Leto LXXIL, št. 235 Ljubljana, ponedeljek 16. oktobra 1939 Cena Din 1.— LOvEHSKI trhaja vsak dan^popoldne hrvzemfl nedeQe In praznike, fj ImeraH do 80 o Din 3, v©Č|1 inserati pel do 100 vrst 6 Um 2^0. od 100 do 300 vrrf , „ ________ r_____ Popust po dogovoru, hiseiulni davek posebej J ^Slovenski Narod-' valja v Jugoslaviji Din M.—, no inozemstvo Din 25L— f Bofcopfal en no vrstd Din 2. vrsto Din 4»* UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, KnaHnva niča ntor* J relelon, 31-22. 31-21 31-24, 31-25 In 31-21 »odrvinJcoi MARIBOR, Ciujitrt trg *. 7 H NOVO MESTO ljubljanska cesta, telefon it. 26 ff CELJE, celjsko uredništvo: Strossmoverjeva ulico 1 telefon št 65; Stružnico uprave: Kocenova nI. 2. telefon it. 190 // JESENICE Ob kolodvon, 101 // OVBMJ GRADEC SlonAov »g 5 U Poštno hranilnico v Ljubljani it. 1035U Po sklenitvi rusko-turškega pakta: Rušita za okrepite« miru na Balkanu Turški zunanji minister Saradzoglu se bo danes na povratka iz Moskve sestal z romunskim zunanjim ministrom Gaf encom, da ga obvesti o stališču Rusije do balkanskih držav Ankara, 16. okt. o. Anatolska agencija objavlja, da je zunanji minister Saradzoglu odpotovl iz Moskve in da je pred svojim odhodom podpisal rnsko-turško pogodbo. V diplomatskih krogih trdijo, da je Turčija dobila od ruske vlade jamstvo, da Rusija ne bo Nemčije vojaško podpirala Nadalje se je izvedelo, da vsebuje turško-ruska pogodba določbo, po kateri bo prepovedan anileškim in francoskih vojnim ladjam prehod skozi Dardanele v Crno morje. Ostale določbe pogodbe omogočajo izvršitev vseh obveznosti, ki jih je Turčija prevzela napram Franciji in Angliji. To je bilo sklenjeno po obvezni izjavi Saradzo-gla Molotovu, da Turčija v novih pogodbah z Anglijo in Francijo ne bo ničesar sklenila, kar bi bilo naperjeno proti Rusiji Ankara, 16. okt. e. Agencija Štefani javlja, da je bil dosežen sporazum med Rusijo in Turčijo na podlagi rešitve treh problemov, in sicer: L Turčija in Rusija se obvezujeta, da bosta druga drugi nudili podporo, če bi bili napadeni. z. Turčija se Je obvezala, da bo zaprla Dardanele za katerekol vojne lodje drugih držav. 3. Rusija se j*1 obvezala, da ne bo pričela nobene akcije, ki bi bila v škodo Ru-muniji. Bukarešta. 16. oktobra, s. V rumunskih uradnih krogih napovedujejo, da se bosta še danes sestala turški zunanji minister Saradzoglu in rumunski zunanji minister Gafencu. Kraj sestanka še ni znan, mislijo pa. da bo sestanek v Konstanci ali pa na jahti zunanjega ministra Gafenca. ki je včeraj odplula proti Odesi, da vzame na krov turškega zunanjega ministra Sara-dzogla. Doslej iz Moskve še ni poročil, da bi bil STmdzoglu včeraj iz Moskve odpotoval, kakor je bilo določeno. Bukarešta, 16. okt. e. Vsi listi posvečajo vredno pozornost dogodkom v Moskvi, ki so v zvezi s sporazumom med Rusijo in Turčijo. Po zadnjih vesteh se je Rusija obvezala, da ne bo podpirala ali kakorkoli sodelovala v akcijah proti Turčiji, ki bi orišle od kakršnekoli strani. Z velikim zadovoljstvom je vsa rumunska javnost sprejela vest. da Rusija nima nobenega interesa, da bi s političnim pogodbami ali k-^ko drugače škodovala Rumuniji. Ruski predlogi balkanskim državam Moskva, 16 okt. V tukajšnjh diplomatskih krogih pripisujejo sporazumu med Turčijo in Rusijo velik pomen ne samo Jede bodočih odnošajev med tema dvema državama, marveč tudi glede bodočega razvoja na Balkanu. Zatrjuje se, da Je turški zunanji minister Zaradzoglu ponesel iz Moskve posebne predloge balkanskim državam. Saradzoglu bo te predloge sporočil rumunskemu zunanjemu ministru Ga* fencu, s katerim se bo sestal na povratka v Turčijo Saradzoglu bo o teh predlogih obvestil ostale članice balkanske zveze. Vsebina teh predlogov ni znana, domnevajo pa, da priporoča Rusija balkanskim državam, naj se čim bolj strnejo ter poravnajo vse medsebojne spore, da bi mogle tako čimbolj složne braniti nevtralnost in nedotakljivost Balkana. Rusija se ne misli vmešavati v balkanske notranje zadeve, želi pa. da bi vladal na Balkanu mir. Kar se tiče Rumunije. je dal Molotov Saradzoglu zagotovita, da bo Rusija spoštovala sedanje romunske meje in ne bo načela besarabskega problema, želi pa, da bi se čimprej likvidira' spor med Romunijo in Bolgarijo zaradi Dobrudže, V pričakovanju prve nemške oSenzive Francozi izjavljajo, da so pripravljeni na vse možnosti in se ne bodo dali presenetita Pariz, 16. okt. br. Tudi poslednja dva dneva na fronti položaja nista bistveno spremenila. Se zmerom si ni nihče na jasnem, kaj Nemci nameravajo. Akcije njihovih izvidniških letal, kakor tudi njihovih čet in topništva vsekakor kažejo na nekaj, a vendar si ni mogoče najti odgovora na vprašanja, ali se bo nemška ofenziva zdaj zares pričela, ali jo bodo spet odgodili, ali pa je morda sploh ne nameravajo inscenirati. Očitno je vse odvisno od nada 1 j nega razvoja diplomatskega položaja. General Keitel je bil zadnje dni na fronti in je inspiciral nemške čete. Včeraj se je vrnil v Koln in je poročal Hitlerju o položaju na fronti. Zato so se včeraj popoldne vršila v kancelarski palači nova dolga posvetovanja, ki so se zavlekla pozno v noč. Sodeč po dosedanjih nemških napadih vzdolž Mozele proti Borgu in Perlu ter pri Pirmasensu. bi kazalo, da so poskusili Nemci inscenirati tudi na zapadni fronti enake prodorne pohode, kakor na vzhodni, kjer so po načrtih generala Kei-tela od severa in juga v naglih prodorih udarili mimo Varšave v področje med Visio in Bugom ter tako paralizirali sleherno poljsko vojaško akcijo. Varšava je je ostala med obema sovražnima vojskama kakor Madrid v španski državljanski vojni. Tako naj bi se na enak način obšle tudi glavne utrdbe Maginotove linije, toda izkazalo se ie, da Keitelovi poljski načrti na zapadu niti z daleka niso izvedljivi. Zato posvetovanja v Berlinu in zato tudi povsem nejasen položaj na fronti. Medtem pa se Nemci, kolikor je bilo mogoče izvedeti, tudi sami pripravljajo na obrambo in z vso naglico izvršujejo svoja trdnjavska dela v okviru Siegfriedove linije. Posebno utrjujejo večje trdnjavske centre, ki še niso bili dograjeni. Hkratu v Pospešenem tempu vezbajo svoje vojaštvo kakor tudi oficirski kader, ker je razumljivo, da se vojaško ni mogel do kraja izobraziti. Nemčija je v zadnjih štirih letih potrojila svoje mirovne vojaške kadre in spričo tega je razumljivo, da vsi njeni oficirji še nimajo vseh potrebnih izkušenj. Po sodbi francoskih vojaških strokovnjakov pa so Nemci prisil jeni v najkrajšem času nekaj storiti To jim narekuje povsem rozvoi nuhovega notranjega ooloža ja. Nemški udarec na Maginotovo linijo bi bil s propagandnega vidika veliko dejanje Krl'ko bi stvarno uspel, ie drugo vprašanje Da imajo Neme: v resnici neka i za bregom, pričaio od nemških listov samih objavljene vesti o pripravah za evakuacijo per^nskih mest Kn bodo Koln in druga velika mesta evakuirana bo to najboljše znamenje za pričetek nemške ofenzive. Po zatrjevanju angleških in francoskih vojaških strokovnjakov so sedaj Angleži In Francozi med Mozelo ie Repom, a tudi vzdolž Rena do Basela pripravljeni na vse. Z angleškim topništvom in četami je bila fronta prav zadnje dni izredno ojačena, tako da bo v vsakem primeru vzdržala kakršenkoli pritisk. Tudi v zraku so po teh informacijah zavezniki nenehoma v premoči. Od pričetka vojne je bilo sestreljenih 8 francoskih letal, a 24 nemških. In v tem času so izvršili Francozi kar preko 300 izvidniških poletov nad zaledjem Sieg-friedove linije. Podajali so se nad sovražno ozemlje ponoči in podnevi in tudi tako nizko, da so se skoraj dotikali tal. Gamelin na fronti Pariz, 16. okt. s. Vrhovni poveljnik zavezniške vojske general Gamelin je v svojem glavnem stanu v utrdbah Maginotove linije sprejel poročevalca »Tempsa«. Gamelin je izjavil, da je vojna Šele v začetnem stadiju in da mora biti zato javnost potrpežljiva, če še ni hitrih rezultatov. Prodiranje francoskih čet na nemško ozemlje je doslej terjalo izredno malo žrtev. Priprave za ofenzivo — samo manever? London, 16. okt. s. V tukajšnjih političnih krogih mislijo, da Nemčija s svojimi pripravami za ofenzivo na zapadni fronti skuša zaenkrat samo ustrahovati Anglijo in Francijo in da bo tako ofenzivo porabila samo kot zadnje sredstvo, če bi se vsi mirovni poizkusi ponesrečili. Neposredni vojni načrt Nemčije pa je sedaj menda samo. da z akcijo podmornic in letal prizadene čimveč škode angleškim ladjam in tako oslabi angleško blokado. Pariz, 16. okt. s. Vojaški poročevalec ^Petit Parisiena« Charles Maurice piše danes, da je po vseh znakih mogoče sklepati, da bodo Nemci v najkrajšem času pričeli z večjo ofenzivo ob Saari. Nemci imajo sedaj na tem delu fronte zbranih 700 do 800.000 mož, Francozi so za vsak primer pripravljeni, tako da presenečenja niso mogoča. Angleške Sete na fronti Pariz, 16. okt. e. Dnevnik »Jour — Echo de Pariš« poroča, da je prvi kontingent angleške vojske, to je okrog 30.000 vojakov, dospel v prve črte na francosko-neme ški fronti. Angleška vojska namešča zdaj n? fronti celo vrsto baterij. Tnja letala nad Holandskim Haag, 16. okt. s. V soboto okoli polnoči so slišali nad Holandsko v veliki višini večje število letal, ki so letela v jugo-zanadni gnep. Vojna na morju London, 16. okt. s. Dokončna lista rešen-cev s potopljene vojne ladje »Royal Oaks izkazuje 414 imen. Žrtev je torej nekaj manj nego 800, izmed skupno 1200 mož posadke. Angleška admiraliteta ponovno zanika nemške vesti, da bi bila potopljena ali poškodovana matična ladja za letala »Are Royal«. Istotako zanika admiraliteta. da bi bila poškodovana vojna ladja »Hood« (40.000 ton), ki je največja vojna ladja na svetu V kratkem bodo splov-ljene tri nove vojne ladje, ki bodo še prekašale potopljeno »Royal Oak« Pariz, 16. okt. s. Zadnje dni so nemške podmornice potopile tri francoske parni-ke, in sicer »Bretagne« (10.000 ton), »Loui-siana« (7000 ton) in še nekega manjšega 400 preživel1 h članov posadk in potnikov so rešile angleške vojne ladje. Potopitve so zahtevale 15 človeških žrtev; od teh je bilo 8 oseb ubitih pri obstreljevanju ladij. Podmornice so obe večji ladji potopile s topovskimi streli, ki so zadeli tudi nekatere rešilne čolne. Nekateri člani posadk potopljenih ladij so bili po dve uri v vodi, r>reden je prišla rešitev. Stopnjevana produkcija letal v Franciji Pariz, 16 okt. s. Francoski vojaški poročevalci ugotavljajo, da bo angleško-fran-• oska produkcija letal v kratkem trikrat večja nego nemška Francija sama bo v kratkem popetorila svojo predvojno produkcijo letal Ti podatki vpoštevajo skrajno kapaciteto nemških tovarn letal. Pogajanja s Finsko Finski delegat v Moskvi bo danes obvestil vlado o ruskih zahtevah Helsinki, 16. okt. s Finska delegacija se danes vrne iz Moskve v Helsinke. Finska vlada uradno zanika vse v časopisih objavljene verzije o ruskih zahtevah napram Finski kot netočne. V tukajšnjih dobro poučenih krogih trdijo, da ni prišlo v teku prvih pogajanj finskega deelgata dr. Pa-sikivija v Moskvi do nobenih konkretnih odločitev. V nekaj dneh se bo dr. Pasiki-vi vrnil v Moskvo in nadaljeval pogajanja. Danes bo dr. Pasikivi predložil vladi svoje poročilo o pogajanjih v Moskvi. Po tem poročilu bo položaj glede Finske in Rusije kolikor toliko jasen. Med tem vsa Finska z velikim zanimanjem pričakuje sestanek poglavarjev skandinavskih držav. Splošno sodijo, da bodo ob tej priliki sklenjene resolucije odločilne važnosti za nadaljnji razvoj dogodkov v Baltiku in v skandinavskih državah. Sestanek poglavarjev skandinavskih držav je bil eden izmed glavnih vzrokov, da so bila pogajanja finskega delegata v Moskvi prekinjena. Evakuacija prestolnice Helsmki in drugih mest je izvedena in zaradi tega ni potreben ukrep za prisilno evakuacijo. Iz prestolnice so odpotovali tudi člani konzularnega zbora. Helsinki, 16. okt. br. Finski uradni krogi so glede pogajanj v Moskvi rezervirani. Za podrobnosti ve le 4 ali 5 finskih državnikov. Pasikivi se bo konec tedna vrnil v Moskvo. Verjetno je, da se bodo pogajanja nato uspešno zaključila. Iz Moskve poročajo, da so tamkajšnji politični krogi mnenja, da ni nobenega razloga, da se pogajanja s Finsko ne bi prijateljsko zaključila. Helsinki. 16. okt. br. Prezident republike Kallio je sprejel tuje novinarje in jim dal izjavo o bližnji stockholmski konfe- renci nordijskih suverenov in o položaju Finske v odnosu do Rusije. Finska, je dejal, si želi miru in dobrih odnošajev z vsemi sosedi Zato bo na teh področjih lojalno in intenzivno sodelovala z vsemi severnimi državami S tega vidika bo imela tudi stockholmska konferenca svoj poseben pomen. Kar se tiče odnošajev do Rusije, je Kallio opozoril na nenapadalno pogodbo, ki jo ie F-nska sklenila z Rusijo leta 1932. Ruski državniki so odtlej na raznih konferencah in ob drugih prilikah ponovno svečano izjavili, da bodo spoštovali finsko neodvisnost in izpolnili določbe te pogodbe. Finska ničesar ne zahteva in nikogar ne ogroža V m:ru hoče nadalje razvijati in uživati svoje pravne in kulturne pridobitve ter tako dejansko služiti miru. Varnostni ukrepi na švedskem Stockholm, 16 okt. s. Švedska vlada je prepovedala vsem tujcem dostop v pristanišča ter železniške naprave. Prepovedano je tudi fotografiranje teh naprav. Stockholm. 16. okt. br. Švedska vlada je na svoji včerajšnji seji sprejela vrsto ukrepov, ki so bili danes objavljeni v uradnem listu. Ukrepi se nanašajo na vojno gospodarstvo. S prihodnjo nedeljo se uvedejo izkaznice za konzum bencina. V naslednjih dneh bo racionalizirana tudi poraba živil in drugih potrebščin. Nadalje je bila močno ojačena kontrola nad tujskim prometom. Tujsko-prometna policija je bila pomnožena. V danem primeru se bo tujski promet omejiL Konferenca poglavarjev skandinavskih držav Začela se bo v sredo popoldne v Stockholmu — Sodelovali bodo tudi zunanji ministri Stockholm, 16. okt. AA. DNB: Danski in norveški kralj ter predsednik finske republike prispejo v spremstvu svojih zunanjih ministrov v sredo popoldne v Stockholm. Takoj v sredo se bo začela konferenca po svečanem kosilu, ki ga bo priredil švedski kralj na čast tujim državnim poglavarjem. V sredo zvečer bo slavnostna večerja na dvoru. Konferenca se bo nadaljevala v Četrtek dopoldne. Splošno so prepričani, da bodo visoki gostje odpotovali iz Stockholma lahko že v četrtek popoldne. Pariš, K. okt. AA Havas: Francoski tisk posveča največjo pozornost konferenci v Stockholmu ter razgovoru, ki se vodijo med Rusijo in Turčijo ter Rusijo in Finsko. »Petit Pa risi en« piše glede finsko-sovjetskih pogajanj, da finska vlada ne more sprejeti odstopa aalandskega otočja Sovjetski Rusiji. Te zahteve tudi Švedska ne bi mogla sprejeti ter vlada v tem oziru popom sporazum med Helsinki jem in Stockholmom. Zdi se, da je pod sedanjimi okoliščinami možno najti rešitev za to vprašanje edino v nevtralizaciji Aalandskega otočja. »Popujaire« smatra, da bo Finska sprejela pakt o prijateljstvu, da bo pa odklonila pakt o vojaški pomoči. »Oeuvre« smatra, da bo Stalin upošteval stvarne nevarnosti, ki bi grozile njegovi politiki, ako bi se pokazal nepomirljiv proti Finski. List Se vedno upa, da se bo položaj razvil v ugodni smeri. Veliko zanimanje tiska vlada tudi za pogajanja, ki jih vodi turški zunanji minister Saradzoglu * * Shb» Qh&s alfe* M tate jturžko- ruski razgovori, ko bodo končani, imeli za rezultat zgraditev neke vrste mostu med Francijo in Anglijo na eni ter Sovjetsko Rusijo na drugi strani. Turčija bi igrala pri tem vlogo stebra tega mostu. Ruska vojska v Baltiku Moskva, 16. okt. e. Po službenih poročilih iz Kremi ja je že določeno kako bo ruska vojska porazdeljena v baltiških državah. 20.000 mož s pripadajočim obrambnim in ofenzivnim orožjem, bo nastanjenih v Litvi, po 25.000 mož pa v Estonski in Letonski. Tallin, 16. okt br. Po sporazumu, ki je bil dosežen med rusko vojaško misijo in zastopniki estonskega generalnega štaba, se bo rusko vojaštvo nastanilo nele v Baltiškem portu, nego tudi na obeh Pa kriških otokih pred to luko. Na teh otokih so bili doslej naseljeni ribiči in kmetje švedske narodnosti. Estonska vlada je sedaj ukrenila vse potrebno, da se to prebivalstvo, ki ga je nekaj 100 duš, preseli na kopno. Tallin, 16. okt. s. V tukajšnjo luko je včeraj prispelo 14 ruskih vojnih ladij, med njimi ena kri žarka ter 10 rušil cev in podmornic. Kovno, 16. okt s. Poljski poslanik fč včeraj posetil zunanje ministrstvo in vložil protest zaradi priključitve Vilne Litvi, češ da Rusija nima Prav'ce, da razpolaga s a—fta> Dr. Beneš v Parizu Pariz, 16. okt. br. Bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Bene."^ je prispel v Pariz. Takoj po svojem prihodu je obiskal predsednika poljske vladi generala Sikorskega. Ta mu je obisk vrnil. Oba državnika sta se prijateljsko ra/.£ovariala o vseh političnih vprašanjih. General Sikor-ski je dr. Benešu zagotovil, da poljska vlada enako kakor francoska in angleška, nikoli ne bo priznala po nemških akcijah v srednji Evroni nastnloca položaja Tudi bivši češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža je obiskal poljskega ministrskega predsednika. Letalski alarm v Berlinu Berlin. 16. okt. e. Glede na včerajšnji protiletalski alarm v Berlinu je nomAka vlada službeno sporočila, da f»o proti letal -ski topovi obstreljevali n^ni^ko FOJBO letalo, ki je izgubilo orientacijo. Grmenje protiletalskih topov se je slišalo v soboto dvakrat. Streljanje jo bilo zelo živahno. V dobri uri se je slišalo okrog 100 strelov. Streljanje so slišali najmočnejše rovero-zapatino od Berlina proti Oranjenburgu in S pandami. London, 16. okt. s Neki HMriM novinar poroča, da je bilo o priliki lotalskega. alarma v Berlinu v soboto ponoći si'Sati poleg- streljanja protiletalskih topov tudi hujše detonaeije v smeri tz severa, kjer se nahaja v Span-iauu velika tovarna mu-ncije. Nemški tisk o mirovnih pobudah Berlin, 16. oktobra. A A. DNB: Nemški tisk se ponovno bavi s Cham!>er!ainovim govorom, češ da je Chambetlain odklonil Hitlerjevo roko, ki mu je ponudila mir. »Montag« naglasa, da Nemčija, ne more popuščati bolj kakor je to že objavila. Nemški narod Lu njegov vodja nista bila od nikogar prisiljena ponuJti mir. Nemčija je to napravila ravno zato, ker je močna in ker si miru iskreno želi. Anglija in Francija nista hoteli sprejeti možnosti mirovnih pogajanj. Zaradi tega mora nova mirovna akcija priti na iniciativo Anglije in Francije. Mir je nemogoč, dokler bosta Angl:ja in Francija hoteli ohraniti diktaturo demokracij v *Tvropi ter versajski diktat Dokler bota Ijondon in Pariz hotela razkosati Nemčijo bo odgovarjala z orožjem.. Tu ne p^-pagnjo niti nasveti niti kompromisi, niti kombinacije. Spremembe v ameriškem mornariškem ministrstvu New YorJc, 16. oktobra AA. *New York Times« poroča iz VVashtngtona, da je po Rooseveltovem naročilu izvršena široka reorganizacija tako glede osebnosti, kakor glede materiala ameriškega mornariškega, ministrstva. Ta ukrep je posledica odkritja gotovih nepravilnosti na novih rušrlcih, ki imajo aerodinamično obliko. Ti rušilci. ki imajo vsak po 1600 ton, so nepopolni ter bodo morali vseh 12 rušil cev deloma popraviti. Orjaški nemški bombniki London, 16. okt. e. Neki dopisnik Usta *Daily Express« trdi, da bi mogel bolj podrobno pojasniti, s kakšnim tajinstve-nim orožjem razpolaga Nemčija in zakaj je kancelar Hitler v G-dansku zagrozil Franciji in Angliji s tem orožjem Nemčija, pravi dopisnik, je zgradila posebne bombnike, ki so oboroženi s 16 strojnicami in s katerimi lahko Nemci napadejo najmočnejše vojne edinice na odprtem morju. Ti bombniki imajo posadko, ki šteje 12 mož. od katerih je osem usposobljenih za streljanje s strojnicami. Pogrešan madžarski novinar v Varšavi Budimpešta, 16. oktobra A A. Havas. »Figetlen Magvar Orszag« izve, da je madžarski novinar Szilej, ki je bil dopisnik madžarski hlistov v Varšavi, zapustil poljsko prestolnico skupaj z diplomatskim zborom, da je pa pod nejasnimi okoliščinami brez sledu rzginiL Urejevanje železniških prog v Ukrajini Moskva, 16. oktobra. AA. Havaer: Sovjetske oblasti so takoj pristopile k delu za razširitev železniškega tira v Ukrajini in zapadni Beli Rusiji, tako da bodo vse železnice na ozemtju sovjetske Rusije imele isto širino tira- železniški tir od Podvoio-čiska do Lvova je že razširjen, tako da se železniški promet vrši normalno in brea prestopanja. Kitajci uničili lOO japonskih letal London, 16. okt. a Po poročilih tz San-ghaja so Kitajci danes zopet bombardirali letališče v Hankotru ter uničili 100 japonskih letaL Pet nadaljnjih japonskih letal je bilo sestreljenih v zračni bitki po tem napadu. Čarih, 16. oktobra. Pariz 10.06 London 17.725, New York 445.875, Bruselj 74.53, Mnan 22.50, Amsterdam 236.75 Berite 177.50, StockhoVn 106.20, Oslo 101.23, Ko- »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. 16. oktobra 1930. Stev.235 Nemci se že sele iz baltiških držav Nastanjeni bodo na Poljskem Riga, 16. oktobra, e. Predsednik leton-ske vlade Ulmanis je v svojem govoru v parlamentl> omenil tudi problem press-ljevanja Nemcev iz baltiških držav. Med drugim ie naglasil, da je izseljevanje Nemcev iz baltiških držav po nekaterih vesteh, ki so se razširile v inozemstvu, v zvezi s pogodbami, ki jih je Rusija sklenila z baltiškimi državami. Te vesti so brez podlage. Nemčija je sama dala pobudo za izselitev svojih rojakov ne samo iz baltiških držav, temveč tudi iz vseh drugih balkanskih in podunavskih držav. Zelja nemške vlade je, da se vsi Nemci iz drugih držav nastanijo v ozemlju, ki ga je Nemčija okupirala. Tallin, 16. oktobra. AA. DNB. V Tallinu sta včeraj v imenu nemške vlade poslanik Frohvvein ter v imenu estonske vlade opolnomočeni minister Johannes Markus podpisala sporazum o preselitvi Nemcev iz Estonije v Nemčijo. Estonska bo protokol takoj ratificirala, stopil pa bo v veljavo. ko bo estonska vlada obvestila nemškega poslanika v Tallinu, da je protokol ratificiran. London, 16. ckt. s. Po poročilih iz Re-vaia so dobili tamkajšnji Nemci obvestilo, da bodo kolonizirani v novo zasedenem nemškem ozemlju Poljske. Sporočeno jim je bilo tudi. naj ne skrbe zaradi nastanitve, ker je mnogo poljskih hiš praznih fn nepoškodovanih. Življenjski pogoji v Poljski bodo približno isti. kakor so jih imeli sedaj Nemci v Estonski. Nemška vlada bo dala estonskim Nemcem tudi delno odškodnino za izgubo premoženja pri izselitvi. Berlin. 16. okt. s Včeraj je dospel v Gdansk prvi transport 350 Nemcev iz Le-tonske. Vsi so podpisali izjave, da se ne nameravajo več vrniti v Letonsko. Riga, 16. okt. s. Danes je druga nemška transportna ladja odpeljala 448 nemških izseljencev iz Letonske. Paragraf 205 in zopet Sodniki poedinci razpravljajo ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah samo Se o prometnih nesrečah Ljubljana, 16. oktobra Skoraj ni več dneva brez prometne nesreče, kar v serijah pa se dogajajo take nesreče ob sobotah in nedeljah, ki sta dneva kolesarjev, motociklistov in avto-mobiiistov, kakor tudi dneva pešcev, ki se napotijo na nedeljske izlete, še nikoli ni noben šofer priznal, da je sam kriv prometne nesreče, v svojih, zagovorih, so šoferji prav gotovo najbolj iznajdljivi in prisebni obtoženci. Ce bi bili tako prisebni in spretni med vožnjo na cestah, bi bile prometne nesreče prav redke. Sodniki poedinci okrožnega sodišča razpravljajo ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah samo še o kaznivih dejanjih proti paragrafu 205 k. z.\ to je paragraf, ki določa kazni za tiste, ki spravljajo v nevarnost življenje ali zdravje ljudi ter ogražajo varnost javnega prometa na javnih cestah. Paragraf 205 in zopet paragraf 205, to je refren vseh razprav v zadnjem času pred sodniki poedinci. Pred sodnikom g. Julijem Fellaherjem so bile v soboto tri razprave zaradi § 205. Zanimiva je bila i azprava proti Stanku La-vriču iz Loža. Lavrič in njegov prijatelj Mirko Šterbenc sta si izposodila na Bloški polici motorno kolo in se odpeljala proti Pudobu. Med potjo sta se večkrat ustavila v gostilni. Po izjavah nekaterih prič sta bila oba precej vinjena. Preden sta zajahala motor, sta se pred gostilnami prepirala, kdo bo motor vodil in kdo bo sedel zadaj na sociusu. Med vožnjo sta se zaletela v obcestni mejnik, šterbenca je vrglo čez cesto, obležal je precej daleč od kraja nesreče na kamenju z razbito lobanjo. Ko so prišli ljudje na pomoč, je bil šterbenc že mrtev. Laviiča pa je vrglo v cesti jarek; iz nezavesti se je kmalu prebudil in nesreča zanj ni imela hudih posledic. Lavrdč je bil obtožen, da je vozil tako neprevidno, da je zakrivil smrt Mirka šterbenca. toda Lavrič se je zagovarjal, da je vodil motor pokojni šterbenc, dočim je bil sam na sociusu. Izvedenec g. Goreč je izjavil, da bi sodil po stanju po nesreči, da je pokojni šterbenc sedel na sociusu, kajti pri takih nesrečah odleti navadno gost s sociusa daleč stran, dočim vozač pade z motorjem vred tja, ka- mor pade vozilo. Navadno je tako, izjeme pa niso izključene, kajti učinki takih nesreč so kaj nepričakovani in v nasprotju s pravilom. Sodnik je na podlagi dokaznega gradiva razsodil, da je Lavrič kriv po §205-11. k. z. in mu je prisodil kazen 1 mesec zapora. Olajšana okolnost, ki jo je sodišče upoštevalo, je bila velika razburjenost zaradi vinjenosti. V tem pogledu bi morali določbe našega kazenskega zakonika spremeniti. Vsaj pri prometnih nesrečah ne bi smeli smatrati vinjenosti za olajšilno, temveč za okolnost, ki obtoženca najbolj obremeni. Originalen je bil zagovor nekega moto-ciklista, ki je dirjal proti Jezici s hitrostjo 40 km na uro. Sam je priznal, da je vozil tako hitro. V zagovoru pa je ta iznajdljivi vozač rekel, da bi ne bilo nesreče, če bi ponesrečeni motociklist vozil s predpisano hitrostjo 15 km na uro. Obto-ženčeva čudna logika je bila ta, da ne bi bilo nikoli nobene nesreče na cesti, če bi vsi, razen njega, vozili s predpisano hitrostjo in previdnostjo. ŽENSKE SO GA POGUBILE Lesni manipulant Ivan M., ki je bil v službi pri tvrdki Franc Gorjanc na Jesenicah je brez obotavljanja priznal, do. je ponarejal račune ter mu je tvrdka izplačala znesek 32.089 din ter da je vzel neupravičeno iz blagajne okoli 6000 din. Sodniki so ga vprašali, kako je zapravil toliko denarja, ker je imel dobro plačo in bi dobil tudi provizijo od tvrdke, če bi bil vsi računi v redu. Obtoženec je težko odgovoril na to vprašanje, a je končno le povedal, da se je hotel z ženo, od katere je ločen, poravnati in ji je dal večjo vsoto v ta namen, in sicer ji je denar posodil. Kljub temu pa se z ženo ni mogel več poravnati in lotil se ga je obup. Namesto da bi stisnil zobe in skušal svojo osebno srečo kako drugače nanovo ustvariti, je začel delati neumnosti. Rad je zahajal v gostlino in razsipal denar z ženskami in ni nehal tako živeti, dokler ni tvrdka poneverbe denarja odkrila. M. je bil obsojen na 14 mesecev robije in na 420 din globe ter na izgubo častni pravic za dve leti. ŠAH 1. brzotumir za prvenstvo Ljubljane V petek se je v Zvezdi borila malone vsa ljubljanska šahovska elita za oficiel-no brzopotezno prvenstvo Ljubljane. Oba vodilna kluba, Ljubljanski in Centralni, sta postavila po šest igralcev, Triglav to pot ni nastopil. Zastopniki obeh klubov so vodili ogorčeno borbo, kajti vsaka točka je bila dragocena tudi za klubov uspeh. Igralci Centralnega šah. kluba so presenetili, izvojevali so proti zastopnikom LŠK, večletnemu prvaku, neodločen rezultat 18:18 (remiji niso všteti), zasedb pa od prvih šest mest štiri. Brzopotezno prvenstvo za oktober si je pribori Ciril Vidmar (LŠK). ki je tokrat pokazal izredno sigurno in podjetno igro. Dosegel je 9 in pol točke. II. mesto je zasedel Stojan Puc (Centralni šk) s 7 in pol. Mladi Puc od dneva v dan napreduje in obeta postati velika šahovska moč. ITI. in IV. mojster Furlani Ljudmil in Šiška Jože 6 (oba Cšk). V. in VI. Požar (Cšk) in Sikošek (Lšk) 5 in pol. od VTI do XI. mesta so Gerzinič, Iskra. Marek, mojster Preinfalk (vsi Lšk) in šorli (Cšk) po 4 in pol točke. XIT. Hren (Cšk) 3 in pol. Za prva mesta je podaril C. Vidmar dve dragoceni knjigi. Prvo nagrado Lavrinovo Dostojevski-Nietsche-Tolstoj je odstopil drugoplasiranom u Pucu. Merimejevo šent-jernejsko noč sta dobila Furlani in Šiška. Turnir je potekel v lepem redu. kar je posebno zasluga discipliniranosti igralcev. Iz Centralnega Šahovskega kluba Veliko zanimanje je med članstvom vladalo za training tromach Puc-šiška-šorli, ki se je po enomesečni borbi končal z zmago šorlija. ki je dosegel 5 točk (iz 8 dosegljivih). Vsak igralec se je namreč moral štirikrat pomeriti s svojima konkurentima. Jože šorli je premagal Puca z rezultatom 3 in pol : pol. Šiški pa je podlegel 1 in pol : 2 in pol. Pokazal je od vseh treh najzrelejšo in najsiguroejšo igTO da ne govorim o njegovih sijajnih kombi-nacijskih in taktičnih zmožnosti. Mladi Stojan Puc je nabral 4 točke m tako izpodrinil Šiško z drugega mesta, dobil je z njim dvoboj 3 in pol : pol in dokazal, da spada med prvorazredne ljubljanske igralce. Partijo gradi silno pazljivo, na globoki temeljih, glavna odlika njegove igre je odlično razumevanje taktičnih principov v dvoumnih pozicijah. Z vajo in pridobljeno rutino bomo v njem dobHi nedvomno vefikega gralca. Jože Šiška je nabral 3 t~*ke in zasedel tretje mesto. Tolažiti se lahko s tena, da je dojhji matefa s flarU- jem. sicer pa ni pokazal svoje običajne sigurne igre, kar gre prav gotovo na rovaš eksperimentov, s katerimi je zapravil marsikatero točko. Troboj je povzdignil klubsko življenje in dokazal, da razpolaga Centralni šahovski klub s prvovrstnimi igralci. V torek 10. t m. je na brzoturnirju za prvenstvo oktobra sigurno zmagal Šorli s 14 točkami. 2. Požar 13, 3. In 4. Puc in Šiška 12. 5. in 6. Furlani m Hren 11, 7. Pintarič 10 in pol. 8. TJršič 8, 9-, 10.' in 11. Germek. Jakulin, Kavečič 7, 12. Ku-melj 5 in pol itd. Turnirja se je udeležilo 17 klubskih prvorazrednih brzoturnirskih igralcev. £ g. Iz Višnje gore — Nova grobova. V Križki vasi pri Višnji gori je v sredo 11. t. m. preminil najstarejši mož Dolenjske posestnik g. Janez Erjavec, po domače Jerkov oče, star 92 let. Bil je skozi 35 let župan, porotnik pri tedanjih sodiščih, svetovalec v hranilnici i. t. d. Po svetovni vojni je nadaljnje Su-panstvo odklonil, ker je bil že prestar. Namestu njega je bil izvoljen za župana posestnik Zupančič Matija, po domače Lo-zarjev oče, ki je tudi 3 tedne prej preminil v 77. letu starosti. Tako sta legla v grob dva marljiva zgledna poštena moža iz iste vasi. Lahka jima bodi domača gruda! Babje leto Ljubljana, 16. oktobra Kmetu sicer ne smete reči, da se je začelo babje leto, ker pred Martinom babje-ga leta ni, a v zadregi smo. kako bi krstili sedanje vreme drugače; začelo se je drugo poletje v času, ko smo imeli prejšnja leta že nekajkrat sneg. Predlanskim je snežilo celo v začetku oktobra. Postalo je soparno kakor poleti pred nevihto; letos je bilo celo maja in junija bolj hladno kakor te dni. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Ljubljani celo 21.4*. Nenavadno toplo južno vreme je včeraj marsikoga ogoljufalo. Meščani niso upali na nedeljske, nekoliko daljše »lete, kajti dež so napovedovale vse vremenske postaje in po vseh skušnjah bi tudi morali dobiti včeraj vsaj nekaj moče, če že ne poštene plohe. V soboto se ni mogel nihče veseliti, da bo v nedeljo lepo vreme in z dežjem so računali tudi prireditelji mo-tociklističnc dirke na Večni poti Že v soboto dopoldne so dirko preložili na prihodnjo nedeljo, ker ni bilo nobenih izgledov, da bi sc vreme drugi dan popravilo. Včerajšnje vreme je bilo res za marsikoga nenavadno presenečenje. Čeprav je jug puhal še bolj toglo kakor v soboto* se vje- I me ni poslabšalo, temveč celo izboljšalo; j dopoldne je nekaj ur sijalo najlepše jesensko solnce, ki pa je bilo toplo kakor poleti. Čeprav se je popoldne nekoliko pooblačilo, dežja vseeno ni bilo. Tudi danes dopoldne imamo vreme babjega leta in že zjutraj je bHo 15.6, tako da so v mnogih uradih prenehali kuriti. Sredi oktobra navadno začno kuriti tudi v tistih uradih, kjer najbolj varčujejo s kurivom, danes pa so morali odpreti okna. Zdi se, da so se naši meščani v tem vremenu zopet nekoliko razživeli; v ulicah in parkih je postalo živahnejše, medtem ko se je ljudi prejšnje tedne že lotevalo zimsko spanje. Jug razgibljc naše meščane še celo bolj kakor najstrašnejše svetovne senzacije, ki zadnje čase niso skoraj nič več učinkovale. Vlomi in tatvine Ljubljana, 16. oktobra Te dni je bilo vlomljeno v delavnico mestne plinarne ob železnici, za tovarno »Sa-turnus« v Mostah. Vlomilci so odnesli, no da bi jih kdo opazil, mnogo orodja, kakor švedske klešče, velik primož, več francoskih ključev, žago za železo, več pil. pet raznih sekačev, štiri prebijače za železo, kombinirane klešče, eno libelo, več škarij. spajalno svetilko itd., v skupni vrednosti nekaj nad 6000 din. Grdo oskrumbo grobnice rodbine Luschin je zagrešil pred dnevi neznan zlikovec na pokopališču pri Sv. Križu. Raz streho grobnice je strgal vso bakreno pločevino, vredno 600 din in jo odnesel. V stanovanje Avgrusta Adamiča v Rožni dolini se je vtihotapil v času. ko ni bilo nikogar doma, najbrž neki prosjak in ukra del z omarice dvokrovno zlato žepno uro vredno 2000 din. Josip Maren je prijavil, da mu je tat odpeljal oni dan z dvorišča hiše na Tvrševi cesti 14 nepleskan ročni voziček, vreden 350 din. Frančiška Habja-nova, doma iz okolice mesta, je včeraj pustila za hip svoj ročni voziček brez nadzorstva pred spomenikom Sv. Trojice na Kongresnem trgu; priliko pa je hitro izrabil oprezujoči nepridiprav in ji ukradel zeleno pleteno jopico, namizni prt in nekaj malenkosti. Iz stanovanja Marjana Prezlja na Sv. Petra cesti je nekdo ukradel par ~ojzarjev, vrednih 200 din. Snoči se je vtihotapil mlajši neznanec v stanovanje Ivana R. na Sv. Petra cesti. Tat je najbrž mislil, da so domači odsotni, zato je prebrskal vse stanovanje. Žepe je nabasal z razno drobnarijo, stikal pa je v glavnem za denarjem in res tudi našel manjšo vsoto v leseni šatulji. Tat je iskal tudi zlatnino, ki je pa ni našel. Ko se je baš hotel izmuzniti iz stanovanja, pa je nrISel proti vratom gospodar, ki je bil na obisku pri sosedni stranki. Gospodar je tatu zgrabil za roke. a se mu je zlikovce iztrgal in skokoma dosegel hišna vrata ter izginil na ulico. Zasledovanje vlomilca na ulici je ostalo brezuspešno. Iz Cefla —c Organizacija pokreta »Slovanska misel« v Celju. V petek se je mudil v Celju opolnomočeni minister v p. g. Vladi -slav Savič. predsednik slovanskega pokreta »Slovanska misao« v Jugoslaviji. Stopil je v stik s predstavniki nacionalnih ;n kulturnih organizacij, ki so se zbrali zvečer v Celjskem domu na intimen razgovor. Gospod minister Savič je izredno zanimivo, izčrpno, tehtno in z globoko vero v veliko kulturno in nacionalno poslanstvo slovanstva obravnaval vse glavne probleme, ki stopajo danes pred .lugoslo-vene in pred vse Slovane. Svoja ii-vajanja ie zaključil s pozivom, da se naj osnuje in razširi slovanski pokret Slovenska misao tudi« v Celju, kar je bilo tudi taKoj =klenjeno. Začasne prijave članstva sprejema urednik g. Rado Pečnik, tajnik Ju-ioslovensko-bolgarske lige v Celju. —c Vsled poškodb je ohromel in onemel! Dne 6. avgusta sta Franc Javornik m Rok Doberšek v Skofji vasi napadla Martina Stropnika z Zg. Hudinje pri Celju in ga z udarci s koli tako poškodovala po nogah in glavi, da sta mu nogi ohromeli n da je izgubil dar govora. Zaradi tega divjaškega dejanja sta se morala Javornik in Doberšek v petek zagovarjati pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju. Javornik je bil obsojen na 2 leti in pol robije, Doberšek. ki je izvršil dejanje v vinjenosti, pa na 4 mesece strogega 'a pora. —C Nevaren vlomilec- Okrožno sodišče v Celju je obsodilo brezposelnega delavca Stanka Mastnaka iz Lahomnega pri Laškem zaradi številnih vlomov m tatvin na 2 leti strogega zapora. Mastnak je izvršil svoje zločine v teku enega meseca v Vojniku, šeščah pri št. Pavlu pri Preboldu. Kranjem Brdu pri Blanci Brestov-nicl, Cretu. Brišah, Selah in pri Sv. Marku pri Trbovljah. —c V celj«*i bolnici je umrl v petek 48 let star tkalski mojster Franc Kourimsky iz St. Pavla pri Preboldu, v soboto pa 521etni posestnik Jurij Bezgovšek od Sv. Petra pri Laškem. —e Prepoved zivinsKih in svinjskih sej-m©v v Celju. Mestno poglavarstvo v Celju je zaradi pojave slinavke in parkljevke v celjskem, laškem in šmarskem srezu začasno prepovedalo vse živinske in svinjske sejme v Celju. —C SK Celje : SK OHmp 7:4 (3:2). V le malo zanimivi pokalni tekmi je moštvo SK Celja v nedeljo popoldne na Glaziji premagalo enajstorico SK Olimpa. Obe moštvi sta igrali dokaj ležerno m brez prave volje. Najbolj je zadovoljila igra obeh krnskih vrst in obeh vratarjev. Napada sta predvajala sicer solidno tehnično igro, pred golom pa nista bila dovolj odločna. V začetku je bila igra izenačena. V 19. minuti je Stup ca zabil prvi gol za Celje. Nato je Izvedel Olimp nekaj odločnih akcij ln v 16. minuti je Cater izenačil. Tri minute pozneje je povišal Lukič na 2:1 za OHmp. Igra je valovala s polja na polje. V 30. minuti je Stupica Izenačil, v 43. minuti pa zvišal na 3:2 za Celje. V drugem polčasu je bila igra živahnejša. V 10. minuti je zabil Vedenik četrti gol za Celje, v 18. minuti pa je Cater zniftal na 4:3. Olimp je polagoma prešel v lahno premoč m v 40. minuti je Cater izenačil. Ker se rezultat 4:4 do konca ni izpremenfl, je sodnik podaljšal tekmo za dvakrat po 15 minut. V podaljšku je pre Slo Celje v znatno premoč, Olimp pa je docela po nepotrebnem popusta in je igral brez volje, V 4. minuti podaljška je zabn Vedenik peti, v 14. minuti Stupica Sesti, v 29. minuti pa isti igralec po krivdi Olimpa sedmi gol za Celje. Proti koncu je tndi moštvo Celja igralo brez volje in se pred nasprotnikovim golom ni mnogo trucJOo, dA bi izrabilo številne lepe prili- ke. Sodil je g. Erlih iz Ljubljane zelo ležerno. Tekmi je prisostvovalo okrog 300 gledalcev. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Ponedeljek, 16. oktobra: Kacljanar. Red A Torek, 17. oktobra: zaprto "eda. 18. oktobra: Hudičev učenec. Red B Četrtek. 19. oktobra: Kozarec vode. Izven. Znižane cene. Petek, 20. oktobra: ob 15. uri Kacijanar. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Sobota, 21. oktobra: Antigona. Premiera. PremierskI abonma Sofoklej je prvi grčki dramatik, ki je ustvaril analitično tragedijo. S svojo »Antigono« je izklesal lik plemenite žene. ki kljubuje iz najglobljega srčnega prepričanja samovolji človeških postav in se vede in hote žrtvuje v potrdilo svojemu prepričanju, da so napisane naravne postave, ki se rode v duši, močnejše kot od razuma skovani zakoni. Premiera v soboto bo za premierski abonma. OPEKA Začetek ob 20. Ponedeljek, 16. oktobra: Plesni večer Maksa Kiirbosa in Irene Litvinove Sreda. 18. oktobra: Sabska kraljica. Red Sreda Torek. 17. oktobra: Glumač Matere božje. Red B Četrtek, 19. oktobra: Kjer škrjanček žvr- goli. Red Četrtek Petek, 20. oktobra: zaprto ★ Opozarjamo na današnji spored plesnega večera Maksa Kiirbosa in Irene Litvinove, ki bo drevi v opernem gledališču: Spored bo obsegal razne domače in svetovno znane koreografske točke. Weber: Specter de la rose < (koreografija Fo-kin), predstavljajoč dekle, ki po plesu ogleduje rožo. katero ji je podaril fant, Chopin: »Les silphidesr (Fokin). kaže pesnika, ki se izgubi v gozd in se mu v domišljiji pokažejo vile; »Ruski ples* (Kiirbos) je potpuri ruskih narodnih pesmi; humor in žalost dveh zaljubljencev, prepir in sprava je vsebina tega baleta. Zanimiva točka bo balet najmlajših Kiirbosovih učenk, štirih petletnih punčk na temo slovenskih narodnih pesmi. Nadaljnji baleti so: Debu--svjev : Faunov popoldan« f kor. Nižinski), posebno mojstrska točka; Sibelius: »Valse triste« (kor. Kiirbos). ki je drama strasti in ljubavne žalosti: Saint Saens »Danso de la Gvpsi« (Kiirbos) je usoda ciganke plesačice, ki se opaja z lastnim plesom: Bareš (Član ljubljanske opere!); Nogometaš: (kor. Kiirbos) bo posebno zanimiva točka, ki polna humorja ilustrira nogomet s kretjami plesalca. Strauss: »Na lepi sinji Donavi« (zamisel Mjasonova, kor. Kiirbos) je ples na znani valček. Za konec pa bo dal Beethovnovega »Krivca in nedolžnega« (kor. Mjasin), ki predstavlja eno najmogočnejših svetovnih plesnih umetnin, kot jih pri nas še nismo videli. Dr. Danilo švara bo spremljal spored na klavirju, in bo zaigral tudi dve solo točki Vit. Novaka 3>Inquieto« in »Ambroso«. Iz Slovenskih goric — Javna dela v Slovenskih goricah Med mnogimi potrebnimi javnimi deli pr gradnji novih banovinskih in občinskincest je sedaj v gradnji samo nova bano vinska cesta Sv. Lenart—Sv. Benedikt, kj jo gradi podjetje Frluga. Dela z vso na glico napredujejo in bo prepotrebna ce sta v doglednem času dograjena. Istočasno pa so v zastoju gradbena dela pri ostalih cestah, ki so se zadnji čas gradile in preurejevale. Obč. Sv. Ana v Slov. gor. že od 1. 1934 gradi s pomočjo raznih subvencij cesto Žice—Sv. Ana ki bi jo naj pc dograditvi banovina prevzela v vzdrževanje kot banovinsko cesto II. reda. Za to cesto je občina izposlovala zadnja leta podpore, s katerimi se je dalo zgraditi dc 2 km ceste. Sedaj pa sc vsi viri usahnili S tem je hudo prizadeto prebivalstvo za posleno pri gradnji in to zlasti okolišk vini carji. V zastoju so tudi dela pri uravnavanju glavne slovenjegoriške ceste in preureditvi sploh. Ta cesta je zelo slaba na vsej progi Sv. Lenart—Maribor in kar je še prav posebno občutno v sedanjerm jesenskem času, ko so kotanje polne vode in brozge, ki jo motorna vozila škrope pc mimoidočih pešcih, kmečkih voznikih ir kolesarjih. Preureditev te ceste je nujna Predvsem bi kazalo kotanje zasuti z drobnim gramozom in povaljati. Pospešitve del čaka Se mnogo drugih cest ki jih ima sicer okrajni cestni odbor mariborski v načrtu, pa ni denarja. V državnem in narodnem interesni je, da se javna dela \ Slovenskih goricah in zlasti ob meji pospešijo v večjem obsegu. — Nova evangelska podružnica. Več družin evangeličanov v Zg. ščavnici in okoliških vaseh je pripomogla z zbranimi darovi, da so pričeli graditi novo evangel-sko podružnico. Zaenkrat so zgradili na svojem pokopališču ob banovinski cesti na ščavnici zvonik, kjer bo nameščen zvon ki je doslej visel v lesenem prosto stoječem zvoniku. Gradnjo ostalega objekta cerkvice bodo nadaljevali prihodnje leto. %ete\n\ca KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 16. oktobra katoličani: Hedviga DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Simfonija življenja Kino Sloga: Mala admiralka Kino Union: Ženska kaznilnica Kino Moste: Ljubavne laži in Otrok iz predmestja (Shirlev Temple) Kino šiska: Sherlock Holmes V. neodvisna razstava Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver. Sv. Petra cesta 78. Iz Gornje Radgone — Čudno naključje. V Zbigovcih pri Gornji Radgoni sta umrla v sredo zakonca Kolar Martin, star 87 let in njegova žena Ivana, stara 82 let in sicer v presledku nekaj ur. Lansko leto še čila m zdrava sta obhajala zlato poroko v krogu svoje številne družine, letos pa jc žena Ivana nenadoma začela bolehati in slabeti. Ko je v sredo popoldne za vedno zatisnila oči, je njena smrt moža tako potrla, da ga je zvečer zadela kap. Pokopana bosta v skup nem grobu. potiti c ni odjemi t Narodna odbrana Beograjska re\nja »Narodne odbrane*, glasilo istoimenske organi/aei je, razpravlja v članku »Nekoliko koristnih ukrepov«, kaj vse bi se moralo v sedanjih kritičnih dneh ukreniti za večjo varnost države, in pravi nazadnje: »Narodna odbrana je ne strankarska in izvenstrankarska nacionalna organizacija in stoji daleč od vseh strank in \ iadavinskih kombinacij. Strankarsko poii tičnim stremljenjem, progi umom in sporom ni mesta v njenih vrstah, ker ona služi do-mo\*ini, a služiti domovini se more v vsem obsegu le, ako se odstranijo vsi osebni in strankarsko-politični interesi Narodna od brana smatra, da ie danes bolj kakor kdaj prej potrebno široko in bratsko sodelovanje vseh narodnih slojev, in vse, kar se v ten^ cilju doseže, pa bilo to tudi v zadnjem trenutku, bo predstavljalo splošno nacionalno korist, vzpodbujajoč državljane na mnv. še pomembnejše podvige«. — Čemu neki je smatrala »Narodna odbrana« za potreb no, da to posebno ugoto\i, saj naša /.irnn.v/ vendar dobro ve, kaj je in kaj hoče Narod na odbrana?! Soma v Jugoslaviji! V knjigi »Memoari sovjetskega diplomata«, ki jo je napisal bivši so\jetskoruski poslanik Besjedovskij, čitamo: »Xa Dunaju sta bila leta 1924 na čelu sovjetskoruske propagande dr. Jersei Goldenstein in M je čislav Loganovskij. Dr. Goldenstein je bil velik poznavalec balkanskih problemov, realen politik, sicer pa odličen zdravnik gine kolog. On se je osebno seznanil s Stic pa nom Radićem, ki je takrat živel na Dunaju, in z njim sklenil tesno prijateljstvo. Gol denstein je nagox-oril Radića, naj gre ¥ M o sk\-o, da spozna vodilne politične osebnosti sovjetske Rusije. Po pripo\edo\anju dr. Gotdensteina je Radiću najbolj im poni ml Čičerin, takratni ljudski komisar za zona nje posle, Češ da je bil eden najbolj >zob raženih mož v Evropi. Moskvo samo je Radić naravnost očaral s s\-ojim razumom, s svojo energijo, zlasti pa s s\'Ojim govorni škim talentom. Na izletu s Čičerinom po vaseh v okolici Moskve je Radič nastopil na shodu v nekem mestu mosko\ske guber-nije in je tam govoril tako toplo o težkem položaju kmečkega ljudstva, da je večina poslušalcev glasno plakala. Sicer pa se /e Radić izrazil napram Goldensteinu med št i rimi očmi zelo nepovoljno o sovjetski upra vi s stališča kmečkih interesov in Goldenstein ga nikakor ni mogel prepričati o potrebi odločne revolucionarne akcije v Jugoslaviji. Radič je venomer odgovarjal, da mu sicer ne ugaja politično življenje v Srbiji, vendar pa je v globini svoje duše pre-pričen, da more biti pravilna rešitev kmečkega vprašanja na Hrvatskem izvedena samo v okviru tako tipične kmečke države, kakor je edino Jugoslavija. K temu je še dodal, da ne more gojiti nobenih osebnih antipatij napram kralju Aleksandru, ki po njegovem prepričanju iskreno misli s kmečkim ljudstvom, mu je naklonjen m ima razumevanje za njegove interese. Radie je tudi vedno naglasa/ bolj gospodarsko kakor politično stran kmečkega vprašanja ..« , Sramota za človeštvo14 »Osservatore Romano«. glasilo pape^ke kurije, je objavil članek o vojni, v katerem pravi med drugim: »Moderna vojna je \ se orožje pripravila tako, da ugonobi Čimveč človeških bitij in da uniči čim več material nih vrednot. Temu namenu služijo stroji. Človek je samo del teh stroie\ . sponka v verigi. Mesto hrabrosti nastop.t dovršenost tehnike, namesto drznega jezdeca oklopni tanki, ki pred sabo pustošijo \se in uniču jejo. Namestu plemenitosti zrelih junakov grme topovi, dokler se ne spusti molk smr ti in mir groba na žične ovire, napolnjene z elektriko. To je vojna, ki jo gotovi elemen ti proslavljajo kot čiščenje in dviganje d u i. kot simfonijo črvičev življenja. To je vojna, ki jo je krščanstvo ožigosalo kot pošast, enako lakoti in kugi. Vojna je \' nasprotju s krščanskim miši ten jem s krščansko ljubeznijo do bližnjega, zato se ne more drugače označevati kot strašna sramota za človeštvo.* Hrvatom ni treba n& „Sohola" ne 9fJunahau? »Primorje*, list, ki izhaja na Sušaku in ga urejuje neki Franc Pavlic, je objavil uredniški članek, v katerem nesramno napada so-kolstvo in končno trdi, da Hrvatje ne potrebujejo ne sokolstva, ne »Jlrvatskega junaka*, ne »Hrvatskega bratstva«. Takole piše imenovani list: »Sokolstvo in organiraci-je slične sokotst\'u, pa naj se one imenujejo »Hrvatski junak*, »Hrvatsko bratstvo* ali temu podobno, nimajo mesta na Hrvatskem. Sokolstvo jc na Hrvatskem popolno ma profanirano po prejšnjih režimih, a največjo profanacijo je doživelo sokolst\'o po prostovoljni predaji Češkoslovaške Nemčiji po onem veličastvenem in ogromnem zad njem vsesokolskem zletu v Pragi, na kate rem se je toliko govorilo o borbenosti, hrabrosti in odporu, ki jih bo pokazalo sokolstvo. Zadnja leta smo prav mi Hrvati čutili kaj je Sokol in sokolstvo, kaj je to bratstvo in organizacija, ki je služila kot sredstvo tiranije vsem režimom in bila zatočišče onih, ki so delovali proti hrvatstvu . ,Indu str.jski kurir«, da so te trditve netočne Pravi, da se Lz Slovenije selijo samo di rekcije nekaterih podjetij v upravno središče države, kar je razumljivo, med tem ko sami obrati ostajajo v Sloveniji. Glede na to, ca sta zadnje čase Ukvidirali dve podjetji v Mariboru, trdi list. da je bila likvidacija obeh podjetij samo formalnega značaja češ. podjetji nista obratovali že več let. — Tako v drugih pokrajinah naše države še vedno utrjujejo vero, da je Slovenija raj v naši državi ter da se nam godi še mnogo predobro. Na razna statistična poročila se ne ozirajo in jih ne moti. da je na področju nase trgovinske in obitne zbornice mnogo manjše število prijav industrijskih podjetij kakor v drugih pokrajinah in da je doslej pogosto-število odjav presegalo število prijav. — Podražitev železnih in jeklenih izdelkov. Naša Industrija železa in jekla je zašla v težak položaj glede dobave sirovin iz inozemstva zlasti težke ovire so na-stale zaradi uvoza starega železja, ki je prepovedan skoraj v vseh državah. Isto velja za uvoz koksa Staro železne se je pa tudd podražilo za 20 do 40%. a Nemci so podražili koks približno za 25°/0. Razen tega mora naša kovinska industrija kot kupec plačati blago takoj ocnosno že vnaprej, obenem pa mora prevzeti riziko prevoza do naše države. Zaradi tega se obeta podražitev vseh izdelkov iz jekla in železa na naših tržiščih Podražitev bo znašala od 20 do 25° o. Dobro bi bilo. Če bi se pri nas organiziralo zbiranje starega železja. — Jugoslavija povabljena na newyorško razstavo L 1940. Predsednik newyorske razstave Gover VVallen je poslal preko našega poslanika v VVashingtonu povabilo naši vladi, naj bi se Jugoslavija udeležila razstave, ki bo prirejena prihodnje leto v New Torku. V povabilu pripominja, da je vzbudil naš paviljon na letošnji svetovni razstavi veliko zanimanje ne samo mod našimi izseljenci v Ameriki, temveč tudi med Američani. Naš paviljon je bil eden na/bolje obiskanih. V kratkem se bo odločilo, ali bo naša država to povabilo sprejela ali ne. — Diplomirana sta bila na pravnd fakulteti univerze v Ljubljani gdč. Martina Dernovsek in g. Dragan Raič, oba iz Ljubljane riestitamo! — Pouk na nemških visokih in strokovnih šolah. Nemško poslaništvo v Beogradu objavlja: V Nemčiji se je pričel pouk na sledečih visokih šolah: na univerzah na Dunaju, v Mtinchenu, Leipzigu, Jeni, Berlinu in v Pragi, na tehničnih visokih šolah v Pragi, Brnu, Berlinu in Mtinchenu, na veterinarski visoki šoliv Hannovru, na visoki kmetijski šoli v Berlinu, na visoki kmetijski šoli v Tešen-Libvertu in na visoki šoli za arhitektrrro. V teh kakor tudd f zal barometer v Ljubljani 761, temperatura je znašala 15.6. — Smrtna nesreča. V soboto se je pripetila na postaji Novo Selec-Križ smrtna nesreča. Ko je vozil vlak skozi postajo, se je strojevodja Andrija Miler iz Zagreba tako nagnil iz lokomotive, da ej udaril z glavo ob stolp tovornega profila. Glava mu je počila tako. da so mu izstopili možgani in da je bil takoj mrtev — Strašen samomor železničarja. V soboto dopoldne si je končal v Zagrebu življenje 25-letni železničar Bruno Mihovilo-vič iz Istre. Hodil je nekaj časa nervozno po železniških tirih, potem je pa legel in položil glavo na tračnice v hipu ko se je bližal vagon, ki ga je bila na vso moč odbila lokomotiva. Kolesa so mu odrezala glavo. Mihovil o vič je šel v smrt baje zaradi nesrečne ljubezni. — V gozdu obstreljen. Delavec Anton Komar s Primskovega je odšel včeraj v gozd po gobe, mimogrede je pa nabira, tudi kostanj. V gozdu mu je nenadoma prišel naproti zeleno oblečen neznanec s puško v roki in ga nahrulil, zakaj trese kostanj. Ker je bil neznanec hud in razburjen, je jel Komar bežati, v naslednjem hipu pa je neznanec pomeril nanj s puško in mu prestrelil nogi Komar se je komaj privlekel domov in so ga davi prepeljali v ljubljansko bolnico. Orožniki so uvedli preiskavo. — Žrtve pretepov. Delavec France Elero je bil včeraj v neki gostilni v Škofljici, kjer so ga napadli popivajoči fantje in ga z nožem osuvali v levo nogo in po obrazu — Žrtev divjaškega napada je postal včeraj tudi 34-letni čevljarski moistei Viljem Likar iz Domžal. Bil je v neki gostilni na Stobu pri Domžalah, kjer je popivala večja družba neznanih fantov, ki so Likarja najprej zbadali z besedami, nato pa nlanili nanj. Med pretepom so mu s steklenico prebili lobanjo, mu zdrobili nosno kost in ga ranili z nožem v prsi in na levi roki. Razmesarjenega Likarja so z avtomobilom prepeljali v bolnico. - Sobarico Karlo Ra pe je na Sv. Petra cesti napadel njen mo? in ji med pretepom zdrobil lično kost. Nesreča ne počiva. 661etna preužitka rica Neža Zakrajšek iz Sitanj pri Blokah je včeraj padla z lestve in dobila hude notranje poškodbe. — Delavka Frančiška Vrankar. zaposlena v smodnišnici v Kamniku, je padla s kolesa in si zlomila leve nogo. — Alojzij Derstvenšek iz Razborja nad Sevnico je padel doma z lestve in si zlomil desno roko. — Pri podiranju drevesa v gozdu se je težje ponesrečil 31-letni posestnik Jože Mesojedec iz Udja pri Grosupljem. Padajoče drevo ga je oplazilo in mu zlomilo obe roki. — V bolnico so snoči prepeljali tudi 52-letnega železničarja Jerneja šterka iz Ljubljane, ki mu je odbijač vagona na glavnem kolodvoru zdrobil levo roko. — Mrliča so pripeljali v bo!nic°. Včeraj dopoldne so pripeljali z avtomobilom iz v vseh predhodno zaprtih Šolah se lahko j čazma v Zagreb 201etnega delavca Juraja nujno polagajo izpiti. Vse strokovne sole, izvzemši one na zapadu Nemčije, tudi nadaljujejo s predavanji Na mesto deiitve na semestre je stopila delitev na trtme-stre. TI trajajo po 3 mesece to pol s 14-dnevziinii počitnicami med poedinimi tri- Dorodo. Spremljevalci sc ga takoj odnesi k dežurnemu zdravniku, da bi mu nudil pomoč. Povedali so, da ga je prešinil močan električni tok. ko je delal na napravab visoke napetosti. Dežurni zdravnik se je zelo začudil, ko ga je pregledal in uero- mestri. Sedanji trimester, ki bo končan j tovil, da je že več ur mrtev. Spremljevalci nekaj dni pred božičnimi prazniki, se je j so izjavili da vedo. da je mrtev, da so pa pričel uradno 11. septembra. Začetek pO- mislili da ip mne^ mrtvpo-a člnvpl:i uka se prične zaradi prehoda šele ob koncu septembra. Tujim študentom se priporoča, naj takoj odpotujejo v Nemčijo v kraje, kjer so šole. Delo tujih klubov, menz, posredovalnic za stanovanja, vodnikov, društvene prireditve za inozemce, vse to je ostalo neokrnjeno. Posebnih predpisov, ki bi defeM teaScoče državljanom notranjih držav, nI. — Kranjska 1ndustrljeka <*ru*ba oo**a-puje sirovo železo topilnice v Oapragu. V Capragu je začela nedavno obratovati tommica železa, ki ima kapacitete okrog 35 ton surovega železa na dan. Vso njeno produkcijo je odkupite Kranjska mdustrtj-slca družba. Proc. Prva številka izide 22. t. m. TJrednđk bo Jovan Petrovič. _ — Konkurzi in prisilne potaivnave v septembru. Splošna državna statistika objavlja, da so bili v septembru otvorjend 4 konkurzi in 13 prisilnih poravnav izven konkurza. Na dravsko banovino Je odpadla samo ena prisilna poravnava izven konkurza. — Novi gozdarski inženirji. Na gozdarskem odseku kmetijske gozdarske fakultete v Zagrebu so bili diplomirani Franjo Perše. Dušan Klepec in Jurij LipovšČak. — Strokovni tečaji Zavoda za pospeao-vanje obrta ZTOI. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljeni priredi jeseni, pozimi in spomladi več strokovnih tečajev, v njih se bo poučevalo strokovno risanje, obrtno knjigovodstvo hi trgovsko poslovanje v obrtu, obrtna kalkulacija, računanje, korespondenca, slogov« anstvo, tehnologija. gradivoznanstvo in blago-znanstvo. Prijaviti se je treba najkasneje do 20. t. m. Razen tega priredi isti zavod-strokovne tečaje za električno varenje ("prijave do 20. t. m.) splošen tečaj za pripravo na mojstrski izpit (prijave do 30-L m.) tečaji za notranjo arrdtekturo v Ljubljani (prijave do 20. t m.) strokovne tečaje za mojstre in pomočnike pri svojih poslovalnicah v Celju. Mariboru in Novem mestu (prijave do 30. t m.) ter tečaj za mizarsko risanje za začetnike v Ljubljani (prijave do 20 t. m.) _. Vreme. Vremenska napoved pravi, da bc spremenljivo južno in deloma oblačno Včeraj je nekoliko deževalo na VI-su in Kumboru. Najvišja temperatura Je znašala v Beogradu 28, v Zagrebu in Sarajevu 25 v Dubrovniku 24, v Splitu in Kumboru 23, na Visu 22. v Ljubljani 21.4, na Rabu 20, v Mariboru 19.9. Davi Je ka- mislili, da je mogoče mrtvega človeka oživiti če ga ubije električni tok. — žalosten konec bivšega milijomir ja. V soboto zjutraj so našli na savski obali blizu Novegagrada mrtveca bivšega slavonskega milijonarja Josipa Tomasinija. Na sebi je imel beraško obliko in beraško torbo. Pokojni je bil doma iz Vidma, kjer je bil njegov oče bogat posestnik. V naše kraje Je prišel pred 40 leti; v Slavonskem čamcu Je kupil veleposestvo. Pečal se je tuđi z izvozom poljskih pridelkov. Živel je pa zelo razsipno tn končno zapravil vse svoje premoženje, tako da je prišel na beraško palico. Pokopati so ga morali na občinske stroške. Star je bil nad 80 let. Iz Lfafetfane —lj Razsvetljava stanovanjskega bloka Hlrije. Na prostoru bivšega nogometnega igrišča »Ilirije« je bilo v zadnjih letih zgrajenih mnogo stanovanjskih hiš. tako da je skoraj popolnoma zazidan. Kljub temu, da stanuje ob Ruski, Malgajevi. Medvedovi in Jesenkovi ulici mnogo družin z otroki m Je še vedno nekaj nezazidanih parcel, se mestna občina ni pobrigala, da bd te ulice zadostno razsvetlila. Razsvetljava na tem stanovanjskem bloku ni potrebna samo zaradi tega ker tudi on spada v območje mesta Ljubljane, temveč tud! zato, ker so nezazidane in neograjene parcele ponoči precej nevarne za pešce, hoja po temnih, še neurejenih cestah pa Je posebno ob deževnem vremenu ln ponoči žeto neprijetna. Pribiti moramo, da v Ruski, Mal gajevi, Medvedovi in Jesen-kovi ulici niso urejena se niti cestišča se manj pa pločniki, čeprav robniki za te pločnike leže ob ulicah dober mesec. —lj Nevarnost na postajališčih cestne železnice. Na nekaterih postajališčih cestne železnice so ljudje v nevarnosti, ko vstopajo ali izstopajo iz tramvaja. Tako Je v Šiški pred tovarno Union kjer se srečata po navadi voza maloželezniške družbe. Ako si namenjen vstopiti v voz proti s)t. Vidu, obstane tramvaj na desno proti odprti cesti. Čakaš torej na pota za pešce ob Kozlerjevem vru ali pa na nasprotni strani ob pivovarni ln si prisiljen v trenutku, ko pri vozi tramvaj do čakali-šča hiteti preko Celovške ceste do voza. Ako privozl avtomobilist v tem hipu z brzino — ki je žal v navadi na tej cesti — si v resni nevarnosti, zlasti, če vozi šofer seveda zopet proti predpisom — po srecfl ceste. Znano pa je, da velja v sosednih državah po velikih mestih naredba: avtovozniki morajo mimo čakališč počasi voziti. Tudi pri nas bi bil tak predpis umesten. —lj Obupno stanje cest in uDc. V kako obupneern stanju so naše ceste, se najbolj pokaže ob deževnih dneh. Tvrševa cesta dalje od Linhartove ceste Je vsa v luknjan m kotanjah, sedaj že ne več samo po sredi cestišča, marveč tudi ob kraju. Po tej cesti se vrat ves dan od jutra do večera živahen tovorni promet tn sicer v obe smeri, za ureditev ceste pa m kredita. Pač Je bilo cestišče že večkrat utrjeno in izglajeno tja gori do Brlnjavendar je vse to pomenilo le krpanje, ki je zaleglo samo sa nekaj tednov. V prav takem stanju kakor Je Tvrševa, Je tudi Tržaška cesta. Kotanja pri kotanji, obenem pa zelo blatna Avtomobili in druga motorna vozna brizgajo blato tudi na hodnik I ob desni strani ceste proti Planini, da j morajo biti pešci Belo oprezni in so ob de- i ževndh dneh prisiljeni vsak hip stiskati i k stenam hiš, k ograjam aH skakati v stran v travo in na dvorišča. Zadnje dni so poskušali zakrpati jarke po cesti z drobnim peskom, ki ga pa avtomobili sproti razmečejo. —lj Udruženje jugoeloveneiru, mžetije jev ln arhitektov — sekcija LJubljana vabi svoje člane in po njih vpeljane goste k ogledu palače banke »Slavlje« in stanovanjske hiše Poštne hranilnice, ki bo v sredo 18. t. m. ob 15. ori. Sestanek ob navedeni uri pred banko »Slavijo« na Tyr-Sevi cesti. —lj Dame ln gospode, ki imajo veselje do petja, vabi na podlagi začrtanega dela k sodelovanju pevsko društvo »Lj. Zvon«. Dobrodošli v ponedeljek, torek in -redo med 18.— 20. uro. Mestni dom, de-^no. I. nadstropje 503—B Soholi! Posečajte in podpirajte Sokolski Mno v ŠUM ! —lj Oglejte si bogato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. Soss Mestni trg. 490-n Iz Litije — Letošnja letina Tob Je nezadostna. Ob tem Času so imeli druga leta naša kmetje precejšen zaslužek z nabiranjem in prodajo užitnih gob. Letos pa ne bomo imeli od gob posebnega haska Najprej, ko je bilo toplo vreme, je bila prehuda suša. zdaj. ko imamo precej moče, pa ni nobene toplote. Pridni iskalci najdejo le nekaj malega Zaradi tega so gobarski prekupčevalci precej podjetni, ko obiskujejo hribovske gobarje kar na domovih. Kilogram posušenih gob plačujejo zdaj po 30 din. Prednja leta so bile gobe po 20 lin Dobri poznavalci pa trdijo, da bo ca-na gob poskočila kmalu na 40 din ker iih je tako malo. — Občinski sejem V sredo je bil pri nas "»ližniih 'n daljnjih krajev Številne kramar- žnjih in dakjnih krajev Številne kramar e ki so razstavil' svoje prodajno blago m stojc.'cah sred' trga Prignane ie bilo udi nekaj izvine Zaradi slabega vremena je bilo v Ranečah bolj malo sejmarjev. upčije so se ra7\ijale šele popoldne Cena goveje si vrne na živo vago je bila običajna kro'-e ;n feletn na so se cenila *tar oečez Zaradi slinavke in parkljevke, ki >e razširjena po bivšem Štajerskem, ni bi prignane toliko živine kakor običaino. vcndai pa je bila kurčija ponekod prav žt-ahna slasti popoleme Vsi so prišli na svoj račun. zlast; pa naš; števihv gostilni carji, ki so prcda!: mnogo pijače in ieda če — Za ocpravo ~Diaelovega* ovinka D. aeiov cvine1; :e na cesti med Radečami ir. Vrhovim toiei n.i glavn' cesti, kier se vrši na i ve J i) promet Ovmek ima popolno obhko crke S in je zaradi tega ze'o nevaren vsen vc2:n:kom osobito pa avto- }bii;ni strani — velik to-vonv avt . i.a prevažanje papirja Od nasprotne strani pa je pripeljal motociklist. Zaradi nesrečama ovinka sta trčila drug v drugega Zgolj prisebnost obeh voznikov se je treba zahvaliti, da nesreča ni terjala smrtnih žrtev Motorno kolo se je delno pokvarilo, a so ga na Vrhovem takoj popravili, tako da je motociklist nemoteno nadaljeval vožnjo. O Dideiovem ovinku na Vrhovem se je že veliko pisalo in govorilo. Zakoličena je že nova trasa. Pred leti so postavili nove betonske stebre za most, ki na i bi rezal ovinek. Vse pa stoji danes kot razvalina poraščena s travo in mahom___ Ali res ni nikogar, ki bi podrezal na odločujočem mestu, da bi se nadaljevalo započeto delo še za časa starih volitev. Ovinek naj se izravna na ta način, da se cesta preloži na staro mesto, kjer je bila že pred časom. Le tako se bo mogoče izogniti številnim nesrečam in Človeškim žrtvam, ki jih bo Didelov ovinek zahteval, dokler se bo uporabljal. O potrebi popravila vse ceste iz Radeč v Vrh ovo bomo 5e pisali. — Trgatev V naših krajih se je začela trgatev. Grozdja je veliko in je zaradi lepe sončne jeseni zelo sladko. Obeta se torej dobra vinska kapi^ca. katere se zlasti vesele naši kmetje, ki se vračajo od vojakov. Tudi količina vinske letine je zelo zadovoljiva. Vprašanje je le, kakšna bo cena cvička, ki je tako priljubiien med Ljub- fllm. Id Je doslej se vsakomur ugajal! Ne zamudite! Ob 16., 19. in 21. url Po znamenitem romanu ___ »prisons de fkmmks« ŽENSKA KAZNILNICA Kino Union, tel. 22-21 viviane romance, ren*e saint ctb I I SIMFONIJA ŽIVLJENJA Najlepši glasbeni film ŽARAH LEA.VDEK — HANS STCWE — MAIU&A RGKK ČAJKOVSKI Vse razprodane predstave garantirajo o visoki vrednosti filma. Toliko pohvale še ni bil deležen noben film! KINO MATICA, tel. 21-24 Nabavite vstopnice v predprodaji! Ob 16., 19. in 21. url KINO SLOGA, tel. 27-SO Samo Se danea ln Jutri ob 16., 19. ln 11. url! Mala in ljubka TRAUDL STARK v zabavni pomorski veseloigri VVolf Albach Retty. R. Roraanowslo V] AT A ATIMfR Af IT A tvot dodatek: novi POI>AV in M1CKV &Af%k\dt% /tUPllIUfJUlVit Ijančani. Zaenkrat točijo mošt po 4 do 4.50 din. Pričakuje pa sc. da bo vino mnogo dražje. Tragična smrt Za vrstni k, 14. oktobra V hišici v Za vrstniku blizu 5 mart na sta domovala Marija Propstova ln njen nečak Karel. Upravljala sta malo kmetijo in imela tudi kravo Ta teden pa je usoda kruto posegla v Propstovo dornač-Jo. Teta Marija ft težko zbolela in so jo morali odpeljati v ljubljansko bolnico. Na domačiji ;e ostaJ Karel sam. 2iv.no je hodila molst neka znanka. Ker je med tem zmanjkalo stelje za kravo je odšel Karel že pred dnevi v gozd. Sosedi, ki je pri&la opravit kravo, je to povedal. Od tedaj pa ga ni bilo več nazaj. Soseda je menila, da ne je kje zadržal, zato je zaklenila vrata. Ko je prišla spet n ođnji dan, je bila hiša ae vedne zaklenjena. Tedaj je soaeda taicoi pomisJua., da se je fantu pripetila nesreča, ko je sel iskat steljo Obvestila je sosede, ki so šli lanta :akat. prvi dan je bilo vsako iskanje šele naslednjega dopoldne so ga naili mrtvega v potočku. Po sledovih so ugotovili, da se Je vzpel Karel na hrib blizu domače vasi. Tam mu je spodrsnilo ali pa ga je morda se celo vrgla božjast. Kota) l se Je po etrmlni tn je padel v potoček, komaj pol metra Širok, v njem je pa bilo vode ls nekaj centimetrov. Propst je padel na usta m ker se je med trkljanjem po pobočju udaril na sence ter se onesvestil, se Je v vodi zadušil. Fanta so prenesli v Ama rako mrtvašnico. Karel je bil priden m tih mladenič. Vsak dinar je skrbno shranil. Nedavno Je prejel za daljše delo na cesti nekaj osa tisoč dinarjev. Tega denarja, ki ga le nikoli ni imel toliko skupaj, se je veselil kakor otrok. Takoj se je na novo oblekel za zimo. Ker ni nobenega sledu nasilja aH zločina, je tud verjetno, da bodo poko» pali Karla brez obdukcije. Tako Js adaj Propstova hiSa prazna: teta Marija Js se še vedno v bolnici, Karla je pa doletela tragična smrt. Nemčija - Jugoslavija $: 1 (1:0) Pred skoraj 20.000 gledalci je jugoslovenska enafstorlea nudila izredno slabo igro in je zasluženo podlegla boljšemu nasprotniku Ljubljana. 16. oktobra Mnogo smo si obetali od naše izbrane enajstorice. ki je včeraj zastopala barve Jugoslavije v mednarodnem srečanju z Nemčijo. Zlasti v Zagrebu so z zaupanjem pričakoval: tekmo kei so oili prepričana da je naše moštve zredno močno. Razočaranje je bilo zato tem hujše. Naša reprezentanca je nudila eno svojih najslabših Iger in ni v n.čemer opravičila slovesa, ki ga je dobila zaradi uspe^n-h srečanj z Anglijo in Italijo Vsi so sicer vedeli, da je Nemčija hud nasprotn k. da pa bodo njeni zastopniki sredi Zagreba tako odločUno porazili naše ni nihče pričakoval Rezultat 5:1 je za Jugoslavijo porazen porazen zlasti zaLo, ker nimamo nobenega opravičila. Po sploSm sodbi smo nastopih s trenutno najboljšo enajstorico. ki je sicer v posameznih delih igre pokazala, da je zmožna lepih potez, v »plodnem pa je njena igra razočarala. Bilo je toliko siabih točk. da je Nemč ja morala zmagati. Nemško moštvo se je predstavilo kot izvrstno vigrana celota., ki v njej ni bilo Izrazito slabega mesta. Pri njih skoraj ni bilo posameznika, ki ne bi bil vsaj tako dober kakor najboljši med našimi. Zlasti pa so se odlikovali v napadu, ki ni tratil časa z nepotrebnim igračka-njem. Kadarkoli ae je nudila pr:lika za strel, so jo izkoristili Bas v tem pogledu so za cel razred prekašali naše moštvo. V polju naš napad ni zaostajal za Nemci pred golom pa je bil tako neodločen, tako netočen v streljanju, da je nasprotna obramba zmerom imela dovolj Časa za protiukrepe. Najslabša točka našega moštva ie bila obramba. Glaser je bil nestanoviten. Poleg dobrih, je imel tudi mnogo takih tre-notkov ki jih reprezentančni vratar ne bi smel imeti. Na njegov rovaš gredo trije goli. Tudi Belosevič m Matošič sta razočarala, še najboljša je bffla krilska vrsta, ki pa je posvetila premalo pažnje nasprotnima kriloma, glavnima nosilcema napa-iov. Napadalni kvintet je imel v Hltrecu očitno zavoro, ki je zaradi svoje sti popolnoma raastrgal tgro. Nič ni pomagalo, da so se ostah trudili, kajti ko Ja bilo treba pred golom uspeano zaključiti akcijo, je zevala v notranjem triu prasnS-na, ker je bil Hitrec nekje v eeadju. Ko-1 kana razlika med isto nasprotno formacijo. Schon. Conen in Ssepari so bili vedno tam. kamor je krilo poslalo aogo. Spioto so gostje pokazali povsem moderen nogomet in če je kdaj katero moštvo aaskittto zmago, jo je včeraj nemšsra snajstortea. V prvi polovici je bila igra izenačena* Gostje so že v začetku po nenadejanem Schonovem strehi iz daljave nad SO m dosegli vodstvo. Obema strankama se Je na« to nudilo dosti prilik, a so vse ostale neizkoriščene Po odmoru Je Hsepnn v la. minuti neubranljivo povišal na 2.*0. Zdaj so naši popolnoma popustih in je bOo igrišču samo eno moštvo. V M. min. je Sehda krasno preigral Beloševtče m Glaser Ja tretjič pobral usnje te mreste, frttrt minu»-te pozneje je OTnser po nepotrebnem a*» pustil vrata in Schttn je brea rmrie postavil na 4:0. V 34. m4n. Je Saepan ostro streljal, Glaserju Je padla zogra Is rok v gol. V 42. mm. je AntoJkovič bres oklevanja streljal iz precejšnje oddaljenost* in stanje je bilo 5:1. Sodnik Barlassiru ta Italije je imel zaradi obojestranske falr-nese lahko de*o. Na območju LNP so bfle samo pokamo tekme. V LJubljani je Svoboda premagala Hermesa 4:2. Moste pa so podlegle Marsu z 2:3. čeprav je Mart nastopil z Juniori i. V Mariboru Je Maribor v nesmm-mivi igri premagal Belesničarja IrO. V Murski Soboti je Mura z lahkoto prerna-gala ĆSK 5K>. ker so slednji postali rezervno moštvo. V Celju je Celje »magala nad Olimpom 7:4 Sele v podaljšku. Resru-lama igra se je končala 4:4-SODBA — Tvojega prijatelja poznam kakor svoj lastni žep. — Hm. torej bo v splošnem prazen človek. MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej. Preklici, urjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba prilozi ti znamko. — Popustov za male oglaae ne priznamo. /^PREMOG SX ROKS•DRVA nudi Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. Male oglase za »Slov. Naroda« sprejema oprava do 9. are dopoldne Sveže najflneJSe norveško ribje olje iz lekarne dr. G. PICCOLUA v Ljubljani se priporoča bledim ln slabotnim osebam Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Dtn. OREHOVA JCDRCA sortiran trčen med, med v aa-tovju in medico kupite najbolje v MED AKNI, Ljubljana, Židovska ul. 6. 46. T. uuuj I. POGAČNIK BOHORIČEVA 5 — TEL. 20-59 Postrežba brezhibna! UGODNA PRILIKA! Trgovina Specerije in gostilna v Zagrebu naprodaj za 9000 din na prometnem kraju. Ponudbe na Milan SokaČ, Zagreb, Modruška 23. 2981 HUBERTTJS FLAA« a din 250.— vse vrste dežnih plasčev, trenč-kotov, sukan j, toplega perila itd. nudi po priznano nizkih cenah P b e s K E R, Sv. Petra e. 14, SLUŽBE 60 par. davek posebej. Najmanji! znesek Din. t KROJAŠKA POMOČNIKA dobra, potrebujem za veliko, stalno dalo. Gostenenik Jožef, krojač, Mladenovac 2808 GOSPODIČNA mlada, muzikalna, kl igra nekoliko violino ali kakšen drug instrument, dobi mesto proti dobri plači v boljSem damskem orkestru. Prednost imajo z dobrim glasom za petje. Ponudbe s fotografijo na: Kapelnik Re-116, Park hotel, NiS. 2967 STAnOVAIUA Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. ENO TN DVOSOBNO stanovanje sa takoj odda. — Pojasnila Obar, Cojaova cesta. VI. it. 64845/89. Javen natečaj za Izdelavo idejnih osnutkov za novo kopališče v Koleziji MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA razpisuje javen natečaj za napravo idejnih osnutkov novega ljudskega kopaaioa Udeležiti se ga smejo val strokovnjaki, državljani kraljevine Jugoslavije. Rok se prične z dnem objave in se zakjjsW4 80. 1939 opoldne. Razsodišče gg.: 1) dr. Juro AdMKe, Zupan mesta LJu univ. prof. dr. France Štele, načelnik gradbenega odbora ljubljanskega; 2) prof. Karel PerrnasHn, načelnik finančnega odbora ljubljanskega; namestnik Avgust Novak, dlan mostnega sveta; S) Ing. arh. Frane* Temnite, poobl. *tHH***T sa arhitekturo v Ljubljani; 4) ing. arh. MIlan Sever, poobL inženir za arhitekturo v LJubljani; 5) Ing. a poobl. Inienlr sa arhitekturo v LJubljani; 6) sag. mestni višji gradbeni svetnik; 7) Ing. arh. Boris arhitekt; namestnik Ing. arh. Vinko Lenarite, mastni srhi takt; 8) dr. Fronta Mi*, mestni višji zdravstveni svetnik; 9) prof. Marjan Doboviek, mestni referent za tnlosno vzgojo. Porode valeč mestni arhitekt Ivo Spinčlč, Za natečaj so določene tri nagrado: I. nagrada z zneskom 7000 din, n. nagrada a gaeakoaa 4000 din, m. nagrada z zneskom 8000 din tn trije odkupi po 1500 din, skupaj torej 18.000 dm. Za natečaj veljajo določbe pravilnika O Javnih objavljene v »Službenih novinah« stav. 338/LJOC dna 11. bra 1938. in v »Službenem listu« štev. 15/89 dne 22. TL Vsi pripomočki ln podatki o natečaju so na pri mestnem tehničnem oddelku v LJubljani. Ni septembra, IX. nadstropje, soba štev. 8, brezplačne. V Ljubljani, dne 14. oktobra 1988. topen Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. 1«. oktobra 1939. Stav. 235 Razstava bolgarske knjige in ustanovitev bolgarske knjižnice v Ljubljani Ljubljana, 16. oktobra Ljudje so dandanes prisiljeni zanimati ae za druge dogodke bolj kakor kulturne, kajti zdi se, da med vojno ne molče samo muze, temveč tudi kulturni delavci. V Ljub ljani se nam pa obeta tako znamenit kulturni dogodek, d bo tudi v teh nemirnih časih zbudil veliko zanimanje. Zato se je poročevalec obrnil na tajnika J u gosi.-bolgarske lige v Ljubljani Vekoslava Bučar- ja, da se razgovorita o razstavi bolgarske knjige v Ljubljani. Tajnik je bil pri delu v društveni sobi — čeprav je bila nedelja — med skladovnicami knjig, ki bodo razstavljene. — Kdaj je vzniknila ideja, naj bi priredili razstavo bolgarske knjige v Ljubljani ? — Ideja o razstavi se je porodila v naši ligi že pred leti. — je začel odgovarjati živahno tajnik; kmalu po ustanovitvi lige v Ljubljani smo začeli pogrešati bolgarsko knjižnico, zlasti, ko smo 1. 1934 priredili prvi tečaj bolgarskega jezika v Ljubljani (Od tedaj prirejamo vsako leto tečaje in najbrž ga bomo priredili tudi letos.) Sprevideli smo. da pouk bolgarščine ni rodil pravih sadov v primeri s trudom. Tečajniki niso mogli poglobiti svojega znanja in ga ne izkoristiti, zato so tudi kmalu pozabili še tisto, kar so se naučili. Tedaj smo sprevideli, da bi bilo treba pridobiti za Ljubljano vsaj nekaj bolgarskih knjig kot osnovo za bolgarsko knjižnico, ki bi združevala najbolj prijatelje bolgarske kulture in naroda pri nas. Zato sem se 1. 1936 obrnil na bolgarsko zunanje ministrstvo, ravnateljstvo sa Usk, naj bi poslalo naši ligi bolgarske knjige, ki bi služile plemeniti propagandi za bolgarsko kulturo pri nas in ki bi jih najprej razstavili. Vendar tedaj čas Se ni dozorel za takšne kulturne manifestacije, Predlanskim je pa beograjska liga sklenila na svojem občnem zboru, da bo priredila razstavo bolgarske knjige v Beogradu in se zavzela za razstavo naše knjige v Sofiji. Dogovori in priprave za ti razstavi so trajali lani vse loto in končno je prišlo vendar do pomembnih kulturnih prireditev ob sodelovanju vseh naših lig. O ob~h razstavah je bila javn ,ct obveščena po časopisju. Bili sta jimija. Tako je bil končno led prebit — bolgarske knjige so prispele v Jugoslavijo. Naša liga je takoj mislila na razstavo bolgarske knjige v Ljubljani. Nekajkrat i> tudi Časopisje predlagalo ob raznih prilikah, naj bi priredili razstavo bolgarske knjge pri nas. Vendar nI prišlo tako lahko do uresničenja lepe zamisli niti tedaj, ko so bile knjige že v naši državi. Težko je bilo dobiti knjige v Ljubljano. Ljubljanska liga je dobila neko obvestilo, da so knjige že vrnili iz Beograda v Sofijo. Pozneje se je izkazalo, da so knjige bile še v Beogradu. Končno so bile premagane glavne organizacijske težkoče. V Ljubljano je prispelo 1.500 bolgarskih knjig, ki jih vidiš tukaj in ki sem jih sortiral in katalogiziral. Ugotovil sem tudi, katere knjige bi bile še potrebne, da bi bila razstava čim popolnejša ter da bi nudila lep splošen prepied bolgarskac;a duhovnega ustvarjanja. Pisal sem v Sofijo, kaj bi še potrebovali za iz-popemitev razstave. Dobimo še okrog 500 knjig, tako da bo razstavljenih približno 2000 knjižnih izvodov. K temu je treba še prišteti nekaj knjig iz skromne ligine knjižnice in slovenske ter srbo-hrvatske prevode bolgarskih del. kolikor se nam jih bo pač posrečilo zbrati. — In kje boste razstavljali ? — O tem, kako smo iskali dvorano za razstavo, bi lahko povedal marsikaj zanimivega in za ljubljanske razmere značil- nega. Začela se je sezona plesnih večerov... Marsikdo ne ve, kako delavna so mnoga društva v tem pogledu. Tako so zavzete skoraj vse ljubljanske dvorane. Prireditelji plesnih sol ne morejo prepustiti niti za teden dni dvorane za kakšno kulturno prireditev, kajti mladina se ne more odreci na račun neke razstave plesnega večera. Zdelo se je, da bo vsa prireditev obvisela v zraku samo zaradi same dvorane, ko smo že premagali toliko drugih ovir. Toda razumevanje za našo prireditev je pokazal odbor Narodne galerije s predsednikom dr. Fr. Windischerjem na čelu. Dal je za razstavo reprezentativno dvorano v Narodnem domu. (Dvorana je 25 m dolga in 19 m široka). Upamo, da je zdaj konec težav. Razstava bo trajala od 22. do všteval 29. t. m. Odprta bo vsak dan od 9. do 16. — Kako nameravate urediti razstavo? — Upamo, da bo Ljubljana zadovoljna z razstavo tudi po njeni ureditvi. Načrte za ureditev je napravil arh. Kos. Zamislili smo si posebna stojala za razpoložitev knjig in jutri jih tesarji že začno izdelovati. Delo smo oddali tesarskemu mojstru Leopoldu Kranjcu. Vse knjige na stojalih bodo pod steklom. — In kaj vse bo razstavljeno? — Zastopane bodo v glavnem vse stroke. Tako bo nudila zbirka leposlovne proze lep prerez sodobnega bolgarskega leposlovja. Razstavljena pa bodo tudi številna dela klasikov, n. pr. Ivana Vazova, Konstantina Veličkova, Jordana Jovkova, Ranča Sla-vejkova, Ljubena Karavelova itd. Dobro bodo zastopani pisatelji, ki so precej znani tudi pri nas, bodisi po prevodih ali po tem, ker uživajo sloves v svetu, kakor Karrli-čev, Petkanov, Hristo Cankov Stilijan Ci-lingirov. Dobri Nemirov, Elin Pelin, Vladimir Poljanov, Nikola Rajnov, Anton Strašimirov, P. J. Todorov itd. Pesništvo bodo zastopala dela pesnic in pesnikov: E. Bagrjane, Hrista Boteva, Dore Gabe, Dimitra Pantelejeva in drugih. Med dramatskim! deli je treba opozoriti predvsem na dela nedavno umrlega Štefana Kosto-va, dalje Todorova in bolgarskih klasikov. Razstava bo prav dobro tudi pokazala, kako izredno bogata in na višini je bolgarska mladinska književnost. Mladinske knjige so krasno ilustrirane. Bolgarski ilustratorji so veliki umetniki; na prvem mestu je treba omeniti člana bolgarske akademije Aleksandra Božinova in Ilijo Beško-va. Med originalnimi deli mladinske književnosti bo tudi precej bolgarskih provo- | dov svetovne mladinske literature. Med znanstvenimi stiokami je zastopana literarna zgodovina in kritika, tudi precej bogato. Častno je zastopano zgodovinsko slovstvo z lepimi deli. Pozornost bodo budile reprezentativne publikacije bolgarske akademije znanosti, kakor tudi krasna oprema bolgarskih obrednih cerkvenih knjig. Tudi z leksigrafskimi deli se lahko ponašajo Bolgari. Razstavljenih bo več slovarjev. Posebno lep je trodelni slovar bolgarskega jezika. Med leksiki je treba omeniti zlasti obsežno kmetijsko enciklopedijo in glasbeni slovar. Videli bomo, da so Bolgari v marsičem pred nami. — Ali bo v zvezi z razstavo kakšna prireditev? — V zvezi z razstavo bomo imeli dve pomembnejši kulturni prireditvi. Najprej bosta priredila ljubljanski PEN-klub in Društvo slovenskih književnikov bolgarski literarni večer. Prireditev bo zbudila nedvomno veliko zajiimanje v naši javnosti, zlasti še, ker bosta na tem večeru čitala odlomke svojih del predsednik Zveze bolgarskih književnikov Dobri Nemirov m pri nas dobro znana pesnica Elisaveta Bagr-jana. Upanje pa je, da bo tedaj v Ljubljani še več bolgarskih pesnikov in pisateljev, ki bodo sodelovali na večeru. Najavljeni so še Angel Karebčev, Dimiter Pantelejev in Matvej Velev. Druga lopa in zanimiva prireditev bo 27. t. m. koncert znamenite bolgarske pianistke prof. zeni Kovačeve. Koncert bo prirejen v mali dvorani Filharmonije. Lepa slovesnost bo pa že otvoritev razstave sama na sebi, zlasti, ker se nam obeta obisk večje delegacije okrog 19 odličnih bolgarskih kulturnih delavcev. Tako se bo otvoritve udeležil tudi bolgarski poslanik minister Ivan Popov iz Beograda. Napovedan je tudi prihod predsednika sofijske lige bivšega ministra Nikole Zaharieva. Pokrovitelja razstave sta ban dr. M. Natlačen in poslanik I. Popov. Slovesnost bo v nedeljo 22. t. m. ob 11. — Kako je pa z ustanovitvijo bolgarske knjižnice? — Del razstavljenih knjig ostane v Ljubljani, in sicer knjige, ki so last tiskovnega ravnateljstva bolgarskega zunanjega ministrstva. Razen toga nam je pa tiskovno ravnateljstvo že poslalo v Beograd bogato zbirko knjig za knjižnico. Tistih knjig še ni v Ljubljani. Tako bo z bogetim darilom ustvarjena dobra osnova za večjn bolgarsko knjižnice v Ljubljani in izpolnila se nam bo velika želja. svojih družin. Dolžnost vseh prebivalcev pa je zlasti, da na to zdravstveno ustanovo opozarjajo noseče matere m tiste, ki so že rodile, saj so takšne najbolj potrebne zdravstvenega nadzorstva m nasvetov. Higienskemu zavodu v Ljubljani in njegovemu direktorju g. dr. Pircu, ki se je vedno tako iskreno zavzemal za Belo Krajino, moramo v imenu vse Bele Krajine izreči za njegovo požrtvovalnost in za njegove pobude najiskrenejso zahvalo, hkrati pa ga prositi, naj Beli Krajini se tudi v bodoče posveča vso pozornost. Črnomelj je dobil Zdravstveni dom Svečana otvoritev je bila včeraj — Dem je natnešeca v prostorih bivSe meščanske šole (Črnomelj. 16 oktobra Po statistikah ki so najboljše ogledalo našega življenja, je Bela Krajina za Novim mestom in Brežicami na zadnjem mestu, kar se tiče zdravstva, posebno pa sedanjega nezdravega odnosa med rodnostjo in umrljivostjo. Higienski zavod v Ljubljani, ki ie pod osebnim vodstvom direktorja g. dr. Pirea, je že večkrat pokazal prav posebno zanimanje za siromašno in zapuščeno Belo Krajino in je bil tudi to pot tisti, ki je spet dal novo zdravstveno ustanovo in znova izpričal svoje prizadevanje za izboljšanjem zdravstvenih razmer v Slovenci. Po ureditvi preskrbe z vodo v najsiromašnejših vaseh Bele Krajine, po asanaciji posebno Kri-ževske vasi pri Metliki. Vi bo v zdravstvenem pogledu kmalu ena najvzorneiš.h naših vasi in po ustanovitvi Zdravstvenega doma v Metliki pred dvema letom* — pred dvema mesecema je Metlika dobila celo rentgenski aparat in protituberkulozni dispanzer — je bil zdaj na vrsti Črnomelj. Dan, ko je Črnomch dobil eno izmed najpomembnejših zdravstvenih ustanov, so Črnomaljci dočakali svečano. Izobesili so državne zastave in tudi s števi'no udeležbo pri otvoritvi pokazali veiiko razumevanje za novo zdravstveno ustanovo Črnomaljski Zdravstveni dom je v prostorih bivše meščanske šole, ki se je nedavno preselila v novo poslopje, vendar pa prenovljenje starega občinskega poslopja, v katerem je ta dom, nikakor ne pomeni, da ni v vsakem pogledu vzorno urejen. S prispevki Higienskega zavoda, banske uprave in črnomaljske združene zdravstvene občine so stare prostore preuredili idealno, tako da je Čno-maljski Zdravstveni dom, čeprav zdaj po obsegu še skromen, naravnost zgledna zdrav stvena ustanova. Obsega za poslovanje same ustanove tri lepo urejene sobe. v katerih bodo zdravniki pregledovali bolnike in dajali brezplačne nasvete, zlasti pa skrbeli za zdravje otrok. Ta naloga je za Belo Krajino, ki je glede rojstev in umrljivosti na enem zadnjih mest v Sloveniji, najvažnejša, hkrati pa tudi najhvaležne jša. Otvoritvi črnomaljskega Zdravstvenega doma je prisostvoval tudi ban g. dr. Natlačen, ki ga je pozdravil župan g. Klemene. Za banom je izpregovori' direktor ljubljanskega Higienskega za- 'q g. dr. Pire. ki je v svojem tehtnem C' razčlenil dolžno- sti zdravstvenih domo\ po našem podeželju. Kako važni so -ij pokaže to, da se je v osmih letih dc\ ...ija zmanjšala umrljivost čisto kmečkega prebivalstva na področju zdravstvene občin- v Cerkljah ob Krki in njihovega zdravstvenega domi kar za 50%. Govornikoma se je v imenu Črnomaljcev zahvalil zdravnik g. dr. Sobar. Črnomaljski Zdravstveni dom bo deloval za združeno zdravstveno občino Črnomelj, ki obsega upravne občine Črnomelj-mesto Črnomelj-okolico, Dragatuš, Vinico, Adle-šiče in Semič, pa tudi za združeno zdrav stveno občino Stari trg ob Kolpi, ki je sicer samostojna, pa nima takšne ustanove. Kako prepotrebna je ta ustanova, naj Črno-maljcem pokaže statistika metliškega Zdrav stvenega doma, ki ga vodi banovinski zdravnik g. dr. Omahen in v katerem je bilo lani izvršenih nad 4.500 zdravniških pregledov v dveh mesecih pos'ovania pro-tituberkuloznega dispanzerja pa že okoli 300. Prepričani smo, da bodo vsi, ki žive na področju novega črnomaljskega Zdravstvenega doma, v velikem številu obiskovali to prepotrebno ustanovo in v njej iskali nasvetov za svoje zdravje in za zdravje i Marsikdo tega ne ve, a dobro Je, če ve V človeškem telesu je dovolj električne energije, da bi razsvetlila 25 vatno j žarnico tuai tri minute. Na človeškem lasu se vedno odraža vsaka bolezen krvnega obtoka. Zato slabokrvni in bledi ljudje nimajo blestečih las. Mrzla kopel pomaga debelim ljudem, da izgube na teži, kajti mraz povzroča izgubo telesne energije, ki se mora nadomestiti s porabo odvisne maščobe. Največ napak v govoru je v starosti med 3 in 8 leti. Ker ima strah velik vpliv na krvni obtok, povzroča da se koža nategne in tako si lahko razlagamo, da se človeku jezijo lasje od groze, kajti koža na glavi se skrči, če preživlja človek strah Strah in groza povzročata tudi izpadanje zob. Najboljši dokaz resničnosti te trditve je prebivalec New Jerseva. ki mu je izpadlo v treh tednih devet zob. ko je bila njegova žena na smrt bolna. Človeški ugriz je nevarnejši od povprečnega pasjega, mačjega ali konjskega ugriza, kajti v človečkih ustih je več bakterij kakor v živalskih. Blizu središča naših možganov ]e organizem, delujoč približno tako kakor termostat. Med drugim povzroča ta organizem, da se tresemo in tako nehote proizvajamo toploto, ki jo potrebuje telo za zaščito pred zunanjim mrazom. V spanju se človekovi možgani nekoliko skrčijo, telo pa nekoliko poveč.i. 2ile se namreč v spanju razširijo da pr.de več krvi v telo in mani v možgane. Slina kakor tudi želodčni in črevesni sok lahko uničijo v telesu razne zarodke Mrčes, zlasti komarji in bolhe, se posebno radi lotevajo nekaterih liudi, dočim se drugih izogiblie Vzrok tiči v tem, da nimajo vsi ljudje enako kisle kože. Na prvi pogled človek skoraj ne more verjeti, da tehta zrak, ki ga vdiha v enem dnevu več nego hrana potrebna človeku za en dan. Če se kri v človekovih možganih ustavi za 45 minut in če se obtok potem zopet normalno nadaljuje, so možgansko oslice tako močno prizadete, da se začne človeku v najbolišem primaru vrteti v glavi, lahko pa nastopijo tudi težje posledic*. Najstarejša konzerva na svetu Na obal; Peru :n Bolivije se je ohranilo mnogo indijanskih grobov iz časov davno pred Kolumbom. Ker je tam zelo ugodno podnebje so se ohranili vsi predmeti, položeni v grobove z mrliči. Arheologi se najbolj zanimajo za skrivnostne posode, k. po svoji obliki močno spominjajo na krompir. V teh posodah so res našli konzerviran krompir temno snov, ki ji pravijo domačini nuno. Prebivalci Južne Amerike Še zdaj poznajo to jed. Po tleh nasuti krompir puste zmrzniti in iztisnejo iz njega vso vodo. Potem ga pa posuše. Po pripovedovanju španskih osvajalcev se je nuno pripravljal tako pred 400 leti in z veliko verjetnostjo tudi pred 2.000 leti, ko se je jel Siriti krompir po južnoafriški cel m. Zato lahko štejemo huno med najstarejša konzervirana živila. Dokler niso jeli saditi krompirja tudi v gorat h krajih Peru in Bolivije, se ljudje niso mogli v teh kraj.'h naseliti. Verjetno je. da je bil taRo konzervirani krompr važna hrana indijanskih plemen, prodirajočih v te kraje V starih grobovih na obali najdeno huno priča po mnenju angleškega arheologa Salamana, da so domačini prodirali v sedanji Peru in Bol vijo od severa ob obali, ker so bili morda na nji močvirnati pragozdovi Amerike neprehodni. Ti naj bi bili prinesli s seboj znanje, kako se konservi ra krompir v huno. Drugi pa ugovarjajo, da so živela že v pradavnih časih primitivna r:biška plemena še preden se je razširilo pridelovanje krompirja. Naj bo že kakorkoli, vse kaže, da je huno najstarejša konzerva na svetu. Čtivo za vojake kazematah najraje posegali po policijskem romanu, ki bo nadomestil policijske. ueW-k-tivske in gangstrske filme in tudi lahko ter najlažjo literaturo. Francoski duhovniki na fronti Okrog 1000 francoskih jezuitov so poklicali pod orožje, armadi pa je bilo dodeljenih tudi okoli 500 frančiškanov. Pariški frančiškanski provincial je pehotni kapetan. Pod orožje pa je poklicanih tudi več sto dominikancev, kapucincev, benediktincev itd. Benediktinec, o. Monier je letalski kapetan. Letalski oficir je tudi frančiškan o. Boigerolles. Jezuit Carre je dodeljen oklopnim tankom pred Magtnotovo črto. Beli brat Godefrov pa jV podporočnik pri nekem polku senegalskih strelcev na fronti. na bojišču Predsednik Narodne zveze za knjigo znani francoski pisatelj Georges Duhamel je pozval vse francosko prebivalstvo, naj daruje knjige za vojake na fronti. V utrjenih fortih, zlasti pa v Maginotovih utrdbah imajo francoski vojaki časa dovolj, tudi za čitanje časopisov In knjig. Obsojeni so vsaj za zdaj takorekoč v brezdelje. S pozivom pisatelja Duhamela pa je nastalo vprašanje, kakšne knjige naj se darujejo vojakom na fronti. Kaj čitajo vojaki naj-rajše? Kakšna literatura je prebavljiva za čitalca, ki čaka s puško in granato v roki na sovražnika? Časopisi so se obrnili na pariške založnike in jih vprašali, kako je bilo med svetovno vojno, kakšne knjige so šle najbolj v promet med vojaki. Neki založnik je odgovoril, da ljubi vojak na fronti ekstreme. Med svetovno vojno je šlo na fronti največ knjig z resno filozofsko vsebino in največ takozvane lahke, najlažje literature. »Srednje« čtivo, na primer umetniško vredni romani, ki so vrhu vsega še dolgi in v katerih se razvija ljubezenska zgodba, med vojaki na fronti niso priljubljeni, v mirnem času pa ima ravno te vrste literatura največ odjemalcev. Po vojni se je zlasti v Franciji zelo razvil takozvani policijski roman, ki ni brez vrednosti. Čeprav ga prištevajo k >re-volverski« literaturi. Založniki upajo, da bodo francoski vojaki v strelskih jarkih in Z lajanjem pomaga občim Občinska uprava v Stockholmu je sklenila zamašiti luknjo v občinskem proračunu s posebnim davkom na pse. Toda sklep sam še ni zadostoval. Mnogi prebivalci so si namreč znali hitro pomagati. Psov kratkomalo niso priglasili in pustili so jih lepo doma. namesto da bi jih vodili na izprehod. Občinska uprava je to kmalu zvedela, nI si pa mogla pomagati, ker ji ni kazalo, da bi nadlegovala s hišnimi preiskavami vsakega meščana, o katerem je domnevala, da ima doma psa. Našel se je pa Izhod. Priglasil se je mož. ki zna prav tako dobro lajati kakor pes ln ponudil ae je občinski upravi, češ da ji bo pomagal ugotavljati kdo skriva doma psa, da bi mu ne bilo treba plačevati davka. Njegovo delo je bilo v tem, da je hodil popoldne po hišah se ustavljal pri vratih, prisluškoval nekaj časa, potem pa na vso moč zalajal, če je bil v stanovanju pes, je gotovo takoj zalajal in se zakadil v vrata. In to je možu zadostovalo. Zabeležil si je ime stanovalca, ulico in hišno številko, drugI dan je pa že imel lastnik psa na vratu predpis davka. Protesti niso nič pomagali, saj se nI našel nihče, ki bi dokazal, da zna sam lajati kakor pes tn da ni lajal v stanovanju njegov pes, temveč on. TELOVADBA — Prej si kupoval narejene cigarete, zakaj si jih zdaj zvijaš sam? — Ker mi je zdravnik predpisal redno telovadbo. PRED SODIŠČEM — Priča, koliko je vam let? — Osem insedemdeset. — Omožena? — Se ne, ZE TRI IMA — Kupčije mi gredo sijajno. Kmalu bom imel zastopnika celo v Ameriki. — To se nič ni. Jaz imam v Ameriki že tri blagajnike- V SOLI — Kdo je premagal Turke? — Ne vem, gospod učitelj, ker še nisem preči tal športnih poročil. Lev \ladvka: 2 MOŽ. KI JE UGASNIL SOLNCE FANTASTIČEN ROMAN Raketne bombe, težke po več tisoč ton, bombe, ki skopljejo ogromna žrela na zemeljski skorji. Zračna torpeda, usmerjena iz centrale na razdaljo več tisoč kilometrov. Plini, puške, granate, strojnice, topovi, minometi, plamenometi, podmornice, bojni čolni, strele, vpre-žene v bakterije, skrivnostna bojna sredstva, eksplozivne snovi, bombe ... Da, človek se izpopolnjuje v ubijanju prav tako hitro ali pa še hitreje kakor v Čemurkoli drugem. 2. Bilo je 25. junija. Ob pol sedmih zvečer. Vojna je lajala že tako blizu, da bi jo lahko dosegel z roko. Bankir Gelson, drveč v avtomobilu z 230 km na uro, je odpiral od dolgega časa zdehajoča usta do poldrugega kvadranta. Na vogalu ulice 637/BB v Pragi je treščil sna-žilec čevljev svojemu tovarišu v glavo ščetko, ker mu je rekel, da ima njegov pes grda ušesa. Vratar »Krmežljavega hudičac je vodil dva mladeniča (njune 16 letne oči so bile kakor zastrašene zvezde) skozi priprta vrata sobice v enajstem nadstropju ... Skratka: Ostudni zobje vojne so bili naostreni tako, da se je čutil smrad iz gnijočih vrzeli med njimi že na obrazu, toda ljudje se še vedno niso dali motiti v svojih vsakdanjih opravkih in skrbeh. Vojna jih nikakor ni mogla zastrašiti. Ah, da! To mora biti zanimiva zabavica, toda kdo bi že zdaj mislil na njo ... * Inženir Vojta Havel je sedel pri odprti steni svoje sobe in zrl v vlažni mrak. Ni videl doline in tudi žuborenja rečice ni slišal. Po glavi mu je plesal fantastičen ples. Havel je bil dober človek, toda včasi je dobival apostolske popadke, še pred tremi leti je bil eden najmarljivejših ljudi na svetu. Takrat mu je bilo petintrideset let. Konstruiral je, se mučil z računi, risal, delal tisočere poskuse... in menda spal sploh ni. Vsakojake misli in načrti so mu poganjali iz glave in rok. Zdaj je bil to stabilizator za propelerje, s katerim je mogel fiksirati lego helikopterjev na določenem ne menjajočem se mestu nad zemljo, zdaj zopet pisalni stroj, reagirajoč neposredno na zvok izgovorjenih besed. Zdaj je bila igrača, zapestna ura, ki jo poganja utripanje žile... zdaj zopet misleči aparat, same cevke in žice, pritrjene v kovinasti čeladici. Natakneš si jo na glavo, poženeš mehanizem in tvoje misli tipka pisalni stroj na ozek trak papirja. Važno za državnike, trgovce, novinarje in tehnike. Izredno zanimivo v kriminologiji in pri umirajočih, na smrt obsojenih, ali ie na morišču stoječih ljudeh. A kaj šele po nasilni smrti, ko možgani morda še nekaj minut delujejo. Izredno fantastično pri norcih in čudakih, medijih in fakirjih, primitivnih narodih in najožjih sorodnikih. Neobhodno potrebno v medicini. Presenetljivo v vedi o duševnem življenju živali in pri točnem določanju miselnih sposobnosti rastlin. Havel je bil tudi mož, ki je odkril način prenosa delovne energije brez žice, ki je paraliziral delovanje ognjenikov s kompliciranimi umetnimi stavbami ter odkril theta žarke, s katerimi je bilo mogoče točno ugotoviti geološki sestav zemeljskih plasti. Njegovo delo je bila cela vrsta manjših izumov in izpopolnitve raznih strojev ter raket, v letalstvu in v ekpslozivnih snoveh. Bil je mož, ki se je znal zagristi v še tako neznatno idejo, če mu je le ugajala... in potem ni poznal nič drugega, nego pehati se za svojim ciljem. Moral se je dokopati vsaki stvari do dna in raje bi bil umrl, nego prepustil nedotaknjen oreh zagonetke komu drugemu. Mož kolesc, računov, vijakov, žic in zapletenih enačb z desetimi neznankami. Mož, ki je živelo njegovo telo od petindvajsetega leta, torej polnih deset let, samo na račun izredno bogatega sklada zdravja, ustanovljenega v mladih letih. Polnih deset let je teklo to življenje. V tem času je postal Havel izredno bogat. In živel je lahko v zavesti, da mu bodo vse življenje nepretrgoma tekli dohodki od izumov v toliki meri, da bi tega denarja ne mogel nihče na svetu zapraviti. Toda Havlu nikoli ni bilo do denarja. Njegova največja naslada je bila razglabljati in žilavo boriti se s problemi. Nikoli ni ocenil svojega bogastva, za to ni imel časa. živel je stalno v visokih, svetlih pisarnah nebotičnika D 617 pod Petrinom, ki jih je bil najel kmalu potem, ko je nastopil pot izumitelja. Komaj petkrat v letu je zapustil to zasebno zatišje. Nekega jutra mu je šinila v glavo nesmiselna misel, kakršna se mu še nikoli ni bila porodila. Naenkrat se mu je zahotelo na izprehod. In odločil se je za to norost. Krenil je najprej ob Vltavi, potem je zavil proti vzhodnemu industrijskemu delu Prage. Pred avtomobilsko tvornico družbe AGNA je bila zbrana velika množica ljudstva, zgnetenega v preteč oblak. Havel se je jel zanimati, kaj to pomeni. Pred pičlimi štirinajstimi dnevi so bili namreč v tej tvornici dovršili rekonstrukcijo in racionalizacijo po njegovih načrtih. Čudno, kaj se tu godi... Hotel je stopiti bliže, pa je naenkrat planila množica v dolgih skokih naprej. Iz ulice, ki je dotlej bedasto zevala s svojim odprtim ustjem, liki prestrašen karp, je namreč pridrvela policija na konjih, oborožena z neslišnimi, bliskovitimi ubijači, razburkan bučeč metež. Pena ljudstva se je razblinjala in zopet osredo-točala. Neverjetno hitro so potegnili enega moža za vrat na drog ulične svetilke. Havel je v grozi izbuljil oči, spoznal je moža, ki so ga hoteli obesiti: to je vendar stari Dittrich, eden izmed ravnateljev... Neprijeten, sluzast občutek je stopal Havlu v grlo. V svojo nesrečo sploh ni imel prakse za opazovanje takih prizorov in tako se je zgodilo, da je dobila oborožena moč premoč, še preden je mogel kritično presoditi položaj; množica se je razkropila in porazgubila v temne ulice. Na rdečkastem obtolčenem plotu tovarne se je svetil z apnom namazani napis: Smrt Havlu! Kraj napisa so bila narisana vešala. Urejuje Josip Zupan« U Za »Narodno tkkcno* Fran Jtran h Za upravo bi inseratni del fata Oton Christof II HM t MM^poi