Po&tnina plačana v gotovinL Izhaja v pondeljek in peiek. Stane mesečno Din 7—, za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu St. 10.666. Cena 1 DinjK KedaKc;ja in uprava: Celje/ . Strossmayerjev» ulica 1,| r pritličje, desno. . ^ v Rokopisi se ne vračajo. V Oglasi po tarifu. v Telefon int. štev. 65. Predpisi giede prostora in dneva objave oelasov se uvažujcjo le po možnosti. — V tekstnem dein uvrščene notice s Stevjlkami sn plncliive. Stev. 82. Celje, pondeljek 13. oktobra 1930. Leto XII. Celjski občinski svet Zaprisega novih občinsMfa odborni- kov in dopo'.nilna volitev v odseke. V petek 10. t m. od 18.3Ü do 19.15 je imei celjski obeinski svet kratko sejo. Župan dr. Goričan je sporočil, da jc banska uprava imenovala !ia- meslo občinskih odbornikov gg. (\r. Hočevarja, Sirca, Možine, Korena, Mlakarja in Žumra v občinski svet g;g Lolskc;ga upravitelja Joška Biz- jaka, prof. Martina Mastnaka, Mar- tina Skaleta, Franca Leskovška, Martina Požuna in Josipa Borlaka. Od novih obcinskih odbornikov so se udeležili seje gg. Bizjak, Borlak in Požun, ki jih je župan zaprisegel. Ostalim trein no vim občinskim od- bornikom je poj)lava onemogočila, da bi prir-iostvovali scji. Obrtna zadruga gostilničarjev in kavarnarjev v Celju je poslala dopis z zahtevo, naj občinski svet izvoli v financni in gospodarsk'i odsek name- sto ra/rešenega občinskega odborni- ka gostilniearja g. Josipa Žumra zo- pet zastopnika gostilničarjev. Za to ::al?tevo se je :-avzcl tudi obč odb. g. 1-Jernardi. Pri dopolnilni volitvi so bili izvo- Ijeni z 20 glasovi na oficijelni list! naslednji. gg.: v finanCni in gospo- darski odsek dr. Voršič in Leskov- Sek (namesto Možine in Žumra), v odsek za občinska podjetja in kopa- lišči- prof. Mastnak, Borlak, Ferk in Golčer (namesto Sirca, Možine, Žuin- ra in Potrata), v pravni in personal - ni odsek Požun (namesto Mlakarja), v šolski, kulturni, zdravstveni in tujsko-prometni odsek 3q1. uj)ravi- telj Bizjak (namesto dr. Hočevarja), v stavbni in vodoregulacijski odsek prof. Mastnak (namesto Potrata), v cbrtni in tržni odsek Golčer in Les- kovšek (namesto Sirca in Žumra), v socijalnopolitični odsek Ravnikar in Borlak (namesto dr. Iloeevarja in Korena), v disciplinarno komisijo LeskovSek (namesto Žumra). Pri slučajnostih se je obcinsk'i svet na'predlog obrtnega odseka (referent cbC. odb. Dobovičnik) izjavil za kra- jevnb potrebo za zobotehniško kon- (csijo g. Schagra in sodavičarsko konccsijo g. lvana Naraksa ml. Referent gospodarskega odseka obč. odb. prof. Mravljak je intcrpeli- ral župana dr. GoriCana, zakaj je sam nakazal obč. odb. B. stanovanje v novi mestni hiši pri »Kroni«, ko je vendar za to kompetenten izkljuej no gospodarski odsek. Govornik je navajal, da je gospod B. letos v februarju zaprosil za stanovanje v eni izmed mestnih stanovanjskih his. Referent je to prošnjo, ki je bila naslovljena nanj, aserviral, pozneje pa je prošnja izginila iz njegove ma- pe. Sedaj je izvedel, da je župan sam nakazal prosilcu omenjeno stanovanje in šele nato predložil za- devo finančnemu, namesto gospo- dar„skemu odseku v odobrenje. Go- vornik je povdarjal, da ne. grc toli- ko za osebo B., ki ga visoko eeni kot kulturnega delavca, nego bolj za formal no strati zadeve. Povdarjal pa je, da se za zadevo zanima tudi jav- nost. Je tern bolj kaeljiva, ako se oddajajo stanovanja v mestnih hi- šah obč. odbornikom v času, ko bo treba dcložirati nekateie stranko v hiši v Vrvarski ulici, kamor se bo vselilo predstojništvo mestne poli- cije. Znpan je upravičeval svoj ukrep z nujnostjo. Interpelant je izjavil, da se ne more zadovoljiti z odgovorom.' Interpeliral je ponovno g. župana, ali je vprašal deložirane stranke v Vrvarski ulici, predno je stanovanje oddal, ali reflektirajo nanj ali ne. Po- vdaril je še, naj bo ta slucaj zad- nji, ker pri takih stvareh zlasti kot državni uradnik ne bo mogel sode- lovati. Ob koncu seje je obC. odb. dr. Ju- ro Ilrašovec zahteval, naj se prepo- ve obešanje perila na lepem Masa- rykovcm nabrežju. Župan jc oblju- bil, da bo pojasnil zadevo prihod- njič, in izjavil, da se bo vršila pri- hodnja seja občinskega sveta najbrž j v petek 24. oktobra. Občni zbor Glasbene Matice v Celju V pondeljek (?. t. m. zvečer se je vršil ob pičli udeležbi 11. redni obč- rii zbor Glasbene Matice v Celju. Predsednik g. dr. M. Orožen se je po pozdravnih befcedah s toplimi bcse- dami spominjal preminulcga pod- predsednika Glasbene Matice notar- ja g. Avgusta Drukarja. Iz tajniškega poi'ocila posnemamo: Delovanje sole Glasbene Matice v Celju v preteklem šolskem letu se je vršilo v znamenju 10-letnice njene- ga obstoja. Šola je zclo lepo prosla- vila ta jubilej s slavnostnim koncer- torn, ki se je vršil 9. marca t. 1. y ve- liki dvorani Celjskega doma. V pre- telilih 10 letih je predsedoval Glas- beni Matici ravnatelj g. Mirko Gru- den, ki je s svojim požrtvovalnim defeom mnogo pripomogel, da jc do- sexi«' Glasbena Matica v Colju tako odlično stopnjo. Glasbena Matica se je svojemu bivšemu predsedniku, ki je bil premeščen v Ljubljano, zahva- lila s tem, da ga je izvolila za svo- jega častnega Člana. Na zadnjem občnem zboru je bil izvoljen za pred- sednika g. dr. Milan Orožen, ki zve- sto stopa po stopinjah svojega pred- nika. V teku šolskega leta so se vršile naslednje glasbene prireditve: Dne 3. novembra 1929. se je vršila v mali dvorani Celjskega doma matineja v obliki X. glasbenega predavanja o Moza.rtu in Haydnu; ]>o predavanju g. Cirila Preglja je nastopil z velikim uspehom godalni kvartet gg. Karla in Dušana Sancina, V. Bajdeta in O. Schramrna. Dne 9. februarja t. 1. se je vršil pod okriljem celjske Glasbene Matice v veliki dvorani Celjskega doma koncert ljubljanske Glasbene Matice. (Dne 29. julija je smrt ugra- bila večletnega podpredsednika no- tarja g. Avgusta Drukarja.) Od 14. do 22. maja so se vršile v Mestnem gle- daliScu javne produkeije gojencev, ki so zopet pokazale, da je zavod na visoki stopnji. Prodakcije so bile za- kljuCene 22. maja s klavirskim ve- čprom, ki je obsegal konsorvatorij- sko stopnjo. V začetku minulega šoiskega leta so se uvedli v soli Glasbene Matice še stranski učni predmeti: nauk o instrumentih, glasbeno oblfikoslovje in glasbena zgodovina. Glasbeno zgo- dovino in oblikoslovje je poučeval g. C. Pregelj, nauk o instrumentih pa g. J. Segula. Od glavnih učnih predmetov so poučevali vijolino g. ravnatelj K. Sancin, klavir g-e. M. Sancinova in Lj. BožiCeva, vijolino in klavir g. Dušan Sancin, pomožni učitelj za klavir je bil g. V. Kunta- ra, za solopetje g. J. Segula, za zbo- rovo petje in harmonijo g. C. Pre- Skobe: Prvič v Kocbekovem kraljestvu (Daljc.) Obstal sem na mestu. Ves zavzet sem občudoval živo umetnino. Kaj premišljuje? Kakšni strašni, nam neznani viharji ji diVjajo po duši ? »Monika«, sem šepctaje izpregovo- ril. »Prehladili se boste!« Kakoi", da sem jo prebudil iz glo- bokega spanja, se je zdramila. »Ravno prav ste mi prinesli v mlin. Na vas sem mislila.« »Ali je rnogoče?'« sem zadrhtel od veselega presenečenja. »Nekaj važnega vain niorani pove- dati in naroßiti.« »Prosim! Osrečilii me ijosie!« »Ne^ürenaglite se s svojimi vzkli- ki.« Cisto blizu je nagnila glavo, tako, da sem začutil njen vroči dih na svo- jem obrazu. »Ste kaj moža?« jc vprašala s pi-o- iiirajočim pogledom. »Sem! Saj nosim hlače — in še ir- haste po vrhu!« »Dobro! Ampak za vsak slučaj vas •e moram opozoriti, da vam born sre- di ceste, kadar se srečava, izpraska- la oči in iztrgala jczik — ako le be- sedico črhnete komu o moji - sla- bosti/« »O kakšni slabosti?« sem jo začu- deno pogledal. »Da ste ine videli — v solzah. Ta- krat, ko sem bila tako slaba, da sem morala za trenutek odložiti svojo go- Ijufivo krinko brezskrbnega, vedno veselja prekipevajočega dekleta.« »O, ne bojte se! Kakor ta-le skala bodo molčale moje ustnice, ker — spoštujem vašo bol.« »Hvala vam! A koliko je ljudi, ki niso plemenitega mišljenja! Zato pa lioCem prcprečiti, da bi postala mo- ja bolest predmet gostilniških raz- mišljevanj, ugibanj in domnev. Pre- vcč sveta mi jc, da bi jo smeli vla- čiti po umazanih zobeh!« »Boditc uverjeni! Pr^je si odgriz- nom jezik —« »Prepričana sem, da tudi sedaj stikajo glave in me obirajo do go- Hh, belih kosti, čes: ,Sama je šla z gospodii, brez garde-damc'. Tega pa nikdo ne pomisli, da je nisem mogla dobiti, pri najboljSi volji ne. Pri vseh žiMiskah od Ai're do Žefe sera po- trkala in prosila, da bi šla katera z iiiiiiio, a vse zaman. Ako bi se ozi- ralti na rahloCutnost naših morali- stov, bi nikdar ne videla prekrasne domač.e Švice. In ne bi imola zdrave- ga oddiha, ki sem ga tako zelo po- trebna. Kdo sine tedaj prostaško me- tati name kamenje? Mar se nisem udelcžila izleta v pošteni di-užbi?« »Toh stvari ne smete vzeti tako tragično, gospodična! Čenčajo paČ ljudje povsod, iz dolgega časa in pa ker ne smatrajo molk a za zlato, ampak opletajoči jezik. Naš človek ])ctrebuje — kako bi rekel — neka- ke trapistovske vzgoje in discipli- ne.« »Saj so brihtni ljudje že marsikje poizkušali, pa — ne gre. Poznala sem inteligentega floveka, ki je svo- je znamenite govore vedno zaklju- čeval s stavkoin: »Prcljubi farmani, lahko ste razbojniki, samo čcnče mi ne bodite!'« Pa vse 'škupaj ni prav nit- zaleglo.'Ljudje so so bolj čenčali in opravljali kakor poprej.« »Največji siromaki pri teh razme- rah so pa — veste kdo?« »Kdo?« »Gostilnicarji . . . Da, gosiilničarji! Poleg velikih skrbi, kako bodo po- pravili barvo vinu in mu dali s »štangovcem« moC, imajo Se te sit- nosti, kaj bodo servirali zvedavemu gostu, ko jih bo vprašal: »Kaj jo no- vega?« Primojkokoši, to ni -malen- kost, sleherni dan stresti iz rokava novo novico, novo senzacijo! Ako bi bil hudoben in požrešen, bi sedaj si- jajno živel. še v vinsko klet bi me povabili . . . ! Seveda bi jim pa svo- jo dragoceno dogodiivščino poCasi in po majhnih porcijah serviral. Tako- lo: Prvi dan: Oh, ko bi nekaj vedeli! Drugi dan: Oh, ko bi vi vedeli, ka- ko je nek do plakal! Tretji dan: . . . . v planinah pla- kal! Četrti dan: .... Na Molički plani- ni plakal! Peti dan šele bi pad la bomba.« »Strašno je življenje mlade žen- ske, ki jo je vrgla usoda v kako majhno, od železnice preoddaljeno gnezdo! Vse jo zasleduje s sovražni- mi očmi!« »Ce ni lepa ... V nasprotnem slu- Caju ima neprijetne preizkuSnje sa- mo z zastopnicami svojega spola. V tem primeru je zavist izvor sovra- žtva, kar pa pametnega dekleta ne moti. Stokrat boljša je bleda zavist, kakor pa solzavo pomilovanje!1« »S kitajskim zadoin bi se |ahko obdala, pa bi še ne bila varna pred strupenimi jeziki!« »Nič ne marajte, saj veste: die Stran 2. »Nova Doba« 13. X. 1930. Stev. 82. gelj. Na zavodu se jc gojila tudi or- kestralna komorna glasba. Proti koncu šolskega leta sta bila zaradi premajhnega števila učencev uki- njena učna predmeta nauk o glas- berii zgodovini in glasbeno obliko- slovje. Štiri učiteljske moči. so bile stalne, ostale pa začasne. Ukovina se je zvišala pri vsaki učni stopnji za 10 Din (70, 80, 90 in 100 Din). Dne 1. septembra je podal ostavko na mesto pomožnega učitelja za klavir g. Vilko Kuntara, ki je sprejel služ- bo mestncga organista v Kofievju. Na njcgovo mesto je bila inlenovana kot začasn aučna moč gdč. M. Plzakova. Blagajniško poročilo izkazuje 182,004 Din dohodkov in 178.872 Din izdatkov; primanjkljaj znaša torej 9.408 Din. Šoiski ogleda je pohvalil vestnost in marljivost celokupnega učiteljskega zbora. Na predlog g. prof. Mravljaka je bil zopet izvoljen dosedanjii odbor s predseclnikom g. dr. M. Orožnom. Namesto pokojnega notarja g. Dru- karja je bil izvoljen v odbor ravna- telj g. Skaza. Vsa javnost ve, kolikega pomena je Glasbena Matica in s koliko lju- beznijo vrši učiteljski zbor svojo na- logo. Zato bodi Glasbena Matica de- ležna čim večjega upoštevanja mero- dajnih krajevnih činiteljev, da bo mogla še mogočneje razmahniti svo- ja krila. Učiteljski zbor v Celju Učiteljstvo celjskega sodnega okraja se je v soboto 11. t. m. po odkritju nagrobnega spomenika stanovskemu tovarišu Antonu Zdolšku zbralo ob u- deležbi 109 učiteljic in učiteljev v mestni osnovni šoli. Predsednik šolski upra- vitelj g. Josip Gosak s Teharja je u~ vodoma izpregovoril o nalogah dru- štva, nakar je pozdravil navzoče in izrekel prisršne besede prerano umrli- ma učitelju Zdolšku in učiteljici Za- bovnikovi iz Št. Pavla, ki sta se bila oba še udeležila zadnjega druStvenega zborovanja. Šolskemu upr. v p. gosp. Ivanu Kernu iz Vojnika je čestital k 75-letnici, šol. upr. v p. g. Blažu Jurku pa k ozdravljenju po težki boiezni. Poročal je o izgledih izboljšanja po- ložaja učiteljstva, o stanarini in kurivu. V debati se je konstatiralo, da dru- štvo nima povoda za povratek v Ijub- Ijansko poverjeništvo UJU, pač pa se je pooblastil društveni odbor, da stopi v stike z novim glavnim odborom UJU v Beogradu, katerega ljubijansko po- verjeništvo ne priznava, društvo pa vidi v vodstvu glavnega odbora ga- rancijo za konsolidacijo razmer v or- ganizaciji. Tajniško poročilo je podal g. Roš in v njem očrtal delo društva, zabeležil porast članstva na doslej najvišje šte- vilo 168, od teh 99 učiteljic in 69 uči- teljev, med njimi 14 upokojenih. Po- ročilo je izzvenelo v zaupanju v iz- boljšanje položaja učiteljstva, ki hoče z delom služiti idealom in koristim naroda in države. G. Gerlanc je v bla- gajniškem poročilu izkazal znaten pre- bitek. Knjižničar g. Gobec je pokazal na zadovoljiv promet knjižnice, ki se z rednim Ietnim društvenim prispevkom 1500 Din stalno izpopolnjuje z moder- nimi pedagoškimi in metodičnimi knji- gami, kar je potrebno zlasti z ozirom na določbe novega zakona o narodnih šolah, ki povdarja moderne principe snovne koncentracije in otroške samo- delavnosti v šoli. Živahno aklamiran je navzoči šolski upravitelj g. Jos. Lapajne, predsednik kranjskega učiteljskega društva, podal schlechtesten Früchte sind es nicht . . . Zveste prijatelje imate —« »Hvala Bogu, to je resnica! Zato si pa odločno prepovem, da bii se za- ničljivo ižražali o njih. So sami mla- di, dostojni, idealni gospodje . . . . pravi cvet našega moškega sveta.« »Prepričan sem o tem! Odkar ni več sovraštva v srcu, tudi ni slepote v očeh. Vesel in sreCen born, kaclar jih boin zopet vddel in poslušal. Zla- sti mi je všeč gospod Stefan. Zdi se mi, da je s svojo nafto poosebljen simbol moje lastne osebnosti. Samo zobu časa je treba še pripustiti, da bo tudi njegov nebotičnik zlatih in srebrnih sanj zgrmel v prah. Tako — kakor je danes moj!« poročilo o aktualnih zadevah stanu in organizacije. Nato je predaval o kme- tijskem pouku v osnovni Soli. Povsod je naglašal, kako morata tu biti ve- zana teorija in praksa. Podal je vrsto lepih učnih slik za razne učne stopnje in v njih pokazal, kako mora sola dati temeljno izobrazbo bodočim kmetskim gospodarjern. Tako naj se na višji učni stopnji čitajo v razredu knj'ge in ča- sopisi iz raznih panog kmetijstva. U- čitelj, ki se bo tako posvetil ljudstvu, bo ustvaril näjozje stike §ole z domom. G. predavatelj ie žel za svoja izvaja- nja hvaležtio priznanie navzočih. Uči- teljica gdč. Kvac iz Vojnika je v nad- vse zanimivem poročilu o svojih vti- sih v tečaju za domače gospodinjstvo v BavaniStu v Banatu pokazala, kako se vrše taki tečaji v najvzhodnejšem delu države. O poteku zborovanja uči- teljstva kmetskih in gospodinjskih na- daljevalnih šol v Ljubljani sta poro- čala g. Gosak in gospa Mira Janko- vičeva iz Vojnika. Obe zborovanji sta pokazali, da je to šolstvo baš v celj- skem okraju najbolj in najsmotreneje razvito, kar so priznali zastopniki kr. banske uprave. V proračunu je postav- Ijena društvena članarina letnih 80 Din, ki se pri starovpokojencih in z učitelji poročenih učiteljicah zniža na polovico. Všteta je tu članarina za PedagoSko centralo v Mariboru. V tajnih volitvah z listki je bil iz- voljen pomnoženi prejšnji odbor: pred- sednik Jostp Gosak, šolski upravitelj na Teharju, podpredsednica Ivana Zu- pančičeva, Šolska upraviteljica v Celju, tajnik Fran Roš. blagajnik Milko Ger- lanc, knjižničar Vekoslav Gobec, uči- telji v Celju, odborniki Ljudmila Schrei- nerjeva, šolska upraviteljica v Št. Jurju, Anton Sivka, šolski upravitelj v p. v Št. Jurju, Fran Voglar, Solski upravitelj v Celju, Anton VolavSek, učitelj na Teharju in Fran H&jnšek, učitelj v Št. Jurju, pregledovalca računov Branko Zemljič in Janko Pogačnik, učitelja v Celju. Velike poplave V petek 10. t. m. so vsled neprc- stanega deževja močno narasle sko- ro vse reke in potoki v dravski J»a- novini. Sava in Ljubljanica sta na nekaterih mestih prcstopili hregove. Voda jc poplavila večje pvredelje v Bohinju, pri Kamniku, na Sorškem polju, v ljubljanski okolici, Vevčah, Lazah in Hiniskih to{)licah. Sneg je pobelil Julijske, Savinjske Alpe in Pohorje. Savinja je narasla v petek do ve- čera na 3.80 in, torej 3 metre nad normalo, in se razlila preko bregov. lzstopili so tudi pritoki Voglajna, Ložnica, Sušnica in Koprivnica. Vo- da jc poplavila mestni park, »Otok«, glazijo, Ljubijansko cesto do hotela Skoberne, Vrazov trg, Lavo, Benja- mina Ipavca in Gregorčičevo ulico, del Miklošičeve ulice, Dolgo polje, ))odvoz pri hotelu »Pošti«, Zavodno in del Brega. Savinja se je spreme- nila v divji veletok, ki se je zaganjal visoko v ograje mostov. Mnogo hiš jc bilo v vodi, ki je preplavljala kleti in pritliCna stanovanja. Mesto je bi- lo odrezano od okolice, edino zvezo je tvorila Mariborska cesta. Policija je žo ob 17. zaprla brv pri parku. V podvozu pri hotelu »Poštr« so zgra- dili zasilen pi-ehod črez vodo. Main pred 17. se je utrgal nad Gornjim gradom oblak in povzročil slrahovi- to opustošenje. Ta voda je pritekla v Celje v poznih večernih urah. Sa- vinja, ki je proti večeru neznatno padla, je vsled tega zopet narasla. Zvečer se je nebo zjasnilo. Proti ju- tru so začele vode upadati in se vra- čati v struge. Povodenj je povzroči- ia na vseh poplavljenih cestah, uli- cah in potih veliko škodo. Odnesla je mnogo peska, kamenja in zemlje- toi' ixkcpala večje jame. V glavnem drevoredu v parku je izjedla pot do pol metra gioboko. Skoro ves park je na debelo pokrit z mivko. Tudi tenis prostor je opustošen. Skoda, ki jo je povzročila poplava v Celju in okolici, frre v stotisoče. Zadnja velika poplava je nov do- kaz, da bo treba čimprej pričeti z legulacijo Savinje, ki je za Celje uprav življenske važnosti. Vsakomur pravi lepa Janja »Brez Albusa ni pranja!« Domače ALBUS- terpentinovo milo za veliko pranje ALBUS-terpen- tinovo Zvono-milo za malo pranje ALBUS-terpen- tinovo milo za pranje, za roke, za umivanje ALBUS MILO DOMACE VEITI d Proslava desetletnice plebiscita v Celovcn. Uvod v proslavo deset- letnice koroškega plebiscita v Celovcu je tvorilo zažiganje kresov v četrtek zvečer. V petek 10. t. m. sta se vršili slavnostni seji koroškega deželnega zbora in celovškega občinskega sveta. Seji de2elnega zbora, na kateri je go- voril predsednik deželnega zbora Lu käs, so prisostvovali vsi poslanci razen obeh slovenskih ter zastopniki vseh avstrijskih dežel in ministrstev. Ko- ioSka slovenska deželna poslanca gg. dr. Petek in župnik Stare se nista udeležila plebiscitne proslave, kar je vplivalo na koroške Nemce z oziroin na inozemstvo zelo mučno. Oba slo- venska poslanca sta izjavila v spome- nici, ki sta jo poslala predsedniku koroškega deželnega zbora, da jima je nemogoča udeležba na proslavi, ker koroška deželna vlada in deželni zbor nista niti deloma izpolniia svojih slo- vesnih obljub ob času plebiscita, da bosta skrbela za svobodno kulturno, gospodarsko in politično udejstvovanje Slovencev, marveč sta vzela koroškim Slovencem še to, kar so imeli. V so- boto 11. t. m. dopoldne je bila v veži deželnega orožniškega poveljstva od- krita spominska plošča, posvečena v svetovni vojni in v koroških bojih padlim orožnikom. Istočasno so se vršile plebiscitne proslave tudi v šolah. Ob 10. dopoldne je bila na Novem trgu pred mestno hišo odkrita spo- minska plošča, ki jo je darovalo Ce- lovcu mesto Wiesbaden. Ob 11. dopol- dne je koroški deželni zbor sklenil v drugi slavnostni seji ustanovitev fonda za žrtve koroških bojev. Trgi Borovlje, Šmohor, Spital ob Dravi in Št. Rupert pri Celovcu so bili povišani v mesta, več vaških občin pa v trge. V nedeljo 12. t. m. se je vršilo na dvorišču de- želne palace v Celovcu odkritje spo- minske plošče padlim koroškim borcem, katerega se je udeležil tudi zvezni predsednik dr. Miklas, ki je govoril o pomenu plebiscita za Avstrijo in Nem- čijo. Ob 11. se je razvil po mestu slavnostni sprevod. d Slovesna otvoritev rudnika v TrebČi. V petek 10.t.m.se je vršila v Trebči v JuŽni Srbiji slovesna otvo- ritev velikega svinčenega in bakre- nega rudnika, ki so ga vzeli v zakup Angleži. Otvoritvi je poleg zastopnikov vlade in drugih odličnih osebnosti pri- sostvoval tudi Nj. Vel. kralj v sprem- stvu kneza Pavla. Veliko ležišče svinca in bakra v Trebči so eksploatirali že stari Feničani in Rimljani. Vsa pokra- jina si obeta sedaj od novega rudnika velik procvit. d Za Člana vrhovnega /akonodaj- nega sveta je imenovan bivši mini- ster Ivan Vesenjak iz Maribora. d Sprememba v banskem svehu Minister za notranje zadeve je razrešil dolžnosti člana banskega sveta dravske banovine za novomeški srez dr. Franca Kulovca. tl Srebrno poroko sta praznovala v soboto 11. t. m. znani publicist in kulturni delavec g. Vekoslav Spind- ler, urednik »Večernika« in »Jutra« v Mariboru, in njegova gospa sopro- ga Matilda. Iskreno čestitamo! d Uradni dan Sreskega gremija tr- govcev v Celju za člane trgovce v rogaškem sodnem okraju bo v sre- do 15. t. m. v Rogatcu v posebni sobi hotel a Sporn. Uradovanje od 9. do 12. dopoldne. — Načelstvo. d Kdor hoče svež in zdrav ostati naj popije en- do dvalvrat na teden pi-ed zajt.rkoin kozarec naravne »Franc Jožefove« grenčice. Zdravniž- ka poročila i/. bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franc Jožefovo« vodo zlasti bo'ni na črevesju, ledvicah, jotrih in želodcu, ker brez neprijet- nih občutkov in posledic prompt.no odvaja. »Franc Jožefova« voda se do- bi v vseh lekarnuh, drogerijah in špecerijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za torek 14. oktobra: Večinoma jasno vreme, topleje. IzCeljainokolice c Lep čln pljetete. V soboto 11. t. m. dopoldne se je vršilo na okoliškem pokopališču odkritje nagrobnega spo- rnenika celjskemu učitelju Antonu Zdol- šku, ki se je poleti smrtno ponesrečil v Savinji pri Mozirju. Spomenik je po- stavila pokojniku rodbina učitelja g. M. Stanteja. Ob 1/28. zjutraj se je vršila v cerkvi sv. Duha maša zadušnica, nato pa so se podali pokojnikovi sta- novski tovariši, šolska mladina, lovci, ribiči in planinci ter drugi prijatelji in znanci na pokopališče. Ob grobu se je spominjal pokojnika z globoko ob- čutenimi besedami predsednik Celjske- ga učiteljskega društva šolski upravi- telj g. Josip Gosak s Teharja. Nato je pater Efraim Majcen blagoslovil spomenik. Šolski pevski zbor je gan- Ijivo zapel žalostinko «Pomladi vse se veseli». S tem je bila lepa svečanost zaključena. Učiteljstvo se je podalo v mestno osnovno šolo, kjer se je vršil občni zbor Celjskega učiteljskega dru- štva, o katerem poročamo na drugem mestu. c Vojažtvo celjske garnizije se je vrnilo v soboto 11. t. m. popoldne z jesenskega manevra, ki se je vršil pri Ptuju, v dobrem razpoloženju v Celje. Štev. 82. »Nova Doba« 13. X. 1930. Stran 3. oranžado ZAHTEVAJTE „VERO" POVSOD! limonado c Iz srednješolske službe. G Matija Trobej, predmetni uČitelj drž. realne gimnazije v Celju, je imenovan za taj- nika III. drž. gimnazije v Ljubljani, g. Mavricij Berganr, predmetni učitelj drž. realne gimnazije v Celju pa za tajnika iste gimnazije. c Cdkrilje spomenika Srečku Pun- cerju. Društva, ki se nameravajo udoležiti odkritja spomenika junaku Srečku Punccrju v nedcljo 19. t. m. popoldne v Braslovčah, naj javijo svoje delegate oz. namestnike do 15. cktobra tajniku odbora g. dr. E. Me- jaku v Celju, Prešernova ul. 15. . c Sokolsko predavanje. Drevi ob osmih bo predaval v sokolski telo- vaclnici v mestni osnovni šoli br. dr. E. Mejak o slovenski manjšini na .Koroškem. Predavanje je obvezno za vse članstvo. c Smrtna kosa. V petek 10. t!. m. je umrl v Celju (Gosposka ulica 2G) 28- letni zasebni uradnik g. Josip Ben- koč, v nedeljo 12. t. m. pa je umrla v Zavodni 80 pri Celju 55-letna služ- kinja Terezija Mlinaršieeva. N. p. v m.! c Savinja zopet narašča. Davi jc začelo ponovno dežcvati. Posledica je bila, da je začela Savinja zopet naraščati. Vodomer jc kazal danes ob pol dveh popoldne 1.80 m, ven- •dar pa zaenkrat še ni nevarnosti, da bi voda prestopila bregove. Savinja zopet nosi bruna in deske, ki jih v Celju lovijo. ( številne nesreče. V nedeljo 12. i. m. se je liMctni delavec Vinko Grob- lihar iz Topolšice pri Šoštanju vse- kal z motiko v desno nogo in se močno poškodoval. — V Levcu pri Celju se je v soboto 11. t. m. vsekal 31-letni delavec Blaž Cilenšek s se- kiro v kazaiec leve roke. — Dne 8. 1. m. je povozil neznan kolesar na •državni cesti v Gaberju 12-letno hčerko delavčeve vdove Frančiško Wiesbacherjevo in jo treščil s tako silo ob tla, da ji je zloniil golenico in piščal na desni nogi. Divjaški ko- lesar se ni zmenil za deklico in jo je urno pobrisal. — V Trnovljah pri Celju je nalagal 9. t. m. 22-letni po- sestnikov sin Ivan Veber seno s par- ne na voz. Nenadoma se je zlomila pod Vebrom deska in je padel na voz. Priletel je s trebuhom ravno na ro- Cico. Pri padcu mu je raztrgalo je- tra in dobil je še druge težke notra- nje poškodbe. V celjski bolnici so ga takoj z uspehom operirali. — V kamnolomu v Hlivnici pri Rogatcu je .9. t m. med delom spodrsnil 32- letni delavoc Štefan Grilec. Padel je s pečine 2 do 3 in globoko in se mot- no poškodoval po glavi. — 17-letni zidarski vajenec Miha Rotar iz Šinartna v Rožni dolini se je pripe- ljal v soboto 11. t. in. zvcčer s kole- som domov. Ko je hotel stopiti s ko- lesa, se je sprednje kolo na razriti cesti okrenilo. Rotar je padel s koie- sa in si izvinil desno nogo. — Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. c PoskuŠen samomor dijaka v par- ku. V nedeljo 12. t. m. ob pol 7. zjutraj so našli na klopi na otroškem igrišču v mestnem vrtu 18letnega petošolca D. L. nezavestnegain v krvi. Polegnjega je ležala flobertovka, s katero se je L. — očividno okrogpolnoči —ustreiil v glavo tik nad desnim ušesom. Kroglajeobtičala v glavi. L. so prepeljali z obligatnim rešilnim vozičkom v javno bolnico. Po- škodba je težjega značaja. Vzrok obup- nega dejanja ni znan. c Elilne plesne vaje se prično v slučaju zadostne udeležbe v četrtek IG. t. m. ob 20., v mali dvorani Celj- skega doma. Naproša se za čim več- ji od/iv. c Qbcinska uprava Celje-okolica je podarila na podlagi proračuna iz le- ta 1929/30 podpornemu društvu za revue otroke v Gaberju znesek 4000 dinarjev za obdaritev revne dece na Miklavžcvo. Za navedeno darilo se najsrčnejc zahvaljuje odbor. c Coin se je našel. Lastnik ga dobi v čuvajniei pri druge žclezniškem mostu na Bregu. c Zapadlost neposrednih davkov za zadnje četrtletje. Mestno načel- stvo v Celju razglaša: Vsled dopisa davčne uprave v Celju z dne 30. scp- tembra 1930, štev. 1654 se opozarja- jo davkoi)lačevalci, da so dospeli dne 1. oktobra vsi neposredni davki za IV. četrtletje 1930. razen zemlja- rine, ki dospe 1. novembra v plačilo. Neplaeane davke bo davčna uprava po 15. novembru eksekutivniin po- toin izterjala in zaračunala j>oleg G- odstotnih zamudnih obresti 1 % opo- minjevalnih, 2% rubežnih ter 5% prodajnih pristojbin, v nobenem slu- čaju pa ne manj kot 15 Din. c Celjski delovni trg. Pri ekspozi- turi Javne borze dela v Celiu je iskalo od 5. do 11. t. m. dela 25 oseb (13 rnoških in 12 žensk), od prejšnjega tedna je ostalo 461 oseb (330 moških in 131 žensk), de!o je bilo ponujeno za 37 oseb (18 moških in 19 Žensk), posredovanj je bilo izvršenih za 17 oseb (10 moških in 7 žensk), odpadla je 1 ženska, koncem tedna je ostalo v evi- denci 468 oseb (333 moških in 135 žensk). Od januarja t. I. do 11. oktobra je iskalo dela 2497 oseb (1753 moških 744 žensk), delo je bilo ponujeno za 2579 oseb (1549 moSkih in 1030 žensk), posredovanj je bilo izvršenih za 1215 oseb (841 moSkih in 374 žensk), od- potovalo je 226 oseb (200 moških in 26 žensk), odpadlo je 588 oseb (379 moških in 209 žensk). c Za mrivega progl.Sen. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega posestnik Anton Dolinar, pristojen v Zabukovco, ki je odše! 1. 1902. v Nemčijo in ga od 1. 1908. pogrešajo. c Odlaganje smetl v Celju. Mestno načelstvo v Celju je poslalo predstoj- ništvu mestne policije naslednji dopis: Železniška uprava je prepovcdala odla- ganje smeti v železniškem trikotu med glavno in vtlenjsko progo v Qaberju. Ker je s tern odpadlo svoječasno do- ločeno smetiSče in ni na razpolago drugega definitivnega prostora, je ob- činski svet sklenil, naj se smeti za- Časno odlagajo na bivšern ledišču pri Sp. Lanovžu, to je na zemljišču, ki leži med novo stanovanjsKo kolonijo, porokom Koprivnico in pctjo, ki vodi severno ob ograji Westnovega zemlji- Šča od Sp. Lanovža oreko brvi čez Koprivnico v Gaberje. Dovoz je mogoč le preko Kersnikove ulice. c NoČno lekarniško službo ima do vštetega petka 17. t. m. lekarna «Pri križu» na Kralja Petra cesti. c Gasilno društvo v Celju. Teden- sko službo itna do vštete sobote 18. t. m. I. vod pod poveljstvom gosp. E. Berne. Sokolstvo x Savezna prednjaška sola. Po sklepu saveznega načelništva se bosta vršili dve prednjaški Soli, Iočeni začlane v Mariboru in za članice v Ljubljani. Začetek $ole bo predvidoma 17. no- vembra 1930. Sola je namenjena pred- vsem učiteljem in učiteljicam. Za pri- glašene se bo izposloval enoletni dopust z vsemi prejemki in dokladami. Po šestmesečni šoli bodo na razpolago še nadaljnih šest mesecev župnim načel- nikom, da jim pomagajo pri prirejanju druStvenih prednjaških tečajev, oziroma da bodo v pomoč novoustanovljenim društvom, ki nimajo izvežbanih pred- njakov (čic). Vsaka župa pošlje po dva člana in eno izjemoma dve članici. Glede sester je Savez dovolil, da smejo tečaj posečati tudi člauice, ki ne pri- padajo učiteljskemu stanu. Takim čla- nicam je Savez dovolil poleg stanarine 250 Din Se mesečno 600 Dm podpore, za prehrano. ProŠnjiki (ice) naj vložijo proSnjo, opremljeno z vsemi potrebnimi podatki, pri naČelništvu Sokolske Župe Celje najpozneje do 16. oktobra t. 1. Župno načelništvo si pridrži pravico, da izmed priglašenih izbere najsposob- nejše. Uvaževalo bo zlasti dosedanje delovanje v društvih in na podlagi tega sodilo, je li pričakovati od prošnjika(ce), da bo po končani Soli posvetil vse svoje sile sokolski vzgoji. Začetniki ne pridejo v poštev. x Revizija društvenega finančnega poslovanja. V smislu odredbe Saveza SKJ so druStvene uprave pozvale nad- zorne odbore (rač. pregledovalce), da izvedejo točno revizijo finančnega po- slovanja v društvih in podajo izčrpno poročilo župi. Dasi bi morala župa ta poročila predložiti že v nekaj dneh Savezu, so dosedaj revizijo izvršili le redki nadzorni odbori. Opozarjamo, da so revizorji z imenovanjem v druStvene uprave prevzeli dolžnosti, ki iih mo- rajo sedai brez odlaSanja izpolniti. x Prispevek za novo osnovana društva. Po sklepu župne uprave mo- rajo vsa v župi včlanjena druStva pri- spevati za vsako novoustanovljeno društvo 100 Din. Ker se je medtem v župi ustanovilo že troje novih druStev, so društva obremenjena pri liipi za. znesek 300 Din. Dosedai je nakazalo le malo druStev predpisani prispevek. Župa bi rada tern druStvom prispevala k nabavi orodja, a ne more, ker se društva premalo zavedajo važnosti sklepa župne uprave, ki stremi le za tern, da se naša organizacija vsestran- sko razširi na ves župni teritorij. K uresničenju tega cilja je dolžnost vseh edinic, da župi požrtvovalno pomagajo. Bratska druStva prosimo, da čimpreje nakažejo zapadle prispevke. x Nazivi in naslovl. Dan za dnem prejema Savez dopise z napačnimi naslovi in nazivi kakor: DruStvo SKJ v...... ali Sokol kralj. Jugosl. v...... in enako. V St. 5. so bila objavljena društvena pravila, v raznih Stevil- kah Glasnika je že bilo večkrat opozorilo, kako se posamezne edinice nazivajo. Edino pravilno je tedaj: Sa- vez Sokola kraljevine Jugoslavije Beo- grad, Sokolska župa Celje, Sokolsko druStvo Velenje itd. Neko društvo ima tudi svojega častnega stareSino. To je v nasnrotju z naSimi pravilniki in po slovniki in je nedopustno. Savez ne bo reSeval vlog druStev in žup, ki ne bodo imele pravilnega naziva in bodo napačno naslovljene. x Odstop župnega prosvetarja. V seji župne uprave dne 3. t. m. je odložil brat dr. Ervin Mejak funkcijo župnega prosvetarja. Dopisi, nanaSajoči se na prosvetno delovanje, se naj naslavljajo na župno upravo. Uprava Sokolske župe Celje. x Iz Sokolskega društva v Celju. Razveseljiv porast tclovadečega član- stva beleži Sokolsko društvo v Ce- lju, tako da je bilo primorano deliti telovadbo lnlajših članov v Celju v poseben odelek, t. j. ob sredah in so- l)otah od 20. naprej. Sedaj telovadijo štiije oddelki članov, vštevši starej- še brate in gaberski oddelek, 3 od- delki moškega naraščaja, 3 oddelki članic, vštevši starejše sestre, 3 od- delki moške in 2 oddelka ženske de- ce. število vseh telovadečih znaša nad 400 in bo gotovo naraslo na 500. Tudi dijaki tukajšnje rudarske šole Vinski mošt, pHstno vino in sadjevec prvovrstne kakovosti nudi po zmernih cenah Prva južnoitajerska vinarAka zadruga w Celju. se v zelo lepem številu (okoli 40) red- no udeležujejo sokolske telovadbe. Kočljivo nastaja vprašanje ponianj- kanja prostora in vodnikov, ki se bo moralo v bodoče na kak način rešiti. Kljub temu pa še pogrežamo naSe biv.se telovadce, zlasti iz inesta, predvsem trgovske pomočnike, ki tvorijo dosedaj ined telovadci naj- nižji odstotek. Dopisi Socka. V nedeljo 19. t. m. bo sesta- nek interesentov za gradnjo ceste Fran- kolovo — Dobrna. Začetek ob 15. v gostilni »BjIČ«. Vsi, ki se zanimajo za to cesto, so vljudno vabljeni. da se sestanka gotovo udeleže. — Odbor. Sport t Atletik SK : SK Celje 4 : 0 (2 : 0). Včcraj ob 15.30 se je pričela na gla- '/Aji prvenstvena nogometna tekiua med SK Celjem in Atletiksportku- bom, v kateri so zmagali Atletiki v razinerju 4 : 0. Igra ni nudila nobe- uega užilka, ker se igralci na zelo neugodnem terenu niso mogli raz- viti. Saj sta še dopoldne dve motor- ni brizgalni črpali vodo, ki je ostala na igrišču od zadnje poplave. Sodil je g. Schneller iz Ljubljane, ki mu jc publika, ki se jc vedla deloma ze- lo nesportno, očitala, da je priznal ccti'ti gol, češ da ni bil regulären. Predtekma med rezervama obeli mošlev je končala neodločeno v raz- merju 2 : 2 (2 : 2). Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 13., lorek 14., sreda 15. in četrtek 10. ok- tobra: »Žena v nevarnih letih«. Mo- derna drama iz aristokratskih kro- gov v 7 dej. V glavnih ulogah Olive Brook in Lilian Tashman. Film velikega formata. — Od petka 17. ok- tobra dalje: »S. O. S.« (»Ladja v ne- varnosti«). V glavnih ulogah Liane Haid, Ali'onz Fryland, Gina Manes in Harry Nestor. Predstave vsak dan ob 8.15 zvečer. Tast Kondelik in zet Vejvara Ceäki spisal Igndt Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 109 Gospa Kondelikova je gledala mo- ža in Katinko, kako se odpravljata v drugo nadstropje, in je rekla: »Torej vidva že zopet odhajata? In meno pustita tukaj?« »Saj naju gospa babica izganja od- tod«, se je branil mojster Kondelik. »In sania mora večcrjati. Tu bi de- lali nemir, draga matii. Gori je več prostora.« »Dobro, stari, dobro«, je bila go- spa Kondelikova zadovoljna, zakaj sama je čutila, da potrebuje miru. »Kako pa, stari, ti pojdeš domov spat, tja >doli, ne?« »Draga žena, najrajši bi ostal tu — sfimo kako-------« »Sajj mi vas ne pustimo, dragi go- spod!« je zaklicala gospa Muknšnab- lova. »Posteljemo vam kje tu.« »Vse to uredimo zgoraj«, se je vmešala Katinka, ki je srčno želela, da bi ttudi njo tu zadrzali. »Eden mo- ra biti pri Betki in eden pri Pepici. Le ne skrbi.« Ako se zavleče večerja srečno čez polnoč, potem tudi ona ne pojde sa- ma domov. To je vedela. Mislila je tudi, da v takem sluCaju ni nikdar preveč ljudi v hiši. Hišnica je prihitola s pivom in s polovico gosi, nesla je provijant v drugo nadstropje in se jie vrnila zo- pet doli, da bi bila z deklo Katinko na straži pri gospe Kondelikovi, ki je po odhodu družbe počasi zadre- mala. »Glejte, punca«, je rekla Katinki, »tu sva tudi me dve dobili pivo in kos peCenke. To bo vcselo kaj?« O polliterski steklenici pod stop- nicami ni omenila. Saj pride tudi nanjo. In teta Katinka bi bila gori, ko so se vsi sešli v obednici pri Vejvaro- vih, skoro zaploskala z rokami, tako jo je vse veselilo. Kar se je danes tu godi'lo, je bilo nekaj tako novega, razlifnega od vsega, česar se je bila ÄJZSIRÄfOCROMNA iKftKOVQSTPOBP/- VZORCIZAJTOHL! Stran 4. »Nova Doba« 13. X. 1930. Stov. 82. TTj-gf ^fcm^^a-8 A«<4i% flAl Cenj. občinstvo vljudno opozarjam, da imam v frFt?ffFlCctJI.t? SCI svoji hiSi v CELJU, KBHLJÄ PETHÄ c 37, lastno me*arf Jo, prekajevalnico fn gostilno pri „Jeletxu" z izborno kuhinjo. Ccnc konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča Josip Gorenfak. yiii'HO HuhoPEC. obi, iionces-mestni tesarski mojstep na W\ mm« PftjiiB izvršuje vsakovrstna tesarska dcla, moderne stavbc, ostrešja za |ll I U&!ju hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, Jedenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parrca žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. ^TU^?" Prevzemam in izvršujem slej kot prej vsa steklarska dela pri 24 50 novih stavbah, popravilih, adaptacijah iid. ter kritje strch in nadsvetiob •/. žičnatim aii robatim steklom z garancijo. Najvtčja zaloga čcSkiti šip, dobava ogledal po tovamiških cenah. M. RAUCH, CELJE, Prešernova ul. 4 Ustanovljeno leta 1843. Nobene podružnice Franio Dolžan kleparstvo, vodovodne inštahcije, strelovodne naprave. CELJE, ZA KRESIJO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popraviia. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 50-14 drugače udeležila. Za njeno enolično I življenje je bilo to novo poglavje, pol no hrupa in vcseloga razburjjenja. Samo ko ne bi bila giavne stvari za- mudila! Kako bi bilo to njcr.e živce ra.zburilo. Toda domov gotovo ne pojde. Doma ne bi zdržala. Gospa Muknšnablova je z navidez- no skromnostjo prisedila na ogel mi- ze, toda zelo rada je ubogala inojstra i Kondelika, ki je rekel, naj sede na konec ali pa na divan. »Da boste udobno sedeli, gospa«, je rekel mojster. »Midva z Vejvaro sva že jedla. Midva bova samo tako se- dela pri kozarcu. Tako, vi tuknjlo in vam nasproti naša draga tetioa. Da si boste odpočili, saj ste potrebni. In brez drugih besed, jejte in pijto!« Gospa Muknšnablova bi bila tudi drugače jedla in pila, toda dobro ji je dela mojstrova pozornost in nje- gova vzpodbuda. Malo se je še obo- tav'ljala, dala prednost Katinki, toda tudi tetice je bila sama ijubeznivost, stegali sta nekaj časa roke, druga drugi rekli desetkrat: »prosim, pro- sim!*« — in sleclnjič je sedla gospa Muknšnablova na divan. Povod no- vcga boja vljudnosti obeli je bil, ka- tera naj prej vzame na krožnik, toda tudi tukaj je zmagala zgovornost Kaiinkina, gospa Muknšnabl.ova je morala vzeti prej. Vse ji je bilo všeč — in šunka je bila tako dobra in gos tudi. In plzenjsko pivo! Za hmelj je imela gospa Muknšnablova izvežban jezik, kakor kak star pivec. Jedla je, pila, pomlaskavala. In ni pozabila na one, po katerih zaslugi je danes tu sedela. Ko je prvič dvignila koza- rec, je zaklicala: »Torej na zdravje nnših dragih, potrpežljivh lnamic in na zdravje njih otročičkov — in sploh!« »In sploh!« je pristavila Katinka iskreno, zakaj tudi ona se je stela med druge. Dobroidoča gosliina in messirija z gospodarskim poslopjem blizu kolo- dvora v Savinjski dolini, se ugodno proda. Naslov v upravi. H slroji znamke „UtüderWOOd" se dobe pri Antonu Lečniku, Celje, Glavni trg. Prodaja tudi na o broke. MALINOVEC pripravljen iz aromatif:nih gorskih malin in vkuhan z čistim sladkorjem I kg Din 18-- Stara lekarna „Pri orlu" Mr. Ph. IVO TONČIČ CELJE, Glavni trg — Aieksandrova ulica. Nagradna naioga! Teo—Max—Zacharias—Erich Te besede je trebn postaviti drugo pod drucjo tako, da bodo tvorile začetne črke od zgoraj nazdol besedo Metz Za pravilno rešitev smo razpisali naslednje nagrade: 1. nagrada 2000 mark v cjotovini; 2. nagrada 1200 mark v gotovini; 3. nagrada 1 jedilntca ; 4. nagrada 1 spnlnica; 5. nagrada 1 kuhinjska oprema; 6.—8. nagrada 3 fotoapar;iti; 9.—12. nagrada 4 kolesa za dame in gospode; 13.—22. nagrada 10 radio-apa- ratov (3 cevnih) ; 23.—32. nagrada 10 nalivnih pe- rcs z zlatimi pcrcsi; 33.—50. nagrada 18 žepnih ur za dame in gospode; 51.—80. nagrada 30 fotoaparatov in večje število tolažnili na- grad v prvovrstni izvedbi. Vsakdo, ki nani vpošlje pravilno re- Sitev, prejme cno navedenih tiagrad. Vsi za razdelitcv določeni predmeli so popolnonia novi. Razdclitev tolažnih nagrad izvrSimo samostojno, glavne nagrade se razde- lijo pod nadzorstvorn enega izrned tu- kajšnjih notarjev. Majhne stroske za pošiljatev nagrad mora plač;iti pre- jemnik. ReSitov se mora poslati takoj v dovoljno f rankirani kuve; ti in se s tern ne zavcžete k ničoinur. Pisitc šc dancs na: Westdeutsches Exporthaus, Eisemroth (Dillkreis) Deutschland USTANOVUENA UTA 1881. Celjsha posojilnica I v Celju Gelje v lastni hiši Narodni dom Sprejema hranilne vloge od vsakog