133. Mu.
« UDDUm f sredo 13. lunlja MZ3.
Leto LVL
Ixha|a vsak dan popoldne, lsvsemsl nedel|e ta prasalko.
fnaeratl : do 9 petit vrst A 1 D, od 10—15 petit vrat * 1 D SO p, večji iaaerati peti t vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrata 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
OPtavulstro „Ilov. Narode1' In »ftarodna tiskarna* Knaflova
nUea al 5, pritlično. — Telefon st. 304.
OrednUtvo „Slov. Naroda1' Knaflova o lio a sL Sf I. na da trop te
Telefon stev. 34. Dopise epre|oaia le podpisana ln sadoetno f ranko van e-Rokopisov ao no vrača* 'WB
v Jugoslaviji vse dni po Din V— v Inozemstvu navadna dii oin 1, nedelje Oln 1*25
Poštnina pla:ana v gotovini.
»Slovenski Narod4* velja:	|           V J.eMLtljl-			V Inozemstvo
	T Ljubljani	po	potti	
	Din 144 —	Din	144 —	Uin 264 —
	. 72-		72 —	. 132-
	36'—	•	36 —	. 66--
1 .......	. 12-	•	12*—	. 22--
Pri morebitnem povišanju se Ima daljša naročnina doplačati Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   3*17" po nakaznici. Na samo nismena naročila brez poslatve denaria se ne moremo oztrati.
Prevrat v Bolgariji.
Vest o nepričakovanem državnem prevratu v Bolgari.fi je presenetila našo javnost zlasti zategadelj, ker je bilo novo bolgarsko narodno sobranje edini evropski parlament, v katerem je imela vlad. stranka tako močno večino in so bile ostale stranke potisnjene tako daleč v ozadje. Vsa dosedanja politika Stamboliiskega, posebno pa zunanja, je pričala, da je načelnik zemljoradniške stranke, mož, ki bo preko tradicij privedel državo do ugodnega zunanjepolitičnega položaja. Da je hotel najprej konsolidirati državo na znotrai in da se je pri tem posluževal samosvojih, v nekaterih slučajih dokaj originalnih metod, tega mu
zunanji svet ni mogel zameriti, kajti vsak narod ima svoje posebnosti ln živi svoje ločeno notranje življenje. Energičen nastop proti opozicijonalnemu bloku, proti voditeljem bolgarske politike v jasu svetovne vojne, proti onemu delu inteligence, ki je danes ne glede na bridke izkušnje še vedno idejni pristal pangermanske orijentacije, nadalje proti makedonskim separatistom, zlasti pa proti obstoječemu družabnemu redu, ki mu je hotel v gospodarskem oziru dati popolnoma novo, času in duhu kmetskih mas odgovarjajočo smer, vse to seveda ni bilo po volji meščanskim strankam in
vojaškim krofom, ki jih Stambolijski ni nič kaj upošteval. Nezadovoljnost z njegovo politiko je tlela v teh krogih že davno, in ko je po zadnjih volitvah nastala nevarnost, da izgube še zadnje pozicije v javnem življenju, so sklenili prizadeti ministrskemu predsedniku udarec tam, kjer ga je najmanj pričakoval. Po običajni časnikarski kampanji, za katero se pa zemljoradniki niso mnogo zmenili, ker so bili trdno prepričani o svoji premoči, je opozicija s pomočjo terorističnih makedonskih elementov ln mestne garnizije na tihem započela akcijo, ki se je završila s kabinetnim prevratom. Značilno pri tem je dejstvo, da so vesti o nemirih v Bolgariji krožile po tuilh listih že dlje časa, da pa jih je vlada vsakokrat zanikala, češ da so izmišljene. Zato je mogoče dvoje, m sicer da je vlada vedela za nameravano akcijo opozicije, pa le iz raznih razlogov ni hotela preprečiti, ali pa je bila tako samozavestna in neoprezna, da sploh ni mislila o kaki nevarnosti in je šla v past z zavezanimi očmi. Neverjetno je, da bi Stambolijski, ki si je priboril tak ugled,
ne bil kos svoji nalogi in bi ne umel organizirati aparata, ki bi v kali zatrl vsak poskus nasilne izpremembe državnega krmila. Mogoče pa je, in to bo pokazala bližnja bodočnost, da je dopustil prevrat namenoma, za kar govori tudi dejstvo, da v kritičnem momentu, ko je bilo obkoljeno narodno sobranje in aretirani člani kabineta in poslanci, njega samega ni bilo v Sofiji.
Situacija dosedaj še ni popolnoma jasna, vendar pa ni dvoma, da je dogodek, ki se je odigral v prostorih sobranja, signal za krvavo državljansko vojno, čije izid je seveda zelo problematičen. Naravno je sicer, da se revolucija začenja v prestolici, kjer se najprej strmoglavi staro vlado in na hitro roko sestavi novo, toda slični dogodki so več ali manj odmev pritiska od zunaj in dotični politiki, ki riskiralo tako opa-sen korak, računajo z naklonjenostjo ljudskih mas. V Bolgariji je položaj prav nasproten. Dočim ima meščanski blok v Sofiji in nekaterih večjih mestih razmeroma precej pristašev, je podeželsko prebivalstvo v pretežni večini na strani zemljoradnikov in deloma komunistov, tako da sedanji gospodarji položaja ne morejo od te strani pričakovati absolutno nobene dejanske pomoči. Saj je opozicija dobila pri zadnjih volitvah v Sofiji skupno nekaj nad 10 tisoč glasov, kar je vsekakor očividen dokaz, da stoji na zelo slabih nogah. Za prevrat v Sofiji, ki pa še ne pomeni končnove-ljavne zmage te ali one stranke, je zadostovalo nekaj oboroženih čet, za revolucijo v okviru drŽave pa je potrebna veliko večja sila. ki je pa meščanske stranke za sedaj še nimajo v rokah. Da bi jo pa dobile prej, predno se zemljoradnikom posreči zbrati svoie presenečene pristaše fn začeti protiakcijo. pa tudi ni pričakovati, kajti politično nazi-ranje se ne menja kar čez noč. Z ene strani potom nasilja in protizakonitega dejanja sestavljena vlada, ki se ooira na meščanske kroge, del garnizije in makedonske komitaše, z druge na ogromna premoč naroda, ki je pri volitvah dokazal svojo pripadnost k zcmljoradniški stranki, to sta dve sili, ki si stojita sedaj nasproti. In tak bi bil položaj, ako računamo s tem, da je prejšnja vlada zaradi svoje popustljivosti in neprevidnosti postala žrtev precizno zamišljenega političnega trika.
Kakor rečeno, pa obstoji še druga možnost: da je namreč Stambolijski izigral svoje nasprotnike. Znano je. kako radikalno zdravilo je iznašel za komuniste, in kdo ve, če se ni hotel na sličen originalen način iznebiti tudi voditeljev opozicije, ki so mu bili ovira na poti h končnemu cilju. S tem, da bi jim dovolil kratko veselje na ministrskih sedežih in jih pozneje na čelu svojih pristašev z oboroženo silo pripravil do tega, da se znova umaknejo, bi jih namreč postavil v zelo kočljiv položaj. Kot protidržavni elementi bi morali sesti na obtožno klop in bi delili usodo z aretiranimi ministri kabinetov GeŠova, Kosturkova in Dane-va. O Stambolijskem krožijo sicer različne verzije; nekateri trdijo, da je aretiran, drugi, da koraka z močnimi odredi seljakov proti Sofiji in da se že vrše kr-
Fr. 2
Važna prepoved.
Prijatelj Francot je višji svetovale pri financi koj v pritličju — kadar je stvar nujna zaradi balincanja, mu lahko kar s ceste potrkaš na okno. Ob nedeljah in zapovedanih praznikih nosi, ako ni deževno. lep svetel cilinder in v levi roki po dolgem zganjeno rokavico. v<?ak dan in ob vsakem vremenu pa si-jajno brado modne barve, in ni nič prevzeten navzlic visoki stopnfi in sijajni bradi, ampak mi je zadnjič ob pol sedmih odkrito razodel svoj položaj.
Rekel je, da Čaka doma osem lačnih kljunov, za zaslužek pa je on sam in da je moral izprevreči vse gospodinjstvo, da zabrani polom in ne pride zaradi dolgov pod nadzor in sekvester. Sam da je sestavil jedilni list in upa, da bo sedaj doseženo ravnovesje med prejemki in izdatki.
Ce le ne bi otroci toliko snedli kruha, je potožil, polovica plače gre za kruh! On misli, je dejal, da ni prav, da jih Šola ščuje pri molitvi: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh!c Ta stavek je jako neprimeren v današnjih dneh in na-
peljuje otroke v lačne misli. Saj so revčki, je dejal, radi jedo — ali Če ni, pa ni!
Sicer bodo živeli, mi je razkladal, po novem njegovem jedilnem sporedu največ ob suhih hruškah in ob čebuli in pa ob regratu, ako ga bo deca kaj nabrala ob potih. Enkrat na teden bo prišlo na mizo meso. Pa ne zaradi mesa. nego zaradi ugleda, ki ga mora čuvati državni uradnik tudi v natežavne'ših položaiih. Sam niti ne mara za meso, ker je pusta in žilava ta roba. kakršno nam v sedanji dobi rodi naša blažena zemlja. No, otroci se ga vendar vesele, ker dobe k mesu vsak svoj zobotrebec in si potem domišljajo, da so bančni ravnatelji. Za narodne praznike pa da je izbral in določil joto.
Vprašal sem, kaj je to — jota.
Skoro se je stajal od miline in ml je razložil, da je jota jako fina jed. Poglavitni sestavini sta ji fižol in kislo zelje, in mora biti napravljena z oljem. Toda Bog varuj z namiznim oljem, nego mora biti olje pristno, taico, da ima duh, in bo rekel svoji soprogi, da mi bo na papir napisala recept.
In potem je še povedal, da je odslovil služkinjo in da sedai sama z ženo
vavi spopadi, toda tudi v slučaju, če bi nova vlada res zadržala voditelja, s tem Še ni rečeno, da je onemogočila protiakcijo stranke kot take, ki je dovolj močna, da si pribori svoje parlamentarne pravice. Gotovo pa je, da zemljoradniki ne bodo odstopili brez boja in da bo tekla na obeh straneh kri. Strasti so raz-paljene tako, da ni mogoče govoriti o kakem sporazumu. Poleg tega pa je značilno tudi to, da v novem kabinetu ni nobenega komunista, dasi je stranka pri volitvah dobila več mandatov kakor meščanski blok. In ker so komunisti po duhu bolj sorodni zemljoradnikom kakor pa drugim strankam, je mogoče, da stopijo v tem kritičnem času na njihovo stran in jim za gotove politične kompenzacije pripomorejo   pregnati upornike.
Važno je tudi, kakšno stališče bodo zavzele napram revolucionarjem druge države, zlasti mala antanta, ki je zainteresirana na tem. da ostanejo v Bolgariji na krmilu politiki, ki ii niso sovražni.
Ce se prevrat ponesreči, če se vrne na vlado Stambolijski — in za to domnevo govore mnogi faktorji — bodo meščanske stranke definitvno pokopane, pa tudi carju Borisu, ki se je pridružil revolucionarjem, se bo bržkone omajal prestol. V tem slučaju bi bila v Bolgariji skoraj gotovo proglašena republika in vsaj začasna diktatura zemljoradnikov.
Nam. kot neposredno zainteresirani državi ne more biti vse eno, kako se razvijejo dogodki v Bolgariji, in zato moramo z vso opreznostjo in resnostjo presojati sedanji položaj. V kolikor je revolucionarna vlada v kontaktu z makedonskimi separatisti in gre za tem. da se upostavi pre šnja protiiugoslovenska orijentaera, je za nas seveda nesprejemljiva. Ne bilo bi pa umestno, na ta ali oni način vmešavati se v interne zadeve bolgarskega naroda, ki ga bo končno živlienie samo prisililo, da seže v roko svojim najbližjim slovanskim sosedom.
Pred novimi zapletljaji na Bolgarskem.
Stambolijski zbira kmete in jih organizira za pohod proti Sofiji. — Naš kralj orekinil bivanje v Sinaji. — Položaj na Bolgarskem nejasen. — Prevrat "delo Koburžanov.
- Beograd, 12. Junija (Izv.) Celokupna beogradska Javnost, k| le glede ciljev nove bolgarske vlade zelo skeptična, stoti še vedno pod utfsom dogodkov v Sofiji. Sedaj Je toliko gotovo, da nova Cankova vlada nrma za seboj bolgarskega naroda, omejuje se samo na Sofro fn bllžn'o okolico, opira se na vo:sko, kf pa nf po nekaterih, še ne popolnoma kontroliranih vesteh, vsa na stranf revolucionarjev. Parlamentarni fn vodilni krogi z vsem zanimanjem fn z vso Intenzivnostjo zasledujejo nndalm? razplet sofijskega državnega -prevrata. Kakor se sedaj stvari razvfajo, >e brez dvoma prfčakovati, da stop? Fofsrarska v stadij novih zapletTajev. Ni Izključena krvava državljanska vojna. Nova vlada zbira okrog sebe vsa razpoložTriva sredstva. * z naglico oJačVe garnizijo, da bi se mogla vzdržati na krmilu.
Mnogo živahnih komentarjev !e vzbudila okornost, da Je Bolgarska mobilizirala več letnikov, da ie vpoklicala pod orožie rezervne oficirje oz. rezerviste in ie vsled tega kršila d'rektno vojaška določila neuW-ske mirovne pogodbe. Nasa vlada bo s tega vidika zavzela na;odlocneJse stM'šče. Večina parlamentarnih krogov zagovarja stališče, da mora naša vlada začeti odločno diplomatično fntervencfjo. Demokratski poslanski krogi nikakor ne morejo odobravati rezerviranega stališča, da se naša vlada ne more vmešavati v notrane politične razmere naše sosede. Temu nasproti pripominjajo, kako dijametralno drugačno stališče -e vlada zavzela v slučau Karlovega puča na Madžarskem. V tem slučaju le šlo za restavracijo Habsburgov. Po mi-siien;u večine parlamentarcev, kakor tudi po soglasni sodb} pomenja državni prevrat v Sofiji poskus Koburžanov, da se na vsak način ohranijo na prestolu, poskus Ferdinanda, da Bolgarska zopet znplnve v
ono nacl;onalno-šovinlst!čno politiko, ki se Je vodila v letih 1915. do 1918.
Jasno Je že sedaj, da ml ne moremo napram dogodkom na Bolgarskem biti popolnoma rezervirani, da ne moremo izraziti svojega desinteresementa, marveč moramo z vso pizl'ivostio zasledovati razvoj dogodkov in pnzno motriti cilje nove bolgarske vlade. Gotovo je že seda*, da bo naša vlada v slučaju daljših zapletljajev prisiljena v sporazumu z drugimi sosedi, ■posebno z Romunsko in Grško storiti nal-prlmerne'Še fn naiizdatneše odredbe in korake v svrho zavarovanja nnš;h državnih Interesov In v zavarovani miru na Balkanu.
Kako resno vlada premotriva položaj na Bolgarskem, dokazuje tudi okolnost, da ministrski svet v tako odločilnih momentih ni mogel prevzeti popolne odgovornosti, čeprav vrši v kral'evl odsotnosti krallevo oblast. Na n-erffog ministrskega predsednika N?Vo|e PašTca 'e m'nts'rskj svet za-nrosf N\ vof. VrrPa A»*»fc?anđra, da pre-k-rto b?v^ri»e v Sfuafi kot gost romunskega fcr*Ha. N*. Ye!. krnil Aleksander se le pozivu odzval ?n pr'spe tekom današnfega don^H^va z ckcnrp«n*m vlakom v Beograd. Na tel seji se baje imajo skleniti definitivni sklep?. Predmet razpravam tega ministrskega sveta bo Izključno le Bolgarska fn zndnM dogodki v Sofiji. Odgovorni faktori ne prikrivajo, da nadal;nf razplet državnega prevrata v Sofiji pomenja veliko nevarnost za mir na Balkanu.
Ne samo vlada, temveč tudi ostala (politična  Javnost  m parlament še vedno z napetostjo pričakujejo,   kakSne uspehe bo donesla akcija Stamboli'skega. Se vedno Je negotova usoda Stamboliiskega. Toliko I le sedaj ugotovleno, kakor smo že včeraj j kratko omenili, da Stambolijski intenzivno i ln marlivo organizira svoje kmetske mase,
da Ima na razpolago velikansko kmetsko-vojsko, s katero bo na vsak naCiin skušal udariti na Sofijo ter vreči sedanjo vlado. Stambolijski 16 vedel za priprave revolu-cljonarjev. imel je delno slutn:o o načrtih zarote, zato Je zadnji čas odredil tudi ne-kntere varnostne odredbe. Iz razlogov osebne varnosti ie Stambolijski zadnji čas redno bival izven glavnega mesta. Dnevno Je priha;al v prestolico samo za neka« ur. da Je rešil nujne vladne posle.
Po včera'Šnji Izjavi zunan:ega ministra v narodni skupščini so parlamentarci zelo živahno diskutirali o dogodkih v Sofiji in o stališču naše vlade. V parlamentu rav-notako splošno prevladuje prepričanje, da ie treba te dogodke presojati z vidika, da so v tesni zvezi z afcctto bivšega caria Ferdinanda, ki ga je bil Stamboliiskl vrgel s prestola po katastrofi bolgarske vojske L 1918. Koburžanl mrze Stambolljskega. Umevno ;e tore', da mu tudi sedanji car BolgarovPorls nI popolnoma zaupal In da se ga skuša na vsak način f-zmebltl. Carju Borisu ni bila nikakor simpatična akci;a Stamboh'skega za zbl;žanie Bolgarske z n^šo kral'evlno. V tem oziru Je zelo zna-čMen članek o zunanjepolitičnih zadevah v podrobnostih informirane »Tribune«, k! konstatira, da je prevrat na Bolgarskem pripravljal in pripravil Ferdfnand v srpora-zumu s svojim sfnom Borisom. Ferdinand ne more pozabiti odločnega in drznega nastopa Stamboliiskega proti nJemu za časa vojne. Kralj Boris Je T>od stalnim vplivom svojega očeta videl v Stamboliiskem moža, nJemu zelo nevarnega. Ker je Stambolijski zadnje čase pokazal svoje tendence, da se Bolgarska zbliža z na3o državo, je Ferdinand prepričal svojega srna, da bt takšna politika prej ali slej morala povzročiti propast dinastije Koburžanov na Bolgarskem. Boris, misleč, da stremi Stambolijski za personalno imrjo s kraljevino Srbov, Hrvatov In Slovencev, Je sankcijo-ntral prevrat, ki naj bi preprečil vsa resnične ali fiktivne načrte ministrskega predsednika Stambolljskega.
Kakor za časa Karlovega puča, tako \t tudi sedaj vse beogradsko časopisje ta ostalo v provinci složno fn enotno ter za hteva od vlade, da s pa z ni m očesom, trezno ln prevdarno motri |n zasleduje, dogodke v Sofiji. Nam je treba biti pripravljenim za vsak moment. NaSe interese moramo krepko in odločno zavarovati! Ne smemo se udalatl optimizmu, ker Je Jasno, da rpomenjajo dogodki v Sofiji direktno nevarnost za vzpostavitev prijateljskih odnosa je v med obema državama, dlrekino nevarnost novejši polftlčnl koncepc.K za zbllžanje obeh narodov. Ce se gibanje takozvanih revolucionarjev posreči. Če se sedanja vlada vzdrži na krmilu, bo to značilo, da je Bolgarska manifestirala za politiko bivšega kralja Ferdinanda. Za to splošno in enodušno na5 tisk želi, da nspe protTcvoluciia Stamboliiskega.
ČEŠKOSLOVAŠKA SOLIDARNA Z JUGOSLAVIJO
— Praga, 11. junija. (Izv.) Češkoslovaški tisk mirno in trezno razmotriva dogodke na Bolgarskem. Večinoma le registrira razvoj državnega prevrata. Češkoslovaška vlada pa zavzema glede teh dogodkov jugoslovensko stališče
opravljata vse delo. On pospravlja sobe in krtači tla. žena skrbi za hrano.
Tn je čakal, kaj na to porečem.
Zahvalil sem se mu na;prei na obljubljenem receptu za joto. S tem receptom, sem rekel, bo omogočeno rodoljubni naši družini, da bo slavila narodne praznike z ono slovesnostjo, ki je primerna njih pomenu. Sicer pa, sem dejal, da ne lažem rad in zato mu ne maram prikriti, da mislim, da ne bo delal dobre figure, kadar bo krtačil tla. Naj mi ne zameri, toda med prijatelji veljaj odkritosrčnost!
Dobra figura je prvo in vse! Poznal sem gospoda, sem dejal, in nI imel kaj drugih vrlin, razen dobre figure. Ni bilo pod milim nebom paragrafa, ki ga ne bi bil zgrešil. Niti se ni pretegnU z delom, nego je živel jako higijenično. Ko sem bil v Bosni, sem dejal, me je bilo osupnilo veliko Število muslimanskih naših bratov, starih čez sto let. Mislil sem, glej, posledek brezalkoholnega življenja! Pa so me veSčaki podučili: jok! in da dosega musliman visoko starost le zato, ker nič ne dela. In je to pravilo vestno upošteval tudi oni gospod, ki o njem pripovedujem. Toda v vsem svojem deia-
nju in nehanju se ni nikdar spozabil, da ne bi igral dobre figure. To je tisto! In je z dobro figuro bogato nadomestil vse svoje nedostatke. Pozorna je bila nanj vesoljna zemlja, še preko nienih me" so ga poznali in Je dosegel na:višio stopnio. In ko se mu ie v visoki starosti nehalo živeti te zato ni bil pokopan na državne stroške, ker v dvana-stinkah ni bilo kredita za niegov pogreb, kaiti je b?'a pokra jurska uprava izpregledala. da postavi njegovo smrt pravočasno v proračun. TV'ih mož ima naš narod vse premalo. Zato, sem dejal, ako liubt narod in luTbi sebe, kar ie isto, naj ne zapravi dobre figure z lahkomiselnim kr-tačen:em tal!
Tužno se Je nasmehnil: kaj naj stori, Življenje stane, denarja nL
Dejal sem, da položaj ni tako obupen, da bi se morala in imela zavreči v nič dobro figura. Blesk jote da mu je pač omamil jasni vpogled, le zato. da ne vidi prave poti, dasi jo je Beograd že označil.
Začudil se je in rekel, da nič ne ve.
Pa sem mu povedal, da B?ograd ne spi. V zeleni £-aierski da stoji okrožno sodišče, v sodišču Je razpravna dvora-
na, in so mi prinesli zadnje dni novico, da je v dvorani nabit napis:
Jesti *c prepovedano!
In da so mi tudi pojasnili pomen te prepovedi. Ni naperjena, kakor bi kdo menil, zoper stranke in njih zastopnike, da ne bi z mastnimi malicami motili ravnovesja ob tehtanju pravice. Nego je prepoved namemena uradnikom in pomenja prvo dalekosežno mero. da se v kali zatre uradniška bedn. Kajti bi uradniki gladko izk-^'ali s plačo, ako ne bi bilo stroškov za prehrano. »Testi je prepovedano! — to načelo si tudi ti osvoji, prijatelj Francot,« sem dejal, »pa si boš lahko neokrnjeno ohranil dobro figuro!«
Nekateri ljudje se strahovito hitro raztogotiio in to celo brez zadostnega povoda. To ni prav!
Francot ie pričel kričati: Fej! in da je nesramnost, norca se delati iz siromaka.
Prosim, če ne verjame, naj kar sam stopi v zeleno Štajersko pa bo videl raz-pravno dvorano in tablo in napis.
In sploh, ko je pljunil pred rr.e in na moj čevelj — dobre figure takrat ni igral! Nak, dobre figure pa ne!
Stran t
>
»SLOVENSKI   NAROD« dne 13. Jnnfja 1923
stev. iso
ter poudarja, da uravnava smernice svoji politiki v tem vprašanju po Jugoslaviji, ki je najbolj interesirana za ohranitev miru na Balkanu in za prijateljski toazvoj med Bolgarsko in Jugoslavijo.
IZJAVA BOLGARSKEGA POSLANIKA NA DUNAJU.
— Dunaj. 12. junija. (Izv.) Bolgarski Doslanik dr. Stojlov je podal zastopnikom dunajskega časopisja o poteku nekrvave meščanske revolucije to izjavo:
meseca t L ti je znal Stambolijski rovati 212 mandatov, dočim Je dobila opozicija samo 37, Čeprav je zemljoradnička stranka dobila pri volitvah ravno isto Število glasov, 500.000, kakor opozicijske stranke. Zborovalna in tiskovna svoboda je bila ndušena, Naravna posledica je bila, da te je liga rezervnih oficirjev sporazumela z voditeljem Intelektualcev prof. Cankovom. Makadoaci nimajo z državnim prevratom, ki to ga organizirali intelektualci, ničesar skup. Pri volitvaTi v narodno sobranje aprila   nega, prevrat ie čisto bolgarska gadova.
Telefonska In brzolaona poročila
Začetek državljanske vojne na Bolgarskem.
Prve vesti o spopadih in bojih', — Stambolijski razpolaga s 50 tisoč mož vojske. — Izjemno stanje na Bolgarskem.
Politične vesti.
m- Beograd, 12. Junija. (Izv.) O položaju na Bolgarskem prihajajo zelo nasprotujoče si vesti. Bolgarska brzojavna agentura razpošilja v svet tendenciozne vesti, da je položaj vlade trden, da vlada v zemlji popoln red in mir in da narod manifestira za novo vlado nacijo-nalne koncentracije. Te vesti so v bistvu daleč od resničnega položaja. Privatne vesti, v kolikor izvirajo od zanesljivih Informatorjev, naglašajo, da se začenja na Bolgarskem razvijati držav-tanska vojna.
— Beograd, 12. junija. (Izv.) Značilno je, da bolgarska oficijelna poročila ne poročajo niti besedice o usodi Stambolljskega. Oficijelni tisk o njem popolnoma molči. Beograd pa nervozno pričakuje pozitivnih poročil, kakšna je Stamboliiskega usoda in kako uspeva njegova akcija proti Sofiji. Preko CarV-broda prihajajo privatne vesti, da je Stambolijski v središču Bolgarije okoli Slavovlce in Ptovdiva zbral dobro oboroženo narodno vojsko, broječo nad 50.000 pristašev zemljoradnikov. S to vojsko namerava Stambolijski kreniti proti Sofiji. Druga poročila zopet velć, 'da se vrše na mnogih krajih v južni in severni Bolgarski veliki boji med bolgarskimi kmeti in vladi zvesto vojsko.
— Beograd, 12. junija. (Izv.) Po poročilih iz Caribroda se nahaja Stambolijski v SlavovicL V svoje posebno varstvo ima na razpolago močne oddelke organiziranih seljakov. Vladna vojska skuša obkoliti kmečko vojsko. Toda ne more prijeti Stamboliiskega v središču, ker za njegovim zaledjem dohajajo nove kmečke mase. Iz Sofije Je vlada odposlala proti Stambolijskenru en eskadron konjenice. V bojih z vladnimi četami je padel bivši minister Popov.
— Sofija, 11. junija. Oz v.) Pri Gornji in Dolnji Duplici so se vneli ljuti boji med kmeti in vladnimi četami. Kmetom poveljuje bivši predsednik narodnega sobranja. Vladino četo so bilo poraženo«
— Sofija, 11. junija, (Izv.) Vlada Je proglasila nad vso deželo Izjemno stanje. Nad mestom Je proglašen prekl tod. Vlada ie ustavila vse Časopisje zemljoradniške stranke. Izhaja tamo ie »Utro«.
— SoHJa, 11. junija. (BTA) Kabinet se je takole izpopolnil: Ministrstvo vojne: polkovnik Vulkov, zunanja dela: Kal o v, ostali portfelji so neizpreme-njeni
— Sofija 11, junija. (BTA) Mir In red povsod v deželi. (?)
— Sofija, 11. junija. (BTA) Nj. Vel. kralj Boris je v skupni avdljenci sprejel
člane nove vlade.
— Sofija, 11. junija. (BTA) Vodja komunistov je izjavil v ministrstvu notranjih del, da bo njegova stranka postopala realno.
— Beograd, 12. junija. (Izv.) Po poročilih iz Caribroda je pri5lo pri Dolsko-vu do ljutih spopadov med vladnimi četami in kmeti Te bitke se udeležuje 20.000 kmetov. Kmetje imajo na razpolago tudi topove.
— Sofi-a, 11. junija (Izv.) Vladine čete so dobile ipovelie, da moralo na vsak način vjet! Stambolflskega. Vlada bf najraje imela, da bi Stambolijski izvršil samomor.
VELESILE PRIZNAVAJO NOVO BOLOARSKo VLADO.
— Dunaj, 12. junija (IzvJ Bolgarski poslovni odpravnik dr. Stojlov Je prejel iz Sofije nradno poročilo, da je ministrski predsednik dr. Cankov obiskal zastopnike talin velesil fn jim naznanil sestavo nove vlade. Velesile so priznale (?) vlado la zastopniki so Izrazili vesef/e, da se tj revolucija Izvršila brez krvoprefitfa.
Madžarske simpatije do Bolgarske.
— Budimpešta, 11. Junija (IzvJ Vsi madžarski Usti s posebnim veseljem in veliko simpatijo objavljajo vesti o državnem jprevratu na Bolgarskem. Politični kroži so trdno prepričani, da je Bolgarski državni prevrat v pnr| vrsti naperjen proti nenul-skl mirovni pogodbi. Ti krogi pa tudi trdno verujejo, da je hotela AngUja in Italija nasprotovati vsaki eventualni intervenciji od strani kake tuje sile. V nekaterih klu-fcih, društvih In tudi po ulicah so danes na slovesen način manifestirali za Bolgarsko. Društvo »Probujajočih se Madžarov« se pripravlja m organizira ter caka samo na Ugoden moment, da tudi Madžarska izvrSi »ličen eksperiment, da se zruSl trianonska knlrovna pogodba. Madžarska se tajno ©borožuje In pripravlja za revolucijo, k! bi prinesla ujedinjenje vseh nekdaj Madžarski pripadajočih pokrajin. Ti krog! pričakujejo, da bi Italija in Anglija ostale v tem Slučaju popolnoma nevtralni, m bf le sank-'cfjonirale Izvršeno dejstvo. Madžarski politični krogi rudi z veseljem Izražajo upanje, da bo Bolgarska bistveno hi temeljito ^spremenila dosedanji politični knrz Stambolljskega napram Jugoslaviji.
KRITIČNI MOMENTI NA LAUSANNSKI KONFERENCI,
— Lausanna, 11. junija. (Izv.) Današnji dan je bil na mirovni konferenci 'tlan krize prve vrste. Nastale so velike ^diference med turško delegacijo in za-NreznikL V glavnem gre za vprašanje izplačila kuponov otomanskega dolga. •Izmet paša je konferenci predložil noto, !v kateri dokazuje, da Turčija ni v položaju izplačati kupone otomanskega dol-Jga v zlatu, pripravljena pa jih je plačati Fv francoskih frankih ali pa v kaki drugi ^primerni valuti.
6UBSKRIPCIJA AVSTRIJSKEGA POSOJILA V AMERIKI. New York, 11. Junija (Reuter). Ban-fcna tvrdka Morgan objavlja, da je buo avstrijsko posojilo četrt ure po otvoritvi bančnih blagajn popolnoma podpisano.
— New York, 11. JunUa (Reuter) V subskripcijskem načrtu o najetju avstrijskega »posoMla z znesku 25 milijonov dolarjev so bančniki Morganove skupine z gotovostjo Izjavili, da bo rezultat subskrlp-cije dokazal, da so amerikanski finančniki pripravl;en| pomagati onim narodom Evrope, ki imajo voljo do samopomoči In so pripravljeni obnoviti kreditno zmožnost
NEMIRI V DORTMUNDU.
— Dordtmund, 11. Junija (Havas). Med francoskim vojaškim oddelkom ln večjo skupino civilistov le prišlo do spopadov. Vojaštvo ]e streljalo. Na mesta Ji Mto pat
VITO) ^ ^ ^
NOVA USTAVA FEDERATIVNIH RUSKIH REPUBLIK.
— Moskva, 11. junija (Izv.) Komisija 25 zastopnikov vseh federativnih sovjet-skth republik Rusije, Je sklenila izdelati nov načrt ustave. Po tam načrta ima vsaka sovjetska republika popolno administrativno ln leglslativno oblast Vsem zveznim republikam Je skupna le vojska in pa za* nanje zadeve.
RUSIJA ZAHTEVA ZADOŠČENJE OD ŠVICE.
— Bern, 11. Junlla (Izv.) Zveznemu svetu le bil predložen protestni brzojav ruskega komisarja zunanjih zadev Cičeri-na v zadevi umora Vorovskega. Rusija zahteva od Švice zadoščenje ln iplačflo odškodnine. Zvezni svet Je sklenil, da se na spuiča v nikaka pogajanja in razpravljanja.
Pierre Loti t-
— Handave, 11. junija. (Izv.) Včeraj je umrl francoski pisatelj Pierre LotL To je bil psevdonim. Pisal se je Julij Viaud. Rojen v Rochefortu leta 1850., je služil dolgo časa v mornarici, katero je zapustil kot poveljnik ter se povsem posvetil literarnemu delu. Njegovih spisov je mnogo. Opisoval je poetično zlasti Ori j en t. Njegova sloveča dela so: Aziyade, Le mariage da Loti, Le roman d9 un Spahi, Madame Chrisanteme, Au Maroc Za njegovo najboljšo knjigo se smatra Pecheurs d* Island.
Slovenski Šolski otroci  v Benetkah In
Kimu*
— Postojna, 11. junija. (Izv.) Včeraj je odšlo pod vodstvom Šolskega nadzornika E. Medicha 80 šolskih otrok v Benetke. Koncem meseca bo izlet šolskih otrok iz Jul. krajine na grob neznanega vojaka v Rimu. Iz postojnskega in idrijskega okraja se romanja udeleži okoli 50 slovenskih otrok in 5 učiteljev.
Izzivanje Italijanskih nabornikov.
— Reka. 11. junija. (Izv.) S Krka je došla včeraj nekaj italijanskih nabor« nikov, sinov družin, ki so opttrale za
Italijo. Ko so se izkrcali, so začeli peti italijanske Izzivalne pesmi, kričati »VI-va 1* Italia« in sramotiti Jugoslavijo, dr* žavo, v kateri dobro žive. Običajni po-uličnjakl in postopači so tulili z njimi. Italijanski fantiči (s hrvatskimi priimki)
— Dr. Troabtć proti Palicu. V nedeljo
je priredil V dvorani Hrvatske zajednice v Zagrebu bivši predsednik lugoslovenskega odbora la bivši minister zunanjih del dr. Ante T r umb i ć shod, na katerem je polemiziral proti znanim izvajanjem ministrskega predsednika Nikole Palica v narodni skupščini. Shodu je predsedoval dr. Ivan Lorko-vfć. Dr. Trambić ie uvodoma svojega govora preciziral stališče, ki ga le med vojno kot predsednik Jugoslov. odbora zastopal on, in stališče, k! ga ie zastopala srbska vlada oziroma ministrski predsednik. Pa-$16. Palic ie zastopal stališče, da je Srbija subjekt, a prečanske pokrajine objekt ki ga Je treba osvoboditi. Dr. Trnrnbićevo stališče pa Je blo, da so pokrajine pod Avstrijo subjekt, ki se bo — sam osvobodil in bo ravno-praven Srbiji.    To dvoje pojmovanj Je temelj razlike m diverzije med Pa Si čem ln dr. Trumblcem. Te svoje koncepcije se Pa-šić še danes drži. PaSić Je vodil ln ie vodi vedno politiko samo srbske države, da je PaŠIč pomagaj odpirati vrata članom J neslovenskega   odbora v tujini,   to Je res. Dr. Trumbić je zanikal, da bi dr. Trinajstlć Izjavil na slovensko trditev, da sežejo Slovenci do Zagreba, da bi v tem slučaju za Hrvate ničesar ne ostalo. V nadaljnjem svojem govoru se je dr. Trumbić postavil popolnoma na Radi će vo stališče.    Izjavil je med drugim: »Vidovdanska ustava je samo kos papir]a. Ml smo narod, a ne del rro-tanenskega naroda Ako to sporoča ves hrvatski narod Beogradu, le-ta ne sme tega izpodbijati, s ie manj trditi, da bi to bile avstrijske tradicije.« — Govoreč o srbskem nacionalizmu, je Trumbić naglasa!, da Je temelj In karakteristika tega nacionalizma — nravoslovle.    Razlika med hrvatskim ln srbskim nacljonallzmom Je ta. da ie hrvatski nacljonalfzem Evrope.   Zapada, srbski nacijonalizem pa Je bizantinizem. Govornik Je dalje dokazoval, da je Paslć zakrivil, da Ja Italija okupirala naš teritorij. Trdil Je, da je pokojni dr. Vesnić podpisal premirje, po katerem je Italija dobila pravico, da lahko okupira razua teritorija, spornega po londonskem paktu, še Split, Dubrovnik. Kotor, LJubljano In Zagreb Da se to nI zgodilo, jc preprečil Jugoslovenski odbor. Koncem svojega govora Je dr. Trumbić obširno govoril O vidovdanaki ustavi, o kateri Je rekel, dr Je srbsko - turska ustava. Poudarjal je, da ta   ustava   moralno nikdar ni obstojala in da torej ž njo ni treba računati. — Občinstvo Je sprejelo dr. Trmnbičev govsr z viharnim   odobravanjem. Čemur se nI čuditi, saj se ie dr. Trumbić s tem svojim govorom popolnoma postavil na Radićevo stališče. Zbor Je zaključil dr. Lorkovlc, ki le naznanil, da bo Hrvatska zajednica izda!* Trum-bleev govor v posebni brošuri.
ss Kako govori Radić o kralju. V nedeljo je imel Radfč shod v Jamnici. Na shodu je imel zopet velik govor, v katerem je govoril o vsem mogočem, kakor je pač njegova navada. Logike ni bilo v njem nobene, pač pa polno dema-goštva. Svoj govor je pričel z vsklikom »Hrvatski republikanci! Hvaljen bodi Jezus! Živela republika!« Nato je govoril o ustvaritvi Adama in Eve, o ciganih, o sv. Eliju, o papigi, o malem dečku, ki je kralj, in o velikih volovih, ki so narodi Nato je izvajal: »Čitajte »Službe-ne Novine«, ki izhajajo v Beogradu, takšna novine imamo tudi v Zagrebu, pa obrnite prvo, drugo, tretjo stran. Kaj je tam napisano? »Mi Aleksander«. Zakaj ne pravi »Jaz«. Gospod Bog pravi: »Jaz sem Bog oče«, a on — »Mi«. Dobro, tako so ga naučili, ali slabo so ga naučili. Pa ako to gledate, kaj vidite? Nikjer se ne pove, nikjer se ne pravi, kdo vse to plača. Kraljestvo enostavno postavlja uradnike, to jc fabrika, ki fabrcira u radništvo . . .« — V tem tonu je govoril Radić, mešal je zelje s fižolom, povedal pa nI niti ene pametne besede. Kljub temu so ga kmetje kakor zamaknjeni poslušali, in blokaški listi priobčujejo dobesedno njegov govor, kakor da bi bil pravi evangelij. Pa se ne zavedajo, da izdajajo s tem sebi pravo ubožno spričevalo.
ac= Bivši ameriški rojaki v ječah. Ameriški listi poročajo, da jo bilo lansko leto zaprtih 20.000 bivših ameriških vojakov. Pslhijater dr. Lorenz v Wsicortsl-nu pravi, da pretežno veČina teh mož ne more nfliče smatrati odgovorne za dejanja, ki so jih spravila v navskrižje z zakonom in so morali biti obsojeni v zapore. On pravi da 55 odstotkov obsojencev ni duševno normalnih. 25 odstotkov jih je naravno slaboumnih, 26 odstotkov pa jih trpi na telesnih poškodbah, pridobljenih tekom vojaške službe. 30 odstotkov Je kršilo postavo pod pritiskom gospodarske bede, ki je povojna posledica. Listi izvajajo, da je to zelo značilno za skrb, katero ima kapitalistična država za svoje ljudi, ki so izpostavljali na bolnih poljanah svojo Življenje in zdravje.
as Stranka crno-nintanfii legftiini-stov na Dunaju pripravlja, kakor poročajo nemški listi, na dan 10. junija mo-narhistično manifestacijo, ki se bo vršila pred spomenikom cesarja Jožefa II. pod pretvezo 1401etnega jubileja, kar je bila odpravljena tlaka. — Dunajski Nemci
so Izjavljali, da gredo služIt v Italijo s «v# pač g^nio is Oo spominih na svoje navdušenjem. Danes so odpotovali PO trečne čase. ko so se nazivali »Herren-navadnem krlčaškem slovesu od ljudi, ki   vo|ir€ avstrijskih narodov, med katerimi
gospodujejo sedaj po mestnih ulicah.
ZAPLEMBA PREMOŽENJA STAMBOLU-SKCOA.
— Parts, 11. Junija (Izv.) Ha asasatnaj Stambolljskega so sapleaOt as 94 aOJoaov.
so imeli vsepovsod prvo in odločilno besedo. Krivično in nasilno avstrijsko monarhijo Je zrušil vojni vihar, a za avstrijska Nemce so Istočasno minuli sreče hi slave časL
Ji,-
Gospodarstvo.
—g Kmetijski pouk na deželi: Oddelek za kmetijstvo priredi v drugI polovici meseca junija t L naslednla strokovna predavanja in sicer na Kranjskem: V nedeljo, dne 17. junija t L: v Trebeljevem o splošnem kmetijstvu (Ambrož), v Tunjicah o sadjarstvu (Marinček), na Sv. Gori pri Litiji ln na Vidrgi o poljedelstvu, živinoreji in sadjarstvu (Jereb), v Ratečah cbČ. Stara Loka o živinoreji in travniitvu (Hladnik), pri Sv. Vidu (Okraj Logatec) o živinoreji in vrednosti pravilna gnojišč in gnojilnih Jam (Matjašic). v Sodražici o sadjarstvu (Zdolsek). na Krki poldnevni čebel, tečaj (Okorn). — V nedeljo, dne 24. Junija t 1. na Čatežu In pri Sv. Križu o kmetijstvu hi občinskih organizacijah (Gregorc); v Zalogu (okr. Kamnik) o poljedelstvu, (Marinček), v Št. Lovrencu o vinarstvu in sadjarstvu (Kafol), v Škofji Loki o živinoreji (Hladnik), v Čepliah in Starem trgu o živinoreji in pašništvu (Kondi), v Le-Žah o hlevskem gnoju in umetnih gnojilih (Sustič), v Cerknici o kmet. statistiki (Mat-jaSič), v Novih Lazah (Kočevje), o živinoreji (Zđolsek), na Robu čebelarski tečaj (Okorn). — V nedeljo, dne 17. Iunija L t pri Sv. Primožu na Poh. o pridelovanju krme in o pospeševanju živinoreje (VVernig). pri Sv. Antonu v Slov. goricah o splošnem kmetijstvu (Štrekelf), pri Sv. Barbari v Halozah o vinogradništvu (Zupane J.), v Zj. Ponikvi o živinoreji (Zupane M.), v Dolini in BoJrraCu(Prekmarje), o vtnorej! in sadjarstvu (Pavlica). — V nedeljo, dne
24. iunija t. Li v Remšnlku o pospeševanju živinoreje in sadjarstvu (VVernig), v 7.1-vrču o vinogradništvu (Zupane J.),v Konjicah o okrajni organizaciji za povzdlgo živinoreje (Zupane M.), v Seheborcih ln v VanečI (Prekmnrje) o vinoreji in sadjarstvu (Pavlica), v Spod. Bistrici (Prekmnrje) o boleznih Jn škodljivcih oaJHh kult rastlin (Vojsk).
—g Čebelarska podružnici n LJubljano m okolico priredi dne 17. junija 1923. ob 3. uri popoldne poučno predavanje v HruSfci. Predava čebelarski učitelj g. ravnatelj Slapsek o praktičnem čebelarjenju o A. 2. panju in vzgoji matic. Zbirališče pri šoli v Sp. firušlcf. Čebelarji in prijatelji čebelarstva so vljudno vnbtjent.
g Obveznice necnIHcIranm prertVomlh posoli! Wvše Avstro - Osrsfre se vrameJo Iz obteka. Finančna delegacija objavila uradno: Po razpisu generalne direkcije državnih dolrov v Beogradu D br. 9976 z dne
25. maja 1°23 se vzamejo iz obteka tudi vse obveznice neunificlranih predvojnih posojil. Med te spadajo pred vsem 3*/» obligacije, o verne komore za oddajo cerkvenega srebra leta 1809 (3*/» Hofkanunerobll-gatlonen f vir die Kirchensilberlieferung m Jahre 1809). Lastniki takih obligacij, ki obligacij ali ie niso oddali aH pa so Jim bife vrnjene, naj jih nemudoma posijelo neposredno generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu.
—g Nekaj za vinske trgovce Ln gosnT nlčarje. V gornji Pesniški dolini so lansko leto pridelali razmeroma dosti boljSe vino kakor v ostalih krajih Štajerske, To velja posebno za krafe Zgor. Sv. Kungota, Sv. Jurij in Svečlna. PesniSko vino ima posebno prikupliiv okus liki pekrslco in slov. blstriSko ter je posebno za poletje izborna pijača. Mnoco vinorejcev Ima še ves lanski pridelek, dobi pa se tudi Se starega. Refrektantom bi Šel iz prijaznosti na roko narodni trgovec In gostilničar v Svečfm* (p. Z&- Kimffota) g. Mat. Arh. ki preskrbi tudi voz na kolodvor Maribor.
—g Dobava mesa. Pri intendanturi Savske divizijske opasti v Zagrebu in pri komandah mesta v Susaku, Dolnji Lendavi in Murski Soboti se bo vršila dne 15. junija t. L ob 11. url dopoldne ofertalna licitacija glede dobave mesa za primorske garnizije oziroma 2ami-^ije Dolnja Lendava in Murska Sobota za čas od 1. julija do 30. septembra 1923. Predmetni oglas je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
— g Dobava opeke. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 21. junija t. I. ofertalna licitacija glede dobave razne opeke. Predmetni oglas ie v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Dobava karbolne raztopine. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vrSila dne 19. Jtrnija ti. ofertalna licitacija glede dobave 5000 kg karbolne raztopine. Predmetni oglas ie v pisarni trgovske ln obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
—g Dobava strojnega olja in masti. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vrfclla dne 23. junija ti. ofertalna licitacija glede dobave raznih olj in maščob za stroje. Predmetni oglas z natančne!§imi podatki je v pisarn! trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled
g Dobava tiskarskega brzostroja. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici sprejema do dne 25. junija t 1. ponudbe glede dobave tiskarskega brzostroja z avtomatičnim aparatom za vlaganja. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornica v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Prodala starega železa. Pri komandi podoficirske Sole v Šibeniku se bo vršila dne 25. junija t I. Javna dražba približno 62 ton starega železa. Predmetni oglas |e v pisarni trgovske in obrtniške zbornica v LJubljani Interesentom na vpogled.
—g Dobava sode, Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vrSlla dne 27. Junija t 1. ofertalna licitacija glede dobave 1 vagona amoniakove In 300 kg mastne sode. Predmetni oglas ie v pisarni trgovske ln obrtniške zbornice v LJubljani
litameaton aa vpogled
Predavanje o jtpslovenskem
nacionauzm
Včeraj zvečer je priredil oblastni odbor tukajšnje Orjune v treni Ni rodnega doma predavanje o p*?rm n«ch>r,s zmu Predavat Jo predsednik splitskega centralnega odro« ra, dr. Korolija Poslušalcev, večinoma članov nacionalistične organizacije ln nji« hovih mladih somišljenikov, se je tbralo do 200. Burno pordravljen je z*čcl predavatelj svoj govor s prispodobo, da se mi! rdi do* rnovir.a v sedanjem času kakor mh^a žena v porodniških mukah. Razprostrla se Je po
Eoljanah, ki so talire s krvjo in posejane s ostmi neštetih naš:h ntjhojsih tinov in v strašnem drhtenju vacga svojega bitja pripravlja, da da od sebe novo življenje, de rodi red. mir in blagostanie naiemu i^mu« čenemu narodu. Cts je kritičen, ker ni Ieks, ki bi ji fn bilo mogoče dati v tem času. in zdravrikov. ki bi ji olajšali težko In neizbežno funkrljr* njenega orgtniTni Vse roke so se obrnilr od nje, prepustna je sam« ivoji iivljens' i sili in odpornosti svoje mlade narave. To je občutek vseh. ki s*r * okrog nje, to je on«*utek nje '«me m vse duhovne oči, pa rudi njene, ki so zastrte z mukami, so uprte v poosebljeno prednC njene življcnske sile in odpornosti, v dobro organizirano in v krepke falange spojeno domovine? Koliko resnično vrednetf.i In ne« nacijonslno omladino, v Orjuno. V tem čtsu sili vsakomur ni terik vprašan'c: K.ikšnt je in ra Čem stremi življcnska sila rnše mladr domovine. K^iko rr-snično vrednega in ne* smrtjo ho?tnstvenejM ima v r^kf-Mh rn načelih, po katerih Živi in dela? Kaj le notrnnj! Boinnatvcm of*nj, ki }o tvori in ji daje življenje?
Predno je pred«v«tel t govoril o programu nacionalistične organizacije, je v kratkiV besedah omenil, da je nacijonaln? pokreta opažati danes tudi v mnogih dritjjih dr/avah. tako v Italiji, Franciji, Mad.rarski. Češkoslovaški in celo Rusiji. Značilno je. da one države, ki iih svetovna vojna nI tako t-prizadela, kakor n. pr. AngleSke. Amerika. Španska, Skandinavske in druge nevtralne države Se ne poznajo nacijonalnega pokreta. Nai jugoslovenskl nucijonalizem p« m" imitacija italijanskega faiizme, ni samo od mev razmer med in po vojni, marveč Je docela samonikel, kajti njegov i/vor leži b^], globoko, on datira iz davne prošlosti. Na? sedanji nacijonalizem je nadaljevanje pred* vojne nacijonalističre omladine, kl jc jo^v; nadaljevanje n-scijonaTirms česMesctfh let. Ta pa je zopet nadaljevanqe fl'rsketf« pokret*, kt Je Kil odmev horhe* fet n*vohot^-uje Srb'ie in Črne gore. Ta borb t pt ie bila odmev Kosovske tragedije in romantike, ki jc ?iveU v du5i naroda fako, da sedanj: težk! položaj našega naroda datira od nje* govepa pojava nt areni kulturne Evrope NpJ danaSnji ktkor tudi predvojni in prejšnji nacijonalizem izvira neposredno Iz gotovega pesniškega nagnjenja našo rase. ir. njene notranje yelje. d* prid.? do Jrrđra v
kulturni skupnosti nsroda in n^ne instink* tivne težnje ra resnico in morslo. Na* na* cljonalircm je neposredni rezultat vrlin na* Je narodne psihe, kajti vsako njegovo e m pačijo je spremlja! procvit *n prebil len je na$c poezije in umetnosti sp-oh. Vaoačno je sta* liSče onega, ki meni. da je sedanit jufor.lo* venaki nacijonalizem aoroden italijanskemu fašizmu. Polet! znakov ?taf;;an«:T:e ps-rdi; stične in egoistične du?e ima fašizem v nasprotju t naSfm r?o-;rrtom to lastnost, dm vidi svoj cilj v vlad.»n<u Jn prova lan ju j^»to* vih reform v življenja itelij.in<Ve držav© Na§« nacionalistična organizacija pa ne strem? za državno oblastfo. marveč* za duhovnim vodstvom naroda, njen cilj jo poglobiti In stvorit! novo narijonalno ver, W naj bo prepojena x Isk-nml božanstven© lepote, vedrine in harmonije.
Izvajanjem o aploSnih smernicah je sledila podrobna razlaga programa. Država kot
organizacija mora odgovarjati glavnim potrebam naroda. Da hi pa tudi državni organizem odgovarjal tipu In zahtevam naše psihe, je treba, da je narod suveren v dr* žavi. Svojo voljo uveljavlja potom izvoljenih zastopnikov, todt» on mora tudi direkta no sodelovati v državnih funkciiah. v upravi samoupravnih edinic. Ra/rede priznava nacionalistična organizacija samo v tolikrn
v kolikor ščitijo materijelne interese po-samnih članov, ki jih pa morajo podrediti splošnim interesom naroda. V praksi deluje organizacija pozitivno in s konstruktivnimi metodami ali pa negativno in z destruktiv* nimi metodami. Negativno delo gre za tem. da se ittrebijo vsi elementi, društva, skupine in stranke, ki hočejo razrušiti obstoj države in edinstvo naroda, pozitivno p« obstoji v probujaniu naeijonalne samoza* vesti, fizični In duievni vzgoji mladina za vojaike in idejne borce, propagandi slovaru ske solidarnoati itd. Orjuna šteje 400 organizacij a 70 tisoč aktivnih članov.
Svoje predavanje jo dr. K. o r o! i I * za* kiju Čil r. besedami: Po naših poljanah, grij Čih in dolinah leŽI milijon bMih kosti naiih bratov, ki so padli za to, da sc stvori ta drŽava, Ce tako razmetane gleda z viška duša, ki čuti za to državo, se zde kakor nekaki čudni, strasni beli znaki, hieroglifi, pisma, kJ v svetem jeziku nase zavesti tvo* rijo strašen napisan onomin, pritajen klic, kletev: Vsi, ki ste ostali in vi, ki se rodite, čuvajte veliko delo, za katero smo dali mi svoje življenje in ne dovolite, da se to delo uniči. Odgovor na ta onomin In klie daje močan glas mladega m plamtečega viteza, ki se probuja in kliče: Ne bojte se. mrtvi bratje, spite mirno! Mesto vas mrtvfh bdi nad va§im delom Or*iu*r.a?« Navzoča mladina, ki je ves ras z zanimanjem sledila izvajanjem govornika, fe sprejela besede s viharnim odobravanjem.
VELIKI KNEZ   NFKOLAJ NTKOLAJEVlC V PARIZU.
— Sofua, II. Junija. »Rus!« prlobčnte zanimive podatke o poseru velikeca kneza Nikolaja Nikolajevlča v Parizu. Na kolodvoru ga je sprejela častna vojaška straža, zastopniki vlade, armade m ruske emigracij. Nikolaj Nlknla'evfč je spreal Vran-glove trenerale Mlllera, Kutepova In Satl-lova. V pogovoru z njimi se ?e zelo zan!mal za vse, k?r se tiče armade fn je prosM, naj v njegovem Imenu pozdravio gen. Vran-gla. Izjavil ie, da se popolnoma strina z naziran-em Vrangla, da se ruski častniki nikakor ne smejo vmeSavat! v politične dogodke Evrope ln bližnjega vzhoda. Veliki knez te ja nastanil v Sajnt-Deny bliza Pariza«
Stev. 133.
Dnevne vesti.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 13. jnnija 1923.
V Lmbtjani. dne
— Nali klerikalci v zagati Iz Beograda poročajo, da je poslal Radić dr. Korošcu ukaz, da mora s svojimi poslanci zapustiti narodno skupščino   ter pričeti z abstinenčno politiko. To Radičevo povelje je klerikalce spravilo v veliko zagato. Zavedajo se, da bi jim bila absti-nenena politika, ki jo dela Radić, v neizmerno škodo, zato se trudijo z vsemi silami, da bi Radića prepričali, da je v interesu skupne stvari opozicijonalnega bloka, ako ostane klerikalni klub Se nadalje v parlamentu in opravlja tu posle Radičeve izvidnice. Kakor je Radfić že ti mast, noče uvaževati teh klerikalnih argumentov in sili na to, da se Korošec pokori njegovemu povelju. Ker se klerikalci nočejo ukloniti, je nastalo med Radićem in klerikalnim klubom zelo napeto razmerje. Klerikalni poslanci javno govore, da se za nobeno ceno ne uklonijo zagrebškemu diktatu in da raje izvajajo konsekvence in se ločijo od Zagreba, kakor da bi zapustili Beograd. Radovedni smo,   kako se bo   ta spor končal. Kakor vse kaže, bo to pot moral odnehati Radić, ako hoče še dalje obdržati   svoje   klerikalne zaveznike. Klerikalci namreč" prav dobro vedo. da bi izgubili igro v tem trenutku, ko zapuste Beograd. Zato se raje celo spro z Radićem, ki jim itak ne more nič dati, kakor da bi pustili polne lonce, ki so postavljeni zanje v Beogradu.
— Proslava obletnice kraljeve poroke v Bukarešti. V Bukarešti se je vršil na tast našega kraljevskega para ob obletnici poroke svečan sprejem, pri katerem le bil navzoč romunski kralj v uniformi fugosloven-skega polkovnika. V Jugosfovenskem poslaništvu le bila prirejena čajanka, kateri sta prisostvovali obe kraljevski rodbini z od-tičnimi predstavniki Bukarešte.
— Z zagrebškega vseučffišča. Vseučilišči docent v Prag! g. dr. Pavel 5 a v n I k' Je imenovan za rednega profesorfa dermatologije na medicinski fafeutet! v Zagrebu.
— 2 nase univerze. Fakultetni svet jurldične fakultete je izvolil za prihodnje visokošolsko leto 1923—1924 za dekana 2. dr. Frana Elleria, rednega profesorja finančne vede in finančnega prava, a kakor prodekan bo fuTigiral g. dr. Rado KuSej, redni profesor kanonskega prava.
— Prfznanfe QnbQanske univerze od strani pruskega ministrstva. Ugotovimo lahko danes prav razveseljivo dejstvo: Izpiti, položeni na ljubljanski univerzi, so priznani od strani ministrstva v Berlinu. Na§a sotrudnlca, medlcfnka gdč. Božena K o k a I j, ki je sedaj vpisana kot redna slušatellfca na medicinski fakulteti v Halle (S) na Pruskem, Je dobila od pruskega ministrstva za narodno blaginjo sledečo rešitev svoje prošnje: »V sporazumu z g. ministrom za znanost, umetnost te narodno izobrazbo in z g. državnim ministrom za notranje zadeve odobrujem, da se smatrajo Va?i na univerzah v Ljubljani in Gradcu položeni medicinski izpit! za zadostne kot nadomestek nemških zdravniških predizpitov v svrho obiska kliničnih predavanj in vežb kot praktikanti-nja, kakor tudi za doprstitev k zdravniškemu izpitu. Pravočasno pred položitvijo Izpita rrd predložite svojo prijavo, opremljeno s predpisanimi spričevali. Odobritev sledi z izrecnim pridržkom, da si s tem ne pridobite pravice na kasnejšo dopustitev k praktičnemu letu in na dovolitev pripustitve kot zdravnica za območje nemške drŽave.« To dejstvo je zelo razveseljiv pojav za našo mlado univerzo, kot znak modernega časa naj ugotovimo še dejstvo, da si je to priznanje izposlovala slovenska viso-košotka sama.
— rTermann Wendel> ^lan »Matice Srpske«, >Matlca Srpska« v Novem Sadu Je publicista Ffermanna Wendla Imenovala za svojega rednega člana.
— Angleški zastopnik ministrstva prosvete g. Egerton potuje po Jugoslaviji in obiskuje po večjih mestih osnovne in meščanske šole. da prouči njih ustroj in uredbe, ki so s tem šolstvom v zvezi. V LJubljano pride g. Egerton tekom junija t. 1. in so vsa podrejena šolska oblastva po v. šol. svetu opozorjena, da mn gredo pri tem obisku % vsemi potrebnimi podatki na roko.
— Amerikanski zdravnik g. dr. I. Kern našo rolak iz Clevelanda, se Je po 20 letih s sofrrogo in sinčkom vrnil na kratek oddih v staro domovino. O. dr, Kern je Študiral gimnazijo v Ljubi ?anf, medicinske Študije pa Je dovršil v Clevelandn ter Je tamošnjim Slovencem že dolgo vrsto let dobro znan kot izvrsten zdravnik. Ko se Je ustanavljala naša mlada država, le bil v Wa-shingtouu agilen delavec v Narodnem Veču Poznan je tudi kot avtor v Ameriki mnogo rabljenega augleško-slovenskega besednjaka, ki se že tudi pri nas močno uveljavlja. Svoj oddih v na§| sredi namerava g. dr. Kern Izkoristiti na ta način, da spoznava naše bolniške zavode ter s! v nllh pomnoži svoje bogato znanje. Nastanil te Je v hotelu Union. Ro'aka v svoji aradl pri* srčno pozdravljamo ter mu želimo, da mu stara domovina Izpolni vse želje, ki so ga za neka i Časa privedle v njeno narocle.
— Zdravstvene stanje mesta LJubljane. Zdravstveni Izkaz mesta LJubljane v časa od 3. do 0. Junlla izkazuje to-le statistiko: Umrlo Je 13 oseb, 7 moškega In 6 ženskega spola (tujcev 7). Smrtni vzroki: žlvljenska Ha** J. Uttft>Jjl
12. junija 1923.
rane 2, možganska kap i, srčna hiba bolesni žil ja 2, drugi naravni smrtni vzroki 2. Med tem Časom se je rodilo 24 otrok, 10 moškega in 12 ženskega spola (2 mrtvoro-Jenca). Naznanjene nalezljive bolezni: ikr-latica 4 slučaji.
— Odbor za prenos JudenburškJl Žrtev in Ivana Endllcberfa nujno prosi vse one posameznike, društva ra korporacije, katerim Je dostavil ali Izročil razglednice s spomenikom na grobu narodnih mu-Čenikov in razglednice Ivana Endlicherja da skušajo kolikor mogoče veliko razglednic med ljudstvo razprodati. Slike so predvsem lep spomin na naše žrtve in na naše osvobojenje; ni pa pozabiti, da je izkupiček razglednic namenjen podpori vdov in sirot Judenburških žrtev, za katere ne skrbi ne drŽava, ne pokrajina — nihče. Narodna čast zahteva, da zlasti revne sirote ne ostanejo zapuščene. — Zlasti oni naj obilno segajo po razglednicah, kateri k vsem velikfm stroškom prevoza do sedaj 5e niso ničesar prispevali. Zneske je pošiljati na naslov: Ooslar Branko, Breg 10/11. Ljubljana. — Odbor.
— Zamenjavajte papirnati drobiž. Pišejo nam: 2e prejšnji mesec je delegacija ministrstva financ razglasila, da davčni uradi zamenjavajo defektne novčanice po 14, % in 1 dinar z novimi. Ker pa so v prometu večinoma in čimdalje grše novčanice teh vrst, dokazuje, da se občinstvo ne mara posluževati te ugodnosti, pač pa slišimo povsod pikro kritiko »te pr. cunje«. Posebno zmečkan, pomazan m raztrgan drobiž Izdajajo nekatere natakarice, ki tlačijo vse križem mešani papirnati denar v svoje torbice. Res nI vselej časa, da bi denar sproti poravnavale in sortirale, a toliko odmora se že dobi vsaki dan. da to vsaj naknadno store. Koliko hitrefe in dell-katnejše bi lahko gostom Izmenjavale, ako bi Imele dobriž poravnan m sortiran n. pr. v kaki knjižici. Od posameznika se ne more zahtevati, da bi hodil svoj drobiž zamenjavat v davkarijo, pač pa lahko to store večkrat gostilne, trgovine, denarni zavodi Itd.
— Kopanje v Gruberjevem kanalu In na Prulali je policijsko strogo prepovedano, in to za odraščene kakor za
mladino.
— Celjske vesti. — Pomanjkanje mesa. Zadnji čas je zavladalo v Celju pravo pomanjkanje mesa. Mesnice in stolnice so prazne tako, kakor to n! bilo niti v najhujših časih pomanjkanja med vojno. Kmetje sedaj žh/ine ne prodajajo, ker je dovolj krme. — Sprejemni izpit za I. razred se vrši na celjski gimnaziji v soboto dne 30, junija ob 8. uri zlutraj. Ako pa bi višja šolska oblast odredila drugi rok, bo ravnateljstvo to pravočasno razglasilo. Senioratsko zborovanje evangeli-skih občin Slovenije se je v nedeljo vršilo
v Celju. —i V mestnem gledališču so v soboto zvečer igrali šolarji iz Laškega pod vodstvom učitelja g. Kislingerja mladinski igrokaz   »V Jaaljestvu palčkov«.« Prireditev je dobro uspela.   — Zvezna dirka  kolesarjev se je kakor vsako ! leto, vršila minulo nedeljo v Celje. Udele- i žili so se dirke razni klubi Slovenije, iz j Ljubljane, Šoštanja, Maribora itd. Po kosilu se Je v hotelu »Balkan« vršil občni zbor j kolesarskega podsaveza Slovenije. Nato je j bH obhod po mestu in veselica v restavra- j ciji pri »Istrijancu« na Ljubljanski cesti. — j Porota. Zadnji dan drugega porotnega i zasedanja v Celju so se vršile še tri obrav- j nave. Prva proti Janezu Sinkovič iz Ime-nr^a, kateri je 7. ma?a ti. v gozdu Polič-niku ipri Podčetrtloi umoril    Janeza    Za- j grajšeka s strelom v glavo fn ga   oropal j živine in denarja. Zagrajšek Je Še nekaj ča- ; sa žrvei in Izpovedal, da storilec nI bil ni- j hče drugi nego Sinkovič s katerim sta se i vračala s sejma v Rogatcu. Po krivdore-ku : porotnikov je bfl Stnkovič obsojen v smrt na ve Šalita. — Roparski napad. Dmgi j se le zagovarjal, obdolžen roparskega na- j pada Franc Višnikar, samski rudar iz Tr- j bovelj, kateri je v noči 2. nov. 1920 napa-del v Št Lenartu v trboveljskem okraju | Antona Haceta, ko je tpri njem prenočeval, j Udaril ga je s sekiro po glavi, tako da le S Hacin obležal nezavesten In je bil vsled j poškodbe dalj časa za delo nezmožen. Na- j to ga je oropal raznih stvari. Višnikar je j dejanje tajil. Ker glavne priče Kacina k i razpravi ni bilo, je sodni dvor razpravo preložil — Zagoneten   umor orožnika. Razprava (proti morilcem orožnika Lužnika, katerega so našli pozimi meseca februarja na železniški progi med Pesjlm m Šoštanjem, le končala z oprostitvijo obtožencev Franca Tanšeka, Ivana Božiča ter Franca Podlesnfka. Pri četrtem obtožencu Francu Schwarzu pa so porotniki potrdili le vprašanje glede težke telesne poškodbe, tatvine hi goljufije, nakar ga je sodni dvor obsodil v 3 in pol letno težko ječo. — S to razpravo je bilo drugo porotno zasedanje v Cellu končano.
— MARIBORSKE VESTI. — Velikan, j tki promet jc bil v nedeljo popoldne po j
vi no t oči h okolice Kamnica*Sv. Urban. Na ) posestvu benediktincev je bilo do večera čez \ 1000 ljudi Proti 21. so se od tam vračale v mesto cele procesije veselih posetnikovj preveaeli del je ostal is tam, nekateri so ležali kot »snopje« po vrtu. — Su vilici onesveščen. V nedeljo opoldne se je v Go* sposki ulici zgrudil lltograf Nsehtigal baje vsled »rcnih krčov. — V policijskem rano*
rti fe pod iv j ml Maks Tremšek. Razbijal je po oknih In se pri tem tako ranil na roki da je moral nastopiti reiilni oddelek. — Vtjeri 15 H se |e ns zahtevo pri« Jetih dunajskih »tutov napotil neki odvetnik v Beograd, ker stojita Žida na stališču, da stvar polletje nič ne briga in da ju pob* cljs nI zasačila pri tihotapstvu samem.
— Ogenj na kolodvoru v Teinu. V po« j nedeljek popoldne okrog 17. ure se je na predkolodvom v Terau (Maribor) najbrže vsled Isker Iz lokomotive vnel 1 vos sena ▼ tovoru s 36 vozovi, med njuni 5 vos sena. Vem. U se Je vnel. Je bfl v drugi vrsti j
ja*Ja m «*f* nmmatfft a, š
večjega ognja ves tovor obstal na mesto. S prvo gasilno akcijo je prišlo osobje Južne železnice. Ogenj iz gorečega voza je švigal v visokih zubljih kvišku. To pot se je po« sebno izkazala točnost mariborskega gasu*« nega društva. Ob 17. uri je bil gasilni oddelek aviziran, 15 minut pozneje je že stopa v akcijo. Kolikor do 19. ure sntno, Je zgorel samo že prvotno goreči vagon, ostalo se je rešilo.
— Z vojaško poiko v srce. V nedeljo popoldne so se fantje v Geredi vasi (Fala) sprli in pretepli Neki 20ietni Weingerl si je dogodek vzel tako k srcu, da si je z vojaško puško pognal kroglo naravnost v srce. — Čudno je, ga se nahaja po tolikih revizijah in razglasih za oddajo orožja še vedno v neposredni okolici Maribora dovolj orožja v rokah mladine.
— Železniška   nesreča   n«   Ga ljevici.
Včeraj do»oldne se Je zgodila na Galievi-ci ob dolenjski progi Strašna nesreča, ki Je zahtevala mlado človeško žrtev. Vladimir Marenče, 13 letni sin gostilničar]! Jurij Marenčet z Dolenjske ceste, se je vračal z vozom, s katerim je peljal redno delavcem Južlno, z Barja proti domu. Ko je z vozom hotel pasirati železniški prelaz na Galjevici, je nenadoma pridrvel br-zovlak, kf vozi v Karlovac in treščil z vso silo v Marenčetov voz, ki se razklal. Vladko Marenče pa Je v polkrogu od-letel na tir in ga je lokomotiva popolnoma razrnesarila. Vlakovodla Je sicer opazil nevarnost in je skušal vlak ustaviti, vendar je bilo prepozno. Konj se je utrgal od voza m zdirjal domov. Kakor čujemo zadene vso krivdo na nesreči železniško upravo, ki Drehoda čez Oaljevlco In tudi Orlovo ulico Še nI opremila z barieraml. dasi sta obe ullcf Javm cesti. Tudi ne gori ponoči na omenjenih prehodih ntkaka luč. Malo več obzirnosti od železa. uprave bi bilo pričakovati.
— Razne nesreče. Sodarski valenec Alojzij Bogovic je na Vrhniki polnil sifon-ske steklenice, pri čemur je ena eksplodirala. Bogovic se je precej obreza! na levi roki. — Puškarski vajenec Ivan Siražiščar zaposlen pri tvrdkl Ševčik, je snaži! samokres, ki se je nenadoma sprožil in rmi pre-strelil levo roko. — Fran BlažiČ. delavec v opekarni »Emona«, si je pri delu poškodoval desno oko. — Posestnik Ivan Božič Iz šmartnega pod Šmarno goro. Je padel s kolesa in se ipotolke! na glavi. — V prepiru le livarja Adolf Hrovata udaril njeoov brat s kolom po glavi, vendar ne opasno. Vsi poškodovanci so bili prepeljani v bolnico.
*— Tragedija mlade Rusinje. V §ubotici si je z britvijo prerezala >rat JSletna Rusinja Taiza Sislpovit Prepeljana Je bila v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Kot vzmt samomora se navaja nesrečna ljubezen, ker oce Ivan Sisipovič. bivši stotnik v carski gardi, ni dovolil, da bi se hčerka poročila z emigrantom Sergejem Knečkovim. Dekle si Je to tako vzelo k srcu, da je sklenilo, da si konča življenje.
— Uradnik kot tihotapec. Uradnik prometne inšpekcije Branko Močič iz Velikega Bočkcreka Je iztihntap?! iz Romunije prispelih 120 vagonov soli brez carine. Mo-Č!ć Je bil oddan v roke oblastim.
— Velika tatvina znamk na beogradski
glavni pošti. Na glavni poŠti v Beogradu Je bila odkrita velika tatvina znamk. Škoda, povzročena državi, znaša nekaj milijonov dinarjev. Kot glavni krivec je bil aretiran knjigovodja Bogoljub Obradovič, ki je prodajal s posredovanjem drugih znamke v inozemstvo. Kakor javljajo, je v Škandalozno afero zapletenih tudi neka! višjih uradnikov. Policija nadaljuje s preiskovanjem.
— K Paskijevlčevl aferi. Policija v Zagrebu je končala vsa poizvedovanja glede PaskijeviČeve afere. Sodišču so bili izročeni Josip Ušnik, Dragutin Kohanski. Julijana BenSek, Antonija Strelar ;n Rudolf Korbay. Josipu Ušniku je Paskijevič po umoru izročil denar v varstvo, ki ga pa je slednji upo-treboval tudi zase. Razen tega Je Ušnik Paskijeviću kupil browninjr, s katerim je ta izvršil zločinstvo. Na listku, ki so ga našli pri umorjenemu Jeličiču, Je bilo navedeno ime Antonije Strelar, ki je bila Paskijevičc-va prijateljica. Nadaljnjo preiskavo vodi sedaj sodišče.
— Prefrigan vlomilec. Včeraj se je zagovarjal rred poroto 5e mlad nepo5ten*a-kovlč Adam VaBčevfč, ki je vlomil pri treh svojih gospodarjih in sicer je odnesel sovlavičarr" Gašparju Boltetu okoli 7H.0O0 K, Miiotu Rudarju Iz Jakse 2450 K in Štefanu Kujundžičn fz Zemuna 2400 K. Obtoženec se je zagovarjal, da je svoja dejanja izvršil, ker je bil zapeljan. Bil je obso:en na 2 leti težke ječe.
— Novi vezni red državnih železnic za vso Jugoslavijo v knjižici se dobi v Uccju. soba 24, komad po 20 Din.
— Gospodinje! Ali zahtevate pri trgovcu, kjer se ustrežeie, vedno testenine »Pekatete«. Ako ne, prosimo, storite to vedno!
— K otvoritvi Legatovega zasabnega nčinšča v Mariboru! Z ozirom na to, da se konča pouk na uikajSnjih šolah koncem meseca junija, se je preložila otvoritev tečajev v Legatovera učflišču na 2. julija, ker bo s tem zunanjim obiskovalcem tečajev omogočeno, da dobe stanovanja ki Jih bo dijaštvo izpraznilo s svojim odhodom na počitnice. Vpisovanje in pojasnHa za tečaje, dnevno v trgovini s (pigalnfeni stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica 7.
— Električna masaža Bes ht ntanlcsira za gospode tn dame, vsa lasna dela se strokovno izvršujejo, poseben oddelek za striženje otrok, separiran uhod za dame skozi vežo. Zaloga parfumerlje, moderna hlgijenlčna brtvnlca. Aleksander Gjud, Uonljana, Kongresni trg 6.
— Koncert v kavarni »Emona« se vrti v torek ob i. zvečer. Igra L ljubljanski salonski orkester.
— Kino »Tivoli«. Poanti Priljubila« filmska drva Lya Mara v filmu »Prednost« se predvaja do vstevši 13. t m. mm se odlikuje po izvanredno bogati režiji in krasnih originalnih posnetkih Iz Niče, ki Je tfa-wm «0 aajlepflk Istovitt na sveta*
Kultura.
REPERTOAR SARODSEGA GLEDALI* SČA V UUBUAS1. DRAMA. Torek, 12. Junija: Zaprto. Sreda. 13. junija: JX2-=5. Satirična igra Soisal Gustav Wied. Premiera. Red A
OPERA.
Torek, 12. junija:   Luiza. Začetek ob H & zvečer. Red C
Sreda. 13. junlia: Zrinjski. Začetek ob lj&> zvečer. Red B
— Premiera v dramskem gledališču. »2X2 = 5.« To je naslov komedije danskega pisatelja Gustava \Vieda. ki te vprl-zori prvič na slovenskem odru 13. t m Avtor jo nazivlje satirično igro. Kakor je naš Cankar v srditem gnjevu odgrnil zastor, za katerim se skriva pravo lice onega našega naroda, ki so mu lepe besede le fraza, ne pa posoda idealnih misli in čustev ter nam v sijajni hiperboli predočil Šentflorijansko dolino v pravi luči, tako ie Gustav Wied s srditim humorjem pokazal na svoje sodr-žavllane In zdi se, da so nam podobni do zadnje potankosti. Satir3 »2X2 = 5« je zavita v zelo zabavno dejanje, polno humorja, kar njeno privlačnost In njen vtis še povečuje. Sodelujejo sledeči člani: ga. V. Danilova, ga. Ju van ova. za. Meden ova. edčna. Rakarjeva, ga. Rogozova. ga. Šari-čeva. ga. VVintrova. g. Danilo, g. Drenovec, g. Kralj, g. Lipah. g. Markič, g. Medvefl. g. Plut. g. Sancin, g. Skrbinšek Vladimir (de-but), g. Terčič in g. 2eleznik. Režira gospod M. Skrbinšek.
— Naše gledališke predstave In ToJa-šrvo. Povodom voj. predstave »Hasanagi-nice« Je poslal načelnik Štaba dravske divizije tukajšnji gledališki upravi to-le pismo: »Vojaška predstava dne *. Junija »rfasauaginicae v dramskem gledališču Je kakor po vsebini tako tudi po dovršenosti uprizoritve na vse prisotne vojake napravila naj^lr^bljl vtis, kar se je tudi pokazalo v burnih izrazih odkritega in hvaležnega priznanja med predstavo samo. — Z največjo napetostjo !n razumevanjem so sledili razvoju dogodkov, ter so bili zlasti o tragični usodi Junakinje drame — vzorne žene tn matere Hasanaginfce — globoko ganjeni. -— Razven okolnosti, da se Je predstava vršila v izvirnem besedilu. Je nI en učinek pripisovati v prvi vrsti brezhibni In dovršen! Igri. za katero Vas prosim, da vsem ijrralcem in teraltam izrazite natiskreneiSo zahvalo celokupne ljubljanske garnizije.   Topla hvala tudi gledališki
upravi, katera se Je že vdruzlč v tel sezoni spomnila naših vojakov tn jim omogočila poset naših gledališč'-*
Sokolstvo.
— Sokolski dom v Ljub! an;. (Narodni dom) ima svoj ustanovo; občni zbor v petek 15. tm. ob 20. zvečer v Saveznih prostorih v Narodnem domu z dnevnim redom: 1. poročilo pripravljalne*! odbora, 2. sprejem pravil,. 3. volitve, 4. slučaluostL Pripravljalni odbor.
— Sokolsko đreštvo v Ljubljani
(Narodni dom) poživlja svoje starejše člane, ki imajo krof in bi hoteli nastopiti ob priliki jubilejne javne telovadbe s primitivnimi prostimi vajami iz !. 1888. ozir. 1893., naj začnejo z vadbo danes 12. aH nnjkasneje v Četrtek 14. t. m. ob no! osmih zvečer na letnem telovadi-šču pri kinu »Tivoli«. Ob slabem vremenu pa v telovadnici Zdravo!
Društvene vesti.
— TJmetnosnjozgočoPlnsko društvo priredi v sredo dne 13. t. m. vodstvo po ljubljanskem   muzeju.    Vodi ravnatelj muzeja
dvorni svetnik dr. Jos. M a n t u a n I. Sestanek točno ob 3. popoldne pri zadnjem vhodu v muzej. Dostop imajo člani.
— Gremij trgovcev v LJubljani sklicuje za petek dne 15. t m. ob 4. popoldne v veliki dvorani Mestnega doma sestanek vseh pridobitnih slojev. Raspravljale se bodo tele točke: 1.) Trgovsko šolstva. 2.) Telefonsko omrefle v LJubljani in bližnji okolci ter montiranje avtomatične telefonske centrale v Ljubljani. 3.) Zidanje carinskega poslopja v Ljubljani. Vse te točke morajo zanimati vse pridobitne sloje Iz Ljubljane In okolice. Gremij pričakuje torej, da bo udeležba številna.
— Društvo vpokoienfh javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani bo Imelo Izredni občni zbor v četrtek 14. junija ob sedmih zve<!er v restavracij! pri Mraku na Rimski cesti.
-- Društvo »Soča«. Na prvi odborovi seji ITI. poslovne dobe dne 1. 6. 1923. sc je konstituiral društveni odbor tako: Na občnem zborn Izvoljeni predsednik dr. Dinko Puc in podpredsednik Joško Cvek. Za tajnika Je bil izvojen Vlnhko GregoriC in za blagajnika Joško Sffligoi. članarina, ki ostane vsled sklepa obč. zbora neizpre-menjena, znaša letno 6 Din ln se plača po položnici ali pa neposredno pri društv. blagajniku Sfiligojn v Oledališki ulici, 7TTI., vsak dan od 14—15. ure.
— Kranjsko društvo za varstvo žival bo Imelo dne 23. Junija 1923 ob 16. v restavraciji Zvezda svoj redni občni zbor z običaj, nlm dnevnim redom. Občni zbor je sklepčen, če Je navzočih vsaj 20 članov, sicer se vrši 1 uro posnele občni zbor, Id ps je brez odra na število prišllb članov.
stran. 3.
Turistika in sport.
FINALNA TEKMA ZA PRVENSTVO SLOVENIJE. Illrla ostane z zmago 6:1 nad S. K. Mariborom prvak Slovenije za prvo sezono L 1923.
Z zanimanjem pričakovana tekma za prvenstveno Slovenije, je v nedeljo končala po trdem boju z lepo zmago Ilirije. Tekma ki je nudila obilo športneoa užitka, se ni po rezultatu sodeč vršila enostransko, temveč le bila ves čas odprta. Mariborčani so agilno In vztrajno moštvo z dobro kombinlra-jočim napadom, ki pa pred goalom ne zna streljati. I^cer so redkokdaj pasirali obrambni obroč Ririje, vendar so zamudili nekoliko ugodnih Šans. Ugajala Je obramba z malim Skrabarjem in krilska vrsta ■ Marussigom kot levim in Stanberjem kot sredn:im krilcem, desnj krilec pa se ni zna1 placirati. Vratar Glaser menda ni bil v najboljši formi, vendar le zadovoljeval. Prvi goal pa bi lahko držal. V napadu so ugajali posamnikf, v skupnosti pa so bili preveč neodločni. Splošno so Mariborčani napravili dober nths.
Ilirija se sicer v nedeljo ni povspela ćc viška svoje forme, vendar smo lahko zadovoljni z njo, ker jo treba pomisliti, da }> igrala skoro celo igro samo z desetimi možmi, ker je sodnik Pretnarja popolnoma opravičeno radf brutalne igre izključil takoj v začetku igre. Naravno je. da sta radi tega imela Beltram in Držaj I. dvojno delo, ki sta ga tudi dobro opravila. V krilsld vrsti sta briljirala oba brata Zupančiča., ki sta vzorno pokrivala svole nasprotnike. Držaj Je bil kot že omen'cno delrvta omejen na obrambo. V napadu lev nedeljo lepo harmoniralo. Lepo Izpeljani kombfnacijsk? napadi so končava!! vedno z udarcem na goal. Ugajal ie osobito Učak s svojmv razantarmi streli na goal. za katerim! tod' Vidmajer ni zaostajal. Oman. dasl ravno najopasnejŠI napadalec je imel včerai neverjetno smolo. Z vehementno silo je večkrat predrl sovražno obrambo fn daslrav-no jo bfl neštetokrat sam pred mariborskim goalom — Je udaril vedno preko goa-love prečke. Vendar je zopet njegova forma zbollšana.. Od obeh kril Je bolje u raj a? Pevalek. ki je polagoma, pa sigurno prehaja v kondicijo. Njegovi centri so bili večkrat idealni. Pelan v goalu je imel malo dela. rešil pa je več opasnih situacij. Igra ss jc vrSlla v lepem fair tempu, je bila polna napetih momentov. Ilirija je dosegla vodstvo po Vldmajerju z drkrtranfm penai--tvjem proti Mariboru. Ufiak je na to zvišal seore na 2 :0. V drugem polčasu so Ma riborčanl H pred goalom Ilirijo nastalega senrmage dosegli časten goal. Diktirani enajstmetrovki jo Oman pretvoril v goalc. Končno sta Učak in 5e enkrat Oman zvišala rezultat na 6:1. Sodnik g. \Viller_ iz Zagreba je sodil izvrstno fn objektivno. Pub-< like okoli 1500. O. F.
— Damski tn juniorski r ,-Mng SK. Primorje. S. K. Primorje priredi dne 17. lunlja L L ob 16, na svojem igrišču lahkoatletnt meetlng, dostopen jtmiorjem vseh klubov L L. A. S. Program obsega: tek 50 m Juniori j pod IS led. tek 50 m dame, 100 m troekoič skok v daljino za dame. met-dJrka. pešhoje 2000 m. tek 1000 m. štafeta 4X50 m i trni-erii eod 18 leti: štafeta 4X50 dame, štafet* 4X100 m junlorjl. Točke za dame niso omejene le na JuniOTke. Prijave Je pošiljati do 15. t m. na naslov: Lahkosti, sekc S. K. Primorje, Ljubljana, kavama Zvezda. Pri-javni na znaša za točko 3 Din: za moštvr* 10 Din. Prvi trije vsake panoge dobilo priznanice: zmagovalne štafete poleg tega l« spominsko kolajno.
— Bukarešta. 11. Junija. Zagreb : Bukarešta 2 : 3. Lepa zmaga Zagrebčanov.
— Zagreb : Pnkarešta 3:2. Bukarešta, 11. Junlla (Tzv.) Pr? današnji noar»-»
m tekmi med reprezentancami mest Zagreb : Bukarešta le zmagal Zagr?*?. Reznl^ tat 3:2.
Borzna poročila.
— Radi pretrgane telefonske zveze z
Zagrebom danes nismo prejeli zagrebške borze.
— Curih, 12. /unija. (Izv.) Današnja predborza: Beograd 6.15, Berlin 0.006S, London 25.67. Pariz 35.80. Milan 25.80, Newyork 5.565. Praga 16.60.
— Trst. 11. junija. Beograd 24.—• Berlin 0.029. Pariz 138.50, London 100.—, Newyork 27.70. Curih 389.—.
Darila.
Uprava našega Usta I« prejela na: Ruske akademike. Oosp. dr. Alojzij Ko-
kalj daruje mesto cvetja na krsto nečaku
Podrekarju Din 100.
Izpred sodišča.
— Zavraten umor. Popoldne se je vršil« obravnava proti Že priletnima Rozaliji Me-dvejšek m Mariji Novljan, obtoženi ze-vratnega umora. MedvejŠkova je živela s svojim možem v skrajno slabem razmerju in jo je mož tudi večkrat pretepava! tako. da sc je končno ločila. Pri tej priliki je žena možu postavila ns mizo kos kuhanega
{»reka. j ene g a  mesa, Id ps  je  bilo zastrupi jeno. Mož je kmalu za tem umrl. Kemicns preiskava v institutu ljubljanske univerre
i*e ps ugotovila, da meso ni vsebovalo ni* :skih strupov. Obtoženka sama priznava, da se je hotela moža otresti za vedno, ker te je bala moža, ki ji je vedno grozil, da jo spravi s sveta. Strup ji je prinesla njena sestra Marija Novljan. Porotniki so zsnl» kali krivdo Medvejikove s 9 proti 3 glasovom in glede Novljanove s 6 proti 6 gU* sovom. Obe obtoŽenki ste bili oproščeni.
Poizvedbe.
— Zlate broža. Med vožnjo Iz Ljubljana v vlaku Jesenice • Dovje - Boh. Bistrica se Jc v soboto zjutraj izgubila krasna broža. Poštenjak, ki Jo Je našel, naj Jo odda prod dobri narradi pri zlatarja Znpancu v Ljubljani, Wolfova ulica.
Olovni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK Od tovorni urednik: -... w VALENTIN KOPITAR, i
stran 4.
„SLOVENSKI NAROD"   dne 13. junija 1922.
Stev. 133.
NOSITE PALMA KAVČUK PETE
M KAVČUK-PODPLATE
ZNIŽANE (ENE
OIOH
■ oacDi
momo
Oskrbnika
oženjenega, za oskrbo mojih vinogradov rabim za takoj. Cenjene ponudbe na naslov: Fric Z*ml|i6, velevino-
gradnik, Ljutomer.
Opatija (Abbazia)
Hausner
Centralna lega ob morju s popolnim konfortom, poleg vrt. Na novo urejeno. Prvorazredna kuhinja. Odprto celo leto. Lastnika in upravatelja Braća Tomažič. Soba s popolno oskrbo od Lir 30*— dalje. Točne informacije: Pension Hansner, Opatija, Abbazla-Italla. Brzojavi: Hansner, Abbazla.
Pozor!
Slanina !
Pozor trgove!, potrošačko zadruge, delavski konsumi, gozdne industrije, aprave rudnikov Id
hotelirji!
Nudim stalno s skladišča iz prve roke, po najnižjih
dnevnih cenah prvovrstno blago 1 I-a belo debelo slanino, povojeno slanino, papric. slanino. I-a sladko rožnato papriko, polsladko in guljažno papriko. Blago razpošiljam po železnici v zabojih. Denar ob naročilu ali po povzetju. Točna odprava. Za ceno se obrniti na: GJ. P. Prodanović, Import, ekspotr paprike, Novi Sad (Vojvooina). Brzojavi: Prodanović.
Pokoreč se božji volji, naznanjamo potrti v najgloblji žalosti vsem znancem in sorodnikom tužno vest, da je naš nadvse ljubljeni sinko
Vladko Marenče
danes ob 10 dopoldne, v nežni starosti 12 let, nenadoma preminul.
Pogreb nesrečnega otroka se vrši v sredo ob štirih popoldne iz hiše žalosti. Dolenjska cesta Št 20 na pokopaližče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Priporočamo ga v molitev In blag spomin.
LJubljana, dne 11. junija 1823.
starši, oratje in sestra.
i
MERIKA
in
IIITEI 1IEIIUI LIHE! ML
Filijalka
Simon Kmetec Ljubljana,
Kolodvorska ulica štev. 26. Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne listke.
ODBOD IZ LJUBLJANE VSAKI TEDEN.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
J. G. DRAšKOVIĆ Zagreb,
„B" cesta pri državnem kolodvora.
PODRUŽNICE: Beograd: Balkanska ulica 25. — Sušak: Jovo Gj. ivoševič, Karolinška cesta 160. — Split: Ante Buić Dioklecijanova obala 13. — Gruž: Ivo Lovričevič. — Bitolj: Gjorgje J. Dimilri-jevlč & Komp., Buievard Kralja Aleksandra 187. — Vel. Bečkerek: Dušan Lj. Mihajlović, Trg Kralja Petra 4.
Nov otroški
SE POCENI PRODA. — Ce* lovske cesta 26, L nadstropje.
6097
Vajenec (pikolo)
SE SPREJME v kavarni »Slon*, Ljubljana, Dunajska cesta 2.
6096
Voz na dve kolesi
(ciza) ter ŠTIRIDELNA 2E LEZNA VRATA NA PRO DAJ. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6081
Prazno sobo
proti  dobri  nagradi IŠĆE
GOSPA. — Naslov pove
uprava »Slov. Nar.«. 6092
Oddam sobo
ENEMU GOSPODU. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6091
Mesta blagajničarke
IŠČE ZANESLJIVA GO* SPODICNA. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Kasirica/6087«.
Meblovano sobo
(tudi dve), z uporabo kopalni« ce, najraje v vili, IS ČETA DVA GOSPODA. — Ponudbe pod »A. B./6068« na upravo Slov. Naroda«.
Parcela
z vsem stavbnim materijalom na periferiji Ljubljana SE PO ZELO NIZKI CENI PRODA. — Istotam SE PRODA radi selitve   NEKAJ POHIŠTVA.
Pritlična hiša
z vrtom v Zgornji Šiški 34 pri Cjubljani NAPRODAJ. — Poizve se pri F. Bergan* tu istotam. 6095
Trgovina se proda
z raznim blagom. Potrebna glavnica 40.000 Din. — Na« slov pove uprava »Sloven* skega Naroda«. 6093
Etionatlstrepna hiša
'gospodarskim poslopjem, travnikom   tn   njivami, NA«
'RODAJ. V h?« je mesarija.
edenica, go»tflm$!d prostori in sobe za prenočišča. — Višnja gora gt. 50 (Anton Logar, me* sar). 6089
KI
■tir,
dobro ohranjen« močan ton. za 10 tisoč Din NAPRODAJ. — Kongresni trg 14, pritličje, levo (8. do 9. in 14. do 15. ure). 6099
Tvrdka »TRIGLAV«. veletjgo# vina s felesnino, ISCE STA* REJSEGA, popolnoma veščega
železninarja.
Reflektanti naj se zglase oseb« no v trgovini »Triglav« na Sv. Petra cesti št. 35. 6100
AUTO
znamke »Praha«, 6 sedežni, 35 HP, z električno raz* sveti javo in pogonom, sko* ro nov, CENO NAPRO* DAJ. — Naslov pove upnu va »Slov. Naroda«.
Mesta gospodinje
K VDOVCU ali SAMOSTAL# NEMU GOSPODI T ISCE IZ. OBRA2ENA GOSPA srednjih let, iz boljše hiše. Vajena je vsega gospodinjstva in kuha* nja. — Ponudbe pod »Gospo* dinja 280/6103« ns upravo »SI. Naroda«. 6103
Mesta kontoristinje
aK HIŠNE VODITELJICE 2E* LI MLADA SAMOSTOJNA GOSPA, zmožna vseh pisarni* ških in gospodinjskih del, ter perfektna strojepiska v sloven* ščini, nemščini in italijanščini. Gre tudi izven Ljubljane. — Naslov pove uprava »Sloven* skega Naroda«. 6107
Stanovanje s hrano
pri boljši rodbini ISCE DIJAK (realec). — Ponudbe pod »Re* alec  17/5958« na upravo lista.
Pritlična hiša
Z LEPIM VRTOM V TRNO* VEM pod zelo ugodnimi pla* čilnimi pogoji NAPRODAJ. — Naslov pove uprava lista. 5980
LED
se izdaja vsak dan ob 7.30 zjutraj. HOTEL »SLON«, Dunajska cesta št, 2. 6021
Konjskega hlapca,
pridnega, poiienega in trez: nega SPREJME veletrgovina z vinom FRANC CUCEK, Ptuj. 6010
Kupim mlin na vodi
v dobrem stanju, a hišo in posestvom. — Ponudbe na: Anton Sporar, Zagreb, Via* ika ulica 59. 6057
Urarski pomočnik,
star 30 let. IŠČE MESTA M SLOVENIJI. — Ponud* be na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Urar/6062«.
gillette, Mem itd. se sprejemajo v električno brušenje v drogeriji I. C. KOTAR, Ljubljana. VVolfova ulica 3. Zunanja naročila se izvršijo hitro in točno. 6113
Vajenec
ZA ZLATARSKO OBRT SE TAKOJ SPREJME. — Veber & Modic, Velika čolnarska ulica št. 8. 6075
Meblovano sobo
s posebnim vhodom IŠČE MIREN ZAKONSKI PAR s 1. julijem — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Mirno/5968«.
iki pozor!
PRODAM   lepo GLINA STO PEČ in ACETYLEN* APARAT za luč. — Kavar* na. Spodnja Šiška. 6083
Meblovano sobo
s posebnim vhodom in elek* trično razsvetljavo IŠČE GO* SPODIČNA, ki je čez dan od* šotna — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6064
Mladenič,
trgovsko naobrafen, z dobrimi spričevali, žeti nastavljenja kot knjigovodjo, blagajnik ali eks* pedijent. — Ponudbe na unra* vo »Slov. Naroda« pod »Na* stavljenje/6062«.
Stanovanje
z dvema ali tremi sobami IŠČETA s 15. junijem ali 1. ju* lijem MLADA ZAKONCA v novi hiši aH viti. — Dopisi pod »G./6086* na upravo »Sloven« skega Naroda«.
1 ali 2 meblovani sobi
IŠČETA s 15. junijem ali 1. julijem MLADA ZA* KONCA BREZ OTROK. — Dopisi pod »Solidnost 6085« na upravo lista.
Kuharica
SE TAKOJ SPREJME. Pogoji: starost od 28 do 35 let, da zna dobro kuhati, je poštena, snažna in točna. Prednost imajo Stajerke. Plača po dogo* voru. — Josip Peteline, Ljubi Ijana, Sv. Petra nasip 7. 6076
Prodaše vila
s petimi sobami in pritiklinsmi, v najlepšem kraju pod Tivoli* jem, katera bo v najkrajšem času izgotovljena. in si jo ku* pec lahko še po svoje uredi. — Ponudbe pod »Zmerna cena 6060« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Vrbove šibe
lepih kultiviranih vrst, pozimi rezane in neobeljene, za plete' nje košev. koSarfc plotov. Stus kadurov itd.. NEKAJ V AGO* NOV PO UGODNI CENI NAPRODAJ. Oddaja se pa tudi vsaka količina. — Ponud* be pod »Vrbove šibe/6017« na upravo »Slov. Naroda«.
Soliden m izkušen trgovec želi stopiti v kako večje podjetje
M dntfinMk
s kapitalom okoli 150.000 Din ali kot poslovodja kake večje trgovine. — Prevzeme tudi za* stopstva kakih večjih tvrdk. — Pismene ponudbe na upravo »Slov. Nar.« pod Izkušen/5889.
Ulzltke h kuverte
priporoča
w Ljubljani.
JJJJJJJJ J J
Zidna opeka,
normalno in močno žgana, pri* znano naiboliša kakovost, SE NUDI VSAKO MNOŽINO PO DNEVNI CENL
R. SMIELOVSKI, arhitekt in mestni stavbnik, posestnik opekarne na Viču, Rimska cesta St. 2. 4150
Ženitna ponudba.
Mlada trgovka, simpatična, značajna in miroljubna, ki ob* vladuje najvišjo stopnjo inte* ligence in je neomadeževane preteklosti, se želi seznaniti v svrho poznejše ženitve s sebi primernim,     plemenito čutečim
gospodom.
Neanonimne, resne ponud« be s sliko na upravo »Sloven* skega Naroda« pod »Lepa pri* hodnost/6094«.
Tajnost častna stvar.
Otroški vozički
več vrst Dvokolesa ramih modelov, najnovejši motorčki ame-rikanskega tipa ,EWANS". Velika zaloga pnevmatike in delov po najnižji ceni. Sprejemajo se tudi vsa popravila, emailiranie in po-nikianje. TRIBUNA F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
prodajamo po  znatno znižanih cenah vse vrste pohištvo.
Trgovina s pohištvom in tapetniška delavnica
Brata Sever
LJUBLJANA, Gosposvetska c 13 5706 (Kolizej)
Z dinarji 100.000
pristopim kot družabnik k solidnemu, dobro vpeljanemu podjetju. Ponudbe pod wAgilnost I" na Aloma Companv d. z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3. 6105
Mlad mož
27 let star, zelo lepe zunanjosti,
tehnično naobražen, kompanjon nekega podjetja, želi samo resnega znanja z gospodično ali vdovo brez otrok, po možnosti trgovsko naobraženo, posestnico ali z denaijem v gotovini, v svrho skupnega podjetnega delovanja in ustanovitve mirne zakonske sreče, Cenj. ponudbe pod „Združenim* močmi 6112" na upravo Sloven. Naroda. 6112
KNJIGE:
Woltall und Menschheit —
kompl.;
Brehms Tierleben, 5 zvezkov; Ufeltgeschlchte kompl. in dr.; 3 telefonski aparati« 1 kopalni aparat .Thermal" s
pripadajočo pečjo-pc trolejko
Naslov pove uprava Slovenskega Naroda. 6098
Aluminijevo in emajlirano
kuhinjsko posoda
Železne potrebščine za stavbe, razna orodja za obrtnike, stroje za poljedelstvo, štedilnike, vse vrste obličev in žag ter vse drugo v železninsko stroko spadajoče blago dobite po znižanih cenah pri
novo ustanovljeni tvrdkl
Triglav, Stanko Florjane!-, Ljubljana,
Sv« Petra cesta it. 39  (preje   Mencingerjev lokal).
v večjem mestu Slovenije. Trgovina je obkoljena od tovarniških delavcev stanovanjskih hiš, petih tovarn. Zaslužek ogromen. Cena hiši z lokalom (šest stanovanj), gospodarskim poslopjem, ki se da preurediti v velika skladišča znaša Din 450.00u*—. Ponudbe na upravo Si. Naroda pod .UGODNOST-6038"
Proda se
papirne in galanterijske stroke v večjem mestu Slovenije.  Ponudbe  na  upravo  Slovenskega  Naroda pod Dobra trgovina 6037.
Prodafs
Z ozlrom na družinske razmere in preveliko zaposlenost pri drugih podjetjih prodasta podpisana lastnika tvrdke „Vlntgar41 svoje dobro vpeljano podjetje, sestoječe iz tovarniških, pisarniških in gospodarskih poslopij, iz restavracije „Vlntgar" ter gozdov, travnikov in njiv.
Eventuelno je tamo en delež izmed obeh enakih deležev na prodaj.
Prodajni pogoji, seznam vseh aktiv in pasiv je Interesentom v družbeni pisarni v Vintgarju, p. Gorje pri Bledu na vpogled. Ponudbe se sprejemajo do 5. julija 1923. Vlntgar, p. Gorje pri Bledu, dne 2. junija 1923.
Frano Golob, Anton Jeleneo,
lastnika.
čast nam je obvestiti slavno občinstvo, da p2 smo uredfli v na5l tvornici posebni oddelek za |g3
Proizvajamo vse vrste tipk za zvonove, podložne <'eščice, držala za vsako Industrijo in vse faso-nirane predmete za mizarje in industrije, lesene svetilke, stružene In rezi-a ne. — Opremljeni smo z najmodernejšimi stroji ter smo v stanju vsako naroČbo brzo in kulantno opraviti.
Priporočamo naše bogato skladišče električnih lestenc, nočnih svetilk in vse ostale elektrotehnične potrebščine. — Lastni proizvod električnih baterij in žepnih svetilk.
Ivan Pospu I sinovi - Zagreb
Poslovnica ■ Bogovlćeva ulica 9«  lnterurb. ni tel.efon 8—99. jjjgj
Ej     Tvornico i  Gundulićeva ul. 41.   Tel. 7—25.
Združene opekarne d. d. Ljubljana
nudijo v poljubnih množinah
zarezane str
model „A" in model „D" (utorni crep), najpriprostejše, najtrpež-nejše in najcenejše kritje streh sedanjosti, dalje
zidno opeko.
Na željo pošljemo popis in ponndbe. - spretni zastopniki se sprejmejo.
il.ii
naioeCie transportno podlefie sveta
EUROpH
canaoR
HIHERIKR
__4 dni na odprtem morjn. najhitrejša in najboljša zoeza preko
HMimURGR flnfocrpcna I Cherbourga z glasoolfitni , EftflPRESS" parobrodi na dootne ol|akc Odhod vsake neii^e. Daljne infer-macijc glade Baznih cen, odhoda, pnfallkega olznma, prčila^*, prp.d-plaa nacHaoanja o Kanado in gedjnjene držati da?c RftERCIJR
CmiHDinil MICiriC, Zagreb, Pzffinlskz ijjrg lt- 40.
JOSIP ZIDAR, LJUBLJANA, Ufilsonova (Dunajska) cssfa 3 .
■a
1694
24
8984
7256
PC
51
UU
70