256 - Dopisi. v Trstu 3. avg. ;^ „Tretjina Tržačanov jo slovenska , Trst stoji na slovenski zemlji, Trst je slovenski!" Res, vse do pičice je res; Trst si je napravil tudi prvi slovansko čitavnico, ktera je mnogo pripomogla, da se je izbudilo narodno čutje v okolici; storila je marsikaj za dušno povzdigo svojih rojakov; želeli bi pa, zelo želeli, da stori tudi kaj praktičnega, za kar bi bil najbolj ugoden čas prihodnjih mestnih volb. Ko se Slovenci hvalimo^ da Trst je slovenski, smejajo se nam naši nasprotniki Italijani ter pikajo nas: kje je v Trstu Slovenec, da bi govoril slovenski, kje so Slovenci, da bi pri volbah pokazali slovensko stranko? Zato je čas, dragi mi rojaci, da pri volitvah stopite na noge in pokažete, da ne samo v časnikih , nego da v resnici tudi Slovenci bivajo v Trstu. Ako bi v vsakem volilnem oddelku primerno 50 Slovanov dalo svoi glas domačim možakom lastnega programa, ali bi ne oilo to pred svetom znamenje, neovržljivo znamenje, kterega nam je treba, da so v Trstu Slovenci? ali bi ne bilo to 6 poslancem iz okolice, kteri bodo gotovo vsi Slovenci, v izpodbujenje, ako bi imeli česa zahtevati slovenskemu narodu v Trstu? Ali nam manjka sposobnih mož? Ne, ne! Al izvoljeni ne bodo, ako bodemo ča- 257 kali poslednjega dne, med tem, ko se na italijanski strani že zdaj na vse krplje agituje za mož6, ki zraven sebe ne spoznajo v Trstu Slovenca, — za može, ki se hude, da se Slovenci tvegajo zahtevati šol, — mož6 one vrste, ktere je bil gospod , ki je zarenčal na poštena naša poslanca z adreso na Dunaji, ko je izvedel, da sta prosila Njegovo Veličanstvo tudi za narodne šole, rekši, da kopati in orati učite svoje otroke; kaj hočete šolam! Zato ne držite križem rok — dnevi volitev se bližajo! Ni dosti, da Slovenca vidimo le v čitavnici ; videti ga moramo tudi v mestnem in deželnem zboru, kjer gre tudi za pravice naše. — Šolsko leto se je končalo. Na gimnazii je bilo letos veliko Slovencev; več gotovo kakor jih kaže program. Program ima tudi slovensko stvarico: Cegnarjev odlomek „Valenšteinove smrti.^' Dobro tudi to, vsaj glede principa! Slovenski govor bi pa bil skoro ostal, kjer vlani, ako bi se ne bil g. Stubelj poslednjo uro usmilil Slovencev, sestavil in govoril malo stvar; hvala mu! Saj pa so mu tudi ploskali slovenski součenci iz srca za mile narodne glasove , kterih tako sila pogrešajo v javnem in menda tudi privatnem življenji. Želeti bi bilo, da bi tudi pri dijakih zginila tista indolencija, ktera prepušča vse na razsodbo poslednjemu trenutku. Skedenj 29. julija. — Iz 44. lista „Sloven." v dopisu iz Trsta smo še le izvedeli, da se naša vas ,,Scedna^^ namesti Skedenj veli; pa veste zakaj? Zato ker „Trieste^^ izhaja iz „Terži8te." Ne v^m, kdo bo pritrdil temu razlaganju — jez gotovo ne. Ako nas je pisatelj hotel prepričati, da se naša vas prav za prav „Sčedna^' veli, bi bil moral saj nekoliko razložiti, od kod da to ime izhaja. To ni dosti, da pravi, da Trst pride iz trg in Trieste iz teržište. Druzega nam ne pove, kakor to, da se je ta vas od starodavnih časov le „Sčedna'' zvala, in kdor drugače piše, napak piše! Ne ve li gospod dopisnik, da pri nas v cel6 malo besedah €rko „k'' prav izgovarjajo, ampak da jo večidel v „č" spreminjajo, kakor na priliko: „čupit, čurit, čuhat, čita, sčedenec" namesti „studenec", in tako tudi namesti „Skedenj" ,,Sčeden" ali pa „Sčedna", al to je le loka-lizem. Ako bi hoteli besede pisati, kakor se izgovarjajo v vsakem kotu in kakor hoče dopisnik, bi bila to še le velika zmešnjava, ne pa, kadar se slabo izgovarjane besede prav pišejo. — Okoli Trsta vidiš veliko lepih pristav, ki so posestva bogatejih tržaških barantaČev, v kterih le poleti bivajo s svojo rodbino. Na teh pristavah ima vsak svojega kmeta, tukaj imenovanega „man-drijera", ki mu varuje in obdeluje zemljo, za plačo pa ima stanovanje in polovico pridelkov. Ravno tako, pripovedujejo naši stari, je bil holmec, kjer zdaj vas Skedenj stoji, v posestvu tržaško-kopriškega škofa. Ker pa ni bilo toliko polja, kakor gaje zdaj, ampak je bilo tudi nekaj gozda, od tod tudi lahko latinsko ime te vasi „Sylvulae" izhaja. Za obdelovanje je imel tudi mandrijere in sicer tri s preimkom F lego, Godina in Sancin, kakor se še dandanes tukaj le malo rodbin dobi z drugačnim priimkom. Ti kmetje so morali škofu do 1848. leta polovico grozdja (poglavitni pridelek pri nas), olja, žita in sočivja pa le desetino in sicer zadnje dvoje v snopih odrajtovati, in so morali vse to sami v za to pripravljeni skedenj znesti ali izpeljati. V vsi tržaški okolici ne dobiš druzega skednja kakor samo tega, ker naši kmetje žito po dvoriščih na golih tleh mlatijo in čistijo. Zavoljo tega je dopisnik v „Slovencu" omenilj da skedenj nič ne pomeni, ker misli, da povsod pod milim nebom na solncu žito mlatijo, kakor tu pri Trstu! — Od gori imenovanega skednja je tedaj dobila našs vas ime „Skedenj." Pa to ime je le malo v Trstu znano, Tržačani in vse uradnije našo vas le za „Ser-vola'^ poznajo. Ime „Skedenj" je le bilo v ustih kmetovih, na papir je prišlo se le 1849. leta, in sicer v šoli, dasiravno je bila tukaj šola že 1828. leta ustanovljena; drugod ga pa še zdaj ne nahajaš. In to jo toliko veča priča, da le od gori imenovanega skednja je naša vas ime dobila. — Dalje v 45. listu nahajamo besede : „Ko sem bil še deček, slišal sem večkrat slovenski prepevati v tukajšnji okolici. Zdaj ne slišim nikjer nič kakor kakošno italijansko neumno pesem. Ali je to morda napredek današnjih časov?'' — To ni resnica, prijatel! Ravno nasprotno je pravo. Rad bi, da nam bi bil dopisnik imenoval saj nektere tistih slovenskih pesmic, ki so jih kmetje tržaške okolice prepevali, ko je on še deček bil. Jez pa rečem, da nekdaj se je le cula kakošna laška ali še celo nemška pesem; slovenskih ni bilo duha ne sluha. — Oho! — bo marsi-kteri bravec rekel — nemške pesmi tržaški kmetje! kako to? Čudno, pa vendar resnično. Leta 1828, kakor sem zgoraj že omenil, je bila šola v Skednji ustanovljena, al do 1848. leta bila je vsa nemška. Pred učenjem in po učenji so nemški molili, ravno tako raču-nili, lepopisi so vsi nemški, ne enega ne najdeš slovenskega in še cel6 „deutsche Sprachlehre" in nemško-slovenski katekizem so se morali otroci učiti; pripoveduje se celo, da so v procesijah o sv. rešujem Telesu le „Komm zum grossen Abendmahl", „Gnadenquelle sei gegriisset", „Grosser Gott, wir loben dich'' in „Maria sei gegriisset"' popevali. Tako je bila po vseh šolah nemščina, in v nekterih še celo do leta 1859. — Zdaj pa je vse drugače v naši okolici. Vse šole so le slovenske ; skoraj v vsaki vasi imajo moški pevsk zbor ; nekdaj ni bilo tako, ampak vsak je bil pevec, kdorkoli je na oder k orglam prišel, če tudi brati ni znal. Dandanes se čujejo Riharjeve, Jenkove in druge slovenske in hrvaške pesmi. Se le v poslednjih letih so začeli naši kmetje spoznavati, da njih rod in jezik je slavo (slovenski), ne pa ščiavo (sužnji). Ako bi bila tržaška okolica tako poitalijančena, kakor je popisuje omenjeni dopis, ne bila bi lani poslala iskrenih, v „Novicah'' z zasluženo zahvalo imenovanih Slovencev v Beč pred presvitlega cesarja. Tržaški Slovenci, posebno pa či-tavničini gospodje, so nam vsemu temu priča, ki nas hodijo ob nedeljah obiskavat. Poprašajte jih le, kako jih naši kmetje lepo po domače nagovarjajo. Ali ni to lep napredek naših kmetov, da, kar so „Novice" večkrat povedale, so pevci njih v tržaški čitavnici pri „besedah" peli? Al ni to lep napredek, da pevci z Rojan-a in Barkole so si nalašč pevskih učiteljev iz Trsta najeli in jih sami plačevali, ^da so jih hodili vsaki teden slovenskega petja učit? Se druzih lepih izgledov bi lahko naštel, al za danes naj je to zadosti. Le to rečemo, kdor o naših zadevah po svetu piše, naj iz življenja posnema, nikakor pa naj ne^ piše, kar se mu ravno sanjal Jakob Čenčur, skedenjski učitelj. Iz senožeškega okraja 2. avg. — Ta teden je bila razdelitev milodarov našim ubogim vaščanom popolnoma dognana; zavoljo tega si ne moremo kaj, da ne bi očitni zahvali gospoda Demšerja, župana senože-škega v 21. listu „Novic'^, dostavili zahvale, ktero smo iz cele duše dolžni tudi gospodom siromaškega odseka v Ljubljani, namreč gospodom: dr. Bleiweis-u, dr. Orel-u in grofu Auerspergu. Ti gospodje so, kakor za gotovo vemo, tudi zarad nas imeli veliko posla, ter izbiranje, nakupovanje in pošiljanje tako izvrstnih semen itd. vsako sorte vodili; posebno so se nam semena ponesla, tako, da nas dolžnost veže jim še posebno za njih trud pri kupovanju žita in krompirja prav srčno zahvaliti se. Srčna zahvala pa gr6 tudi gosp. dr. Tomanu, ki je na Dunaji tako domoljubno delal za nas. Zahvaljujemo se pa tudi gori imenovanemu županu gospodu Demšar-ju, da je to, kar so „Novice" v 52. listu lanskega leta 258 O preteklih nadlogah pisale, položil na srce vrlemu okrajnemu predstojniku in po njem preblagemu deželnemu poglavarju. In tako oni dopis *) v „Novicah^' ni ostal glas upijočega v puščavi, ampak je pripomogel, da se je naših siromakov usmilila tako blagodarna vsa kranjska dežela in še marsiktera mila duša v druzih slovenskih krajih. — Kam se bomo pa za naprej naslonili, kdo nam bo kaj pomagal? Po tako slabi letini, kakor se letošnja kaže, bode revščina vedno veča; kaj bo o prihodnji zimi? Silna revščina nam zopet žuga, ako se nas Bog ne usmili! Dajati in pa plačevati je pa zmiraj več. Iz notranjske Bistrice. (Vabilo,) 20. dne tega meseca bo v naši narodni čitavnici na Notranjskem ,,beseda^' v slavni spomin rojstva Njih Veličanstva pre-svitlega čara Franc Jožefa I. in zraven se bo obhajala obletnica nje ustanovitve, h kteri svečanosti se vsi pre-častiti gosp. udje s tem vabijo. Odbor. Od Cerknice 3. avg. J. J. — Strašen ogenj je 31. julija pokončal Dolenje jezero pri Cerknici. Ako-ravno so ljudje iz jezerskih senožet in iz Cerknice z gasilnico na pomoč prihiteli, ni bilo mogoče Ijutega plemena zjidušiti, ker ne kaplje vode ni bilo pri rokah. Letos se je cerkniško jezero tako posušilo, da ni bilo drugej vode dobiti, kakor o mlaki pri „vodonosu'', kjer živino napajajo, pa še ta je tako daleč od vasi, da ni bilo Časa, jo od tam voziti. V poldrugi uri je bila vsa vas z 43 hišami in ravno toliko hlevi, skednji in kozolci v pepelu. Samo na zgornjem koncu vasi je ena, na spodnjem tudi ena hiša ostala in pa cerkev. Zgorelo je tudi 20 prešičev. Ker so sen6 in žito že vsi domii pospravili, jim je tudi to vse zgorelo. Grozna je nesreča. Zavarovanih ni bilo več kot 9, akoravno so pred tremi tedni tukajšnji gosp. kaplan pri kršanskem nauku korist asekuracije lepo razlagali in k pristopu ljudi nagovarjali , „Novice*^ pa že tolikrat opominjale, pa vse zastonj. Kdaj se bodo vendar ljudem oči odprle! Sploh se pripoveduje, da so ogenj z lulo zatrosili neki malopridni ponočnjaki, ki v gozdu kradejo in se v strahu pred žandarji okoli potikajo. Zdaj je gozd vsega kriv; da, res gozd je veliko kriv, ako se na pretekle čase misli, koliko morije, pobojev, tepežev ^ kletvine in pijančevanja je že gozd učinil; al gozd je vendar pri vsem tem nedolžen; krivo je le to, da z gozdom nobenega reda ni! Čeravno zanikerni gospodar^ ki ne zavaruje svojih poslopij , res ni vreden pomoči, se nam vendar smili človek, in v tem človeškem usmiljenji naj odpro dobrotniki svoje blage roke in če tudi majhen dar naklonijo revežem. Da brez vseh ovinkov hitro pride vsak dar na svoje mesto, naj bi ga poslali do g. tehanta v Cerknico. Kaj, ko bi tudi slavno c. k. dež. poglavarstvo blagovolilo iz tistega ostanka, ki je Notranjcem namenjen, nekoliko tem revežem podeliti? Iz okolice kranjskega mesta 31. jul. —nek. — Sušo, ki skor vso kranjsko deželo hudo tare, čutimo tudi v naših krajih, kjer vhs čas, kar je sneg odlezel, noter do sv. Jakoba brazda premočena ni bila; kar ni zima vzela, in kar je mišim ostalo, je večidel suša vni-čila. Naši kozolci do polovice ali še več prazni stoje; •) VaSi zahvali, ktera prijazno dopolnuje zahvalo vašega g. župana v 21. listu „Novic'-, moramo dodati se zahvalo, ktera gre domoljubnemu g. Jožefu Zelen-u, ki je v 52. listu „Novic'* prvi tako krepko povzdignil očitni glas za miloščino ubogim vašega okraja, kterega ni prezrl Njih eksc. deželni nas poglavar, kakor ni prezrl sporočila nase kmetijske družbe o lanski letini, ki je že v jeseni si. vladi odkritosrčno rekla, da žuga lakota Notranjcem. To sporočilo kmetijske družbe je bilo prvo, da je prevzviseni deželni poglavar ministerstvu na Dunaj poročal, da se je bati revščine na Notranjskem. Tako je tedaj mnogo glasov, mnogo rok vzajemno pomagalo, da se je dosegel dobrotljivi namen. Vred. druga leta je kmet pristavke delal ali še ne dosti presu* šenega snopja v skedenj zvozil, da je drugemu v kozolcu prostor naredil; letos, žalibog, tega treba ni, ker dobili smo komaj tretji, četrti ali peti del mimo dobrih let. Kjer detelje ni bilo kaj v kozolec djati, ne prve n& druge, — kjer je slame silno malo in send skor nič^ kmetovavec tužen premišljuje in duhta, kako bo uboga živinico preredil; na odru nič, v žepu nič; ni čuda, da zdihuje in tarnja v takih hudih zadregah! Desetero, osmero živinčet ima v hlevu, krme komaj za troje, toraj je primoran število živine zmanjšati; radi bi jo oddali^ pa je ne morejo spečati; al če se jih kak mesar usmili, jo plača, kakor sam hoče, to je, prav po nič. Toraj imajo mesarji zdaj prav zlato dobo , ker do tega meseca so sekali meso po 17 kr. najniže cene. Ker je živina toliko po ceni, jo rajše posestniki dom4 zaporedoma koljejo in dajejo meso po 10 kr. libro. Čuditi se je le^ da se je v ti nepomnjeni suši tukaj obilo in prar lepega lanii pridelalo; tudi pros6 nam je na nekterib njivah prav dopadljivo. Ajde so ljudje obilno vsejali^ in kjer ji je zadnji dež 29. dne t. m. dobro vstregel, je precej šinila na beli dan, ravno tako tudi repa. Bog; daj^ da bi se jesenski pridelki dobro obnesli, ako ne, bo strašna stiska! Vročina je taka, da skor take ne pomnimo, ženjice na razbeljenih tleh skor stati ne morejo. Ker je zrak tako soparen , se vedno od nesred po streli sliši; na Prebačovem je nekega fanta ubila, ko je proso plel; pri Meji je pred malo dnevi hlapca z volom vred v hosti usmrtila. Sv. Jakoba dan je na Bregu v mavčiški duhovnii strela dva skednja vpepelila^ Sv. Aleša dan je pogorela vas Podraš v mavčiški duhovnii z 48 hišami; 13 jih ni bilo zavarovanih. Pravijo, da so otroci na nakem skednji zakurili in tolika nesrečo učinili. Iz Kranjske gore 1. avg. H. — Večidel iz slovenskih pokrajin prinašate ljube „Novice^^ le žalostna novice , da je letošnja letina povsod zelo zelo slaba in da se ljudje strahoma vprašujejo, kako bodo sebe in živino preživili, ako jim mili Bog drugače ne pomaga*^ Naj pozvejo naši bravci tudi, kako je v naši dolini z^ letošnjo letino. Predno to povem, česar sem se o naši letini s svojimi lastnimi očmi prepričal in tudi od druzih ljudi slišal, naj navedem besede nekega Dolenca, kteri je o naši letini izrekel to-le: ,,Drugo vse nič ne veljd,. samo to je kaj vredno, kar je v Ratečah in v Banatu ;^ v teh dveh krajih je najboljša letina, kar sem je jez s svojimi očmi videl. Samo čez Rateče in Banat je letos-Bog svoj žegen razlil.^^ Ta mož je obhodil tudi Hrvaško. Kar je o Ratečah izgovoril, to velja tudi od Dovjega, Kranjske gore in Belepeči in deloma tudi od Jesenic. Gotovo je skozi te kraje ponoči hodil, ter ni mogel videti, kakošne so setve na polji in kakošna je trava po travnikih. Pri nas se ne smemo, hvala Bogu, zavoljo suše kar nič pritoževati. Milo nebo nam je skoraj zmirom o pravem času pohlevnega dežja pošiljalo , ki je zemljo napajal in ji dajal obilno rast. Mesec majnik je bil lep in topel; rožnik večidel mrzel in moker tako, da je nekterekrat celo slana padla in se je posebno na turšici in fižolu poznala; al kmali sta si oba opomogla, ko se je zopet toplo in gorko vreme povrnilo. Prva košnja po ledinah nam je dala veliko dobrega in lepega sen^. Če ga tudi toliko ni kot lani, smo vendar zadovoljni. Slabše se bo košnja obnesla po senožetih na solnčnih krajih, ker jim je bilo le vendar premala dežja, boljše je po senčnih krajih. Ozimna rž je bila pri nas na slami visoka in močna, na klasji prav težka; le enmalo manj se je je naželo kakor lani, pa zrna bo brž ko ne več ko poprejšnje leto. Spomladanske setve, kakor turšica, jara rž , ječmen , lan , bob in compe (krompir), z eno besedo: vse je tako lepo, da stari ljudje ne pomnijo tacega. Bog nam daj lepo, stanovitno in gorko vreme, da bi vse srečno domii spravili , potem bomo imeli tako letino, da že davnej ta-košne ni bilo. Ce tudi radosten rečem , da bomo lepe pridelke imeli, bo vendar treba še veliko žita kupiti; zakaj tukajšnji pridelki, če so še tako obilni, nikakor potrebam našega kraja ne zadostujejo; kajti veliko več nas je ljudi, kakor jih more dolina preživiti. Zato pa tudi pri nas revščina vedno veča in hujša prihaja iz vzrokov, ktere hočem, ako Vam je drago, drugo pot bolj obširno in natanko popisati. *) Z Bogom! Iz Ljubljane. (^Čitavnica ljubljanska. Sklepi izrednega občnega zbora 6, avg. L L) Da smo prišli do tega izvanrednega zbora, vzroki so ti-le: Gosp. Franca Sovana, v čegar hiši ima čitavnica svoje stanovanje, začeli so pisuni kmali po letnem občnem zboru, pri kterem ni bilo slišati zopernega glasu, po tujih časnikih obrekovati, da pri čitavnici le išče dobička; vrh tega se je povdarjalo, da ta stanovanje ne zadostuje čitavnici; g. Sovan, s tem razžaljen, čitavnici odpove stanovanje, da si poišče cenejšega prostora; društvin odbor se snide in sklene, gosp. Sovana prositi, naj prekliče svojo odpoved; a gosp. Sovan ostaja pri svoji besedi. Odbor na to skliče prvi izvanredni občni zbor, da se posvetuje, kaj je storiti. V tem zboru bil je izvoljen odsek, večidel iz stranke, Sovanemu stanovališču nasprotne, da čitavnici izve za priličnejše in cenejše stanovanje. Ta odsek je našel novo stanovanje v gosp. Frelihovi hiši na dunajski cesti in je o njem 7. julija poročal odboru, kteri pa odsekovega predloga ni mogel odobriti, ker se mu nasvetovano stanovanje, dasitudi skoraj za tretjino veče, ni zdelo priličnejše, zraven pa bi bilo, zunaj stroškov za preseljevanje, za 300 gold. draže. Odbor je toraj sklenil z vsemi glasovi zoper enega, da občnemu zboru ne more priporočati omenjenega nasveta. Med tem, ko seje vse to godilo, kurila je odboru nasprotna stran tako, da se je vnel v čitavnici razpor, na videz hud, a kakor se je zdaj pokazalo, nenevaren. Ta nesloga je primorala g. dr. J. Bleiweis-a, da se je konec imenovane odborove seje odpovedal pred-sedništvu, rekši, da je radostnega srca opravljal pred-sedništvo, dokler je vladala lepa, prava patrijarhalna edinost, a da ga je zdaj do grla sit, ko se je pošast pogubivne nesloge vgnjezdila v narodni dom, kterega niso tisti zidali, ki ga zdaj poderajo. Gospod podpredsednik dr. Orel je tedaj začasno prevzel čitavničino predsedništvo ter na 6. dan t. m. sklical izvanredni občni zbor, v kterega se je snidlo nad 60 udov in kterega je pričel z nagovorom, okolščinam prav primernim. Naj iž njega le nekoliko povemo: „V lepi složnosti se je izcimila iz zrnica, v narodno zemljo posajenega krepka lipa, in pod njenim šotorom so se glasovali culi slovenski tako milo, ^ da je njih jek prebudil vso slovensko kri. Po našem izgledu so stopila na dan enaka društva po vsem slovenskem domu, in druga drugej roke podajale v povzdigo in izvršenje predstavljene naloge. To naše enodušno vedenje je primoralo še celo nasprotnike nase društvo spoštovati, in je celo veliko protivnikov privabilo v naš tabor. Al, mili Bog, nekoliko časa je pri nas vse drugače; namesti bratovske sloge se je vgnjezdil malopridni razpor v nase društvo. Pa zakaj in od kod? Kar se tiče prvega, pravijo, da stanišče čitavnici^ ni pripravno, da ne zadostuje potrebam društva, in da je predrago. Res je, da stanišče ne zadostuje vsem našim potrebam, da bi dvorana za velike besede imela biti prostorniša, da tudi še druge pomanjkljivosti ima. Ali pomisliti je, kje vzeti, da se vse to zboljša •) Treba je, da se odkrijejo rane; zato prosimo razložbe. Vred. 259 ali prenaredi? Dohodki društva ne presegajo, da bi sedanje stroške redno opravljali. — Natolcevanju, da je stanišče predrago, predstavljam v pomislek, da cenej ega ni dobiti, kar je za to izvoljeni odsek sam pritrdil. — Na vprašanje, od kod se je vgnjezdil razpor v naše društvo, me mora srce — molčati, in samo željo izgovoriti, naj mili Bog pelje protivnike k spoznanju, da sloga jači, nesloga pa tlači. Prvi nasledek nesloge smo dočakali. Glava društva, naš voditelj dr. Bleiwei8, se je predsedništvu odtegnil in včeraj so odstopili prav / iz tega vzroka tudi gospodje odborniki dr. Gosta, dr. Von- / čina, dr. Zupanec, Debevec, Horak, Jamšek, Žeravec, | in odstopil sem tudi jez." \ Po odbrani tej odpovedi začela se je razprava, in bili so sprejeti naslednji predlogi, ki jih je zastavil g. Luka Svetec, ki je z mirno, pa odkritosrčno in krepko besedo odkrival rane, ki so jih nekteri vsekali čitavnici, in svetoval, kako naj se zacelijo, da narodna stvar ne trpi nikakoršne škode: 1. Da društvo ljubljanske Čitavnice ni nezadovoljno bilo se svojim sedanjim stanovališčem v gosp. Sovanovi hiši; in da ni ene misli ali solidarno s tistim pisunom, ki je po časnikih razna-šal, daje društvo nezadovoljno. — Sprejet je bil ta sklep z vsemi glasovi proti devetim. 2. Da društvo želi še zanaprej ostati v svojem sedanjem stanovališči. — Enoglasen sklep. — 3. Da društvo obžaluje, da se je ta društvena reč raznašala po časnikih, namesti da bi se bila obravnovala po svojem društveno-pravem poti, to je, po knjigi, za pritožbe in želje odprti, po odboru in vel. zboru. — Sprejet z vsemi glasovi proti devetim. 4. Da se izbereta precej dva poslanca, ki obznanita g. Sovanu storjene sklepe, ter ga vprašata, ali ga je po tem zadostilu volja, od odpovedi, s ktero je društvu sta-novališče odpovedal, odstopiti in da prejet odgovor precej izporočita vel. zboru. — Enoglasen sklep. 5. Da se izbereta za to poslanstvo gg. Jož. Krsnik in Luka Svetec. — Enoglasno. 6. Naj se dosedanji prvosednik gosp. dr. Jan. Bleiweis in dosedanji odbor zopet izvoli. — Sklenjeno z vsemi glasovi proti pet6m. Razvidno je iz teh sklepov, kako mala je ,;Opozicija", ki se je zvirala po časnikih, namesti da bi se bila držala društvine poti, in vpisovala svoje želje in pritožbe v knjigo, ktera je v ta namen vedno na mizi v izbi za branje, ter se udala odborovim sklepom o njihovih željah in pritožbah. Glavni besedniki te „opozi-cije" bili so v zboru gospodjeFr. Levstik, dr. H. Dolence in A. Kunšic. — Trdno se nadjamo, da se v društvo vrne zopet ljuba sloga ali s tem, da se nasprotniki mirno udajo zborovim sklepom, ali s tem, da izstopijo iz društva, kar tudi v materijalnem oziru čitavnici ne bode na škodo, ker je domoljubni gospod Sovan po gosp. dr. Orlu poročil, da on plača letnino za vse, ki kot „malcontenti" stopijo iz čitavnice. Naposled še oznanjamo, da je g. Sovan gosp. poslancema odgovoril, da po imenovanih sklepih občnega zbora odstopuje od svoje odpovedi, in da g. dr. Orel omenjene sklepe v kratkem poroči dosedanjemu predsedniku in odboru. — ^Matica slovenska — razjasnilo — opomin,^ Te dni prejela je naša Matica od slavne Matice slovensko (slovaške) iz Banške Bistrice krasni diplom v priznanje, da je naša Matica v zvezo stopila ž njo ,^in dve letos izdani knjigi, in sicer: a) ,,Slovensko Čitanko", 518 strani debelo in b) „Razhovory o Matici slo venske j", ki ima 40 strani. — Pri tej priliki naznanjamo, da gosp. udje, ki so plačali letnino ali ustanovnino za drugo, to je, 1865. leto, še niso bili razglašeni po „Novicah." Hoče se pa to razglaševanje kmali pričeti. To bodi v razjasnilo zlasti nekterim poverjenikom na Štajarekem, ki so v skrbeh o poslanih 260 doneskih. — Ob enem še opomnimo^ da se bode začel tiskati ,;letnik** slovenske Matice, brž ko jej dojdejo primerni spisi. Da se ve število iztisov določiti, treba, da se stari letni udje in ustanovniki podvizajo s svojimi doneski za 1865. leto, novi pa ne odlašajo vpisati se. — Družba sv. Mohora nas je letos razveselila s petimi knjigami; te so: 1. Koledarček za 1866. leto, 2. Cvetnik, berilo za slovansko mladino, 3. Oglenica ali hudobija in nedolžnost, povest, za Slovence predelal France Zakrajšek, 4. in 6. enajsti in dvanajsti zvezek „8lovenskih večernic" za poduk in kratek čas. Mnogo lepega in tehtnega blagd je slavna družba spravila na dan. Za ude ljubljanske dekanije je petere te knjige prejel g. A. Lžsar; pri njem naj se toraj dotični udje za nje oglasijo. Da si udje prihranijo pot in skrb, pripravljen je imenovani dekanijski predstojnik te družbe precej pri oddaji teh knjig prejemati letnino za prihodnje leto. — Naš častiti rojdk gosp. Anton Heidrihje v Pragi, kjer se v konservatorji izobražuje v visi muziki, ravnokar izdal po besedah M. Vilharjevih prvo lepo kompozicijo za možki zbor in čveterospev pod naslovom „Vodniku", ktero živo priporočamo vsem slovenskim pevcem in pevskim družbam. Dobiva se ta pesem tudi v čitavnici naši po 10 kraje. — O zadevah slovensko-nemškega slovnika naznanja „Danica" to-le: „Lotili so se gosp. predsednik, stolni dekan dr. Pogačar, dela kar neutegoma, ter pisali slovenskim veljakom, zlasti gg. Miklošiču in Cafu, da bi blagovolila svoje bogate zbirke v porabo posoditi, domd pa se je obravnavalo z g. Zalokarjem zastran njegovega rokopisa. Gosp. Miklošič je po odgovoru že 4. dne u. m. z velikosrčno rodoljubnostjo kar precej izročil tudi svoj rokopis za odpravo — 4 debele foliante, ki so že kacih 14 dni v rokah gosp. predsednika, Gosp. Caf v odgovoru 16. dne u. m. si v čast šteje, da more k tako imenitnemu delu pripomoči. Z veseljem in s prijaznimi, cel6 delu koristnimi pogojami je obljubil svoje obširne in prebogate zbirke. Gospod predsednik sami so ga 23. dne u. m. na Ptuju obiskali, videli delo, ki je bilo skozi 30 let s toliko marljivostjo iz vseh slovenskih krajev zbirano, in v kterem po pi-savčevem zagotovljanji ni nobene skovane besede, ampak le take, ki so med ljudstvom , in ki ob času zbiranja še niso bile v besednjakih. Tudi ta zaklad se v kratkem v Ljubljano pričakuje. Tako tedaj so najbolj dragi in bogati viri za to imenitno delo nekaj skupaj, nekaj pa zanesljivo zagotovljeni. Vrh tega se pa pričakuje še mnogotere pomoči od več strani. Gospod Bile, na priliko, je obljubil poslati pregovorov in besed iz Notranjskega itd. Brž ko bodo poglavitni viri skupaj, se bodo naprosile potrebne delavne moči in prične se vre-dovanje in končno delo, ktero bo sicer še veliko veliko truda stalo, pa je tudi truda vredno.'^ — Po ukazu finančnega ministerstva se je 31. dan julija t. 1. finančna okrajna denarnica, dozdaj zedinjena z veliko colnijo v Ljubljani, razpustila, in colnija, dozdaj na Bregu, se je preselila na kolodvor železnice ljubljanske. Na Bregu je zdaj c. k. davkarija. — Gospodje bratje K o zle rji in njih gospd sestra, zaročena Obrezova, so pretekli teden kupili od g. Petra pl. Pagliarucci-a grad nad Ijubljano z vsem posestvom, ktero iznaša okoli 120 oralov; govori se, da so za-nj dali 70.000 gold. Za deželo je ta kupčija važna za to, ker se sliši, da bodo gospodje Kozlerji poleg ceste v Šiško na svojem novem posestvu naredili velikansko pivarnico (olarijo), da ne bo treba toliko graške pive (ola) vvaževati v našo deželo, in ker v pivarnicah ostaja veliko piče za pitanje (debeljenje) goveje živine, bojo s pivarnico združili velik pitavnjak. Tako se bo obrt-nijstvo lepo vjemalo s kmetijskim gospodarstvom, kte-remu bode obilna podpora dohajala tudi iz ljubljanskega mahu, kjer imajo gosp. Kozlerji velika posestva^ in če bode vse to na korist posestnikom, bode tudi na dobiček deželi. Dobro! — Gosp. dr. Jožef Kozler se je odpovedal no* tdrstvu.