IZ. MRo.
v unniloni, v sredo 11 Januarja 19Z3.
Leto mi.
Kznafa vsak dan popoldne, izvze-nsl nedelje ln praznika.
Inserati : do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrat a 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta  3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratni davik posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor,
Puravnistvo »Slov. Naroda* in „Naredna tlakama" Sna flora ulica st 5, pritlično. — Telefon it. 304.
Uredništvo „Slor. Naroda" Snaflovi nit o a št. 5, I. nadatrop|e
Tel« on ile*. 34. Doilsa apraSe-na le oadiisaii in ziiostie Irankovane* j&tr Rokopisov sa no vrata.
Posa?n3z^3 Številk*:
v Jugoslaviji vsa dni po Din
1«—
* inozemstvu nairadiia d*i Oin 19 nedelja Oin 1*25 Poštnina platna v gciovlni.
„Slovenski Narod44 velja:	V Jugoslaviji		V Inozeastfo
	v Ljubljani	po pošti	
	Din 120-—	Din 144*—	Din 216*—
6....... 3....... 1      • .»»•••	. s*— . 3CV-. 10-—	• Z2'-m      c6"— . 1*—	. 10S--. 54*-. is--
Pri morebitnem povijanju se ima daljši naročnina doplačati. Novi  naročniki  naj   pošljejo v prvič naročnino veJno   WHBF~  P° nakaznici. Na -amo pismena naročila brez poslatve dcr.ar'a se ne moremo ozirati.
Francija na strani Italije v jadranskem vprašanju?
Naša javnost čuje dan na dan iz Rima vesti, kako da hrepeni italijanski ministrski predsednik Mus-solini po ratifikaciji in aplikaciji dogovorov iz Sante Margherite. Moramo reči, da je na naši strani nastopanje v stvari jadranskega vprašanja previdno pa ustrežljivo tako, da se kaže dosledno dobra jugoslo-venska volja za končni sporazum z Italijo. Sploh ni storila jugosloven-ska vlada proti Italiji ves čas o<i ra-oallske pogodbe dalje nič takega, kar bi mogla italijanska vlada označiti kot sovražnost proti sebi. Vedno se je pojavljala želja po dobrem sosedstvu. Naše stališče je: obe stranki razpravljata o svojih zadevah enako vredno in enako obvezno, sto.iita si druga proti drugi kot enaka kontrahenta. V Santi Margheriti so bili sklenjeni razni dogovori, ki se imajo izpolniti. Ali poleg: teh bo potreba še marsičesa novega, kar potrebujeta državi v realnem svojem življenju in na kar se na konferencah ne more misliti. Sporazum za dobre odnošaje mora biti točen in Iskren. Samo tak sporazum drži. Vsak drug, ki bi se izvršil pod kakim pritiskom, nima trdnih tal In v takem slučaju se je še vselej pokazalo, da sporazum v resnici ni bil sporazum. Jugoslavija je vedno pripravljena na dogotovitev znosnih odnosajev in z vso obzirnostjo pričakuje otvoritve rimskega parlamenta, da se izvrši ratifikacija dogovorov in se na to stori vse, kar se ima storiti po teh dogovorih. Želimo vsekakor, da odpade vsaka ovira za kak spor z Italijo, ker stremimo po miru, po kon-so1idaciu svojih notranjih in zunanjih zadev in naše iskreno stremljenje gre za tem, da pridemo do dobrih odnošajev z vsem sosedstvom v glavnem pa z Italh'o. Želimo to odkrito, zato pa pozivamo vlado, da stori v to svrho vse primerne korake, varujoč pri tem seveda polno čast In veljavo Jugoslavije.
Vznemirljive vesti moramo sprejemati s pozornostjo, preiskati jih treba in potem šele izreči sodbo, da se naše prebivalstvo ne razburja po nepotrebnem; ako pa se izkaže opasnost, treba jo je ljudstvu povedati v ravnanje za varstvo domovine.
Napram vestem, kako da Italija
želi dobrih odnošajev z Jugoslavijo, čujmo sedaj glas rimskega fašistov-skega lista »Giornale d' Italia«. List piše: »Med vprašanji Sredozemskega morja je tudi jadransko, ki je v glavnem italijansko vprašanje. Res
je, da na tem polju naši francoski prijatelji niso vedno soglašali z nami, res je pa tudi, da se situacija s te strani lahko izpremeni v bodočnosti, ker se je srečno obnovila harmonija med kabinetom v Rimu in v Parizu. Vlada predsednika Mussolhrja je opetovano povdarjala svoj trden namen, da hoče spoštovati obveznosti, katere so sprejele prejšnje vlade z Jugoslavijo. Sporazumi iz Sante /Vlargherite se bodo ratificirali in aplicirati. Ti sporazuli temelje na pošteni želji, da se postavijo odnošaji dobrega sosedstva med nami in državo SHS. Ni dvoma, da se bo naša vlada držala tega reda idej in da stori vse, kar treba, da se mogoče doseže iskreno in prisrčno zbPžanje. Obstojč pa med našimi sosedi zelo vplivni toki. ki to stvar -^presojajo drugače in ki bi mogli v primernem trenutku prizadevanja beogradske vlade uničiti. Izkušnja iz preteklega časa nas uči, da se moramo kazati nekoliko skentične napram poskusu, da bi se prišlo do lojalnega zbliza-nja med Italijo In Jueoslavijo. M\ mislimo, da treba v interesu naših sorojakov na onem bregu Jadrana z zadovoljstvom pozdraviti vse, kar lahko služi v to svrho. da se odstranijo zapreke, ki bi eventuelno mogle ovirat? akcijo naše vlade napram Jugoslaviji. V rapallski pogodbi in v dogovorih iz Sante Margherite niso obsežene samo obveznosti, ki se tičejo Italfie, marveč je tudi več takih, ki se tičelo Jugoslavije in katerih naši sosedje doslej še niso upoštevali. Upamo, da se stvari za prihod-njost izpremeni jo. Ako M se pa naši irpi ne potrdil?, bo velike koristi za n?s. da smo si preskrbeli način za rešitev rmlevetja Jadranskega problema, brez nevšečne?ra mešet^He-nia. s polnim snor^zumom z našimi francoskimi prtistelii«.
Ta Članek je precej presenetljiv v primeri z vladnimi izjavami, prihajajočimi iz Rima. Ttab'jani so si poiskali v sedaniem času francosko prijateljstvo. Ni ga bilo težko dobiti, ker Francozi so danes v veb'kih stiskah in težavah in tako jim ie italijansko zavezništvo dobrodošlo. Toda, ali naf po navedenem članka sodimo, da so si potekali francoske simpatije morda tudi radi Jadranskega vprašanfa fn morc-a celo v nemali mer! baš radi tega?
Želimo, da bi Italija dokazala, da je vsaka taka misel napačna in da stoje v ospredju v polni veljavi le Mussolinijeve izjave, ki pravijo, da hočejo takoj pošten sporazum z Ju-
gosloveni. Pri nas brezdvomno ne bo ovir za dobro sosedno delo in ako jih ne bo tudi na italijanski strani, potem odpade samo posebi vsaka francoska pomoč Italiji. Toda izvajanja lista »Giornale d' RaHa« smo si dobro zapomnili in naša vlada jih ho imela pred očrni, ko se bodo uveljavljali dogovori iz Sante Margherite. »Giornale d' Italia« nam narekuje, kljub vsej dobri veri, da se misli stvar res uspešno dokončati, polno prev'dnost in gotovo je, da moramo, upoštevajoč splošni položaj okoli nas. biti vedno na straži v varstvo naših skupnih jugoslovenskih interesov.
Na italijansko - francoski naslov končno tole: Prez Jucrociavije ni re-š'tve jadranskemu problemu.
mm——i^———
Iz sele mlmstrskeoa sveta.
VOLILNA PRAVIC4 NARODNIH MANJŠIN.
— Beograd, 16. januarja (Izv.) Na spočm seji ministrskega sveta je zunanji minister dr. Nlnčič poročal o trenotni mednarodni situaciji. Notranji minister Je dalie v svojem poročilu o notranji si-tuaciii naglašal, da bo v smislu zakona o zaščiti države nastopil proti vsem in tudi proti delavcem, ki bi skušali na kak način obnoviti komunistično stranko. Notranji minister pa je dalje zahteval od ministrskega sveta nekatera pojasnila k predlogu ministra pravde glede volilne pravice narodnih manjšin, zlasti, če se naj naknadno vpišejo v volilni imenik. Ministrski svet je odobril stališče ministra pravde. V volilne imenike se vpišejo vsi pripadniki narodnih manjšin, ki imajo volilno pravico po zakonu.
Aretacija komunistov v Beogradu.
— Beograd, 16. januarja (Izv.) U-pravnik mesta Beograda je včeraj ob 16. telefonsko pozval uredništvo »Radnika«, da se naj zglasijo pri njem komunistični voditelji, med drugimi Triša Kaclerović, Todorovfć, dr. Topalovič, novinar Moša Pflade, Rafko Jovanović, Rajo v 65, Štefanovih in še drugi. Odzvalo se je takoj vabilu 12 voditeljev. Na mestni upravi pa je bilo vseh 12 komunistov proglašenih za aretirane.
— Beograd, 16. januarja (Tzv.) Na snočni seji je minister notranjih zadev Vujičtč poročal o odredbi, s katero se prepoveduje ustanovitev jugosloven-ske proletarske stranke. Proti komunističnim voditeljem bo notranji minister nastopil na podlaga zakona o zaščiti države.
GOSFODAFtSKI BOJ "ED FRANCIJO IN NEMČIJO.
VSE RUHRSKO OZEMLJE DO VR TEŽAK GOSPODARSKI BOJ. — P
IZG
— Essen, 15. Jan. (\VoIff.) Danes opoldne so francoske četa zasedle Bochvm. Ob 11.30 dopoldne je zasedel močnejši oddelek najprejc kolodvor, nakar je takoj sledil vhod čet v mesto. Francozi so zasedli tudi mestno hišo, poštni in brzojavni urad.
— Essen, 15. jan. (Izv.) Danes opoldne le zasedla B.^chum ena kavalcr'iska kolona. V mesto je prispelo tudi več ekipnih
avtomobilov. Okupaeija se je izvršila brez vsakega incidenta. Načelstvo občine je sklicalo v mestno dvorano vse važnejše nemške korporacije, ki so na najsvečanejši način izrekle protest proti zasedbi. Komandant francoskih odde?kov ie naznanil mestnemu načelniku, da je mesto zasedeno in da je mestna občina odgovorna za red in mir. Načelnik je formalno protestiral proti zasedbi. Francoske čete so takoj zasedle mestno hišo, brzojavni in poštni urad, kakor drusa važna upravna poslopja. Prevzeli so vodstvo železniške uprav.e
— Essen, 15. jan. (Wolff.) Že javljeni cilji nadaljnjega pohoda francoskih čet se izvršujejo v hitrem tempu. Pohod Je izvr-Sen v vsem ruhrskem ozemlju do vrat Dortmunda. Tekom današnjega dneva so francoske čete povsod napredovale. Zupani zasedenih občin so povsod odločno protestirali. V Bochumu bo nastanjen en francoski regiment
— Essen, 15. Jan. CVVolff.)" Prodiranje francoskih čet se nadaljuje neprenehoma. Na severu so prodrle kolesarske čete preko Recklinsh ausena do Dattelna. Na Jucu prodirajo številne čete na poti od Werdcna preko FCupferdreha In Hattinsova. Hatttn-zen fn Plankenstein sta zavzeta. Radi zveze med Dattelnom In Plankedsteinrm je Bo-chttm že obkoljen. Tretja divizija, ki ima nalosro zasesti Bochtrm, je začela prodirati Iz Gerresheima. Mettmann, Wfllfrath, Ne-viges, Velbert In Lanjrenbach so že zasedle močne konjeniške in pehotne čete.
— Dusseldorf. 15, jan. (rfavas.) Ker se rnhrski Industrijalci radl prepoved? vla^fc jrlede dajatev obotavPafo nadaljevati porajanja, le bla določena nadaljnja okupacija v smeri Dortmunda.
— Pariz, 15. Jan. (Havas.) Uradno objavljajo: Francoske čete so začele v svrho izvršitve okupacijskega načrta prodirati v smeri Bochuma in dosežejo zvečer črto Werden — Hattlngen — Heinrichcnbur**: — Recklinghausen — Botropp, kjer stopijo v zvezo z levim krilom belcrijskejra detache-menta. Na Jugu stoje čete pod poveljem generala Henrvja, na severu pa generala Carroneja.
POGOVOR MED ZASTOPNIKOM FRANCOSKE KOMISIJE IN ZASTOPNIKI DELAVSKEGA SINDIKATA.
— Berlin, 15 jan. (Izvir.) Danes so se vrSfli prvi pogovori med francoskim delegatom Damesem In zastopniki delavskega sindikata. Francoski delegat je rekel delavcem, da ima kontrolna komisra samo to nalogo, da ureju:e razdeljevanje premoga. Komisija upa, da *i delavci ne bodo napravl.ali nikakih težkoč. Ako bi se pa
AT DORTMUNDA ZASEDENO. — ROTESTNA POLURNA STAVKA. RED L
pokaz-.!e take te2ko3e, se IrvrSc odredbe v varstvo reunc;^^ funkcioniran a rudnikov. Znsr^pniki delavskega sindikata so protestirali pnr; francosko-belgijskemu pohodu na ruhrsko ozemlja in na glasali velike žrtve, ki jih jc imela Nemčija po mirovnem sklepu d- I c. izjavili so na to odkrito, da z n ihove strani n: pričakovati ni-kakega motena reda in rrrru, ako se bo znnla kontrolna komisi'a izogniti neumestnega in nevarnesa interveniranja ter sumljivih odredb.
Neki list si ie poiskal Informacij« o Številkah v razmerju med vrednostjo premoga in lesa. ki ;ra Nemčia ni oddala ter med stroški za francosko-belsi'sko okupa-ci o. Informaci e so te-le: Vrednost premoga, k! gn Ncmč'a ni Jzroč"!a znaša 23 mi-I-'onov z!atTh mark, za les pa 2.500.*>fla mark, skupno torej 25H miHonov zlitih mark. Stroškov za okupacMo bo najmnnj 7 m'lHonov zlafh mark na mesec in od teh ho morala rl-čht! NemčJ'a pol milijona. Samo železniški transporti so stali nad 1 mE on zlatih mark.
KRVAVI SPOPADI V BOCHUMU.
— Bochum, 15. jan. (Izv.) Danes ob 8. zvečer Je prišlo do krvavih spopadov med demonstrant? In francoskimi vojaki. Franco^ skf vojaki so streljali. Bil Je en mož mrtev in več oseb ranjenih.* V vseh rudnikih' rudarji odločno odklanjajo nadurno delo,
POLURNI PROTESTNI STRAJK.
— Berlin, 15. Jan. (K. B.) Po poročilih listov. Je napovedan danes dopoldne po celi vzhodni Nemčiji polurni počitek v znak pro~ testa preti francoski okupaciji ruhrskega ozemlja. Delo je počivalo po vseh rudnikih', trgovinah, električni železnici, uradih itd. Tudi telefonski in telegrafni promet je počival pol ure. Začetek in konec protestne stavke je bil napovedan z zvonenjem in to* varniškimi sirenami.
— Essen. 15. jan. CVVoJff.) Po prejemu brzojavke državnega komisarja za dobava premoga so vse rudniške uprave takoj* ustavile dobavo premoga Franciji in Belgiju
— BcrHn, 15. Jan. (K. B.) Po poročilu »VonvSrts*: iz Essena, rudari? radi francoske okuracije ruhrskcga ozemlia danes niso hoteli delati preko določenega časa. Ta protest se je razprostiral samo na zasedeno ozemlje.
— K3?n, 15. jan. Današnja protestna manifestacija je potekla brez izgredov. Ob 11. uri je naznanilo splošno zvonenje začetek polurnega počitka.
UMIK AMERIŠKIH CET IZ PORENJA.
— Koblenc, 15. jan. (Izv.) Francoske čete so nadomestile ameriške čete, ki so se umaknile iz zasedenega Porenja.
NEMČIJA PRIPRAVLJEN ZA POGAJANJA Z ANTANTO.
— Brelm, 15. jan. (Izv.) Kakor poročajo listi, je nemška vlada pripravljena se edino le pogaiati z veliko antanto kot tsko. ne pa z nekateri-ri članicami. To stališče nemške vlade Je bilo naznanjeno tudi reparacijski komisiji.
K. Makuszynski:
Zgodba iz raja.
(Konec.)
>fia. ha, ha!« so se smejale opice. »Dol s klobukom,« je žvižgal kos. »Nič se ne vidi! Klobuk! Uhu!« »Ostudno, ostudno!« se je drla papiga, ki je imela razmerje z detelom.
Lisica se je nagnila k levu. »Tej fakinaži ni nikakor mogoče priti na kraj.« »Hm ... da ...,« je zamrmral lev. »Zakaj jih puščate sem?« je zinila žirafa.. »Ostudno! Fej!« se je zadrla papiga brez vzroka. »Kaj se na ta stara oslica zopet dere?« »Katera?« »No. papiga.« »Vrag vedi! Bedasta je že od rojstva sem.« »Zaprite!« Evi je postalo dolgčas, ko-ketno se je počehljala z desno roko po levi lopatici in pogledala malomarno po množici. Edini šimpanz — se ji ie zdelo — je imel vsaj nekaj dostojnosti.
V sredo med množico je stopil Adam in se poklonil.
»Bravo! — Bravo!«
Adam je o tvoril predstavo. Ho-
dil je po glavi, požiral kokosove orehe z lupino vred.
Girafa pripomni: »Čudno! Človek predstavlja vedno opico.« »Dobro predstavlja.«
Potem je nastopil v areni slon in začel trebušni ples. Pri tem pa je prav nežno trobil. Stari šimpanz se je neumno muzal, mali angeljčki so piskalji od veselja. Evi je drhtel krog ustnic nasmeh kot cvet.
Na programu je bilo: borba ih-tiosavrov, petje papige, labudja arija, produkcija gorile na trapecu, biko-borba, kameleonovo menjanje barv, nojevo poziranje kamenja in človekovo oponašanje opic.
Opice so se krivile od smeha, papiga se je drla s svojimi: bravo! — žirafa se je samega veselja postavljala na glavo.
Noč je bila prekrasna.
Rumeni mesec je splaval visoko.
Iz srebrne vode pokuka izmaličeno čelo krokodilovo, ki se začne žalostno ozirati proti mescu. Dve debeli solzi se mu utrneta iz malih, krme^Havih oči.
Rajska noč je prepevala:
»Ti, ki si dal radost vsakemu bitju, hvaljen bodi gospod, gospod, gospod!«
»In da ne hodi nihče sam, temveč solnce z luno, lev z levinjo, volk z volkuljo, in z ženo svojo človek, hvaljen bodi, o gospod!«
»Glej poveličuje te slavček in krokodil te poveličuje in vsako bitje v raju . . .«
Orkester žab je intoniral v daljavi, mesec je vzdihnil in se pomaknil še malo višje.
Dve mladi opici, na kateri je vplivala divna noč, sta se pričeli nedostojno gibati. Kako krasen je bil raj tisti čas!
Eva je šla sama, gledala v mesec in vzdihovala.
Zalezoval pa jo Je previdno stari, plešasti šimpanz in nervozno mencal z nogami.
»Kje stanuješ?« Je zamrmral v opičiem dialektu. »Na kokosovi palmi t'k reke, tam, kjer vzhaja solnce.« »Aha! To je tam, kjer se nahaja <mezdo pegastih kač.« »Da.« »Aha! Že vem. Kaj pa dela Adam, tvoj mož?« »Odšel je v noč.« »Aha!«
Stopila sta na polje sladkornega trsja, ki so ga pridelovali za angel je.
»Ali ljubiš svojega moža?«
»Moj mož je pošten pa neumen.«
Mesec je obstal in pogledal začudeno.
Eva je objela šimpanza.
»Škandal!« je zagodrnjal mesec in hitel iskat Adama.
Adam je sedel na drevesu zdravja in grizel lubje, ker počutil se je malo bolnega.
»Adam! Adam!« »Kaj je? Pusti me, da se najem lubja.« »Žena te vara.« Adam je prenehal z zdravljenjem. »Kaj praviš?« »Žena te vara.«
Adam je kar pobesnel.
Skočil je z drevesa, izruval s korenino mlado jelko in drvel velikanskih skokov na polje sladkornega trsja .
»A-a-a!« je rjovel kakor nilski konj.
Planil je v trsje in mlatil z jelko desno in levo.
Naposled ju je našel
Šimpanz je prestrašen skočil na bližnje drevo in izgiml v gošči, žena pa je padla v nezavest
Adam se je hotel sprva obesiti, pa se je drugi dan odprr.vil iskat gospoda Boga.
»Kje je gospod Bog?« je vprašal mladega an<rcljn..
»Na zapadni strani raja. Ribe lovi v reki.«
Adam se je napotil tja.
»Kaj ti je. Adam?« je vprašal dobri Bog, »pazi, da mi ne pohodiš muh.«
»Oosnod! Obupan sem. Žena, ki si mi     dal, me je prevarila.«
»Ali je mogoče? Saj sta samo vidva!«
In žalost je oblila obraz Gospodov.
»To Je strašno, to *e strašno.« ie govoril. »Bal sem se. dn te bo prevarila, pa sem si zonet mfcHl, da ie ne-mogoče. Oi ti zvitost! Oj V zvitnst!«
Za^isIH se je, nato pa deial:
»Bil sem *e zelo utrujen, ko sem fo ustvarjal. Ni H!o tak^ kot treba, Odprli mi, Adam, moia krivda ie.*-
Adam na se ie žalostno jaziokal, tako da se ie smilM Bot:i: polnil mu je t^t-ej roke na glavo in ga blagoslovil
Stran 2.
•Sf.OVCNSICI   NAI?(">f"»«  drti- 17. januarja 19!>3.
štev. 12
Angleški pesimizem y Poincare-jeve uspehe.
— London, 15. Jan. (WoIff.) »Observer« 'daje izraza mnenju, da doživi Polncare i svojim načrtom polom, da pade in da ga Jtlnssolint zapusti.
Gospodarski boj, bi ga bojujeta Stinnes tn nemški narod, bo ali končcl z zmago zadnjih, ali pa bo ostal neodločen In Francija bo morala skupno z VVashlngtonom In Londonom začeti popolnoma novo politiko. Bo] je zelo težak in je treba računati z nevarnim razvojem.
Vtis demarše velike in male antante.
ANTANTINI DIPLOMAT JE  SO DALI MADŽARSKI  SAMO PRIJATELJSKE NASVETE!
— Budimpešta, 15. jan. (Ivz.) Danes dopoldne so obiskali zunanjega ministra Daruvaryja angleški, francoski in češkoslovaški poslanik. Razgovor je trajal nad eno uro. Vsebina razgovora trenutno še ni znana. Razširjene pa so vesti,, da je bil razgovor v glavnem o tem, ker je češkoslovaški tiskovni urad predčasno objavil vsebino pismenega poročila velike antante madžarski vladi, katero je bil izročil italijanski poslanik.
— Budimpešta* 15. jan. (Izv.) Ministrski predsednik grof Bethlen namerava prihodnje dnj narodni skupščini podrobno pojasniti sedanjo mednarodno situacijo. Fašistovski poslanec Aranjoš namerava vložiti v parlamentu Interpelacijo radi de-marše velike in male antante. Odbor za zunanjo politiko je sklican na posvetovanje. Splošni cilj demarše je popolnoma dosežen. Madžarski tisk Je začel nekoliko zmernejše pisati. Splošno naglašajo, da je vsaka vojna nevarnost odstranjena. Madžarski listi pa očitajo sedaj mali antanti, da je hotela na vsak način izzvati konflikt, da bi tako dobila priliko za Intervencijo na Madžarskem. V slučaju nastopa male antante proti Madžarski, pa bi bila Madžarska primorana slediti vzgledu Nemčije ter bi postala popolnoma pasivna l>rt>ti vsem zahtevam male antante glede Izvršitve mirovne pogodbe.
— Pariz, 15. Jan. frfavas.) Romunski Voslanffc Antonescu Je zopet opozoril Ouai irOrsav na gibanje madžarske armade na romunski meji. Objavljalo, da bo vojaška kontrolna komisija v Budimpešti uvedla strogo preiskavo.
— Budimpešta. 15. Jan. (TzvJ Vlada se3a) Izključno razpravlja o zunanjepolitični situaciji. V vladnih krosih prevladuje mnenje, da nI nikakega razloga za vznemirjenje In nervoznost. Vesti o moblizaciji romunskih čet so brez sumnje v zvezi z gibanjem sovjetske vojske ob besarabskl meJL V nacijonallstičnlh krogih računajo z možnostjo, da bi se Madžarski lahko posrečil ndar na Romunsko, Če bi v Besarabiji na njo navalila sovjetska ruska armada. Splošno pa je demarša male in veFke antante na madžarsko vlado toliko vplivala, da je Izjavila zastopnikom velike antante, cla bo vse storila, da se odstranijo vsa netiva za kak konflikt.
— Budimpešta, 15. Jan. (Izv.)' Zastop-nifc držav male antante so povodom de-marše pri zunanjem ministru opozorili Madžarsko na razna dejstva, ki nepebitno dokazujejo globoka iredentistična stremljenja. Madžarska ie organizirala tisk. Izdala brošure In organizirala društva, ki Imajo edini eil| vzpostaviti Integriteto dežel krone Sv. Štefana. Tako so pred kratkim med narod razpečali »Mali katekizem« v 30.000 Izvo-<Fh, kjer se izraža to lredentistično stremljenje na najjasnejši način. Madžarskemu narodu se v tem katekizmu propoveduje vera v vstajenje in prerojen Je, kakor tud! rera v obnovitev madžarskega kraljestva.
— Budimpešta. 15. Jan. (Tzv.) Madžarski korespondenčni biro objavlja: Diploma-tlčni zastopniki male in velike antante so se danes dopoldne zglasili pri namestniku zunanjega ministra, ministru Daruvaryju ter izjavili:
»Z ozirom na okolnost, da Je češkoslovaški tiskovni urad predčasno priobčil x>d strani zastopnikov Francije, Anglije in Italije na ministra Daruvarvia naslovljeno pismo, kakor tudi od strani zastopnikov Romunske, kraljevine SHS in Češkoslovaške preteklo soboto na ministra naslovljeno poročilo, ugotavljajo zastopniki gori imenovanih držav, da so bila njih mnenja oziroma poročila izražena v popclnoma prijateljskem duhu. Obžalujejo, da so njih intencije radi priebčitve napačno tolmačjo in ponavljajo še enkrat svoja prijateljska čuvstva, ki so Jih imeli pri sestavj svojih poročil .
PRIJAZNOST ITALIJANSKEGA DIPLOMATA.
— Budlmoešta. 15. Jan. (U. T. K. B.) V nedeljo je bila izročena madžarski vladi zavezo ška nota. Pri tej prllki Je italijanski poslanik, ki se je edini udeležil Iztočitve, ponovno opozoril madžarskega ministra za zunanje zadeve, nal smatra vsebino note kot prlfateljski nasvet, ki le dan v Interesa Madžarske.
_ Ungvar, 14. Jan. fč. T. K.) Danes
svečer Je v poslopju civilne uprave pod jirostori vicecruvernena eksplodirala bomba. Ker v nedeljo niso uradovali, ni nihče poškodovan. Uveden* jc pretakava* ,t irg 1
Srditi boji med Francozi in Litvanci
LITVANCI ZAVZELI Z NASKOKOM MEMELJ.
— VarSava, 15. januarja (P. T. A.) Iz Memclja javljajo: Litavske čete so danes pričele splošni napad na mesto. Napad se je začel zjutraj. Ob 11.30 so Litvinci zavzeli južni del mesta. Na francoski in litvinski strani je več mrtvih in ranjenih. Ob 12.30 so Litvinci mesto popolnoma zavzeli. Med francoskim poveljstvom in Litvinci so se pričela pogajanja. Francozi zapuste mesto.
— Memel, 15. januarja (K. B.) V nedeljo ponoči je nastal v bližnji okolici mesta živahen boj. Prodiranje dobrovoljce v je bilo odbito.
— Memel, 15. januarja (P. T. A.) Danes dopoldne so neregularni litovski odredi zavzeli mesto. Zavezniške bojne ladie Se niso prispele v pristanišče Me-mela.
— Merne*, 15. januarja (Wolff) O-poldne je prišel odred Litovcev, obstoječ Iz 30 mož. s puškami in strojnicami v sredino mesta in so spustili dvignjen mest. da bi prekoračile v mesto glavne sile dobrovoljcev. Tudi francosko prefekturo so zasedli Litovci. Baje je na njej izobešena bela zastava. Del mesta okrog vojašnice je še v francoskih rokah.
— Meraef, 15. januarja (K. B.) Potrjuje se. da je bila Izobešena na francoski prefekturi bela zastava. Nahajajoči se tam deli posadke so bili odpuščeni.
— Pariz, 15. januaria (Izv.) Francoska vlada je odredila, da odpluje križanca Voltaire v Memelj. Francija In Anglija ste odposlali še močnejše brodovje v Baltiško morje.
— Varšava. 15. januarja (Tzv.) Poljska vlada je začela z delno mobilizacijo. Vojaški zdravniki so pozvani na 6 tedensko orožno vajo. Vlada zatrjuje, da njene vojaške odredbe nimajo značata sDlošne mobilizacije. Značilne pa so te odredbe z ozirom na situacijo v Fvropi in na prodiranje Litovcev proti Meme-Iju. Vsi vojaški obvezane! v takozvani kongresni Poljski so poklicani na orožno vaio. Veliko važnost prioisujejo po-tovanm Šefa generalnega Štaba maršala Pilstid^Vesra na zsoadno meio.
— Varšava, 15. januarja. (Tzv.) fz VITne javljajo, da so litavske iregularne čete ponovnokrat vpadle v nevtralno cono ob mefl Poljske. Vedno se tam ponavljajo boji. Te vpade izvršujejo člani organizacije »Železni volk«.
Trgovinska pogodba z Italija.
— Beograd, 16. januarja (Tzv.) O konferencah, ki so se vršile zadnje dneve v zunanjem ministrstvu glede izpraznitve tretje dalmatinske cone. poročajo dalje, da so bile na teh konferencah tudi načelne razprave o trgovinski pogodbi z Italijo. V bistvu so začrtane smernice, po katerih naj bi se vodila pogajanja z Italijo. Naša vlada je sprejela kot podlago za definitivno trgovinsko pogodbo z Italijo že sklenjeno trgovinsko pogodbo med Češkoslovaško in Italijo glede tranzitnega prometa s Trstom. V glavnem gre za ureditev blagovnega prometa in trgovine z Reko in Zadrom. Interesantno je pri vsej tej stvari, da za Reko nastopa Italija kot njena oficijelna diplomatična zastopnica. Glavne točke trgovinske pogodbe z Italijo bi obsegale: 1. Pristanišče takse. 2. tovorni železniški tarif. 3. direktne železniške vozove, paroplovbo, 4. pogodbo o brzojavnem, telefonskem In radio-telegrafskem spoju med obema drŽavama.
ZAHTEVE TURČIJE PROTI JUGOSLAVIJI.
— Lausanne, 15. jan. (Tzv.) TurSka delegacija Je predložila lausannski konferenci, da Jugoslavija in Grška skupno plačate 6.296.000 turških lir. katero svoto sta se* zavezali kraljevina Srbja In Grška plačati na podlagi pogodbe iz leta 1881, sklenjene v Berlinu in podpisane v Carigradu. Plenarna seia orientske konference je soglasno odbila to zahtevo.
UGODNOSTI ZA iTALJANSKE LADJE V JUGOSLOVANSKIH PRISTANIŠČIH
— Rim, 14. jan. (Izv.) Pretekli avgust je jugoslovenska vlada znatno zvišala pristaniške takse v svojih pristaniščih za brodove z inozemsko zastavo. Italijanska vlada se je tozadevno obrnila na jugoslovcnsko in dosegla, da se od 15. januarja t. 1. dalje v jugoslovenskih pristaniščih za italijanske brodove aplicira postopanje, ki velja za jugosloven-ske brodove.
MOBILIZACIJA ROMUNSKE PROTI SOVJETSKI RUSIJI?
— Beograd, 15. jan. (Tzv.) Iz Budimpešte prihaja poročilo: Včerajšnji »Ma-gyar Hirlap« priobčuje vest, da Je romunska vlada odredila mobilizacijo. Pod orožje je pozvanih šest letnikov. Mobilizirane čete so namenjene za varstvo besarab!Jske meje.
R1BOT UMRL.
— Pariz, 15. jan. (Izv.) B'vši ministrski predsednik Jfcbot Jc včeraj uoarl.
Politične vesfi.
r= Mladini in SKS. Nedeljsko »Jutro« je prineslo senzacijonalno vest iz Brežic, da so zaupniki Samostojne kmetijske stranke v brežiškem okraju sklenili volilni kompromis, na podlagi katerega bi naj bil   dr. Kukovec nositelj skupne  kandidatske  liste mladinske stranke In SKS   na  Štajerskem, kot okrajni kandidat v brežiSko-sevniškem okraju pa bi naj bil pristaš Samostojne kmetijske stranke Ivan K e n e, načelnik brežiškega okrajnega zastopa. Kdor pozna količkaj razmere, je takoj vedel, da je ta vest ali neresnična, ali pa da je prišlo v vrstah Samostojne kmetijske stranke do popolnega razkola. Ker nismo mogli verjeti, da bi brez pravega, povoda nastal razkol   v Samostojni kmetijski stranki, smo se obrnili za informacije v Brežice in tudi na posamne ugledne predstavitelje SKS v Ljubljani ter izvedeli, da je vest, ki jo je »Jutro« priobčilo v nedeljo, tendenciozna in da predstavlja samo pobožno željo jutrovskih krogov. Na celi stvari je po poročilih Iz brežiškega okraja le toliko resnice, da se Je dr. Kukovec pretekli teden res pripeljal v Brežice ter skušal tam priti v stik s pristaši SKS. Imel Je s posameznimi somišljeniki kmetijske stranke sestanek, na katerem jim je dokazoval potrebo naprednega bloka ter posamnike tudi pridobil    za    to idejo baje pod pretvezo, da Je SKS v ljubljanskem okrožja že sklenila, da ne bo samostojno nastopila pri volitvah. Pod to pretvezo je pogojno pridobil za svoj načrt tudi načelnika okrajnega zastopa Ivana Keneta, vendar pa si je le-ta izrecno izgovoril, da mora ta kompromis odobriti zaupniŠki zbor SKS. ki je bil sklican na nedelio 14. t. m. Tega zbora bi se naj udeležil tudi dr. Kukovec. Ta zaupniški zbor se je tudi v resnici vršit, in dr. Kukovec se je že priepb'al v Brežice, da bi se   v   vseh podrobnostih končno dogovoril s samostojnimi kmeti glede njih nastopa pod njegovim okriljem. Toda na zaunniškem shodu so se razkrile vse   dr. Kukovčeve sp'etke; ugotovilo se je, da je trditev o nenasto-pu SKS pri   volitvah   v ljubljanskem okrožju grda Izmišliotina, preractmjena v to, speljati na !ed pristaše SKS na štajerskem ter jih vpreči  v mladinsko teligo. Nastalo je silno ogorčenje, pred vsem proti osebi dr. Kukovca ter vsi navzoči so soglasno sklenili, da gre Samostojna kmetijska stranka rudi na Štajerskem samostojno v VoIHno borbo. Zabeležiti je treba,   da so se zaupni-škega sestanka v Brežicah udeležili tudi vsi oni bivši poslanci SKS, o katerih mladini v prozornem namenu širijo vesti, kakor da so že v celoti pristali na kompromis z mirni. Dr. Kukovec Je seveda odšel Iz Brežic z dolgim nosom in se je hudoval zlasti nad »Jutrom«, ki je svojim čitateljem že v nedeljo zjutraj serviralo kot gotovo dejstvo stvar, ki pa fe bila samo plod njegove bujne domišljije in njegovih srčnih želja.
= Soodnfeštajersko nemštvo se gTb'ie. V nedeljo 14. januaria so imeli spodnještaierski Nemci političen sestanek v Ceffn v dvorani bolela Skobeme Razpravljali so o volitvah. Med drugimi sta bila navzoča tudi predsednik nemškega političnega društva za Slovenijo Nasko in odbornik dr. Orosel iz Maribora.
= Kandidatura SvetozaHa PrTb'će-vitea. Po poročilu zagrebških listov kandidira Svetozar Pribičović kot nosilec liste v požeškem voHnem okrožju. To kandidaturo je odobril zbor zaunnl-kov, ki je bil v nedeljo 14. t. m, v Novi Gradiški.
= Naši trgovci In trgovinska pogodba z Avstrijo, Iz Beograda nam poročajo: V soboto je interveniral minister dr. županič pri ministrstvu zttna-rt»h del v imenu trgovskih gremijev v Sloveniji v svrho, da se trgovinska pogodba z Avstrllo ne zaključi prej, preden niso podale svojega strokovnega rnnerra slovenske trgovske organizacije glede tenatev, ki jih imajo slovenski trgovci v Avstriji.
—: Polncare o reparacijah. Francoski ministrski predsednik je podal v poslanski zbornici dne 12. t. m. tole Izia-vo: »Čakali smo dovolj. Hoteli smo. da ne pade nikaka krivda na nas. Če bi bila hotela nemška vlada pokazati le malo dobre volje, bi ne bilo priŠl > do skrajnosti. In če bi nam bili naši anglčŠT<i prijatebi odprli katerikoli izhod, ki bi bil v skladu z našimi pravicami, bi se bil sporazum glede reparacij dosegel. Takoj v prvih dneh krize sta nam Belgija in Italija izdavili, da o mor?f^nm brez zastav ne more biti govora. 7 ^a-raere morajo biti poravnane pred dru-mi dolgovi. Uvesti se mora Izdatna kontrola, izvesti se mora'o temeljite reforme. Ako bi se hotela Nemčija obrniti do svoje veleindustrije, bi Ji ne bilo treba prositi moratorija.«
sr Nfewladomski odkloni pritožbo. .Moreče p^ljske^a prezidenta Niewfadomskl je sporoči! s^d?šču, ki ga je ebsodflo na -smrt, da ne misli vložiti pritožbe proti obsodbi
Gospodarstvo.
— g Svjfski semenj v Mariboru. Na
zadni svinjski semen] dne 12. januarja se je prignalo 92 svinj. Cene: mladi prešiči
7— 9 tednov K 100—1100, 3—4 mesece K 130O—18C0, 4—6 mesecev K 2500— 2890,
8— 10 mesecev K 3000—3500, 1 leto K 4000 do 4600 kg žive teže K 56. Koza kom. 500. Z ozirom na odprti izvoz so cene od zadnjega semnia izdatno poskočile.
— g Zagrebški trg. Zagreb 15. januarja. Cene v dinar"ih za 100 kg. postavno bačka, odnosno vojvodinska posta a notirao: Pšenica (76—77 ktr) 340—440, nova rumena koruza 232.5—237.5. sušena 295— 300, rž (72—74 kg) 362.50—375, ječmen za pivovarne 337.50—362.50, za krmo 312 50 —337.50, oves 295—3C2.50, pisani fižol 387.50, bel! 375. pšenična moka »0« 655— 675, »2« 625—650, »4« 600—625, za krmo 237.50—250. drobni otrobi 200—210.25. debeli 237.5—250. Nelzpremen ena tendenca.
— g Blagovni trg v Banata. Cene živilom in živini v Banatu stalno raste o, zlasti se dvigajo cene prešJčem in gove'1 živini. Notfrajo: svfne I. 18.50 Din. za kg. TI. 17.50 Din. kg žive vage. mast 28—32 Din. gove a živina 12 Din. prednji del. 14 Din. zadn i del. Pšenica drobna in nečista 425—435 Din., koruza 2'>5— 210 Din., pšenična moka v mlinih na debelo štev. »0« —.—, 6.30 Din. »2« —.—, 6.10 Din.. »5« 5.60 Din. »7« —.—, 4.30 Din., otrobi 2 Din. za kg.
— g Novosadska blagovna borza. Novi Sad 15. jan. Cene v dinarilh: PSenica bačka 8 vag. 438—442.50, bački ječmen 1 vagon 312.50. bački oves 1 vagon 290, nova bačka koruza 50 vag. 217.50—250, stara bačka koruza 2 In pol vagona 307.50, v storžih 1 |n pol vagona 170, rumeni bački fižol 1 vagon 370, pšenična moka »0« 5 vag. 635—643.50 »2« 9 in pol vag. 610— 612.50, s5« 5 vag. 485, 4 vag. otrobov 167 do 167.50.
— g Vinski trg v Drilmacin. V vinski
trgovini v Dalmaciji !e nastal zastoj. Iz Kaštela In otokov se je izvozilo nekoliko vina v Bakar in Reko, fz Neretve nekai v Bosno. Cene vinu so: črno 25—27.5 Din. loco belo Istotako. Vino Vis In Kaštelan 450—525 Din. za hektoliter. Maraskinu le cena zopet nekoliko poskočila In je bila večja količina izvožena v Trst.
— z Nove poštne znamke. Poštno
In brzojavno ministrstvo je sprejelo nove poštne znamke, naročne pri ameriški tvrdkl Bankburst Companv. Za te znamke se je plačalo 75.000 dolarjev in njihova vrednost znaša 187 miljonov dinarjev. V poštnih krogih se govori, da se tej tvrdkl odstopi v delo v kratkem nova emisija poštnih znamk, katerih izdaja se pripravlja Že dalje časa.
— g Državna borza dela. Dela
iščejo: vrtnarji, kovači, strojni in stavbni kliučavničarji, elektromonterji, mizarji, zidarji, peki, mlinarji, mesarji, tesarji, železostrugarji, pleskarji, kleparji, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: rudarji, strojni ključavničarji, sodarji, lesni strugarji, so-davicarji. oblikovalci, restavrac. blaga jničarka, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
— g Italijanska finančna pomoč Reki. Italijanski listi so pred kratkim poročali, da ima mestna uprava na Reki 15 mih'onov lir deficita, katere je pokrila italijanska vlada, da tako reši mesto bankerota. Deficit je sedaj znižan na 5 milionov lir, vsled tega ker je Ita-Iiia vzela v svoje roke upravo pristanišča in železnic in ker ona plača varnostne in finančne organe. Italijanska vlada je nadalje sklenila z mestno upravo pogodbo, vsled katere dobi reška tobačna tovarna potrebno delo. Vse to je storjeno med Italijo in nelegalnim zastopstvom Reke. Italiianski listi naglašajo, kako lepo da skrbi Italija za Peko, dočim ostane resnica ta, da je Reka pod Italijansko pestjo padla v propast, iz katere se ne dvigne, ako se ne obnove najboljši odnošaji med Reko in Jugoslavijo.
— g Dobava ramena materija?« za pomorski arrenal v Tlvtu. V pisarni Intendantskoga odseka za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 22. januaria 1.1. oh II. uri dopoldne ofcrtalna 1'citacua gl^de dobave železnega, gradbenega električnega In drugega materiala ter barv. stekla, kavčuka in raznih kemikalij za potrebe pomorskega arzenala v Tivtu. Predmetni oglas in pogoji so v pi-5arni trgovske In obrtne zbom]c^ v Ljubljani interesentom na vpogled.
— g Zlat avto. Neka ameriška avtomobilska tovarna je prišla na misel, na kak način bi se približala ameriškim milijonarjem, da bi kupovali njeno blago. Konstruirala je nov tip avtomobila, ki prekosi v luksusu vse. kar je doslej znano v tem področju. Na avtomobilu se pozlate vsi oni deli. ki so oblčamo iz niklja pa stoje na vidnem mestu. Vsega skupa! je na avtomobilu 95S različnih komadov, ki se pozlnčeni porabijo za ta IrksttenI model. Tak avtomobil bo stal 25 000 dolarjev, v našem novcu približno 2% rH!??nr»a dinarjev.
— g Tobačno rnrs*avo priredi angleška vlada tekom htošnjega leta, v glavnem v to svrho, da bi prišli angleški tobačni izdelki do večie veT'ave nego io lm?Ho sedal pred tujimi Izdelki v debeli. Vlada je izdala te dni razne odredbe v svrho. da opogumi Činltelie. ki se pečajo z gojitvijo tobaka v državi.
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANL
DRA.UA. Torek 16.: Zaprto
Sreda 17.: »Čudež sv. Antonac in »Crna dama Iz sonetov«. B
Četrtek 18.: Idi jot. Začetek cb pol 8. Izven.
Petek 19.: Lil;cm. D
Scbota 20.: Vojičck. Izven.
Nedelja 21.: ob 3. pop. Peterčkove poslednje sanje. Izven.
Nedelja 21.: ob 8. zveč. 2ivi mrtvec Izv.
Ponedeljek 22.: Vojiček C
OPERA.
Torek 16. Jan. »Jenufa« Red A.
Sreda 17.: Zaprto
Četrtek 18.: Mefistofeles. B
Petek io.: Nižava. Izven
Scbota 20.: Jenufa. E
Nedelja 21.: Seviljski brivec Izv.
Ponedeljek 22.: Zaprta
•    • •
— Sprememba opernega repertoar!*-
Ker Je gospod Levar nenadoma zbolel, se po e danes, v torek dne 16. t. m. namesto »Goren.skega siavčka« opera »Jenufa« za red A. Prihodnja predstava »Qoren;skesa siavčka* se bo vršila za red A.
_ Ga. Mitrovičeva v Faustu. Mariborsko Narodno gledaliSče ]e v nedelio vnovič uprizorilo opero »Faust«. Gostoval je g. Knittl iz Zajrreba. Margareto ie pela novoangažirana članica našega gledališča ga. Ančica Mitrovičeva. Ga. Mitrovičeva razpolaga s priietnim in obsežnim glasom. Občinstvo jo Je veselo pozdravljalo In Jo
klicalo opetovano na oder. Tudi g. KrHttlu so aplavdirali na odprti sceni. Bil je izborno pri glasi, kakor tudi gg. Rumpel in Ar-hlpov. Pogrešali pa smo pri 4. dejanju har* monlja v cerkvi. Dirigiral Je g. ravnatelj Mitrovič. Gledališče Je bilo razprodano.
— Vseuč!tiškl profesor Jan. U. Jar-nlk umrl. V Podolskem sanatoriji le umrl 12. t. m. Studentovski oče ter v čeSkem svetu priljubljeni in znameniti kulturni delavec, vseučiliški profesor Jan Urban Jar-nik. Ra-nl ie posvetil celo vrsto let svo e glavne sile učeči se mladini, da bi II ola-šal težke eksistenčne odno5a*e. Zato ga jc dijaStvo Jako rado imelo in častilo. V priznanje svoje neumorne delavnost! je bil imenovan za častnika francoske akademije Itd. Bil je redni član Češke akademi e in častni član svojega ro'stnega kra a PotStina, kjer je bil roien L 1848. Slava mu!
Beseda o naših učiteljicah.
(Dopis z Dolenlskega.)
S člankom g. M. Bartoiove se ne stri-n:am, zato podam nekaj samolastnih Izvajanj. G. Bartolova ni razmotrivala te zadeve s stališča za dobrobit šole In učiteljskega stanu, v prvi vrsti se e zavzela za absolvirane kandidatinie, o katerih trdi, da je v zadnjih letih le malokatera toliko srečna, da dobi službo, češ, da jih izpodrivajo omožene učiteljice in radi teh no morejo one do kruha. Vprvo naj omenim le to, da komur je samo za krah, on sploh nI za učiteKski stan, na) ga pusti lopo pri miru in naj gre tja, k.er ni — idealov. A če se gre samo za »kruh«, to je za službo — sem o tem poučena drugače. Dosti je služb, lahko jo dobi vsaka Izprašana učiteljska moč! Le preglejte statistiko, koliko so morali namestiti pomožnih učiteljev In učiteljic nekaterih celo z dvomljivo kvalifikaclo In to za to, ker se jim ne javi o izprašane učiteljske moči.
Pr| nekem g. okrajnem šolskem nadzorniku je prišlo tekom počitnic precejšnje število absolviranih kandidatinj vprašat. aH dobe službg v njegovem okraju. On jim ;e takoj uslužno našteval mesta, katera Ima še nezasedena. Za vsako mesto so poizvedovale, kako daleč je oddal eno od železnice. In če je bilo le pičlo uro, so takoj zafrknile nosek, češ: »Ne vzamemo!«
To Je istina! Zakaj pa silijo tako v mesta ali k železnici, radi nadalnje Izobrazbe sigurno ne, marveč predvsem la edino radi — zabav.
Z vprašanjem glede omoženfh učiteljic se je bavil stanovski list »UČitel ski Tovariš« že pogosto. Tja tudi spada tako stanovsko debatlran e. Kljub temu naj H ugovarjam tudi v tem.
Vprašamo se, aH Ima država v današnjih č?sih interes, da se sklene več zakonov. Cg Ima interese, potem omožene učiteljice niso proti državnim interesom. V tem ima g. Bartolova prav. da so nameščene nekatere omožene učiteljice v mestih, a marsikatera bi tudi še rada prišla tja radi nadaljne Izobrazbe svo'e dece. Nekatere učiteljice pa se ubijajo po zakotnih vasicah vse življenje in s povečano konkurenco jim Je vzeta možnost priti v ugodnejše kraje. AH so pa omožene učltel ice njih edine konkurentin e? AH niso v mestih v prvi vrsti hčerke uplivnih gospodov, ki hočejo službovati samo v mestu, da stanujejo tam pri starših, imajo stano-vane in hrano zastonj in še druge ugodnosti, ki Jih navaa g. Bartolova sama. da s| jih žele. Dale se dotika g. Bartolova dopustov, ki jih daje o omoženim učiteljicam. No, tisti osemtedenski dopusti so pač neizogibni. AH se pa ne izenačilo morda na drugi strani? Zanimivo bi bilo dognatL katerih učiteljic Je točasno več na dopustu, omoženih ali neomoženih. In končno trdi: »Učitelica - mati ne more biti dobra maH in obenem dobra učitelica!«
Zakas? Ker služi dvema gospodar'e-ma? To je pač nena stvar In zadeva nadzornih organov, saj Ima vsaka oblast ne samo pravico, marveč ludi dolžnost, da odstrani ljudi, ki ogrožao redno poslovanje, zbog katerega lahko trpi cela kategorija.
Sicer pa vsebuje vprašan'e možitve državnih uradnic, torej tudi učitelic, službena pragmatika, ki bo velala za vse. Zato 'e vsaka nadaljna debata o tem brezplodna. Marici Km
Dnevne vesti.
V Lmbijani. dne 16. januarja 1923.
—   Uspeh   proglašenega bojkota
prot\ »Slov. Narodu«.   Mladini so proglasili,   da   pomagajo   svojemu glasilu »Jutru« na noge, bojkot proti našemu listu. Več kakor tri mesece so ta bojkot oznanjali, »Jutro« je dan   za dnevom priobčevalo notice s pozivom »Proč s »Slovenskim Narodom«!, razne mladinske organizacije so sklepale rezolucije, v katerih so pozivale vse naprednjake, naj odpovedo »Slovenski Narod«, agitatorji so hodili v Ljubljani, zlasti pa v £iski. od hiše do hiše ter rotili naše naročnike, naj opuste »Slovenski Narod« in naroče »Jutro«.   In končni uspeh te sistematično organizirane   gonje proti »Slovenskemu   Narodu«?   Je nadvse klavem. za organizatorje tega bojkota naravnost uničujoč!   Evo   bilance: V Ljnbfjani je v celem odpovedalo ^SIo-venski Narod« 70 naročnikov, na novo pa se je naročilo 90, tore] + 20; izven Ljubljane je v celem odpadlo   109 naročnikov, na novo pa  s'  je naročilo »Slovenski  Narod«   315  oseb, torej + 206,  Bojkotna  gonja  mladinov je potemtakem imela ta uspsh,  da se je krog pIačujoč*h naših naročnikov povečal za par sto in da je za več sto narasla tudi nadrobna razprodaja. S takšnim »bojkotom« smo mi seveda povsem zadovoljni, druga vprašanje pa je, ako so tega efekta svoje gonje veseli gospodje »Jutrovci«,  ki   so   kakor Bileam imeli namen proklinjati,  pa so morali blagoslavljati.   Da, da, »Slovenski Narod« stoji tako trdno In neomajno, da si ob tej trdnjavi narodne in napredne misli razbije glavo  vsakdo,  ki navali nanjo. O tem so se prepričali klerikalci s škofom dr. JegliČem na čelu, ki so desetletja proklinjali naš list z vseh priž-nic in pozivali na bojkot proti njemu; o tem so se uverili sedaj tudi gospodje mladini. Ali jih bo sedaj pamet srečala? Dvomimo. Ako ne, tem bolje za nas!
— Minister dr. 2npanič v Slovenlfl.
Minister dr. Županič je včeraj prispel v Ljubljano. Danes zjutraj se je odpeljal v spremstvu velikega župana dr. Miroslava Ploja v Maribor. V sredo odpotuje dr. Županič v Prekmurje, kjer poseti Dolnjo Lendavo in Mursko Soboto. Na povratku iz Prekmurja obišče tudi Ptuj in Celje, kjer bo na okrajnem glavarstvu sprejemal tudi stranke.
— Velfkl župan za mariborsko oblast. Veliki župan za mariborsko oblast dr. Miroslav P1 o j, član in glavni zastopnik naše države v reparacijski komisiji v Parizu, je prispel v Ljubljano.
— Novi Sef oddelka za socflalno politiko. Včeraj dopoldne je izročil dosedanji šef oddelka za socijalno politiko pri pokrajinski vladi Adolf R I b n i k a r vse posle novoimenovanemu Sefu dr. Franu G o r š i č u. Službena predaja poslov b? se imela vršiti že v soboto, a je izostala, ker je bil g. Ribnikar zadržan.
= Nepoboljšljivi so naši patentirani demokrati okoli »Jutra«. V današnjem uvodniku so se razpirali o naprednem bloku, ali tega ne povedo, da so oni sami krivi, ako ne pride do bloka. — »Jutro« pravi, da je JDS povzela Inicijativo za ustvaritev bloka z načelnimi in konkretnimi predlogi, — ali povabila je milostno le NSS in SKS, ki pa sta predloge odtegnili. — Kako prav sta imeli, jima potrdi »Jutro« samo, ki obe stranki prav robato okrca. NSS se je v svoji vihravosti taktike, pravi, družila že z vsemi političnimi belcebubl. — Kdo so ti belcebubl? Saj mari ne vsi tisti duševni, politički in narodni delavci, ki so tvorili za zadnje ljubljanske volitve Zajednico? In vse te je JDS kar izključila iz Moka, ker se je pehala samo za NSS in SKS. Zajednice pa ni povabila. — Zanimivo pa je, da »Jutro« govori vedno o prizadevanju JDS za napredni blok, do-čtm je take dopise razpošiljala DS s podpisom dr. Žerjava In ne morda »po-slevodečega« podpredsednika. — »Jutro« prav pravi, da »javnost želi skupno fronto naprednih strank«, ni pa resnično, da: »ni kriva JDS, če je prišlo drugače«, — pač pa je žal resnično, da je edino DS kriva, ako danes napredni Mok ni mogoč. — Mi smo v posebnem članku grajali nepremostno razpoloženje naprednih struj napram DS. aH napetost proti mladinom je tako huda, da ne pomagajo nič vsi dobri nasveti in ?e bob'ši nameni in razlogi, ki naravnost rahtevaio napredni blok. — Kakšen bo vspeh? Bomo videli 18. marca in takrat naoravimo bilanco o nepoboljšljivosti mladinskih rušilcev JDS. ____
— Deontaclja slovenski« trgovcev v
Bcf^radn. Danes v torek prispe v Beograd deputacija slovenskih trgovcev.
— Rusko predavanje. Dne 18. januarja ob pol 20. zvečer bo v poslopju državne realke predaval v ruskem jeziku docent E. I. KansklJ o temi »Krogotek ogliika v življenju v naravi«. Prvi sedež 5 din., drugI 3 din., sto-Bč* 1 din*   — _ -
— Proslavo Svetega Save priredi dne ?7. t m. »Pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani« v dvorani Kazine: a) ob 10. dopoldne šolsko slavnost kakor pretekla leta, h kateri sc prijatelji mladine najvljudneje vabijo. Vstop prost, b) Ob 8. zvečer slavnostna »Sve-tosavska Beseda« s prijaznim sodelovanje ge. KavČnik - Thierrveve. ge. Dane Golia - Koblerjeve, g. Julija Betetto, pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, pevskega zbora akd. društva *Trig!av« in godbe Dravske divizije. Točen spored se objavi v listih in vabilih, katera se pravočasno razpošljejo. Kdor bi pomotoma ne dobil vabila, naj se blagovoli zglasiti pri g. proti Dim. Jankoviču, vojašnica vojvode Mišica.
— VodoosvečenJe na sv. Bogojavllc-nje. U petak 19. o. m. služi se sv. služba boža u ovdašn oi pravoslavni kapeli, vojašnica Vo vode Mišića, u 9 časova. Vodo-osvećene održaće se n 10 časova u kruga vo'ašntce Vojvode MTš;ča. Lfti'ov iz kabele polazi tacno u 10 časova I to preko Tabora u vojašnicu.
— Šentjakobski oder v LJubljani. V soboto 20. januarja: »Avtomobilist«. V nedeljo 21. januara: Charlevcva teta.
— Ruski akademiki prirede na dan sv. Tatijane, 25. januarja, svoj tra-dicijonelni veselični večer v vseh prostorih Narodnega doma. Izmed mnogobrojnih točk programa naj navedemo: velik vokalni In instrumentalni koncert in kabaret posebne vrste, pri čemer bodo sodelovali pod vodstvom gg. Šesta, Sevastjanova In Putiate najboljši Igralci In igralke tukaišnje opere in drame; gostuje tudi Ljubljančanom dobro znana g. Ada Poljakova. Po teh nastopih se vrši prosta zabava in ples.
— Tatjanln dan praznujejo vsi dijaki na Ruskem. Lani so slavili to zaščitnico dijaštva tudi pri nas ruski akademiki, kt študirajo na naši unicerzi. Letos bodo praznovali dne 25. t. m. In sicer s prireditvami v goreniih in spodnjih prostorih Narodnega doma. Sodelovale bodo najboljše moči našega gledališča: opere In drame ter ruski akademiki. Komite dam za oskrbo ruskh akademikov oskrbi buffet in ves aranžma.
— Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta LJrbljane v času od 17. do 13. januarja izkazuje to-le statistiko: Umrlo je 30 oseb, 17 moškega in 13 ženskega spola (tujcev 9). Smrtni vzroki: Življenska slabost 1, Jetika 6, davica 1, možganska kap 2. srčna hiba 3, rak 3, smrtna poškodba 1, drugI naravni smrtni vzreki 13. Med tem časom je bilo rojenih 30 otrrfc (1 mrtvorojen). Naznanjene nalezljive bolezni: davica 4 slučaji, škrlatica 3.
— Sneg v Gradcu. Iz Gradca 16. t. m. javl'afo: Danes zjutraj močno sneži v vsej okolici.
— Sneg. Danes opoldne zaCelo zopet nekaj časa snežiti dočim le v avstrijskih Alpah začel padati sneg že zjutrai rane* Po poročilih iz NotranTske je v loški fn cerkniški dolini zapadel sneg tako visoko, da Je prav izboren sanlk. Tudi na bloških hribih bo za smučanje prav dober teren.
— Iz Amerike. V Clevelandu se fe nastanil kot zobozdravnik dr. Viljem Lavše, brat tamkajšnjega slovenskega odvetnika Frana LavŠeta. — Umrl je v Clevelandu Ivan Erbežnik, star 47 IzU doma iz Poljan pri Straži. V Ameriki je bil 30 let. — Avtomobil je ubil 24 letno ženo rojaka Milavca in sicer, ko se je vračala po Superior Ave od prijateljice proti domu.
— Vrednost državnega posestva m njega oprava. Iz Beograda javlajo. da Je minister financ dr. Stojadinovlč po Inšpekciji državnega posestva Eele konstatira!, da ceni o vrednost lega velikanskega kompleksa na 1V£ miliarde dinarjev. Finančna uprava sama priznava, da je uspešna ekonomska uprava tako ogromnega posestva nemogoča iz Beograda in da je potrebna posebna gospodarsko-finančna uprava, ki Je zmožna uspešno in ekonomsko racionalno eksploatirati to posestvo. Bel*e samo v svoiih tovarnah producira 1200 vagonov sladkorja. Posvetovalni odbor ;e predlagal, da se razveljavi pogodba, sklenena z g. Antonom Kristanom, finančni minister pa se ne strura s tem predlogom, ker je uvidel, da Je posestvo pod Kristanovo upravo znatno napredovalo.
— Izpremembe telefonskega prav Inka: Zasebne telefonske naprave. Ministrstvo Je odredilo nasledn'e Izpremembe k članu 21. telefonskega pravilnika: Razen vojnih In pollci'skih oblasti In zasebnih železniških pod etii ne sme nihče imeti ali postav* Ijatl zasebnih telefonskih naprav v kra ih, kjer ;e občinstvu v uporabo državna telefonska centrala. Tudi m doolena taka zasebna telefonska naprava* ki bi ležala deloma v področju deloma pa Izven področja državne mestne telefonske mreže. — Za vzdrževan e zasebna telefonske naprave, ki Je izven področja krajevne telefonske mreže In je privezana na državno telefonsko centralo, skrbi lastnik naprava, ampak samo do krajevne mreže. Pravtako trpi lastnik zasebne telefonske naprave vse stroške za prlkrnčltev naprave na državno telefonsko centralo. Samo ustanovam, katerim 'e namen ščititi javne obče koristne Interese, Je dovoljeno da si smejo postaviti električno-signalne naprave tudi v takih krajih, kjer je na razpolago javna telefonska centrala.
_ Vinsko trgovino le na Kral'a Petra ' cesti v Celju otvorila tvrdio Bržič Vinko jndrug. -     _ 4
— Smrtna kosa. V Ljublani Je umrla gdčna. Avgusta K a i s e r, v Novem mestu gdčna. Danica V e r b i č, v Gor. Logatcu pa trgovka, gostilničarka in posestnica ga. Mari a U r b a s, roj. Kane — Blag ;im spomin!
— Mestni mag!strat celjski obavlja novi cestno-polici ski red za mesto Celje, kateri je bil dopolnjen v se i občinskega sveta cel skega dne 18. decembra 1922. Razglašeni cestno-pollcijski red je step"! v vel avo * dnem 8. januara 1923.
— Telefonska slnžaa pri poštnem uradu v Celju poslu e samo do 21. ure zvečer. Preje je poslovala tudi ponoči. Proti ukinitvi nočne telefonske službe sc čue vedno yeč pritožb. Cel e je važno indu-stri sko in trgovsko mesto, zato bi pač bilo želeti, da bi mu merodani faktorji posvečali malo več interesa, ne pa da se Izvršuje o taki ukrepi, ki ga ponižuje o na nivo radne gorske vasi Taki ukrepi tudi niso v Interesu tujskega prometa.
— Predpustne prireditve v Cefju. Pišejo nam: Letošnji predpust v Celju ni tako razposajen, kakor je bil minula leta. Do sedaj Še nismo imeli nikakih plesnih prireditev in jih bo menda sploh zelo malo. Saj pa je tudi prav, da se ljudstvu ne izžemlje denar z raznimi prireditvami iz žepa, ker ga itak nima dovolj niti za najskromnejše življenje. Razne prireditve naj bi se sploh omejile, kolikor največ mogoče, kakor se je to zgodilo v Češkoslovaški
— Ludsko vseučlišče ▼ Cel'a. Poročali smo že, da je Ludsko vseučilišče v Celju prenehalo z Javnimi predavan i. To se je baje zgodilo zato. ker so vsi javni nameščenci vsled znanega sklepa svoega društva odložil! funkcije pri tej kulturni instituciji. To drušvo je bilo za Izobrazbo posebno niž ih slo ev velike važnosti. Ne zdi se nam umestno, da se je ukinilo delovanje te važne kulturne Institucfe, saj se še spominjamo, kako težaven je bil miiro-lo jesen prfčetek letošn:ega šolskega leta V odboru društva so tudi delavski in drugi zastopniki. Izhod se mora na'tl In društvo mora v najkra šem času zopet pričeti s polnim delovan em. V ostalem pa dvomimo, da je ta pot, ki so si ?o izbrali javni nameščenci za dosego ublaženja svo'ega položaja, prava, dvomimo tudi. da jim bo prinesla kake uspehe.
— Japonska noc. Apartni plakati, delo znanega mariborskega umetnika Viktorja Cotiča vise po ljubljanskih plakatnih stenah. Oznanjajo veliko umetniško predpustno prireditev mariborskih umetnikov, združenih v klubu »Grohar«, ki se bo vršila 20. t. m. v Gotzovl dvorani. Ves Maribor se z mrzličnim razpoloženjem pripravlja za to veliko prireditev, ki bode, kakor nam javljajo, prekašala vse. kar se Je podobnega že vršilo pri nas. Japonska noč___Spominjamo
se pri tem na poezijo parkov v luninem svitu, na Čudovite nočne metulje m še čudovitejše ptice, na kresnice, lampijone, na zmaja grotesknih cblik in predvsem na tihe nežne geže Orevshe). Vse to in še mnogo več bodemo vid°li na japonski noči v Mariboru. Glavno, kar moramo omeniti pa Je, da Je ves čisti dobiček namenjen projektirani zgradbi nmemiškega pavnj^a v Mariboru. Ze to dejstvo bi moralo siliti vsakogar, ki mu Je pri srcu razvoj domaČe umetnosti, da prhtte 20. januarja v Maribor. Umetniki Iz vseh krajev naše domovine se bodo udeležili osebno te prireditve. Priglašeni so ndeležn:kl Iz Zagreba In Beograda. Priglasitve ljubljanskih umetnikov, ki reflektiralo na zn:žano voznino, sprejema do 15. Januarja tajnik Udruženja, tehn. sred. šola, seba I. 27.
— Tatova magnetov. Policija je po dolgem iskan'u končno zasačila dva že doisro iskana specialista za tatvine magnetov. Se mladoletna Ivan S. in Ivan J., po poklicu mehanika, sta vedno Čutili magnetovo privlačnost pri avtomobilih. Tako sta odnesla tvrdki »Zabret« v Kranju 30.000 K vreden magnet, nadale neki tvrdki v Beogradu 25.000 k vreden magnet, kakor tudi enega v Žireh. Sploh sta imela oči odprte samo za magnete. Ukradene magnete sta potem prodaala. Policl'a je dva konfiscirala, enega v L;ubl*?ni In enega v Kamniku. Izročena sta sodišču.
— Razne nezgode. TrančiSka Zrtmšek. 31etna hčerka čevlarja Iz Borovnice, si )e vžgala obleko pri štedilniku. Pri tem je dobila hude opekine po desni strani života. — Mirko Cerne, 131etnl kurjačev sin Iz Zgornega Kašlja, je našel na polu patro-no, s katero se je igral toliko časa, da mu
v roki eksplodirala. Pri tem je dobil nevarne poškodbe na roki. — Delavec Edvard Černe, zaposlen na cirkularni žagi, se
je pri delu urezal v desno roko. — 611etnl posestnik Valentin Branlseli s Dolen ega Jezera, se je doma po nesreči obstrelll s samokresom Kroglja ga Je zadela v desno roko in vrat. Vse poškodovance so prepeljali v Tubljansko bolnico.
— Nesreče in nezgode. Anton Lanšek mizar pri VVeisbacheru na Dunajski cesti je preklada! hlode, pri čemur mu e padel eden na levo nogo in mu Jo zlomil. Janez Trebušar, hlapec pri baronu Kodeli, Je pa-deli je padel z vosa in si zlomil desno nogo. — AndreJa Kranfca z Dobca pri Cerknici Je pograbila shmoreznica za desno nogo In mu Jo precej poškodovala. — Vajenec v strojnih tovarnah m livarnah Josip Pabjančlč si je pri delu poškodoval le^ oko. — Rudarja Alosi a Stiha Iz Krmela sta napadla, ko je šel Is gostilne fanta Ivan Fratar tn Ivan Ladlč s kolom ta ga težko poškodovala na glavi. — Ponesrečenca so prepeljal! v bolnico.
— pazne tatvine Komaj 15- In 161e*nj rrance In Janez že sedal ▼ mladosti kažeta veliko podetnost in zanimanje sa tuje re-čl. V službi sta bila pri nekem mojstru na Selu in ponoči, ko so vsi spali, sta hodila mlada tlčka k nekemu drugemu mo*s;ru In mu kradla orode. Na policiji sta Is'avfla, da sta to orodje hotela imeti sa »samesto en« nastop. — Kuharici Rosi Zerf Je neki neznan žepar izmaknil denarnico s
-r Natakarici Justinj granje
je bilo ukradenih 1600 kron. — Vladimiru Brufachu, natakarskemj vajeneu, c nekdo odnesel 600 K vreden dežnik na predstavi pri Svengali.u.
— Težka poškodba. Anten Novak, mali posestnik iz Ranjega Sela pri Trebnjem U pri posestniku Anionu Povlni popravljal vednj-k. Pri tem pa mu )2 radia črpalka na levo roko in mu jo zmečkala. Prepeljali so ga v b lnico.
— Tragčna žrtev neprevidnosti. Frančiška ZrimŠck. 31etna čevljarjeva hčerka je danes dopoldne za zadtibljenimi op*kl nami v deželni bolnici umrla.
_ Nesreča pri snažen u revolvera. V
nedeljo 14. t. m. pop. je v svojem stannva-n u snažil browning-revo!ver vod a p sar-ne dr. Ernesta Kalana v Čelu Albert Mcd-vešek. Po neprevidnosti je en naboj ostal v revolveru. Samokres se je sprožil in krogija ?e Mcdvešeka zadela v levo ramo in e cbtičala v n Ponesrečenca so pre-pcl.all v cel sko bolnico.
_ Stekel pes?  Iz Maribora  Sg nam
poroča: Neki pes je ugriznil 33 letno Marijo
Spaner 13. L m. in 14. t. m je cb Brec:u bržkone ugrizn'1 isti pes 35 letno Beno Cerin. ženo tape.nika g. Cerina. Ker se je že več oc* Psov ugrizenih os^b v zndn;em času poslalo na pre-'skavo v Zajrreb fn ker je še več drugih takih oseb tukaj, ki bodo morale biti preiskane. bi bilo zelo umestno, da bi oblast odredila pasji kon-tumac.
— Političen pretep. V nedeljo, 14. t. m. popoldne je popivala na Pšati pri Pcdgo-rici v neki gcstilni večja družba moških. Glavni tema njih pogovora je bila politika In bodoče volitve. Naravno je, da so se možakarji pri tem precei razvneli. Politični govor Je imel kclarski mojster Ivan Miv-šck. Z njegovim programom pa nista bila zadovoljna neki Anton Kovač in Franc Jerneje. Ko je šel MIvšek iz gcstilne, sta ga omenjena dva napadla z nožem in ga težko poškodovala po glavi, desn* reki in rami. Mivšek Je dobi pri tem 13 ran. Prepeljali so ga v* ljubljansko bolnico.
Glasbeni vestnik
— Moški zbor »Ljubljanskega Zvona«. Pevska va'a v četrtek dne IS. :ar.nar:a 1923 cb pol 8. zvečer. Vsi! — Odbor.
— Simfonični koncert godbe Dravske divizijske oblasti se vrSI v ponedel ek dne 22. januar"a 1923 ob 8. zvečer v unionski dvorani. Prva točka sporeda tvori klas;č-na Mozartova skladba: Serer^da za godalni orkester. Skladba je lahkega, veselega značaa ter ima štiri stavke. Komponirana je bila dne 10. avgusta 1787. leta. Vsled svoje ljubkosti jo kaj pogosto sre-čavamo na koncertnih sporedih. Tej sere-nadl sledi znamenitega Rusa A. Borodina: Prizor iz srednjeazi ske stepe. Skladba Je prsana za veliki orkester ter nam sklada-telt slika v nei sledeči prizor: V enolični, peščeni stepi Sredn e Azi e se oglasijo glasovi miroljubne ruske pesmi. V daljavi za-čujemo kopitan'e konj in kamel, na n~Še uho zadoni priprosta iztočna melodla. Karavana domačinov se približue ter varno in brezskrbno potu.'e dale skozi to nepregledno pustino, naposled vedno bolj izginja na rbzoru. Ruska pesem In priprosta melodia AziJatov se strneta v eno samo harmoniTo, dokler se odmev r.-ske pesmi ne izgubITa polagoma v ozračTu div:e stepe. Vstopnice so v predprodai v Matični kn Igarni, ker se dobiva tudi natančni spored. K ostalim točkam se še povrnemo.
Društvene vesli.
— Društva »Pravn'ka« XXXIII. redna glavna skupščina se vrši v sredo dne 31. januara t. 1. v Lubl ani pravosodna palača št. 79. Dnevni red: 1.) Poročlo odbora, preglednikov in podružnic. 2.) Volitve načelnika, odb->m in preglednikov. 3.) ?lu-ča.nosli. — K cbiJni udeleiibi vrbi odb^r.
— Splošnega ženskega društva občni zbor ie v nedel o 4, februar'a ob 4. popoldne na magistratu. Spored: Nagovor predsednice, poročila tanice, blaganičarke in knilžnlčarke. Slučainosti. Volitev odb°ra.
— Član ce Splošnega ženskega društva, ki se hočejo posluževati društvene šivalnice, naj se zglasi'o v četrtek 18. a!i v petek 19. t. m. od S. do 7. zvečer v društvenih prostorih. Rimska cesta 9. kjer zvedo natančne pogoe.
— Kolo Jugoslovenskih sester prosi svoje članice, da se vse gotovo udeleže važnih ukrepov in sklepov odborove seje 18. januer a cb 4. popoldne.
— Realčno podporno društvo v LJubljani ima letni občni zbor 29. januarja ob 6. uri zvečer v realčni posvetovalnici.
— Občni zbor Zveze fugoslovenskTi že!ezn!čarjev, podružnica Maribor. V nedeljo 14. t. m. se e vrš"! v Narodnem domu v Mariboru cbčni zbor Z.T2. Zborovanje je vodil dosedani predsednik organizacij Maribor g. Ivan K e i ž a r, ki Je v kratkem opisal dosedanje delovane organizacije, želeč, da bi organizacija posta'a boli enotna in da bi nje pomen tudi Hrvati vsaj tako razumevali, kakor ga razumevajo Srbi. Na to je poročal tanik o društvenem delovanju, blagajnik pa o stanju blagajne. Na to se je vršila volitev, pri kateri je bil izvolen zopet g. Kejžar za predsednika. Ker pa Je Izvolitev odločno odklonil, so Izvolili g. Lukešiča za predsednika, g. Permeta za prvega in g. Santla za drugega podpredsednika. V odbor so bili Izvol eni gg. Fran'o Morde, Fran*o Bende, KtoI Tomažič. Srečko A!e-šič, Družovnik, Verbč in Rošič. Dosedanjemu predsedniku g. Kejžarju :e bila izrečena zahvala za njegovo plodonosno delovanje.
— Društvo jugoslov. med?c?ncev v LubUanl priredi dne 20. ;anuar"a v veliVi dvorani Unfona svo večer pod pokroviteljstvom ge. dr. BIe!weiss pl. Trstenlške, v prid svo'i društveni knlžnfcl. Društvo si je nadelo nalogo, da preskrbi svoi:m čla- j nom za Studi* potrebne knige, ki si rih sa- J ml ysled vedno naraščajoče draginje   ne *
more o peskrbeti in da ;Im nudi na ta na-č"n prvi poso za uspešni Studii. Zato se obrača odbor predvsem na naše g. zdravnike, kakor tudi estaie, ki jim e na srcu dobrebit in razvoj naše fakultete, oziroma univerze, da se kar v največjem številu udeleže n:šeca plesa, oziroma da gmotno pripomorejo, da bo moslo društvo nal^so, ki si jo  e nadeto, tudi izvršiti. — Odbor.
_ čitalnica v Gradcu Na cbčnem zboru dne 7. t. m. 'e bil izvol en za predsednika zopet g. dr. Vekcslav Vršič ter sledeči gg. odborniki: prof. dr. Mati. Ledenik, B a j c c, dr. G a 1 e n i č, F c r -lan. Vi dimir Kukma n in sa. Slavica dr. V r š I č e v a.
— III. Slovnnski večer. Jugoslov. napredno akademsko društvo »Jadran« priredi v tore!; dne 16. januara 1923 111. Slovanski večer z akademio in plesom v Narcdnem di ršVcm domu (bivša arena Narodnega doma), Tomanova ulica 3, nasproti I. državne glmnrjz^e. Začetek točno ob pol 21 In ne cb pol 21.. kakor :e jav-I eno v vrbilu. Akademik izpopolnueo poleg drugih zanimivih tr<čk pester pevski In koncertni spored s sodelovan:em prilub-ljcnih opernih umetnikov gdč. Zikove in g. Betetta in drugih. Sodelujeta tudi tovariš Pugel' In tovarišica K^renjakova. Z novimi pevskimi tačkami nasipi. Izpolnujoč s tem znaeai »Slovenski vel-erc. tudi akademski ruski pevski ?b^r. Cisti dobiček 'e namenjen društveni kn ižni:i. Vstop le proti vabilu. Vstopnina 20 D za akademike 10 D, za člane 5 D.
Turistška in sport.
— Koča na Vel. planini, 155S ra, je ps drugem transportu živil preskrbljena za ves mesec. Dobiva se: čaj, kava, štiri vrste konserv, sardine, sir, salama, citrone, žganci in vino po zmernih cenah. Ob'av-ljamo to. da opozorimo smučnrjc !. dr. turiste, nai se nikar po nepotrebnem ne mučijo s težkimi nahrbtniki, kar ;im kvari užitek na poti. Od sobote na nedelro biv i v koči tudi oskrbnica, dobra kuharica, ki streže z gorkim! Jedil'". Pot do koče je seda' izga?ena. Ob sobotah zvečer visi na koči močna svetilka z reflektor em. K temu priporočamo turistom, da pri cven-tuelnf nočni hoje vzamejo seboj še sv svetilko. Cez Pasje peči se hodi varno po desni zgorni, ne levf spodnji poti. Turisti brez smučI nai vzame:o seboj krp! e.
— Propagandni smučarski Izlet Zimsko - športnega saveza se bo vršil v nedeljo 20. t. m. v naši najugodneši smučarski rajen v Bloke. Podrobnosti še ob.a-vuno.
— Smučarski propagandni izlet n« Bloke. JZSS odpošl e v sredo, t. J. 17. t m. svoega odposlanca na Bloke, da prouči snežne in druge prilike in preskrhf prenočišče in vozove za dohod. Ako sc dožene. da so pogoji za dohod na Bloke (20. t. nO in izlet iz Blok čez Slivnico, 1114 m. i Cerknico in na Rakek (dne 21. t m.) po-vol ni, razglasimo točni program tega izleta, za katerega vlada veliko zanimanje, še pravočasno po časopisju. Ze danes pa vabimo vse klube 1. dr. turiste, da nemudoma priglasijo svojo udeležbo, da vemo ukreniti vse potrebno glede znižane vož-n'e po železnici In vožnje rta vozovih i Grahovega aH Bloške police ter radi števila prenočišč v Novi vasi na Blokah.
— Lubljanskl športni klub Ima IetoŠ-n'i občni zbor v sredo 31. januarja v gostilni pri Mraku na Rfmski cesti. Začetek ob pol 9. zvečer. Vsi člani naj se zanesljivo udeleže.
INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME.
— Duna', 14. Januara. Rnpid : VVacker 6 : 2 (4 : 2), Vienna : Waf 3 : 3 (2 : 1).
Borzna poročila.
— Zagreb, 16. 'anuaria. (Izv.) Zakiu-Čck. Devize. Curih 19.25, 19.40, Pariz 703.—. 705.—, London 4S0.—, 483.—, Berlin 0.70, 0.75, Dunaj 0.0146, 0.01465, Praga 291.—, 294.—, Trst 5.05, 5.07, Newyork 103.—, 104.—, Budimpešta 3.S5, 3.90. Valute: dolar 101.50, 102.50. lira 4.95, 5.—. Češka kr^na 280.—, 285.—, funt štcrling 473.—, 475.—, franc. frank 6.95, 6.98.
— Curih, 16. jan. (Izv.) Današnja pred-borza: Zagreb 5.30, Berlin 0.0375. Dunal 0.0075. Prasa 14.S0. Budrmpešta 0.2075, MIlan 26.05. Pariz 36.05, London 24.79. New-vork 5.3125.
— Curih, 15. jan. (Direktno.) Beograd 5.30. Dunaj 0.0075. Budimpešta 0.205, Berlin 0.0409, Praga 15.15, Milan 26.20, Pariz 36.19, Newyork 5.31,
— Trst, 15. jan. Zagreb 20.—, Berlin 0.1S. Praga 5750, Pariz 130.50, London 94.50. Newyork 20.10, CurTi 3S0.—.
— Praga, 15. lan. Zagreb 35.50, Berlin 0.3215, Milan 171.—. Pariz 23&50, London 161.—, Ne\vyork 34.75, Curih 649.—.
— Tečaji drnrvske efektne borze dne 15. ;anuar"a. Julisud 616.000.—, Credit 47.300.—, Dampfer 1,495.000.—, Sev. Železnice 11,000.00.—, Državne železnice 869.000.—, Alpinke 422 000.—, K. 1. O. 1 S50.ono, Železo l ,625.000.—, Trboveljska 370.000.—.
Poizvedb.
— Ušla ?e v petek griicn. r>ros! se, da se odda proti nagradi: Ana Skralnar, šivilja, Grnd;š*e. Hi ser eva ul'ca 12/11.
— PozahUa se Je dne 14. L m. pred trgovino Delič zlatar rTilš^reva ul. 4. ročna torbica (-eker) z otreškim perilom in ieračami. Pošten eka s« naproša naj to odda v trgovini proti dobri nagradi.
— čevl»l domrTili tovarn PctT K^rina 6: Ko. z znamko »Peko« so najb^lši in najcenejši. Zahtevajte ?ih povsod. Glavna zalopa na drobno in debelo Ljubljana, Breg št. 20.
Glavni nrcdntk: KASTO PUSTOSMMSB*
Orf-nvnrnt ttrrdnrk:
VALENTIN KOPITAR.
Stran 4.
•SLOVENSKI    NAROD«   dne  17  jaiuicrja 1923
S lev. 12
GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE
ceneje In trajnije so kakor usnonol Najbolje varstvo proti vlagi i mraza I
Kuharica,
ki zna dovršeno kuhati okusno meščansko hrano, SE IŠČE ZA TAKOJ, Mesečna plača 300 Din. Ponudbe, če mogoče s «liko, na: Lje* karna   G. PROCHE,   Brčko, Besna.
548
Hlapec
za vsa hišna dela, krepak in trden, ki zna tudi ravnati s konjem, SE IŠČE ZA TAKOJ. Plača 250 Din ter hrana in stanovanje. — Ponud* be na: Ljekarna PROCHE, Brčko, Bosna. 549
Kupim dobro ohranjen frak.
Ponudbe pod »S. R.!556« na upra* vo »Slovenskega Naroda«.
Več dijaških stanovanj
s hrano ali pa tudi samo z zajtr* kom, SE IŠČE. — Ponudbe na: M. LIKAR, Poljanska cesta štev. 87.
53.000 Din rasećin
na  I. stavek zemljišča  ali h:^e. Ponudbe   na   upravo »Slov. Naroda« pod »Posojilo/557«.
Primerno meblcvsn^ rebo
v sredini mesta IŠČE* SOLIDEN GOSPOD. — Ponudbe pod »Trez* nost/547« na upravo »Slov. Naroda«.
Zahvala.
Za mnogobrojne srčne dokaze fskreneea sočutja ob smrti naše ljubljene hčerke, sesire in svakinje, gospodične
Ljudmile t^ilosS
Izreiamo vsem raso naiiskreneišo zahvalo.
Posebej se zahvaljujemo vsem drovateljem krasnega cvetja,
lr - «a<-:  -~ *„' „ ^::;   „u.  „:__z  i__i___:    -      ,___x_____Vi
onim, kateri so jo tolažili ob njeni bolezn so jo spremili na nj- ni zadnji poti,
in končno vsem. ki
Ljubljana, 15. januarja 1923.
ŽalsfoSl csialL
Potrti v žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminula naša ljuba hči, sestra, teta, svakinja
previđena s tolažili sv, vere, ob četrt 11,
Pogreb bo v sredo, dne 17. januarja 1923 ob 4. popoldan iz hiše žalosti, Stari trg 11 a.
LiBi}2]aIia9 15. januarja 1923.
M'riU ni Istr!.LloSFrl!
Izurjen čevljarski pomočnik IŠČE SLUŽBE. — Več se poizve pri g. Frane Klopčarju, Emonska ce* sta 2, Ljubljana. 525
Ženitna mmešm.
21 let stara gospodična z lastnim stanovanjem, bi poročila nad 28 let starega železniškega uradnica.
Nsanonrnrnae ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Resnost«. 559
Oospodicna
s tremi meščanskimi razr. IŠČE MESTA v pisarni: f?re tudi kot b'againičnrka. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 555
Preda se
po nai-T^odrejsi ceni vagon kisle ribane re^e.
Ponudbe na opasni zavod IVO ŠUŠNIK, Maribor, Slovenska ©fi* ca št. 15 pod »št. 30«. 550
Zvcnko,
DVIGNITE PISMO!
Instrukcije išče akaiteaiBc.
Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Strogost 527«.
Dobro chranjsn šfeM
SE PRODA.
OPEKARSKA CESTA ŠT. 12.
Družba „Ilirija'- Ljubljana, kralja Petra trg 8        Tel f. 202
Protfoja Ha&aolh dru
a d v belo in drobno, žaganje drv dostava na dom. 10144
Plesn učitelj
za  moderne plese  SE  IŠČE za
trikrat na trden. Naslov pove uprava »SI. Nar.« 544
Ka shncvsnjs in brano
SE   SPREJME   finejši zakonski par ali dve gospodični. Poljanska cesta  štev.   13/11, desno.
Proda se takoj
zaradi seTitve POHIŠTVO (kom* pletna temna spalnica, črni mar* mor, mize in drur*o). — Kje, pove uprava »S'ov. Naroda«. 534
sijsca
SPREJME INSTRUKCIJE v Iiudskošo1skih  predmetih, kakor tudi v nemščini. — Naslov pove unrava »S!ov. Naroda«. 53°
razna soba
s oosebnim vhodom SE IŠČE s I.februarjem,   event.   tudi takoj. Ponudbe   na   upravo »Slov. Naroda« pod »Prazna soha.'509«.
Potnika,
kateri je vešč srbo-Jirvatskega in nemškega jezika, deloma vpeljan -' Jugoslaviji in mu ie stroka čevljev nekoliko zr-na, SPREJME tvrđka
AnC Kr^zier* Ljubljana, Glav:.' trt- 423
DiTŽsbnrka rprejme
dobro vneliano strojno mizarstvo s kapitalom 250.000 Din, katere? xm ra ni potrebno da je strokov? njak, oziroma sc PRODA HI3A
s popolnoma urejenim mizar* »tvora, stroji itd. rTi brez istih.
Naslov pove vprava »SL Nar.*.     3" O
Lcvro Vsrto'č, višji davčni upravitelj v p., naznanja v svojem in imenu otrok Vlad rrarrja, fFdml
in ©I#» žalostno vest, da je umrla nad vse ljubljena hčerka, sestra, teta in svakinja, gospodična
■ S
v nedeljo, dne 14. i. m. ob 9. zvečer, po dolgi jn mukepolni bolezni, previđena s tolažili sv. vere.
Pogreb drage pokojnice se vrši v torek, 16. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
V Novem mesta, dne 15. januarja 1923.
Potrebujem starejšega, samosloj Potrebujem   starejšega, samostojnega
urarsk^oa pomcčiika,
fl ki zna dobro delati. Plača po do*
sti   1000 do
t 11500 dinarjev merečro. — Reflek* tanti naj pošljejo ponudbe na Franjo KATONA, Petrinja, Hrvatsko, trgo* vina bižuterlje te urarsl:ih trtikla ra vel:1:© i malo. 553
Inštruktor.
Akademik bo rešil fanta, da ne bo nadel iz matematike. — Po= rudbe pod: »Izdelal bom/524« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Na hrano in stsncvsnjs
SPREJMEM DVA GOSPODA. Naslov pove uprava »Slovenske^ ga Naroda«.
53S
Ha stanevanje in hrano
ali pa samo na stanovanje blizu poŠto SE SPREJME dijak takoj.
Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 533
samostojen in energičen, SE IŠČE za Ljubljano. — Ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda« pod »51. 4S4«.
Hrana in stanovanje
IŠCE.TO TRIJE DIJAKI.BRATJE.
Ponudbe  na  upravo   »Slov. Naroda« pod »BRATJE/542«.
Išče se aailen družabnik
mM
za večjo dobro vpeljano trgovino z me^nnim blagom na deželi v svoji lastni hiši, Za TAKOJ. Po* trebni kapital 300.000 kron. — Naslov pove uprava »SI. Nar.« 510
ie oprava
in GARNITURA za gosposko sobo, velik LESTENEC in nekaj druge OPRAVE pri Josipu Tri= buč na GHncah 37 vsak delavnik od 1. do 2. ali od 5. do pol 7. pop.
Izprašan kurjač
s prakso pri parnih kotlih IŠČE SLUŽBE, katero lahko nastopi takoj. Ponudbe pod »Kurjač/526« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Kp~3vcfi{a-fcif2Rcist
•r   <- m
z. večletno prakso, zmožen s!a= venskega,   nemškega   in itaMjan*
skerja jezika, IŠČE SLUŽBE. Ponudbe nod »A<ttlen'541« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Strojevodja
?. izpitom za ozkotirno železnico. SE ISCE. Reflektira se samo na zanesljive izučene strojne kiju* čavničarie. — Ponudbe na upravo »£!ov. Naroda^ pod »Štev. 4S5«.
Kdo potrebuje delavce
In uslužbence?
Biro rada drž. kom. ra p^moč Rusom, li-ibl ianski odsek, predlaga stroko-v* njake,   inlenierie.   agronome, kniigo«
vodje, upravitelje posestev, učiteljice rajnih jezikov in glasbe, šoferir itd. ter navadne delavce. — Ljubljana, botel »Soča« 14. — šef odseka dr. E.
BorisovsMozorov. 535
Hajveč;a izbira
ram pletemii. s % Erik
in i'D-flv. fi pri tvrdki :1. LL',       -IJžk'iiL Baiai tri 10
Cvs do tri leta
poučujem brezplačno
katerokoli  si   bedi  godbo  in dobro
j * \:m mesečno dotičnemu* kateri cdda inteligentnemu mlademu zakon* skemu  par::   brez   otrok opremljen
sc~-rc'no  "obo   * it" •iln;!:nm. Ponudbe do 20. t. m. pod »Narednik 530«  na  upravo  »Slov. Naroda«.
Naznanjam, da izdelujem v lastni delavnici u«n?ene su'-cnMča in hlače. Imam v zalogi vedno narejene suknjiče. Blap;o dobro, cene zmerne. Gg. trgovcem popust
Erls!?aa Premrny
krojači Kranj.
4r-
v Izmeri 80—120m2, če mogoče s hlevom, se išče v n^jem, event. se vzame v zakun dvorišče, kjer bi se mogla sezida'i skladišče. Kupi se t :di easklo-dilčno ^tavbo primerna parcela. Ponudbe rod .Zračno skladišče" na AIo"na Com-pany, Ljubljana, Kongresni trg 3, L
zmožnega slovenskega in nem-bkerja jezika, čc mogoče s prakso v eTektrotchpičncm materijalu, 1SCE vdcr>odjefje, — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Ve* 7 srTTod fetjč'552«.
Trgovci p:zcr!
NAJLEPŠI U5FEHI PRODA SE TAKOJ radi družin? skih razmer v večjem trgu na Spodnjem Štajerskem na novo opremljena in dobro vpeljana tr= sovina v sredini trga (zraven po= šte, javne mitnice in občinskega urada). Poleg tega se proda tudi travnik in gozd. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda' -od »^lato/551«.
JttsdrcnfHrja trn. tečaja,
vajena nekoliko lesne trgovine, želi mes^a nri kaki lesni industriji v S!oveniji KOT KONTORISTI* NJA. — Gre 1—2 meseca brez? plačno. — Pont:dbe pod »Lesrta in* d :strija '5?A« na upravo »Slov. Nar.«.
2sL
....•t-
Brez posebnega obvestila.
V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom,   prijateljem in znancem, da je naša ljubljena mati
i- - A?
tmfom pomidba.
Trgovec. 26 let star, z večjim pre* -o"-niem, bi <e rad seznanil z g^-
snodi^no, ki ima večje posestvo aH tr£"»vino v bKSrnl železnice, ter bi v slneajti pri'oni^ve svoje prodal in se priženil z večjim i-apitalom.
Pon"db- s sli1o naj sc pošljejo ra t'nravo »Slov. Naroda« pod »Sreč* no življenje/554«.
fšos se stanovanjs s hrano
in dobrim nadzorstvom za deset? letnega dečka iz bo7jšc rodbine nroti dobri plači. Najraje pri kakem šolnika. — Pontrdbc z na=
slovom pod »Desetletni'522« na upra* vo »Slovenskega Naroda«.
IVAN SAJOVIC MILKA ARKOVA
poročena
Postojna
Stara vas
Ugodna prilika!
Izroda *e zttraM  dru?;nskih razmer
TRGOVSKA HIŠA z d( bro vpeljano irgovino, trafiko, točenje čez ulico, na rrometnem kraju na deželi, 1 ur^ od Cel:a, Zraven se nabaja o1 oll 7 oralov zem'je z pozdom. vse okoli h?še.   H ša
nunofo prenovljena ž gostilniškimi prostori, Pod is i m naslovom se proda nova.
trinadstronna h''ša z velikim v;fom v prometnem rrestn na Štalerskem, 1 minuto od kolodvora, pripravna za vsako večjo inc'i^tiijo.  Naslov pove upia^a
Slov. Naroda. 558
Nudim po najnižji ceni:
banaško moko, otrobe, krmilno moko, dalje seno, slamo in druge deželne ori-delke. — Zalega najboljšega »Dalmatinskega cementa« v vsaki manj:i in vago^-ski oddaji. 355 LJUDEVIT S IRC, KRANJ.
Javna dražba
ene   partije   ŠAMPANJCA. Vi VA ter LIKERJA se vrši v sredrv dne 17. t. m. ob desetih dopoldne v skladišču »Ralkan«. Ljubljana.
Dunajska cesta 33. Informirati se je mogoče v skladi* vsak dan od S. do 12 in od 2. do 5. ure.
431
Prodaje se
u  Reichcnburgu posjed i to 6 i pol
rali oranice, livade i pašnjaka u jed« nom kompleksu, a 6 rali mlade sume
prikladne za sječu u jednom knm.v du. Od željezničke postaje Rcichcn-
burg posjed je udaljen 20 minuta hoda   uz   posied   teče   potok,   u kojem
imade i preko ljeta dosta vode. Kuće nema, no imade štala za blago. Cijc;
na je umjerena. I "pite slati na Juri ČENANA. Zagreb, Ribnjak 12. 120
Sia&or Jop!c9, zlmtbo perilo, nogavice, rokavice v veliki Izbfrl pri
A. SSnkovlc nasL E. Sosr*
LJUBLJANA, Mestai trg 19.
Bi
3van Slokan
OH
tr^c^bSg gostiiQič£r2sa fn poscstalca t Garaf«3i Logatcu
danes, 15. januarja t. 1. ob pol 6. zjutraj po dolgi in mukepolni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, v starosti 56 4et, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb  predrage  pokojnice se vrši v sredo, dne 17. t. m. ob pol 5. popoldne iz hiše žalosti.
Gor. Logatec, 15. januarja 1923.
Žalujoče rodbine: Urbssova, Pečeraikova, Gostitev* in Se*ar«ova.
KEZELE STANKO, klepar,
BOHORIČEVA   ULICA   ŠT. 3.
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem se preselil iz Ilirske ulice št. 31 v Bohoričevo ulico št, 3 ter se nadalje priporočam na solidni postrežbi. 536
P. n. občinstvu v vsdnast!
S'"al s*m raTic govoric-? o meni. da najdene strtri.  ki se izgrbe pri
veselicah in prireditvah v »N^arod« nem domu« pri'ri iem in ne dam na*
zaj m da sem glede po neprevidnosti občinstva  ukradenih  predmetov na
s"m'J. Izjavljam, da izročim vsako najdeno stvar lastniku, ki ec z^asi. razaj. ali pa najdeni predmet obja* vim v časopisih: samobsebi je umev* no, da me «lcde tatvin ne zadane ni* kaka krivda. Osebe, ki bi raznašale moicnri pošten ji kvarne govorice, iz* ročim brez pardona sodišču.
FRANC ŠTRUKELJ, hišnik v »Nar. domu« v Ljubljani.
mestni zidarski mojster
Študeniovska ulica 7.
Izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela, po danih in lastnih načrtih. 395
Kmetijstvo,
obsegajoče 110 johov, od tega 70 johov sečnega gozda, zidanim gospodarskim poslopjem, vodovod, v bližini Slovenjgradca, je vslcd bolezni gospodarja NAPRODAJ. — Je primerno za mlekarstvo ali sirarstvo; redi 16 do 18 glav go^ veda, 20 ov.^c. par konjev; pridem Ia 30 do 40 hI sadjevca. — I zemljišču se nahaja železna ruda. Naslov sc poizve pri: Ivan Vrhovnik, Slovcnjgrad^c. — Za odgovor jc pri* dejati znamko. 49S
RIS M. M m
priporoča cenjen m gostilničarjem in vinskim trgovcem svojo veliko za'o^o prvo-ustnih haloških in ljutomerskih vin lastnega pridelka leta 1921 in 1922 v
sodih in buteljkah. Cane In kakovost vin brez konkurence.
Glavno zastopstvo in za'oga za Uiibljano m. RAVTAR. LJUBLJANA, Jurčičev trg 3.
Vsled   sklepa okr.  sodni e v Kranju se  bode  vršila d**' 23. {anua-Ja 1923 dop. ofc> 11« uri na Zgornjem J. Sirskem   izvršilna   dražba Peter Prepotnikove   Z30r>ga  I: -obstoječe iz približno 600 m3 smrekovih hlodov, 200 ms drugih hlodov, 56 m * smr kovih desk in 55 m3 mecesnovifa desk. Ogleda s- z loga lahko še pred dražbo na licu mesta.  Najvišji  ponudek je takoj položiti v roke sodnega komisarja.
Lastnina in   tisi   »Narodne tiskarne«.