Političen list za slovenski narod.
Po p«Sti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta (J gld., za četrt leta > gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
i t
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se no vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Trcdništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
l^tev. 279.
V Ljubljani, v soboto 5. decembra 1891.
Leti lili XIX.
Državni zbor.
Z D u u a j a , 4. decembra.
Pošte in telegrafi.
Po dovršeni razpravi o prvem poglavji trgovinskega ministerstva pričela se je še včeraj obravnava o poštah, telegrafih in poštnih hranilnicah. Poslanec Schlessinger govoril je o plačah uradnikov, ki niso v pravem primerji z njih veliko odgovornostjo in obilnim delom, ter je zahteval, da naj se tudi pomožni uradniki stalno nastavijo. Minister Bacquehem je odgovarjal, da se je v tej zadevi že veliko storilo ter je dal ob enem kratek pregled tega, kar se je zlasti zgodilo glede novih telegrafskih in telefonskih postaj. Wildauer je zahteval, da naj se minister podviza z rešitvijo glede poštnega poslopja v Inomostu, Adamek pa je tožil da nemški jezik prevladuje pri poštah in telegrafih na Češkem, in je zahteval narodno ravnopravnost tudi še pri poštnih hranilnicah. Nektere pošte ne razpošiljajo pisem s češkimi naslovi, češ, da adresata ne najdejo. Tudi to ni prav, da so marke izključno nemške, in odločno oporeka, da se pri vsaki priliki kaže nemški državni jezik. Prav obširno je govoril tudi baron D i p a u 1 i in razpravljal žalostne razmere začasno nastavljenih uradnikov pri poštni hranilnici, ki naj se stalno nastavijo. Za njim je bilo zborovanje ob polu šesti uri zvečer sklenjeno.
V današnji seji se je obravnava nadaljevala in sta prišla na vrsto poslanca Hoffmann in Gregorčič. Prvi je izrekel več želj v imenu svojih tovarišev in priporočal povikšanje plač poštnih uradnikov in stalno nameščevanje poštnih in telegrafskih mani-pulantinj, dr. Gregorčič pa je prav zanimivo in s splošnj.. pohvalo opisoval poštne razmere na Primorskem, kjer je premalo pošt in se ne ozirajo na ravnopravnost. Uradna pisma dohajajo nižjim uradom samo v italijanskem jeziku, kakor da bi bila Gorica glavno mesto Toskanskega. Slovenskih nakaznic in
dopisnic po trafikah skoraj ni dobiti in uradniki so I slovenščine dostikrat nezmožni; pisma s slovenskimi | napisi se pošiljajo v najbolj oddaljene kraje. Tako i je romalo za domače mesto oddano pismo, kjer je j v naslovu stalo „tukaj", na Ogersko v Tokaj. Tudi ' je naštel celo vrsto spridenih slovenskih krajnih imen | in konečno priporočal zboljšanje plač poštnih in tele-( grafskih uradnikov.
Govorila sta še poročevalca Rus o zboljšanju ' plač pismonoscev in Morsey o poštnih hranilnicah, ; potem je bil potrjen dotični proračun in se je pričela razprava o železnicah.
Popravek kneza Liechtensteina.
Skoraj vsi današnji listi očitajo knezu Liechtensteinu, da s svojim dejanjskim popravkom včeraj ni popravil ničesa, pa tudi ne preklical svojih besed, kar sta mu očitala že v zbornici Einer in Pichler. Da čitatelji prav razsodijo to reč, o kateri sem poročal že zadnjič, naj tukaj od besede do besede sledi njegov popravek.
Knez Lichtenstein je rekel: »Poslanec dr. Pichler je pričel svoj govor tako-le: » „V današnji seji smo slišali govor, katerega sem hotel pojasniti: toda med tem govorom je bila izgovorjena izjava, na katero moram takoj odgovoriti. In to izjavo, da je namreč naša stranka odvisna od velikega kapitala, je izgovoril princ Liechtenstein. Jaz poživljam svetlega princa Liechtensteina (poslanec Plener: Dokazati mora!), imenovati dogodek ali glasovanje, ko je naša stranka bila odvisna od velikega kapitala. (Poslanec dr. P o lak: Opravičiti se mora. — Dr. Plener: Nehajte govoriti, on mora takoj odgovoriti.)"" (Smeh na skrajni levici in v centrumu. — Dr. Lueger: Ta je parlamentarec! — Poslanec Klun: Kje pa je bil predsednik?)
Pri tej priliki hočem pripomniti, da si je g. poslanec pl. Plener, vodja levice, v tem trenotku razburjenosti, v kateri so bili tudi drugi gospodje,
prisvojil tudi posle, katere je doslej v tej zbornici izvrševalo predsedništvo. (Prav res! na skrajni levici in v centrumu.) On je poslancu ustavil govor in ' dal besedo poslušalcu. (Prav res! in veselost na skrajni levici in v centrumu.) Mislim, da sem ustregel želji visoke zbornice, ker nesem hotel kršiti opravilnega reda. (Prav dobro na skrajni levici in v centrumu.) Dalje je rekel dr. Pichler: »Prosim njegova svetlost ni odgovorila, torej imenujem njegovo izjavo neresnico."
Tu omenim, da izraz »neresnica" ni tako parlamentaren kakor »pomota, kateri bi bil umestnejši v takih slučajih.
Preidem na ono, kar je bilo povod vsej razburjenosti, in to so bile moje besede, ki se glase: »Naj bi se torej vse stranke, ki neso v nerazrušni zvezi z mobilnim kapitalom, naj bi se vsi poslanci, ki preko dnevnega reda gledajo v bodočnost in zro iz teb prostorov, polnih prepira, v daljni svet dela, naj bi se ti lotili dela." Gospoda moja! Mislim, da mi pritrdijo vsi navzoči poslanci, če trdim, da s temi besedami nesem hotel žaliti nobene stranke, temveč sem pozval vse, naj se z nami lote dela v pomoč našemu malemu obrtniku. Nauk pa je ta, da pade združena levica v trenotkih razburjenosti v ono brezobraznost, kakeršno sicer očita drugim strankoui. Sedaj pa hočem popraviti nekatere besede, ki so se čule v včerajšnji seji.
Najprvo mi je poslanec W r a b e t z očital, da nesem tako glasoval, kakor sem prej govoril, da namreč nesem glasoval za Plenerjev predlog. To je res, nesem glasoval, ali prepričan more biti, da ne vsled tega, ker več nesem bil v soglasju s predlogom, temveč ker sem zaradi važnih opravil bil daleč od Dunaja — moj Bog, vsak človek ima včasi zasebna opravila.
Dalje se je poslanec Exner v svojem govoru | skliceval na moje besede iu trdil, da sem jaz rekel, češ, da je Veliki Dunaj gospodarska zmota. Tega
LISTEK,
Mozaik.
vi.
Vseh podrobnostij seveda ne vem, vendar je to gotovo, da je bil prvi čin njegov, ko je vstopil v solzno dolino, ta, da je z akin k al. To prvo kin-kanje njegovo pa ni bilo zadnje. Položili so ga na blazinico. Počasi se je primuzal oče njegov, prijel ga za nogo, vščipnil ga v ličice, pomeril ga in po-tehtal, pa pomenljivo izrekel: »Junak bo, dolg je in močan, da je veselje." — In tedaj je pokinkal mladi slavljenec. Za očetom so se vrstili drugi gledalci.
Prišla je mala sestrica njegova, vspela se na prste in pogladila z ročico po mladi glavici, pa je rekla: »Mičkeu si, da te komaj vidim" In tudi n» to je pokinkal. — Polagoma so se razvrstile vse tete iu vsi strici; vsak je kaj dejal in na vse je mladi junak odgovarjal s kinkaujem.
Ostala mu je ta navada celo življenje. Od jutra do večera je kinkal. Karkoli je kdo rekel, na vse se mu je zagibala glava od brade do temena in nekateri so trdili, da kinka tudi tedaj, ko ga nobeden ne vpraša. Pri njem se je lahko videlo, kolikega pomena je kinkanje za človeško življenje. — Go-
voriti in k temu še pametno govoriti, je včasih človeku vendar-le treba, dasi se vzlasti dandanašnji poslednje ravno prevečkrat ne zahteva, in kaj hočeš, revka, če ti ravno v takem osodepolnem trenotju odreko možgani svoje sodelovauje. — Edina pomoč, edino nadomestilo za to je v tem, da posnemaš našega znanca. — Kinka j, moj dragi, in če zahtevajo v drugič besede od tebe, poki n k a j v drugič.
Dva soseda v rodni vasi našega kinkavca sta imela pravdo; znano pa je, da taki ljudje govore o svojej pravdi češče in poudarneje, nego rajni Katon o Kartagini. Tudi ujemu je ob vsaki priliki, ko se je kateri njiju sestal ž njim, pojašnjeval svoje pravice. In ou mu je kinkal; ko pa se je sestal s pro-tivnikom njegovim, kinkal je na njegovo plat. — Prvo iu najvažnejše pravilo kinkanja je namreč to, da se mora kinkati na vse plati. In v istini se kinka!
E, težko je, težko v naših časih, ko so ljudje tako strahovito razdeljeni, uganiti pravo. Od vseh strani se love bore človeške duše, tu za »člo-vekoljubnozmerjauje", tam zopet za » z m er-jajočo človekoljubnost", tu za društvo »rodoljubnega mačka", tam zopet za »mačkovo rodoljubje", tn za » n a ro d n ega Slo ven c a", tam za »slovenski narod" itd. brez konca in kraja.
Ljubi moj, pa povej, kaj si, če veš! Tema se ti dela pred očmi in godi se ti, kakor bi volil mej »zlatim polžem" iu »jaro kačo". Tam so huji in bolje vpijejo, tu so zopet pošteuejši, tam se bojiš blata in cestnega kamenja, tu — samega sebe. Kam boš, ubogi moj? — Edina rešitev ti je v kinkanju. Kinkaj sem in kinkaj tja, dokler tiglava trudna ne omahne!
Kinkavec je malokdaj po noči se vračal domov. Bal se je teme, ker je za kinkanje jako malo pri-Iožoa. A včasih se je vendar-!e zgodilo ! In ko je zalajal pes na eni strani ceste pri Mihčevi hiši, pokinkal je dobrovoljno Mihčevemu psu, ko pa se je oglasil na drugi strani Jakčev, pokinkal je Jakče-vemu. Tako se je rešil vselej, kedar sta bila psa priklenjena. Sicer se mu je pa slabo godilo. Vzlasti nekoč mu je huda predla.
Kinkavec je moral do svoje koče iti mimo »Naprednikove" hiše. Naprednikovci so namreč zagra-dili vsa druga pota in kdor ni imel poguma v slovenski vasi predreti plotu, moral jo je na vsak način mahniti mimo »Naprednika". Mirna pot v vas bila je tedaj le ena; imenovala se je »narodna ulica". Po njej jo je koračil tudi kinkavec; po dnevu ni bilo sile; ko se je približal Napredniko-vemu poslopju, snel je klobuk z glave iu jel je kinkati. Srečuo jo je izpeljal. Toda nekdaj se je stoprav pozno v noč vračal domov. In tedaj — Bog
nesem rekel. Veliki Dunaj je sam na sebi prava ' naredba, toda to trdim, da so se nped osnovanjem 1 Vel. Dunaja vršilo gospodarska zmote. (Dr. Lueger: Gotovo, in sicer največje!)
Tudi je poslanec Exner skušal dokazati, da svojih govorov na volilnih shodih ne vtemeljujeip z dokazi. Obžalujem, da moram sedaj navesti dokaze, česar tedaj v svojem yoliluem okraju negem storil, ker je vse istinito. (Pritrjevanje skrbni levici iu v centrumu.)
Ker torej želite, in le zaradi tega sklicujem se na ono okrožnico, ki je bila objavljena pred volitvami, s katero so se nabirali doneski za volilne troške liberalne stranke. (Dr. Lueger: Jako zanimivo!) Na tej okrožnici so bila le nekatera imena velikih kapitalistov, ki so podpisali velike svote za liberalno stranko.
Na tej okrožnici, katero je podpisal jeden Vaših voditeljev, spoštovani g. predsednik baron Chlu-m e t z k y (Smeh na skrajni levici in v centrumu), so podpisali: — jaz imenujem le najvažnejše — brata Gutmanna (Cujte! na skrajni levici) 15 000 gld., g. \Viener 8000 gld. (Dr. Vašaty: Unsere Lait!), g. Witgenstein 5000 gld. (Dr. Lueger: Ta je češki Witgenstein!), g. Konigswarter 10.000 gld. (Cujte! Čujte! na skrajni levici), g. Reitzes 5000 gld. (Dr. Lueger in dr. Gessmann: Ta je Tramway-ReiUes!), g. Springer 5000 gld., g. Mauthner 6000 gld. (Dr. Gessmann: Ta je pivovarski Mauthner!), g. Torsch 6000 gld , g. Popper 3000 gld. (Klici na skrajni levici: Ta je lesni trgovec!), g. Lieben 2000 gld. (Nemiri na levici. — Klici: Ali so to dokazi? — Dr. Gessmann: Da! — Klici na levici: Pa tudi Vi plačujte! — Dr. Gessmann: Mi nimamo velikih kapitalistov! — Wrabetz : Ali Vi vse zastonj dobite? — Velika razburjenost na levici. — Predsednik zvoni. — Dr. Lueger: To je lepa prikazen, ta tramvajski Reitzes! — Smeh na skrajni levici. — velik nemir.)
Zasledujmo naše narodne nasprotnike.
m.
Poglejmo nekoliko poročilo o glavnem zboro-vaoju nemškega „Schulvereina" v Celovcu dne 28. juuija 1891. Tedaj je o šolah poročal skupščini I. podpredsednik dr. vitez Kraus, znani državni poslanec. Kar se tiče nas Slovencev, je pomenljivo, da »S^hulvbrein" svojo šolo razširil z 2. razredom pri sv. Ilju, za-njo je moral vravnati šolsko poslopje. K temu delovanju jih veže oporoka dr. Mei-cheuitscha (pragermansko ime!), odvetnika v L;pici, ki je bojda volil družbi do 30.000 gld.
Za otroški vrt v Ormožu kupil je primerno hišo. Šolsko poslopje v Slatini je tudi izgotovil. Društvo je obračalo osobito pozornost na ohranjenje nemštva na spodnjem Štajerju. Društveno vodstvo se bolj nagiblje k nazoru, naj se za mestice in trge osnujejo popolnem nemške šole, naj se varuje nemški značaj krajnih šolskih svetov; tako bo tudi ljudstvo z dežele v občevanju s tržani dobilo hrepenenje po nemščini.
Koroško pa smatramo — dejal je dr. Kraus — vkljv^b tožbam, ki se čujejo vsako leto enkrat na Dunaju «a tako, nemško deželo, da naj zadostuje zagotovilo: Kadarkoli bodo nemški Korošci v šolskih ft4^evah potrebovali pomoči društvene, vselej jo bodo |?8li.
V gorici je nehala protestautovska nemška šola, Irar verska občina ni hotela državno izpraša-nega učitelja l^g^iti. Prišlo bo do splošne nemške šole. katero hoče društvo toplo podpirati.
Pohvalno mora omenjati razvoj nemškega šolstva v Ljubljani. Ljudska šola in zabavišče prav dobro uspevate. Na Kočevskem se polagoma vzbuja narodna zavest. Lepa šolska poslopja jim je družba oskrbela. Pred 10 leti štelo se je v Dragi 78 Nemcev in 158 Slovencev, letos 237 Nemcev in 24 Slovencev, v Travi (Obergrass) 52 Nemcev in 111 Slovencev, zdaj 153 Nemcev in 14 Slovencev, v Srednji Vasi (Mittergrass) 65 Nemcev in 105 Slovencev, zdaj 143 Nemcev in 55 Slovencev. Ljudsko štetje sta vodila dva pravilno uradujoča Slovenca! Tako dr. Kraus. Naši časniki so pa v vse drugačni luči opisali dotično štetje.
Skupščinar Widhalm se je pritoževal, da imajo nemški prebivalci spoduještajerskih mest in trgov to nesrečo, da morajo biti z okoličani, ki so večinoma Slovenci, všolani v isti šolski okraj; ker je prva leta pouk slovensk, odtujijo se večkrat otroci nemških starišev, da postanejo Slovenci ; zato naj bi imeli Slovenci in Nemci vsak svojo šolo. Nekateri Laščani so torej prosili pomoči nemško društvo, ki je po svojem referentu dr. Wolffhardtu dovolilo 14.000 gld. za zidanje šolskega poslopja, v katerem se bo gojil izključno nemški učni jezik. Za to se vodstvo javno zahvali. — Tu se pa nič ne omenja, ali bo ta šola samo za nemške, ali tudi za slovenske otroke.
Pri tem zborovanju prečital je dr. Burger iz Kočevja znano pismo Kreinerievo, v katerem čestita društvu na vspehih. — Ljubljanski podružnici ste pa stavili predlog: Glavni zbor naj izreče svoje obžalovanje radi napadov društva v nižjeavstrijskem deželnem zboru in se zavaruje zoper trditve, kakor bi bilo društvo mejnarodnega pomena in prevejeno s kozmopolitično sapo. Glavni shod zavrača take zmote in prosi vse nemške rojake, naj nemškega „Schulvereina" ne vlečejo v politično borbo, nego ga naj krepko podpirajo. Po pojasnilu predsednika dr. Weitlota je bil ta predlog vzet na znanje.
Kakor prejšnja leta, tako so bili tudi pri tem zborovanju zastopniki z Nemškega, katere je prvomestnik še posebej pozdravil: neko gospico Avgusto Schulze iz Berolina in zastopnika splošnega nemškega „Schulvereina" prof. dr. Seidlitz-a iz pruskega Kraljevca, ki je tudi pri komersu napil veliki, celi, dragi domovini nemški.
Ta profesor je bil tudi prejšnje leto pri zborovanju v Lincu, poleg njega je prvomestnik pozdravljal še posebej goste iz Nemčije: Dr. Saag-nerja iz Gdrlitza kot zastopnika splošnega nemškega „Scbulvereina", direktorja Raaba iz Monakovega kot zastopnika društva v obrambo Nemcev v inozemstvu, dr. Grossa z Badenskega in starega prijatelja
pomagaj! Pri Naprednikovih sicer niso imeli psov, ker sploh ni bilo pod streho štirinogate živine, kočur za psa pa so vendar imeli. Skušenejši in trdnejši Naprednikovci so se vrstili in vsako noč je drugi zlezel v kočur in čuval po svoje dragi dom. — Tisto usodepolno noč je imel to službo doktor Pravica. — Počasi stopa naš kinkavec mimo ko-čurja; a tedaj zagrmi nad njim pazljivi čuvaj: »Absolutna narodnost". Strese se naš junak in zakinka. Bila je pa tema tisto noč. Zato je še huje zarohnelo nad njim »smrt črnim"; tudi na to je zakinkal, a tudi sedaj se ni videlo. In v tretje je zarujovelo nad njim »vera v žepu", in v tretje je zakinkal bore kinkavec in se hotel splaziti dalje. A ni šlo. Iz kočurja je planil nanj doktor Pravica in z velikim krikom ga je vlekel skozi vrata Na-prednikove hiše.
»Sovražnik je tu, vsa naša gesla sem mu za-klical, a ničesar mi ni odgovoril. Vstanite — sodit!" Prižgali so luč in za mizo so se zbrali svetega maščevanja željni Naprednikovci. — Na klopi pa je čepel naš kinkavec in tresel se je, tresel kot trepetlika. »Fanatičen ni," omenil je eden starejših. »Ne \e se, poskusimo," odgovori gospodar in zarujove nad njim: »Cloveče borno, ki nisi vredno, da gledaš v prvaško lice moje, odgovarjaj za menoj, če ti :e mar življenje!"
»Z Davče modrost, s hribov svetloba!" Jetnik je milo pokinkal. »Premalo —govori!" zavpil je nad njim. In trikrat je moral ponavljati s tresočim glasom strahoviti rek: »Z Davče modrost, s hribov svetloba." — »Ni nevaren; bo — bo —so si zatrjevali Naprednikovci za mizo.
»Dva sta prvaka in ni jih več." Tudi to je zajecljal bore kinkavec. »Dva sta prvaka i n n i j i h v e č ", šlo mu je že skoraj na kremžo. »Mislim, da te smemo spustiti dalje; še zapel boš z nami." — In gospodar je začel ganljivo in navdušeno :
„Le zvoni zvon, Z naprednih lin! In vzbujaj mi na brus Na gnus spomin!"
In ž njim kinkavec in s kinkavcem vsa slavna družba!
Spustili so ga! Od tedaj je bilo iz njega le pol kinkavca. Na Naprednikovo plat ni več kiukal, ker se je bal, na nasprotno pa je še kinkal, še kinka in bo kinkal, dokler ne napravijo ž njim po vzgledu Naprednikovcev. Kinkavcev pri Naprednikovih ne trpd! Morda se naučd tega tudi drugi od njih. In tedaj kinkavcem — žalostna roajkal	M. V.
dr. Hedingerja iz Stuttgarta, kateri je mej zborovanjem kot jubilejni dar % ^irten^Akeg^ 050 mark izročil prvomestniku dr. "^eitlofu. Badensk$ deželna zveza pa je telegrafično nakazala 1000 g^k kot jubilejni dar.
IV.
Ozrimo se zdaj če na del^v^pje »Schulverei-novo" po naših slovenskih deželah! Njegova izvestja meseca avgusta t. 1. ^ 40 «am v svojem pregledu podajejo zanesljivo gradivo, ki velja za preteklo upravno dobo do konca letošnjega maja. Mej družbenimi šolami se tu našteva:
Na Štajerskem: Sevnica, ustanovljena 1. 1882. in pozneje razširjena. St. XIj (St. Egidi), ustanovljena 1. 1889., pozneje razširjena.
Na Kranjskem : Ljubljana, ustanovljena 1. 1885., pozneje razširjena v 4razrednico s pravico javnosti. Maverl (Maierle), okraj črnomaljski, ustanovljena 1. 1882., jednorazrednica s pravico javnosti.
Otroški vrtovi. Na Štajerskem: Ormož, ustanovljen 1. 1888., Slovenska Bistrica, ustanovljen I. 1884.
Na Kranjskem: Ljubljana, ustanovljen 1. 1884., Tržič, ustanovljen 1. 1886., Zagorje, ustanovljen 1. 1887.
Podpirane šole: Pekre pri Mariboru, privatna nemška dvorazrednica s pravico javnosti. Na Kranjskem: Kočevje, šola za lesno industrijo, v Domžalah plača učiteljice. — V Gorici evangeljska nemška šola, po njenem prenehanju pa od neke družbe ustanovljena nemška privatna šola. — Na Koroškem: Podpora za Kotmaro Vas.
Podpirani otroški vrtovi: V Gelju in v Brežicah. Na Koroškem: V Železni Kaplji za vzdrževanje nemškega privatnega zabavišča. — Na Kranjskem : V Kočevju za vzdrževanje.
Za nadaljevalni obrtnijski in kmetijski pouk daje nagrado v Vojniku in Vitanju. Za glasbeni pouk pa v Celju, Ptuju in Kočevju.
Šolska poslopja so ali lastnina društva, ali so bila vravnana za šole ali se je kaj prikupilo : Na Štajerskem: Rogatec, Slatina, Laško, Ormož za otroški vrt, Sevnica, šolsko poslopje iz daru dr. Aussererja, Št. Ilj, Sladka Gora (Stlssen-berg). — Na Koroškem: Podklošter, prostor za telovadbo, Vrata, zemljišče za šolsko poslopje. — Na Kranjskem: Kočevje za lesno šolo, Ovčjak, Svetli Potok pri Koprivniku, Maverl, Grčarice.
Šolsko pohištvo je društvo oskrbelo v Ukvah na Koroškem.
Za knjižnice in učna sredstva je »Schulverein" podaril: Na Koroškem: Železna Kaplja, Sv. Filip, Št. Mohor, Trdnja Vas, Štebenj na Žili, Trbiž in Ukve in še razne šole v jezično-mešanih krajih. — Na Štajerskem: Zgornja sveta Kungota, Pekre, Vuzenica, Sv. Duh v Ločab. — Na Kranjskem : Kočevje, Srednja Vas (Mitterdorf), Reichenau, Nemška Loka (Unter-Deutschau), Zdi-hovo (Unterskril).
Doplačila k učiteljskim plačam : Na Štajerskem in Kranjskem po 3, na Koroškem 2. Častne darove iu jedenkratno nagrade: Na Štajerskem 6, na Koroškem 10 in na Kranjskem 2.
Politični pregded.
V Ljubljani, 5. decembra. N©£r»2aJ© dež®!®«
Tridentinski škof o volitvah. V južuih Tirolah imajo kmalu volitve za deželni zbor. Knezoškof Valussi je izdal ob tej priliki na svoje duhovnike pismo, v katerem med drugim pravi: »Moralne iu materijalne koristi, za katere se je boriti na volilnem torišču, velike so važnosti in zato se smeio izročati le zmožnim in pred vsem vestnim iu v resnici krščanskim možem. Od duhovnikov naj zvedo ljudje, da njegovi zastopniki nimajo skrbeti le za gmotno blagostanje dežele, marveč da morajo, in sicer v prvi vrsti, biti pravi katoličani in zvesti podložniki svojega plemenitega vladarja. S temi lastnostmi se ravno odlikuje naše domače ljudstvo. Ako torej kandidat hoče res ustrezati prepričanju našega ljudstva, mora nasprotovati onim, ki bi radi stoječ nekako v sredi in neodločni krščanska načela združili z liberalnimi, ali kakor pravimo: »Coll' accendere una candela a San Michele ed uu' altra al suo avversario" (Sv. Mihaelu prižgati svečo, a ob jednem tudi njegovemu zoperniku). Pri tem vsikdar trpč ie katoličani. — Glede postopanja pri volitvah poudarja, n»j se vrši jedino in složno, izginejo naj vse osebne malenkosti, in vsak se mora radovoljno podvreči, ako to zahtevajo občne koristi.
iPriloga 879.-žrtev. »Slovenca" dn^ 5. decembra 1891.
— Brez dvoma bode to res apostolsko pismo' ugodno vplivalo na volitve ter pripomoglo, da dobijo italijanski Tirolci odločne katoliške , poslance ' v deželni zbor.
Pdlfaki. Nekateri naši politiki to, da je poljski klub izrekel se za obstanek !Boheimartovega kluba, tako i tolmačijo, da se Poljaki< boji vehkega slovanskega kluba, ki bi se pozneje* osnoval in bi bil nevaren nemški levici in Poljakom. To tolmačenje je pač popolnoma krivo. JŠaj bi se ta klub tudi zjedlnil z nemškimi konservativci in protisemiti, vendar se Poljakom ni bati, da bi mogel dobiti večino. Vse drugi -uzrok je, da se Pol|aki boji razpada in ta je, d3 bi po razpadu Hohenwar-tovega-kluba postali bolj odvisni od levice, kateri pa prav ne zaupajo. Jako pomenljivo ja ,pa, da tisti naši politiki, -ki sedaj .zabavljajo-proti nemškim konservativcem, vendar računajo na to, da bi jih ti so-vraženi »klerikalci" v opoziciji podpirali. Ce so nam nemški konservativci potrebni, je pa pametneje, da sedaj ostanemo nadalje ž njimi v zvezi v iHohen-wartovem klubu, nego'bi pozneje njih zveze iskali. S.cer pa tudi ue smemo pozabiti, da se bode število »nemških konservativcev tudi zmanjšalo, če pride liberalca vlada. V gorenjeavstrijskem veleposestvu bodo zopet zmagali liberalci, ker je v tej volilni skupini večina odvisna od tolmačenja volilnega reda. Pa tudi ni gotovo, da bi češki veleposestniki'vsi ostali zvesti konservativni stranki, vsaj nekateri mej njimi se že sedaj malo nagibljejo proti levici. Ko bi,pa konservativna stranka bila slabša, bi tudi tie mogla nam toliko koristiti. Po tem takem bi Slovenci in ne le Poljaki bili na slabšem, ko bi Hohen-wartov klub razpal.
Staročehi. Mladočehi iu pa tudi nekateri drugi .politiki zvračajo krivdo za vse slabo, ki se .prigodi na Češkem na Staročehe. Tako so celo Staročehi krivi, ker so se nekatere čt-šse občine izrekle, da-hočejo ostati pri nemških okrajih. Te občine imajo namreč nemške občinske odbore. Vsak razsoden človek pač vi, da ni v moči jedne same stranke, da bi iz občinskih odhorov izrinila Nemce. Sicer pa na javno .mnenje na Češkem sedaj bolj vplivajo Mladočehi in bi se zatorej tudi njim za to lahko nekaj krivde pripisovalo. Zdi se pa nam, da je tudi prepir mej Staro- in Mladočehi nekoliko temu kriv. Obe stranki obračali sta pozornost Ie drugim stvarem, občinske kot manj važne sle pa zanemarjali. Kdo je pa ta prepir prouzročil, pa pač ni treba razkladati. Sicer pa nikdo ne more oporekati, da deželni odbor, v katerem imajo večino Staročehi, z vso odločnostjo brani češke koristi pri razdelitvi okrajev
Ogeraka. Ugronova frakcija je že začela pripravljati se za volitve. V oklicu do volilcev je razvila svoj program. Jedro tega programa je, da se odpravite delegaciji in Ogerska se v vseh stvarlh, izvzemši vladarjevo osobo, popolnoma odloči od Avstrije. Sicer pa pravi ta stranka, da se bode udeleževala zborovanj delegacije, dokler se ne odpravi, ker se jej potrebno zdi, tudi na tem mestu zagovarjati pravice Ogerske. Jako zapeljiv je pa program te stranke aa -druge narodnosti, obets namreč jed-nakopravnost vsem narodnostim. S tem hoče ta stranka slovanske in rumunske volilce vjeti na svoje limanice. Koliko tje verjeti tem obljubam, je pač jasno iz tega, da je vodja >te stranke, Ugron, sam še nedavno na shodu nekega kulturnega društva govoril, da se premalo stori za madjariza-cijo. V teoriji tudi ogerska vladna stranka ni proti narodni jednakopravnosti, vsaj jo ije še v ustavi za-gotovlia, ali drugače je pa v dejanju. Ravno taka nzlika mej teorijo Tn prakso bi pa delala Ugronova stranka, ko bi dobila vajeti v roko.
Tfflaujp držav©.
Carigrajski p atrij ar h je baje nazaanil srbski vladi, da bode v kratikem aa Makedonijo imenoval jednega srbskega škofa. Bolgarom ne bode prav, če se ta vest potrdi.
Rusija. Glad je vedno večji, zaradi tega pa tndi mej prebivalstvom velrka nevolja. Trgovci imajo žita p® magacinih, pa ga z« primerne cene prodati ne hotl. Komisija, ki se je osnovala v Peterburgu, da pretresava, kako bi se stradajoči m pomagalo, feoče priporočati, naj se po magaciuih spravljeno iito na državne stroške razlasti, kakor se razlaščuje aemlja za grajenje železnic. To bi bilo vsekako priporočati, ker bi potem hitro se znižale žitne cene.
Francija. Odsek j« Bklenil, priporočati, da se volitev poslanca Lafarguesa v Lille-u potrdi. Bojen je res na Kubi, ali njegov oče je bil Francoz. Da vojaščine ni služil v Franciji, je res graje vredno, ali zaradi tega ni zgubil francoskega državljanstva. Ne vi se pa, le bede tudi zbornic« tega unenjs.
Izvirni dopisi.
Iz Celovca, 2. dec. (K ljudskemu Štetju,) Zdaj ko so večjidel že znane številke zadnjega ljudskega štetja, jeli so nemško-liberalni in nacijotoalnl listi po vrsti tarnati, jadikovati, ter tožiti o malomarnosti svojih nemških sorojakov, ki se svojega .vivišenega" nemštva in dulžnostij, koje jim nalaga
baš to „neraštvo", bajl ne zavedajo dosti. S pravo slastjo udrihajo seve ob tej priliki čez »hudobne" Slovane, ki se vkljub vsem sladkim vabilom Nemcem na ljubo še nočojo pddati v »penzijon," t. j. •ki ne marajo še z vso svojo prtljago vreči se v obširno naročje matere Germanije.
Kaj pa se je pri ljudskem štetji tako strašnega zgodilo, da so t', sicer tako mirni in pohlevni ljtidjl tako razkačeni? Je-li morda že »Hannibal ante por-tas," so li Slovani že vso Avstrijo postovanili?
Vkljub vsemu nemškemu višjemu računoslovju ob ljudskem štetju, nemštvo v zadnjih 10 letih ni samo ne napredovalo, temveč primeroma celo — nazadovalo za 0'7 l°/0. »Hinc illae lacrimae!"
Zato se ti ljudje tako hudujejo nad desetletno spravno dobo, ki nemštvu ni več dopuščala, tako nesramno šopiriti se na škodo ne-nemških narodov, in ki je zabranila, da nemško liberalna pšenica doslej ni še dozorlla!
Ne bodem še posebej poudarjal, da številke gledl „občevalnega jezika" nemajo nobene veljave; pisalo se je že dosti o tem.
Kar se tiče koroških Nemcev, tolaži jih še to, da številke zadnjega ljudskega štetja ua Koroškem kažejo napredek nemške narodnosti nasproti slovenski. Z mnogim veseljem konstatuje urednik celovških „Freie Stimmen"*), glasila koroških laži-llberalcev in nemčurjev, da si je nemščina pridobila več "veljave nasproti slovenščini ua Štajerskem, Koroškem in Tržaškem. Kazi mu to nedolžno veselje le zanj sevl trpki faktum, da je nemškutariji že precej odklenkalo na Kranjskem, in s kislim obrazom omenja strašno vest, da se je na Kranjskem naštelo samo 28.033 Nemcev, (1359 manj nego 1. 1880.) na Goriškem 2159 (464 manj.) Hudo peče naše »liberalne" nasprotnike, in to kažejo ob vsaki priliki, da so na Kranjskem Nemci že tako pozebii.
S posebnim zadovoljstvom navdaje, kakor omenjeno, g. .Dobernika to, da je slovenski občevalni jezik na Koroškem nazadoval za 1222 »jezikov," a število »Nemcev" pomnožilo se za 13.012 oseb. Kako se je do teh posledkov prišlo, ne bodem še posebej poudarjal.
Šteli so pri nas večjidel »napredni" učitelji in občinski pisači, ki so seve natanko izvrševali ukaze »liberalnih" matadorjev, ter »rešili" za nemštvo, kar se je le dalo rešiti!
Svojo jeremijado o zadnjem ljudskem štetju sklepa imenovani liberalni vrednik se bobnečo frazo:
»Narod, kakor slovenski, katerega je vlada nad deset let božala in na vsak način pospeševala in kateri .je pokazal tako malo napetosti, da se -njggov jezik ne razširja v primeri z naraščajam prebivalstva, nema pravice do imena »narod", s katerim mora računati prihodnjost. Ker umetno slovenjenje ni imelo povoljnega vspeha, zdi se 'nam, da so resnične poslanca Dumreicherja ostre besede: Vlafla si je navalila kletev smešnosti, ko je Slovencem pripomogla do slovstva."
Toliko laži in natolcevanja združiti v dveh stavkih more res le zagrizen, nemškutar a la Do-bemifc! — Gabi se nam, da bi take besede še nadalje komentirali! Postavili smo jih le sem v prevodu slovenskim rojakim v dokaz, s kakšnimi nasprotniki morajo koroški Slovenci biti narodno borbo kakšno je mišljenje in pisava ljudij, ki nosijo na Koroškem veliki zvonec in delajo »javno menje."
črtite Prage, dni 2. novembra. (O stradaji š -o 1 s k i mestni mladini. — Češki duhovnik in »Šolska M*ti'ca".j) Vvlifro n/fešto zdi se mi, kakor rodbina, koj-o drtfžbenl tMi In postava često proti njeni Volji prfrHorota, da fttvUje krvave novce na takozvano drbžbeno reprezthlafcijo. Toda za tem -če robni m sijajem in ležernostjo A* ble-stečih parketih skriva se če6to i težka skrb is strah, kako bode jutri in kaj pozneje.
Te dni sem čital po praških novinfeb obširen vspored plesov, plesalnih zabav, venčkov itd. za prihodnje predpustno obdobje, a nehotl sem se spomnil svetonikolajskega obdobja, koje ee te dni vrši po praških otroških oskrbovaluitah tiho in brez hrupa.
Ba t« uboge otroke revnih in v pomanjkanju živečih starišev, kateri na tem božjem svetu nimajo
*) Prijatelj ml jih je nazival dosledno »Freoho Stimmen" — in je b tem pravo zadel 1	Dop.
nikogar, da bi se'vsaj 8 kakim malim darCem ndnje spomnil, je to vselej velik in ilepozAben dan. "Takih tihih slavnostij bode zdaj cela vrsta, a v tem šum-nem pripravljanju za plese se malokdo z&rije zmeni.
Samo v teh postfanških poslopjih sejejo rnidostne in zadovoljne poglede v odi malim, kojim bi morala biti humaniteta druga mati in vzgojiteljica, kakoršna je bila pokojna in nepozabna gospa Riegerjeva, največja dobrotnica revni šolski mladini v našem mestu.
»Oni 60 naraščaj in podstava vsi družbi, in nje prva in sveta dolžnost je, da zdnje skrbi in strogo pazi na to, da se mld-nje ne prikrade n»-rednost", reklo se je nedavno v francoskem parlamentu o otrocih, pred vsem o pariških.
V	vseh velikih mestih ima razkošje pod seboj nepregledne kleti, po kojih se krči iu taji siromaš-nost iu skriva beda. Silno bi se varal, kdor bi trdil, da so prekrasne in drage šolske palače že vse, -kar se je moglo učiniti za deco in njih vzgojo. Baš nastajajoča doba velikih rodbinskih praznikov otroških odkriva globoko zevajoče rane, skrite v krogih družbe naše. Samo Praga ima skoro tri tisoč otrok v svoji sredi, za koje mora skrbeti, da opoldne — niso lačni!
D tej žalostni istini še pojma nima marsikdo Tisoč in tisoč rodbin je tu v mestu, kojim kratek odmor še toliko ne pripušča, da bi se Čleui jedne in iste rodbine opoldne zbrali skupno okoli mize. Glava rodbine.je na jednem koncu mesta, mati na drugem, in ta otroke se skrbi, ako se pošljejo v šolo.
Na novih stavbah v 'praških predmestjih se vidijo opoldne ljudje, speči pod odri med gradivom in stavivom z opeko pod -glavo. To so rodbinski očetje, koji ne morejo opoldne domov zaradi velike daljave in koji zvečer obedujejo in večerjajo za-jedno.
In taki trpki usodi izročeni so i njihovi otroci. To so usmiljenja vredne sirote v nepregledni množici onih otrok, koje vodijo v šolo in iz šole pestunje in služkinje, in kojih dom& čaka ljubeznipolni naročaj. Takih sirot ima naše mesto nad tritisoč! . ..
Vzvišeni in plemeniti nalog, v kojem se pojavlja materstvo, skrbeti namreč opoldne za te črviče z gorkim obedom, prevzel je damski odbor za pre-skrbljevanje ubogih šolskih otrok s brano. V teh šolskih obednicah ali jedilnicah zasidrana je glavna in jedina podpora vseh pedagogiških načel, kojim strašna rana je — glad! Dandanes ima praško mesto glede tega humanitarnega vprašanja za deco sloveče ime izvan mej naše države. To je Pragi ponos, koji jo čini plemenito.
Baš v poslednjih dnlh osnovali so po nekaterih mestih tujih držav slične odbore, kojim je svrha blaginja in boljša usoda ubožnih in stradajočih otr6k. Dva izmed teh damskih.odborov, in sicer jeden v Peterburgu in drugi v Srbiji, zaprosila sta .predsednico praškega gospejnega odbora, naj jima dopošlje nadrobni opis poslovanja, osnovanja in društvenih pravil.
»Beda se kakor povodeuj vali po vseh ulicah v mesto," — slove jeden dopis, — in preplavlja v prvi vrsti najnižja, najrevnejša bivališča. Po Vašem plemenitem vzgledu hočemo postaviti zopvr navale vsaj jeden jlz, ter Vas prosimo pomoči in sveta."
V	harmonične odmeve bodočih rodbinskih praznikov je ta glas in zavest gledl poštenega delovanja na tem velikem in pustem polju ljudske bede krasna vložka. . . .
»Kako 6e bode Praga bavila v prihodnjem predpustu?" . . . stalo je torej v novinah. . . . Dobro, vrlo, da so še ljudje na svetu, ki bodo skrbeli za najnežnejše iu najmanjše praške siromačke, pomneč znane besede: »Stradajoči otroci so velika obtožba vse ljudsko družbe!" . . .
Kako pa češka duhovščina skrbi za »Skolsko Matico", bodi konečno v dokaz list, kojega je poslal te dni neki češki duhovnik ob narodni periferiji na-pominanemu društvu. List sl6ve: »Po poštni nakaznici pošiljam sto goldinarjev in pristopim »Matici šolski kot člen. Darovavni novci ti so trdo prisluženi s hojo v šolo, — v češko šolo na jezikovnem mejniku. Kar sem prej samo domneval, to zdaj vidim z lastnimi očmi: kaj je namreč češka šola češkim otrokom in njih češkim starišem v pomešanih krajih. Mnogo je rešila; mnogo, jako mnogo moro še rešiti, kar bi bilo inače za nas izgubljeno. In zaradi tega pošiljam češkim otrokom te
prihranjene novce, da se s pomočjo »Matice" iz njih vzgajajo trdni zuačaji, držoč se po očetih po-dedovaue vere in jezika, da duše v stiskah dvigajo k Bogu, s srcem pa ueupogueno ljubijo domovino. Prosim, uaj se omeni, da to svoto daruje češki kapelan N. N., in naj se osvedoči resnica, da češki duhovnik v narodni dolžnosti noče zaostajati za nikomur!"
Diii
levne novice.
V Ljubljani, 5. decembra.
(Presvetla cesarica) se je včeraj zjutraj ua ladiji „Miramar" pripeljala v Miramar pri Trstu, kjer ostane dva dni.
(Vžitninska dražba.) Duš 3. decembra t. I. vršila se je pri c. kr. finančnem ravnateljstvu za Kranjsko v Ljubljani javna dražba zakupa gledš pobiranja vžitnine od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa za 1. 1892., oziroma tudi 1893. in 1894, pri kateri so zakupniki ostali: dežela Kranjska za okraje Brdo, Idrijo, Krško, Kočevje, Rateče, Kamnik in Kostan jevica ; g. J. D e k 1 e v a za okraj litijski; g. Pran Fišer za okraje Radovljica, Zatičina iu Tržič; g. D. Makar za okraj metliški; g. Anton žužek za okraj Vel. Lašiče; gg. P i n t a r in B o j a n e c pa za okraj trebanjski.
(Katol. tiskovnemu društvu) poklonil je čast. gosp. župnik Mihael Bogo lin v pospeševanje družbenih namenov že drugič velik znesek — štirideset goldinarjev; od nekega drugega gospoda na Dolenjskem, ki noče, da bi se imenovalo njegovo ime, došlo je pa odboru v isti namen trideset goldiuarjev. Obema darovateljema ljubi Bog obilo povračaj dobroto!
(Premeščenje notarjev.) Premeščeni so notarji, in sicer g. Viktor Rozina iz Kostanjevice v Mokronog, g. Aleksander Hudovernik iz Kranjske Gore v Kostanjevico in g. R. Bežek iz Tržiča v Žužemberk.
(Premeščen) je č. g. V. Vi der g ar, kapelan v Polhovem Gradcu, v Št. Jurje pod Kumom; č. g. Ivan Volk s Trebelnega v Polhov Gradec.
(Slovensko gledališče.) Jutri se bode predstavljala veseloigra v treh dejanjih „Konkurzi gospoda notarja." Češki spisal Jan Vivra. Preložil Ivan Gornik.
(Dar.) Knez Hugon Windisch-Graetz, graščak pri Planini, je revežem logaške župnije podaril 40 gld.
(Ošpice) se po Ljubljani med otroci jako širijo. Mestno nemško dekliško šolo so morali začasno zapreti zaradi te nalezljive bolezni.
(Zaveza slovenskih posojilnic) je imela dne 19. novembra v Celju občni zbor. Prejeli smo daljše poročilo, katero pa moramo za danes odložiti.
(Z Dunaja) se nam piše: Znani kavarnar gosp. Karol Sch war z (I. Stubenbastei Nr. 2), kamor so radi zahajali dunajski Slovenci, se je dne 12. novembra t. 1. preselil in ima svoje prostore: I. Stubenbastei 1., katero je prav ukusuo in velikomestno priredil.
(Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda) v Ljub. ljani je imelo dnč 2. decembra svojo LI. sejo. Navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. vitez Bleiweis, Ivan Hribar, Mat. Močnik, Ivan Murnik. Luka Svetec (podpredsednik), dr. Jos. Vošnjak (blagajnik), Andrej Zameji c, Anton Ž log ar (zapisnikar). Od nadzorstva: Ivan Vrhovuik. — Blagajnik naznanja o denarnem stanju, ki se z ozirom na to, da se je v tem letu že več izdalo, nego prejelo, in da skoro tretjina podružnic še ni poslala letošnjih prispevkov, ne more imenovati ugodno. Uljudno se prosijo slavne podružnice, da zbog sklepanja računov za leto 1891 blagovolijo poslati še zaostale doneske, ki se izkažejo v »Vestniku" po vsakoletni veliki skupščini. — Tajnik omenja, da sta „Vestnik" in »Vodnik" razposlana vsem podružnicam. Slavna načelništva naj blagovole „Vestnik" razdeliti mej čč. družbenike in sploh mej prijatelje naše družbe; »Vodnikove pesmi" pa naj se blagohotno razpečavajo o prijateljskih shodih, o prirejenih zabavah, zborovanjih itd. v korist naše družbe. Ako bi slavna načelništva želela še „Vestnikov"i zglasijo naj se pri vodstvu, ki bo točno postreglo. — Na znanje se vzamejo stvari, ki so bile rešene upravnim potom. — Po nasvetih odbornikov dr. B!ei\veisa, Močnika in Zamejca so bile uslišane nekatere prošnje za podporo.
(Najvišje sodišče) na Dunaju broji med svojimi 44 dvornimi svčtniki 15 Poljakov, 14 Cehov in Slovencev, 5 Lahov in samo 10 Nemcev! — Graška
»Tagespost", katera je ta podatek posnela iz „AIIg. Juristen-Zeitung", dostavlja: »Te številke govore glasneje, nego najsijajnejši govori, kako nazaduje nemški živelj v avstrijskem državnem življenju!" — Oj, krokodilove solze!
(Miklavžev trg v »Zvezdi") bil je včeraj in danes živahnejši, nego prejšnja leta, k temu je pa pripomoglo tudi lepo in ugodno vreme. Iz živahnega prometa na trgu bi se sklepalo, da bode letos sveti Miklavž jako radodaren velikim in malim otrokom.
(Prve ljubljanske podružuice sv. Cirila in Metoda) v Ljubljani občni zbor bode v nedeljo dne 13. decembra t. I. ob 11. uri dopoldue v č.taluični pevski sobi z nastopnim dnevnim redom : 1. Poročilo predsednikovo, 2. Volitev odbora. Želeti bi bilo, da se tega občnega zbora udeležb gospodje člani v večjem številu, kakor v pretečenih letih.
(Odbor akad. društva »Triglav") prosi vsa ona čast. društva, družiue in posameznike, ki po zmoti niso dob li vabil na Prešernovo slavnost, naj mu tega na štejejo v zlo, ker ima ravno sedaj dokaj posla.
(Bralno društvo v Kostanjevici) ima svoj redni občni zbor duš 17. decembra t. 1. v svojih prostorih ob sedmih zvečer. Na dnevnem redu je: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajuikovo. 4 Poročilo arhivarjevo. 5. Volitev račuuskih pregledovalcev. 6. Volitev novega odbora. 7. Shodni predlogi. K obilni udeležbi vabi najuljudneje	odbor.
(Podružuica za kostanjeviški okraj družbe sv. Cirila in Metoda) ima svoj letni občni zbor dne 17. decembra t. 1. v prostorih bralnega društva v Kostanjevici ob petih popoldne. Dnevni red obsega : 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajuikovo. 4. Volitev računskih pregledovalcev. 5. Volitev novega uačelstva. 6. Volitev dveh zastopnikov za glavno skupščino. 7. Posamezni nasveti. K obilni udeležbi vabi najuljudneje
načelstvo.
(Iz Ormoža) se nam poroča: Ker je visoko c. kr. namestništvo v Gradcu z odlokom 20. novembra 1891, št. 26.236, pravila vinorejskega društva za ormoški okraj potrdilo, naznanjam Vam, da bode prvi občni zbor tega društva v ponedeljek 7. decembra 1891 ob 10. uri v ormoški čitalnici s sledečim vsporedom : 1. Poročilo o dosedanjem delovanju vinoreiskega odseka. 2. Volitev sedmih odbornikov. 3. Posvetovanje o napotkih za društveno delovanje. 4. Sprejem novih društvenikov. 5. Prostovoljni predlogi. Pristopnine je enkrat za vselej 1 gld., društvenine pa vsako leto 1 gld. Pri tej priliki se bode okoli 1500 ameriških rozg brezplačno med društvenike razdelilo. K obilni vdeležbi uljudno vabi
Dr. J. Geršak.
varja južno železnico proti pritožbam glede ; varnosti, poudarja vladne naredbe proti vsem železnicam in obljubi, da v kratkem izide poročilo o organizaciji državnih železnic. Tarifi za žito se sploh še ne morejo znižati, ker bi država zgubila 1 milijon.
Berolin, 4. decembra. Obravnave o trgovskih pogodbah z Belgijo in Avstrijo so danes končane.
Pariz, 5. decembra. Bivši brazilijanski cesar Dom Petro je po noči umrl.
Listnica uredništva:
Mnogim gg dopisnikom, osobito g. na Višavi. Zamera gori ali doli, kor pri najboljši volji ne moremo vsakemu takoj ustreči. Potrpite!
Tujci.
3. decembra.
Pri Maliču: Neurat; VVinter, slikar; Mandl, Lautner, Griemeisen, Sebiman, Berger, Hartli, Brauner, trgovci, z Dunaja. — Bondy, trgoveo, iz Budimpešte. — VVenedikter iz Kočevja. — Blažon s hčerjo iz Begunj. — Koop iz Maribora,
—	Halla in Kaiser, nadj>oročnik, iz Trsta. — Terpotic, ravnatelj, iz Trbovelj. — Kerp, trgovec, iz Kolina.
Pri Steni: Kobn, Binenfeld. Mayer, Steiner, Rowitz, Asehenbaeh, trgovci, z Dunaja. — pl. Lazslo, trgovec, in lwiedinek, poročnik, iz Gradca. — Šaboe, zasebnik, iz Trsta.
—	dr. Bergman, zdravnik, iz Slov. Bistrice. — dr. Klimek iz Bleda. — dr. Szotayski iz Ajdovščine. — Bognolo iz Rovinja.
—	Taege, trgovec, iz Berolina.
Pri Juinem kolodvoru: Zuzzi iz Beljaka. — Pritscbe, inžener, iz Brežic. — Jonke in Miklavčič, po?estnika, iz Št. Pavla. — Paulin, posestnik, iz Zadrage.
HI mrli i s©;
3 decembra. Marija Mihalič, stotnikova vdova, 73 let. Plorjanske ulice 31, marasmus. — Silva Šibove, strojevodjeva hči, 5 let, Rimska cesta 19, plučnica. — Pavla Jerman, de-i lavčeva hči, l3/t leta, Streliške ulice 11. pneumonia. — Ana Veber, gostilničarka, 49 let, Židovske ulice 8, bronehitis. V b olnišnici: 3. decembra, Alojzij Stermoli, gostač, 57 let, jetika.
Vremensko sporočilo.
a rt O	Ca.	Stanje		Veter	Vrome	> S " •E * 5 "g S a g
opazovanja		zrakoraora T mm	topiotnera po Celzijn			
4	7. u. zjut. 2. n. poj). 9. u. zvee.	737 3 739 3 742 9	22 7-0 4-4	sl. zapad sl. jzap. ii	oblačno jasno del. jasno	000
Srednja temperatura 4 5", za 2'8° nad normalom.
Sv. Nikolaja in Božično darilo.
Raznoterosti.
—	Konjsko meso. V Berolinu bil je nedavno slovesen obed, pri katerem neso jeli druzega mesa, nego konjsko. K temu obedu je prišlo več gospodov in dam iz raznih večjih nemških mest, mej drugm celo z Dunaja. Damo so bile jako dragoceno oblečene. Po obedu je bil koncert in ples. Z Dunaja je došel brzojavni pozdrav.
—	Umor v konzulatskem poslopju. V Plovdivu je angleški konzulski kavas Jahia, po rodu Albanec, ustrelil konzulovega slugo Nikolo Novakoviča, po rodu Črnogorca vpričo konzula samega. Morilca so prijeli in izročili bolgarskemu sodišču.
Dunaj, 5. decembra. Truplo baroninje Waideck je bilo v kapeli Rainerjeve palače blagoslovljeno v navzočnosti cesarjevi in drugih članov cesarske hiše.
Dunaj, 5. decembra. Vladni zastopnik Wittek je obljubil, da se bodo v kratkem pričela graditi železnica skozi Vinčgau, naglaša skrb vlade za lokalne železnice, zago-
a I i	(1482) 30-4
devetdnevna, oziroma šestne-dcljna pobožnost v spomin blažene smrti sv. Alojzija.
Spisal Jan. Smrekar,
katehot ljudskih šol v Ljubljani. Dobiva se v ,Katoliški Bukvami" v Ljubljaui.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakib bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(1303) 25 zobozdravnik	(C)
pri Hradeckcga mostu I. nadstr.
Za b. žično in novoletno darilo
so posebno priporočati
^eleiilburgove ulice 4
muzike v obliki nakitnih kaset, cigarnih podstavkov, raznih škatelj, omar za roko-vice, švicarskih hišic itd. itd.,ki igrajo najbolj priljubljene arije, iti so torei trajen iu neprimerljivo prileten spomin.	(1491) 2-1
najboljše Italijansko desert-no vino za slabotne, bolehne in okrevajoče. Za zdrave je to ivino boljšo kakor vsako diugo. — Stekloniea 90 kr.
Piccolijevfi lekarna „Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (1313) 1
Največja zaloga
šivalnih strojev
JAN. JAX, i
LJUBLJANA,
Najnižje cene.
Ugodni vplačilni obroki se (1410) dovoljujejo. (30-24)
Zamenjuje stare stroje.
Poprave vrši se točno trajno in ceno.
Za olepšanje božičnega drevesa slednje leto porabljivo.
TELEFON -±t>«0.
KABOL lirsrs sedaj: Dunaj, I., Singerstrasse 11 B, Mezzanin.
zanimive novosti po jako nizkih tovarniških cenah, ki	- t • *: ' r
sicer veljajo le na debelo.
Senzacijska novost: Čudoviti plodovi, obsezajoči koristne darove iu šaljive Stvari. pO 25 kr. Goreče in kristalne kroglje po 12 kr. iu dražje.
Direktni uvoz, japonski lampijoni za božična drevesca, in i č no trans-parentui, po 6 kr.; čudovito se sukajoče krogce 3 kr., plodovi po 10 kr.. orehi po 5 sr., jaica po 7 kr. in dražje itd. so popolnem obvite s srebrnimi nitkami.
Prekrasne novosti steklenih plodov m mičuih fantazijskih obeškov v velišastnem barvauem refleksu, tako uareiem, da otrok ne ranijo, če se raz-bijejo. Karton z 12 komadi po 30 kr. in dražje.
Novo! Negoreči nakit, oblice s sukaiočimi se Jezusovimi lasci 5 kr., kometi in^solnce & kr., brilantni čopi in krži 5 kr.
Lučice za božična drevesca škatlj-ca 8 kr., sneg v kocnjih in proti ognju varno snežna vata, velik zavoj 12 kr., ledene guirlande meter 10 kr. iu dražje. Ledeni obročki po komadih 5 in 10 kr. — Veliki,
dvojni Štraklji priljubljenih Jezusovih lascev 10 kr., v barvah 15 kr. — Novovrstne olepšave, kakor angelji in zvezde za drevescue vrhove, po 8 kr. iu dražie. Plastični viseči božični angelji po 15. iu dražje. — Ceniki tisočerih jako lepih in najnovejših dekoracij za božična drevesca zastonj.
~~ Nikjer nemam podružnic ! '•B	(3-1)
Cenilniki
zastonj in franko.
\ Sargove g^Kt
Od kar jih je izumil in uvel F. A. Sarg, rabijo jih Nje veleoastva cesarica in drugi člani Najvišje cesarske hiše in mnoge tuje knežje rodbine. Priporočajo je prof. baron Liebig, prof. pl. Hebra, pl. Zeissl, dvo ni svetnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zdravnika za zobe Thomas na Dunaju, Meister v Gothi itd.
Glycerinovo milo v papirji, kapicah, blanjioah in škatljicah. — Medno glycerinsko milo v lepenki. — Tekoče glycerinsko milo v flakonih. — Toiletno karbolno glycerinsk6 milo. — Eucalyptus glycerinsko milo. — Glycoblastol (sredstvo za pospeševanje rasti las). — Chininsko-glycerinska pomada. — Glycerinska creme. — Toiletni glycerin itd. itd.	(1420) 2
zdravstvenooblastveno pre-skušena zobna crčme.
A. Sarg-a sin A comp.,
c. in kr. dvorni zalagatelji na Dunaju.
Dobiva se v vseh lekarnah in purfumerljah.
KALODONT,


Nič več kaslja!
Staro in proizkušouo tio-mnde zdravilo
so pristni


ki nenadoma hitro pomagajo proti kašlju, hripavosti, zasliženju itd. Le posebna sostava mojih bonbonov je že porok za vspeh. Paziti ie treba natančno na ime Oskar Tietze in na „čebulno znamko", kor so tudi posnetki, ki pa so brez vrednosti in celo škodljivi. W V zvežnjih a 20 in 40 kr.
Glavna zaloga: Lekarnar F. Križan, Kromerii. — Zalogo v Ljubljani: Lekarnar Ub. pl. Trnkdczy, lekarnar L. Grečel, daljo na Kranjskem v mnogih lekarnah, proda-jalnieah itd.	(1399) 20-3

Naznanilo otvoritve jerme-narske in sedlarske obrti.
Slavnemu občinstvu ljubljanskemu, mestni gospodi, gg. izvoščkom in spošt. posestnikom z dežele usojam si uljudno naznaniti, di sem z današnjim dnem otvoril na
sv. l*etra cesti št. 34
jermenarski
i ii
sedlarski obrt.
Izdeljujem vsakovrstno konjsko uprežno In opravo za ježo, jermena za stroje na par, kovčge itd., sploh vsa v jermenarsko stroko vštevajoča se dela iz trpežne tvarine in solidno.
Vsako vršne poprave in prenavljanja izvršujem tožno in po mogoče nizki ceni.
V obila naročila so priporoča	(1483) 3-2
Franc Velkavrh,
[ jermenar in sedlar, sv. Petra cesta 34 v Ljubljani.
M
r?
W
■M'
JJnio catholica",
zavod za vzajemno zavarovanje proti škodi
— na Dunaju, —
m
i
i i
m
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na d želi priporočam
svojo bogato zalogo
najraznovrstnejših	j
čepic za požarne brambe itd. (
vse po najnovejšem kroju, fine in bolj priproste, izde- i . lane iz močnega trajnega blaga, po najrazlic-' nejših cenah.
| Sprejemam naročila na vsakovrstna	I
| krznarska dela,!
. katera izdelujem v lastni delavnici.	.
V mnogobrojno nakupovanje uljudno vabim ' (1328)	spoštovanjem	(15—hI) (
\ ^Liitoii Krejči, |
klobučar in krznar,	(
' Kongresni trg itev. 8 v Ljubljani.
i Gg. dijakom dovoljujem prednostne cene. I
H . 9 3S	]< «5 » ss i s«. w as 14L-
Dopuščen z odlokom visocega ministerstva z dne 28. februvarija 1889, št. 2933.
Zavod zavaruje:
Premično in nepremično premoženje preti škodi po ognju, streli in razletu.
Pri tej stroki zavarovanja sojamčijo prve vzajemne zavarovalnice za primeren del vsprejete rizike; dalje zavaruje
cerkvene zvonove
proti prelomu ali razpoku, ter vabi k vdeležbi velefast. župnijske predstojnike in župane. Kouečuo posreduje zavod tudi pri prvih vzajemnih zavarovalnicah
zavarovanje na življenje in proti nezgodam.
V vseh zavarovalnih zadevah blagovolilo naj se dotični vdeležniki obrniti do osrednjega ravnateljstva ali pa do podpisanega generalnega zastopa, katera radovoljno pojasnjujeta in na vprašanje točno odgovarjata.
Po deželi oddajemo zastopništva proti priporočilu dotičnega gospoda župnika. Kdor želi prevzeti zastopništvo naše zavarovalnice, naj se obrne z omenjenim priporočilom do podpisanega generalnega zastopa v Ljubljani.
R avnateljski sovet:
Predsednik:
Leopold StSger, stolni dekan sv. Štefana, infulovani prelat, Ni. Svet. hišni prelat, namestnik nadkuratorja I. avstrijske hranilnico itd.
Ravnateljstva sovetniki:
Czjzek Anton, imajitolj menjačnieo, borzni svetnik itd
Detoma A„ veleposestnik.
Grazer Josip, meščan in trgovec na Dunaji.
Hostnig Florijan, upravitelj imetja metropolitansko cerkve, veleposestnik itd.
Mrazek Josip, generalni tajnik ..Krakovske vzajemno zavarovalnice .
Paletz Emanuel, Njegovo Svetosti hišni prelat, dekan In župnik v lliitteldorfu itd.
Porzer Josip, dr., odvetnik.
Seidl Karol, kanonik, tajni komornik Njegove Svetosti itd. Stern Karol, knczonadškoiijski sovetnik, župnik na Dunaju v Schottenfeldu.
Osrednji ravnatelj: Edmund baron Kalbermatten.
Nadzor ovalni sovet za generalni zastop v Ljubljani :
Klun Karol, kanonik in državni poslance v Ljubljani. Kolar Matija, stolni vikar itd. v Ljubljani. Glaninik Jarnej. dr., odvetnik v Mariboru. Mlakar Ivan, dr., semoniški profesor v Mariboru. Volnjak Miha, deželni in državni poslane« v Celji (Mali Štajer).
(12-12)
Generalni zastopnik v Ljubljani.
Josip Prosenc.
Zobozdravnik Schweiger
nastanil se je
v hotelu „Pri Maliču" (Stadt Wien),
II. nadstropje, št. 25—26.
Ordinira vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne ter od 2. do 5. ure popoldne. — Ob nedeljah in praznikih od 9. ure dopoldne do 1 ure dopoldne.
Na razpolago ima najnovejše in najboljše glede na umetno zobovje, bodisi posamezno ali vkupno. Plombuje votle zobe z najtrpežnejšim in najboljšim plombovnim sredstroin — zlatom in platino — prednje zobe pa v emailirani plombi, ki je barvi zob popolnem enaka.	(1423) 9
Za dobro izvršitev jamči v vsakem slučaju.


Velečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom !
Usojam si opozoriti velečast. duhovščino in si. cerkvena pred-stojništva, kakor tudi posamezne osebe, katere žele darovati kakej župni cerkvi ali podružnici, kapeli itd , na svojo

M
[♦J ♦J M
M ♦1
M M M
M
v
izborno veliko zalogo
Tsakovrstnega
cerkvenega orodja in posode

j
sploh vseh v mojo obrt vštevajočih se cerkvenih potrebščin ter uljudno vabim na ogled iste. Dola izvršena so v istini povsem krasno.
Ker mi nedostaje prostora, prodajeui vso zalogo
po prav nizki ceni.
Vsa naročila od od najpriprostejše izdelanega svečnika do najfinejše umetno izvršene monštrance in raznega drugega orodja izvršim v najkrajšem času po nizki ceni.
Da si more omisliti tudi najrevnejša župna ali podružna cerkev potrebnih stvarij, dovoljujem izredno ugodne plačilne pogoje.
Najodličnejšim spoštovanjem se priporočam
(1484) 2
Lcop.
v Ljubljani, sv.
Tratnik
Petra cesta št. 27.

V
■OflJk.
V

V

3 Novo urejeno gostilno
lj	IMT ^ kegl jiščem
prei npri lovcu"
priporočam si. občinstvu iz mesta in z dežele. Točim pristna dolenjska vina in vedno sveže pivo; dobiti so okusna gorka in mrzla jedila. Postrežba je točna in prijazna.
Na razpolago je posameznim partijam in večjim družbam za kurjavo prirejeno krito
IT k e g 1 j i š č e»
V obilni obisk se priporoča velespoštovanjem
(H80) 3.3	A. Lindner.
i
1 (14
\
-+■ Tovarna cerkveno opravo. -*-
Premovana	1S73, 1881.
Jožef Deiller,
tovarna cerkvene oprave in izdelovalnica paramentov, Dunaj, VII., Zieglergasse 27.
Zastopnik: Frane B r U c k n c r.
Na dogivorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor:
pluvlali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, bandera itd. itd.,
pa tudi	(26—23)
c al a mašita bloka v najpravilnejši obliki.
7
Corkvo
n i p ji r ii m o n t i.
Andr. Dr uš kovic,
trgovec z železnino, Mestni trg 10, LJUBLJANA, Mestni trg 10,
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa itd., sploh vsega v to stroko spa-dajoeega blaga.	(31)
Fine vodne žage in pile,
za kojih dobroto se jamči, po najnižji ceni.

Javna zahvala.
Meni podpisanemu pogorelo je pred kratkim poslopje,
v katerem sera imel shranjeno seno in loseniii«. Te premičnine imel sem pri vzajemni zavarovalnici
zavarovane. Omenjene zavarovalnice glavni zastopnik gospod Igli. Valentineič v Ljubljani je škodo pregledal in mi celo zavarovalno svoto pripozual, katera se mi je tudi že v gotovini izplačala. Za tako kulantno in vestno ravnanje se zavarovalnici „K0]VK01lDIJI'k in njenemu glavnemu zastopniku gosp. Igu. Valentinčieu javnim potom iskreno zahvaljujem in „K0NK0RDJJ0" iz lastne skušnje vsacemu, kdor se zavarovati želi, najtopleje priporočam.
V Zamostecu pri Sodražici, dne 24. novembra 1891.
Blaž Klun s. r., poškodovanec.	1
Andrej Adamič s. r.,	Matija Cvar r. s.,
podžupan, priča.	priča.
Priznano n a j c e n e j a prodaja dobrih in trajnib
šivalnih strojev. f
Največja izber najboljših tu- in inozemskih izdelkov, starih po 8 gld. in dražje, novih pa po 25 gld. in dražje. — Vestna in reelna postrežba je moje načelo. — Ustanovljeno 1866.
Jurij Herbst, mehanik. Dunaj, VI., Marchettigasse 18.
Dunajska t> o
z a.
Sne 5. decembra.
Papirna renta 5%, Iti % davka Srebrna renta 5%, 16% davka
91 gld
91 „
65 kr.
35 „
Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kred tne akcije, 160 gld......
London, 10 funtov stri....... 117
Napoleondor (20 fr.)......
Cesarski cekini ........
Nemških mark 100.......
. 108		25 „
. 102		55 „
. 1003		
. 275		10 „
117		90 „
	n	35'/,.
	n	60 „
	n	92',, „
Dne 4. decembra.
Ogerska zlata renta 4%.......104 gld.
Ogerska papirna renta 5%......101
4% državne srečke 1. 1854.. 250 gld. . .	134
5o]0 državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	145
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....179
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4%	96
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4*/» %	100
Kreditne srečke, 100 gld.......186
St. Genois srečke, 40 gld.......61
35 kr.
n
so „ 50 „
25 50
Ljubljanske srečke, 20 gld.......20 gld. 50 kr
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	16
Rudolfove srečke, 10 gld.......19
Salmove srečke, 40 gld........59
Windischgraezove srečke, 20 gld..........—
Akcije anglo-avstrijsko banke, 200 gld. . .	130
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st, v.	2775
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. ...	83
Papirni rubelj . . ...............1
Laških lir 100..........45
60 50
35
75
15'/,
50
tmenjarnična delniška družba na Dunaju,
—I<( Wollzeile štev. 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Razna naročila izvršd se najtočncje.
Za nalaganje glavnic priporočamo : 4% gališke propinacijske zadolžnlce. 4'/,% zastavna pisma peitanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4'/j% komunalne obveznioe ogerske hlpotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
Državna dobrodelna loterija.
Žrebanje dne 29. decembra!
Glavni dobitek 100.000 gld. v gotovini.
Jedna srečka 2 gld. "•lj
5 srečk le gld. 850, 10 srečk le gld. 16 50.