturno zajednio človeštva. Hočemo ustvariti vse pogoje in odstraniti vse zapreke, da se bomo po količini in kakovosti dovršeni in polnovredni lahko odzvali pozivu na vsesokolski zlet leta 1932. v Pragi, kjer želimo biti pred vsem svetom predstavniki najboljšega dela jugoslovenskega naroda. Tudi naši prapori se morajo nagniti nad grobom velikega Tyrša! V prepričanju, da vsi pravilno umevate našo poslanico in se hočete brezpogojno ravnati po njej, pošiljamo vsemu svojemu članstvu, naraščaju in deci iskrene bratske pozdrave! Domovini — Zdravo! Beograd, 1. januarja 1931. SAVEZ SOKOLA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE Seseda o naši mladini Ni nobeno pretiravanje, da je mladina most v bodočnost. Skrb za bodočnost pa je nepretrgana, dasi podsvestno, nagonsko. Sicer pa je vse naše delo za bodoče življenje. Na tem mestu pa spregovorimo v popolni zavesti skrbi za telesno in duševno življenje potomstva. Ravno zato ne moremo in ne smemo mimo mladine. Starejši se drug za drugim umikajo z javnega pozorišča, prepuščajoč njej mesto in dedščino, ki vsebuje večje ali manjše plodove našega truda. To dejstvo pa upravičuje našo pozornost, v kakšne roke ta dedščina preide. Dan na dan se ponavljajo in množe tožbe, češ da je današnja mladina — šolana namreč — vzgojena v pretiranih zahtevah, domišljava, površna, neproduktivna itd., itd. Te žalostne resnice ne moremo zanikati, kakor ne more mladina potajiti marsikatere druge neprijetne lastnosti. Istočasno pa moramo pribiti drugo ravno tako resnično dejstvo, da ne iščemo vzroka temu pojavu. Preveč pomemben je ta problem, da bi ne mogli iskrene besede, ki naj bi posredno kazala, kje in kako naj te bolezni le-čimo. Torej diagnoza. Vse polno je vzrokov, ki govorč za to, da vključimo v to razpravo šolano in prav to mladino, pred vsem pa ono, ki je z izobrazbo pri kraju, in ono iz najvišjih srednje- in višješolskih zavodov, ki je že, bo ali vsaj naj bi prevzela naloge kulturnega udejstvovanja med narodom. S pr,vega razloga, ki se glasi: Ta mladina je že na oni stopnji telesne in duševne dozorelosti, osebnih življenjskih izkustev in kritične zmožnosti, ki jo na podlagi pravilno na-SDoreienih pojmov usposabljajo za samotvorno ln produktivno delo — h tega razloga torej preidemo k tretjemu, ki pravi: Mladina je tako zelo izpostavljena vplivom takozvanega javnega življenja, da ni čuda, če se ji cilj zamegli. Ravno ta poslednji razlog zasluži posebne pozornosti. Naša vseučilišča so pretežno v mescih — y težiščih vseh onih pojavov, ki vplivajo — v življenjskem smislu vzeto — kvarno in festo celo popolnoma razdiralno. A ravno mesta, ti posnetki zmaterijaliziranega in zato zmehanizi-ranega življenja, vsebujejo in izročajo pravec, ritem in tempo vsemu javnemu življenju. Domislim se besed, ki sem jih nekje čital: »Mesto je roža brez življenjske barve, ptič brez lastnega perja in petja, umetnost brez umetnine, življenje — smrti.« Kaj naj v takih okoliščinah zahtevamo od mladine, ki se z vsem svojim mladostnim poletom najrajša in tudi najlažje — izroči vetrovom? Vse premalo uvažujemo njene psihološke dispozicije, zlasti njen nagon posnemanja. Mladina je zrcalo vsakoralnega zunanjega in notranjega lica, njene neposredne okolice, ona je, kakor se izražamo, prožnost razmer. To neovrgljivo dejstvo je tako pomembno, da bi naj bilo vedno in povsod izhodišče našega opazova nja in presojanja mladine. Da, ono javno življenje! Baš njen delež j^ če ima današnja mladina o življenju napačne pojme in dosledno tudi napačne vzore. Javno življenje — oni »vse in nič« in sicer vse v negativnem, nič pa v pozitivnem življenjskem smislu. Pod tem vplivom drvi zbegana mladina za nečem, kar ni niti iz nas, niti za nas — narod bogatih in osveževalnih tradicij, doseženih idealov in pozitivnega dela. Ravno zato ne zna in ne more dati naša mladina svojim umetno privzgojenim sanjam prave vsebine, niti pravega izt-aza. Izrodke najnovejše ali moderne kulture ali pravilne civilizacije naša mladina srka in požira na vsakem vogalu, m cesti, v gledališču in — kinu. Mladina hoče živeti tako ali drugače, navzgor ali navzdol, ob bogati narodni kulturi in njeni pesmi ali židovskem jazz-bandu, to je na dlani in tako umevno, ker je v popolnem skladu z naravnim zakonom, da ni tr*ba o tem nobene besede. Živeti hoče in mora, to je njena večnoživa tendenca. In druge zelo umestne besede upokojenega profesorja, ki naj jih na tem mestu ponovimo: >Naši srednješolski zarodi so postali nekake modrostne tvornice, ki mladino le gačijo, da stopi v itak bolno življenje nasičena in podobna prenapolnjeni vreči, občutljivi na vseh straneh. Ravno ko naj bi pričela živeti, delati in ustvarjati, se suši in izhira. Ali ni žrtev, vredna vsega pomilovanja? Po eni strani pod vplivom zgrešenega življenjskega principa tehničnega obvladanja prirode, — one tehnike, ki nas je že dovolj zintelektualizirala in razkrojila, po drugi prav nikaka vzgoja in po tretji še skrb za eksistenco — pa imate pred seboj namesto mladostnega ravnotežja polnega življenja same — črepinje.« In dalje mu je šla beseda: »Res smo v naših mladih letih živeli bolj svoje, preprosto in samoniklo življenje, a potrebno je, da povem to-Ie: Vsi smo si ohranili Satan: Papači, papači! — Nikar se ne norčujte. Saj že itak pravijo gori na zemlji, da je vrag neumen. Nikar me ne komprimitirajte. Le poiščite si mladih kavalirjev, saj ste jih dosti spravile tu sem. Satanele: Pa si le ti naš dragi papači! Satan: Pojdite in zaplešite doli na oddelku 3785 onim dušam, ki jih najbolj srbe pete. To naj pomeni za nje post z nasladno vabo. Satanele (s hlinjeno žalostjo): O, papači! Proč moramo od tebe? Satan: Le hitro, le! Saprament! Povelje je povelje! Satanele (poljubljajo po vrsti njegov rep In vsaka hinavsko vzdihne zraven): O, papači! (Potem odskakljajo.) 2. prizor. PrejSnji brez Sataael. Satan: Zlodjeve babnice! Tako sem nervozen, ce se me tako pritiskajo, da skoraj pohabim, kaj sem. Da, da! Tako se godi nam moškim. Od rog.in do peta smo lahko oboroženi pa nas premaga ženska v sami srajci brez oklepa in čelade. Tajnik: Naša statistika dokazuje, da so moški zmiraj v ofenzivi, zmago pa odnese zmiraj ženska. Tako je bilo že v raju in bo — — ____________ Satan: Tisto zgodbo z jabolkom poznam, a ne verjamem, da bi bilo to res jabolko. Tajnik: Menda je bila res le neka druga rast-ina. NaS historijolog je po več tisočletnem itu- 'c* ,d°sn^1’ da je bila to bodeča neža. oatan: Gotovo je bila le neža. n ,3- Prizor. »i- i i rt>i nJ-’ ;*o-darako, kulturno in narodno delo še mnogo boli potrebno in nujno nego v zaledju. O naši meji se je tudi v poprevratm dobi mnogo razpravljalo in marsikaj napisalo. Vsega tega pa je bilo še vedno premalo. Zakaj vse to ni moglo vzbuditi v zaledju niti zdaleka ne vsaj toliko zanimanja za našo mejo, kolikor ga je bilo ie v predvojni, vojni in ob prevratni dobi. Zaledje oproščeno pritiska in upliva tujca je smatralo — in žal smatra še danes — da je na meji prav tak položaj, kakor je v zaledju. Zato ni potreba delati med zaledjem in mejo prav nobene razlike. Saj je vse naše, jugoslovansko I Čemu bi veljalo torej za mejo drugačno merilo kakor za zaledje I Kako smo gledali na mejo. In vendar se je delala razlika, in vendar se je upoštevalo za mejo drugačno merilo nego za zaledje! Pa da vidimo! Mejo smo bili sicer lzjednačill z zaledjem kmalu po prevratu v slepem in gluhem političnem strankarstvu in z vsemi zlemi posledicami, ki so izvirale iz njega, a kljub temu smo delali še vedno razliko med njo in zaledjem Dobre, delamožne in tudi delavoljne javne nameščence smo obdržali na udobnih mestih v zaledju, druge pa, ki so se kakorkoli pregrešili, smo pošiljali v »pregnanstvo« na našo mejo, da naj tam prerodijo ljudstvo in ozdravijo bolne razmere 1 V oddaljenih, zapuščenih krajih smo jih pustili gmotno propadati, da so polagoma izgubljali in često tudi izgubili še tisto trohico veselja do javnega dela, ki so jo prinesli s seboj. — Pa dovolj o tem Žalostnem poglavju, o katerem je živa priča naše Prekmurje in Se marsikateri kraj ob naSi severni meji. VaZen činitelj v našem javnem kulturnem in gospodarskem življenju je brez dvoma učiteljstvo. Ne samo to, da je učiteljstvo izmed vseh intelektualnih stanov najštevilnejše in najbolj sorazmerno porazdeljeno na podeželju, marveč je tudi radi stika po otrocih z ljudstvom najpripravnejše in najsposobnejše za prosvetno in gospodarsko delo med ljudstvom. Važnosti in pomena učiteljskega stanu za tako delo se je dobro zavedel tudi naš zakonodajalec. Zato je ravno pri učiteljstvu uzakonil dolžnost do izvenšolskega prosvetnega in gospdarskega dela. V tem pogledu ni šel zakonodajalec pri no- sim! Ne v pekel! (Pride po Btopnicah in noiu težko vrečo.) Ne, tega nisem zasluz£ nel Le 7 pekel ne, vsaj v vica, v vica in potem v sveta “Reporter (izroči tajniku list): Raport za to dušo. (Odide.) 6. prizor. Prejšnji brez reporterja. Tajnik (gleda v list): Ali je tebi zvonilo r&8nedenc: Meni, meni, visoki gospod. O je, o je! (Gleda okrog sebe in zapazi Satana.) Oh, nikar, nikar v peklenski ogenj. (Poklekne PTSaton:> Zdaj si že tu. Kar je vragu zapisano velja za večne čase. - Pa kako, da m prišel k nam ko si videti suh, sestradan in reven, da bi ti ne delalo težave, smukniti skozi ozka nebeška vrata v večno veselje i Tajnik: Res je suh in kumern, kakor glista, ali reven ni. Raport poroča, da je velik skopuh in nosi s seboj v vreči srebro n zlato Satan (Snedencu): Srebro m zlato? No, to je prav! Nosil ga boš na hrbtu vse večne čase. - Ali čudno se mi zdi, da ti niso zvonili * vsemi zvonovi, če imaš srebro in zlato. Sncdenc (boječe): Nisem plačal, gospod hudič, nisem plačal. Kot revež sem umrl in zaklad sem zakopal pod pragom. Sem grede pa mi je vreča sama skočila za vrat. Oh težka je in vroča, kakor sam peklenski ogenj. — Vsak dan sem bil v cerkvi in ziniraj sem močil in vodil procesije. Ali to vse skupaj nič ne pomaga? Oh, vsaj v vica prosim, me dajte in vzemite srebro in zlato. Pri vseh mašah vas rotim vsaj v vice, gospodje in potem — Tajnik (je gledal v list): Res je, da si bil vzor vse pobožnosti in vzdržnosti. Se oženil se nisi! Pa le zato, ker si bil preskopušen, da bi dal jesti ženi in eventuelnim otrokom. Oderuh benem poklicu tako daleč, kakor ravno pri učiteljskem. To dejstvo je dobro premišljeno in izrednega pomena. Res je, da je s tem učiteljstvo obremenil, obenem je s to dolžnostjo spojil tudi moč in ugled učiteljskega stanu. Ta moč in ta ugled pa bo učiteljski stan dosegel takrat, kadar bo to delo vršil Se v večji meri in še mnogo bolj sistematski, kakor ga že vrši danes. Če je pa učiteljstvo važni činitelj v javnem življenju v zaledju, je še tem važnejši na meji. Tega dejstva so se prav dobro zavedali — Nemci ter se ga zavedajo še danes. Zato so pošiljali in pošiljajo še vedno na mejo najboljše učiteljstvo. Obenem so pa to učiteljstvo tudi tako dobro gmotno podprli, da je lahko brez brige za obstanek posvečalo vse svoje sposobnosti in moči izvenšolskemu delu. Tega dejstva se mi po prevratu nismo zavedali. Po prevratu, pravim. Zakaj ob prevratu, ko smo zasedali našo severno mejo (še brez Prekmurja) se je to dejstvo še upoštevalo, ko likor so pač takrat pripuščale sklošne razmere. Pozneje pa so nastale izrazito politično-strankarske prilike, ki so osredotočile vse naše šole ne na mejo in njen položaj, ampak na strankarsko politiko. In tako je postajala naša meja vedno bolj naša — pastorka. Takrat pa smo vendar nastopali tako, da smo uničili še tiste narodne in državne dobrine, kolikor jih je še sploh moglo ostali v takih razmerah. V sedanji in izredni dobi, ko nas ne motijo in ne slepijo več politične strasti, je pa mirno in stvarno kulturno, gospodarsko in narodno delo zopet mogoče ne samo v zaledju, ampak tudi na meji. Da, tam je Še celo neobhodno in potrebno! Zakaj velik del naše severne jezikovne meje tvori obenem tudi državno mejo. Najboljša obramba meje pa je bila in bo redno in pred vsem gospodarsko neodvisno, narodno in državno zavedno in izobraževalno obmejno prebivalstvo. Zakaj ljudstvo, ki je narodno prebujeno, bo vedelo in znalo upoštevati dobrine nacijonalne države ter bode pripravljeno tudi na žrtve, če bode potreba. Da nas čaka ravno v tem pogledu naravnost še ogromno dela, bo pritrdil vsak, kdor količkaj pozna našo severno mejo. Zato pa: dajte naši meji dobrih obmejnih delavcev! Dajte ji takega učiteljstva, ki bode delazmoino in de-lavoljno ne samo med štirimi Šolskimi stenami, ampak tudi zunaj med našim obmejnim ljudstvom. II. Za prosvetno in narodno prerojevalno delo učiteljstva na naSi severni meji ni potreba bog-sigavedi kakšnih posebnih talentov in zmožnosti. Uspešno se lahko udejstvuje vsak povprečen učitelj in učiteljica. Zakaj naSe obmejno ljudstvo je po veliki večini Se zelo skromno in priprosto ter ne stavi viških zahtev. Hvaležno je za vsako drobtinico, ki se mu jo nudi odkrito. Često zaleže prijazna domača beseda izobraženca več, kakor še taka dolgoveznost in prilizovanje. Naš obmejni človek po navadi ne govori mnogo, pac pu uumjo opoTnjp in presoja. Dolgoletno izkušnje, ko so Be mu prilizovale, ko so ga lovili v svoje mreže tuji preroki, so ga napravili opreznega. Zakaj izprevi-del je nazadnje, da jim ni šlo pri vsej prijaznosti prav za nič drugega nego za njihove lastne gmotne in moralne koristi ter da so ga uva-ževali le tedaj in samo toliko časa, dokler niso dosegli svojega cilja. Iz tega pa sledi, da se našega obmejnega človeka ne pridobi kar črez noč na svojo stran Gori omenjena dejstva in pa že njegova lastna konservativnost in neka okornost, ki je posledica gorate in z mnogimi jarki razorane prirode, mu branita, da bi se kar meni nič tebi nič ogrel za novotarijo, o kateri še sam ni pri si bil, ki je spravil vdovo z otroci na beraško palico in se polastil njenega premoženja. Vidiš, lakomnost te tepe, lakomnost, eden poglavitnih grehov. Snedenc: Tudi drugi jih imajo, gospodje — še večje kot jaz. Tajnik: Tudi oni bodo prišli na vrsto. Nič se ne boj. Snedenc: O brezsrčni svet! Vedeli so, kam gre moja poti Se ko sem umiral, sem čul pod oknom besede: Zdaj ga jemlje vrag! In res me je, res me je! Ojoj, ojoj! Satan: Zgubi se tu doli in oglasi se na oddelku 7777. Snedenc (se začne pogrezati): Oh v vice, vice rajši in potem v sveta nebesa... Oh v vice, v vice! (Se je pogreznil.) 7. prizor. Prejšnji brei Snedonca, potem Kancelarius. Satan: Kaj misliš, tajnik? Ali ni ta skopuh prišel morda vendarle po krivici k nam? Tajnik: Gospodar, take besede izražajo nezaupanje v našo poizvedovalsko službo... Satan: Imaš prav, imaš prav! Pozabil sem, da jo imamo. Veš, včasih še peklenski vladar kaj pozabi. Kancelarius (pride majestetično afektirano po stopnicah, gleda na levo in desno, obstoji in spet gleda, potem): No, kaj je to? Nič pozdrava, če stopim jaz tu sem? (Stoji in fiksira navzoče — premor): Hm? Nič pozdrava? Impertinentno! (Tajniku): AH ne veste, kdo sem jaz? Tajnik: Nel Kancelarius (Satanu): Vi tudi ne? Satan: Ne! Kancelarius: Škandal! Jaz sem Kancelarius Mavricijus, Dominikus Lučka, veliki državnik za notranje in zunanje, za prosveto In prehrano ter za kultu* in denar. (Tajniku): Ali Se niste nikdar kaj čuli o meni? šel docela na jasno. Zato se naj novoiosli iz obraženec v teh krajih ne čudi, če se obnaša naše obmejno ljudstvo izprva napram njeniu nekako hladno, oprezno in nezaupno. To razmerje lahko traja ne samo nekaj tednov, ampak prav gotovo več mesecev, morda Še celo leto in še dalje. A kadar je pa to ljudstvo iz-previdelo, da si mu res dober in naklonjen, da poznaš njegove križe in težave in mu hočeš pomagati, potem se te oklene z vsem spoštova njem in z vso ljubeznijo ter te ne zapusti v nobenem položaju in za nobeno ceno. že iz tega kratkega razmotrivanja je razvid no, kakšne lastnosti naj ima naš obmejni učitelj in kako mu je postopati, če hoče priti do veljave in uspehov v kraju svoje namestitve. Pred vsem: bodi značaj i„ p^tenjak v vsakem oziru in ob vsaki priliki! Študiraj in opazuj svojo okolico in pridobi si tal med ljudstvom: potem še le usmeri svoje dobro premišljeno delo. In uspeh ne bode izostal. Samoobsebi je razumljivo, da vse to veija M vsakega inteligenta v naših obmejnih krajih, ne pa samo za — učiteljstvo. Iz naših obmejnih krajev še danes po dvanajstih letih pripadnosti k nacijonalni državi čujemo pogosto pritožbe, da se preveč nem-škutari, da slovenska inteligenca — tudi učiteljstvo — občuje z domačimi veljaki, dasi so ti zmožni našega jezika, v tujem jeziku. Te trditve niso brez podlage in ne moremo iti kar molče preko njih. Istina je namreč, da vsak naS narodni odpadnik in tudi vsak na naših tleh avtokten drugo-rodec razume prav dobro narečje obmejnega slovenskega prebivalstva in faktično tudi i njim tako občuje. A prav tako je istina, da je taka uslužnost našega človeka napram tuji narodnosti še vedno ostanek našega tlačanstva tujca. Zaradi enega takega obmejnega mogotca, bodisi moškega ali pa ženskega spola, bo vsa številna slovenska družba čebljala — nem ški. To grdo razvado in sramoto je potroba čim preje odpraviti. Vemo, da to ne gre preko noči. Vemo pa, da gre, le hoteti je potreba. In tega naj bi se zavedala in tudi dosledno izvajala vsa slovenska inteligenca, da bodo kmalu ponehale take pritožbe. Torej: naše obmejno učiteljstvo bodi narodno zavedno in dosledno! Kdor to ni — ali pa ima celo Se kakšen madež v tem oziru izza preteklosti, tak naj ne sili v naše obmejne kraje. Ravno sedaj je v naših obmejnih krajih — pred vsem v Dravski dolini — izpraznjenih več mest šolskih upraviteljev. Z ozirom na to, da so ta niofitu volilno vuauoati, kakor v državnem tako tudi v nacijonalnem oziru, je le odobravati, da je naša prosvetna uprava sporočila izpraznitev mest vsemu učiteljstvu in tako njih zasedbo na neki način razpisala, dasi Dl ji -* sedanjih razmerah tega ne bi bilo ravno potreba. S tem je dala možnost, da se je zglasil za ta mesta, kdor se je sam hotel; drugič pa ima uprava sama več možnosti izbire. Zakaj ravno za sedaj izpraznjena upraviteljska mesta je še važnosti, kdo jih zasede. Zato pa: Dajte naši moji pievdaruih mirnih in značajnih upraviteljev! — ski. Lovske puŠKe floberte, pištole za atrašenjo psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno na zalogi F. K. KAISER 323 puškar, Ljubljana, Kongresni trg Q Tajnik: Net Kancelarius: Škandal! (Satanu): Vi tudi ne? Satan: Ne! Kancelarius: Škandal! (Tajniku): In veste, zakaj sem prišel sem? Tajnik: Ne! Kancelarius (Satanu): In vi? Satan: Nel Kancelarius: Indolentna neinformiranost! — (Obema): Torej ne vesta, zakaj? Oba: Nel Kancelarius: Zato pa Je tako. Človek dela in dela, se trudi za blagor naroda in ga noben hudič ne pozna — vsaj ne osebno. Toraj, da se še enkrat predstavim: Jaz sem Kancelarius Mavricijus, Dominikus Lučka, veliki državnik za notranje in zunanje, za prosveto in prehrano ter za kultus in denar. - Na to mesto sem prišel po protekciji neke gospe Partije. Ker sem pa kot interesanten in lep kavalir začel po pojmu zarobljencev, ki si nadevajo ime »poštenjaki«, prepovedano razmerje z gospo Korupcijo, mi je moj gospodar dejal: Ajdj k vragu ti, tvoja gospa Partija in gospa Korupcija. In sedaj sem tul Satan: O gospej Partiji in gospej Korupciji sem nekaj čital v novinah in se spominjam, da mi je šlo prav ostudno v nos, tako je smrdelo iz dotičnega članka. — V dobri šoli si bil, gospod Kancelarius. Ti pojdi na moj upravni oddelek številka 13, drugo nadstropje. Pokaži mu, tajnik. Ta je vreden, da ga spremljaš osebno. Tajnik (vstane in odide s Kancelarijem). 8. prizor. Satan, Pupek, reporter. Reporter (privleče po stopnicah pijanega Pupka, ki komaj hodi in se naslanja na reporterja. Reporter položi list na tajnikovo mizo spusti Pupka, ki skoraj pade, in odide) 9. prizor, Prejšnji brez Reporterja, potem tajnik. Satan (Pupku): Povej, kaj Je s teboj. Tajnika ni, da bi prebral raport. Pupek: A, kaj je z mano? Saj še sam ne vem prav, kako in kaj? Satan: Kako ti je ime? Pupek: A, kako? Martin Pupek sem jaz, da veste — Pupek Martin. Krščen in rojen pri Sv. Katarini, ki je za pravo pamet. Satan: Pa kako, da si priSel Bern? Pupek: Kako? Ti si pa res neumen! Umrl sem, no! Satan: Umrl? Pupek: Kako pa! Umrl, Ja! Satan: Pa ni bilo slišati zvonenja. Pupek: To se vidi, kako ste tu v peklu zanikani. Kdaj pa je še kakemu samomorilcu zvonilo, kaj? Satan: Samomorilec si? Pupek (se zasmeje): Mi ni videti, kaj? Ali misliš, da sem preneumen za to, premalo tele-gent? Imaš prav, vrag. — Saj »am ne vem, ali sem samomorilec ali ne. — Pijan sem bil in sam ne vem, kako sem zakretil na železnico Kar vse se mi je vrtelo, pa rajnko Jero Bog ji daj nebesa — ki sva par let vkup v mitu in slogi živela — Bem zagledal, kako sedi na polni luni - v tistem pa prigrmi vlak ini po meni jo bilo. - To se pravi po mojih te>«»n"' ostanki/.. ^-et ter bere PUpupek:*Sern in nis*»- Zase nisenl’ kak°r se še spomnim, za svet tam gori pa sem. Pa vem, da bi me tu* tam gor, ne imel. za ta-kprro bi bil ffospod, ne pa berač. Veste, go spod’hudič, posebno če je še prav po- božen, vsak pre, znori, preden si vzam Cronicus: Hune "Domini 193C V letu Gospodovem tisoč devetsto in tri- deset složno živeli Slovenci smo v svoji deželi; radi — kot vedno — smo v družbe se shajaj .. s cvičkom hladili se, zraven katero zapeli V mesecu prvem plese smo mnogo pri- rejali, zraven obletnico šestega smo januarja vsi — brez izjeme na prejš^fo delitev proslavljali v vdani ljubezni do jaodrega kralja vladarja. V mesecu drufr^uu v Radgoni most smo otvarjali, ki naj * Avstrijci bi družil nas, dobre sosede; združil popolnoma ni nas, ker oni usmerjali preveč koketno k fašistom so svoje poglede. Bolj od srca pa smo v mesecu marcu strnili se s Cehoslovaki v slavljenju velikega nam Masaryka, modreca in pa državnika čustva slovanskega, njega, ki dvno že naša velika je dika. Da je v aprilu vse muhasto in pa pavli- hasto, stara resnica je, pa potrdilo je znova leto preteklo je: bile povodnji, nezgode so, mnogi ostali brez kruha so, mnogi brez krova. V maju, ki nič ni podoben bil času za- ljubljencev, v dežju spominjali Janeza smo se Trdine, rojstva njegovega, pravljic z Dolenjsko-Go- renjskega, pa na stoletje njegovo še vzbujali stare spomine. V juniju, ko Sokoliči so zbirali v jate se, prvo številko smo tiskali »Jugoslovana«, miselnost novo smo zemlji slovenski oznanjali; ž njim nam o bodočnosti pot bila je trdna podana. Da za Trdino bil za domovin« ™oia«cn je Jože Andrejčkov, smo v juliju Se potrdili, zraven pa v mestu smo tam luksemburškemu x zmago sokolsko si svoje ime proslavili. Solnčni avgust posvetili smo Ivanu Cankarju in mu na Vrhniki lep spomenik smo odkrili; v beli Ljubljani gasilske slovanske spreje- mali. bratstvo slovansko na novo s« t>oiJ utrdili. Mesec september pa dal nam polkovne je prapore rdeče in bele in modre, ki čase vse večne ričali bodo, da nezadružljivi postali smo I ugoslovani, sinovi te zemlje presrečne. V mesecu umo se desetemu v boli spominjali dneva in leta, ko gori ob Dravi in Zili našo zibelko smo, našo Koroško preljub- ljeno — Bog v6 po krivdi čegavi in kakšni — zgubili. ljenje. Revež gre pa zmiraj brihten na oni sveti Tako je, gospod hudič, pa ni? drugače. Tajnik: Ta ne spada k nam. Tega je poslala lem neka oblast na zemlji, ki njegovega slučaja ni preiskala. PosluSaj, gospodari (Čita): Revež, ki je pil iz obupa, ker ga je spravil na kant neusmiljen oderuh. V deliriju je začel na progo, kjer ga je povozil vlak. Popek (Satanu): No, vidite. Saj sem si mislil, da Je trilirijum vzrok. No vidite, gospod hudič, Tajnik (Pupku): Ti pojdeS t vicel Pupek (8e ustraSi); V vice? Tam je pa menda prav prekleto Vroče. Tajnik: Pa če zmiraj ne tako, iu.kor pri nas. Popek (gleda okrog sebe): Meni se ne za:. Tajnik: Tukaj seveda ne. Tu je Sele sprejemna dvorana, vročina Je zdolaj. Pomisli, do 7.000 8topinj. Popek: Uh, ali toliko? Koliko pa je potem v VlCah? Tajnik: Komaj sto stopinj. Pupek: To »o pa jre splača premeniti zrak. Saj me že tle kar pot obliva, da sem se skoraj že streznil. — Kje pa se pride v vice? Tajnik (kaže na desno): Tu je bližnica in pri prvih desnih stopnicah navzgor. Pupek; Hvala za refoniacijo. (Hoče oditi na se vrne.) Siisjt6) gospodje vragi. Nikar ne za- vas?*10 Al* mo^a rainka Jera m°goče pri Tajnik: Jera? ae piš"Cešminika’ bila ni. nezaKynsKa — poročena pa nič Mesec enajsti prinesel iz Grada nam belega naše ministre je v belo slovensko Ljubljano, v Celje in Maribor, da jim izpričali sami smo do domovine in kralja ljubezen prevdano. V Zagrebu slavnemu, bratskemu v mesecu zadnjemu skupaj s Hrvati in Srbi slovenski smo kmetje svetu vesoljnemu jasno in glasno povedali, da bomo brfinili vedno dom svoj in imetje. V letu Gospodovem tisoč devetsto in trideset srečo imeli Slovenci smo v svoji deželi. Naj bi Vsevišnji dovolil, da v trideset- prvem bi še v zadovoljstvu in slogi ter miru živeli) Prof. Davorin Majcen: Nekaj spominov na Noto mesta* češ Tajnik^ ^P^velik register in gleda). c nas je ni. Pupek: Potein je pa gotovo v vicah, ali Da eelo v nebesih Nekje bo,„ že naletel na No, hvala za refoniacijo. (Odide) Kot gostilničar je bil napram gostom tako nepolitičen, njegova kuhinja in kilet tako prvovrstna. njegova šegavost in naturna nadarjenost za dovtip, posebno za izborno imitacijo govora posameznih prom im e uto ih oseb in navadnih ljudi tako apiošiio znana in priljubljena, da so njegovo lepo domačijo nad zeleno Krko v prijazni Kandiji obiskovali klerikalci, liberalci, Nemci, Kočevarji, Ljubljančani im Se mnogi drugi popotniki. Poleg brhke natakarice so stregle gostom tudi vrle domače hčerke, ker oče Stembur je bil strog poveljnik na mostičku svoje karč-marske Ladje. In če so bili zbrana okrog glavne mize domači in tudi tuji gostje, se je razvezal humoristu Stemburju jezik in c neprekosljivo umetnostjo je pripovedoval o pristni ribniški, dolenjsko-šenfajemejski, kočevski, furlansko-slo-venski, italijansko-nemškj govorici, ki je bila sama zase polna kipečega humorja, najrazličnejše dogodivščine. Prekinjale so ga salve bučnega smeha. Originalno brez primere je imitiral deželnega glavarja Fr. Sukijeta in prošta dr, Elberta, ki kot rojen Nemec ni nikdar pravilno govoril in izgovarjal slovenščino. Premeteni Stembur, ki je imel prav bujno fantazijo in izreden spomin, je resnične napake gospoda prelata še leipo razmnožil in razširil, tako. da uspeh ni mogel izostati. Dr. Blbert je na nemški način zamenjaval trde In mehke soglasnike. In tako je po Stemburjevo govoril: »Kristus je umrl na »griži«, ko je ura tri tepla«. Ko mu je odpovedala službo kuharica Mira, je iskal >trugo<. Bil je doktor »pokozlovja« in doktor juriš. Šmihelskemu župniku je ob njegovem mašmiškem jubileju zaklical s prižnioe: »Kjerkoli je pil, povsod so ga lj uprli.« V to idilo mirnega, brezskrbnega, malega življenja je treščilo leto 1914 s svojimi grozotami. Tisto jesen ni bilo nobenega hausbala več. domkih zmbav s krofi in purani In s povštertan-oquh. ki so bile vsako leto po v»eii in tudi večjih gostilnah. V meslu se je pojavil kmalu oficir ogleduh in ovaduh, graški poštni svetnik Hastreiter, ki je bil prepričan, da so tu saimi veleizdajalci, in je grdo gledal zlasti gimnazijce in visokošolce. V Narodno dom in v obe gimnaziji je prišla vojaška bolnica z madžarskimi zdravniki, ki so zahtevali, da je ob slo-vesnh dnevih na rotovžu visela tudi madžarska zastava. r.mia je doba naborov, ko smo se na razne načine s pomočjo naših zdravnikov m optikov otresali grozne bratovščine boga vojnih trum, ki Je začel neusmiljeno gosnodariti po celem svetu. Gimnazija se je preselila v frančiškanski samostan. Veleizdajnikov pa na Dolenjskem, vsaj v Novem mestu, ni bilo razven slučaja dr. Ivana Laha, ki pa so ga naši sodniki — oprostili, če tudi to zanje ni bilo brez opasnosti. V Črnomlju pa so prijeli nesrečnega Kromarja. •) (Spis je bil namenjen za propagandna knjigo o Novem mestu, pa je bil za knjigo preobsežen. Prepričani smo, da smo z njegovo objavo ustregli vsem, ki se zanimajo za življenje naše lepe dolenjske metropole. — Ured.) 10. prizor Satan, Tajnik. Satan: Kako se včasih zmotijo na zemlji. Du šo, ki spada v vice, pa pošljejo k nam. Tajnik: Ne samo to, gospodar. Bili so slučaji, ko so prišle k nam duše, ki so šle brez vic v nebesa. Satan: Sem k nam? Tajnik: Sem, sem! Nekoč je prišel človek, ki mu naši reporterji pri najboljši volji niso mogli očitati najmanjšega greha — o smrtnih niti govora — dasi so ga imeli strogo pod nadzorstvom. Najspretnejše skušnjavce so pošiljali k njemu, da bi ga zapeljali. Vse zaman. Ko so že vsi omagali, so poslali žensko, ki je bila znana sprefnica v takih rečeh, pa tudi ni ničesar opravila. Satan: Tudi ni nič opravila? Tajnik: Pri vsej zapeljivosti in spretnosti nič. Satan; Pa zakaj so ga potem poslali k nam, ce je bil tak vzor pravičnosti. Tajnik: Ker je zgrešil pri volitvah neko gotovo luknjo. Satan: Tega ne razumem. Tajnik: Jaz tudi ne. Satan: In kaj smo potem naredili ž njim. Tajnik: Direktno v nebesa smo ga odposlali in takoj, da bi nam kaj ne okužil s svojo pravičnostjo in poštenostjo tu doli. Satan: Dobro je bilo tako. Le premisli tajnik, da bi bilo to neznosno, če bi se še tu pri nas začela revolucija. Pride ti takle človek, ti lpi'n,a P°1 pekla in vsa idiličnost je pri kraju. 8 . v 8tanu, da jih naščuva, naj zahtevajo Ilen“ ’imperijuknk° ^ °Vir° V PB' Tajnik. Potem je samo ge jreba da se ugnezdi pri nas kaka gospa politika in g0Spa Korupcija — no —. Satan: In konec je peklenskega carstva. (V dobi od 1902 do 1919. — Konec) Novomeški okrajni glavar je bil kranjski plemič baron Rechbach, ki je bil dober človek. Tako smo živeli v tem pogledu v miru, čeprav je zavladala v vsem javnem življenju velika opreznost, ker smo izvedeli za listo konfidentov, ki so nastavljali povsod ušesa. Povedal nam je to dijak-častnik, ki je bil zaposlen pri cenzuri. 2andarmerijski poveljnik je bil gospod Žajdela z Male Nedelje, popolnoma naš človek, ki nam je izdajal strogo zaupne brzojavke. V kavarni in v gostilnah se je malo govorilo, tem več pa v privatnih stanovanjih, kjer smo bili sami Izbrani, zanesljivo »naši«. Tako smo bili večkrat v poznih nočnih urah v sobi visoko-šolca Ivana Vasiča, sedanjega odvetnika v Novem mestu, v Ogorevčevi hiši, kajpada »krog Štefana«, in takrat smo govorili, kakor smo želeli in mislili. Vasič je bil oficirju Hastreiterju sumljiv zaradi kravate samoveznice. Tudi pri Stefanoviču smo se sešli nekajkrat, da smo ga tolažili, ko je prišla črna vest o padcu Beograda. Včasih pa smo šli v Trško goro ali celo v Grčevje v kako zidanico in tam smo si olajšali duše z dobrim dolenjcem in z iskreno besedo. Na teh privatnih, tajnih sestankih so bili ljudje iz vseh inteligenčnih vrst in odlični meščani, ki so čutili z nami. Pomanjkanja živeža na Dolenjskem ni bilo. Pšenice in bele moke in mesa smo imeli kakor v prejšnjih časih. Za to je skrbel dobri gospod Robert Germ z Bajnofa in drugi okoliški mlini. Kontrola je bila samo za videz. In Dolenjci so bili dobri tudi rojakom, ki so prihajali z vlaki in se vračali dobro založeni z raznimi dobrinami. Prinašati pa so morali tobak in petrolej, ki sta zalegla več kot denar. Brezmesnih dnevov, ki so bili po gosposki določeni, nismo poznali; baš na tak dan je bila Košakova pečenka posebno slastna. Seveda vse tajnol V posebni sobi. In Mima je znala molčati. Na Dolenjskem so se ti hudi časi v materijalnem oziru z lahkoto pre-naSnii. Kmotjo oo bili pravi umetniki pri skrivanju zalog. Kontrolni organi pa so bili tudi domači ljudje, ki so vse »prav« naredili. Okrajni glavar Rechbach je bil mož na svojem mestu za celi okraj. Se dandanes mi ni jasno, zakaj so ga po prevratu odpustili iz službe, ker po soglasnem mnenju vseh vplivnih dolenjskih mož ni bil naš nasprotnik in je za svoj okraj v tistem času mnogo dobrega storil. So enega kranjskega Nemca se fes to spominjam, ko mislim nn one čase. Bil je to sodni svetnik v pokoju Maks vitez Langer. Kot sodnik v avstrijskem Celju je bil Slovencem popolnoma pravičen tudi v političnih procesih. 'vel je v pokoju v Novem mestu. Ker je bil gluh, je zelo glasno govoril in obsojal zlasti vojaško justico. Javno je rekel v kavarni: »Dass man einen einsperrt, wenn er zu laut spricht, das verstehe ich, aber gleich schiessen und hangen, das geht denn doch nichtl« Poročilom nemških listov ni verjel. Zapisoval si je števil-ke vseh ruskih ujetnikov in nekega dne ugotovil, da je cela ruska armada že ujeta po časnikarskih poročilih. Naznanili so ga glavarju In ta mu Je prijateljski svetoval, naj izgine za ne- 11. prizor. Prejšnja, Verižnik. Verilnik (prileti po stopnicah, kakor bi letel pred zasledovalcem): Vse nas bo vzel vrag, vse. Mene že ima! Mene že ima! (Prileti doli.) Tajnik: Kdo si? Veriinik: Verižnik mi pravijo. Pa to ni res! Jaz nisem nič navijal cen. Pametno in solidno sem kupčeval, pa me je vseeno vzel vrag. Ne gre več, pa ne gre! Res, da sem včasih kaj pritihotapil čez mejo, nič ne rečem. Tudi to je res, da sem pokupil v konkurzih preležano blago in ga malo dražje prodajal. Najprvo sem začel z ladornovo žico, potem pa z zlepljenimi podplati za delavce in tako je šlo naprej in naprej do visoke industrije. Pa me je le vrag vzel, pa jih bo še, še jih bo, pravim. Satan: Ta bo dober za trgovinsko ministrstvo. Tajnik (pokaže na desno spredaj): Tretje podzemlje številka 666. Verižnik: 666! Dobro! Klanjam se, gospodje hudiči! Se priporočam! 12. p r i z o r. Prejšnji brez Verižnika, potem Dobrotnik z reporterjem. (Čuje se oddaljeno zvonenje, mogočno in ubrano, kar znači, da pokopavajo vzorno in bogato osebo.) Dobrotnik (debel in zavaljen z zlato verižico in prstani, prikorači počasi po stopnicah, za njim reporter, ki izroči raport). Reporter: Poročilo o tej duši. (Odide.) 13. prizor. Prejšnji brez reporterja. • lajnik (Dobrotniku): Ali je tebi zvonilo ravnokar? (Gleda raport.) Dobrotnik (častitljivo in svetohlinsko): Meni, gospod! (Se prikloni, potem se obrne k Satanu kaj časa iz mesta. Takoj drugi dan mi je v kavami dejal: >Wissen Sie, Herr Professor, jetzt verschwinde icb aul einige Wochen nach Pre-žek, sonst kOnnte man mich noch einsperren.c Vero v nemško avstrijsko zmago smo rušili nekoč tudi v Božičevi kleti na glavnem trgu. Trgovec Fr. Božič je bil pristna kranjska korenina iz Leskovca pri Krškem. Pa so ga mladeniča poslali v Ptuj v Ornigovo šolo, kjer se je nalezel znanega štajerčijanskega duha, ki je še neposredno pred zlomom stare monarhije strašil na Karlovem dvoru. Osebno pa je bil dobra, mehka slovenska duša, čeprav je dobil šaljivi priimek: »Der deutscbe Franzi«. Leta 1917 je prišel tovariš Maks Sever kot nadporočnik na dopust. Božič naju povabi v svojo klet, da se odkrito pogovorimo. Ko smo stali pred velikim sodom, smo si najprej moško obljubili, da ostane vse, kar bomo govorili, strogo med nami. Potem pa sva začela govoriti brezobzirno o poginu Avstrije in o novi slovanski državi, ki mora nastati na jugu. Božič pa je izražal glasno in razburjeno vero v Hindenburga in njegovo zmago. Neusmiljeno je -pobil Sever z vojaškega stališča vse, kar je zinil gospod gazda, ki je ves rdeč kot kuhan rak stopal po kleti od soda do soda. Popolnoma ugnan zavpije na naju: »Ihr seid beide Hochverraterl Seid froh, dass ich Euch mein Wort gegeben habe, dass alles unter uns in diesem Keller bleibt!« Zn krohotala sva se mu, da je odmevalo od visokih obokov. In trčili smo in pili na slavo bodoče Jugoslavije. Tudi »nemški Francelj« spi že večno spanje; njegova hči, ki je bila vzgojena strogo narodno, pa je soproga uglednega trgovca Julija Kobeta. Bližal se je konec svetovnega klanja. Ko je prinesel tisk Wilsonovo poslanico o svobodi Cehov in Jugoslovanov, vest o predoru bolgarske fronte v Macedoniji, ko so se oglasili poslanci na Dunaju z znamenito deklaracijo in ko so prihajale vesti o francoski zmagi in o razsulu na italijanskem bojišču, takrat je tudi Novo mesto z vso Dolenjsko in Belo Krajino nanovo oživelo. Sestavil se je Narodni svet, katerega predsednik je bil sodni svetnik Zma-vec, tajnik pa pisec teh spominov. Na Kapiteljskem marofu sem srečal tiste dni glasbenika Foersterja, ki je navadno samotaril na svojih izprehodih. Stopi k meni, mi seže v roko in s tresočim glasom pravi: »Gospod profesor, nova doba je napočila za nas vse!« Dveh velikih shodov za deklaracijo smo se udeležili, v St. Janžu in v Metliki. V Metliki je bil shod prepovedan, a smo se zatekli korporativno čez most pod »Krono sv. Stefana«, kjer ge je nemoteno zborovalo in govorilo po mili volji. Hranilovič iz Sošic je bil predsednik, govorniki pa Slovenci in Hrvatja V St. Janžu je bila kompanija vojaštva, ki je bila vesela belega kruha, ki so ga imele vse gostilne ta dan v izobilju. Shod je bil tudi na Rakovniku, kjer je govoril dr. Korošec in dr. Rybaf in župnik Bajec s širokim, uporniškim klobukom in drugi. Prvi dan nove svobode se je v Novem mestu in se spet prikloni. Satan se ne zmeni za njegov poklon). Tajnik: Kako, da si potem prišel sem? Dobrotnik: Meni samemu je uganka, milostni gospod. Sigurno sem pričakoval nebesa. — Saj sem slovel vendar kot največji dobrotnik vse okolice. Le poglejte tukaj potrdilo. (Da tajniku papir.) Tajnik (nekaj časa tiho čita, potem): Res Je! Ta listina potrjuje to. Ali, kje si dobil to listino, Dobrotnik? Dobrotnik (v zadregi): No, dobil sem jo... Tajnik: Gospodar, poslušaj naš raport. (Cita.) Daroval je za mnoge koristne in tudi nekoristne namene in si tako pridobil ime največjega dobrotnika, zakaj vsako njegovo darovanje je bilo opisano v novinah in razglašeno med svatom. Ni bilo pa znano — vsaj javno ne —, da je odtrgoval in pridrževal svojim delavcem plače in zaslužke. Satan: Čuješ, Dobrotnik! Odtrgovati in zadrževati plače in zaslužek, je vnebovpijoČ greh. Tajnik (čita dalje): Nekaj jih je spravil na beraško palico, med njimi bajtarja Pupka, ki je iz obupa začel pijančevati in v pijanosti zabredel p id vlak. Sirote je spravil ob premoženje in se ga polastil. Potrdilo, ki ga nosi s seboj, ni pristno. Prilastil si je uradni pečat in si sam napisal in podpisal listino. Dobrotnik: To pa ni res, veste kaj! Občinski pečat mi je pritisnil sluga, ker sem ga podpi-ral. Saj ni nič hudega mislil zraven, jas m tudi nič. Župnega pa kuharica, ker ga gospod niso hoteli. Satan: Tega kot blagajnika na oddelek za socijalno skrbstvo. Tajnik: Peto podzemlje, številka 777 (Kaže) Tam! " Dobrotnik: Kakor gospodje želijo (Se prikloni in idide.) slavil z govori na Glavnem trgu, ki je bil natlačeno poln ljudstva, in z veliko povorko po mestu in Kandiji. V svečani seji je mestno zastopstvo za večne čase izbrisalo ime Rudolfovo ter tako po svoje detronizovalo Habsburgove?. Po mestu je zavladal velikanski enluziazem. splošna navdušenost, ki je glasno pričala pred vso javnostjo, da je bilo in da je srce tega lepega mesta slovensko in jugoslovansko. Izšla je slavnostna številka »Dolenjskih novic«, ki jo Je uredil pisec teh vrst, z vsemi govori, z opisom sprevoda in z vsemi podrobnostmi tistih vročih dni. Prošt Elbert se je tudi udeležil v svoji duhovniški odori z narodnim trakom javnega obhoda in je v cerkvi prav tako lepo govoril o novem vladarju kakor pred meseci o starem. Gimnazijo je uvedel v novo življenje ravnatelj Wester, ki je prevzel vodstvo po upokojitvi svojega prednika Breznika. Na glavarstvu je bil že dr. Vončina, okrožno sodišče pa Je prevzel svetnik Zmavec, pozneje sodnik pri Stolu sed-morice v Zagrebu. Tako je dobilo mesto v predstavnikih najvišjih oblasti svoje naravno slovensko lice. Za Jugoslavijo in njenega vladarja smo prirejali tudi shode po večjih dolenjskih krajih. Tako sva imela se sedanjim županom dr. Režkom velik shod v Prečni in v St. Petru ob Krki, s sodnim svetnikom Kudrom pa v Velikem Gabru in v Temenici pri Fajdigovih. Govorili smo narodu cele ure o novi naši državi, o narodnem vladarskem domu, o lepoti in bogastvu naše zemlie, o gosoodarstvu v tej zemlji in drugo. Ljudje so pazljivo poslušali, glasno pritrjevali in oglašali so se tudi govorniki iz ljudstva, ki so govorili prav iz duše, razumno in čuvstveno, prisrčno. Ostali smo še dolgo v prav dolenjskem razgovoru z narodom. Tudi ženstvo je bilo navzoče v velikem številu. »Dolenjske novice« so te govore za Jugoslavijo razširile po celi Dolenjski in Reli Kraiini in še čez meje tega ožjega okrožja. Nikdar nisem imel hvaležnejših poslušalcev, nikdar nisem bil sam s seboj tako zadovoljen kakor na teh shodih med našimi pristnimi Dolenjci. To je vseskozi dobro slovensko. Jugoslovansko in slovansko ljudstvo, ki je dragocen del naše velik** Jugoslavije. Novo mesto je v zadnjem desetletju storilo veliko delo za svoj kulturni napredek. Pod vodstvom župana dr. Režka si je zgradilo mogočen hram prosvete, impozantno poslopje za osnovno in meščansko, moško in žensko šolo. Take šole nima nobena občina v naši banovini. Zunanje lice mesta Je prav lepo, tako da ga Je vsak tujec, ki pride prvič semkaj, vesel. Okolica ima toliko tihe lepote in poezije, da mora zadovoljiti vsakogar, če le malo razume njeno milo govorico. Z novimi prometnimi sredstvi so izginite vse daljave, ki so bile prej precejšnja ovira Umskemu prometu. Novo mesto — Brežice — Krško - Metlika - Črnomelj - Semič Je ena sama prometna črta, ki jo obvladaš z malimi stroški, ki pa nudi vse naravne lepote razven velegorskih, ki Jih išče veleturist. Zlasti južni deli naše domovine 1* Savske in drugih banovin bi se naj okoristili z vsem lepim in ljubkim in nežnim pokrajinskim cvetjem, ki ga imajo toliko ti predeli naše lepe alovenaVe iem-lje. Pa tudi Ljubljana, ki se ne ozira izkljuje v najvišje vrhove naših gorenjskih velikano , bo prišla tu doli na svoj račun. Tujski promet bo povzdignil Novo mesto in Dolenjsko sploh do večjega razmaha bogatih naravnih sil, kar tudi v resnici zasluži. Razširjajte Jugoslovana! Klic iz Hrasinika Vsa čisla in jasna priteče Sava z gorenjskih planin, a vsa črna in turobna pitane, ko njeni valovi poljubijo zemljo rudarskih našel oin Zagorja, Troovedj in Hrastnika. O Hrastniku, tej črni dolini treh velikih obratov, steklarne, kemične tovarne in rudnika, poje druga pesem: 0 Hrastnik, ta dolina črna. Krik zemlje, ki eo ji oskrunili obraz. Pirokletstvo strojev, ki hreščijo v noč, In krampov takit in žvenk lopat In jek srca in trda pest, Ki koplje kruh, oj kruh težak... Nad 4000 ljudi živi v tej turobni dolini, nad katero plava diim, kakor siva koprena, in vsi ti imajo le zasadno cerkev v prejšnji gledališki dvorani. Na odru stoji oltar in na njeni velik, lep križ. Pri oltarju trpečega Pravičnega se zbira vsako nedeljo pri dveh sv. mašah nad 2000 delavcev s svojimi družinami, da iščejo tolažbe v svojem pomanjkanju pri ubogem betlehemskem Detetu, da pozabijo svoje gorje, da molijo za svoje brate delavce v tujini, katerim domovina ni mogla dati kruha, da ohranijo zvestobo veri in domovini. V težkem vaduhu, silni gneči in vročini vztrajajo brez vsakih ugodnosti v svoji zasilni cerkvi pri oltarju božjem, da sli-šiijo nauk pravice in ljubezni, ter prejmejo blagoslov ubogega betlehemskega Deteta. Tu se spominjajo, da niso samo stroji brez duše, ampak da je eden in isti Bag-Stvarnik delavcev in delodajaloev. H rastni šli i delavci bi pa radi imeli dostopnejšo cerkev. Zato bodo prišli v dnevih od novega leta naprej rudarji v uniformah, trkat na vrata meščanov naše prestolice, bele Ljubljane, za mi lodaire za novo cerkev. Zaupajo namreč, da je Ljubljana kakor dobra mati, ki najbolj ubogih slovenskih sinov rudarjev ne bo odgnala praznih rok s pred svojega praga. Mogoče ne bodo anali rudarji govoriti mnogo mehkih besed mile prošnje, toda takrat poglejte njihove, kakoT njive raaorane žuljeve roke, spomnite se njihovega trdega dela v temnih podzemeljskih rovih, kjer na vsak korak preži strašna smrt, da tam v črni jami kopljejo črni diamant zato, da vam ie toplo, spomnite se njihovih žen in otrok, ki imajo malo kruha in solnoa, ki bi sijalo na njihovo mladost, pa naj to gane vaša srca d« boste s svojimi darovi razveseliti Boga in zmučene delavce. Po TrebanšsSii (SoEini Romantična je naša Dolenjska in diven je trebanjski kfltiček. Pridi, popotnik, in oglej si ga, prisluhni besedi šaljivega dolenjskega kmeta in razvedri se v pogovoru z brhko Dolenjko I Po dveurni vožnji iz Ljubljane proti Novemu mestu, srcu in metropoli Dolenjski, se pripe lješ v Trebnje, v metropolo ožje Dolenjske, v metropolo trebanjske doline. Prijazna je vasica Trebnje s svojo romantično lego. Obdaja jo na eni strani ni/ko dolenjsko gričevje, na drugi s Vsem, ki so blage volje! (Spesnil Anton Bo&teie.) Vsega imamo dovolj v naM fen* dolini; bcnle im »noja in žulj a vito rok, dima in plinov, kopico otrok, kletve, sovraštva to težkih skrbi — le pravice in ljubezni in enakosti nil Le Kristus je, ki pravico deli, daje enakost, ljubezen uči, le Kristus je, ki nam briše solze, zatira strasti In lajša gorje. Mi glažarji. kemiki, črni rudarji, zaupno se danes podajamo k vam, pomagajte nam. da mu dostojen podimo Viktor Pirnat: Enojno smer začrrfaj \ novem lerfu Svetloba, solnce je izvor življenja, Razum kazalo je na poti sreče, Enakost, bratstvo, točke so blesteče, Čarobno vrelo v tužnih dneh trpljenja. Nevzdržna tajna sila hrepenenja Omamlja vsakogar, privablja, vleče... Nikogar ni, ki bi se branil sreče. Oživlja sveti plamen nas stremljenja. Vrhunec sreče, narodno svobodo, Ohrani večno nam, Usoda mila! Le težko, težko se nam je rodila Enotno smer začrtaj v novem letu Tej sveti naši zemlji, nam in svetu, 0 Bog: enakost, bratstvo ln svobodo! žandarmerijo, pošto, dva hranilna zavoda, kmetijsko strojno zadrugo, kmetijsko podružnico, prosvetno in bralno društvo ter agilno sokolsko Trebanjski župan Josip Zupančič strani pi rodne vinske gorice. O postanku Trebnja samega je le malo podatkov, omenjajo ga I pa že v dobi, ko so bili v naših krajih Rimljani. Vaško listino ali »pravico« pa je podelil vasi cesar Ferdinand. Lastnoročno podpisano listin« na koži hrani v svojem arhivu občina Trebnje. Trebnje je važna izhodiščna točka za vso dolino. Je križišče vseh izhodnih cest proti Mirni, Dobrniču - Žužemberk in Veliki Loki. Velepomembna za nas je vicinalna železnica Trebnje— St. Janž, še bolj se bo pa Trebnje uveljavilo, ko bodo zgradili podaljšek te železnice, St. Jani —Sevnica. Proga Trebnje—Sevnica bo omogo 5ila trgovanja 8 Savsko banovino, z Zagrebom, dočim se je moral promet sedaj vršiti ali preko Ljubljane ali Karlovca. 2e v tem je vidna nujnost te proge. Načrt za njo je že odobren. Trebanjci bomo s to progo res mnogo pridobili. Vsekakor bo umestna in potrebna preureditev žel. postaje v Trebnjem, in kakor se «uje, obstojajo za to preureditev tudi že načrti. V zadnjih letih je Trebnje mnogo pridobilo na svojem licu. Občina Trebnje si Je postavila impozantno uradno poslopje, v katerem so nastanjeni vsi uradi. Poslopje je stalo 1,800.000 dinarjev. Tudi zasebniki neumorno grade In prenavljajo svoje stavbe. Hotelir Ignacij B u k o v e c si je postavil krasen hotel, ki bi bil v ponos vsakemu mestu, mizarski mojster Josip Pungartnik gradi lepo stanovanjsko hišo r mizarsko delavnico, naš iupan al Je postavil 116-no vilo. Tudi starinski grad je prenovljen. Sedanji lastnik ing. dr. Evgen Soulavy ga Je temeljito prenovil v slogu starih srednjeveških gradov. In cerkev! Sedanji dekan g. Ivan To m a ž i č je notranjščino cerkve temeljito izpopolnil. Vlit je popolnoma nov brušen tlak, nameščene so nove klopi, zvonik je pa dobil novo ogrodje. Gradbeno gibanje je v naši vasi v popolnem razmahu. Trebnje se vsestransko širijo in napredujejo. V Trebnjem imamo Stirirazredno osnovno šo lo, občinski urad, sodišče, finančno kontrolo. drustv.\ ki neumorno deluje, da upravičeno trdimo, da je trebanjsko Sokolsko društvo vzor Sokola. Poljedelstvo preživlja vso Dolenjsko, tako tudi naš trebanjski kot. Imamo obširna žitna polja, pašnike, gozdove, vinske gorice. 90 odstotkov vsega življa je izključno kmečkega značaja. Kmetijstvo je za nas glavni vir vseh dohodkov. Naš kmet potrebuje samo še dovolj strokovne izobrazbe za napredek v uspešnem gospodarstvu. In tudi v tem pogledu je Trebnje storilo svojo dolžnost t ustanovitvijo kmetijsko-nadaljevalne šole, ki bo nudila kmetskemu naraščaju prepotrebno strokovno izobrazbo. Tujski promet v Trebnjem še ni razvit in se je dosloj lo malo storilo za njegovo povzdigo. Potrebno bi bilo v Trebnjem ustanoviti društvo za povzdigo tujskega prometa, ker ima okolico z naravnimi krasotami. Saj bi bila povzdiga tujskega prometa nam vsem v korit* in Jo *« zadnji čas, da se tudi v tem pogledu nekaf ukrene. Trebanjci, dajmo, zganimo se! In Trebanjci in njih javno življenje. Kočljiva zadeva! Rad bi napisal, da živimo v največji slogi, toda ne smem. Odprimo oči, napravimo konec tem razmeram, da bodemo tudi v tem vzgled! Sicer ro pa Trobanjcl vljudni in postrei-ljivl ljudje. Tujca pošteno postrežejo! Stare in slavne so noS« ttostilne. Pri Hubertu najde prijatelj taroka svoje razvedrilo; pri Kužni-k u igraš biljard ob vsakem času. Mladina rada zahaja k Zurčevim ali pa k Springerju, da se tam razvedri in po policijski uri zaide še v hotel, kjer nas gosti naš dobri Nace; pri Pavlin'1 zaigramo na klavir, nazadnje gremo pe v - bar. Tako, dragi čitatelj, pridi v Trebnje, ko poznaš nekoliko naš kraj, napravi tudi - ta kot majhen Izlet s svojimi prijatelji in zadovoljen boš z našo gostoljubnostio. da se boš ponovno vračal v naš idilični kotiček. 14. prizor. . Satan in tajnik. Satan: Prav za prav, zelo sposobni ljudje prihajajo sem k nam. To.je izvrstna metoda, kako moderniziiati naš ura lniški aparat. To so strokovnjaki, ki bodo lahko uspešno voiili naš faraščaj v boju nrot- peklenskim sov-ai nikom (Cuje se oddaljen živžav, kakor da prihaja trop jezikavih žensk. Trušč se bliža vedno ^Tajnik” Kaj je to? (Gre gledat na stopnice in pride nazaj.) To se Je morda dogodila kaka “Tafan: dI bi°CTL kaj hudega. Tajnik: Tudi jaz pravim tako. 15. prizor. Prejšnja, Partije. P.rtiie (pridejo po stopnicah v karakterističnih* grotesknih oblekah, da je takoj spoznati, ^Tajnik (vzdihne): O, usmiljenje! (Glasno.) Kdo pa ste? ^Tsfrik^UiliBe): Straža! Straža! (Je le nz burjen.) Partije (se mu smejejo). 16. prizor. Prejšnji, »trate, Politika in Korupcija, Lucifer. Straže (so prihitele in se postavijo na vsen krajih). . . Satan (vstane): Straže, vso pozornost in pripravljenost! (Zdaj opazi, da gre po stopnicah Politika in gleda.) Partije (Jo pozdravljajo): Pozdravljena gospa Politika! Satan (klecne): Politika! Tajnik (razburjen): Straže, pozor, pozor! Koruncija (se privali debela in široka za Politiko). Partije: Naš poklon, gospa Korupcija! Satan (pogleda): Korupcija! Zgubljeni smo! (Se zgrudi.) . , Lucifer (pristopi k satanu): Pogum glavar, časi so resni! Satan (leze višje): Prokleto so resni, to vidim. Take atake na pekel še ne vem, ne i* Rima in ne iz Moskve. Kaj bo, kaj bo? (Sede.) Tajnik: Kaj bo? Kaj bo? Lucifer: Zasliši lih, pisari Tajnik: Ali jaz? OJoJl OJojl Lucifer: Jih bom pa jaz! (Tajnik sede k pisanju.) Vas vse poznam že iz zunanje službe. Ve ste partije, mogočne pomočnice zdražb in prepirov med ljudmi. Dosti grehov ste povzročile med narodom. Zato najlepša hvala vam. In vidve------ Politika (sladko ln hinavsko, ae prikloni): Gospa Politika in moja sestra Korupcija (se prikloni oblastno in nerodno): Gospa Korupcija. Lucifer: Tudi vama gre zahvala za marsika ko uslugo, izkazano peklu. Ali kako, da ste vse prišle sem? , _ Politika: Presvetli gospodi Z združenimi močmi smo pripomogle tako daleč, da Je zgl nila vsa sloga in ves mir v ljudeh. Z vabljivi mi in demagoškitni gesli smo ščuvale b.ate proti bratom, otroke proti starišem, žene proti možem, da so jim celo odpovedovale zakonsko dolžnost in pokorščino. Izpokopavale smo ugled dežele na znotraj in na zunaj... Satan: Ojoj, ojoj! Kaj bo, kaj bo? Korupcija: In jaz sem se pri tem tako zre- dila da bi me kmalu ne bili spravili skozi vraV velike palače, ki se ji pravi parlament Satan: Paria-ment! Ojoj, ojoj! Politika: Nekega dne pa pride gospodar ln na« nažene vse skupaj k vragu. No, sedaj smo tu. Vicifer: Sedaj ste tu, kjer pa ne smete ostati. Vi morate nazaj na svet, če ne bo naša zunanja služba čisto ope&iia. Med ljudstvom bo zgi nilo sovrašlvo, naša največja opora to veselita se bo naša največja in najnevarnejša sovražnica: ljubezen, ki ji sledi bratstvo in medsebojna pomoč. Potem smo izgubljeni. — Zato na zemljo nazaj! Satan (se oddahne): Tako, talkol Nazaj, nazaj! Partije, Politika in Korupcija (gredo nazaj po stopnicah). 17. p r i z o r. Prejšnji, angelj Mihael. Mihael (z mečem v roki stoji na vrhu stopnic): Nikoli več! Se brez teh hodi po zemlji dosti tvojih pomagačev, Lucifer, in dosti borbe ima človek ž njimi. Na*aj! (Zamahne z mečem.) (Lucifer se Je umaknil v kot pred anueli » •> 18 Satan •"'samo ne sem! Samo ne sem! V vice, v vice ž nj:mi! Tam! (Kaže.) Partije, Politika in Korupcija (pridejo nazaj ln hočejo iti v vice). 18. prizor. Prejšnji, angelj Rafael. Rafael (Jim zastavi pot z ognjenim mečem): Nazai! Skozi vice vodi pot v nebesa. Tam, to veste, za vas ni prostora. Enkrat se je že izjalovil upor Luciferju v večni slavi. Ne bo se mu posrečilo zanetiti ga spet! Nazaj, vam pravim! (Drži goreči meč proti njim.) Politika (pristopi k Satanu): No, kaj sedaj gospod? Daj nam stanovanje. Korupcija: In sicer udobno in razkošno, kakor se spodobi za gospodo. Satan: Da, dal Že vem! Tajnik, vodi jih! Ce že mora biti, naj pa bol 9999. podzemlje, zadnja vrata na levo. (Angelja izgineta.) Tajnik: Vse skupaj? Satan (vstane): Vse skupaj, saj je vs žlahta. Predno pa odidete, vas odlikujem s tem da smete poljubiti konec mojega repa. lo Je znak najvišje naklonjenosti peklenskega vladarja. (Vse grejo mimo njega in poljubijo konec repa. On se odmika, kakor da se jih boji. Odidejo.) Tajnik: Oh, kako se jih bojim. (Odide.) Satan: Moje varstvo te spremlja. (Sede zmu-čen.) 19. prizor. Prejšnji brez jdišlih. Lucifer: Sedai sem ob mogočne pomočnike. Razreši me te težke službe, poglavar. Satan: Delaj, kakor veš in znaš. Saj ima* na zemlji še vseh sedem poglavitnih in dosti drugih grehov, ki ti vsi pomagajo, '"eh ne spustim več ven. Dobro mi jih stražite. Hajd. za ujim, da mi ne speljejo Se tajnika na krivo pot Straie (odidejo), Lucifer (a povešeno glavo za njimi). 20. prizor. Satan, potem Klevetnica, reporter. (Cuje se malo zvonenje, kakor pri Snedencu, potem pripelje reporter Klevetnico.) Klevetnica (grede kriči): Jaz pa tle doli? Jaz, najčistejša, najpobožnejša ženska v fari, jaz ro doli? To Je nezaslišana krivica. 21. prizor. Prejšnji, tajnik. Tajnik (se vrne ves razburjen). Za mano J#« za mano je! Satan: Kaj Je? Tajnik: Tako so se stiskale k meni! Jffi*1*) sem ušel'skušnjavam. (Sede k mizl ) Roporter (da tajniku list): Za *° ide.) 99 n r i l 0 *• Prejšnji bre* reporterja Tajnik (čita poroči*)- ,n po- KleTetnica: Jaz. , v nri- božna, rečem n»JPf ožnejša ženska! Kako pri dem Jaz sem v pekel? Le vP^m. Kako^^ Tajnik K spovednici je hodila / lova železniška proga Sevnica—Sv. Janž Najkrajša železniška zveza Slovenije z morjem na Sušak in Solit, širokopotezno zasnovana mreža novega prometa med inozemstvom, Slovenijo in Jadranom. Kiiln — Split, kateri vozijo sedaj preko Zagreba (bodo po otvoritvi nove proge Kočevje — Vrbovško) vozili na progi Jesenice — Ljubljana — Kočevje — Vrbovško na Sušak in v Split tako, da se bo vožnja preko Kočevja skrajšala za oele 3 ure, kakor sedaj preko Zagreba. Prihodnjo apomlad se bo pričela graditi nova 12 km dolga, priključna železniška proga Sev-nica—Sv. Jani kot proga prvega reda za mednarodni braovlakov promet. Proga Sevnica—Sv. Jani (ki bo po najkrajši poti vezala progi Zidani most—Zagreb in Ljubljana—Novo mesto —Karlovac) bo igrala v gospodarskem, mednarodno turističnem, k- "1 po silnih grajskih vratih, kjer so se pred nekaj desetletji še poznali sledovi strašnih udarcev. Če se je sovražniku le posrečilo priti preko širokih in globokih tolmunov potuhnjene Krke na suho tam sredi vode, je stal pred visokim obzidjem v ognju branilcev, ki so streljali nanj od vseh strani Tudi levi rokav Krke je bil zavarovan po dveh utrjenih stolpih. Vezal ju je mogočen obrambni zid, čigar strelne line je preplel prši ji n, ki je ovil v svoje zelenje tudi razpokane stolpe. Iz grajskega dvorišča pa se še opazijo sledovi hranilnega hodnika. Prostor, ki je nastal med poslopjem in obzid- Jem, je zdaj lepo zasajen s cvetjem in zelenjem. Na veliki petek 1547. leta je na tem dvorišču padel s konja in se ubil zadnji svojega rodu Tirolec Viljem Vilander, čigar oče Sigmund je bil ob početku 10. stoletja pregnan iz Tirolske. Naselil se je na kupljenem Otočcu, kjer je leta 1520. tudi umrl. Oče in sin počivata v novomeški frančiškanski cerkvi. Spomenik je viden na porti. Koncem 16. stoletja je prešel grad v last slovitega junaka Ivana Lenkoviča, ob čigar imenu je zatrepetalo sleherno turško srce. Na stare dni, ko sta silnega junaka mučila protin in visoka leta, se je mož, ki je Imel v novomeški okolici in v Beli Krajini kopico gradov, najraje mudil na Otočcu, kjer je 22. junija 1569. leta tudi zatisnil trudne oči. Kot velikega dobrotnika novomeškega frančiškanskega samostana so ga pokopali v tamošnji cerkvi. Pod zvonikom mu je vzidan skoro v naravni velikosti v kamen vklesan spomenik. Skoda, da je taka zgodovinska vrednota na tako skritem in tako neprimernem kraju. Spomenik je že precej poškodovan. Merodajni krogi bi storili narodni povest-nici veliko uslugo, ako bi spomenik rešili v muzej. Lenkoviči so še nekaj desetletij gospodarili na slikovitem otoku. Zadnji Lenkovič, Jurij, kranjski stotnik in poveljnik v vojaški granici, je umrl leta 1602. Potem so se otoški lastniki kaj hitro vrstili: gospodje Dovoliči in za Valvasorja je ukazoval tod Volk Jakob Solnce. Starograjski Breokerfeld si je koncem 17. stoletja kupil tudi Otočec, za tem pa so si pridobili posestvo baroni Schweiger v. Lerchenleld. 16. decembra 1805. so prišli v Novo mesto Francozi in njihov general d‘ Espagne Je takoj zaznal za slikoviti Otočec in izbral si ga je za svoje bivališče. Od 17. decembra 1805. do 4. januarja 1806. se je zabaval mož. doli, Novomeščani pa so mu morali napraviti kočijo in oskrbeti novo konjsko opremo. Tisti kratki obisk je stal Novome-ščane dobrih 6000 goldinarjev. Ko so Francozi L 1809. tretjič prišli v naše kraje, so ostali tu štiri leta. Novomeško posadko je morala mestna občina vsak dan sproti oskrbovati z ribami iz Otočca in Soteske pod Žužemberkom. Otočec je tvoril tudi skrajno desno krilo desnega oddelka črne vojske, ki se je formirala proti Francozom in ki je šla od Stične preko Trebnja in Mokronoga na Otočec. Kmečki upor, ki se je 1. 1809. rodil na Hmelj-niku in prešel v dolinske gradove Ruperčvrh in Poganci, je našel pot tudi na sredo Krke doli pod St. Petrom. Sele strogi »eksekucijon«, — vojak, ki je jedel in pil na upornikove stroške in še vlekel iz njegove blagajne dnevno po en frank, šele ta je zapeljano ljudstvo iztreznil. Rodbina Schvveiger v. Lerchenfeld je zadnji stolp preuredila v grajsko kapelico. Sama lepa baronica je sedela slikarju Mencingerju za model in danes krasi njena slika mramorni oltar s podobo Brezmadežne, ki stoječa kači na glavi, zamaknjeno zre v nebo. Se trt manjše Mencingerjeve sličice lepšajo oltar. Ob straneh klečita dva svetniška viteza, odeta v hermelin in okrašena z zlatim runom. Iz grajskih soban se je priSlo naravnost ua kor, kjer je pozimi skrbela stara peč, da pobožno gospodo ni zeblo. Istemu namenu bIuž! še danes. Nad korom je mal stolp z dvema zvončkoma. Prošnji teden se v tej kapelici ustavlja vsakoletna šentpeterska procesija. Leta 1848. so živele na otoškem gradu štiri lepotice, tako da je krstil potopisec Costa Otočec za »ženski grad«, ki je nekaj let za tem prišel v roke rodbine Rotlein, po tej v last barona Berga im nekako pred osemdesetimi leti v posest rodbine Margheri di Commandona. Pred štirimi leti je umrla zadnja članica otoških Margherijev, komtesa Rodriga, ki je posi- novila svojega sorodnika grofa Karla Villavi-cenzio-Margheri. On gospodari sedaj v tej baj- nolepi kotlini. Zanimiva je otoška notranjščina polna dragocenega starinskega pohištva, porcelana in slik. Sto let star bakrorez nam kaže Otočec tak, kot je danes. Saj je tak že skozi več stoletij. Pred gradom se bohoti obširen park, ki zavzema polovico otoka in se diči s stoletnimi pla- tanami, magnolijami, tujami, tisami, s tulpovim in kdo ve kakšnim še eksotičnim drevjem in tam na koncu je tako pripravno za kopanje, da poleti ni miru v sicer tako tihi otoški kotlini. Grajski gostje uživajo tam božje blagodati: vodo, zrak in solnce, se vesele življenja in se ra-dujejo nad nebeško pokrajino, ki je nudila stru-škemu Konstantinu in njegovi otoški ljubici nešteto sladkih skrivališč. Malo bi Nekaj opomb o našem knji Leto 1930. pomeni v našem književnem življenju brez dvorna mejnik, ob katerem so se naše razmere v knjigi in literaturi gotovo za dobršno spoznanje preokrenile n« bolje. Že sam kratek izprehod po ljubljanskih ulicah navda človeka z rahlim optimizmom: izložbe po knjigarnah so čisto drugačne, kakor so bile zadnja leta po vojni, založništvom bereš na nosu, da so se razgibala iz dremavice in da so se polagoma vendarle uverila, da je tudi knjd-gotrštvo med Slovenci še vedno posel, v katerega se sme vtikati tudi resen človek s povsem r snimi računi. Pribiti moramo to dejstvo, da je prvi velikopotezni korak iz mrtvila napravila pred letom ustanovljena založba »Modra ptica«, ki si je pred občinstvom zelo naglo pridobila mnogo simpatij: saj je bila prva med slovenskimi založbami s čvrsto energijo, ki je posegla v bogati svet moderne svetovne literature in nam v prevodih naših najboljših jezikoslovnih tvorcev (Župančič, Levstik itd.) že v prvem letu svojega dela predstavila lepo vrsto stvari iz ruskega, angleškega in nordijskega slovstva. »Modra ptica« ei je e svojim pojavom pridobila gotovo mnogo zasluge, da sta se razgibali tudi obe naši največji in tradicionalno usmerjeni knjižni podjetji — Jugoslovanska knjigarna in Tiskovna zadruga (Nova založba ima za zdaj čez glavo dela s svojo široko zasnovano izdajo celotnega Cankarja) in sta sredi poletja drugo za drugim začeli snovati svoje programe, ki po širinah svojih zasnov in bogastvu svojih obetov seveda še prekašajo tisto, kar je »Modra ptica« mogla dati. Obe ti dve založbi sta poleg obilice napovedanih prevodov vsaka v svojem krogu začeli pripravljati tudi vrsto slovenskih avtorjev, tako klasičnih kakor modernih, in to dejstvo skoraj terja, da se malo še posebej pobavimo ž njim. I' -voj našega književnega življenja gre po vojni vsekakor vzdržema navzgor. Do nedavna smo bili priče nekega precej žalostnega — vsaj z vidika nacionalne kulture neveselega — dejstva, da je naše slovensko občinstvo skoraj najrajši posegalo po tujem, zlasti pa, po nemškem čtivu; to smo mogli opazovati zlasti pri naš n mestnem prebivalstvu, pri inteligenci in meščanstvu, ki je ve« čas precej gluhih ušes hodilo mimo vsega, kar je iz sebe ustvarjala slovenska beseda. O tem bi vam knjižničarji po našiti javnih kajižircah mogli zaupati precej zgov im ih številk, pa tudi ljubljanski knjigarnarji bi nam vedeli marsikaj povedati o tem: precejšen odstotek zaslužka, kar so ga marsikateremu izmed njih vrgla ta zadnja leta, id-pade na provizije pri prodaji tujih, predvsem nemških knjig. Dejstvo, da naše kulturno občinstvo tako živahno konsumira tujo literarno produkcijo, samo ob sebi seveda še ne prinaša nikakšne škode; nasprotno, zaradi te žive zveze z velikimi evropskimi slovstvi je okus našega občinstva stalno raste! in bogatel in slovenska knj'--?vnost ima danes opravka 8 Čita-teiTjem, ki 'avlja nanjo velo težke, po svetu razgledane zahteve. Po drugi strani pa se je ta čitatelj žalostno odtujil skoraj vsemu, kar je naše, in v procesu te kulturne odtujitve nosi zadnji čas dobršen del krivde zlasti nemški zvočni film. žalostno dejstvo je, da so do nedavna odvzemali domačo knjigo skoraj samo še ljudje našiih spodnjih stanov, kmetje, obrt- Frigid: Novoletne česiHlte Dragi, zelo dolgo ti že nisem pisal, najbrže b! si že zdavnaj začel misliti, da sem čisto pozabil nate, in v svojem srcu si morda že kar sklenil, da se boš maščeval nad menoj in da boš tudi ti name čisto pozabil. Toda, glej s človekom je že tako, tisto, kar mu je največ, mu je najbolj daleč obenem, In če ti nikoli nisem pisal, ti pač nisem zaradi tega, ker vem, da hodiš nekod, da hodiš skozi vse te žalostne večere in dni kakor jaz in da si pravzaprav moj edini in zadnji človek pod solncem. Da, da, na svetu je že tako, kogar imamo najbo.j radi, njemu lahko komaj kaj malega več povemo kakor samemu sebi in njega se lahko komaj malo bolj pogostem domislimo kakor samega sebe. Nocoj pa sem se te nenadoma spomnil, kakor se človek včasih spomni vseh minut, ki so šle skozi prostor njegovega življenja, in vsega kar je bilo in se nikdar več ne povrne. Ah, tele zadnje ure v letu so v resnici nekaj tako žalostnega, človeku se zdi, kakor da bi vsaka minuta zase udarjala in bežala kakor zvok gonga v kakšnih kitajskih pravljičnih igrah — da, da, to je že tako, nobena stvar ne more tako nevzdržno in tako brezupno bežati od človeka kakor čas. Pa sem se nocoj narahlo ozrl po letu, ki je pravkar odšlo, da ga nikoli več ne srečam, lahkomiselno sem se pač ozrl, da bi pogledal, kako je kaj bilo, in sem videl: nič ni bilo, vseh dvanajst mesecev je praznih prišlo iz praznega tn se je praznih vrnilo v nič, vsi ževnem prometu in življenju. niki, delavci, nižji uradniki, ki so prejemali to knjigo od svojih ljudskih družb, predvsem od Mohorjeve, ki ji gre brez dvoma največ hvale zt živo zvezo naših širokih ljudskih plasti z našo lepo književnostjo, in pa Vodnikove In Cankarjeve, ki je šele pred letom stopila v tekmo s prvima dvema. Ves naš višji kulturni svet pa je bil ori jen tiran nekam daleč v Evropo, mimo vsega, kar se godi in rodi doma. »Modra ptica« je napravila prvi korak e tem, da je v nekaj tisočih izvodih vrgla na trg slovenske prevode standardnih dej sodobnega svetovnega slovstva in ustvarila tako prvi pogoj za bohot-nejši razcvet naše nacionalne literarne kulture. Bogastvo prevodov v književnosti kakšnega naroda je vedno lahko dokaz njegove kulturne moči aili pa njegovega propada: dokaz moči, če se v tekini s prevodom pojavlja dovolj originalnega ustvarjanja, dokaz propada, če prevodi preplavijo ve« trg in če je naposled samo na njih, da krijejo vse potrebe naroda. Zdaj nam kar dvoje knjigarn na novo obeta slovenskih stvari. Toda originalna slovenska knjiga je še vedno tako malo popularna, da bo najbrž zelo te-'" :o, osvojiti zanjo zadosten del občinstva — in tu bi bilo treba prav sistematične, enotne propagande zanjo, ki pa je naša, še vedno tradicionalno razcepljena javnost najbrž ne bo spravila skupaj. Kulturno-politična razuvanost slovenskega sveta je gotovo eden najmočnejših zadržkov, da se naš lastni književni trg ie more »pustiti v najidealnejši prospeh. Kar se tiče razmerja med slovensko in srb-skohrvatsko književnostjo, je vse še vedno tam, kjer je bilo: vsakršnega ožjega, organskega kontakta nam manjka; to pa vendar lahko rečemo, da naša javnost mnogo pozorneje sledi vsem književnim pojavom med Hrvati in Srbi, kakor pa se oni zanimajo za na«. Toda od platoničnega informiranja, ki ga precej vestno oskrbuje slovenski dnevni tisk, tudi mi še nismo nikamor prišli. Manjka nam izčrpnih študij o najpomembnejših tokovih in osebnostih srbsloohrvatskega literarnega ustvarjanja, manjka nam slovenskih izdaj najboljšega, kar je to ustvarjanje dalo. V tem pogledu bo našo »taro, nedelavno prakso čdmprej opustiti. Toda naš greh do srbskohrvateke književnosti se nam bo zdel manjši, če pomislimo, kako malobrizni smo tudi sami do sebe, do svoje preteklosti in do vsega »veta. Manjka nam del o rasti naše lastne kulture in o oblikovanju naSega sodobnega življenja, manjka nam nacionalnih in realnih leksikalnih del, manjka nam svetovne zgodovine, kakršno smo imeli svoj čas v Sta-retu itd. Mnogo ledine je še, ki kriči po plugih. Toda vse kaže, da pojde naše knjižno življa-nje polagoma, toda stalno navzgor. Tudi naša mlada literarna generacija je v preteklem letu pa"krat z odločno gesto zastavila svoje delo. Ta generacija, ki p tako venomer očitajo, da ni v njej nobene prave ustvarjalne sile in da je zlasti pred širšimi zasnovami povsem b1- > i moči, se je v preteklem letu postavila tu tl z nekaterimi večjimi koncepti. Dejstvo, da je mladi rod tako radikalno prekinil z duhom našega tesnega, razprtega kulturnega tradicionalizma in da se je talko verno zaklel samemu živemu delu, to dejstvo, dejstvo živahne aktivl-tete. ki jo Izkazuje zadnji čas kulturno življenje v Ljubljani, dejstvo literarne razgibanosti, dnevi, vse ure, ves čas mojega življenja, vse je šlo pred menoj kakor vlak pred potnikom, ki je eno samo minuto prepozno prišel na postajo, in jaz stojim zdaj tu, smešen in reven, praznih upov in praznih rok. Pravzaprav sem mnogo hodil po tem svetu, mnogokam sem stopil in za mnogokoga sem se bal, z marsikatero mislijo in poljubom sem se dotaknil kakšnega človeka in kakšne stvari — toda vse je bilo čisto zaman,nobene stopinje ni nikjer za menoj, vse je ena sama večna , brezupna hoja v nič, od mojega življenja se nikjer nič ne pozna. In v tej minuti zadnje žalosti sem se te spomnil in sem si mislil, da je morda tudi tebi tako, kakor je z menoj, in sem ti šel pisat — človek je že tak, ob uri svoje najgloblje žalosti se bo gotovo spomnil tistega, ki je skoro toliko žalosti deležen kakor on sam, na svetu je pač malo lepših trenutkov, kakor so trenutki, ko se med sabo poljubi dvoje težkih, žalostnih življenj. Spomnil sem se, kako si danes pišejo ljudje iz vseh koncev sveta, kako hodijo danes poštarji po vseh klancih in ulicah sveta s polnimi naročji belili pisem »n želja, da, da, danes je zelo lep dan, danes pride skoraj na vsakega človeka kakšna lepa misel in spomin — pa sem ti šel pisat in sem si na tihem mislil, da bo tudi name kanilo vsaj malo vsega lepega — jaz že tako mislim, nikoli se ne more nihče nikogar spomniti iz čistega srca, ne da bi tudi nanj samega odpadlo nekaj dobre misli. Da, da, zelo mogoče je, da je približno tako s teboj kakor z menoj, morda hodiš nekod in si misliš, da je vse izgubljeno, in ko gledaš vse te vesele obraze, s katerimi gredo ljudje iz decembra v nov januar, vse te razžarjene izložbe in kričeče lepake in dobre, idilične razglednice, na katere si vsi ljudje zapisujejo srečo med seboj — najbrž imaš tudi ti koga, da ti je na taki razglednici v belih, rdečih in zelenih barvah od nekod daleč želel vsega, kar je lepo — si morda zelo žalosten, sam zase greš skozi te hrupne večere, kakor se pač hodi po teh neskončnih, nesmiselnih cestah življenja, in morda venomer premišljaš samo revši no svojega bednega srca, ki more tako malo \.“-ga tega hrupnega bleska sprejeti vase. Hodiš takole in si misliš, da tvoja cesta nikamor ne drži, in si na tihem misliš, da bi bilo če najlepše, če bi človek šel in bi za vedno stopil v nič. Toda, glej, svet je tako lepo urejen, kar je najbolj težko, je tudi najbolj dobro obenem, nobene tako velike stvari ni pod solncem, kakor je tvoje in moje življenje. Počakajva še lepo, počakajva še to leto in vsa, kar jih bo iz večnosti še prišlo k nama. Počakajva jih — ti ne veš, nobene tako velike stvari ni, kakor je čas, vse, kar bo, vse se bo zgodilo v njem, zelo vseeno je, koliko imaš na poti s seboj, vse pride ž njim, tisto malo bolesti in radosti, kolikor je je v vsakomer izmed na«, je ravno dovolj. Pojdiva, v to leto, ki se nama spet odpira, pojdiva v čas, ki je pred nama. poidiva tako dolgo in tako daleč, kolikor se da In sreča? Jaz mislim, nihče ne more biti deležen več sreče, kakor mu je Štetih dni ki se javlja med Slovenci v Julijski Krajani — vee to nam Je porok, da »mejno od časa, v katerega gremo, še vsega pričakovati. —r — Masi glasbeni listi v letii 1950 Trenotno so trije slovenski glasbeni listi zmožni življenja: »Cerkveni Glasbenik«, »Pevec« in »Zbori«; »Nova Muzika« je žal zaradi prevelikih stroškov izdavanja in premajhnega zanimanja med glasboljubečimi krogi morala prenehati z izhajanjem. Umestno je, da ob zaključku leta 1930 pogledamo, kako so se tri glasbene revije med letom trudile v prospeb naše cerkvene in svetne glasbe. — Najstarejši naš glasbeni list je »Cerkveni glasbenik«, ki je letos dopolnil starost 53 let. Z njim je v zvezi razvoj in napredek slovenske cerkvene glasbe. Za časa cecilijanskega po-kreta so bili njegovi stebri Gnezda, dr. Karlin, Anton Foerster. Nove smernice mu je začrtal monsignor Stanko Premrl, ki list že dolgo vrsto let vzorno urejuje in tudi upravlja. Edino njegova zasluga je, da je naša cerkvena glasba naglo krenila iz starih izhojenih potov na nova, moderna. V krog svojih sotru-dnikov je urednik pridobil vse skladatelje, starejše in mlajše, uvedel je v glasbeni svet svoje učence, ki hvalevredno pomagajo svojemu učitelju. Tako so vsi cerkveni kori — začetka z nezaupanjem, pozneje pa z uvidevnostjo — napredovali, izvajali nove skladbe in se otresli stare šare, starih skladb, za cerkev in za današnjo dobo zastarelih in neprimernih. Pa ne samo, da je glasbeni del »Cerkvenega glasbenika« uspešao vršil svojo nalogo; morda še večja je književna priloga. Vse zadeve, tičoče se cerkvenega petja, je tolmačila organistom in cerkvenim korom v smislu cerkveno-glasbenib določil, Motu propria in apostolske odredbe papeža Pija XI. Seveda se pa »Cerkveni glasbenik« ni posvečal samo cerkveni glasbi, marveč je zasledoval v svojih stalnih rubrikah tudi svetno naše glasbeno življenje s poročili o koncertih v Ljubljani in drugod, z ocenami pri nas izšlih cerkvenih in svetnih, skladb, s poročili o naših glasbenih listih in z raznimi vestmi iz glasbenega življenja sploh. V književnem delu letošnjega letnika je pač najvažnejše nadaljevanje prof. A. Grobmingovih »Poglavij iz fiziologije in fonetike« kot prva tovrstna razprava med nami. Če stavek stoji, bi priporočal uredništvu, da zanimivo razpravo ponatisne v posebni brošurici. Dobrodošla bi bila vsem učiteljem petja in pevovodjem. — Prispevali so pa k važnim vprašanjem še: dr. A. Dolinar o »Cerkvenih tonih v večglasju«, J. Rihtaršič o »Cerkvenem ljudskem petju«, I. Mercina o »Zvočnem izenačenju melodijskih tonov zvonilih. Dr. J. Mantuani nadaljuje svojo temeljito znanstveno »Zgodovine cerkvene glasbe«, Srečko Koporc razpravlja o »Glasbenem pojmovanju v vodoravni in navpični smeri«, dr. A. Dolinar razlaga zgodovinsko ozadje, zakaj velja sv. Cecilija kot patrona svete glasbe itd. V glasbeno prilogo letošnjega letnika so poslali svoje nove skinUb« dr. Kirnove Fr. (5), Premrl Stanko (4), Sattner p. Uugolin (1), Klemenčič Josip (1), Hochreiter Emil (i), dr. J. Mlinar Cigale (1), A. Jobst (1); zastopana sta še dva pokojna skladatelja I. Fric in R. Zupanec, vsak z eno pesmijo, torej 16 skladb. Književna priloga obsega 192 strani. Cerkveni Glasbenik uspešno vrši svojo kulturno misijo, zato mu Želim tudi v novem letu pridnih sotrudnikov in mnogo plačujočih naročnikovi Drugi naš glasbeni list »Pevec«, glasilo Pevske zveze je izhajal letos deseto leto. Nekaj časa je bil prisiljen izhajati le kot priloga Prosvetnega glasnika, letos pa se je hvalevredno osamosvojil in je izhajal samostojno v zvezkih po 2 številki skupaj. Prvi urednik Pevca je bil dr. F. Kimovec, nato prof. Marko Bajuk, potem dr. A. Dolinar in letos je prevzel uredništvo zopet prof. M. Bajuk. V književnem delu letnika je rešil pozabnosti življenjepis svojčas tako popularnega slovenskega skladatelja Hra-broslava Volariča David Doktorič. Urednik prof. M. Bajuk je nadaljeval s svojimi prepotrebnimi članki »O slovenski izreki«, monsignor Viktor Steska se je spomnil skoro že pozabljenega skladatelja Frana S. Adamiča za stoletnico njegovega rojstva. — Urednik je dalje v dveh člankih prav poljudno razložil »Zakon o zaščiti avtorskih pravic«. Glavni del književne priloge »Pevca«je pa razumljivo namenjen organizaciji Pevske zveze. Priloge krasijo slike f Hr. Volariča, pevskega zbora »Gorjanci« iz Novega mesta, pevskega zbora »Sloga« v Radovljici in udeležencev posrečenega poletnega pevskega tečaja Pevske zveze. Urednikova izbera skladb za glasbeno prilogo se je previdno ozirala zlasti na potrebe naših podeželskih zborov, dasi nekatere objavljenih pesmi že precej zahtevajo od pevcev. Vse skladbo so uporabne in priporočljive; boljšim zborom posebno priporočamo St. Premrlov zbor »Srce človeško, sveta stvar«, E. Hochreiterjevo »Zimsko« in A. Svetkovo »Ponte dei sospiri«. »Pevec« je voditelj v Pevski zvezi včlanjenih zborov in darežljiv založnik zanje primernih pesmi. Tekom 10 let je vidno napredoval, zato mu želim polno uspeha. , Tretji naš glasbeni list — P° letin izhajanja najmlajši so pa »Zbori«, revija nove zborovske glasbe, ki jih izdaja pevsko društvo Ljubljanski Zvon, urejuje Zorko Prclovcc m ki začenjajo z novim letom svoj 7-letnik. Letošnji književni del je bil vsebinsko izredno bogat, saj je samo 1. zvezek ob priliki založnikove 25-letnice izšel na 18 straneh s slikami v ba- krotisku in društveno zgodovino. Vsa književna priloga obsega 6*2 strani kvartne oblike. »Zbori« so letos priobčevali dragoceno dr. J. Mantuanijevo »zgodovino slovenske operet, ki je dosedaj še nismo imeli. Dr. Stanko Vurnik se je lotil vprašanja objektivne glasbene kritike, VL Pfeifer se je spomnil f skladateljev Volariča in Svetka, 50-letnice monsignora Stanka Premrla; v članku »Česa nam manjka« je načel vprašanja slovenskega centralnega glasbenega arhiva, orisal zasluge sedemdesetletnika, glasbenega zgodovinarja dr. Josipa Mantuanija. Z. Hladnik je opisal v posebnem članku težak finančni položaj naših pevskih društev, L. Žepič izčrpno poročal o pevski turneji zbora Glasbene Matice po Franciji. V rubrikah »Naši skladatelji« so Zbori tekom petih let prinašali življenjepise naših skladateljev, v rubriki »Iz naših organizacij« pa so obveščali svoje naročnike o delovanju pevskih društev Južnoslo-venskega pevačkega Saveza in Hubadove župe, kot njeno oficijelno glasilo. »Zbori« poročajo dalje o koncertih, operi, izšlih novih skladbah in priobčujejo zanimive glasbene vesti iz Jugoslavije in tujine. V zadnjem zvezku so se spomnili 40-letnice pevskega udejstvovanja Janeza Završana. Letošnji letnik je opremljen s slikami zbora in pevovodje Ljubljanskega Zvona Zorka Prelovca ter društvenih funkcijonarjev, dr. Josipa Mantuanija, Stanka Premrla, Franca Rusa, Alojzija Mihelčiča, Janeza Završana in kvarteta Glasbene Matice (Pelan, Završan ml., Završan star., Skalar). V glasbenem delu letnika, ki obsega 70 strani, so zastopani s svojimi najnovejšimi zborovskimi skladbami Anton Jobst, Ferdo Juvanec, Vasilij Mirk, Stanko Premrl, Oskar Dev, Ivan Ocvirk, Alojzij Mihelčič, Blaž Armič, Matej Hubad, Emil Adamič, Josip Pavčič, Zorko Prelo-yec, Ludovik Puš, Slavko Osterc, Karel Pahor in L. M. Škerjanc. Letos so imeli »Zbori« še vsakemu zvezku pridejano prilogo solospevov s spremljervanjem klavirja, ki se jo solisti gotovo veseli. Zanjo so prispevali nove pesmi skladatelji Adamič, Pavčič, Prelovee in Premrl. — Referent češkega Peveckega vestnika, glasila Češke pevske zveze dr. Jaromina Fiale, piše o »Zborih«: »Pod Prelovčevo redakcijo v Ljubljani izhajajoče »Zbore« za njihovo bogato vsebino in vztrajno izhajanje moremo Jugoslovanom zavidati. Urednik zna izbirati od preproste priredbe ljudske pelini do najmodernejših zborov, tako da v listu vsak zbor zase nekaj najde«. Vsi omenjeni trije naši glasbeni listi vrše svojo nalogo požrtvovalno, smotreno, podpirajoč drug drugega. Vztrajajo pa pri svojih bornih finančnih razmerah težko, zato bi bilo prav, da bi se nanje naročil vsak glasboljubeč Slovenec. Naročnina na Cerkveni glasbenk znaša letno 40 Din. Zavzeti bi se morala zanje predvsem naša pevska društva, pevovodje, pevke in pevci; naročiti bi se morale nanje vse šolske in učiteljske knjižnice, podprti bi jih pa morala vsaj s skromnimi subvencijami država ali banovina. Kar imamo kulturnih dobrin, vsaj te skušajmo obdržati, da naše glasbene liste ne zadene slična usoda kot »Muziko« v Beogradu in »Novo Muziko« v Ljublja- ParišLo pismo Gledališče — Bruckner in Lenormand — Koncerti — Antropozofski plesi V Parizu, december. Zunanja slika Pariza je vedno blesteča in impozantna. Trenutno je največja atrakcija Maurice Clievalier, ki gostuje v teatru Chatelet in zabava Parižane s svojimi kupleti. Na istem večeru sodelujeta tudi Vlček in Wisiakova. Maurice se več ne počuti v Parizu tako kot včasih. Kritika ga je deloma užalila — časi so izpreminjajo — in on si želi zopet v Ameriko. Ca6ino de Pariš, kjer plese Josepliine Baker, je stalno razprodan. Direktor najelcgantncjšega teatra Pigalle je zapustil Rotschilda, ustanovil je nov teater Montparnasse Terčak Stane: Božični in novoletni običaji in vraže na Kozjaku V mali kmetski hiši, posebno pa po hribih obhajajo najlepši naš praznik Božič po starih tradicijah, po ustnem izročilu; tako ga še da-nes Koaja&knd obhajajo po običajih, neizpre-menjenih, kakor pred sto leti. Temu in drugim večjim praznikom pripisuje preprosto ljudstvo čudodelne moči, zato je med njimi še dandanes vse polno pripovedk, pravljic, vraž in običajev, ki so se ohranili in ki prehajajo od roda do roda po ustnem izročilu. Posebno značilne so med narodom vraže, ker nam kažejo -lahkovernost ljudi in njihovo mentaliteto. Cim priprosteje žive ljudje, čim bolj se bojujejo z naravnimi elementi, tem več je ohranjenega pni njih tega pristno narodnega blaga, ki na«) odkriva njihovo dušo, ki nam kaže tako leipo in nazorno njihove težnje po sreči in po lepšem ter lažjem življenju. Posebno poglavje pri teh praznikih so običaji in viraže, v katerih igra navadno glavno vlogo »največje zemeljsko dobro« denar, smrt in hudobec. Poleg božiča in novega leta je za vraže pripravna tudi Velika noč in praznik sv. Janeza (kresna noč). Evo nekaj najznačilnejših običajev in vraž o božičnem večeru, ki ima po zatrdilu ljudi, ki verujejo v nje, največjo, naravnost bajno moč. Na božični večer, ko so vsi člani družine zbrani okrog jaslic, čakaj, da začne vabiti k polnočnicam, nato pa se tiho izmuzni na prosto in teci trikrat okrog hiše. Ko ai to storil, in tam vprizarja razne drame, med njimi je vpri-zoril opero »de trois sous«, ki je pri kritiki naletela na velik odpor. Teater Pigalle, ki ga je zgradil Rotschild, je najmodernejši v Parizu in nosi lastniku letno težke tisočake deficita. Lansko leto so gostovali tu Nemci z Brunom Walterjem, Japonski teater, Tayrov s svojo grupo, Ana Pavlova, baletna skupina Lisa Duncan, skratka, ta teater se ni znal orijentiruti v eno smer, životaril je od raznih gostovanj in si ni znal pridobiti svoje publike. Sedaj ima veliko uspeha s komadom »Donogoo«. Kot prihodnji komad je napovedana »Elizabeta Angleška« od Brucknerja. Pa so sc francoski krogi že vnaprej izrekli proti tej vprizoritvi. V oktobru je namreč vprizarjal Lessingov teater v Berlinu novo dramo francoskega dramatika Lenormanda »Elizabeta Angleška«. Zadnja številka pariškega literarnega časopisa »Candide« ilustrira to vprizoritev tako-le: Lenormand je gotovo eden izmed onih, ki nekaj pomenijo v sodobni francoski dramatiki. Da tudi v Nemčiji tako mislijo, je dokaz v tem, da so se v Berlinu odločili za vprizoritev njegove nove drame »Elizabete Angleške«, še preden so jo igrali v Parizu. Baje je imela biti vprizorjena ta drama v režiji Reinhardta, ali zaradi nekih osebnih vzrokov se to ni zgodilo in jo je v oktobru vprizar-jalo Lessingovo gledišče. Stvar so baje skrajšali za polovico-in jo vprizorili s starimi kostumi in kulisami. Kljub temu pa jo je publika lepo sprejela in preinijero celo prav toplo. —• Ali kritika jo je močno napadla in celo izjavila: proč s tem francoskim šundom. Nekaj dni po premijeri Le-normandove »Elizabete Angleške« je pa z V6em sijajem vprizoril Reinhardt istoimensko Bruckner-jevo dramo. Z upravičenostjo trdi francoski član-kar, da to ne more biti nikak slučaj, ker dram o Elizabeti Angleški res ni tako mnogo, da bi mogle med seboj kar kolidirati. Po vsem tem je razumljivo, zakaj so francoski literarni krogi proti vprizoritvi Brucknerjeve drame v Parizu, naj je to ono delo, ki je vzrok, da je francoska drama v Berlinu propadla. Istočasno, ko se je začela ta polemika, pa prinašajo časopisi vesti o triumfalnih uspehih francoskega vijolinista Jacqueg Thibaud-a v Berlinu in Nemčiji. Na pariškem koncertnem podiu se je pojavil zadnji teden Rachmaninov. Sviral je svoj 4. klavirski koncert z orkestrom (je to njegov tretji letošnji nastop v Parizu). Na istem večeru je gostoval kot dirigent Jaša Horenstein, ki je dosegel s 7. Beethovnovo simfonijo neobičajno močan uspeh. Pasdeloup-orkester pod Ingclbrechtom je dajal Tristana in Izoldo z bayreutskimi pevci. Nastopil je tudi najslavnejši foljst Casals. Zanimivo je, da so vsi orkestralni koncerti razprodani. Zgodilo se je pri koncertu Poulet, da se je izvajanje že začelo in je pri blagajni še čakalo kakih 300 ljudi. Ker teh ljudi med izvajanjem niso pustili v dvorano, je nastalo zunaj tako vpitje, da bi prišlo kmalu do škandala, če se ne bi Borodinova ouvertura k »Knenu Igorju« US končala. V Steinerjevem študiju za euritmijo sc je vršila te dni proslava francoskega antopozofskega dramatika Sehureja z euritmično produkcijo. Eu-ritmija je nova izrazna umetnost s pomočjo gibov in kretenj, ki jo je zopet vpeljal znameniti filozof Rudolf Steiner, utemeljitelj antropozofije. Euritmija ima svoj izvor v ditirambičnem plesu v grških dramah. Zopet se je zavzel za to umetnost Steiner, ki je ustanovil euritmično šolo v Dornachu (pri Baslu), ki je danes center antro-pofozov in euritmije. Močno se razlikuje euritmija od baleta, dasi je v bistvu ples. Tehnika je čisto druga in je individualnost do neke meje izključena, ker se vršijo vsi gibi po nekih gotovih pravilih. Zaradi svoje objektivnosti se zdi ta ples mogoče preveč intelektualen, pa to nikakor noče biti. Kot obleka je predpisana dolga halja z dolgimi rokavi in preko nje pajčolan. Barva je različna. Izvaja se z glasbo ali poezijo. Karel R... .1. »Solnce se vraču«. To je skavtski almanah, ki so ga za leto 1931. izdali ljubljanski »Bobri*. 40 strani tenko knjižico z naslovno sliko Bož. Dobrinoviča, dalje s kraljevo sl;ko in primernimi vinjetami ie uredil Dolar-Žerjav. Prispevajo Kunaver. Lovše, Košič, Zor, Pivko, Dolar, Schaup, Hribernik. Kdo so in kaj hočejo? Skavti so, niorda prvi naši, domači skavti in prvi organizatorji skavtizma, ki ga je ustanovil Anglež Lord R. Baden-Powell, in tu se predstavljajo s svojo ideologijo — mladinskega, svetovno in etično usmerjenega gibanja. Zdravi poglej skozi okno v izbo in kdor je od družine v sobi brez glave, bo še to leto umrl. Ce hočeš vedetii, kdo bo domačih najprej umri, naipravi na božični večer ognjišče, točno sredi sobe. Zalkuni v njem ogenj, vsa družina pa naj posede okrog njega. Najmedolžnejši član družine mora o polnoči pogledati v ogenj. Kogar vudi v ognju brez glave, ta bo še isto leto umri. Na božd&ii večer pojdi v drvarnico ter poslušaj na kladi, ki jo rabijo za sekanje drv. Cul boš vse novice, ki se to leto zgode pri hiši. V petek pred božičem bodi točno opolnoči na križpotju s popolnoma črnim petelinom. Odsekaj mu glavo ter jo zakoplji na križpotju. Na božični večer, ko gredo ljudje k polnočnici, ga izkoplji. V kljunu boš našel zlat prstan. Ce prstan natakneš na prst in ga na njem trikrat za-sučeš, se ti izpolnijo vse želje. Na božični večer gori denar, ki je zakopan globoko v zemlji (zaklad), z modrikastim plamenom. Pojdi na tak kraj točno opolnoči, lahko ga boš izkopal, toda še isto leto moraš umreti. Pojdi med polnočnico k studencu. Med polnočjo in eno uro teče iz studenca vino. Lahko si ga natočiš, kolikor hočeš, a gorje ti, če nisi preje doma, preden mine polnočna maša. Hudobci dobe nad teboj moč, da te raztrgajo v prah in pepel. Dekle, ki želi videti svojega bodočega moža, mora ostati med polnočnico sama doma. Pogrne naj mizo in prinese nanjo božična jedila, nato pa mora v sami srajci pometati sobo. Ko pomete do vrat, naj pogleda proti mizi. Tam bo sedel tisti fant, ki bo še to leto njen mož. Poizkusi in prepričaj se, če je res! Ce hočeš videti hudobca, užgi med polnočnicami doma dve blagoslovljeni sveči, med nje so, menda od same prirode sveži optimisti tudi takrat, ko pišejo članke, črtice in pesmi. Njihov c.lj so sreča, solnce in smeh, srečen in svoboden človek. Ogenj je menda znak njihove hitre rasti in almanah je poln plemenitega, mladostnega ognja. Dobro so zidali »Bobri«, a nič ne zaostajajo »planinke« in menda »volčiči« ubogajo Starejša volka. Srečno pot. l^eLaj bilance o lepoti, razmahu in napredku Kamnika in okolice Dr. Fran Ogrin. I. Bela Ljubljana, Crn je Kranj, Pisana Loka, Kamnik krasan. Narodna pesem zadene vsigdar jedro in mislim, da velja to tudi za ta slučaj. — Vsa Slovenija, zlasti severo-zapadni del ob Alpah, je v celoti krasna in divotna. V pestrih slikah se vrste zelene doline in prijazne ravnine, temni gozdovi in senčni gaji, oživljeni po modrih, v brda okopanih jezerih in šumečih vodah. Vmes so posejane snažne, prikupne vasice, v bregovih se solnčijo tu skromni, tam ponosni kmečki domovi, na višinah se smehljajo bele cerkvice in iz zatišja mežikajo starodavni gradovi, ki se okrog njih plete naša povestnica, zdaj vesela, zdaj žalostna. Prave pokrajinske bisere je ustvarila priroda. Toda razen Bleda, Bohinja, Kranjske gore je biser med biseri tudi — Kamnik i okolico, Zasanjano, spokojno leži ob vznožju solnčnih hribčkov in poljan. Nad njim se spenja visoki, gozdnati hrib Stari grad, sredi njega pa se dviga strmi, ljubki holmec Mali grad. Raz obeh štrle grajske razvaline. Cerkvica na Malem gradu, žepna cerkev in ona na Žalah, (nad frančiškansko) grad Zapreče, Žalski gradič ter hišice v bregovih pa se zvedavo ozirajo tje ven na Kamniško — Mengeško polje in Kamniške planine. Kadar siplje solnce zlate pramene na te stolpiče in domove in ti plava pogled še dalje na zanimive mekinjske stavbe — uršulinski samostan, župna cerkev in župnišče tvorijo eno celoto ter na veličastne Kamniške planine, tam v Polji, si zadivljen v svoji duši. Severno Kamnika se razprostira slikovita kotlina ob holmih in gozdičkih, z vasicami in cerkvami, dokler ne utone v alpskem svetu. Po njej htti in šumi doli izza osrčja gora kri-stalnočista Kamniška Bistrica — pridruži se ji še Nevljica — nesoč svojo večno šumno pope-vanko skozi Kamniško mestece. Od Kamniškega Sedla sem pa pihajo zdaj božajoče sapice, jeseni — pozimi pa ostrejši, osvežujoči vetrovi, združujoč sen z Bistrice, šumenjem v značilno simfonijo Kamniške kotline.. Malokateri kraj nudi v lastni sredi in v neposredni bližini toliko prijetnih izprehajališč in divnih razglednih točk kakor Kamnik. Očarljiv je pogled z Malega grada, Kalvarije, Poljan, Starega grada in z drugih točk: Pod teboj lično mesto, tja preko dolinške globine, mimo hribčkov in trat pa zeleno alpsko predgorovje in dalji — zračna črta fi—IB km — nebotični sivi velikan Kamniških Savinjskih Alp, najvišja gora Grintavec, iz Kamnika tnalo za krit, 2558 m. — Ako se obrnemo s posameznih točk proti jugu, je razprostrta pred nami pestra Kamniško-Mengška ravnina, sredi katere se vijejo odsvitajoča se Kamniška Bistrica in bele ceste. Planine! Vsigdar krasne, zanimive, mikavne. Zdaj kipe proti nebu v mogočni sivini in se ti zde kakor dosegljive z roko, vabeč v svoje slikovito okrilje vrhov, gozdov in planot; zdaj so zagrnjene v beli plašč, pretkan z divnimi roza-vijoličastimi odtenki vzhajajočega ali zahaja- pa postavi ogledalo. Poglej od strani v njega, videl boš hudiča. Toda do tebe nima nobene moči, ker te varujejo blagoslovljene sveče. Pazi, da na poti k polnočnici ne padeš. Ce se ti to zgodi, boš umrl še istega leta. Ako hočeš vedeti, če ostaneš drugo leto še doma, postavi se sredi izbe in vrzi copato preko glave proti vratom. Če so copate obrnjene s prednjim delom proti vratom, greš še to leto od hiše, drugače pa ostaneš doma. Ako hočeš imeti lepo govejo živino, pojdi na božični večer med polnočnicami k devetim svojim sosedom. Ukradi vsakemu snop sena, katerega pokladaj na sveti dan živini. Imel boš najlepšo govejo živino daleč naokoli. Kiolilkorlu' t ugasne na božični večer svečka pri jaslicah, toliko manj hlebov kruha (pone-kc 1 mernikov žita) ima dotični posestnik v prihodnjem letu. Na božični večer, ko zadnjič zazvoni k polnočnici, leti trikrat okrog hiše. Ko se boš hotel vrniti v sobo, boš zagledal na pragu veliko grdo kačo z zlato krono na glavi. Pogrni čez prag bel prtič, ki si ga preje namočil v blagoslovljeni vodi. V belo glinasto skledo vlij sveže pomolzenega mleka ter ga ponudi kači. Preden bo šla kača srkat mleko, bo odločila zlato krono. Poberi jo, daj jo k denarju in imel ga boš vedno več. Vedno in povsod te bo spremljala čudežna sireča. Pojdi med povzdigovanjem polnočne maše trikrat okrog cerkve pa ti pride nasproti tisto dekle, ki bo postalo tvoja žena. Na božični večer po večernem zvenenju ne meči vode čez prag, drugače bo nastopala povodenj, ki bo prizadejala tej hiši veliko škodo. Ko gredo člani družine k polnočnici, pazi, da jočega soluca, ko se potaplja dolina v pomladni, jesensko-zimski pol-mrak. Da, da! Iz vse te pokrajine veje in zveni večno ona narodna: Na Gorenjščem je fletno. So visoče gore, Pa so bistri strudenci, Pa so bele ceste. Koliko pa je še prijaznih dolinic in kotičkov tje do Limberske in Svete gore ter doli do Savskega veletoka! Vrednote in krasote Kamnika z okolico so prirodne in nudi zato njih bilanca oz. — naj rabim manj prozaično besedo — presoja trajno najugodnejšo in najlepšo sliko. Naravne krasote same pa še niso vse. Današnji čas zahteva razne pridatke. Poglejmo tedaj, kako je z napravami in načrti, potrebnimi na tujski in letoviški promet in gospodarski razmah v Kamniku! To mesto je bilo pred vojno znano kot mnogo obiskovano letovišče in kopališče. Danes staro kopališče skoro ne obratuje, občina pa je zgradila novo, veliko in moderno kopališče ob Nevljici, oddaljeno 5 minut iz mesta. Ob bazenu je še obširen ograjen prostor, ki služi lahko za solnčenje in igranje. Živahno vrvenje, ki je vladalo že leta 1930, se bo še pomnožilo v tekočem letu, ko bo kopališče oddano popolnoma svojemu namenu. Vsi: kopalci, igralci, veslači, gledalci bodo imeli svoj užitek. Lega kopališča, pod Starim gradom in z razgledom na planine, je idealna in solnčna. Do njega vodi po banovinski cesti ob šumlja-joči Nevljici nov hodnik, ki gre še tako daleč, da te privede — brez raket in balonov — gori na Mars. Seveda, to je pa le prijazna gostiln« sredi Vrhpoljskih lok. Novo in staro kopališče sta blizu skupaj. Po nakupu slednjega bi bilo oboje združiti pod eno upravo. Ta bi nudila potem tudi kopanje v kadeh (gorko in mrzlo) v zaprtih prostorih ter priliko za zdravljenje po Kneipovem sistemu, ako bi se upeljalo. Priprave za nakup se vrše, primanjkuje pa denarja. (Konec prih.) Hodni atelje Malči Ravnikar r’0SP0SKA ULICA št 4, pritličje levo, se priporoča cenjenim damam za oku~..o in solidno izdelavo plaščev, kostumov in oblek. Državni nameščenci na obroke. CENE ZMERNE! SREČNO IN VESELO NOVO LETO A. & E. SKABERNŽ LJUBLJANA si zadnji, poglej skozi okno v sobo, nato pa teci za ostalimi in glej, da jih dohitiš, pa boš srečen. oPjdi na božični večer v klet, če vino v sodu vre, bo drugo leto vinska trta zelo dobro obrodila. Ce hočeš vedeti, s katerim dekletom se boš poročil, pojdi, ko greš od polnočnice, k prvemu studencu ter se umij v njegovi vodi. Ponoči v spanju ti obriše obraz tisto dekle, ki postane tvoja žena. Pojdi na božični večer na mejo svojega posestva. Na meji se vlezi na tla in poslušaj. Ako pa čuješ jokanje in zvonenje, pa nekdo v bližini umre. Vraže ob novem letu: Na Novo leto jej opoldne svinjsko meso, ker to tl bo prineslo srečo. Na noben način pa ne jej ta dan perutnine, kaj. tii potem bo v tem letu odletela suša od tebe. Na Silvestrovo (staro leto) ne peri pa tudi ne suši perila, kajti drugače gotovo umrje nekdo pri hiši. Ce hočeš, da boš imel vedno dosti denarja, deni na Novo leto zjutraj denar v vodo. S to vodo se umij in skozi vse leto ti ne bo nikdar primanjkovalo denarja. Na dan sv. Vincencija se nikar ne ženi, kajti ta dan se ženijo ptički, ki ti bodo odnesli zakonsko srečo. To so najznačiilneši običaji in vraže v božičnem času, ko «o se še ohranile med starejšim kmetskim prebivalstvom na Kozjaku, ki pa bodo sčasoma zapadle pozabljenju. Gotovo bodo tl običaji in vraže zanimale vsakogar, ker so pristno narobno blago in naša narodna last, ki ne sme v pozabljenje. Ivan Podlesnik: Pol^cfcpod Nemško literaturo ste v preteklem letu obogateli dve veliki deli. Jakob Wassermann je napisal obsežen roman »Der Fali Mauritius«, Franz Weriel pa je izdal roman »Barbara«. Tema dvema deloma se je pridružil Se prevod obsežne triologije Schalom Asclia »Petersburg«, »Warscliau« in »Moskau«. Tem delom je zasi-gurana dolgotrajna vrednost, ker so to umetniška dela, a obenem tudi dokumenti mišljenja, čutenja, (.hrepenenja in hotenja mladine prvega povojnega desetletja. Junak Wassermannovega romana je deček Etzel, VVerfelovega je Ferdinand, Aschovega pa Sacharij. Vsi trije pisatelji popisujejo življenje teh treh mladih fantov. V tem popisovanju je nakopičeno gledanje na vsa mogoča vprašanja: versko, filozofsko, socijalno, politično, umetniško in seksualno, tako da bo treba čez desetletja samo pogledati ta dela in človek bo našel v njih dokumente, ki bodo pričali o tem, kako je človek prvega povojnega desetletja gledal na vsa prej omenjena vprašanja. Morda ni samo slučajno, da so si vsi trije, po svojem življenskem naziranju in umetniškem u-Btvarjanju tako različni pisatelji, izbrali svoje junake iz rodbin, v katerih je bil zakon med stariši ločen. Vsi trije mladi junaki prežive svoje mladosti brez mater pri očetih. Etzelnu nadomestuje mater gospodinja njegovega očeta, že priletna gospodična. Ferdinandu je materina namestnica kuharica Barbara, Sachariju pa gospodinja Marija Ivanovna. Vse te tri žene so tipi priprostosti, zvestobe do hiše, dobrote in pobožnosti. Vse tri ljubijo svoje dečke, morda bolj, kot bi jih ljubile matere, ker same niso nikdar občutile ljubezni do lastnih otrok. Poklic roditi so zamenjale s poklicem služiti. Morda je le slučaj, da nimajo ti trije junaki teh velikih romanov mater, ampak eno je čudno: v svojih odnosih do žensk, v svojih hrepenenjih po materah, ki so daleč proč, v svojem gledanju na očete in na rodbinsko življenje, v katerem stoje na mestih mater žene, ki niso žene očetom — v tem so si vsi trije junaki popolnoma enaki. Isto, kar čuti in trpi Etzel, čutita in trpita tudi Ferdinand in ? Sacharij. To čutenje in hrepenenje je nekaj strašnega, v njem leži zrno, iz katerega rastejo življenjska drevesa teh mladih ljudi in konflikti in borbe njih mladih življenj. Komaj osemnajstletni Etzel napravi nekaj, kar se nam zdi za njegovo starost neverjetno: iskat gre v svet pravico. Ko konča to svoje de- lo in vidi, da je bil ves njegov napor, vse njegovo borenje zastonj, tedaj zbesni in v obupnem navalu svojega mladega srca zakriči po materi: »Pripeljite ini mojo mamo!« S tem krikom konča roman. Osemindvajsetletni Sacharij prosi Olgo Mi-hajlovno za roko njene hčere, lepe Nine. — »Povejte mi, Sacharij, Gavrilovič, ali ljubite Nino Solomonovo?« — »Jaz ne vem,« odgovori Sacharij. — »Vi ne veste?« ga vpraša Olga Mi-hajlovna, »vi ne veste in vendar me prosite za njeno roko.« Takrat pa se izvije iz srca Sacha-rija krik, ki mora pretresti dušo. Vse hrepenenje in vse trpljenje otroka brez matere je v tem kriku: »Ker želim — ker hočem — da ste vi moja mati — Olga Mihajlovna!« Mladi kadet Ferdinand presedi vse proste nedeljske popoldneve v kuhinji pri svoji vzgojiteljici in materini namestnici Barbari, ki služi po smrti Ferdinandovega očeta pri drugih ljudeh za kuharico. Barbara mu krpa perilo in se pogovarja ž njim. K rodbini, pri kateri služi Barbara, pridejo nekega nedeljskega popoldne na obisk nekateri Ferdinandovi tovariši, ki najdejo Ferdinanda v kuhinji pri kuharici. Eden izmed njih napravi drugi dan hudobijo s tem, da hoče raztrositi po kadetnici, da je Ferdinand nezakonski sin neke kuharice in da so njegovi dokumenti, s katerimi je bil sprejet v kadetnico, potvorjeni. »Torej, tista kuharica je tvoja mati,« pravi Ferdinandu, ki pa to zanika. V tem zanikanju pa začuti Ferdinand izdajstvo Valentin Ratajev: Cedrine iglice Nepozabnemu spominu Averčenkovega Caekina. Sonjkin je prihrumel v kabinet ravnatelja trust a. Ravnatelj je med tem časom govoril v dva telefona, pisal poročilo, pil čaj in sešteval račune. Obraz je imel izmučen. Začudeno je pogledal neznanega Sonjkina. »Jaz sem Sonjkin. Zdravstvujte! Ce hočete, lahko zaslužite.« »A?« je vprašal ravnatelj, ki je prav malo razumel, kaj mu pripovedujejo. »Nakažite predujem v vsoti pet tisoč v zlatu in čez par dni jih boste imeli v skladišču.« »Raj?« »Cedrine iglice. Sto petdeset tisoč pudov.« »C-cedrine i-iglice? Kaj ste znoreli?« Sonjikin se je pomilovalno nasmehnil. »Vprav cedrine, vprav cedrine in vprav vi site znoreli.« »Prijatelj, toda čemu n a, in bodo cedrine iglice, ko se pa naš trust bavl izključno le z ribami? In vobče, ne ovirajte me pri delu. Nimam časa. Da, da, poslušam. Ilalo! Kdo govori? Čer-vonci? Nič posebnega — papirnati rublji. In postrvi, seveda! Halo!!!« Sonjkin se je udobno zavalil v naslanjač in ogledoval bronastega psa na ravnateljevi mizi. Ravnatelj je končal telefonski pogovor in nadaljeval poročilo. Sonjkin se je nasmehnil s krajem levega očesa in prijazno nasvetoval: nad Barbaro, ki mu je dejanska, četudi ne rodna mati. Začne ga peči vest in v bolečinah srca se mu vse upre. Iz mirne ovčice, pohlevne sirote postane naenkrat revolucijonar. Tako se upre, da ga odpuste iz kadetnice in dobi s tem tok njegovega življenja drugo smer. Krik po materi! Otroci brez mater, matere brez otrok. Nov socijalen problem. Walter Goldstein pravi v svoji knjigi »Was-serman. Sein Kampf um VVahrheit« o otrocih ločenih zakonov takole: »Otroci iz ločenih zakonov so bili, odkar so se začeli zakoni ločevati. Od tega časa pa, ko je začelo postajati lo-čenje zakonov nekaj vsakdanjega in raste število ločenih zakonov od dne do dne, od tega časa postaja eksistenca teh otrok splošen soci-jalcn problem. Življenjska problematika teh mladih ljudi je zadobila na teži. Še manjka za take otroke izraza, ki bi karakteriziral njih življenje, ker se do predkratkega časa takega izraza ni potrebovalo. Za otroke iz ločenih zakonov sem si izbral izraz »polotroci«. Meni se zdi, da je v otročji dobi tega novega narodiča med narodom vse polovičarsko: hiša staršev in ljubezen staršev, sreča in zadovoljnost otročjih let. Za vse to ni mogoče nobeno nadomestilo in noben podvojen dodatek ljubeče skrbi osamljenega dela staršev. In četudi bi — kar se zdi, da je v resnici — usoda ali stvaritelj utrdila v teh otrocih lastnosti duš in src in jih vzgojila v močne narave, ostane vendar življenje otroka iz ločenega zakona čudno razpolovičeno. Že dandanes se začenja z zavestjo mas in z zavestjo skupnosti prvotna duševnost »polotroka« javno odločevati id drugih otrok. Šele v otrocih teh otrok se jo pokazalo, kam je vsmerjen tok, čegar viharni val je nas — generacijo končanega stoletja - "rgel na skalnato, neplodno obrežje. — Četudi je bil prej kateri zakon v svojih temeljih še ako omajan, otrok je vendar gledal skupno življenje, gledal je starše, združene vsaj na zunaj. Čutil je sicer razpor, četudi zelo bolestno, vendar samo v podzavesti, ki ji ni bilo treba dati prostora. Ločitev je pa nekaj javnega, odkritega, kar se ne da z ničemer olepšati in potolažiti, posebno in ravno otroku nasproti ne. Tako nastane v jpolotroku« zelo zgodaj nevarni kom pleks neke posebne, izjemne usode. S tem pa vzraste v otroku, če ni popolnoma otopel, želja, zvedeti po vzroku, zakaj je ravno njegovi majhni osebi določeno tako, ne vedno razveseljivo stališče. Radovednost, odkriti to skrivnost, raste. Istočasno pa vzraste v »polotroku« želja, zavzeti stališče proti temu stanju, zakaj en del staršev trpi in kateremu delu staršev se godi krivica. Nagon po pravičnosti se razvija v teh bitjih zelo zgodaj. Z doživetjem usode staršev je pa nekam čudno: otrok čuti, toda ne razume te usode tako, kakor kateri drugi življenjski pojav. Otrokove oči pokrivajo neke vrste očala z barvastim steklom tako, da gleda vse, kar se godi v svetu — svetlo ali pa temno. Doživetje pojma starši se iz mladosti zgosti v do-raščajočem bitju s splošno sliko vsega vnanjega. Pozneje se takemu človeku lahko zgodi kot onemu, ki mu je stopil žolč v kri in so bile s telesom ogrenenjene tudi oči in duša. — V otroški duši — pravi May Ernevoldt — umre, kar v očetih in materah ni moglo živeti. Zgodaj se uči »polotrok« premišljevati: zakaj, zakaj...? S tem dobi to vprašanje v otročji duši tečaj, okrog katerega se vse suče in česar ne more nobeno dobrohotno pojasnilo zakriti ali odmakniti. Vse mišljenje in vsa otrokova vprašanja streme v temelju trajno za nepojasnjenim protislovjem ločenega in razpolovljenega doma staršev.« Rot narašča od dne do dne število ločenih zakonov, tako narašča tudi število »polotrok«. Z vsako presekano zakonsko vezjo ja presekano in razdvojeno tudi več otroških duš. Iz otroka nastane »polotrok«, ki dorašča v »človeka in pok v dobrem ali slabem pomenu tega »Toda cedrine iglice morate vendarle kupili.« »Raj ste še tukaj?« je vzkliknil ravnatelj. »Sodrug, vi me ovirate pri delu. Ali site videli na vratih napis: jNejavljenim vstop prepovedan.« Prosim, odidite.« Sonjkinu je postalo za malo: Rje je pri vas napisano, da je nejavljenim vstop prepovedan?« »Sluga, odpeljite ga! Gre mi na živce.« »Sluga, ni treba. Sam bom šel. Sodrug ravnatelj, na svidenje! Že grem. Torej, ne pozabite: kupiti morate cedrine iglice.« Ravnatelj je zaškrtal z zobmi. Sonjkin je slugi pomenljivo namignil in se izmuznil iz kabineta. * * * V kabinet je stopil tajnik. Spoštljivo se je priklonil. »Semjon Nikolajevič, izreden slučaj! Sto petdeset tisoč pudov cedrinili iglic bajeslovno poceni! Trideset procentov je naših... Pet tisoč rubljev predujma in ...« Ravnatelj je izbuljil oči: »Raj ?Spet cedrine iglice? Vi ludi? Prijatelj, čemu nam bodo zgoraj omenjene iglice, ko pa smo trust »Rak-riba«?« Tajnik je skomignil z rameni. »Rakor hočete.« »Razjasnite mi, čemu?« »Rar tako.« Ravnatelj se je prijel za glavo. »Pustite me samega! Ne rabim cedrinih iglic. izraza. Naraščajoče število ločenih zakonov je spravilo na dan vse polno novih etičnih in materi jelnih vprašanj. Vse premalo se je dosedaj pri tem upoštevalo eno najvažnejših vprašanj, t. j. vprašanje »polotrok«. To vprašanje narašča zdaj že v nov socijalen problem. Dandanes se vsepovsod razpravlja o problemu povojne mladine. Pri tem se pa premalo upošteva, da raste od dne do dne med to povojno mladino število onih, ki so že v zgodnji mladosti otroci z razdvojenimi dušami, otroci, ki jih loči od drugih otrok to, da teži njih mlade duše nerešeno vprašanje — zakaj ravno pri nas tako? Rrog današnjih otrok objema čimdalje močneje nov ^pas: nezakonskih otrok in »polotrok«. S tem '‘se problem današnje povojne mladine povečuje, kar je treba pri razmotrivanju tega problema vpoštevati. Ljubljanska radiopostfaja in njen program Radio, izum najnovejšega časa prodira povsod na svetu čimdalje bolj med najširše plasti ljudi in spaja človeštvo posameznih držav in kontinentov v tatoi meni, ki se nam je zdela še pred vojno ekoro utopija. Je torej veleva žn a stvar za vsakogar, za državo, kakor za poedin-oa. Povsod drugod se radiopotoretu posveča velika pozornost, le pri nas stojimo temu vprašanju precej brezbrižno ab strani. Mogoče se javna kritika nikjer drugod na svetu ne briga tako malo za delovanje svojih radiopostaj kot ravno pri nas in še posebej v Dravska banovini. Mi se kot narod, lsi je bil vedno sluga drugim, zadovoljujemo s tem, kar se nam nudi in potrpežljivo prenašamo vse brez kritike. Da je javna kritika radiopredvajanj istotako, ako ne še bolj potrebna, kakor kritika gledališča in drugih javnih prireditev, je jasno samo po sebi, saj je radio namenjen najširšim plastem naroda, je njegov učitelj in kulturna ustanova izredne važnosti. Poleg tega je radio danes tudi zrcalo prosvetnega stanja posameznih narodov in ne smemo prezreti, da nas tujina sodi tudi po tem. Povsod v tujimi je ozek kontakt med radiofonskimi družbami in narodom. Rezultat takega vzajemnega delovanja Je, doiber in vsem slojem prebivalstva ustrezajoč radioiprogram, ki je sam najboljši propagator za širjenje ra-diopokreta. 'Tajboljša organizacija takega medsebojnega delovanja so radiososveti. Iz predstavnikov različnih panog javnega življenja je zbran odbor, ki daje nasvete in smernice zia sestavo radioprograma. Razun tega pa se izvaja javna kritika predvajanj v dnevnikih in strokovnih časopisih, kritika, ki osvežuje gibanje in vspod-buja zanimanje za stvar v najširših plasteh ljudstva. Rako so te dve bistvene potrebe koristne, naj nam služi za primer mala Avstrija, ki šteje danes že čez 400.000 rad iona ročn ikov, zato se pa brez dvoma dunajska postaja laMio ponaša, da je v vsaikem oziru ena najboljših v Evropi. Kako pa je pri nas v tem oziru? Razumemo dn uvidimo, da se ima naša ljubljanska radio-postaja boriti z začetnimi težavami in da ima razmeroma majhen krog naročnikov. Smo pa lii v kvalitativnem pogledu o- in je dobil toliko, da si je lahko sezidal novo liišo. Dobro j u se je začela razvijati trgov’"'- pisanimi slikami šele v 13. stoletju, zlasti v mestih, kjer so iimeli vseučilišča, n. pr. v Parizu in v Bologni v Italiji, kjer so celo žen?1-" prepisovale knjige. andaneis imajo rokopisi toliko ve^jo vrednost kolikor redkejši in starejši so. guba na licu. Prav tako imajo v gledališčih v Ameriki le medlo luč, ravno tako pa tudi po prodajalnah, kjer kupujejo ženske svoje potrebščine. Amerikanka zahteva za svojo lepoto vedno in povsod le najlepši okvir. Lord Melchett f Ustanovitelj in voditelj kemičnega trusta lord Melchett je pred nekaj dnevi umrl. Star je bil 62 let. Prej se je pisal Alfred Mond. Za časa svetovne vojne je bil v vladi Lloyda George-a minister za narodno zdravstvo. Najjmlajša »evangelistinja« Razburljivi prizori so se odigravali te dni v neki metodistovski cerkvi v New-yorku, kjer pridiguje najmlajša »evangelistinja« Dolores Dudley. Ta je stara šele 10 let. V Newyork je prišla, kakor sama pripoveduje, zato, da »reši mesto pred hudičem«. Vpliv te deklice na ljudi je ogromen. Spremlja jo vedno njena mati, pridiguje pa vedno nepripravljena in govori le to, kar ji sproti prihaja na misel. »Predno sem postala evangelistinja,« pripoveduje sama, »sem hotela postati gledališka igralka, a pred nekaj leti sem se »prebudila«. Od takrat naprej pridi-gujem vsepovsod. Mesto Ne\vyork je silno pokvarjeno in mladina se za pobožnost ne zmeni več. Dokler se nisem »prebudila«, sem rada zahajala v kino, sedaj pa ne več, ker se filma poslužuje sam vrag, da ž njim lovi človeške duše«. Zdravniki prod igračam Male trobente iz cina in cinasti vojaki, s kakršnimi se igrajo otroci, zdravnikom niso posebno všeč. Na nekem zdravniškem kongresu v Parizu so sklenili, da bodo naprosili vlado, naj prepove take igrače. Na Francoskem imajo že postavo, ki prepoveduje uporabo siscev iz gumija in ravno tako naj bi bila postava proti škodljivim igračam. Trobent namreč ni mogoče nikdar temeljito osnažiti, umazanija pa otrokom škoduje. Zanimiva kartfotfelca V Chikagu je tožila gospa Beatrica Physter svojega moža na ločitev zakona. Kot dokaz za nezvestobo svojega moža je predložila sodišču seznam vseh moževih prijateljic. Mož je namreč vsako svojo prijateljico opisal na posebnem listku, ta seznam (kartoteka) pa je prišel ženi v roke. Imena svojih prijateljic je mož zaznamoval z eno, dvemi ali pa tremi zvezdicami, kakor so mu bile pač bolj ali manj všeč; zraven je pa zapisal opazke »ljubezniva«, »ognjevita«, »pohlevna«, »krasna postava« itd.. Sodišče je ločitev zakona seveda odobrilo. PomSajen lovski pes O različnih načinih pomlajevanja, kakor so jih iznašli Verono v, Steinach in še drugi učenjaki, slišimo danes že prav malo. Sedaj pa se je oglasil profesor na živinozdravniški visoki šoJi v Londonu Ho>bday in pripoveduje, kakšne uspehe je dosegla ta šola s pomlajevanjem psov. Da vdela vajo psom umetne zobe, tako da lahko grizejo tudi najtrše kosti, je že »tara slivar. Posrečilo pa se je že tudi narediti psom umetne lesene noge, tako da pes zopet lahko čisto normalno teče. Najbolj čuden pa je slučaj pomladitve starega psa, o katerem pripoveduje profesor Hobday. Neki lovski pes je bil že čisto onemogel in tudi oslepel je že skoraj. Bil je tak, kakor pravi profesor Hobday, kakor SOletni starec. Tega psa so pomladili po Sleinachovi meiodi in operacija se je obnesla tako, da žival zopet lovi divjačino po gozdu kakor nekdaj. Jed mu izvrstno tekne in ponoči laja kakor ni nikdar poprej. Za liratfelt čas »Mina, jaz sem vam vendar rekla, da morate vselej potrkati, predno vstopite v sobo!« »Oprostite, jz sem mislila, da ste poročeni.« * »Proti ljubezni na prvi pogled ga ni sredstva!« »Pač — drugi pogled«. * Star vinski bratec leži na smrtni postelji. Za« to so poklicali k njemu župnika. Župnik pride in pogleda na mizi steklenico vina. »Ali je to vaša edina tolažba?« »0 ne, nekaj jih je še v kleti«. Velik požar v HoIIywoodu Blizu IIollywooda je te dni zgorela lepa na^tlbina Malibou Blach. V tej naselbini imajo skoro vsi filmski igralci in igralke svoja letovišča. Ker so hiše bile večinoma lesene, se je ogenj zelo hitro širil, da niso mogli nič rešiti. Škodo cenijo na pol milijona dolarjev. Predor med Evropo in Afriko Za skorajšnjo gradbo predora med Evropo in Afriko pod gibraltarskim morskim prelivom govore predvsem tri okolnosti: belopolta južna Afrika bi bila rada spojena z Evropo, bodoča železnica preko Sahare zahteva priključitev na evropske železnice, pot iz Evrope v južno Ameriko pa bi bila skrajšana za 7 dni, ker bi se ljudje lahko vozili od mesta Dokan v Afriki do pristanišča Pernambuco v Ameriki. Najbolj se zanima za gradnjo predora Francija. Francoske kolonije v Afriki se krasno razvijajo, pa tudi železnico preko Sahare bodo kmalu gradili, čeprav bo tekla železnica preko Sahare bržkone od Alžira naprej v notranjost Afrike, se francoski kolonijalni krogi vendar le zelo zanimajo za gibraltarski načrt, zlasti pa za načrt, ki ga je izdelal španski inžener De Ibero. Morska ožina pri Gibraltaru je za tehnika mnogo težavnejša kakor pa -raka ožina n. pr. pri Bosporu, ali pa ožina med Anglijo in Francijo (rokavski preliv). Rokavski preliv je na najbolj globokem mestu komaj 66 metrov globok in ker so že brez posebnih ovir zgradili 10 kilometrov J~igi simpknski predor, zato ne pričakujejo od gradnje predora pod rokavskim zalivom nobenih posebnih težav in tehničnih senzacij. Gibraltrrska orska ožina pa je sic •• na najožjem mestu le 13 kilometrov široka, toda tam je 900 metrov globoka. Taka globočina pa je za inženerje zelo neprijetna. De Ibero je zato izdelal štiri načrte za pred*. , a vse na bolj Širokih, a manj globokih mestih. Predor bi bil po teh načrtih 48 78 kilometrov dolg. Najbolj verjetno je, da se bodo odločili za načrt, po katerem bi se predor pričel zapadno od mesta Tenerife, odkoder bi šel naravnost do Tangerja. Najglobokejša točka na tej progi leži 400 metrov pod morsko gladino. Predor bi moral torej biti precej strm. Za ta načrt se posebno zavzemajo Francozi in sicer zaradi Tangerja, ki ni pod španskim protektoratom, pač pa je zelo blizu francoskega kolonijalnega ozemlja. epši eksvsr za tepoio Ameriške ženske silno visoko cenijo svojo lepoto in žrtvujejo vse, da si jo ohranijo. Pa tudi njihovi možje so s tem zadovoljni, in pravi Amerikanec ne trene niti z očesom, če mora plačati nekaj tisoč dolarjev, ki jih je potrošila njegova žena za ohranitev svoje lepote. Pa ne samo doma, ampak tudi drugod si poskušajo Amerikanke ustvarjati tako okolico, da pride njihova lepota čim bolj do veljave. Svetloba v prostorih, kjer se kreta Amerikanka, ne sme biti premočna, ampak mora biti omiljena z različnimi zavesami. Američanka nikdar ne obeduje in tudi ne večerja pri polni dnevni svetlobi. Najbolj ljubijo Američanke električno luč, ki daje licu posebno barvo. V restavracijah tudi ne marajo dnevne svetlobe. Na mizah stoje sve-tiljke s širokimi rdečkastimi pokrovki, ki dajejo posebno rdečkasto svetlobo. Zato pa Američanke niso posebno zadovoljne s solnčno svetlobo- v evropskih hotelih, kjer se vidi vsaka Ameriška agitacija za gospodarski optimizem Ne samo v Evropi, ampak tudi v Ameriki so gospodarske razmere zelo neugodne. Ljudje so zaradi raznih borznih polomov zelo slabe volje, kar pa že itak slabe razmere še bolj slabša Amenkanci se vsled tega trudijo z vsemi sredstvi, da vzbude v ljudeh novo voljo do življenja s tem, da hočejo ljudem dopovedati v besedi in sliki, da slede slabim letom vedno zopet dobra leta. Kakor drči voz najprej navzdol, potem pa se popne zopet navzgor, kakor vidimo to na naši sliki. Vrednosi rokopisov Mi, ki imamo tiskanih knjig v izobilju, si danes težko predstavljamo, koliko so bile vredne pred iznajdbo tiska z roko napisane knjige. Prve evropske knjige, ki so jih pisali stari Grki, so bile zelo drage že zaradi blaga, na katerega so pisali. To je bila zelena koža pod skorjo rastline »papjnrus«, od česar ima tudi današnji naš papir svoje ime. To blago pa so morali Grki uvaževatd iz Egipta in zato so bili stari grški rokopisi zelo dragi. Za ozek trak »papy-rus«-a so morali plačati po 1 srebrno drahmo. Papyrus se je pocenil nekaj šele za časa Aleksandra Veli.koga, ko so zaželi to rastlino gojiti v večjem obsegal. Dediči grške kulture so biM Rimljani. Ti so živeli že v boljših razmerah glede materijala za pisanje in knjiga pesmi n. pr. je veljala le nekaj cekinov. Za večja dela so pa tudi takrat plačevali prav lepe swte. Tako vemo, da je Plini ju starejšemu neki trgovec ponudil okoli 60 tisoč zlatih krta (dinarjev) za njegove zgodovinske beležke. V Rimu je živelo za časa cesarjev (prva stoletja po Kristusu) dosti založnikov, ki so pošiljali napisane knjige po vsem tedanjem rimskem cesarstvu. Jako redke pa so postale knjige v srednjem veku, ko eo mohamedanski Arabci zavzeli mesto Ale .sandrijo v Egiptu in onemogočili trgovino s papirjem. Imeli so za pisanje pač tudi p -gament, toda pergament je bil silno drag, tako da so si kakšno knjigo lahko privoščili le deželni knezi, bogati trgovci ali pa premožni s..m stani. Za drobno knjigo je moral plačati francoski kralj Ludvik XI. 100 cekinov, samo da jo je smel dati prepisati, grofica Anjou pa jj d; la za droben molitvenik 200 ovc, cel kup li icjih kož in nekaj vozov žita. Zato so ljudje tekrait rekli, da se tistemu ne godi slabo, kdor Je imel kakšno knjigo. Nekemu profesorju je ®8 rela ' iša. Rešil pa je pred ognjem dva zvez-Cioeronovih govorov. Oba zvezka je prodal Velika nesreča v Alžiru Dolgotrajno deževje v celi severni Afriki je povzročilo v Alžiru težko nesrečo. V starem delu mesta se je namreč odtrgal od nekega hriba velik plaz zemlje in peska, ki je zasul okoli 60 oseb in dosti hiš. Na sliki vidimo ruševine nemškega konzulata v Alžiru. Nov nasip ob Nilu 19. decembra so blagoslovili nov nasip ob Nilu v bližini kraja Hamadi. Nasip so delali 3 leta, veljal pa je nad pol milijarde Din. Toliko škode pa naredi v tem kraju ena sama povodenj, in zato 8e bo nasip kmalu bogato izplačal. Hiealjica Snežinka (Konec) je »ačela UtuUa jokati m pripovedovati vso svojo povest im vse, kar sta naredili dobili vrajjublj OLUOL »Gritzner — Adler« šivalni stroji in kolesa »Ur a ni a« pisalni stroji : šivalni stroj — damska pisalna miza : Josip Peteline, Ljubljana Za rodo bliiu Prešernovega spomenika Srečno in veselo Novo letol Vodstvo kavarne in restavracije »EM0NA< ieli vsem svojim cen j. fostora srečno Novo lotol Svojim odjemalcem, lovcem in ribičem, želi izdaten lovski blagor in Petrov blagoslov v Novem letu 1931 i m ALBIN ŠIFRER, puškar j LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 12 poleg restavracije „Novl svet* 237 Srečno in veselo Novo leto •«>* HOTEL SLON kavarna - kopališče 238 ■WWMWMWW«WWMWMWWIIWWMMWWWW»WWMIIHlWiMWIMWHIMi Kavirea Kavarna Prešeren EVROPA V LJUBLJANI IN SVRATIŠTE »LovaHki roo“ :: ZAGREB trgovina moke Ljubljana ;• Stari trg 32 233 *:*!it*tR***sussuu*sss:t ANTON i« TEREZIJA TONEJC CENJENIM GOSTOM IN PRIJATELJEM srečno Novo leto česalni salon za dame O. &ettich-&rankheim Xjubljana 1931 Dobava in polaganje parketov ANTON BOKAL LJUBLJANA. Slomškova ulica 19 Veselo in srečno Novo leto želi vsem svojim gostom Sokolov Joško Ljubljana, Pred Škofijo 18 232 se priporoča in želi St srečno Novo leto 855 :: •• ii Glavna zastopstva »Španskih pomaranče. Nakup in prodaj avseb poljskih pridelkov. Veselo Novo leto! »PRODA«, d. z o. z., Ljubljana, Prečna ul. 6 Srečno Volovo leto ieli ram tvojim odjemalcem in prijateljem SKarel Cešnovar Špecerijska trgovina, £jubljana, 3)olenjska c. 1 Srečno Novo leto želi vsem svojim Martin Bujas Dalmatinsko vinotožje Ljubljana, Prešernova ulica St. 5 § HO ji >♦•———————— masian Jugoradiator — lastnik 254:^ Friderik Herfle LJUBLJANA, Slomškova 4 podjetje za centralne kurjave, ventilacije, sušilnice, parne pralnice, kuhinje in sanitarne naprave Veselo in srečno Novo leto 1931 | vsem svojim naročnikom oziroma gostom Srečno in veselo Novo leto zeli Bricelj Ivan pleskar, ličar in soboslikar v Ljubljani. Dunajska cesta štev. 15 ter gostilničar v Stepanji vasi »Na Planirju« Elektrarna I. ČEŠENJ Brod * Si Vid nad Ljubljano ieli vsem svojim oenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto 1931 Srečno Novo leto ieli svojim cenjenim odjemalcem Slavko Kolar podjetje za tehnične in elektrotehnične naprave Ljubljana, Dunajska cesta št. 22 Konfekcija Frande Ljubljana, Gradišče Ieli »cm odjemalcem In prijateljem srečno Novo leto 231 ttOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCt Tvrdka G. ČADEŽ LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 1, Mestni trg 2eU Srečno Novo leto 229 vsem svojim znancem in prijateljem TVORNIM KeH.tHOll.BMKiA!C0VSIRHEUlMfnKJ(UM \ -v \\yN DRUŽBA 2.0I.L3UBL3AHA ^ ORIENT Terpentin Srečno Novo leto ieli tvrdka Ant Krisper Ljubljana, Mestni trg : LJUBLJ\KA 226 Tovarniška zaloga splošnega elektro - materijah BERGODAC & CO. LJUBLJANA Dalmatinova 10 — Miklošičeva 16 Interurban telefon štev. 3370 Stran 24 JUGOSLOVAN Jožef Plevčak mesar in prekajevalec Trbovlje 1M Josip Ameršek trgovina z mešanim blagom Trbovlje IM Restavracija »°VWUil { M. J. Rozin Trbovlje 168 I •.■■■(•■■■■■■■(■■(■■■JI ilU! mesarija Trtni)! 164 Anton Pavlenč strojno mizarstvo Trbovlje ,6i MIT01IV«! izdelovanje harmonik TRBOVLJE 169 .r TpfecvI/c i Coni HniiPn tam \m gostilničarka Svojim prijateljem Trbovlii m inipnppipnnnnninnapnnnnnnnn inMauannnnnnnnnnnnannnnnni m znancem v le« Mar JOŽEF HAUCK 1 trgovski J_vrtnar - j Trbovlje ieo j ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■Ml' <■— — ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■% podjetnik in posestnik i Trbovlje Fran Mi vodovod in i 168 centralna kurjava Trbovlje ]621 VILIBALD TOMAN trgovina z mešanim blagom, zaloga bencina in avtoolja TRBOVLJE 158 Dragotin Radej trgoveo IM Trbovlje Berta Lamper trgovina lastnih vin Trbovlje le« Jvan Tavzel itvo in trgovit lami Trbovlje slikarstvo, pleskarstvo in trgovina * barvami Franc Šetinc trgovina z mešanim blagom Trbovlje &vad.beno pedjetje Štuhec & 3ožič Trbov//e Mandeljc Frcmc trafikant im Sled fpcšlai IZLAKAR ALBIN ZAJTRKOVALNICA TRGOVINA IN DELIKATESA BLED I GOSTILNA SOBOSLIKAR BLED TIPLOŠEK ALOJZIJ I. POTOČNIKI soboslikar In trafikant ■ pii cn i ■ i« ■■■■■■■■■■■■■n LJL.C.L^ | ............ IZLAKAR ALBIN KINOPOD JETNIK KINO „BLED“ BLED I 73 SOKLIČ FRANC 1 3l 1 = 0 KONC. TESARSKI MOJSTER q = I ^III ®r^ E p i lili 189 = Sevnica Veselo in srečno Novo leto želim vsem svojim cen), gostom In odjemalcem ter se Se v nadalje priporočam. ERNEST KRULEJ PEKAR In GOSTILNIČAR, SEVNICA $ Vsem cenjenim gostom želimo veselo in srečno Novo leio! FRANC Bi ALOJZIJA KRENH Hotel »TRIGLAV*, Sevnica 142 VESELO IN SREČNO NOVO LETO vsem cenjenim odjemalkam in odjemalcem želi 1 TRGOVINA Z MES. BLAGOM, SEVNICA 148 Veselo in srečno Novo leto želim vsem cenj. naročnikom ln se Se v nadalje priporočam IVAN OSTROVRSNIK MODNO KROJAŠTVO, SEVNICA g HEidani mest F. Juvančič hotelir Zidani most 190 R. Železnik trgovina z mešanim blagom j ZIDANI MOST l____________ 1 Skornik j Mihael i i ! Zidani most : 191 ! In L L gostilna in mesarija Zidani most : Zidani most (n Hrastnik Srečno Novo leto želilm vsem cenj. odjemalcem ter se priporočam za obilna naročila. Zastopnik: 178 „Radio-Ljubljana“ Ivan Guček, Hrastnik letalo »Novo Uto ieli pekama Sklcjzije Jo št ••iiiiniii* SKrastnik 179 Srečno in veselo 1 Novo leto želi • svojim odjemalcem £ • f r zalagatelj piva J „UNION“ j v Hrastniku • 181 • Trgovina in gostilna i Hrastnik! želi vsem cenjenim obiskoval-oem srečno ln veselo Novo leto 183 Sretno Novo leto ieli avtopodjetje Miloš HERZOG ©—© HRASTNIK 182 Vsem svojim oenj. odjemalcem želim srečno in veselo Novo leto ter se priporočam za nadaljni obisk Ivai Kraner trgovec 177 « Hrastniku (pri Robi) ---------------------s a : ‘Veselo SNovo Uto ] ieli Dragan Lis« j brivec v Hrastnika 176 i Vsem cenjenim odjemalcem ieli veselo Novo leto Franc Ribnikar mesar in prekajevalec = u Hrastniku = 181 Logatec IVAN FURLAN lesna trgovina In parna *aga Logatec Srečno in veselo Novo leto želi vsem cenj. gostom in tujcem 1931! Dolenji Logatec H 62 otel Kramar M. ANTIČEVIC veletrgovina z vinom Dol. Logatec, Slovenija Udovič & Lampe strojno ključavničarstvo 18 Ludvik Kondrič IZ V 0 Z N1Š TV 0 IN TAKSI ~ 107 j I FRANC KOLAR JVovO mesto ""-JOŠKO POVH 1931! vsem cenjenim odjemalcem srečno in veselo Novo leto ter se tudi nadalje NOVO MESTO toplo priporoča 76 KUMAR JOSIP OROŽJE, KOLESA, OTROŠKI „ voziCki, šivalni stroji, GRAMOFONI IN VSA POPRAVILA ALOJZIJ GRILC j TRGOVINA Z USNJEM, | ČEVLJI IN SEDLARSTVO 1 i MODNA TRGOVINA 103 Vildor Kozina JOSIP KOBE ŠPECERIJSKA in delikatesna TRGOVINA u NA DROBNO IN DEBELO JOSIP KOŠIR NASL. MARTINA KO$IR MANUFAKTURA IN KROJAŠTVO : 106 | Jakob Preželi VODOVODNI INŠTALATER IN KLJUČAVNIČAR 104 Mariin lii ■■■ trgovina s lnlll 114 ZOBEC i lesena roba MODNO 1 KROJAŠTVO | : 105 : >•••••••••••••••••••••••••••• IVAN OBREZ GOSTILNA I NA VRATIH I BRATA v UDOVC STROJNO MIZARSTVO '••••••••••••••••••••••••S«. Frant Foršek PEKARIJA 97 Ivan Vovk PEKARIJA 95 •••••••••••••••••••••••••S** Matko Malovlč lastnik klno-podjetja, stroinega mizarstva in pogrebnega zavoda v Novem mestu, želi vsem svojim obiskovalcem In naročnikom srečno Novo letol JOSIP KOS AVTO PODJETJE B4 KAN Dl JA - NOVO MESTO Anton Kušljan gostilna Kandija 121 Gustav Murn trgovec in gostilničar 119 j FRABJfl in PIDU j | MII FRANC j PERj GOSTILNA | IN | PRENOČIŠČA ! : : : 8.i : Julija Pintar I gostilna i.. Gostilna 101 mesar in prekajevalec 93 MODNA TRGOVINA Franc Vodnik podobarski atelje 8a Leopold Kopal! s« trgovina z manufakturo In klobuki JOSIP KOS avtopodietje Novo mesto • Kandija i s.......itj 1 j i galanterija, j : | suha roba, j trgovec : { in ročna dela : 92 : , FRANC PENCA | | ferj. MiUta I usnjarna in trgovina z usnjem j j konfekcija in krojaštvo : 96 i I 102 Špecerijska in delikatesna trgovina JOSIP KOBE I 122 ■■■■■•■■■■■■■a I Knaflič <£ Mirtič Kandija m ključavničarstvo in vodovodne instalacije 120 Josip Ufindischer ! i Alojzij More hotel in mesarija KANDIJA : 117 sodavica in Jogura avtovožnjo 118 •«•••••••••••••••••••••••••••••••••••••« 1 j I Restavracija |[ j ; na kolodvoru največja zaloga kov, kol največja klobuko in čevljev 118 Košir Novo mesto Ob otvoritvi nove trgovine s šivalnimi in poljedelskimi stroji ter kolesi — želimo vsem cenj. odjemalcem srečno in „.v veselo ZNovo letol U\erzismk <> comp. HežikaK&ssebasiF.Bičevar manufakturna trgovina 116 r NBA «ll| 1 (K PLETENINE IN PORCELAN Barborič \ Lina : Franc Jerman ITESARSTVO: m • 1 ALFONZ OBLAK TRGOVINA trgovina, pekarija in mesarija 109 ••••••••••••••«••••••••••••• ■•••••••••••••••••••••••••••* »••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••^ modna 108 trgovina i i 94 i \ 1001 i I liofer Aloizij j MODNA KROJAČNICA JOSIP FERLIČ J AVIODELAVNICA 79: ©)(© Vsem svojim cenj. odjemalcem želim srečno in veselo Novo leto! Industrija perila Ivan Medic, novo mesto ter upam, da mi podelijo isto zaupanje in naklonjenost tudi v bodoče Stran 20 JUGOSLOVAN Vencel Škedelj K O LA■■TVO proUrod uaut in robnih Milk, KAN* DUA-NOVO MESTO lell vrnem cenjenim odjemalcem srečno ta Teeelo Not« letol SREČNO IN VESELO NOVO LETO 19 Ji ŽELI ALOJZIJ LESJAK SODARSTVO KANDIJA 107 Noto mesto KRAŠOVEC IVAN ŠPEDITERSKO PODJETJE NOVO MESTO 260 Foto atelje in povečalni zavod „GUIDOw KANDIJA —NOVO MESTO 262 GOSTILNA Žabje vas 38 268 Vsem cenjenim odjemalcem nagrobnih spomenikov že« Um srečno In veselo Novo leto I LesiakMel KAMNOSEK Kand(Ja Novo mesto VESEL čevljarsko podjetje Kandija ~ Novo mesto 263 Sedlar-Jenič mostna vaga in gostilna 3iandija 26» KAROL JEVSCEK mizarska tovarna za itavbena in pohiitvena dela KANDIJA - NOVO MESTO 272 £>evre Puš čevljarstvo, posredovalnica in reki zastopstvo, Novo mesto 113 271 Elektrarna,,ŽNovobor ’ Splošna industr. d. d., Ljubljana-Novo mesto 270 Stavbeno podjetje Martin Hoievar Kandija - Novo mesto 276 Ivan Kos Tovarna metelj, Novo mesto 274 Alojzij Valantič 80B0SLIKAR In PLESKAR Kandija * Novo mesto 276 JULIJ KOBE Manufakturna trgovina NOVO MESTO Trf Kreljevlta Petre Novomeščanil Naročita v novem latu .Jugoslovana*! .'■unasl r~i 11111111111111111 Srečno in veselo Novo leto 1931 vsem cenjenim naročnikom želi in se Se nadalje priporoča: N ČOLNAR. NOVO MESTO ČEVLJARSTVO 264 ftlikclič Jvan TOVARNA MERIL 210 Ploven/gradeč f 11~ ROJNIK Žerjav Union vinska trgovina IVAN TOVARNA PERILA IN MANUFAKTURNA TRGOVINA Šmartno ♦ pri Slcvenigradcu 203 212 Franc X. Poioisclinig tovarna usnja BRATA KUHAR mesarija In Izdelovalnlca mesnih Izdelkov 204 Vodenih Union TRGOVINA Z MhiSAMiU ULAGOM IN DEŽELNIMI PRIDELKI trgovina z mešanim blagom ijiiniiiiiiiii I Kamičnik Fric in Apolonija mesar in prekajevalec m 214 ft HiiiiiiH,i,^|iiiimiii|A(i|ii|||||||||i,iii!|*|,i,|,i|i|n|illlllllllllltllllllllllllllMlllllllinillllllllllllllllllHMIIMIIIIHHIII'IIIIIIIMIIIIIIIHIIIIillinHllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllfl>"l||||||||i|||MIIHMIIIIIIilllllllllllllllllOIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|lin^ LJUBLJANA “SANITAS“ I f TRBOVLJE - J niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiii mtiilllimiiMiiiiitiniiHiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiimiiliilliimiliiilliiiMiiiiiiiiiiiiiiillliiillimiiiPiliiimič: DROGERIJA Kompletni dunajski zajutrk Vsi tu- in inozemski časopisi ter revije Večerni koncert KAVARNA MERKUR TELEFON ST. 250 CELJE KREKOV TRG 5 IGN^G™BBIG Škofja £oka glilimilHIIIHIHHIHIIIIHIIIIIHIIIIIHIIIIimnHWIIHWimWIHimWIHmtmHIHMIMlMHiH»IMIIiMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHHIIIIIUUIIflllHimMiillllHl| | ELEKTRO- TU ATA žeM vsem 1 I1 VALJČ N I I HII III srefino In veselo MLIN II1HIH NOVOLETOI nlUIIIttlllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHUllUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHtllIHmiNIIIHIIIIIIIIIimilUIIIHIIIIUIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIlIlfR SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim cenjenim odjemalcem IVAN HAFNER izdelovanje in prodaja čevljev Škofja Loka - Kranj « Sredino novo lato 2*11 ANTON HAFNER restavracija * Škofja Loka kolodvor ter se cenj. občinstvu priporoča ••••••••••••»••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a JOŠKO VEBER TRGOVINA Z LESOM, OGLJEM IN ŠKOFJA LOKA (kolodvor) MEŠANIM BLAGOM »rečno In veselo novo letol Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem Matevž Hafner mesar, Škofja Loka « Srečno novo le Anton gavnik in industrija pletenin a Škofja Loka, Slovenija Srečno Novo leto želita in se toplo priporočata HAFNER JOŽE in MARIJA, ŠKOFJA LOKA Gostilna in trgovina z lesom 259 JCran/ Srečno in veselo Novo leto želi vsem cenj. lovcem In svojim odjemalcem Janko Mišič, Kranj 17 tvornloa lovskega orožja Tiskarna „Kolektor A1.BIN POGAČNIK STRAŽIŠČE pri KRAN)U M I Telefon: ''-žiSISe 4 267 Izdeluje vsakovrstna trgovske, uradne in drage tiskovine lično in poceni v modernem sloga z najnovejšim materialom -.................-i......j Reference In proračuni na razpolago 3 sr PRVA KRANJSKA TRGOVINA S CBVLJI f ranc Slvmša Prodaja vseh vrst čevljev priznane znamke Jidria**. ,,Švedski" gafoii in snežke „Tr*torn“. Popruvla lastnih in tujih izdelkov čevljev, sneik in galoš. Cene brez-814 konkurenčne. Ročno delo, Izdelek domačega delavca. SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi tenjenim odjemaloem LOVRO MARINŠEK NAKLO pri Kranfu Ljudska hranilnica in posojilnica v Ormožu REGISTROV AN A ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO PM?) MESTNA IranTlnTca ORMOŽ Mdks Lesjak • • • brivski salon 134 pupilarno varno denarni zavod ••••••••••••••••••••••••••• Joško Golob lil brivski lil salon 130 Vsem cenj. naročnikom in prijateljem želi srečno Novo leto Crnicž | Rado Polak I | domača žganjarna | pristnega žganja ■ 123 Gustav Ozmec! vinski veletrgovec 127 I Rudolf Pevec I i • s I ■ trgovec , j i....................J RIHARD MAS ! v mesar in prekajevalec 132 • ........................i Horvat & Talanyi izvoz žive in zaklane 133 I : goveje živine in drobnice KVAT gostilničarka liiin Mita prej Rudolf Anderlič trgovina z mešanim blagom 186 sianm m jim mesi strojno mizarstvo 126 •••••»••••••••••••••e*«««** mesar in prekajevalec 128 Uprava „Jugoslovana“ Marico Štuhec gradbeno podjetje 129 JadvmtshC' posavska čevljarna Srečno in vesele ŽVovo lefe 1931 iei. ALBIN TERČON, KRANJ 18 iigatlna tlel kates in Ipeceiife FRANC SINK 312 priporoča svojo bogato zalogo čokolade, bonbonov in domačega pe-oiva. Primerna darila za praznike In godove. Sveče na veliko in malo vedno v zalogi. * Konfekcijska trgovina ALBIN JAZBEC X Kranj 268 družba z o. z. ^•0;Q0:0!0Q0:0 0 0 Bsagssgsagssg 16 Kvarni Galanterijska trgovina Stane Rebolji izbira klobukov in kravat O-O.-IOO o O OO^O <~> O O O O O .0 311 iomi Hotel MStara poSta" Elegantna kavarna, restavracija, tujske sobe. h BOZO PLAHUTA restavracija • kavarna Narodni dom KRANJ 266 Jugcčcšfea JugosZcvcmsIta^češfea tekstilna Bno/auni m pismeni naslov vvs#7Vf 4rS Brzo/avm in pismeni nasiou JUGOČEŠKA" KRANJ Ue Ue MM^K JUGOČEŠKA" KRAM) Izdelovanje barvanih in tiskanih kotonou, flanele in blaga iz umetne svile najboljše vrste cSi?ecii© in veselo JVovo leie 19311 ------:—~ --------- zalije sledeče tvrdke: — ■ ■ ■ --,-.-,==rr Marico Hosner manufaktura na veliko Maribor Slovenska ulica 13 — Telefon 2223 299 1 | Fran Novak j j Josip šerec j • brivec in frizer : 5 kavarna »Jadran« 5 j Maribor j j Maribor • Aleksandrova c. 22 • • Aleksandrova c. 86 • j Kosta Vukasinovič { • trgovina in pro- • | dukcija čevljev | Maribor • Aleksandrova c. 13 • • • Gostilna | »Pri zlati hruški« j : Pepca Merkač: Maribor Frankopanova ul. 2 : j JUSTIN GUSTINČIČ j • mehanična delav- • j nica in trgovina j Maribor S Tattenbachova ul. 14 • {Blaž Jagodič j • tapetnik in deko- * rater Maribor Vo)8lnikt trg ■••»•••••••••••••••••••••••a JL LEKARNA PRI „MARIJI POMAGAJ« Ph. Mr. M. KČNIG MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA ST. 1 Tvrdka MIRKO FELDIH špceijalna trgovi- j na b svilenim | blagom, robci in šerpami { Maribor j Grajski trg št. 1 a 288 i j Ivan Kovačič j • trg. s porcelanom In steklom Maribor 1 Koroška ul. 10 ln S Slovenska ul. 10 •a< L manufaktura Maribor Koroška cesta 9 284 modna trgovina Maribor Aleksandrova 7 5 mestni stavbenik Maribor Meljska cesta 25 295 ••V hotel »Orel« Maribor Grajski trg m[ t _t ||[8fi 286 i manufaktura, konfekcija in perilo Maribor Aleksandrova 11 279 i JOS. RAPPL, trgovec SV. KRIŽ pri Litiji Železnina Pinter & Lenard Maribor, Aleksandrova cesta št. 32-34 Brzojav: Pinlen Telefon 22- 287 !£= j [U i Franjo Majer modna manufaktura Maribor, Glavni trg 9 te 290 Jakob Perhavec tovarna ca izdelovanje likerjev dezertnih vin in sirupov Maribor, Gosposka ulica 9 291 Lojze Strehar kavarna »Astoria« s S Maribor, Grajski trg e = S lili i □ 289 I »ROMAM«, ilusirovani družinski ^Jnikr Ljubljana, Breg 10 -- ob vsrfopu v svoj rfretfji lesnik Trbovlje 360 Klenovšek Jakob Elektro-& Radio-podjetje Trbovlje Vsem prijateljem In dobrotnikom Prostovoljno rudniško gasilno društvo TRBOVLJE 864 -oszsaszszsK Srečno in veselo Novo leto želi svojim cenj. naročnikom Uprava, Jugoslovana* Gostilna Vol Lar Trbovlje Poklšek Albin mesar in prekajevalec TRBOVLJE 358 Japelj & Švagelj sobno, dekorativno črkoslikarstvo in pleskarstvo TRBOVLJE 353 Kobacov Franci Sostilna 5P a r a š u h, ‘Grbovlje želi vsem srečno In veselo ZNovo leto/ 359 Kozina Karol sladčičarna TRBOVLJE 357 Koren Miha urar in zlatar TRBOVLJE 361 Požun Eduard trgovina z mešanim blagom TRBOVLJE 355 Rovšnik Ivan čevljarski mojster TRBOVLJE 356 VESELO IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM CENJ. NAROČNIKOM IN ODJEMALCEM TISKARNA BRATA RUMPRET KRŠKO fiazni tečaji ■ SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1931 vsem cenjenim gostom \ Hotel - restavracija „TRST“ Š obenem Kino Radio Kočevje Lastnika Štefanija in Ivo Šulek IBS Andrej Rožar kleparstvo Zagorje ob Savi i IVAN A. GROSEK i | TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM | TREBNJE ^Veselo ŽNovo leto želi Srečno in veselo novo leto želi SUU želi svojim odjemaloem T H ANTON CERER H J* RESTAVRACIJA KAMNIK 1931 j veselo in srečno novo leto j ■ Srečno novo leto *oll tvrdka JOSIP ADAMIČ vrvarna DOMŽALE Obenem se cenjenim odjemalcem tudi nadalje najtopleje priporoča trgovina z mešanim blagom Šmartno pri Litiji ise Hi ■■ RESTAVRACIJA KAMNIK Priporočam se cenjenim gostom TUJSKE SOBE FINA VINA DOBRA KUHINJA Srečno novo leto 1931 želi vsem p. n. znanoein in prijateljem Zupanc Blaž brivski Irt frizerski mojster v Laškem —————— Vsem cenjenim odjemaloem, prijateljem in znancem voščimo srečno in veselo ZHooo leto Pongerc in drug d. z o. z. na Bledu II trgovina z mešanim blagom, deželnimi pridelki, lesom itd. Podružnice: Bled I (Pretnar pri Cuklnu), Poljšca (Gorje prišimnu), Selo in Rečica (pri Florjančku). 834 f)aznj foliji ^O^o^o^o4tn^o^-0^0*0^0*0^ Rebernik France naznanja cenj. občinstvu, da je otvoril lastno delavnico stavbenega in pohištvenega pleskarstva in ličarstva v Komenskega ulici 22, telefon 3177, ker se je tvrdka Brunčič-Rebernilc razdružila. Pri tej j riliki se priporoča cenj. naročnikom i za nadaljnjo naklonjs-nost in jim želi srečno in veselo Novo letol lirivn premog, drva, koks, Liti IVU brikete, kovaški premog, oglje najceneje: Mejovšek Branko Maribor, Tattenbachova ulica 13 Telefon 24-57 ČEVLJAR A1T01 MLAKAR © RIMSKE TOPLICE ŠMARJETA 60 Srečno Novo leto 1931 H M\i brivski salon Višnja gora Srečno in veselo Novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem Peter Magerl tovarna zabojev in lesne volne POLJČANE ■■■■■■■■■■■ Veselo in srečno 1 novo leto Celi oenj. odjemalcem trgovina usnja in čevljev Šmartno pri Litiji MIL Elektrotehnično podjetje CELJE M 6 ■■■■■■■■■■■ Srečno in veselo Novo leto 239 želi svojim cenjenim gostom restavracija „SLON“, Ljubljana In se priporočata KLASIK in ROTH Lekarna pri Mariji pomagaj Ph. Mr. Konig Maribor, Aleksandrova cesta 1 TRGOVINA M. T I e A R RIMSKE TOPLICE Šmarjeta •• •• SREČNO DM VESELO NOVO LETO že„ rodbina FRANC PUSTova : • vsem prijateljem In znancem J t LJUBLJANA-ČRNUČE PENZIJON »SAVSKA STRAŽA" ANTON ORAZEM KROJAČ CELJE srečno in veselo novo lefo S DROGERIJA „ADRIJA“ Mr. Ph. Borčič S. LJUBLJANA Veselo in srečno ZNovo leto i Praktična darila • S ] Srečno in veselo Novo leto j i želi vsem svojim cenj. odjemalcem | — « * 0 Namizne garniture — posteljne garniture — damsko perilo — Sifon — robei — nogavice Najboljša kvaliteta In nizke cene pri II i Pavel Bertoncelj ■ Hed. Sare Srečno novo leto! Kregar & Fajdiga konc. elektro-instalac. in avtobusno podjetje Kamnik SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI VSEM OE njenim gostom = 79 GOSTILNA PLANINSKI DOM' POLJČANE Ivan Kravos sedlarstvo in torbarstvo potni kovčeki, usnjate torbice, gamaše, nahrbtniki itd. MariboF, Aleksandrova c. 13 in 16 ..................... : Veselo Novo leto | želi j Viktorija Zabret j • trgovina, gostilna j ! in prenočišča S j Klivlš« pri Polšniku184 • • • «••••••••••••••••••••••••••» : : j Veselo Novo leto želi 1 tvrdka i FELE j GOSTILNA I ! Gregor j j Pušnik RIMSKE j TOPLICE f ŠMARJETA i ‘ Najlepše damsko plašče in obleke nudi veletrgovina »Trgovski dom« Maribor, Aleksandrova c. | trgovina na Savi : : in Polšniku f mm FRAHC i i 185 • : : ......... ........ . ! Čevljar i s • Rimske Toplice : Sevce KLIŠEJE vsg/i vrši- pcf ■folog rafijah^ r> v ali nsbah. &recno - veselo k! Ota rna 'žNovo letol ST‘DEU L1UBL1ANA DALMATINOVA 13 400 i AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA,4^>^AAAAAA> OGLEDALA vseh vrst, velikosti in oblik, bruSena in ne- brušena stekla vseh vrst — zrcalno, specijalno, ledena-sto, marmornato Itd. — priporoča »KRISTAL«, d. d. tovarne ogledal in brušenega stekla, edino čisto domače podjetje Centrala: Maribor, Koroška cesta 32. Teleion int. 2132. Podružnica: Ljubljana VII., Medvedova 38. Tel. int. 8075. Podružnica Split, Zrinjska ulica broj 0. Telefon int. 368. V»vvwvvywyvwwvyvyvvywYyyvyvvvyvvvvmw j ZIM JERI! : zastopnik To- j \ varne podpetni- j j kov na Gračnici { { in Tovarne les- • j nih izdelkov j j v Jurkloštru : j p. RIMSKE TOPLICE 1 : «3 j UUBUArt^ Kdo |e znižal cenel Kdo podpira domače vinogradnike? Kdo ima veliko izbiro vina in speusU-tetn h jedili Hotel in restavracija ..BELOKRANJEC* Kajfe2, Ljubljana, Florijanska ulica St. 4 Telefon 26-25 Zato za praznik® vsl k Belokranjcu! Dalmatinsko belo in črno vino samo 10 Din, očarljivo dober domači bermet (pelinkovec) samo 20 Oin.—Preko ulice prvovrstni cviieksamo 12 Din. j Valjčni mlin Valjčni mlin i NOVOSTI Q^Q|(Q|eSB«e*aod najlažjega In najmodernejšega tipa najboljših svetovnih lovom.Otroški vozički od na|prlprosle|šega modela Izdelutejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni •troji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika Izbera najnlije cene. Prodata na obroke. Ceniki iranko. „TR1BUNA" F. B. L., tovarna dvokole« In otroških vozičkov. OatanlerijsLi izdelki vseh vr*< iz bakra, medi, aluminija, cinka in drugih pločevin Izdeluje in prevzame v izdelovange )os. Otorepec, i.Z v Ljubljani | JJW Im gradom 9 \_JmP Solidno dolol Kmetijska družba v Ljubljani 6 ■ IOR|A$KI THG 5 je glavna zastopnica kmetovaloev v dravski banovini in šteje nad 380 kmet. podružnic in okrog 26.000 članov, člani plačajo na leto 40 Din In dobivajo za to brezplačno strokovni list Ta list iim nudi strokovni pouk VCiU KMET MAPI RITI 1« navodila umno gospodar-VjABi HMcI MUKA Bill stvo Družba dobavlja članom CLA* KMETIJSKE DRUŽBE tudi razne kmetijske potrebščine j I Mesec dLemushih klobukov do 31. deceznibra Dnevno prihajajoče novosti po najnižjih reklamnih cenah! Državnim uradnicam 15°/o popust. ftlajjpvimevnefše novoletno darilo 1 v modnem salonu Kongresni irff si. S spiciialna delavnica ii Irgsvisa ipsrtnib teiljei ^.UOMJM ilSRIIlKlSki EBtB 9.1 Carinsko posredništvo Ivan Breščak Telefon Stev. 27-18 — LJUBLJANA — Miklošičeva c. štev. 21 se priporoča In zeli sre no novo leto 1931 Palača Ljubljanske kreditne banke Telelon 80—06 Srečno Novo leto! A GOREČ d. z o. z. štev. 14 Gosposvetska cesta Telefon 26—62 Dober in vesel smuk! S & & & % & e v »4 03 0Q 0) I \ % X Kolesa, kolesno blago, avtomobilno blago in oprema, avtopnevmatika, Šivalni stroji, simskosportno blago. 877 ttfrojjno podjetje l.'Willmann, Ljubljana ilomSkoTa ul. 3 816 Zatvornice, vodna kolesa in mlinske naprave, beneški jatmeniki, krožne žage, nihalne žage, trausmisijski deli. ! PRISTOU & BRICEM specijalni artistični atelje I:-: za črkoslikarstvo 302 I LJUBLJANA, Resi eva cesta 4. Sv. Petra cesta 39 I L. MlKUS Ljubljana - Mestni trg 15 6 Talefon Ktev. 2282 Ustanovlfeno 1839 Na malo! Na veliko! OGLEDALA vseh vrst, velikosti In oblik STEKLO irealno 6—8 mm, mašlnsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster itd. SPECTRUM D. D. LJUBLJANA Vil — Telef. 28-43 ) ZAGREB CELOVŠKA 31 OSIJEK Naznanilo! Naznanjam, da bom od 1. januarja 1931 dalje vodil pleskarsko delavnico v Ljubljani, Kolodvorska ulica 23 v obnovljenem obsegu. Zahvaljujem se vsem dosedanjim odjemalcem ter se priporočam za nadaljnjo naklonjenost. Nudil bom najkulantnejSo in solidno postrežbo. 374 S« priporočam Ivan Brunčič PLESKARSTVO IN LIČARSTVO LJUBLJANA, Kolodvorska nlica 23 J. Hlebš družba z o. Z. Ljubljana, Sv. Pefra cesta 33 pleskarstvo in sobosliltarstfvo se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo itavbno m pohlitvtno muarstto s parno silo FRAN ŠKAFAR Lfublfana, Rimska cest » «0 Stalna “0 IB h e ■ e -c gradbeno pod/ei/e in tehnična 'pisavnaL Miroslav Zupan Ljubljana Poli. tek. ralun 12.834. Telelon 2103 fr*'** & Stavbenik Beton, železobeton-ske vodne zgradbe. Arhitektura ter vsa« kovrstne visoke zgradbe i. t. d. Sprejemanje v strokovno izvrSitev vseh načrtov stavbene stroke. Tehnična mnenja. m m m ml F M p+~ 0 v M t e ai 3 ir Ustanovljeno leta 1840 Telefon 29*63 G adbeno podjetje - G.T0HNIES d••••• KVIRJI! •••••••• •••••••• •••i----- . •••••• •••••••• •••r- Nojvečja zaloga najmodernejših okvirjev vseh vrat. Izdelovanje lesenih lestencev ter vsakovrstnih rezbarskth tn pozlalarskih del. — Izdeluje solidno ln poceni tvrdko •••••••• :::::::: •••••••• :::::::: •••••• •••••••n •••••••• •••••••• •••••••• •••••••• •••••••• :::hm A. GOTZL, Ljubljana Dunajska cesta 17 ::::: 88* ••••• 345 •••••••• •••••••• •••••••• jf•••*•••••••••L... ....................... ••••••••• ••••••••• ••••••••• Razširjajte Jugoslovana! Jakob Fligl Turjaški trg štev. 5 kleparska delavnica in vodovodna instalacija se priporoča sl. občinstvu za vse v to stroko spadajoča m dela 32i S spoštovanjem JAKOB FLIGL DNEVNO SVEŽE PRAŽENA — KAVA L. Z3LJBL-ID .A. -VODNIKOV TRG ST.B.— MEDNARODNI INFORMACIJSKI ZAVOD Viktor Blažič Ljubljana Tavčarjeva ulica 2-1 Daje edino rea zanesljive trgovske ln privatne informacije in je edini za celo Jugoslavijo poverjeni >8» posredovalec v zadevah AMERIKANSKIH DEDSCIN JUGOSLAVIJA *€ Splošna asa varovalna družba Ravnateljstvo za Dravsko banovino v Ljubljani. SKALA; 1. požarna zavarovanja, 2. življonska zavarovanja, 3. nezgodna In jamstvena zavarovanja, 4. zavarovanja proti škodam zaradi tatinskega vloma, B. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proti škodam zaradi razbitja stekla. 344 Največji domači zavod. — Družba je odkupila od „Graške vzajemne zavarovalnice14 in od zavarovalnih družb „Feniks“ (požarni oddelek) in „Kranko-Hongroise“ ves njih kupčijski obstoj v naši državi. — Najnižje tarife. — Takojšnja izplačila škod. Po naredbi ministrstva za vojsko in mornarico nadomeščajo polico splošne zav. družbe .JUGOSLAVIJE'* ženitvene kavcije za častnike. == Telefon 25-71. Pisarna: Dunajska cesia 13. O xvA i O pMj iŽuS Kranjska hranilnica - Ljubljana Račun poštne hranilnice Ljubljana štev. 10.680. Telefon Ljubljana štev. 2481. Oblastna hranilnica Maribor s podružnico v Celju Račun Poštne hranilnice Maribor štev. 12.363. Račun Poštne hranilnice Celje štev. 10.727. Telefon Maribor štev. 2281. Telefon Celje štev. 93. sta denarna zavoda Dravske banovine* ki jamči za vloge z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo. Vloge na knjižice in tekoče račune obrestujeta najugodnejše. Dovoljujeta kredite proti vknjižbi na prvem mestu v tekočem računu in proti amortizaciji* dajeta menična posojila* vršita vse kontokorentne posle.