Štev. 129.
POLITIČEN LIST Zft
HSKI NAROD.
Leto XXXII.
■rtdnlitvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vbod čez dvorl&če nad tiskarno). X urednikom je mogoče govoriti le od
Iv,—12. ure dopoldne. Rvkopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma >e ne sprejemajo. Vredniikega telefona iter. 74.
V Iijubijsmi, v četrtek, 9. junija 1904.
Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. url popoldne. — Velja po pošti prejeman: ia celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt"leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
'V
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. a. Vsprejema naročnino. Inserate in reklamacije. — InseratI ee računajo enostopna petitvrsta (dolžina 73 milimetrov) za enkral 13 ta, za dvakrat 11 b, za trikral
9 b, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 29 h. — Hrl večkratnem objavljenju primeren popual.
Uprarniikega telefona iter. 188.
Občni zbor „Sloven-ske Matice".
Otvoritev občnega zbora in poročilo tajnikovo.
Tako mirnega in kratkega občnega zbora kakor letošnji 40. občni zbor »Slov. Matice«, še ni bilo. Navzočih je bilo 54 članov.
Predsednik, deželni šolski nadzornik g. Frančišek Leveč, je otvoril občni zbor in dal besedo tajniku g. Lahu, ki je poročal:
Lani je »Matica« izdala 6 knjig, torej glede na gmotna sredstva za 5 pol preveč. Sadbe o knjigah so jako različne. Slabše doma, nego zunaj, boliše v društvenih krogih, ko po časopisju. Zlasti se povdarja, da ae »Matica" premalo briga za leposlovje in za druge slovanske literature. Odbor stoji na stališču, da naj bodo knjige vsestranske. — Tudi letos bo izdala »Matica" 6 knjig, ki bodo obsegale do 80 pol. Knjige bodo nadaljevanja. Tiskale se bodo v ist h tiskarnah, kakor lani.
Odbor je imel troje sej, književni odsek eno sejo, gospodarski odsek — nobene. Lani izvoljena odbornika Dimnik in Pajk sta se privzela knjižnemu odseku in namestu umrlega Rutarja odseku za nabiranje krajevnih imen.
Na predlog odbornika g. Iv. Subica se je sestavil odsek za sestavo »Slovenskega tehničnega slovarja". — Odsek za nabiranje krajepisnih imen je razposlal 100 vabil z dokaj ugodnim uspehom. Društveni knjižnici je tekom lanskega leta prirastlo 335 knjig, zvezkov in časopisov. Vsako leto se prilastek manjša. — Knjižna zaloga je obsegala 177 63 knjig in zemljevidov. Prirastlo ji je lani 18 000 knjig, odpadlo pa 16.906 knjig in 8 zemljevidov; 331 knjig je „Matica" podarila. Za »Matičine« knjige se zanimajo po-Bebno obmejni Slovenci.
Na številu društvenikov je »Matica« za 80 udov nazadovala in bati se je, da bo še nazadovala do konca leta. Tega so kriva malomarnost in osebna mržnja nekaterih posameznikov do društva.
Prenehala bo poverjeništva Draga, Loški Potok, Leskoveo, Sežana, Vuhred, Zgor ija Radgona, na novo so se pa ustanovila Miren, Občine, Trbovlje. Razna poverjeništva
so dobila nove poverjenike. — Želeti je več poverjezištev. Od države je »Matica« dobila 1000 K subvencije.
Tajnik se je končno spominjal umrlih udov. Umrli g. Rode je votftajMgti-cL^K. — Zborovalci so v znak sožalfa vstali s sedežev.
Poročilo blagajnikovo.
Blagajnik goeped ar S t a r e je poro čal o računskih zaključkih za minulo leto. Dohodki so znsčali 39 613 K 39 h, troški pa 39 610 K 65 h. Premoženje je znašalo koncem leta 1903. skupaj 117.146 K 91 h. Torej se je lani zmanjšalo premoženje za 3467 K 95 h, ki so se porabili v popravo društveno hiše.
Proračun za leto 1904. izkazuje dohodkov 21519 K 27 h, troškov približno ravno toliko.
Za Costov spomonik ima »Matica" shra njenih 4344 K 40 h, ki se bodo po želji sorodnikov dr. Coste porabili za dijaško ustanovo. Za Bleiweisov spomenik ima v hrambi 8705 K 36 h. Sklep računa Anton Knezove ustanove itkazuje dohodkov 5772 K 84 h, troškov 5758 K 74 h.
Predlogi.
Predlog je bil samo eden. Gospod profesor dr. G 1 a s e r je predlagal, naj se .Matica" ozira pri svojih publikacijah na svetovno poezijo. Gospod dr. Gla-ser je svoj predlog umaknil ter ga bo utemeljeval v seji knjižnega odseka.
Volitve.
Oddanih je bilo 251 glasov. Dobili so : B a r t e 1 Anton 251 dr. G 1 a s e r Karol
250,	dr. J a n e ž i č Ivan 244, M a j c i g e r Ivan 227, dr. Opeka Mihael 232, P 1 e -t e r š n i k Maks 250, dr. S k e t Jakob
251,	Zupančič Vilibald 249, Dimnik Jakob 80, V i 1 h a r Ivan 95 glasov. Ti bo torej izvoljeni.
Poleg teh so dobili: Aškerc Anton 20, dr. Krek G r e g o r i j 12, dr. Sle-binger 36, dr. Zmavec, profesor v Kranju, 19, profesor Vester 21 glasov, Črnivec, dr. Babnik in Lavrenčič M. po 1 glas.
£a računske preglednike so bili zopet izvoljeni gg. Bradaška, Kruleč in P r e I e s n i k.
Pisma z Balkana.
(Lakota v Makedoniji. — Slavna smrtvstaške čete. — 11. junij. — Kronanje kralja Petra. — Avstrijski civilni agent) Belgrad, 6. junija.
V Makedoniji je zopet živahneje. »Reforme" ne morejo narodu dati kruha, a kruha je ljudstvu danes toliko treba, kolikor prostosti. V Makedoniji se pričenja velika lakota, in posledice tega utegnejo biti nevarne, ker ni upanja, da bi narod dobil potrebnega živeža. Neki bolgarski časnikar se je o tem razgovarjal z avstrijskim civilnim agentom Miillerjem, poročal mu o bedi prebivalstva v Bredi Makedonije ter ga vprašal, kaj heča storiti, da se pomaga narodu. Miiller je kratko odgovoril, da ne ve, kje bi se moglo dobiti potrebnih novcev. Narod je prisiljen, da si išče pomoči. S puško v roki se zopet zbira v gorah, da se bori za svobodo svoje domovine in boljšo svojo bo dočnost. Minoli teden so se na več krajih vstaške čete sprijele s turškimi vojaki. Boj pod vodstvom vojvode Andjelka pa ostane z zlatimi črkami zapisan v zgodovini borbe Makedoncev za Bvojo svobodo.
Minolo sredo je blizo Vranje prestopila srbsko-turško mejo četa 24 mož. Odkar je borba v Makedoniji, take čete še ni bilo na bojišču. Vsi bojevniki so bili sami vojvode, ki so krenili v Makedonijo, da ondi izvežbajo čete, b katerimi bi branili Srbe proti Turkom, Arnavtom in drugim razbojniškim četam. Vsi ti so se vojevali v vseh dosedanjih vstankih v Makedoniji ter bo si s svojim junaštvom pridobili ugled in ime vojvod. Bili so vsi junaki, ki znajo braniti sebe in dom.
Ta četa je bila dobro oborožena z brzo-strelnimi puškami in vsemi bojnimi potrebščinami. Preko meje je stopila v somraku ter potovala celo noč, da pride čim dalje ter doseže neprehodne gore. Toda četa je bila izdana.
Okoli 5. ure zjutraj bo začuli topot. Bil je eskadron turške konjiče. Vstaši so se hitro polegli na zemljo ter pričeli hitro streljati, ko se jim je približala konjiča. Vstaši bi bili zmagali, a konjiči je prišel na po moč bataljon pešcev pod vodstvom avstrijskega podpolkovnika Richterja in četa orožnikov.
Vstaši so bili obkoljeni od veeh strani. Neki častnik pozivlje vstaše, naj se udado, toda sinovi nesrečne Makedonije so se nasmejali temu pozivu in mesto odgovora pade strel iz puške. Častnik pade mrtev na zemljo. Prične se strašna borba, ki je trajala celih pet u r , od pete do desete ure dopoiudne. Vojaki se začno približevati vsta-šem, ki so ie omagovali v boju, ker vsak-teri je izpalil po 300 strelov iz brzoBtrelne puške in po 150 strelov iz revolverja. Okoli
9. ure je bilo že nad polovico teh junaških sinov nesrečne Makedonije pobitih, a vsi drugi so bili težko ranjeni, vendar so se še borili kot levi. Nesreča za vstaše je bila, da so jih vojaki zalotili na prostem polju, kjer se niso mogli skriti. Ko vojaki zapazijo, da je vstašem zmanjkalo municije, skočili so nanje, m s!eč, da jih žive polove. Toda vstašem se povrne nova moč in začeli so metati bombe. Prve vrste vojakov padajo kakor snopje, Turki se prestrašijo. Za trenotek pa se ustavijo ter ustrele. Na bojišču je stal še en sam vstaš, krvaveč iz mnogih ran. Turki pohiti, da vsaj tega vjamejo živega. Ta pa stoji med trupli svojih padlih tovarišev, čakajoč, da se mu približajo krvniki, v vsaki roki pa drži po eno bombo. To je bilo še vse njegovo orožje. Ko ga hočejo Turki prijeti, zakličo : »Živela svobodna Makedonija !« in vrže bombi ob zemljo. Silen grom pretrese zemljo, vojvoda Krsta se razleti v zrak, obenem pa tudi deset Turkov, ki bo mu bili najbližji.
Tako se umira za svobodo. Ležalo je na kupu 24 trupel, vsi so umrli kot žrtve za svobodno Makedonijo v prepričanju, *da pride dan rešitve.
Ta borba je bila u Saša makedonske vstaje najhujša in prvi slučaj, da so padli vsi vstaši do zadnjega za sveto idejo, ki jih je navduševala. Te nesrečne žrtve za dobro in srečo svojih zatiranih bratov bodo učitelji potomcem, kako je treba umirati za »svobodo zlato in krBt častni«.
Na tem bojišču pa je palo nad 100 turških vojakov, smrtno ranjenih je bilo nad 50, a toliko tudi lahko ranjenih. Mrtva sta bila tudi dva turška čaitnika. Turki sami se čudijo tolikemu junaštvu te srbske čete ter jako spoštljivo govore o mrtvih junacih. Ta žalostna smrt je zelo užalostila vse naro-
LISTEK.
Vrl mlad mož.
Iz francoščine.
Rojen v neki ardenski vasi je začel Charles Aubron svojo pot b tem, da je vstopil k nekemu notarju kot pisar. To pomembno službo je nastopil v starosti trinajstih let, ko je zapustil vaško šolo, Razven jedi in pijače je dobival nevisoko plačo 15 frankov mesečno.
Šest let pozneje je dobil s posredovanjem nekega bratranca, ki se je naselil v Bruslju in katerega je znal zase pridobiti, službo v Bruslju pri banki Gelder in drug z letnimi 1500 franki.
Tu je opozoril nase vse s svojim razumom za vse kupčije iu s svojo delavnostjo. S tem Bi je pridobil tudi spoštovanje in zaupanje svojih predstojnikov v tako veliki meri, da bo mu izročali ti s časom vedno važnejša opravila in ga pošiljali v kupčijskih zadevah v Antverpen, Lille, London ali v Pariz. Tako je prišlo, da so je seznanil Aubron z Leopoldom Sessyls, predstojnikom banke Sessyls, Fancounier in drug, ki ga ni
samo cenil tako, kakor njegov predstojnik, ampak ga skušal tudi k sebi dobiti.
V tem času Be je vrnila gospodična Cecile Gelder, ki je izpolnila avoje 18. leto, iz angleškega zavoda domov.
Charles je občeval zelo prijateljsko s svojim predstojnikom in je bil redno povabljen k vsem slavnostim. Tam je imel priliko, Cecile videti, kateri je zelo ugajal. Skoraj vsako jutro, ko je šel v pisarno, in vsak večer, ko je šel iz nje, sta se srečala Charles in Cecile, seveda slučajno.
Pozdravila sta se in govorila o vremenu, ali o dogodkih med dnem. Kmalu so sledili tem pri prostim, prijaznim pozdravom vedno daljši in pomembnejii pogovori, končno sta si prisegala, in ker je bilo pre malo časa, vae si povedati, kar sta imela na srcih, sta si pisala — dolga pisma, ki sta si jih zjutraj zmenjavala.
„Kaj naj storiva, da naju ne ločijo, če vas nekega dne omožijo ?« jo je vpraševal često poln bojazni.
»Ne bojte se, Charles, ne bodem nikogar drugega vzela; to vam prisegam!«
Končno so vendar epazili te pogostne sestanke, ki so vzbujali sum.
„To ne bode imelo dobrega konca«, si je govoril Charles, „nekega lepega dne me postavijo pred vrata. Na ta način izgubim vse, kar imam na zemlji: Cecile in službo. Ne, skušati moram to dvojno nesrečo preprečiti, dokler je še čas.«
Za najboljše in najpriprostejše je imel, gospoda Gelder-ja poiskati in mu svoja čustva razodeti, ki jih je čutil za njegovo hčer in ta za njega. Seveda Be je ravno s tem podajal v nevarnost, katere se je hotel izogniti, toda druge pomoči ni našel.
Takoj drugi dan je šel Charles, ko je prišel v pisarno, v privatno sobičo gospoda Gelderja, kjer ga je našel samega; prosil ga je za razgovor za nekaj minut.
»Govorite, gospod Aubron, poslušam vas z veseljem.«
Žalibog je trajalo to veselje malo časa, kajti že črez kratko časa se je stemnilo obličje Gelderju. Vendar je pustil mladeniča končati in svojo prošnjo povedati. Toda ko je Charles končal, je odvrnil:
»Cenjeni gospod, vi se gotovo šalite. Saj nimate premoženja, imate Bamo svojo plačo, ki vam jo jaz plačujem, 4500 frankov, in me prosite za hčerino roko; ne, moj
ljubi, to ne gre. Vi bi bili morali, ko vam je ta ljubezen v srcu zaplamtela, ta plamen zadušiti ali pa mojo hišo takoj zapustiti. — Morebiti tudi razumite, da vas zdaj ne morem obdržati.«
Charles ni trenil z očmi.
„Gospod Aubron«, je nadaljeval bankir, „jaz conim vaše zmožnosti zelo, in vas imam za najboljšega uradnika, kar smo vam tudi dokazali."
»Jaz sem vam tudi zelo hvaležen za to,« je odvrnil Charles.
»Toda, da bi vam dal zaraditega svojo hčer za ženo, to je drugo; premislite sami, vi niste resno govorili, le povejte.«
»Izrazil sem se slabo,« je odvrnil Charles; »seveda bi bilo svojevoljno od mene, da bi že zdaj zahteval zagotovila; ko bi so pa moje razmere izpremenilo ?«
»Kako to mislite ?«
»No, ko bi poatal družnik velike banke, kakor je banka .lessyls v Lille?«
»Potem bi bila stvar drugačna, ker bi ne bili brez premoženja.«
»Gospod Gelder, dvomiti no morete nad ljubeznijo, ki jo čutim do vaše hčere,« je nadaljeval Charles; »o koraku, ki som ga
dovo sloje, a vsi srbski listi so posvetili dolge članke padlim junakom.
Ta dogodek pa je vladi jako neprijeten, ker ne dopušča četam prehoda preko srbske meje. Sadaj je šel sam min. predsednik general Gru č na mejo, da se na lici mesta prepriča o tem dogodku. Govori se tudi, da bode upokojen general Atanackovife, ki je tukaj predsednik makedonskega odbora. Če se to zgodi, dobi general še več energije sa delo v odboru. Pričela se je tudi preiskava proti mnogim članom odbora, ki utegnejo biti kaznovani. A če se to zgodi, bode narod jako ogorčen, ker je navdušen za junaško četo.
Dne 11. junija bode leto, ko sta bila usmrčena kralj Aleksander in kraljica Draga. Ta dan se hočejo slovesno spominjati podpolkovnika Naumoviča, kapetana Petrovič* in poročnika Gagovičs, ki so padli dne 11. junija 1903. Velikošolska mladina pa priredi sejo, v kateri bodo govorili o pomenu tega dne za Srbijo.
Za kronanje kralja Petra, ki se bode vršilo zadnje tri dni septembra, se delajo ie velike priprave. Govori se, da bodo navzoči črnogorski knez Ferdinand in zastop-niki evropskih držav. Po slavnoBti obišče kralj Peter kneza Ferdinanda v Scfiji.
Avstro-cgrski civilni agent v Makedoniji, Miiller, je te dni potoval s svojo soprogo skozi Beigrad v Solun. Rekel je časnikarjem, da on in vsi, kateri imajo dolž nost, da »reformirajo« Makedonijo, jako obžalujejo pogin srbske čete na Pčinji, a so prepričani, da srbska vlada ni v zvezi s tem dogodkom, marveč je to delo ljudi, ki politiko vodijo na svojo roko.
Rusko-japonska vojska.
Pomotoma se je glasil uvodni stavek v včerajšnjem poročilu, da se je Kuroki odločil iti proti jugu. Samoobsebi je seveda umevno, da bi Be moralo glasiti Kuropatkin ter je čitatelj to tudi lahko sam spoznal iz nadaljnega poročila in priobJenih brzojavk.
Splošna pozornost je obrnjena sedaj na poluotok Liaotun. Rusi prodirajo proti jugu. Kurokijeva armada čaka sovražnika in ne prodira dalje. Kuroki čaka, kam bo vrgel Kuropatkin svojo glavno silo : proti Oku ali proti njemu. Kuroki izvršuje sedaj le natančne rekognoskacije. Proti Motienskemu prelazu se ni upal prodreti, zato se je utrdil v Fenvančenu. Celo Angleži računajo, da bodo morali Japonci, ako bodo hoteli dobiti Port Artur, porabiti za to okolu 150 000 mož, a okolu 200.000 mož imajo vse tri japonske armade. Sedaj hite Japonci z mobilizacijo četrte armade. Čim več sile bodo Japonci porabili za Port Artur, tem manj jo bodo imeli proti Kuropatkinu.
Svoje glavno taborišče hoče Kuropatkin za časa pomikanja proti jugu prestaviti baje v Dašičao, kjer se dotika železnica iz Niučvana z železnico, ki vodi iz Hajčena proti Kajpinu. Tja odpotujejo danes tudi tuji vojaški atašeji. Gotovo bo pa Kuropatkin dobro zavaroval tudi Motienski prelaz, da na eni strani ne udari Kurokijeva armada proti Liaojanu. Stakelbergove čete so prodrle ie 30. maja do Valankova, kjer se je bila znana bitka. Tretja japonska armada generala Nodzu, ki se sedaj izkrcuje pri Takušanu, Cintaice in Pičevu, bo sedaj baje v prvi vrsti skušala ovirati rusko prodiranje proti jugu. General Nodzu namerava sedaj baje preko Siujana proti Dašičao. Od teh bojev bo odvisen nadaljni uspeh ruske ekspedicije proti jugu. Nodza bo z delom svojih čet
zdaj storil, ve in ga odobrava in pričakuje odgovora nič manj nepotrpežljivo, kakor jaz. Bi mi li dali vašo hčer, ako bi postal druž-nik banke Sessyls ?«
«Le vas moja hči hoče, dam rad dovoljenje; to vam obljubujem. Ne imel bi več vzroka, vajine srčno želje ne izpolniti.«
Kmalu nato je odpotoval Čharles v Lille, predstavit se gospodu Sessyls.
»Pred nekoliko časa ste mi stavili predlog, v vašo hišo vstopiti,« mu je rekel.
»In vi ste o tem premišljevali in vsprej-mete ponudbo !«
»Da, toda ne kot nastavljenec, ampak kot družnik.«
»Kot družnik, kot družnik? Gotovo ste izgubili pamet ?« je vzkliknil gospod Sassyls.
»Kakor se morem v ogledalu prepričati, še ne.«
»Govorim resno. Sami ste mi rekli, da nimate nič premoženja in da zaslužite pri tvrdki Gelder & drug do 5000 frankov. Kaj prinašate torej s seboj ? Vaše zmoinosti, tršo delavnost, brezdvomno, toda to ne zadostuje za družnika banke Sessyls, Fanoon-nier & drag!«
»Ce sem pa mesto navadnega pomočnika zet gospoda Gelderja?«
skoro gotovo podpiral tudi Kuroki, ki bo morda skušal prerezati Rusom zveze. Pri Saimaci nad Fenvančenom stoji že močan kozaški oddelek, ki bo dal Kurokija toliko opravila, da se mu morda to ne posreči. Ruski oddelki ondi že zopet nadlegujejo Ja ponce.
Ze koraka tudi iz Vladivostoka ruska armada, da uspešno poseže v ruske bojne operacije in da spravi Kurokija v nevarnost. Le počasi se odkrivajo skrivnosti ruske strategije, a kedaj in kako bo vodil Kuropatkin glavni udarec proti Japonoem, to previdno ohranja zase.
Japonci so vjeli baje breziične brzojavke, da hoče portar-turska ruska posadka istočasno s Kuropatkinom napasti Japonce. Japonci silno bite z odpošilja njem čet na bojišče in upajo imeti do konca tedna na bojišču 200 000 mož, o katerih mislijo, da bodo mogli premagati sedanjo rusko vojno moč.
Berolin, S. junija. »Lokalameiger« poroča iz Jokohame: Nadaljne ruske čete korakajo proti jugu. Vojaški krogi v Tokiu trdijo, da bo Rusi prepozno poizkusili, rešiti Port Artur. To bi morali storiti pred bitko pri Kinčovu. Kakor se poroča iz Niučvana, polagajo Rusi mine ter delajo vtrdbe. Tam je 5000 mož.
London, 8. junij«. Angleški listi že pišejo nekrologe Kuropatkinovi armadi, če je dobila povelje, da mora hiteti Port Ar turju na pomoč. Neki petrograjski dopisnik pa piše: Car je izrekel odločilno besedo in vojni svet je z neznatno večino sklenil, da naj hiti Kuropatkin Port Arturju na pomoč. Vendar pa je dal car Kuropatkinu na prosto voljo, ako hoče izpeljati to operacijo. Neki zaupni Kuropatkinov prijatelj zatrjuje, da bi ta rajši odložil vrhovno poveljstvo, kakor pa vsprejel kako povelje iz Petrograda, ki bi bilo zoper njegovo prepričanje.
London, 8. junija. »Times« poroča, da je vhod v portartursko pristanišče popolnoma prost, vendar pa primanjkuje ladjam premoga (?), da bi zamogle odpluti na morje.
Berolin, 8 junija. »Voss. Ztg.« poroča iz Varšave: Danes je odšel na bojišče zrakoplovni oddelek, obstoječ iz pet častnikov, deset podčastnikov in 100 vojakov. Jutri se odpelje več rezervnih baterij na bo jišče.
London, 8. junija. Japonci so imenovali višine ob Jalu po imenih častnikov, ki so se posebno odlikovali v bitki ob Jalu.
London, 8. junija. Iz Petrograda se poroča: General Fock, kateremu so Japonci kmalu po bitki pri Kinčovu hoteli zapreti pot v Port Artur, je danes s četrto rusko divizijo došel tja.
London, 8. junija. »Times« poroča, da so Rusi v Severni Koreji nehali prodirati v južni smeri proti Genzanu ter prodirajo v zahodni smeri.
Petrograd, 8. junija. Ruska brzojavna agentura poroča iz Mukdena: Kakor se poroča, blokira 9 japonskih ladij že od včeraj obrežje med Siuneče lom in Kajčovem.
Pariz, 8. juniji. Ruski admiral Vi-renius je izjavil, da je rusko brodovje v Port Arturju popolnoma popravljeno, iz-jemši »Pobjedo«, ki se pa tudi lahko vzdrži na vodi. Brodovje lahko vsak tre« notek odplove in Be pomeri z japonskim. Ako bi padel Port Artur, bi udrle ruske ladje iz luke ter se poizkušale združiti z vladivostoškim brodovjem. Tako združeno brodovje bi nadaljevalo boj.
London, 8. junija. Nekateri tukajšnji vojaški krogi so mnenja, da bodo, ker
»Njegov zet ?«
»Da.«
»To seveda izpremeni celo stvar; to bi se dalo Btoriti in jaz vam moram zatrditi, da vsprejmem s veseljem vaš predlog, ker vas poznam in cenim, gospod Aubrou.«
»Vi ste predobri, gospod SessylB.«
»Vi ste torej zet ? Tristo medvedov!«
»Kmalu postanem, gospod Sessyls; toda vi ste me prisilili, da sem vam to, kar bi moralo OBtati še nekaj časa družinska skrivnost, že zdaj zaupal.«
»Ne bojte se, jaz bodem molčal.«
»Sploh pa dobite v kratkem oficijelno obvestilo.«
»Moje srčne čestitke; seveda se bodemo srečne čutili, vas k svojim šteti. Torej že lahko pogodbo narediva?«
»Hotel sem vas ravno za to prositi . . .«
Dva meseca pozneje je bil Charles Au-bron moi Ceeile Gelder in obenem družnik tvrdke SessylB, Fanconnier & drug. Obbvoji smrti je sapuitil premoženje, broječe več milijoaov.
prodira Kuropatkin proti jugu, Jtponoi z zdruienimi močmi hiteli z napadom na Port Artur, predno bi se Kuropatkinu posrečilo razdeliti njihove sile.
Boji na morju.
Tokio, 7. junija. Štiri topničarice so odplule v ponedeljek opolunoči na poizvedovanje proti Port Arturju, d« preiščejo vhod. Rusi so streljali nanje ter topničarioo št. 4 osemkrat zadeli in nekoliko poškodovali. En mornar je bil ubit, dva pa ranjena.
London, 8. junija. Japonci trdijo, da so Rusi izgubili dve topničarici. Admiral Togo poroča uradno : Dne 4. t. m. je bilo japonsko brodovje torpednih rušilcev 20 milj vzhodno od Port Arturja ter je opazovalo sovražnika. Umaknilo se je na morje, da se izogne streljanju iz utrdb. Našemu brodovju je streljaje sledila topničarica podobna »Gremjaščiji«. Kar naenkrat zadene na mino ter se potopi. Istočasno se je potopila tudi neka »Gajdamaku« slična topničarica. V Tokiu so mnenja, da se je pred Port Arturjem potopila še ena ruska bojna ladja.
Petrograd, 8. junija. Admiral Aleksejev brzojavlja oarju Nikolaju: Kakor poroča kontreadmiral Witheft, je naše desno krilo med bojem za pozicije pri Kinčovu izvrstno podpirala topničarioa »Bobr« in torpedovki »Burnij« in »Bojkij«. Ko sta se te ladji 29. maja vrnili v portartursko pristanišče, odposlali smo 10 torpedovk proti japonskim ladjam, ki so operirale v KinCov-skem zalivu. Eoa torpedovk je zadela na pečino ter se potopila. Moštvo Be je rešilo. Nekoliko liudij, ki so bili pri topovih, se pogreša. Neki zastavonoša in 6 mornarjev je ranjenih
Ruska zmaga na morju?
Liaojan, 6. junija. Reuterjeva pisarna poroča : Tu so razširjene vesti, da so Rusi s svojim brodovjem šli iz Port Arturja in imeli z admiralom Togom pomorsko bitko, v kateri so zmagali.
Japonci taje.
Tokio, 8 junija. Vest', da se je bojna ladja »S i k i š i m a« potopila, s« neresnične.	I
„Jašima" se je potopila?
Dočim nesreča »Sikišimp« še ni potr jena, že prihaja poročilo iz Čifu, d a s e j e priTalienvanu zadela tudi j a ponska bojna ladja »Jašima« na mino in se potopila. »Jašima« ie do velikosti šesta japonska bojna lad;a z 12 517 ton, 20 topovi m 600 mož posadke. »Jašima« je bila izpuščena v morje L 1896.
General Meckel o vojski.
V Grosslichterfeldu pri Berolinu živeči generalni major Meckel, organizator japonske armade, se je izrazil o japonski armadi. Meckel je dobil 1885 leta od generalnega štaba dopust. Na Japonskem je ostal do 1888 leta. Tedaj je imela Japonska le 30.000 mož armade. Nato je uvedla splošno vojno dolžnost ter more v sili postaviti na bojišče do 400.000 mož. Meckel misli, da se Japonci morajo polastiti Port Arturja, ako hočejo doseči kaj usje» hov. Po njegovem mnenju se ga bodo istotako gotovo polastili, kakor so se Kinčova. Kuroki in Oku sta vzgojena po Mecklovih nazorih, torej v Moltkevem vojaškem duhu, istotako tudi večina drugih generalov. Ti so se mu tudi po bitki ob Jalu zahvalili za to, kar so se naučili od Nemčije.
Ruski dezerterji?
Brodi, 8. junija. Več ko 300 ruskih vojaških begunov je prekoračilo rusko-avstrij-sko mejo. Med njimi je bil tudi en polkovnik in en stotnik, ki sta se šele na meji preoblekla v civilno obleko. Vsi bo odpotovali v Nev/ York ali pa v Argentinijo, kjer se nameravajo posvetiti kmetijstvu.
Ruska mobilizacija.
Poročali smo, da je car Nikolaj zapo-vedal mobilizacijo prvega vojnega kora, kateremu poveljuje general baron M e y e n -d o r f. Skupno bo imel ta kor 32.000 mož s 112 topovi, ako bo oa mobilizirana tudi rezerva, bo imel 48.000 mož s 160 topovi.
Kozak uiel iz japonskega jetništva.
Kozak, ki je ušel iz japonskega jetništva, pripoveduje: 21. maja smo šli iz Sajmatai na ogled proti Fenvančenu. Ko smo jahali 60 vrat, smo udarili na tri zasede japonske pehote. Neprijatelj je pustil kozake, da so se približali, potem jih je pa od treh strani začel silno obBtreljavati. Kozaki so se razpršili in vračajoč se streljali. Naš kozak, ranjen, je padel s konja, nato se plazil do grmovja, kjer si je rano zavezal in lesel dalje. Kmalu so ga obdali Japonci. Eden ga je udaril s puško, nato so mu zavezali roke in ga preiskali. Pozabili so pogledati za srajco, kjer je imel spravljen nož. Puško in patrone je bil pa prej varno skril. Rekel je, d« je častniški sluga, ti pa nimajo pušk. Japonci so trdili, da jih imajo in so začeli
mučiti kozaka. Pride častnik, ki je kozska pohvalno potrkal po rami. Privezali so ga k vozu in postavili stražo k njemu. Po polnoči je straža zaspala, kozak je vrv prereza!, odplazil se na kraj, kjer je imel Bkrito puško in lezel dalje. Kmalu je alifial iz japonskega tabora krik. Niso ga našli. Zjutraj je dobil Kitajca, ki mu je pomagal naprej, in čez nekaj dni je bil zopet pri svoji stotniji.
Kuropatkinova izjava
Petrograjski dopisnik »Figara« spominja, da je rekel general Kuropatkin pred stojim odpotovanjem na bojišče: „V prvem mesecu bodo rekli, da sem nedelaven; v drugem, da sem nezmožen; v tretjem mesecu bodo še celo trdili, da sem izdajalec — kajti sovražnik nas bo večkrat zapodil v beg, ne da bi to imelo kaj posledio za končni izid vojske. Toda jaz se ne bom brigal za Ijud-Bko govorico ter se trdno držal svojega sklepa, šele v juliju pričeti z ofenzivo. Tedaj namreč bom imel dovolj vojne moči".
Angleški poroSevalec ustreljen.
Niučvan, 7. junija. Ko sta se vojni poročevalec „D»iIy Telegrapha" E t z e 1 in dopisnik „Daily Maila", ki sta zadnji čas opazovala gibanje roparskih tolp, v neki ladji odpeljala od tu ter došla na višino pri Inkavu, so na nju streljali kitajski vojaki. Etzel je bil ustreljen, dočim je njegov tovariš ostal živ.
Car in Aleksejev.
Petrograd, 7. junija. C« se daje štirikrat na dan brzojavno zvezati z Alekse-jevem. Odgovori in ukazi carjevi trajajo po deset minut.
»Zgodilo se je!«
I z P a r i z a , 7. junija. Iz Petrograda se poroča, da je poslal Kuropatkin carju kratek telegram: „Zgodilo se je!" Sodijo, da je bil dal Kuropatnin carju obljubo, ki jo je zdaj izpolnil. — V vojnih krogih Kuropatkinu popolnoma zaupajo. Ruska pozicija pri P,onjanu se smatra za jako važno in jo bodo Rusi z vsemi silami branili. V grofu Kel-lerju in baronu Stakelbergu ima Kuropatkin izvrstna stratega. — Ta poveljnika sta našla sredstvo, po katerem sta v nepretrgani zvezi z gen. Slosslom v Port Arturju.
Atentati na železnice.
Petrograd, 7. junija. V Omsku so zaprli dva Japonca, katera sta hotela pognati v zrak železniški mostčei reko Irtyš. Japonca sta bila preskrbljena z vsemi sredstvi. Močna straža ju je pripeljala pred vojno sodišče. Obešena bodeta na mostu,katerega sta hotela razstreliti.
A še na druge načine izkušajo Japonci škodovati železnici. Na progi med Omskom in Kajnskom so se zgodili atentati, ki bi bili povzročili velike neBreče, če bi se bili posrečili. Na postaje so se priplazili ponoči ljudje, katerim je bila železniška služba dobro znan«. Zlezli so v lokomotive, jih zakurili in zavozili na glavni tir, in sicer vedno v smeri proti bližajočemu se vojaškemu transportnemu vlaku. Potem so pognali stroj z vsosilo in skočili z njega, da je dirjal naprej. Paznosti čuvajev se je zahvaliti, da se ti atentati niso posrečili. Ko so čuvaji zapazili ušle stroje, so brzo-javili na sosedno postajo. Tam so stroj napeljali na slepi tir, kjer so ga spravili s tira. Od tega č a b a je strogo tajno, kdaj prihajajo in odhajajo vlaki.
Tokio, 8. junija. Kitajske roparske tolpe so se pričele močno gibati. Kjerkoli morejo, seigejo za mandžursko železnico pripravljeno kurivo Pred kratkim so sežgali velike zaloge v bližini prve postaje mandiur-ske železnice.
Avstrijska delegacija.
Včeraj je avstrijska delegacija dovršila svoje delo. Na vrsti so bile peticije in interpelacije. Peticije naglašajo, da vojna uprava kupuje za armado v Avstriji in Ogrski po razmerju prispevkov k skupnim tro-škom. Madjari namreč zahtevajo, da se mora vojna uprava v višji meri ozirati na ogrsko produkcijo. Torej manj plačati, a več dobiti! Na interpelacijo delegata Zaflrona glede zavoda sv. Hijeronima v Rimu odgovarja grof Goluchowski, da je 18. svečana rimsko sodišče razsodilo proti Alačevica in tovarišem. Ali pa se je Alačevte v treh mesecih pritožil, ni še znano. Na razne interpelacije ie odgovarjal vojni minister vitez Pitreich. Po običajnih zahvalah je bila zadnja seja okoli pol 12. ure dokončana.
[Ogrska kvotna deputacija.
Dr. F a 1 k je v torek ogrski k»otni de-putaciji predložil naslednje nasvete: 1. Kvota se določi za dobo od 1. julija 1904 do 31. dec. 1909. 2. Vsi earinski dohodki se najprvo odštejejo od skupnih drž. troškov in preostanek razdeli po kvoti med Avstrijo in Ogrsko. *3. Avstrija prevzame 65 6, Ogrska
34 4% skupnih troškov. 4 Ako pa avstrijska kvotna deputaoija ne pritrdi tem predlogom, potem naj velja kvota 66 75:33-25. Ministrski predsednik grof Tisza je izjavil, da kvota ni odvisna od nagodbe, ki v Avstriji skoro gotovo ne bode rešena ustavnim potom. Deputacija je Falkove predloge odobrila. Iz tega je rasvidno, da Ogri ne odnehajo, marveč zahtevajo, da Avstrija plačuje dober del skupnih troškov na račun mogočnih Madjarov. Te dni se snide tudi avstrijska kvotna deputacija, ki utegne predlagati, da ostane sedanja kvota le do 1. julija 1905.
Avstrija na svetovni razstavi v St. Louisu.
Predsednik svetovne razstave v Sl. Louisu je odposlal avstrijskemu trgovskemu ministru C a 11 u dne 8. t. m. naslednjo brzojavko:
V	četrtek je bil otvorjen avstrijski paviljon, ki bo ga tisoči občudovali. Avstrijski paviljon je zaradi svoje arhitektonične zgradbe izmed najkrasnejših stavb razstave. Udeležbo Avstrije na svetovni razstavi ameri kansko prebiva stvo zelo ceni in odobrava, kakor tudi ureditev avstrijskega razstavnega oddelka.
Nadvojvoda Friderik na Angleškem.
Nadvojvoda Fiiderik je včeraj došel v London. N« kolodvoru ga je sprejel princ
V	a 1 e š k i. Slovesno je bil sprejet tudi v Doveru, ko je stopil na angleška tla.
Kmečki nemiri v Hercegovini.
Iz Mostara poročajo, da je bil v Hercegovini med begi in kmeti prepir zaradi zemljiških razporov. Kmetje so napadli bege in štiri pretepli. Ibrafcim beg je pustil nato streljati v množico; dve ošebi sta bili ustre ljeni, šest težko in šest lahko ranjenih. Ta dogodek zopet priča, kako je nujno potrebna ureditev agraričnega vprašanja v zasedenih deželah.
Državni zbor na Ruskem.
Nekaj dni se širi v Petrogradu tajno tiskan oklic, v katerem se zahteva parlament. Oklic obsega sledečo vsebino: V dneh težke skušnje za Rusijo bi slabo izpolnili svojo dolžnost, ako bi svoje domoljubje izkazovali le z bizantinskimi adresami in šovinistiškimi izjavami. Povedati moramo javno, da se bode Rusija prerodila šele takrat, ako se ruskemu narodu povrnejo njegove pravioe in skliče parlament, ki naj bi sodeloval pri vladanju. Ruaki car mora priti do spoznanja, da ni moč Rusije v birokraškom sistemu, marveč v ljudstvu. Le ljudsko zastopstvo, ki tvori organično vez med ljudstvom in vladarjem, bode obvarovalo Rusijo korupcije in napak, ki izčrpajo najboljše moči in ki prepuste Ru sijo v nevarnih časih zaBmehu sveta.
Z Balkana.
Bolgarska vlada namerava baje sklicati veliko sobranje in jih predložiti predlog o spremembi ustave. Najvažnejša določila so: 1. Uvede naj se zgornja zbornica v obliki senata ali državnega sveta ; 2. Znižanje števila poslancev; 3. Zvišanje civilne liste in kar je s to v uvezi; 4. Proglašenje kneza kraljem. V zadnji zadevi se bode podal knez sam v Carigrad, ako bodo tozadevni koraki bolgarske vlade imeli v Carigradu vspeh.
Porta je naznanila velevlastim, da je turški finančni minister sklenil pogodbo z otomansko banko glede garancij za makedonsko orožnižništvo. — Generalni inšpektor Hilmi paša je za svoje zasluge dobil veliki kordon Medšidi reda z briljanti. — Turki trde, da je bil zaboj, v katerem se je nahajal peklenski stroj, ki je povzročil na vlaku atentat, bil oddan na vlak v Sofiji, kar Bol gari z vso odločnostjo zanikujejo. — V Ba sovi je kolera, obolelo je 26 oseb.
Zopet roparski zločin v Maroku.
Oboroženi Mavri rodu Angera so udrli v hišo nekega Angleža v Tangeru in prisilili Angleževo ženo s samokresom, da jim je izročila dve puški svojega odsotnega moža. Zločin se je izvršil ob belem dnevu. Angleški konzul je zahteval, naj se zločinci takoj zapro, a oblasti nočejo tega storiti, ker je zločin povzročila vplivna oseba rodu Angera. Nadalje je tolpa domačinov udrla v poslopje belgijskega poslanika in hotela ropati. — V Tangeru stanujoči Evropejci so mnenja, da bodo morale posredovati velevlasti proti vedno bolj sovražnemu javnemu mnenju napram tujcem.
Iz brzojavk.
Petrograd. Pri Sebastopolu zasi drani pomožni križarici »Smolensk« se je dogodila velika eksplozija, ki je napravila mnogo škode. Sumi se, da se je dogodil anarhistiški atentat.
S m i i a , 7. junija. Tibetanci so napadli Angleže pri Kangmi. Pri napadu so Angleži izgubili 1 in Tibetanci 164 oseb.
Zagreb, 7. junija. Danes se je pričela razprava proti obdolžencem zaradi lanskih nemirov. Obtoženih je 260 oseb.
M s r s e i 11 e , 7. junija. Častniki tr govske mornarice bodo v četrtek zopet pričeli stavkati.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 9 junija
„Slov. Matica". Sobotni »Narodovi«
migljaji niso imeli takega uspeha na odborovo volitev, kakor si je morda v svoji me-galomaniji domišljal njih duševni oče. Kakor kažejo številke, ki jih objavljamo v poročilu občnega zbora, so bili zborovavei jako malo nagnjeni, da bi poslušali svete »Slov. Naroda«. Dr. T a v č a r si lahko na tihem večkrat ponavlja resignirani iztek: „Si t»-cuisses ..
Laško vseučilišče in cesar. V graški
»Tagespošti" neki nemški poslaneo potrjuje, da se laški delegati niso udeleževali plenarnih delegacijskih sej in da tudi v proračunskem odseku laški delegat Bar teli n i sodeloval. Glede cesarjevih besed delegatu Mauronerju ostajamo v polnem obsegu pri svojem prvotnem poročilu. Die 18. in 19 t. m. se bo vršil občni zbor »Lege nazio-nale" v Tridentu. Na zboru bo sprejeta resolucija za laško vseučilišče v Trstu in bo v razgovoru tudi stališče Lških zastopnikov v delegaciji. „11 Popolo" kira z jako ostrimi besedami abstinenco laških delegatov in pravi, da bodo Lahi pri prihodnjih državnozbortkih volitvah volili druge poslance.
Slovensko gledišče- L ubijanski dopisnik poljske »Nove Reforme« se bavi v zadnjem dopisu z ljubljanskim glediščem. V tem dopisu trdi, da Slovenci nimajo umetnikov, in da so na prvih mest h Poljaki, Hrvatje, Rusi in najštevilnejši Čt hi. Dopisnik pravi: »Prišel je čas, da Poljaki zasedejo mesta čeških umetnikov, ki odhajajo v Brno, Prago in Plzenj«. Mi smo gotovo prijatelji vseh slovanskih umetnikov, a pribiti moramo pri tej priložnosti žalostno dejstvo, da so sicer slovenaki umetniki, in sicer dobri umetniki, ki pa vsled neznosnih razmer beže iz dežele in iščejo kruha v tujini.
Razburjeni graški Nemci. Vsled sklepa ljubljanskega ebčinskega sveta, da zahteva za svoja darila od rektorata graSke univerze slovenske pobotnice in da ne ugodi želji rektorata, da bi magistrat ž njim nemški dopisoval, je silno ogorčenje po graških nemških listih. Upamo, da bo dobil ljubljanski občinski svet pot, da dokaže rekto-ratu graške univerze, de treba, tudi potom raznih instanc, da mora spoštovati slovenski deželni jezik.
—	Poštna vest. Poštna ekspeditorica gdč. Emilija Gasperin v Višnji gori je imenovana za prov. poštno pomožno uradnico.
—	Umrl je v Kandiji pri Novem mestu g. Ivan Mežnaršič, mesar in posestnik, v 63. letu svoje starosti. Naj v miru počiva! — V St. Petru pri Gorici je po dolgem bolehanju umrl g. Ivan M e r ž e k, e. kr. orožniški stražmojster v pokoju, star 59 let.
—	Kamnoseki stavkajo v Trstu v
25 delavnicah, otavka 200 delavcev.
—	V zadevi baronice Reineltove v Trstu je aretiran radi izsiljevanja bivši Časnikar Viktor tuttini, zet Cjm-berjev.
—	Ustrelila se je v Gradcu zasebnica Marija Dekaš, stara 37 let.
—	Umrl je na Vrhniki gostilničar v ondotni čitalnici Josip Sterniša.
—	Podraževanje mesa in celovški občinski svet. Dne 7' t. m. se je pečal celovški občinski Bvet tudi z vprašanjem o podraženju mesa- Poročevalec dr. Martinek je povdarjal, da je občina dolžna ustanoviti za regulacijo cene mesa mesnico, kar ni zvezano z velikimi finančnimi žrtvami. Magistrat je poročal, da za tako ustanovitev ni potreba druzega, kakor dobiti mesarske obrti sposobnega namestnua. Pravni odsek predloga, naj se sa poizkušnjo zakolje 6 vo lov. Župan se pooblasti, vse potrebno ukreniti, da se to izvrši. K poizkusu naj bi bil povabljen deželni zdravstveni poročevalec, zastopniki občinskega sveta in zastopniki go spodarskega društva. Na podlagi rezultatov naj gospodarski odsek občinskemu svetu stavi primerne nasvete. Pravni odsek je prepričan, da proti ustanovitvi in upravi občinske mesnice v lastni režiji ni nikakih pravnih pomislekov. — Po daljfii razpravi je bil predlog sprejet.
—	Razpisani sta učiteljski službi v St. Gothardu in na Homcu.
—	Ponesrečeni železniiki uslužbenec. Na postaji Herpelje-Kozina je prišel želez, uslužbenec Mat. Božič pod želez, stroj ter bil povožen.
—	„Nostra mazlma culpa", znana
knjiga koroškega župnika g. Ant. Vogrincs, )p, kakor poroča »Osservatore Romano«, n« indeksu.
—	Dar pogoreloem. Veleposestnik dr. Robert Goriany je podaril po-troreioem stavbinskega lesa t vrednosti
4000 K
—	Starka samomorilka. 73 let stara
Jrfra Lužar iz Verčič, okraj Č-nomelj, ki je ležala te 10 mesecev bolna v postelji, je vstala 31 maja skrivoma iz postelje ter je skočila v bližnji potok. Izvršila je dejanje skoro gotovo v vročici.	kjfačktfr*
—	Toča je bila 4. t. mes. v nekaterih Vraj h občine St. Vid pri Zatičini in občine L skovec v okraju Višnja gora. Toča je napravila znatno škodo.
—	V Ameriki ponesrečil je naš rojak Vid G o 1 j a r iz Drave!) pri Ljubljani. Povozila ga je poulična železnica, da je bil na mestu mrtev. V stari domovini zapušča soprogo in 7 ntrck.
—	Shod dekliških Marijinih družb iz Notranjske. V proslavo petdesetletnice progiašenia brezmadežnega spočetja bo na Planinski gori dne 20. lunija shod dekliških Marijinih družb is Notranjske. Spored bo naslednji: Družbe se zbirajo v farni cerkvi v Planini med 8 in 9. uro. Točno ob deveti uri bo po kratkem nagovoru skupna procesija na Goro. Lepo bi bilo, da družbe pridejo, kolikor moč, z družbenimi zasta varri Ob 10. uri bo r,a Gori pridiga in slo vesna s\eta nnša. Med sveto mašo obhajilo za družjbnice. Zdeti je, da družabnice spoved opravijo doma. Nekaterim, ki pri-deio b >1| zgodaj, bi bilo mogoče ustreči tudi v farm cerkvi. Ob 2. uri bodo litanije. Med prostim časom bo odmor na prostem, medsebojni pozdravi družic in petje. Za brano bo poskrbljeno kakor ob velikem shodu jeseni Dobilo se bo tudi nekaj toplih |edi. Gospode voditelje družb prosimo, naj kolikor moč v kratkem tukajšnjemu župnemu uradu sporoče število udeležnic, da vemo poleg drugih priorav tudi naročiti zadostno število spominskih podobic Ker poznamo vnemo Nctranjcev za Marijo s Planinske gore, zato se nadjamo prav obilne udeležbe. Naj bi bil ta shod res sijajna manifestacija ljubezni notranjskih deklet do brezmadežne Device!
—	V Sežani je umrl vpokojeni c. in kr. kontreadmiral Karol vitez S c h a f
f e r. S pokojniKom je padlo v grob mnogo zgodovinsko imenitnih spominov, kajti pre-minoli kontreadmiral je bil z nesrečnim cesarjem Maksimilijanom v Mnksiki.
—	Prememba posestva. Posestva v konkuriu se nahajajočega gospoda Luka Habata v Toplicah pri Zagoriu je kupil de-lcmi gospod Rihard M>helič, župan v Za gorju, deloma pa delniška družba Laški trg-Žalec.
—	Konkurz. Vodja celjskih socialnih demokratov, trgovec Karol Kos, je moral svojo prodajalnico zapreti.
—	Dva slučaja vratnice sta se pojavila pri šolskih otrocih v Preski.
—	Duhovščina semiške dekanije
ima svoj sestanek »sodalitatis ss. Cordis Jesu« v Dragatušu dne 16 t. m. Začetek točno ob 10. uri dopoldne.
—	Nadvojvoda Rainer v Gorici. Nadvojvoda Rainer je došel v Gorico v nedeljo ponoči ob polenajstih. Slovesnega sprejema ni bilo. Čakal ga js gref Attems z nekaterimi uradniki in lastniki. Nadvojvoda se je odpeljal * hotel „Meridional". V ponedeljek zjutraj si je ogledal vojaštvo, potem sprejemal odličnjake. Ob 1. popoldre je dal banket štabnim častnikom Zvečer mu je igrala mestna godba. V mestu visi nekaj zastav.
Ljubljanske novice.
Petdesetletnico redovnega življenja obhajata danes v tukajšnjem ursulinskem sa mostanu častiti uršulinki M. L u d m i 1 a Scblaker, rojena v Silberbergu na Češkem, in M. Helena Schmidt, rojena v Welsu na Gorenjem Avstrijskem. Čast. m. Heleni je bila mnogo let poverjena težka skrb za gospodarstvo v tako velikem zavodu, kot je tukajšnji arSulinski samostan. Č. m. Lud mila pa je nad 42 let delovala v šoli in ima v Ljubljani na stotine svojih bivših učenk; ša sedaj neumorno izdeluje umetne vezenine, in marsikatero društvo na Kranj skem ima zastavo, izdelano s spretno njeno roko. Se čilima jubilantinjima čestitamo in želimo še mnogo let!
Vojaška vest. Včeraj zvečer je poveljnik 12. infanterijske brigade generalni major pl. H o r t s t e i n dešel iz Celovca v Ljubljano in se nastanil v hotelu »pri Slonu".
Umrla je v Ljubljani gospa Ivana K o r-a i k a roj. Surza, soproga hišnega posestnika in umetnega vrtnarja.
Pomočniški shod zadruge črko - sobnih slikarjev in pleskarjev se vrši v nedeljo, dne 12 junija ob 10. uri predpoldan v salonu gostilne »pri Lozarju«, sv. Jakoba trg. Sestavi se pomočniški zbor. — Želeti je, da se shoda udeleže zanesljivo vsi pomočniki omenjenih obrtov.
lezdec pod konjem. Včeraj popoldne je jahal mlad kmečki deček konja mimo kavarne »Evropa«. Konj je nakrat poskočil. Deček je padel raz konj« in (bežal nezavesten na tlaku.
Izlet pevskega zbora »Glasbene Matice" Prihodnjo nedeljo, dne 12. junija' napravi pevski zbor »Gl«sbene Matice« popoldanski izlet v Šmartno pri Litiji. Zbirališče ob pol treh popoludne na juž. kolodvoru, na to odhed s poštnim vlakom. Nazaj iz Litije zvečer ob enajstih. Kdor bi hotel, se lahko vrne tudi z mešancem ob osmih. Rodbinski člani pevk in pevcev kakor tudi prijatelji »Glasbene Matice* in njenega pevskega zbora so dobrodošli! Od kolodvora v Litiji je pol ure peš do bmartna.
Društvena godba priredi jutri 10. t. m. ob 8. uri zvečer m i r o z o v in sicer: Magistrat, Vodnikov trg. Cesarja Franc Josipa trg, Poljanska cesta, šuntpeterski most, Škofijske ulice, sv. Petra cesta, Marijin trg, Wol-fove ulice, Kongresni trg, Gosposke ulioe, Turjaški trg, Breg, sv. Jakoba most, Tru-berjeve ulice, Zvezdarske ulice, Hrenove ulice, Florijanske ulice, Stari trg, Mestni trg, magistrat. V slučaju neugodnega vremena vrši se mirozov z istim sporedom v torek, dne 14 t. m.
Mlada veverica je ušla včeraj nekemu fantu v Kijufiarskih ulicah ter tekla na Mestni trg.
Na včerajšnji semenj je bilo prignanih 1060 k-^nj in voiov, 300 krav in telet, skupaj 1360 glav. Kupčija je bila pri govedi kakor pri konjih dobra, ker je prišlo po govejo živino nekaj Korošcev, po konje pa Lahi.
Ljubljanska društvena godba priredi v sredo, dne 15 junija t. 1. na vrtu »Narod, doma« vrtno veselico z godbo in petjem. Natančni spored priobčimo.
Izpred sodišča.
Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.
Udi t svak. V nedeljo dne 10. aprila t. 1. je popivalo več domačih gostov v Klein-dienstovi gostilni v Hudemtrrabnu, med njimi tudi posestnik Franc Kmfic. čevljarski pomočnik, J«nez Zupan in Kmfilev svak Janez Mokerl mlajši, vsi iz Les. Zvečer okoli 8 ure je prišla KnifiSeva žena Terezija, rojena Mokerl, v gostilno po svojega moža ter mu pravila, da je bil njen brat Janez Mokerl mlajši pri njej in jo hotel tepsti. — Na poti iz gostilne je z večjo družbo Knific srečal svojega svaka Mokerla, katerega je opetovano udaril. Knific ga zopet udari, nakar mu je M ikerl rekel : »Ali veš, France, kaj si naredil«, ter je z dežnikom Knifica udaril po glavi, a Knfic ga je zopet udaril, rekoč : »Ti moje žene ne boš rihtal«. Kmalu nato je padel Mokerl na tla Knific ga je še na tleh ležečega z nogo obrcal; čez par minut je bil Mokri mrtev. Kakor se je kasneje dognalo, je bil Mokri zaboden v srce, a nihče ni videl, kdo je to storil. Kasneje je pa Janez Zupan pripoznal, da je on v pijanosti to storil na prigovarjanje Knifičevo. Knific taji, da bi bil napeljal Zupana k uboju, in tudi druge priče, ki so bile v bližini dogodka, potrde, da niso slišale iz Knifičevih ust besed: »Janez, le daj ga!« Porotniki bo izrekli, da je Janez Zupan kriv uboja, zanikali so pa vprašanje pri Kmfiou na sokrivdo uboja, ter pritrdili le vprašanju glede lahke poškodbe Valentina Spendala. S)dni dvor je obsodil Zupana n« štiri leta težke ječe s postom na 14 dni; Kmfica pa na tri tedne zapora z dvema postoma vsak teden.
Detomor. Pri drugi razpravi je sedela n« obtožni klopi Jera Bricelj, dekla iz Dobrunj, ker je v noči od 7. na 8. maj« v hiši mesarja Franoeta Rodeta na Slapih svojega novorojenega otioka moškega spola usmrtila v stranišču, kjer ga je našel gospodar dne 13. maja. Sodni dvor je to obravnavo preložil, da bodo zdravniki preiskali duševno stanje obtoženke, ker je v rodbini bolezen duševne nezmožnosti.
Telefonska In brzojavna poročila.
Japonci naskakujejo Port Artur.
Petrograd, 9. junija. (Kor. urad.) Rusk« agentura poroča iz Liaojana: Kitajci poročajo, da so Japonci v ponedeljek 6. t. m. istočasno s suhega in z morjapričeli n a s k « k o v a t i P o r t Artur. Rusi so naskok odbili. Japonoi imajo velike izgube. T r e tj a j a p o n s k a armada je uni« č e n a.
Petrograd, 9. junija. (Kor. urad.) Ruska agentura brzojavlja iz Liaojana: Kitajci poročajo, da je razširjena vest o združitvi obeh ruskih b r o d o v i j in o pomorski bitki, v kateri to
■ e baje potopile štirijaponske ladje.
London, 9. junija. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča iz č iu, da tja z dovoljenjem ruskih obiastij iz Port Arturja došli Kitajci poročajo , da že štiri dni divja v okrožju 10 milj okolu Port Arturja boj. Skoro vse utrdbe so več ali manj poškodovane po bombardiranju. V luki položene mine so med vihar jem eksplodirale. V luki so samo tri ruske večje ladje in nekaj malih ladij, kam so druge odpule, ni znano.
London 9. junija. »Neue Fr. Presse" je dobila iz Londona poročilo, da je ondi razširjena vest, da je Port Artur padel. Mrtvih in ranjenih je 1 1.000 mož. (Ta vest, da bi bil P o r t Artur padel že po štiridnevnem b o j u, do zaključka 1 ista ni bila uradno potrjena Ured )
Dunaj, 9. junija. Angleška vest, da je Port Artur padel, se smatra tu za neres nično.
Petrograd, 9. junija. (Kor. ur) Tu so mnenja, da je v brzojavki brzojavne ruske agenture iz Liaojana pomota v brzojavu in da ni uničena tretja japonska armada, ampak tretjina japonske armade.
Petrograd, 9. junija. V Liaojan došli seli poročajo, da so Japonci v pondeljek poizkusili na suhem in na morju velik napad na Port Artur. Japonci so imeli v tem boju tolike izgube, da je njihova postojanka na Kvanlunškem poluotoku jako poslabšana. ~ Petrograd, 9. junija. Japonski napadi na Port Artur so se začeli v nedeljo ob polnoči. Prvi napad je bil odbit, in nato so Japonci napade Se večkrat ponovili. Mnogo torpedovk je napadalo pristanišče ; tudi bran-derje so zopet pripeljali. Drugi dan ob 11. uri se je bombardiranje zopet začelo.
Petrograd, 9. junija. Poroča se o veliki bitki, ki se je bila v ponedeljek pri Vafankcnu, postaje železnice v Port Artur. Bitka se je bila od S. ure zjutraj do večera. Japonci so imeli tO mrtvih in ranjenih, Rusi 17 mrtvih.
Pariz, 9. junija. Port Artur je z živili preskrbljen najmanj za eno leto, moke je baje celo za eno leto in pol. Na strani proti suhem so trdnjave visoko na višinah, tako da ga bo skoro nemogoče zavzeti. Vse ruske posadke poluotoka Liaotun so koncentrirane v Port Arturju, tako da je v Port Arturju sedaj 50,000 mož, ki imajo braniti okrožje 90 kilometrov. Na en kilometer pride 2600 mož, na en meter trije vojaki, dočim se navadno rabi za en kilometer 1500 vojakov.
Petrograd, 9. junija. Ruski bojni poročevalec Nemirovič Dančasko porofa 5. t. mes. iz Liaojana glede boja pri Kinčovu: Japonci so obstreljavali Kinčov z daleko streljajočimi topovi. Japoncev je bilo 45.000. Ob 5. uri zjutraj se je začela kanonada, ki je bila takt grozna, da je ni primere v dosedanjih vojskah. Srapnelov je padlo na tisoče in granate so obsule hribe, železnico in prekope. Vse je bilo polno granatnih koscev. Prizori v tem bcju so bili grozni in strahovito krvavi.
—v— Zagreb, 9. junija. Vse opozicijske stranke so sklenile pričeti akcijo za financijelno samostojnost Hrvaške.
—v— Zagreb, 9. junija. „Novi Srbo-bran" je ponatisnil članek iz »Dubrovnika", ki trdi, da hoče pravoslavni bi*kup Milaš Srbe v Primorju priklopiti karlovskemu pa-trijarhatu, ker baje dunajski krogi hočejo ustanoviti Veliko Hrvaško in tako zgraditi raost na Balkan. Srbski list »Dubrovnik" napoveduje biskupu Milašu boj.
—v— Zagreb, 9. junija. Srbski kralj Peter je bivšega črnogorskega pravosodnega ministra Vojnovida imenoval vzgojiteljem princa Aleksandra. To imenovanje ima zato politični pomen, ker je Vojnovic še vedno poseben zaupnik črnogorskega kneza.
Meteorologldno poročilo.
fUUna nad morjem 306 2 m, srednji iračni tlak 736 0 n
8j 9 zveč. I 730 8 | 21-0 j sl. jzah. jdel. jasno T zjutr. ) 730-7 | 16 8 j brezvetr. I obl. | 2.popol.| 73U 5 | 21 U J sl. jug j Srednja včeraJSnja temperatura 21'h*, norm. 16-0*
1005 1-1
Alojzij Korzika naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Ivane in Viktorja vsem sorodnikom, prija teljein in znancem prežalostno vest, da je njegova iskreno ljub jtna soproga, oziroma mati, gospa
Ivana Korsika
roj. Schurza
v sredo, dne 8. junija, ob 10. uri zvečer po dolgih in zelo mučnih bole-■ č nab, previilena s svetimi zakramenti za umirajoče, v svojem 63. letu življenja mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v petek, dne 10. t. m , ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Blei weisova cesta št. 1, na pokopališče k I sv. Krištofu, kjer se polože zemski ostanki dragč rajnce v rodbinsko jamo k zadnjemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega oztia-1 njenja.
V Ljubljani, dne 9. junija 1904.
Zahvala.
1003
/.a mnogobrojne izraze iskrenega sočutja v bolezni in ob smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne hčerke
EMILIJE
zlasti še za mnogobrojno spremstvo na njeni zadnji poti in darovane krasne vence in šopke izrekamo vsem p. n. prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo. Le neomajno zaupanje v neskončno modrost božjo nam je dajalo moči v več nego tri leta trajajoči bolezni predrage rajnce in nas podpiralo tudi v zadnjih, najbridkejšin trenotkih ločitve.
Ljubljana, dne 8. rožnika 1904.
Žalujoča rodbina Šorn
Cerkev Matere Milosti
v Maribora.
Naša dolžnost nas veže, da zooet nekaj omenimo o Eaši Marijini cerkvi v Mariboru. Pisali smo lani, da trdno zaupamo, da ie imamo v tekočem letu v cerkvi nov oltar in tron za čudodelno podobo Matere Milosti. Kar smo lani le upali, to je zdaj gotovo, O tar in tron za čudodelno podobo sta ie v delu in bodeta 8. decembra že v cerkvi stala v stalen spomin na zlati jubilej brezmadežne Device Marije. Ker še za to bogoljubno delo potrebujemo mnogo milodarov, prosimo vse naše dobrotnike, da nas ne zapustijo in pozabijo. Družba za zidanje in kinčanje cerkve ni še prenehala — temvel še nove družnike vedno radi sprejemamo. Duho»ne dobrote te družoe so itak znane. Razen 15 sv. maš, ki se vsak mesec in vsako leto služijo, bereta se ie vsak dan dve sv. maši, in slc?r ena za vse žive in druga za vse rajne družnike in dobrotnike — tedaj vsak mesec 00 in vsako leto 745 sv. maš!
Frančiškanski samostan v Mariboru,
dne 3. majnika 1904
P. Kalist Herlc,
gvardijan in župni upravitelj.
prodajalka
za trgovino z mešanim blagom na deželi se takoj sprejme.
Kje, po\e naše upravništvo. 988 6-3
Naprodaj je v Št. Vidu nad Ljubljano
največja jednonadstropna hiša
štev. 51 „pri Kraljici"
ob državni cesti, pet minut od kolodvora z gospodarskimi poslopji, ledenico, velikim gostilniškim vrtom (v hiši je stara gostilna), travnikom itd.
Ponudbe m vprašania sprejema K Meglič, Ljubljana, Rimska cesta it. 20 ;
UBtmenH inl rmaciin se dobp i*trtnm vsak dan (d 12. do 2. ure popoldan. 813 28-27
PV^K^II«^*
I ir Pijte n
r Klčtuerjev
1 »Triglav*
najzdravejši vseh likerjev.
544 150-30
prodajalna
z mešanim blagom, na željo tudi go stilna na jako živahnem in dobro obiskanem krxju, da se v najem zaradi družinskih
raimer. Trgovina ie dobro založena z vedno idofim blagom. Djbro izurjeni trgo\ci imajo prednost.
Vprašanja ali ustmene pogovore sprejema lastnik
Vinko Černe
10C4 3-1_V Gorjah pri Bledu.
Plinati osečki	K
BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice Vnanja naročila proti povzetju. 524 24 11—7
Hiša,
enonadstropna, z prospodarskimi poslopji, vrtom, gozdi, travniki in kavarniškim obrtom z električno razsvetljavo
prodam iz proste volje.
Več se ie\ d pri posestniku, Skofja Loka, 7. junija 1904.
Šink Anton 93i 3-2	Spodnji trg štev 50.
Muhe so zopet sitne!
Onesnažijo stanovanje in jedila, prenašajo bolezen od bolnikov in mrličev, od iz-metkov in mrhovine, trpinčijo človeka in živino.	949 9
Nastavite povsod amerikansko nastave za muholov
,TANGLEFOOTi
En list velja 10 vinarjev (za 2000 muh) Dobi se povsod. Glavna zaloga za Kranjsko:
EDmUHp KAVČIČ v Ljubljani.
Novo, pa izvrstno!
Cunard Line
parobrodna družba prve vrste
vozeča
Oceana vožnja krog 8 dni!
Najboljša in najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko, prosta, dobra in obila hrana ter 100 kg proste prtljage, pričenši
že od Ljubljane. "^fi
Nobenega presedavanja, nobenih postranskih stroškov med potjo
5Q kron 50
ceneje, nego povsod drugje.
Prihodnji odhod iz Trsta:
Parnik ,,Ultoma" dne 11. junija in pozneje vsake 14 dni. Iz Ljubljane dan preje zvečer. Vpisati se in vozno karto z 20 K tu zaarati, je vsaj nekaj dni preje. — Vsakoršna pojasnila te proge ter vozne karte, daje le
F. Nowy
konces. glavni agent, Ljubljana Marijin trg št. 1.
Na prodaj je v prijetnem Gorenjskem kraju
nova enonastropsia hiša
pripravna tudi za letovičarje.
Kie? pove upravništvo »Slov.« io; 2 3-1
Nove puške!
Vse svoje častite odjemalce, lovce in lovske prijatelje uljudno vabim, naj si ogledajo novo 1
avtomatično puško za šibre,
ki se avtomatično nabija (Selbstlader).
Velespoštovanjem
F^&n I^aiset*, puška*.
972 3-2
.n itn n t ramirimii.-- armrnit 1
mm
JV Haknp ln prodaja m
vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri zrabanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — PrOMit za vsako irebanje. E n la d t n a iivrlitav n a r o d 11 na borzi.
Iidajatelj in •dgovorni andnik: Dr. l|i>oi] Žitnik.
Menjarična delniška družba
„M EBCIIB"
I., WoM 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
1KT Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekulaollaklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor I« mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 339
1
Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.