—    12   —
Novičar iz mnogih krajev.
Dunajskemu družtvu, ki izdaja podučne bukve  za omiko ljudstva,   so podarili presv.   cesar  Ferdinand lep pripomoček v dnarju, ravno tako tudi svjili nadvojvoda Joan in več družin imenitnih mož. — Že se je nabralo v  Terstu  za revne Istriance  dokaj  milodarov, se več pa jih bo treba.  —  Na Dunaj i se v podonavskih predmestjih boje vsaki dan hude povodnji, ker struga Donave je zabasana z ledom. — Sreckacje za rek rute letošnjega leta  se  bo  začelo   1.  sušca. — V Galicii ponehuje goveja kuga; poginilo je dosihmal 429  goved od 627,   ki  so  zbolele  za   to  kugo,   12  so jih pobili, ozdravilo se jih je 121 , se bolnih je sedaj 65.   —   Na Ogerskem  bojo začeli  napravljati  občinske  žitne hranilnice, perva bo v Peštu. — Med rusovskoiu zedinjcno francozko-angležko vlado so zavolj Turčije strune zdaj tako napete, da se vsak dan mora zadnji sklep pričakovati:   ali bo vojska ali  mir med njimi. Gotovo je sedaj,   da  ste  angležka  in  francozka  vlada svojim   barkam   ukazale  odriniti   v  černo  morje,  da — kakor francozki minister unanjih oprav pravi — se ubrani nov napad rusovskih vojnih bark na turške. — Sedaj je tedaj važno vprašanje: kako bo rusovski car  sprejel to silo in kako bo odgovoril na predloge Dunajske kon-ferencije in   ^arigradske  sklepe.    Do 15. t. m.   se pričakuje odgovor čara.    Med tem maršira zmiraj več ru-sovske armade   v  Moldavo   in Vlahijo,   in   neprenehoma se delajo   okopi   poleg Bukurešta.    Do 29. dec. je  pri-marširalo Osten-Sakenovega kardela že 40.000 mož. Da so Turki Rusom Kara kal vzeli,   se terdi zdaj od  več strani;   vradni   rusovski  razglasi   pa  ne omenijo še nič od te bitve.    Druga   majhna bitev je bila 31. decembra pri Osestanu blizo Kalafata; turšk eškadron se je podal proti ti mali vasi sledit stan rusovske posadke in je nje prednje straže napadel, kar skoči ondašnji  rusovski bataljon na noge in  zapodi turške konjike nazaj,   da je 10 mertvih na bojišču obležalo,   nekoliko pa so jih  zajeli.    V mali Valahii je vstalo več kmetov za Turke na noge,   pa Rusi so   kmalo zaterli to vstajo.    Tudi  Carigrad je zdaj spet miren,   čeravno  softi   natihoma   širijo plamen vojske.    Kakor Turki so tudi Rusi  vsi nadušeni za „8vetoa vojsko,   in  rusovski   časniki naznanjajo vseskozi darila,   ki jih pokladajo domoljubi   na oltar domovine.    V morski bitvi pri   Sinopi se je slišal  mnogokrat rusovski narodni pregovor: „dvuh smrtej   nebivat, odnoj neminovat", to je, „dveh smerti ni, eni pa ne boš všei"; — zares je ta prislovica dober pripomoček proti smert-nemu strahu v boju!    Zmiraj očitniši je,   da v Serbii nima rusovska vlada vsih sere; tudi v Kragujevacu se je kakor v Belogradu na praznik sv. Andreja  molilo za sultana,   ne pa   za  čara  rusovskega;  topovi so naznanjali slovesnost deleč krog in krog;   reklo se je, da so le poskušali  nove topove.    „Serbski  dnevnik"  pravi, da se zoper to poskušnjo  ne  more  scer nič reči,   vendar bi bila znala biti tudi na dan sv. Nikolaja. V Belogradu je Rusom vdana serbska stranka praznovala na dan sv. Nikolaja   slovesno  službo  božjo,   v  kteri  se je molilo za rusovskega čara Nikolaja in pela pesem:   „da bi zmagal vrage svoje".    Francozki in angležki   poročnik pa sta berž protestirala zoper to početje.   Razpertje
med angležko in perziško vlado je nek spet poravnano; vradni časnik v Teheranu pravi, da se perziška vlada le zato oborožuje, ker je deržava njena sosednja dveh v vojski zapopadenih vlad. Po tem takem tista zveza med rusovsko in perziško vlado (v zadnjem listu se je po tiskarnem pogrešku pisalo turške) niša gotova. — Danska in švedska vlada ste oklicale, da se ne bote vstopile na nobeno stran, ako bi se utegnila kakošna vojska vneti. — Tista sodba zoper strica černogorskega kneza in njegove tovarše je bila scer sklenjena, pa ne razglašena. — Angležu deržavni zbor v Londonu se bo pričel 31. dan t. m.